UredaiMv« sprava i i iat>l)aaa, lopitatiavafc l«l«tor UMI 400« Um(u aaretaiM It lit, n laatcmMfo II « tU. (•L ra« Umbljana M.tM ta aaraiaiao la I0.SM ta taietai« ZartapMve — attaM u llall)« ta laouuutta imai UP) S. A. UilaM 5ZVENEČ 29 SREDA Erbitterte Minterkampfe im Osten kiten an Sowjet-Durchbruchsversuche bei Witebsk zusammen-gebroehen - Angriffe bei Kirowograd sehreiten giinstig fort DNB. Aus dem Ftthrorhauptquartier, 28. XII. Das Oberkommando der Wchr-macht gibt bekannt: j Jagdflicger versenkten in der Strasse von Kertsch ein sovvjetisches Schnell-boot. Siidwestlich Dnjopropetrowsk und siidostlich Kirowograd wurden Angrifie der Sowjets im Gegenstoss ab-gewiesen. Eigeno Angriffe nordlich Ki-rowograd sind im giinstigen Fortschrei-ten. Im Kampfraum von S c h i t o m i r hielt der starke Druck des Feindes auch am vorgangenen Tage an. 20 fcindlicho Panzer wurden vernichtet. NordwestIich R e t s c h i z a konnten unsere Truppen narh Abwchr feindli-cher Gegcnangriffe ihre Stellungcn ver-bessorn. Im Raum von W i t © h s k brachen Tviedcrholte Durchbruchsvcrsuche der So\vjets in erbitterten Kainpfen zusam- Srditi zimski boji na vzhodu se nadaljujejo Sovjetski prodorni poskusi pri Vitebsku so se zrušili Napadi pri Kirovgradu uspešno napredujejo men. Eigene Gegenangriffe warfen den Feind an mehreren Slellcn zuriick. In den erfolgreichen Ahwehrkiimpfcn siidlirh S h I o h i n zeichneto sich die versifirkte thiiringisch-hessischo 209. In- I fanlcrie-Division unter der Fiihrung des 1 Genoralleutnants Graf von Oriola besonders aus. | An der s ii d i t a 1 i e n i s c li e n Front kam es im Westabschnitt nur zu Kiimp-fen von ortliclier Bedeutung. Nordlich V e n a f r o ging bei einem Angriff \veit ilberlegener fcindliciier Kriifte cine Hiihc i nach schwerem Kampf verloren. Im Raum von Ortona liabcn unsere Trup- ! pen, nachdem sie dem Fciml in den er- j bitterten Kiimpfen der letzten Tage schwcrste Verlusle an Menschen uad Material zugcfiigt hatten, die Ruincn von Ortona geriiumt und neue Stclliingrn dicht nordvvestlich der Stadt bezogen. Ku mo si svojo usodo sami Fiihrcrjcv glavni stan, 28. dec. DNB. prodorni poskusi. Z lastnimi protinapadi Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: je bil sovražnik nu v" Lovski letalci so v K e r š k o m pro- J nazaj Ponosno poročilo japonskega mornariškega ministra Tokio, 28. dec. Vzhodnoazijska služba ogromnim izgubam šo vedno trdovratno DNB-ja. V poročilu o položaju pomor- j nadaljuje s svojo ofenzivo ter da so je ske vojne je dejal v ponedeljek pred po- j 15. decembra izkrcal pri rtu Markusu na slansko zbornico mornariški minister ; Novi Britaniji. Ugotovil pa je, da je bila šimada: "./Cesarska mornarica stalno utr- j velika večina sovražnih sil uničena še jujo svoje slrateške položaje na širokem j pred izkrcanjem ter da sedaj japonske področju, ki obsega vso Veliko Vzhodno j čete močno ogražajo one sovražnikove Azijo, Pacifik in Indijski ocean ter si skupine, ki se jim je posrečilo izkrcati. " '' *' Mornariško letalstvo je v vodovjih okrog z vsemi sredstvi prizadeva, da bi čimprej odprla prebogate naravne zatklade v eks-panzijskem področju naše vojne sile«. Simada je podal pregled pomorskih bojev v Indijskem oceanu in v Pacifiku ter podmorniške vojne od oktobra tega lela dalje. O bojih v Indijskem oceanu je dejal, da so mornariške letalske sile izvršile ponovne napade na sovražna oporišča v zaledju ter da so stalno nadzirale zasedena področja. O bojih v Severnem Pacifiku je dejal Šimada, da so mornariške sile skupno z oddelki suhozemske vojske utrdile svoje položaje ter nadaljevale s pripravami za ofenzive na kopnem, na morju in v zraku. V zvezi z boji v južnem Pacifiku je opozoril minister na uničujoče napade mornariškega letalstva na oporišča v Avstraliji. Ugotovil je, da so na vzhodni Novi Gvineji napadle sovražnika izkrcevalne čete z letalskimi jatami, ki sodelujejo s suhozemsko vojsko, pri čemer je tvoril Finshhafen središče bojev. Nato je mornariški minister omenil sijajne uspehe zadnjih dveh mesecev ter je dejal, da je japonsko brodovje skupno z letalstvom v eni pomorski bitki in v šestih letalskih bitkah pred otokom Bougainvillom uničilo mnogo letalonosilk, bojnih ladij, križark ter drugih vojnih ladij, poleg tega aa še sestre- livu potopili sovjetski hitri čoln. Jugozahodno od D n j e p r o p e t r o v-ska in jugovzhodno od Kirovgrnda so bili sovjetski napadi s protisunkom zavrnjeni. lastni napadi severno od Kirovgradu uspešno napredujejo. Na bojišču pri Ž i t o ni i r n se jo tudi včeraj nadaljeval močan sovražnikov pritisk. 20 suvrainih oklepnikov je bilo uničenih. Severozahodno od R e f i c e so naše četo po uspešni obrambi sovražnih protinapadov lahko zboljšaio svoje postojanke. Na področju pri Vitebsku so so v srditih bojih zlomili ponovni sovjetski V uspešnih obrambnih bojih južno od Z I o h i n a se jo posobno odlikovala oja-čena turinško-iiesenska 299. pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika grofa von Oriola. Na južnoitalijanskem bojišču jo prišlo včeraj v zahodnem odseku lo do bojev krajevnega pomena. Severno od Venafra smo izgubili zaradi napada daleko nadmočnih sovražnih sil v težkem bo.iu neko višino. Na področju pri O r t o n i sn naše čele. potem ko so zadalo sovražniku v srditih bojih zadnjih dni najtežjo človeške in tvarno izgube, izpraznilo ortnnske ruševine in so zasedle nove postojanke tesno severozahodno od mesta. Morda jc res za majhne narode ma-Čilno, da preveč pričakujejo pomoči od drugje iu ne računajo prvenstveno sami e č'11 m t fl!'" vržen " «voje lastno sile. To bi bilo eč mestih vržen y nlarsikalercn| I(0gledu ra,umljivo. Nikakor pa ni odpuslljivo, da se osnovne koristi naroda lako rekoč prodajajo na ljubo silaiu, ka jim jo zu blagor Slovencev kaj malo mar. Nekateri so šo vedno pod vplivom lega razpoloženja in še vse preveč škilijo drugam, v svojem prizadevanju špekulirajo na nekoga, ki naj bi jim pomagal na ta ali oni način, uravnavajo svoje udejstvovanjo po škodljivih navodilih ilegalnega rovarjenja. vso pod pretvezo neko namišljene nacionalne ča-ali pa upravičujejo lo svojo delov« Junaška borba oklepnice »Scharnhorst« Berlin, 27. dec. DNB. K napadu na nimi zaščitnimi edinicami, ki so obsto-ladijsko spremljavo namenjeno v Mur- jale iz rušilcev in križark. Kmalu po mansk, objavlja vrhovno poveljstvo pričetku boja je posegla vmes tudi nemške vojne mornarice še naslednje neka težka sovražna liojna ladja. Med podrobnosti: j spopadom jc sovražniku uspelo, tla je Že pred nekaj dnevi so nemška iz- J presenetljivo zbral nadaljnje težke rta Markusa stalno napadalo sovražne ladijske spremljavo ter ni le zadalo težkih izgub sovražnikovim vojnim ladjam, temveč je tudi decintiralo osebje in oborožitev. Mornariški minister je naštel vse uspehe japonskili mornariških sil v zadnjih dveh mesecih, ki so sledeči: Potopljenih je bilo 16 letalonosilk. 5 bojnih ladij, 26 križark, 9 rušilcev, 11 podmornic in 33 prevoznih ladij. Težko je bilo poškodovanih 8 letalonosilk. 4 bojne ladje, 25 križark. 8 rušilcev in 15 prevoznih ladij. Minister jo nato opozoril, da so Japonci napram tem ogromnim sovražnim izgubam utrpeli le sledečo škodo: Dve križarki sta bili lahko poškodovani, dva rušiica pa potopljena. Sitnada jo izjavil, da je bilo v tem obdobju sestreljenih približno 940 sovražnih letal, dočim znašajo japonsko izgube okrog 240 letal. Ob koncu jc poudaril mornariški minister, da vrši sovražnik zaradi notranjepolitičnih razlogov napade za vsako ceno, da pa ptačuje ie poskuse, izvedene brez ozira na izgube, z grozotnimi izgubami osebja in materiala. Japonska mornarica je zadala sovražniku od izbruha vojne vidniška letala odkrila sovražno ladij- bojne ladje, ki jih zaradi slabega raz-sko spremljavo, ki jc plula v Mur- I gleda v začetku ni bilo mogoče opaziti, mansk. Vozila je vojno gradivo in živi- Po več urah najhujših bojev je bila la za sovjetsko liojišče. Zaradi tega je »Scharnhorst«, ki ji jc poveljeval ka-bila proti njej poslana skupina vojnih j petan i>ojne ladje llintze obdana od ludii nemške mornarice. sovražnih bojnih ladij ter se je okrog V višini Severnega rta jc bila «o- . 19.30, potem ko je izstrelila poslednje vra/.na ladijska spremljava napadena, granate in zadala sovražniku hude iz-Zaradi slabega vremenu jc bil razgled gube, z razvito zastavo potopila. Ostale precej omejen. Okrog 11 dopoldne 26. nemške bojne ladje niso utrpele nika-decembra sc je oklepnica »Seharn- i kih izgub. horst«, na kateri je bil vodja rušilcev | O usodi posadke oklepnice Scharn-kontreadmiral Bcy kot poveljnik tega ' horst hodo svojci obveščeni čim bodo nemškega brodovja, spopadla s sovraž- prispela potrebna sporočila. Načela bolgarske politike časih so najvažnejši problemi uprave sledeči: Zagotovitev varnosti domovine lilo okrog 600" sovražnih leTal. Minister I ogromne žrtve. Doslej je imel 170.000 mož je opozoril, da sovražnik kljub tem mrtvih in dvakrat toliko ranjencev. Novi porazi Titovih tolp Berlin, 27. dec. T. Mednarodni in- liovalno oporišče, je sedaj trdno v nem-formacijski urad poroča o položaju v , šskih rokah. Večji del tolovajev je po-jugovzhodni Evropi: t tožilo orožje in zgolj slabolnejse tolovaj- Pri nadaljevanju čistilnih nastopov v ske skupine so zbezale na obalnili lau-vzhodni Bosni so imeli nemški specialni jah na oddaljenejše otoke oddelki v zadnjih dneh lepe uspehe, j Berlin, 27. dec. T. Dne 23 m 24. de: cembra so nemška bojna letala z napadi v nizkem poletu na sovražne kolone podpirala čistilne nastope, ki jih izvajata vojska in SS oddelki proti tolovajskim skupinam v jugovzhodni Bosni. L i i ■___•___l.it.J l nUsfvol iniratiiom CA Sofija, 28. dec. DNB. Pri napovedani izročitvi odgovoru nn prestol ni govor se je regent princ Ciril zahvalil poslancem Sobranja za počastitev pokojnega bolgarskega kralja. Princ Ciril jc dejal: »Bolgarsko zunanjo politiko je vedno obvladoval narodni ideal, namreč združenje liolgarskega narodu. Nikoli se ne bomo odrekli svojim skromnim, pra- vičnim in nespornim pravicam do na- , združite!j.i ter vodeni z rodnega združenja. Naša dolžnost je v j gostaniu domovine, njenega junaškega ter reda in miru v državi, normalni razvoj gospodarskega življenja, razširitev izdelave in narodnih dohodkov, jamstvo pravične oskrbe, pravilna socialna reforma in plačilo za narodno delo. Stopajoč pod bolgarsko zastavo pod vplivom nepozabnega vladarja mislijo o bla- teni, da varujemo in utrjujemo neodvisnost in skupnost naše združene domovine. Navdajati nas mora občutek dolžnosti, odpovedi in zavesti, kak pomen imajo veliki problemi naše notranje, zunanje in gospodarske politike ter zgodovinska odgovornost pred bodočimi pokolenji. V sedanjih izrednih in pridnega prebivalstva, l>omo razvili svoje napore, ter svojo voljo za razvoj moči, napredka in boljše bodočnosti naše združene Bolgarije pod zaščito kralja Simeona II. in vseh Bolgarov.« Slovesnosti stn prisostvovala kralj Simeon 11., kraljica mati in princesa Marija Luiza. sti, _ . nje z izgovorom, češ, računati je treba nu vso možnosti. No glede na lo. da se ti nokalerniki svojih špekulacijah zelo varajo, moramo reči. da so poleg komunistov največji narodni škodljivci. S svojim rovar-jenjent omadežujejo čistost narodnega pokreta, zlorabljajo iskrenost protikomu-nislične borbe, in kar je najhujše, skupnim naporom protikomunistične akcijo silno škodujejo. Osnovno organizacijsko pravilo namreč veleva, dn morajo bili napori vedno centralizirani. Paralelna gibanja s podobnimi, a vendar različnimi cilji, — lo se je ie neštetokrat poudarjalo _ so mnogokrat bolj škodljiva, kakor pa nasprotna. Napori so cepijo, se med seboj uničujejo, učinek izostane. Treba pa jo lakoj pristaviti, tla po večini protikomunističnn prizadevanja teli potuhnjenih nekalernikov niso niti iskrena in jih je treba smatrali zn gole politično špekulacijo z ozkimi in mnogokrat nečednimi cilji, čas je. da pome demo a temi preostanki nesrečno in škodljive miselnosti. Prvo načelo v nameni skupnem prizadevanju bodi, da si moramo sami kovati svojo srečo. Kakor nam mora bili lastna korist osnovno merilo našega udei-stvovnnja, tako nam bodi glavno sredstvo in prva pomoč v lastni stvari nase lastno delo in lastne silo. Vsak si je sani najboljši prijatelj. Nihče ni izdajalce ali sovražnik sam sebi. Kdo je io listi, ki je zapisal ie pred dva tisoč leti: >So nihče ni svojega telesa sovražil?« Znak silne majlinosli je, če moramo o svojih lastnih zadevah vedno računati na mni" nj« drugega in suienjskn lo mnenje upoštevati. tudi če nasprotuje lastnim osnovnim koristim. Božična deklaracija, ki je s takim zagonom prinesla veliko luči v slovensko javno inlien.ie, nam je jasno pokazala smernice, za katerimi mora stremeti našo prizadevanje. Narod so mora strnili okrog svojih lastnih koristi in iz bistva teh koristi ustvarili svojo bodočnost. — Vsak si jc svojo srečo kovač, tudi narod. Boj preti cerkvi v Sovjetski zvezi cerkev več nobene, sedaj ponovno sodom uporabljivih cerkva. Sovjetsko trditev, da v Sovjetski zvezi več ne preganjajo cerkve, označuje metropoli! kot politično laž boljševikov in njih zaveznikov. >To prepričanje,« tako pravi metro- Del Titovih tolp, ki so sedaj v paničnem begu proti zahodu, je bil v goratem gozdnem ozemlju ponovno izsleden in razbit. Razen več sto mrtvih je tolpa izgubila nad 300 ujetnikov. Višji poveljniški štab je bil z njegovimi poroč evalskimi sredstvi obkoljen in zajet. Tudi na otoku Korčuli ob vzhodnojadranski obali hitro napreduje pred nekaj dnevi zapo-četo čiščenje. Prvotni žilav odpor je bil z odločnim posegom strt. Otok, ki so ga doslej Titove tolpe uporabljale kot oskr- bombnimi zadetki in obstreljevanjem so zgubili tolovaii številna vprežna in motorizirana vozila. Strmoglava letala so na otoškem področju napadla z bombami luko, izgrajeno od tolp kot oporišče, in so uničile skladišče gradiva, nakrce-valne naprave in več tovornih čolnov. Zahteve ,štirih velikih' po svetovni nadvladi 5 Amsterdam, 28. dec. T. Reuter javlja iz Pretorije, da je Smuts izjavil v nekem za Združene ameriške države namenjenem govoru, ki ga je imel ob priliki odlikovanja z medaljo ustanove Woodro-wa Wilsona, sledeče: »Zveza združenih narodov pod vodstvom »velikih štirih«, ki je prestala med vojno svojo preizkušnjo, mora postati temelj mednarodne organizacije za ohranitev miru in varnosti po vojni. Velesile bodo imele glede ohranitve miru vsaj v prehodni dobi posebne naloge, dokler ne bo izgrajena nova svetovna organizacija. Brez moči, s katero razpolagajo velesile in brez enotnosti ter l vodstva, ki bosta potrebna ob danem trenutku, bi se prva doba po vojni lahko končala z istimi napakami, ki so pokvarile zadnji mir. Združene države, narodi britanske zajednice in Sovjetska zveza so izbrani za to vodstvo in odgovornost, k njim pa lahko prištejemo Kitajsko v priznanje pomembnosti njenega odpora proti Japoncem in njenega vodstva v Aziji. »Če,« je dejal Smuts, »opazujemo velike odločitve v zgodovini narodov vidimo, da niso to izolacija in nevtralnost, temveč da je postala vojna največja odločitev vseh človeških zadev.« Minsk, 27. dcc. T. Metropolit pravoslavne cerkve v Minsku je objavil poslanico, v kateri ugotavlja, da je boljševiška država 25 lot ovirala belorusko cerkev v izpolnjevanju njenih dolžnosti. V 20 letih sovjetskega go.spodstva je bi- ... lo v Rusiji uničenih 24.000 cerkva in sa- polit v svoji poslanici. >hoČeta moskov- mostanov in okoli 120.000 svetišč spre- ski nadškof Sergij in primas anglikanske meničnih v zabavišča in skladišča. V le- cerkve v Angliji canterburški nadškof tu 1941 ni bilo v Minsku več nobene cer- svetu sugerirati. Vendar pa se ne smo kve, v Beli Rusiji ni bilo več nobenega pozabiti, da je v Sovjetski zvezi prcvla- škota in sploh ni obstojala nobena bolj dujoča doktrina še vedno marksizem, ali manj omembe vredna cerkvena orga- Načelo marksističnega nauka pa je: vera nizacija. V primeri z uničevalnim delom je opij za narod. Zato je kaj težko ver- boljševizma povzdiguje nato metropolit jeti izvajanjem canterburškega nadško- prebujenje cerkvenega življenja pod fa, ker je pred dvema letoma govoril nemško upravo. Tako je v Minsku, kier ravno obratno kot danes, do leta 1937 ni bilo od 29 obstojajooih i Zagreb, T. Poglavnik jc sprejel za Božič od južnoameriških Hrvatov brzojavko, v kateri izražajo v prisrčnih besedah željo, da bi leto 1944. prineslo osvobojeni domovini nove uspehe. Bern, 28. dec. T. Reuter javlja iz Pittsburga: Vkljub Rooeeveltoverau pozivu, naj ne prenehajo z delom, delavci pittsourške jeklene industrije in ostalih podjetij le niso prišli k polnočnemu posadil. Število stavkajočih cenijo sedaj na 120.000. Posebno močan stavkovni pokret je opaziti v Ohiu. Stockholm, 28. decembra T. Nemško-albanski gospodarski Država je prevzela ameriške odnosi Tirana,, 26. dec. T. Med nemško in albansko delegacijo so se od 25. novembra do 23. decembra vršila v I irani pogajanja, ki so uredila gospodarske železnice Amsterdam, 28. dcc. T. Po Reuter-jevem poročilu iz Washingtona sta danes dva ameriška generala prevzela vodstvo skoraj četrt milijona milj dolge železniške mreže v Združenih državah. Kot je bilo pugajaiija, — ---- ^ „ mreže v z-aruzcnin orzavan. i\oi )e duu odnose med. Nemčijo in Albanijo. Kon- javljeno je hotei R00sevelt preprečiti šala so se s sklenitvijo gospodarskega ' - - • in plačilnega dogovora. V okviru teh pogajanj so obširno pretresali vsa vprašanja nemsko-alIranskega gospodarskega in plačilnega pro-meta ter so bili sprejeti odgovarjajoči venai ki mu bo pomagal generalni major sklepi s katerimi je zagotovljen boljši Gross, šef vojnega transportnega oddel-razvoj gospodarskih odnosov med Nem- ka', ki je prevzel odgovornost za promet c i jo in Albanijo. na železnicah. splošno stavko železničarjev ter je zato postavil ameriške železnice pod državno nadzorstvo. Vojni minister' Stimson je imenoval za železniškega poveljnika generalnega poročnika Brchona B. Somer. Božični prazniki vojnih ujetnikov v Rimu Stockholm, 28. dec. T. Dopisnik švedskega lista »Dagcns Nyheter« je poslal svojemu listu poročijo o božičnem praznovanju nekaj sto britanskih in ameriških vojnih ujetnikov v Rimu. Dopisnik opisuje slavnost ter popisuje bogate obroke, ki so skupno s steklenico chiantija za vsakega moža kmalu naredili veselo razpoloženje. Ob koncu pravi dopisnik, da je bilo zanj pravo doživetje, ker je mogel preživeti Božič s temi vojnimi ujetniki iz vseh delov sveta. Imel je priliko, da se ! Dagligt Allehanda« javlja, da je z mnogimi izmed njih popolnoma brez nadzorstva obširno porazgovoril. Kratka poročila Pariz. DNB. Agencija OFI poroča iz Alžira, da je odposlanstvo disidentskega odbora v Alžiru. v katerem sla bila tudi žida Bloch in Weiss, počasiilo v nedeljo Darlanovega morilca s položitvijo cvetja na njegov grob. Kakor znano je bil Dar-lan ustreljen dne 24. decembra 1942, njegov morilec pa usmrčen 26. decembra. OFI pripominja k lej vesli, da bo ceremonija na alžirskem pokopališču vrgla novo luč na zares odgovorne krivce za Darlanov umor. Amsterdam, DNB. Reuter javlja iz zavezniškega glavnega stana na Novi Gvineji, da so se ameriške mornariške čete izkrcale pri Cap Gloucestru in na severozahodni obali Nove Britanije. >Nva je izbruhnil med Penijem in Ekvadorjem nov obmejni spor. Ekvador ie prosil za posredovanje argentinsko, brazilsko in severnoameriško vlado. Berlin, 28. dec. DNB. V noči na 24. december so obstreljevale nemške dalj-nostrelue baterije ob Rokavskem prelivu britanska pristaniška mesta Dover, Deal in Folkestone. Sovražnik je najprej odgovoril na ogenj, ga je pa jw>-tem po večurnem topniškem dvoboju ustavil. Detonacije nemških zadetkov nn drugi strani preliva so se slišale globoko v francoskem zaledju. Istambul, 28. dcc. T. Listi juvlja-jo, da zahteva lurška vlada ob narodne skupščine izredni oboroževalni kredit v znesku 130 milijonov turških funtov. S tem bodo znašali izredni krediti za Evropski zahod je pripravljen Berlin, 28. dcc. DNB. Po obsežnih razgovorih, ki jih je imel maršal Itonimel z maršalom von Rundsledtoin se jo maršal Rommel prejšnji leden sam prepričal o bojni pripravljenosti evropskega zahoda. Natančnemu pregledu naprav, ki predstavljajo višek sodobne tehnike, so sledili številni razgovori s krajevnimi poveljniki. »Warspite« še vedno ni popravljena Berlin, 2S. dec. DNB. Mednarodni poročevalski ti rud je izvedel, da delavnice v Gibraltarju ne morejo popolnoma popraviti težko |x>škodovane bojne ladje >Warspite«, ki leži v tamkajšnjih dokih že 8 tednov. Ladja bo kmnlu zapustila Gibraltar, da bi jo v neki drugi vojni luki popolnoma popravili. Strokovnjaki poudarjajo, da so poškodbe vojne ladje tako resne, dn Ik» treba verjetno še prcccj časa prodno bo ladja znova sjiosobna za boj, kar pa je še vprašanje. Kratka poročila Stoekholm, 28. dec. DNB. V ponedeljek zvečer je naročil Roosevelt vojnemu ministru Stiinsonu, naj takoj prevzame nadzorstvo nad ameriškimi železnicami. V uradni izjavi je dejal Roosevelt, da je zaplemba železnic bistvenega pomena za vod-tvo vojne. Ako bi železničarji sedaj stavkali, jio-tem bi to storili proti vladi Združenih držav. Stockholm, 28. dec. T. V Londonu so uradno objavili, dn je bil glavni zračni maršal sir Artur Tedder imeno-vun za namestnika vrhovnega poveljnika letalstva generala Fisenhowerja. Amsterdam, 27. decembra T Reuter javlja iz Neaplja, da je general Clark prepovedal četam pete armade vstop v mesto, zaradi naraščajočega števila ti-fusnih obolenj med civilnim prebivalstvom. Amsterdam, 27. dec. T. Reuter javlja, dn je bil generalni poročnik Andrev Mac Naughton iz zdravstvenih ozirov odstavljcrt kot vrhovni poveljnik prve kanadske armade v Angliji. Generalni poročnik Kenncth Stuart, šef kanadskega generalnega štaba je postal šef kanadskega glavnega poveljstva v Londonu in do imenovanja Mae Naiightonovega naslednika tudi nnmest- - - — ---- ---------------------— ......... - - . ....... tj,« ii ii , r '/nllVnlil Li ub 1 ia nek o v a čira ~S t ank a 1 z Ribnice in ' el opazili brigado v vasi, so vso vas s ft8"*®- .RcsV "ožič. )e n«iz(??ihna r)n' Pctrifa Marjana ter l^dngerja Janeza1 i silovito nagli?o obkolili in okrog petih Lka. da s, voščimo blagoslovljene praz- iz Ljubljane" ! *iutraj fe vnel silovit, a kratkotrajen Ta strahoviti pokolj na Travni gori | boj. Nad 150 komunističnih zločincev je y k - k k , . " novembra 'obležalo mrtvih, zelo mnogo jih je bilo J;V " "i?.*,? loP'° m! nike. Prišel sem, da to storim, kajti moja srčna zahteva v teh težkih dneh so komunisti opravili dno o. ob treh popoldne. V tilnik je nesrečne žrtve streljal velik, suh komunistični bandit. Not iz Novega mesta je pred smrtjo hotel nekemu novomeškemu ko- ujetih, veliko Število pa jih je tudi zgorelo v hišah. Padel je tudi morilec nedolžnih žrtev na Travni gori, komandant Šercerjeve brigade in dve komunistični munistu izročili zlato verižico", da bi jo zlofinki, dve pa eo ujeli. Ujet je bil tudi j ... . v« • 1 ' Mnl.! Ta».' ,a Kil r\a S dal njegovim domačim v spomin, pa tega niso dopustili, pač pa je verižico pozneje zase ukradel komisar brigade. slimo na Vas in ruzmiSljamo — pred' vsem g. Velikonja — kako bi po svojih močeh vse olajšali, kar je človeku neprijetnega. Želim, da se počutite kakor povabljeni gostje dobrih ljudi. Kakor Takoj nalo so komunisli postrelili Se pet Italijanov in osem komunističnih uniforinirancev; razlog teh eksekucij pa ni znan. Nato so postrelili šo mnogo ci- neki Tomšič iz Ljubljano, ki je bil po- S m°j' SostJe' Bo& žegnajl veljnik čete v brigadi. I G. ekonom Trebše pa je opozoril na Tak jo bil konec šercerjeve brigade, j težave, ki jih ima podporni odbor z je- ki ima na svoji vesti vse kočevske umore, umore na Grčaric in strahoten skupili grob nedolžnih slovenskih narodnjakov na Travni gori. Prezgodaj so prišli Sveti trije kralji so se letos pojavili zelo zgodaj. Ze na Štefanovo zvečer so hodili po Miklošičevi cesti. Mor da so začeli svojo pot vendarle mulo prehitro. Saj jim ne bo treba potovati tako duleč in tako dolgo kot prvim, pravim Trem kraljem. Lahko pa, da so pričeli lako kmalu zaradi hude konkurence, ki se pojavlja tudi tu. Že lani smo opozarjali, da se ta lepi obi-čtrj večkrat zlorablja tako, da hodijo po mestu oblečeni v Tri kralje objest-neži in z raznimi nespodobnostmi in nrrčiiami skrunijo lepo misel, ob kateri je običaj nastal. Dobro bi bilo, da bi letos občinstvo pazilo na tako nepridiprave in jih primerno poučilo Obletnica pokolja zavedne slovenske družine 27. decembra je minilo leto, odkar je bila na nečloveški način poklana zavedna in vzorna slovenska družina Mavtsar-jevih v gradu Dobu pri Št. Rupertu. Vsega skupaj je takrat in pozneje padlo devet članov te družine, Slovenci liomo vedno ohranili v častnem spominu žrtev, ki jo jc doprinesla ta vzorna slovenska družina za rešitev svoje domovine. Škofijska podporna pisarca v Novem mestu Novo mesto, 28. decembra. Pri nas je začela te dni delovati škofijska podporna pisarna s podobnimi nameni, kakor jo ima ta ustanova tudi v Ljubljani. Blagodejni vpliv pisarne bo začel kmalu kazati svoje učinke. Upra vičeno si zlasti mnogo obetajo od nje begunci in pa tisti, ki jim je bes 'komunizma uničil dom in premoženje. Pozivamo imovitejše meščane in tudi ljudi s jiodeželja, da čim več prispevajo v pisarno in na ta način pomagajo trpečemu ljudstvu. Pisarna se nahaja v kapiteljskem poslopju. Vodstvene posle upravlja slopiški župnik g. Smolič. Novo mesto se je spominjalo kočevskih žrtev V dneh, ko je Ljubljana sprejela v svojo sredo kočevske junake in jih ponesla na grad, se je tudi Novo mesto spominjalo kočevskih žrtev. Prav ti fantje, ki so padli v Kočevju, so iz neposredne novomeške okolice in so spadali ludi pod novomeško domobransko poveljstvo. Zato je njihovo izguba zadela tuiji novomeške domobranske vrste, ki so s kočevskimi junaki izgubili najzve-slcjše tovariše soborce. Zalo so so jih spominjali v molitvi. V srado, 22. decembra, jo bila v kapiteljski cerkvi slovesna služba božja za pokoj njihovih duš. Cerkev je bila nabilo polna. Po službi božji, ki jo je opravil g. Nande Babnilt, je imel spominski govor o pokojnih junakih gospod S t r 1 e Lojze. r.BaflrBSBRBHPBBBBBBBBRHBBBB« Kaj bo s francoskim frankom? Britanski zukl. kane. je demnntirul govori- Boiišno obdarovanje najpotrebnejših Tudi v Cukrnrni so praznovali svoie i (Jospod prezident v cukrarni božične praznike. Na sveti večer je bila | D_a.jr______________ Na Božič sam je posetil Cukrarno tranjstoim beguncem. Begunci so pomoči božičnicu. V lepo prirejeni dvorani je vludalo svečano razpoloženje. Ta večer so se zbrali vsi, ki prejemajo hrano od podpornega odbora za Ljubljano — tudi oni iz jedilnice v Šiški in Trnovem — kot velika družina v Cukrarni. V sprednji steni so postavljene veliko jaslice, ki veselo oživljajo prostor. Ob 5 so prišli predsednik odbora Velikonja, župnik Dodič. vodja pisarne prof. Kutin, ekonom Trebše, referentka za kuhinjo ga. prof. Grilovu in hišno usluž- bep!edsednik jim je izročil pozdrave z*«eia posiovo gospoda prezident« divizijskega gene- ^ je '«lprla, d« ln poma- rala Leona Rupnika in odbora. Voščil eala v vseh °*mh dolenjskim in no-jim je od srca: »Mir ljudem nu zemlji, ki so bluge volje!« Odgovoril mu je v lepem nagovoru podpirancc g. Perko. Poudaril je nesrečo brezdomcev, ki brez družine in domačega krova bivajo pod tujo streho in sedajo za tujo mizo. Zahvalil se je gospodu prezidentu, odboru in uslužbencem za njihovo skrb ter jim zagotovil hvaležnost in zuhvulo vseh. Prosil je, nnj sc njihova topia zalivala tolmači tudi gospodu prezidentu. Nato jc imel krutek božični govor tajnik škofijske dobrodelne pisarne g. župnik Dodič, ki je — sam begunec — v svojem govoru obujal spomine nn-vzočnim nn jaslice in kazal na Kristusa kot siromaka in velikega socialnega reformatorja. Pobijal jc mnenje, da more dilnico, ker je navezan samo na živilske nakaznice in je brez vsake druge svoje ekonomije. Gospod prezident je odredil, naj se opozori policija in domobranci, du dajo vse zaplenjeno blago tej kuhinji, da se pomaga z živili. Zahvalila se mu je v kratkih besedah ga. Cimpermnn. Nato je g. prezident ukazal, naj se mu prinese jed v pokušnjo. Pohvalil je kuharico, da so skuhale tako okusno. Potem pa je obšel rosp. prezident divizijski general Leon , vse mize, segal v roke ljudem, sprejc-Bupnik v spremstvu načelnika Pokra- j mal in vračal čestitke posameznikov, iinske uprave Kosija in predsednika , zanimal se za njihove razmere in ob-Pokrajinskega podpornega zavoda dr. I ljubljal pomoč v obilni meri Živahen promet v Kmečki pisarni Ljubljana, 28. decembra, j ljudi; dela imajo čez glavo. Na vratih Kmečka pisarna so je ustanovila in ' sicer zabeležene uradne ure v res' začela poslovati pred kratkim - dober "'f1 P" !lh P» dobi o v pisarni tudi izven - ............teh od 7 zjutraj do 6 zvečer. — Pred- včerajšnjim se je ustanovil poseben pod-odsek pisarne za žene in dekleta, ki bo potrebni, saj so brez vseh sredstev, sami ®krbf' za begunska dekleta in otroke, pa si potrebnih stvari ne bi mogli in da dobe Primerno zaposlitev ali oskrbo. znali pridobiti, ker so sami podeželski ljudje, ki se v Ljubljani ne znajdejo. Zato vrši pisarna lepo in hvalevredno Pred vhodom v Akademski kolegij je ves dan živahen promet. Ljudje prihajajo po logitmacije, ki jim jih izstavlja priti šc kdo, ki bo mogel prinesti boljšo preureditev družbe. Med večerjo, ki je bila obilna in okusna, je prepeval in igral zbor dijakov marijaniščnikov božične pesmi. S čajem se je končal ta večer v veliko zadovoljstvo navzočnih. delo in so ji begunci upravičeno hvaležni, j pisarna — izda jih okoli 100 dnevno — Proslor ima v Kolodvorski ulici v po informacije, kam naj so v kakšni za-Akademskcm kolegiju. Tam se ves dan ! devi obrnojo, in po podpore. Nič več niso gnetejo begunci, ki prihajajo po infor- 1 tako zagrenjeni kot so bili prvo dni prl-macijo in pomoč. Na razpolago je pro- j hoda v Ljubljano, ko so videli le brez-slorna ogrevalnica, ki je odprta od še- brižne ali kvečjemu še začudene obraze stih zjutraj do osmih zvečer. Tu imajo Ljubljančanov, tako da so dobili vtis, ka-begunci prostor, kamor se lahko hodijo kor da so lo vsem nadležni, čez dan gret. Na razpolago imajo časo- | Prihajalo pa tudi mnogi dobri ljudje, pise in razne igre — šah. človek ne jezi da ponudijo beguncem velikodušno pose itd. Zaželjen bi bil tudi radijski spre- I moč. Ugledni veletrgovec je dal begun-jeinnik in bi bili begunci zelo hvaležni cem na razpolago svoje veliko posestvo dobremu človeku, ki bi jim ga dal na i blizu Ljubljane, da ga po potrebi upo-razpolago. — Pisarna ima na razpolago j rahljajo. Neka gospa 6e je velikodušno spalnico, kjer lahko začasno prenoči be- j ponudila, da vzame k sebi kako dekle gunce, ki še nikjer nimajo prenočišča. ! ali kakšnega otroka begunca. To 60 lepi V veliki dvorani, bivši kolegijski učil- j zgledi in hvalevredno bi bilo, da bi jih nioi, se prirejajo dvakrat tedensko pre- j hoteli še drugi posnemati. davanja o komunizmu in strokovnih kmetijskih vprašanjih; dvorana je zmeraj nabito polna. V pisarni sami dela osem domobranska božionica v Kovem mmh Priporočljivo bi bilo tudi, dn lil dobili begunci na razpolago številna zaprta stanovanja ljubljanske gospode, ki je šla h komunistom. Tako bi bili begunci vsaj malo odškodovani za nesrečo, v katero so jih pomagali spraviti tudi vsi ti ljudje. Novo mesto, 23. deccmbra. j civiliste polnočnice že ob petih, je bilo sk; obrati s porabo pod 10.000 kilovat-Kljub temu, da so novomeški domo- ; letos v Novem mestu več polnocnic kot , ni]l ny na mescc y m0secih december .. ..i-i-n. = i-/,miinUH an nreUnin leta. Ker se vsi domobranci januar jn februar 1944 zmanjšati svojo porabo toka za 10 % in sicer branci v stalnih borbah s komunisti, so prejšnja leta. Ker se vsi letošnji božič zelo lepo praznovali. Za- ' niso mogli hkrati udeležiti božičnih pro- sluga za vse to gre našemu priljubljenemu komandantu, ki se je sam zavzel in dal naredbo, naj vsi komandirji poskrbijo, da domobranci čim lepše praznujejo božič po slovenskem verskem in narodnem običaju. Dobra novomeška in šniilielska dekleta so pripravila jaslice — 76 po številu — da so fantom, ki so slalno na položajih, prihranile delo. Tako je vsaka edinica in postoianka imela lepo jaslice, okrog kalerih so se fantje zbrali za j>raznovanje svetega večera. — Naiprej so po lepem narodnem običaju pokadili prostor, nato so skupno molili sv. rožni venec, prebrali božični evange- povprečno ,na dan v primeri t oktobrom 1945. Predlogi za izboljšanje delovnih metod. V Nemčiji so uvedli izbol j sevalne predloge, ki jih dajejo posamezni delavci in nuineščenci za izboljšanje in prihranek v proizvajalnem in slav in obredov, so se po položajih Izmenjali, da so tako vsi bili deležni božičnega veselja. Naš komandant je poskrbel, da je vsak domobranec zase oziroma za svojce prejel lepo darilo v blagu: kose obleke, perila itd. Novome-ščani so pa poskrbeli za pecivo. Kar ganljivo je bilo gledati, kako so v pe-, . . . .. tek žo dopoldne prinašali razne dobre razdeljevalnCm procesu. Leta 1912 je stvari, da bi s tem branilcem Novega bilo zaradi 180.000 izboljševalnib pred-mesta pripravili Čim lepši Božič. Saj pa jogov prihranjenih 40 milijonov de-tudi po pravici, kajti če ne bi rlomo- i lovnih ur in je bilo sproščenih 20.000 branci tako požrtvovalno branili Novega delovnih moči za druge dele proizvod-meMa, bi NovomeSčani ne mogli v miru nje. še vedno pa prihajajo novi pred-živeti in ohraniti svojega imetja. Naš logi za izboljšanje. Zlasti je to zna-lii sledili so govori komandirjev in lepe komandant sc je prebivalstvu mesta čilno v energijskem gospodarstvu. Iz-de'kiamacije ter božični prizori. O pol- j za izredno naklonjenost zahvalil s po-i vedli so primerjave obrutov in sicer noči so bile no vojašnicah in postojankah sebnim pismom, ki ga jc poslal vsem londonskega »Financial Neues Wiener Tagblatt z dne 14. de- padci tečaj zlatega funta na 1.050.000 M......v___,.,.,.. ______„.,„. cenibra prinaša naslednji zanimiv članek drahem, ne da bi se to zaenkrat še po-o razvoju cen v Grčiji. I znalo na živilskem trgu. Toda postopno »• ;, * — ,1 „ „„-,.„„„ „„„_„ 'se že oblikujejo načrti za vzpostavitev Najtežavnejši problem grškega gospo- reJfl ^^ , cenah Po' izfllle. darstva je zaradi propadanja valute da- , „ poslanika Neubacherja so prišle lies gotovo vprašanje preskrbo dežele z ' ■ -f. . .. -J - ■ r... neai gotovo vprašanje pr n v zadnjih tednih na trg velike količine Živili in omejitev neprestanega dviganja 2 inJslro5nic in bile Razdeljene prebi- cen. Dne 24. oktobra je grška vlada skle- , , Poskrbljeno jo bilo tudi za pre- ni a, kar jo bilo na sebi _upravičeno, on gkrbo s Uurlvom. Pouriiie polreb države privede cene zopet nazaj na stanje 11. ...... -r septembra 1913. Seveda so se žal krogi, ki so povzročili dvig cen, izkazali za močnejše kot ukrepi proti dviganju cen. Dne 5. novembra pa je izjavil pronielni po denarju je prišlo na drug način, no snmo s tiskanjem bankovcev. Zaradi lega so tečaji grških obligacij padli za 40%, cena zlata pa celo za 50%. Seveda od novega razvoja ni pričakovati čudežev, Nevvs« o politiki v zasedeni Južni Italiji čitarno naslednje: Velika neumnost je bila, da je bil določen tečaj lire napram funtu šterlingu tako porazno za liro, kajti za lunt šterling so nam Italijani morali plačai 400 lir. Radi tega so se na mah cene vsem življenjskim potrebščinam izredno dvignile. Nihče se ne drži pred- Eisanih cen. Nihče noče ničesar prodati, e na črni borzi je dobiti posamezna živila, toda seveda so cene temu primerno visoke, da skoraj nedosežne. Vojakom je radi dobre menjave funta v liro mož- minister nepričakovano da je trgovina ven(,rtr j - y d ■ bo vsakenul Orku z živili pojiolnoma prosta in da ne_pride r1nMn li.i'innn ki mil hn omiv Bern, no kupiti vse,, kar si le požele, medtem vcnuoi c umu ua uvr 'e P°'ožai 'n stanje za domačine na- . ■ , „ .„ ■ dana"'ona kupna »ročr^ki °mu bo oino-, ravnost obupen. Tudi »AMGOT« je treba v poštev določanje cen, odn. maksin i- Calu življen ski mhlimuln. ' ............L-----1......- ranje cen. Neposredna posledica Je bila = 4 sicer res takoj nadaljevanje dviga cen, ~ ce, ki trdijo, da 's0 zavezniki sklenili toda Istočasno so se pojavile tudi velike | »Banka združenih narodov« novo razvrednotenje francoskega f run- , količine zadržanega blaga na trgu. Gene 20. dec. Severoamerikanc. so izdelali I : si(vr (i zni;aii vrednost za nekatera živila so dosegle naravnost načrt ustanovitve »Banke zdruzcnih f i.,i n k« nrl ''mi frnnifnv nn 100 frankov fantastično višino. Dne 17. novembra je narodove in predložili reprezentančni ifiint šle n cov 1 s točus u o pa je izja- | »■ pr. stala oka kruha 48.000 drahem, hiši Združenih držav zakonski predlog, vil da leži oSKčiiev ^ oTriteti franw- jajce 10.000, oka olja 180.000 drahem, ki bi zagotovil za ustanovitev omenje-skega f ran kav rok a h »n acion a fnegn |okamesa ISO.OOO^drnhem, oka.sladkorja ( ne ,hM,ke_ »pri mere n^znesek komiteja« v Alžirju. V Londonu pa 80.000 drahem. Zato je narastel tečaj j »Jrajati. la organizacija bi morala pravo i časno skrbeti, da bi bili odgovorni čini-| telji pravočasno obveščeni o poraznosti take zamenjave. Edino rešilno sredstvo bi bila takojšnja sprememba tečaja in sicer na 350 lir s tedensko sukcesivnim padcem po 10 lir. Iz drugih poročil angleških časnikov, v katerih poročata dva švedska poročevalca, je razvidno, da ta I naziranja »Financial Nevvs« niso osamlje-10% zmanjšanje porabe toka v Nem- na, temveč, da se strokovni krogi mnogo komiteja« v n i /. i r j u. v lu uuu u p zlQtega ,unta na i.o mlli]. drahem, do- čiji. Da bi se industriji omogočila iz- bavijo e temi naziranji. Seveda" je bila vpru"anj» v spodnji hiši le zaradi tega, čim i® žft v xaCotku '»eseca znašal vedba povečanega oboroževalnega na- s tem tečajem dana vojakom dobra pri- Nevarnost komunizma (Pastirsko pismu ljubljanskega škofa.) Papež nas poziva, da moramo zoper komunizem govoriti, zavračati zmote i 11 poučevati zaslepljene in tiste, ki so v nevarnosti, da se vdajo varljivim zmotam brezbožnegu komunizma. Papež Pij XI. v svoji okrožnici ' o brezbožnem komunizmu našteva, kaj in o čem moramo govoriti bodisi z živo besedo bodisi 8 tiskom: pojasnjevati socialni nauk Cerkve, odkrivati natančno in obširno nai kune nasprotnikov, podajati proti njim orožje, ki se je drugod najbolj izkazalo (tam, kjer so si že pridobili izkušnje v zmagoviti borbi zoper komunizem), predlagati, kako bi bilo mogoče preprečiti slepivo agitacijo komunistov, ki so z njo premamili že mnogo ljudi tudi dobre vere. Tako papež. Zn katoličana je to dovolj, o teli dolžnostih med katoličani ne more biti več dvomov. Posebno veže dolžnost govoriti in poučevati tiste ki so kakor koli soudeleženi pri učitelistvu Cerkve in ki so dolžni vzgajati mludino. Predvsem smo to duhovniki, ki smo od Boga postavljeni za učitelje božjih resnic, ki jih je Jezus izročil Cerkvi in ki iuiumo od papeža in škofov pooblastilo in poslanstvo za to. Moramo govoriti, četudi bi nas nekateri ne marali poslušati ali nas bi zaradi tega praganjali ali nam s smrtjo grozili. Svojo od Boga naloženo dolžnost moramo storiti, da ne bomo pred večnim Sodnikom odgovorni za to, če bi zaradi nušega molka duše zapadle brezboštvu. To dolžnost imajo starši in vsi drugi vzgojitelji, ki v šoluh ali zavodih namesto staršev mladino uče iu vzgajajo. Kuko strušuo odgovornost imajo, kuko huda kazen jim preti, če Eo njihovi malomarnosti, napačni do-roti in obzirnosti ali v strahopetnem molku puste, da se njim izročeni gojenci pohujšujejo in z brezbožnimi idejami komunizma zapeljujejo. Gospod Jezus sam napoveduje najhujšo kazen, kdor pohujša katerega teb malih, ki vanj verujejo (Mt 18, 6). Nadalje jiupež pozivo k delom krščanske ljubezni. Krščanska ljubezen ni popustljivost v načelih in resnicah, ampak na trdnem temelju resnice pomoč vsem ubogim in pomoči potrebnim, bodisi da so v telesni stiski, bodisi da tavajo v zmoti in so potrebni pouka in razjasnitve resnice. Koliko je ubogih, vsega imetja oropunih zdaj med nami, oropanih od tistih, ki so prišli nad nje s pretvezo, da jim dosedanje bedno stanje zboljšajo. lu ima dejavna in junaško krepka krščanska ljubezen široko polje, roprimite vsi, pruv vsi, dapokažeteto dejavno ljubezen, zajeto iz Jezusovega Srca, da bodo trpeči spo-znuli, da krščanstvo še ni izgubito<&ViOje moči. Zlasti opominjam premoitiujše vernike, ki jim je bilo imetje še ohranjeno, da se v stiski sedanjosti zase in za svoje omejijo in žive v večji skromnosti kot doslej, da bodo mogli bolj uspešno priskočiti no pomoč tistim svojim bližnjim, ki so ob vse in nimajo ne stanovanja, ne hrane, ne obleke. Ljubezen do bližnjega pa ne ostane samo pri tem, da pomaga bližnjemu v telesni stiski, ampak gleda tudi na dušne nevarnosti, v katerih se bližnji nahaja. Zmote brezbožnega komunizma so zveličanju duš tako zelo nevarne kot dandanes inalokaj drugega. Ljubezen do teb duš, ki so v nevarnosti, da se večno pogube, nas mora siliti, da se žrtvujemo in vse storimo, kar moremo, da z naravnimi in nadnaravnimi sredstvi iztrgamo te duše iz zmot in jih pripeljemo na pot zveličavne resnice. V borbi zoper brezbožni komunizem, ki obeta razočaranemu delavcu socialno obnovo, moramo pa seči vse globlje. Pred tako zaželeno socialno obnovo mora po besedi Pija XI. numreč iti »obnova krščanskega duha, katerega je bedno zgubilo toliko ljudi, ki se ukvarjajo z gospodarstvom«. Brez te duhovne obnove »bodo vsi poskusi socialne obnove zaman in se bo gradila vsa stavba ne na skalo, ampak na sipki pesek«. Te duhovne obnove komunizem ne daje, ampak še zadnje sledove vere ubija. V borbi zoper brezbožni komunizem je »poglavitni pomoček in podlaga za vse druge pomočke resnična obnova zasebnega in javnega življenja po evangelj-skih načelih«. Uvideli ste že sami, dragi verniki, potrebo take duhovne obnove in se je v tem pogledu že mnogo lepega in tolažilnega storilo in mesec za mesecem se več stori, saj mnoge duše kar hrepene po tem, da bi jih kdo vodil v globlje spoznanje verskih resnic in v vedno popolnejše krščansko življenje. A še vedno je dovolj takih, ki so katoličani samo po imenu, kakor jih papež Pij XI. imenuje ki se niso še nič potrudili, da bi si skušali pridobiti globoko notranje versko prepričanje in s tem prepričanjem spruvili v sklad tudi svoje življenje. K temu apostolskemu delu zoper brezbožni komunizem kliče papež za duhovniki »naše ljube sinove laike, ki se bojujejo v vrstah Katoliške akcije«. Katoliška akci ja, ki se bori, da bi Jezus Kristus gospodoval ne le v posameznikih, temveč tudi v družinah in državah, vrši prav v tem pravi socialni aposto-lat.« Ob Katoliški akciji pa se morajo boriti zoper nevarnost brezbožnega komunizma vsa druga verska združenja, kakor Marijine družbe, Tretji redovi in podobna, ki imajo namen, da vodijo svoje^ člane k popolnejšemu krščanskemu življenju in jih tako temeljiteje usposabljajo za apostolsko delovanje. (Dalje.) Ne, holiho hdo da, ampak koliko hi mogel d a' b i "oilg o v o r no'š tJ 'z a' tn o r d a" 'l e" *n a me- , 790.000 drahem. | črta je državni urad za električno go- lika, da .i nabavijo za .voje mezde čim j dati, na tO bodo HCkOČ ougovurnusi io iuu ua___— i«, »«i«ol a avnllmf ukreni no- spodurstvo s takojšnjo veljavnostjo več potrebnega blaga in da se »h na ta ' _ - ruvuno razvrednotenje uau&a , ivo pa je ^--------_ J.i___i.i ,i„ inrlt,cirii. ■....: ,i.i„„ 1 gledali. odVAngu!«.VlCdfl0lCnie "aUaa IEobni* pMbfaščeiiec"zunanjega"~ministra odredil, da morajo obrtni in industrij-1 način vsaj delno zadovoljL Silvestrovo - dan priprave Čisto gotovo ie, d« {« obhajani« po-božnosti petib prvih sobot v zadoščenj« brezmadežnemu Srcu Marijinemu med naiim narodom tako velika zadeva, da mimo nje ne more nihče brezbrižno iti. Zadoščevanje za lastne grehe in za grehe drugih ljudi je tako velikanskega socialnega pomena, da se temu zadolče-vanju ne bi smel izogniti noben Slovencc, zlasti pa ne veren Slovenec. Je to edina pot po kateri moremo zanesljivo priti do zmage pravih krščanskih načel v našem zasebnem in narodnem življenju. Potoki krvi, ki ponekod ločijo posameznike in družine, bodo mogli biti zabrisani le z vdanim radoSčevanjem bolšjemu in Mari-j i ne mu Srcu in ▼ duhu tega zadolčavanja bo mogla slediti tudi med ljudmi medse-bojna sprava. Velikanske so torej naloge, ki naj jih opravimo verni Slovenci t novi vrsti pobožnosti petih sobot in zato je prav, če se na to novo pobožnost čim bolje pripravimo. Ta priprava naj bo predvsem ▼ £'m gorečnejli agitaciji med znanci in prijatelji za udeležbo pri teh poboinostih. Poleg tega pa Učimo tudi nadnaravne pomoči za čim večji uspeh te pobožnosti, ki naj bo predvspem v molitvi. Zato prosimo vse verne Slovence, da bi bilo Silvestrovo 31. dec. t. 1. dan priprave za pobožnost petih prvih sobot, j Verniki naj ta dan pri svetih mašah darujejo vse molitve, kdtor tudi obhajila za dober uspeh petih prvih sobot. Vsak . vernik naj zmoli vsaj en del sv. rožnega j venca v gornji veliki namen. 1 Časne in večne koristi, ki jih bomo Iz-I prosili svojemu narodu po naši Veliki Za-ičitnlci, nam bodo največje plačilo I ikoiijski pripravljalni odbor petih prvih sobot Dr. Tomaž Klinar — šestdesetletnik Stolni kanonik in župnik, arbidiakon Ljubljane, dr. Tomaž Klinar danes praznuje svoj šestdeseti god.1 Skromno sicer in tiho, kakor je vse njegovo delo bilo skromno in skrito, pa tem bolj potrebno in blagoslovljeno. Najmanj bo paS znano njegovo delo Se izza časa, ko se je na dunajskem vseučilišču pripravljal na doktorsko čast. Kako je znal na velikem Dunaju organizirati, na vajetih držati vso dunajsko slovensko krščansko družino. Kakor da bi kot Avguštinejec no imel dovolj posla sam s seboj z velikim učenjem, ki ga je bogoslovna znanost od njega zahtevala, je vendar vsako prvo nedeljo v mesecu Slovencem poskrbel za božjo službo, pridigo, ki jo navduševala, da se število obiskovalcev ni manjšalo, ampak od mesera do meseca večalo. In ker sani ni bil pevec, je naprosil tovariša Nemca, da je Slovencem hodil litanije >naprej< pet. In šo za spovedovanie sebi pomoč, da se ie tiste dni o svoji notranjosti vsakdo lahko pomenil z domačo besedo. — In razen tega šo romanja na razne znamenite božje poti: na sloviti dunajski Golovec (Kahlenberg), Maria Rain, Gumpolds-kirchen, kjer smo si po »cerkvenem slovesnem opravilu vselej tudi dušo privezali t in so v bratovski ljubezni kakor ■en« .družina povoselili iu vezi Se tesneje sklenili. Slovenci, kl pač po duhu niso , mojli z nami, so nas glasno občudovali, i kttl-"zavidali. Pozneje je iz :črnega« Kranja prihajal '' »lovca o njegovem delu pridigarja, spovednika. In vsestransko delovanje v ftkolji Loki, kjer si kot goreč pridigar, sočuten spovednik, skrben pastir, dobroten oče ni dal miru in oddiha. To neumorno delo mu je odprlo pot v kapi-telj pri ljubljanski stolnici in mu kot najmlajšemu kanoniku neutegoma zaupalo najodličnejšo župnijo v škofiji, kl jo že dvajset let vodi in pase in se zanjo žrtvuje. Vsak dan zjutraj in zvečer čaka src, ki mu rada zaupajo najskrivnejše • Rodil se je na Jesenicah ?9. dec. 1883: posvečen jo bil 15. jul. 1907; kanonik je poslal 1. 1024. dušne lajne in srčne težave. — Vemo že dolgo za njegovo veliko ljubezen do bolnikov, saj mu je Bog dal posebno darove, da more z Iiogom zvezali žo davno pretrgane vezi; duše. ki so desetletja in desetletja tavale daleč od vsega, kar je božje, s svojo očetovsko dobroto in rahločutno obzirnostjo pripelje nazaj na božje očetovsko srce, da veseli in srečni odhajajo v večno božje naročje; pa so njih sreče veseli tudi domači, ko vidijo ln še bolj v srcu Čutijo, kako jim jih je dobrota gospoda kanonika obvarovala plašne, grozeče nesreče in jim odprla pot, da so zaupno odšli počivat v božji mir. Ves čas kot arhdinkon enako uspešno vodi vse paetirstvo po ljubljanskih župnijah z rednimi sestanki ljubljanskih dušnih pastirjev. Prav tuko je ves čas sodnik cerkvenega sodišča, deluje v vodstvu kongregacij in stolne kon-gregacije s posebno ljzubeznijo vodi. Prav te dni smo imeli priliko opazovati, kako njegovi duhovni otroci — čeprav so že v zreli dobi, na odličnih stopnjah — to njegovo očetovsko skrb cenijo, kako so mu srčno vdani, kako mu ljubezen vračajo s prečuilno veselo, prisrčno ljubeznijo ... Saj je gospoda knnonikn in župnika kdaj že tudi napadala skušnjava, da bi se temu delu, temu neprestanemu naporu — gotovo upravičeno — umaknil, pa jo je, sebi sicer v navzkriž, stolnici pa in organizacijam v korist, vedno prebolel. Saj bi njegovo tehtno besedo močno pogrešali pri nedeljski poldvanaj-sti maši, ko pravijo, da jim tako dobro d«5, da slišijo božjo besedo: pogrešala bi ga misijonska Družba z.a širjenje vere; pogrešalo duhovniško društvo »Vzajemnost*: za ljubljansko škofijo, ki modrega predsednika tudi ne more kar tako s kljuke sneti. Navzlic vsej skromnosti je na gospoda Tomaža le postala pozorna tudi svetna oblast. Ljubljansko mesto ga jc kot odličnega svetovalca poklicalo v svojo , upravo, da mu s svojo skušnjo, globokim pogledom v potrebe naše dobe, s preudarno in tehtno besedo pomaga pri delu v prid in blagor prebivalstva, prav posebej še teh, ki jim je usoda mačeha, vsem ^ponižanim in razžaljeiiinu ... Gospodu stolnemu kanoniku in arhi-dtakonu, ki je po naravi in postavi, krepki odločnosti in možati neodnehljivostt živ Gorenjec, po srcu pa, ki jo dobro ko kruh, najmilejši Slovenec, za njegov i šestdeseti god Iz srca želimo naj Bog na njegovo tako mnogostratisko blngoalov-Ijeno delo še zanaprej razliva ltajobil-nejšl blagoslovi Karneval ljubezni«. — Predstave ob 13 in 17.30. Kino »Union« »Med dvema snubcema:. lUv« ob 13.30 in 17.30. Pred- IC I no »Sloga« »Ko spet sonce zašije«, — Predstave ob 13 iu 17. Lekorniika služba Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Dett-Klanjšfek, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinc ded., Cesta 29. okt. 31. Uredba o potrošnji tobaka t DR6VRC HOVICG Novi grobovi + Grajzar Anica. Umrla je v Ljubljani gdč. Anica Grajzar. Blago rajnico bodo pokopali v sredo, 29. t. m. ob treh popoldne iz kapele sv. Jakoba na Žalah. Naj počiva v miru, njenim dragim naše sožaljel Kulturni drobiž Nove orgelske skladbe Stanko Premrl: 40 skladb za orgle (VII. zbirka). Ljubljana H43. Natisk in založba: Roman Pahor, Ljubljani Cena v knjigarni 30 lir, pri založniku 24 lir — Ta zbirka bo organistom prav posebno dobrodošla. Preludiji v njej so srednje dolgi, tako da se skoraj nobeden prehitro ne izteče in bi moral igralec začenjati vedno z novimi, pa tudi preobširni niso, da bi bilo treba isti prelu-dij večkrat prekinjati zaradi vmesnih pesmi: tehnično niso pretežki; tretja njihova odlika je, da gladko tečejo, so jasni in prozorni ler brez kake kromatične natrpanosti. Tako Premrl nekako sklepa krog, ki ga je pričel s svojimi prvimi skoraj diatoničniini ,,reludi;Xoble«a< — Peček, manekenko ln Študentko konsorvntorijar 8llv« — Mlejnlkovn. Vera — Barbičovn, Andn — Sunolnova, Kotla — Bauknrtovn, Glzela, sprejemna dnma ln osnutkarica pri »Koblesl« — Slavčeva, Viktor, sluga — P. Kovlč, "Mlrtlčevu — Oorln-Skovn, Barlllfiova — I\ Juvanovo, Zvonko OkretiS, njegov tajnik — M. 8ancin, Bari-Iič, bankir — SiinončIS, Alo, njegovo lena — Poilčova, Milavskl, baron — Milčlnskl, Marjana, sobarica — Koširjeva, Marjan, piccolo — J. Bojde. Dirigent J. Gregnre, režiser E. Frelih, koreograf inž. P. Golovin, sccnograf inž. E. Frauz. STARIM * KRSTNI BOTRI IN BOTRICE! Nc premišljujte, kaj bi dali za darilo otroku. Dsjto mu krasno spominsko knjigo »MOJA MLADA LETA« Uredila Krlsta Hatner. Opremil arh. VI. OaJUk. Cena kart. 5J lir; v polplatno »0 lir. Vezavo v celo platno po izbiri. — Knjiga mn bo nežen spomin na leta blaženega otroštva. LJUDSKA KNJIOARNA V LJUBLJANI PRID ŠKOFIJO I MIKLOŠIČEVA CESTA E Vsakdanja Ljubljana no kronistovih zapiskih Primorci! V »Slovenčevi knjižnici« je lansko leto izšla lepa knjiga Veselja dsm ki jo je sestavil prof. Miklavž Kuret. V tej knjigi so zbrane številne družinske igre, zabave, čarovnije itd., ki morejo služiti v razvedrilo vsakomur zlasti pa družinam z otroki! Zahtevajte to knj'go po Vaših trafikah in knjigarnah ali pa jo naročite pri uaravi ..Slovenieve knjižnice" IjubMana. Kopitarjeva ul. st. 6. Javne naprave so skupna last. Meščani čuvajte goed, piše ob vseh potih, ki vodijo v ljubljanska gozdna sprehajališča, pa menda nekateri berejo namesto: čuvajte — cufajte... Ljubljana je dobila celo vrsto javnih zaklonišč, ki utegnejo še marsikomu med nami rešiti življenje, a nekaterim se zdi, da je njihova dolžnost ta zaklonišča ople-niti. Tako so menda pokradli že iz več zaklonišč orodje za odkopavanje in pa potrebščine za prvo zdravniško pomoč, s katerimi je javna oblast zaklonišča opremila. Pred prazniki sta zlezla kar podnevi v zaklonišče ob cesti »Na Rožnik«, ki so ga bili tatovi že enkrat prej obiskali, dva zlikovca. Le pazljivosti sosedov se imamo zahvaliti, da sta morala brez plena pobegniti skozi lino za zračenje in svetlobo na vrhu zaklonišča. Menda bo res naibolje, da najbližja okolica, ki ji bo v primeru letalskega napada zaklonišče predvsem služilo, poskrbi za stalno stražo. Kako resnične so bile besede, ki jih je nekoč napisal skužen mož: »Danes mislijo ljudje: Kar je skupno — pokvaril te pa je kaj državna last, imaš smrtni greh, če ne uničiš!« Najhujša leta za ženske. Med božičnimi prazniki in posebno po praz.nikih so Ljubljančani vseli slojev ln kategorij hiteli podpisovat prijavnice za tobačne nakaznice. Mnogi trafikanti so jih prejeli cele kupe. Pri nekaterih trafikah se je prijavilo tudi do 1300 in šo več kadilcev in kadilk. Mnogi strastni kadilci so hodili okrog znancev in prijateljev, ki doslej niso bili naklonjeni nikotinskemu zelišču. Preprosili so jih, da so se prijavili pri trafikantih. Tako skušajo strastni kadilci pridobiti primerno število nakaznic, da bodo potem lahko prejemali zadostno množina clga-; ret. Kdaj bodo uvedene tobačne nakaz-' niče, pač ne moremo točno javiti. Ob mrs-! zu, ki sedaj vztrajno pritiska, so nabi-rnlci cigaret še vedno zelo vztrajni in podjetni. Povsod pa se vrste živahni razgovori o ženskah-kadilkah. Neka priletna gospa Pepca je začela tožiti: »Kaka smola? Stara sem že 55 let. Torej ne morem dobiti tobačne nakaznice 1 A premlada sem za mlečno, ker nimam še šest križev. Torej so sedaj za nas ženske najhujša leta od 55 do 60 letk Karambol na Ajdovščini in druge nesreče. V ponedoljek, 27. t. m. na dan sv. Janeza Evnngelista so je okoli 14.20 primeril na znameniti Ajdovščini pri Fl-govett hud tramvajski karambol, kakršnega kronika že kmatu ni zapisala. Po istem tiru sta 6i nasproti privozila dva tramvajska voza, polna ljudi. Trk je bil silovit. Oba voza hudo poškodovana. K sreči ni bilo hujših poškodb vozečih se oseb. Reševalci so snmo eno poškodo-i vatiko prepeljali v splošno bolnišnico. ' Hudo je bila poškodovana Majda Špeli-! čeva, 15letna trgovska vn Jenka. ki je dobila poškodbe po vsem Životu. ftef pokrajinske uprave odreja: Čl. t. 1'očenfi s 1. januarjem 1943 so' lobak iu tobačni izdelki vseli vrst no smejo prodajati ali oddajati zn potrošnjo občinstvu brez nakaznice, predpisane s to uredbo. — Moški, mlajši od 18 let in ženske, mlajšo od 22 let in starejšo od 55 let, nimajo pravico do nakaznice. Čl. 2. Na po en odrezek nakaznice se tobačni izdelki lahko nabavijo v količini, ki jo občasno določi šef pokrajinske upravo. čl. 3. Nakaznica je poimensko označena, ni prenosna in je veljavna samo z , izpolnjeno glavo. Koristiti se moro samo v času veljavnosti, tako da prodajalec snm odreže ustrezni odrezek. — Potvor- \ ha ali zloraba nakaznice «o kaznujo po | tej uredbi. Čl. 4. Nakaznice izdajajo občinski preskrbovalni uradi. — Za razdeljevanje, uporabo in vračanje nakaznic veljajo predpisi o Živilskih nakaznicah (Službeni list št. 70-35 iz 1. 19-12). — Prvo nakaznico prejmejo potrošniki samo, če so pri občinskem preskrl>ova!tiem uradu vložili prijavo z navedbo rojstnih podatkov. Čl. 5. Glavni založniki smejo izvrševati naročila trafikam santo po odredbah uprave državnih monopolov. Čl. 0. Prestopke določil te naredbe kaznuje redno sodišče s kaznijo strogega zapora do 5 let in z denarno kaznijo do 800.000 lir. — Poleg kazni sme sodiščo izreči ludi zasego blagu in odvzeti pravico do prodaje tobaka za določen čas ali za vedno. — Pogojne kazni so ne , morejo izrekati. — Postopek jo pospešen. | Čl. 7. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu. Preiident: dir. general RUPNIK s. r. Nagradni natečaj Poveljstvo domobrancev razpisuje za najboljšo domobransko koračnico^ v besedilu in napevu nagradni natečaj. Besedilo naj bo zajeto iz današnjih borb in trpljenju slovenskega naroda. I/, njega nuj bo razvidna nezlomljiva volja do zinuge nad eaiunskim komunizmom. Napcv naj bo udaren, slovenski, lahek za učenje. Nagrade: a) prva nngrada 1000 lir, b) druga nagrada 500 lir. Pravico do tekmovanja imajo vsi protikomunistični borci in delavci. Koračnice bo pregledal in določil ntigrndo poseben odlior strokovnjakov. Izid natečaja bo bjavljen v časopisih. Zu nenagrajene si pridržimo pravico, da jili po dogovoru odkupimo. Pe-sem z notami jc treba dostaviti poveljstvu slovenskega domobranstva v zaprti kuverti z geslom, naslov avtorja pa v drugi kuverti. Tekmovnlci naj pošljejo svoje nri-spevke do iS. januarja 1944 na poveljstvo slovenskih dnmobranccv, Ljubljano, Gledališka ulica 11. Za Zimsko pomoč Prošnje za Zimsko pomoč se sprejemajo v Frančiškanski ulici, I. nadstropja. Darujte perilo in čevlje! Čc nam ne morete sami dostavit, prosimo, sporočite svoj naslov v prostore Zimske pomoči (nasproti Daj-Dama, poleg trgovine Ro-jina) da pridemo sami po darove. Za informacije glede Zimske pomoči kličite: 47-71 (int. 44)! Prostori Zimske pomoči so v Puccinijevi ulici 9-1, levo. — Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih polo/nicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. račun 16.580«! Prostori Zimslie pomoči so v Puccinijevi ulici 9-1., levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah nn >Pokrnjinskt podporni zavod — Zimska pomoč — ček. račun lG.580d Posebno obvestilo. Važno! Ohveščamo vse darovalce z-a Zimsko pomoč, dn se po uredbi št. 22, objavljeni v Službenem listu št. 15, lz dno 20. februarja 1943, odbijajo davfine osnove dokazano prostovoljne dajatve Pokrajinskemu podpornemu zavodu v Ljubljani in vsem morebitnim drugim uradno osnovan i ni podpornim akcijam — torej tudi Zimskt pomoči. Opozarjamo darovalce, da shranijo dokazila o plačilih za Zimsko pomoč. Opozorilo Na Silvestrov dan in Novega leta dan se v smislu naredbe prezidenta Pokrajinske uprave z dne 14 decembra 1943. pobira na vsako vozovnico električne cestn« železnice v Ljubljani 0.50 lire za Zimsko pomoč. — Opozarjamo potujoče občinstvo, da se bodo v teh dneh prodajali v ta ramen posebni kuponi. Kuponi veljajo Lir 0.50 (čeprav so označeni z Lir 1.-). Vse žensko in dekliške Marijine družbe vabimo k izročitveni slovesnosti oltarnega prtu Mariji Pomagaj, Slovesnost bo v stolnici na novega leta dan ob tri četrt uu pet po|»oidiie po- sledečem redu: 1. skupni rožni venec; 2. cerkveni nagovor, ki gu l>o imel p rev z v. g. dr. Gregorij lložman. Po govoru obnovitev posvetitve brezmoJeznemu Srcu Marijinemu (papeževa |h>-svetitev — prinesite s seboj) iu za zaključek pete litanije. Sv. maša zailušnle.i »a pokojni kočevski žrtvi brata Kvgena in Franc« Skoda Is Zn-pluta bo v sredo ob 8 v frančiškanski cerkvi pri olturju sv. Križa. Sorodniki iu znau-cl vabljeni I Z« posvetitev druiln brezmadežnemu Marijinemu Srcu dobite lepo družinsko diplomo ter v kratkem tudi knjižico z odgovarjajočimi molitvami iu navodili pri Škofijskem pripravljalnem odboru petih prvih »u-bot v Ljubljani, Pnljunska costa i — plenrua KA. Tudi primorskim Slovencem «o unnie-njeuo to diplome, podobico iu drugo gradivo. Velikodušen dar. Gg. prometni tečajniki drž. iol so darovali 330 lir v spomin pok. g. Bertonclja naineato venca svojemu pre-davatolju Odboru za dolenjske, notranjsko in bolokranjake begunce. Za tu dar so odbor najiskreneje znlivaljujo v imenu ouili, ki bodo to podporo deležni. Iložlčnlco priredi zn svoje podpirance begunce z dežele škofijska dobrodelna pisarna v Ljubljani. Božičnlca bo v frančiškanski dvorani nu novega leta točno ob 15. Urcz-plnčno vstopnice so dobe pri zastopnikih posameznih župnij ali pa v prostorih dobrodelne pisarne, Miklošičeva cesta t. Nove orgelske skladbe, linvnokar Je izšlo 40 novih Stunko Premrlovlb skladb za orgle. Dobe se v Ljudski knjigarni v Ljubljani. Cenn 30 Ur, pri založniku ltomanu Piihor.u Po 24 lir. Ooena sledi. — Kavno tam so dobo tudi St. Premrlovl božični, prod onim letom lzitll preludiji. Cena 24 lir, pri zulož-nlku ltomanu Pahorju po IS lir. Dolenjske, notranjske ln belokranjsko begunke so vuliljeno nn sestanek, ki bo v četrtek ob 14 v dvorani »Kmečka pisarno«, Akademski kolegij. Kolodvorsko ulica ;2. « IzSia je nova knjiga »Slov. knjižnico« U Osamljena" delo največjcsn francoskega kfttoliškcg.-i pisatelja Itenu Uitzina. # Komun »U.suiu-ljen;w nosi vso odliko globoke 15azcnove kutolif.ko duše, ki sla mu bilu praktično versko življenje in umetnost najtesnejše povezana, lako, da je pisatelj Louis Ber-tranil v posmrtnem govoru v Akademiji, katere član jo bil lluzin. dejal: »Bazinovu duša je imela ncuuvndne redke odlike, ki so dalo vsemu, kar je napisni, kot nekak zakramentalni priokus. Človek kar sluti, da je imel I(a:in, ko je pisal nekatere strani, ua ustnah še lin-tijox Prepričani smo, da bodo pričujoče Bazi-itovo delo vsi naročniki »Slov. knjižnice«, pa tudi drugi Slovenci z največjim Ijem brali. Knjigo dobite po vseli knjigarnah in (ralikah. | Žena upokojenega strojevodje, 58 letna Angela Dolžanova, stanujoča v Kocenovi ulici št. 11, je v ponedeljek okoli 19.30 večerjala. Ostanek jedi ji je obtičal v j grlu. Reševalci so jo hitro prepeljali v bolnišnico. Na kirurgičnem oddelku so jo rešili pred zadušitvijo in ji iz grla potegnili košolco. Starši, pazite na otroke! Nedavno je žo policijska uprava opozorila starše, da naj pazijo na svoje otroke in naj jih opominjajo, da nnj bodo posebno pazljivi in previdni, kadar nnj-. dejo kako razstrelivo. Nedorasli otroci se j kaj radi sučejo okoli raznih grannt in | mili, ki jih najdejo na travnikih ali pašnikih. Od poletja sem je bilo že ne-I broj nesreč, ko so mine eksplodirale in zahtevale svoje žrtve. V Šmarju na Do-I lenjskem so našli v ponedeljek trije kmečki dečki: Tonček Škrjanc, Alojzij ■ Smole in Radko Smole na travuiku mino. ki je eksplodirala. Drobci mine sb vse Iri dečke hudo poškodovali po letesu. Vsi so bili prepeljani v ljubljansko splošno bolnišnico. Rokodelski oder. »Trijo kralji« jo naslov Igro, kl predstavlja boj zlega In dobrega, v človeku, zm.igo milino iu dobroto nad surovostjo. Zavrženi In znto propadli Grega, Jiirea in Tlnai prekosijo vso po svoji grobosti, ko pa začnejo koledovatl, jih sn'n vollkn milost. Igro jo izrodilo bogata nn lepi vsebini in gano človeka do solz. Predstava ho na prnzuik uovegu leta ob 16. Pred-prodaja na dan predstavo od 10-12 lu oil 14 dalje do prifietka v društveni pisarni, 1'c-trarkovn 12, I. nadstropje. Drama pripravlja kot naslednjo novost mladinsko Igro »Robinzon no sme umreti«. Prominra bo v soboto, 8. januarja, izven abonmaja. Itnzen tiga prido nu sporc-l Lo-skovčevn drama »Veru In novera«, kl je tako po svojem etičnem Jedru knkor pn svoji nenavad ni zgradbi in jezikovni obliki pomembno lu zanimivo dolo. Za novoletno darilo najprimernejša zn staro ln mlado je in ostane našn »Družin k« pratikn«. Segajte po nji, dokler jo te povsod nn razpolago. Z« deslntekcljo ost la grla F o r n 1 e o tablete. Dobite v vsak« lekarni. Zahtevajte AMIUOIN tablet« proti glavobolu, nevralgiji. gripi, influenei in revrnatumu. — Dobite jih v vsaki lekarni. Poizvedovanja Zgubila sem volneno sivo joplc<\ od L,i:i l- ske tiskarno do Kolodvorsko ulico. Ker sem revna, lopo prosim dotičnegn, kl Jo jo našel, naj jo prineso v Ljuilsko tiskarno, Kopitarjeva 6, k vratarju. Petrolej za hišna zaklonišča Mestno poglavarstvo sporoča, da dobe petrolej za hišno zaklonišče oni hišni lastniki (hišni starešine, upravitelji hiš), kjer so zaklonišča urejena in opremljena. Nakaznico dobite v zaščitnem oddelku mestnega poglavarstva v Lingarjevl ulici št. I II., soba žt. 43, na osnovi prožnje po obrazcu, ki ga tudi tam dobite. Radio Ljubljana dnevni spored za 29. december: 7 Jutranji koncert, vmes ob 7.30 Poročila v nemščini iu slovenščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščlul in slovenščini — 12.4j Koncert malega orkestra vodi Stenovifi — 11 Poročilu v nemščini — 14.10 Za vsakegn nokaj — 17 Poročilu v nemščini iu slovenščini — 17.13 Popoldanski koncert — 17.30 Otroška ura — 19 Koncert Srninlov — 19.30 Poročilu v slovenščini, pregled sporeda — 19.43 Mala glasben n med-lgra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Koncert klasičnega tria — 20.40 Ljubezen Jo nevarna Btvar — 21.40 Prenoj lz Beograda — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba iu lahko noč. Novo mesto Naročnik) »SLOVENČEVE KNJIŽNICE« naj osebno dvignejo nagradno knjigo »MABTINA KRPANA« v »SLOVENČEVI« Dodruinici. Džingiskanovi Mongoli na pohodu Majhna mongolska armada pa je dosegla povsod, kamor je prišla še drug izreden uspeh. Vedela je, da ji Džingiskan ne more pomagati, saj je bil predaleč. Toda prav zato je povsod dosegala tak ugled, da je lahko brez skrbi zapustila osvojeno deželo, ne da bi se bilo treba bati uporov. Zdelo seje, da so zasedene dežele ostale še naprej pod kopiti divjih mongolskih jezdecev, ki so drveli že Bog ve kje. — S Kipčaki, ki so živeli v širnih pustinjah južne Rusije so se Mo- g^li kaj grdo spogledali. Kipčaki so bili namreč v krvnem sorodstvu z Mongoli in prav tako pastirskega rodu. Prestopili pa so v mohamedanstvo in tako jiostuli v mongolskih očeh — izdajalci. Izdajalce pa je bilo treba podvreči Džingiskano-vemu žezlu. Mohamedanski Kipčaki so že zdavnaj slišali nekaj o tem, kako so Mongoli nagnali šaha, ki je tudi že umrl. Zato so sc kar pripravili, da bodo ti neverni mongolski psi vpadli tudi v njihovo deželo. Ker niso bili pomehkuženi kakor drugi od Mongolov podvrženi rodovi, so se odločili, da se bodo 1 krepko postavili v bran. Bili so trdoživ trezen rod in so zato zgodaj razposlali ! ogleduhe na vse strani, zlasti pa proti l vzhodu, saj so od tam vedno prišli prvi sunki preseljujočih se narodov. Od tam so tudi prišli nekdaj Kipčaki sami. Na lepem so morali Kipčaki obrniti svoje konje, na katerih so pričakovali sovražnika. Ta je namreč začel prihajati čez prelaze na Kavkazu. Od tam so prišle tudi prve novice, kako brezobzirno in žilavo se spuščajo mongolski jezdeci v ravnino. Od tu 6eveda Kipčaki napada niso pričakovali, /ato jih je ta nastop že nekoliko zmedel. General Džebe in Subotaj pa nista rihajala z divjim vikom in krikom in cakor vojna vihra. Ne, prav počasi, lagodno so jezdili njuni konjeniški odredi in ko so prve mongolske predhodnice zadele ob prve predstraže Kipčakov, so mongolski vojščaki celo razjuhali. (XI dolge ježe kar trdi mongolski bojevniki so ob prvem srečanju lenobno pretegovali premrle ude in prisrčno pozdravljali Kipčake, ki so jim dokaj sovražno stali nasproti. Mongoli so se vedli kakor resnični, pravi sorodniki. Ves čas so podčrtavali dejstvo, da oni sami in Kipčaki pripadajo skupnemu rodu in da je zato edino pravilno, če napravijo medsebojno vojaško zvezo. Ta ponudba je voditelje Kipčakov še bolj zmedla. Nekateri po- rji bi ponudbo kar radi sprejeli. )rugi pa so oklevali in dvomili. Zato so se začeli dolgotrajni razgovori za sporazum. Prav na tako mešetarjenje oa sta čakala oba mongolska generala. Ko so bili razgovori najbolj živahni, so Mongoli nič hudega sluteče Kipčake na- fiadli in pobili vse, ki so jih nepriprav-jene mogli doseči. Kipčaki, ki so odnesli glave, so na konjih drveli daleč v Rusijo 111 nekateri izmed njih so prispeli celo do ruskih velikih knezov. Tem so poročali, kako huda nevarnost grozi tam dol ob južni meji države, ludi veliki knezi so morali že neknj slišati, kajti tukoj so verjeli in brez oklevanja izvedli kaj pametne protiukrepe. Dali so pozvati Kipčake iz vse širne pustinje in napravili z njimi zavezniško [Migodbo. S to pogodbo je bila skoraj čez noč — torej s pravo mongolsko naglico — ustvarjena močila armada, ki je štela skoraj 100.000 m:>ž. V tej vojski pn so bili sami i zbor ni voj- ' ščuki, največ Kipčaki. Oba mongolska generala sta to novico hitro zvedela in takoj spoznala, da jima nesramnost in predrznost 6ama ne bo pomagala. Vedela sta dobro, da je nasprotna vojska bila vsaj toliko vredna kakor njuna, saj je bila v glavnem njunega rodu, štela pa je celo kar petkrat toliko glav. Džebe in Subotaj sta zato poskusila s staro taktiko. Začela sta razgovore. Bila sta celo tako predrzna, da sta hotela Rusom dopovedati, da so Mongoli prav za prav kristjani in da se bore iz verskih nagibov z mohamedinskimi rodovi, ln prav zaradi tega bi bila sveta dolžnost Rusov, da bi «kupno z Mongoli udarili po — Kipčakih. Seveda so se Rusi do tedaj že marsikaj naučili. Zato so se ob takih predlogih le prijazno smehljali. Njihovi pogledi pa pri tem niso bili nič kaj prijazni. In tako se je zgodilo, da sta mongolska generala pri teh razgovorih vendarle izgubila sapo. Spoznala sta, da jima ne verjamejo več. Zato sta obmolknila in — razgovorov je bilo konec. »Diplomatična< konferenca ni rodila zaželenih sadov... Vse nesporazume je bilo treba torej rešiti po starem, že tako dobro preizkušenem na- I čelu. | Mongolska konjeniška divizija se je nato pojavila pred rusko fronto sedaj tu, sedaj tam. Mongoli so ireznli in drezali in Rusom ter njihovim za-( veznikoin Kipčakom ni preostajnlo drugega, kakor da so z nastavljenimi sulicami oprezovali na vse strani in pazili, da jih Mongoli iznenada ne bi , naskočili. Ta živčna vojna je trajala ' nekaj časa. Končno pa so Mongoli odrinili. | Njihov odhod ni bil nič posebnega.) Zbrali 60 vse vozove, naložili svojo ro- potijo in jo nato z vsem odrinili ne preveč hitro, pa tudi ne prepočasi. Za Ruse je bil to dokuz: naveličali so se in sedaj gredo za vedno drugam. Rusov ta umik ni presenetil, saj so bili v izredni premoči. Prav premoč je zapeljala rusko poveljstvo. Kdo bi dovolil, da bi mu pred nosom ušla petkrat slabotnejša tolpa tolovajev. I11 tako je bila izrečena zapoved, naj Kipčaki vzjahajo in odjezdijo za Mongoli. In res, dan na dan so jezdili za mongolskimi sledovi in 10 ee je vleklo teden za tednom. Ves čas pa so se Mongoli previdno odinikali, tako da jih Rusi niso nikdar mogli dohiteti.* Ko pa sta nekoč Džebe in Subotaj prekoračila veliko zamočvirjeno reko z vso svojo vojsko, sta dala povelje za postanek. Obrnila sta fronto in voj-ščake dobro poskrila. Napravila sta zasedo, ki je sploh ni bilo opaziti. Ko so Rusi in Kipčaki pridrveli do roke, so, kakor že tolikokrat prej, brez skrbi začeli gaziti čez reko. Nobene izvidnice niso poslali naprej: še na misel jim ni prišlo, da bi jib »bežeči« sovražnik mogel iznenada naoasti. Dolgotrajno preganjanje, na katerem so je sovražnik ves čas le izmikal vsakemu srečanju, je uspavalo vsako previdnost. (Dalje.) Kaznovani kršitelji zatemnitvenih predpisov V dobi od 19,—25. decembra 1913 so bilo kaznovano zaradi prekrška zatemnitvenih predpisov sledeče osebe: Snabelj Lucija, trg. poslovodkinja, Ambrožev trs 10, Erbežnik Alfonz, poslovodja, Verslovškova 22, Sorko Julija, zasubnica, Gregorčičevu 15, Cešno-var Frančiška, zusebnica, Stari trg 16, Osot Marija, trgovka, Bleiwoisova 1, Kajzor Robert, trgoveo, Viktor Emnnuola 16, Kaduno Avgust, trgoveo, Mestni trg 8, Ulčar Vika, Irgovka. Mestni trg 7, Zalokar Ana, trgovka, Mestni trg 19. Sajevic Slavka, trgovka. Stari trg 6, Bornik Marija, trgovka, Stari trg TEL »•11 KINO »UNIOIV« Napeta ljubezenska drama »Med dvema snubcema« Borba mlade žene med ljubeznijo ia dolžnostjo Marte Harell, Willy Birgel, Ewald Batser. PREDSTAVE ob delavnikih: IS.JO In 17.MI TIL KINO »MATICA«™ Sloviti tenorist Johanoeg Heestera t velikem muzikalnem filma »Karneval ljubezni« Pikantna ljubavna zgodba, oknsno prepletena s Hans Moserjevim humorjem. Velike plesne revije in baletne skupinel ^Ostali soigralci: Sannnntna Dora Komar, Dorit Krevsler, Axel v. Ambasser itd. ftjBEDSTAVE ob delavnikih: 15 In 17.5G! TEL KINO »SLOGA« 27 50 Velika filmska umetnina po znanem romanu Stiina Streuvelsa »Der Flachsacker« »Ko spet sonce zašije« V glavni vlogi je najboljši evropski karek-terni igralec Paul Wc*gener. Sodelujejo: Paul Klinger, Bruni lobel, M. Koppcnhofer Predstave na praznik in ▼ nedeljo ob 10.10, 13.10, 15.10, 17.10. Ob delavnikih: 15 in 17. 14, Mlakar Srečko, trgovce, Stari trg 2S, Zdravili Davorin, trgovec. Stari trg 30, Ri-naldinl Rudolf, odvetnik. Cesta Ariello ltea 4, Fagnnol Edvard, krojaški mojster, Arlelle Rea 8, Kovačič Anta, trgovka, Cignlotova 11-IV, Kocbok Greti, gospodinja, Petrarkova 16, Klavžnr Alojzij, čevlj. mojster, Vošnja- I kova 4, Volk Avgust, velotrgovoe, Resljeva 2'.*, Novak Rudolf, krojaški mojstor, Alošev- j čeva' 48, Marolt Ivan, gostilničar, Vidov- I danska 24, Poljano Ivan, brivski mojster, I Ilirska 14, Gnezda Marija, gospodinja, Cim- I permnnova 5, Vidmar Vladimir, tiskar, Cim- ( permanova 3, Dular Marija, Prule 11, Mihci Ivan, žel. uradnik, Cimpormanova 5, Kozo-glav Zofija, Šivilja, Cesta v Rožno dolino 9, Narobe Ignacij, tapetnik. Tržaška 24, Salomon Edgnr, poslovodja. Cesta v Rožno dolino 11, Jeras Franc, krojaški mojstor, Tr-j žaška 24, Košnik Frnno, avtoklepar, Malga-] jeva 8, Levičar Hann, trg. žena, Medvedova ulica 14. « "pod. Štajerskega Predbožična slcvnost mariborskih prostovoljnih gasilcev. Pred božičnimi prazniki so imeli mariborski prostovoljni gasilci sestanek, na katerega so prišli tudi vsi zastopniki posameznih državnih uradov. Sestanek je vodil poveljnik mariborskih gasilccv Voller ter jc v svojem govoru podal pregled delovanja gasilske postaje v letošnjem letu. Za njim je pa povzel besedo tudi mariborski župan K n a u s ter je pohvalno omenjal Vol-lerjeve zasluge za razvoj mariborskega gasilstva. Ob dvajsetletnici njegovega poveljstva nad gasilskim moštvom mu je izrekel tudi tople čestitke. Sestanek podeželskih županov. Na povabilo deželnega svetnika dr. Engelharta je bil te dni v Mariboru sestanek vseh županov iz mariborskega okrožja. Na njem so pregledali dosedaj izvrženo delo v posameznih občinah ter dobili smernice za delovanje v novem letu. Razstava otroških igračk v Slovenj gradcu. Šolska mladina- v Slovenj gradcu ic priredila pred prazniki božično razstavo igračk, ki jih je pripravila za mia-dino v bombardiranih mestih. Na razstavi je bilo nad 3000 različnih igračk. Zahvala Dva dni po dobro uspeli operaciji želode« (dvansjsternlka), kl Jo Ja v težkih okoliščinah izvršil gospod DR. OTON BAJC, primarij kirurgičnega oddelka Splošne bolnišnice v Ljubljani, mi js počil žolčni mehur. Po nagli presoji In tvoji lastni intuitivni ugotovitvi dejstva me je gospod primarij tonečega v smrtni senci t ponovnim srečnim operativnim posegom sprostil hladnega objema in rešil neizogibne smrti. V znak neomejene hvaležnosti se oddoltujem gospodu prlmariju z najlskre-nejio javno zahvalo. — Prav tako sa najtopleje zahvaljujem čč. sestram v Splošni bolnišnici In Leonišču za trud in skrbno nego v dolgi bolezni, zlasti onim, kl so mi v najtežjih in najkritičnejiih urah z vso svojo možno pomočjo tako požrtvovalno •:ale na strani. OREGOR MASLE, poitnl Inipektor * pok. * Ljubljani. Koncert v Konjicah. Prejšnje dni je priredila vojaška godba koncert v Konjicah. Udeležba na koncertu je bila zelo dobra. IZ GLEDALIŠČA. Nov tenorist v »Prodani nevesti«. Jutri, t. j. v četrtek, so obeta gledališkemu občinstvu zanimiv dogodek: v partiji Janka bo nastopil prvič g. Vinko Slunovco, učenoc g. rektorja Julija Betettn, ki jo po razmeroma kratki študijski dobi dozorel za odrski nastop. Njegov izraziti tenorski glasovni material z lepo višino in močno probojuostjo ga usposablja po svoji kakovosti za to partijo. Marinko bo pela tokrat Milica Polaj-narjeva, ki je dosogla lani poleg Ksenije Vidalijevo z njo velik uspeh. Obe pevki bosta nastopali v tej partiji izmenoma, kakor bo dovoljevala njuna zaposlenost gledo ua ostale opore, v katerih sodelujeta. — Nastop g. Slanovca, s katerim se obela naši Operi nov tenorski prirastek, ki ji bo prav dobrodošel, bo za povea nelnlika preizkušnja, po kateri bo lnhko presoditi, za katere vrste tenorskih partij bi ev. prišel v poštev. Vsekakor pa je »krst« novega domačega tenorja dogodok, ki vzbuja nemalo pozornost. V PONEDELJEK zjutraj sem izgubil obroč ključev, od Bolgarske ulice do Sv. Petra. Najditelja lepo prosim, da jih priucse Doliuar — pekarno Smartinska ccsta. (e SLUŽBO IŠČEM v skladišču, za inka-sanla, slugo ali temu podobno, /nam govorili nemiko. Po potrebi polomim kavcijo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 901 S. (a VEC LEPIH KUHINJSKIM OPREM v solidni izdelavi proda KIUE, pohištvo — Vrhnika. — Ogleda se v skladišču v Ljubljani, BIeiweisova c. 47, poleg kavaruc Majcen. STEKLENICE medicinske, čiste, kupim. Lekarna Mr. Ba-novec, Kongresni trg. _(k GOSPODINJSKO POMOCNICO takoj sprejmem. Ivan Javornik, Domobranska cesta št. 7. (b ZGUBILA SEM trne usnjeno rokavice dne 26. dcc. zvečer iz Tavčarjeve ulice po Dunajski in Sclcnbur-govi do Gradišča. Prosim najditelja naj jih odda proti nagradi v Tavčarjevi ulici št. 5-I. nadstropje. (e STAR PAPIR kupujemo. R. \VEBER, Prečna ul. 8, nasproti Mestnega kopališča. Zapustila nas je naša dobra teta, gospodična Anica Grarzar Pogreb bo v sredo, 29. decembra 1943, ob 3 pop. z Žal, iz kapelice sv. Jakoba k Sv. Križu. Ljubljana, 27. decembra 1943. Žalujoča sestra Felicita Potokar in ostali MALI OGLAS! POSODO iz mehkeea in trdega lesa za kisanje repe in za nasolitev mesa dobite pri Gospodarski zvezi, Blciweisova cesta 29. (I POHIŠTVO preproge ter drage uporabne predmete kapi trgovina z rabljenimi predmeti Ogled, Mostni trg št. 3 (vhod skozi vežo). (k 6IVALNE STROJE vseh vrst kupimo, plačamo res dobro. Ponudite trgovini z rabljenimi predmeti Ogled, Mestni trg št. 3 (vhod skozi ve/o). NOVA SPALNICA pleskana na oreh, ze-io lepa, ugodno naprodaj. Zbašnikova 16, podpritličje, Kolezija-Irnovo. ' (š USNJENO ROKAVICO rjavo, sem izgubil. Pošten najditelj nuj jo odda: Ulica na grad St. 11, ali v upravi »Slovencu« pod 9014. _(c POŠTENO IN ZDRAVO DEKLE za vsa hišna dela — spreimo dobra družina. Prednost imnjo de-želanke z dobrimi spričevali. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »St ' ' Stal ua služba« 9017. (b DECIMAL. TEHTNICO do 500 kg, prodamo. Poizve se: Jcgličeva št. 13._<1 POSTREŽNICO pošteno, za vsa hišna rlela, sprejmem. Slomškova 15-1, desno. (b MIŠI, PODGANE in ščurke zanesljive pokončate , strupom, ki ga dobite v droge-riji KANC, Židovska ulica 1. I LEPO TEŽKO SVINJO prodam. Sneberje 15, p. Dev. Mar. Polje. (j JEDILNE BUČE in za krmo dobite v Maistrovi ulici 10. 0 BREZOVE METLE držaje za lopate, ome-la itd, dobite pri Gospodarski zvezi, Blei-vvcisova 29. (1 Stvarnik luči je k Sebi, večni svetlobi poklical svojega slepega služabnika, prečastitega gospoda Franceta Vovko duhovnega svetnika in iupnlka v pok. Truplo dragega in nepozabnega dušnega pastirja bo prepeljano iz St. Petra v Novo mesto, od koder bo v petek, 24. decembra 1943, ob pol 11 dopoldne pogreb. St. Peter pri Novem mesta, dne 22. decembra 1943.' Žalujoči prijatelji In faranl Kupuje j SUHE GOBE da.no in po najviš. lih dnevnih cenah KOVANCE srebrne in druge predmete, kakor tudi dragocenosti — starinske vrednosti, kupimo. — RUDLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (k LASTNIKI GLASOVIRfEVI Poslažaite m no)« telefonske ttn «9-21 kl te * novem ravnokar icišlem imenika tlatevalec flasovirtev IURASEK /rimskega I resi« T/II llobljana 1 Evgen i, Franc Skoda Tragično sta umrla v Kočevju. Pokopana sta v gaju junakov na Ljubljanskem gradu. Zaplaz, Škocjan, dne 28. decembra 1943, MARIJA, mati. VIKTOR, IGNACIJ, župnik, MELHI0R, kaplan — bratje; ALOJZIJA, sestra. F. CHIESA 28 Wm$mmmM 4 mm Danes se ji to ni zdelo težko. Zrak je bil tako čist, da ga je človek kar z užitkom vdihaval Onkraj jezera, onkraj skupine gričev in onkraj visokih sivih gora se je videlo tako lepo modro nebo! Včasih je ob pogledu na to krasoto sanjarila, da je tam sreča in veselje, kamor bo lahko dospela če zapusti ubogo dolino v kateri je živela toliko časa. Zdaj pa se ji je zdelo, da ji ta smehljaj daljnega obzorja prihaja nasproti Nima pomena, da bi odhajala, jutri bo vsa njena dolina polna pomladi. Nekoliko te drage svetlobe je že prišlo na njeno pot. Ko je srečala eleganten avtomobil, v katerem je sedela gospa, ki je nekoč zelo pogosto prihajala v vilo Marija Luiza, je brez grenkobe gledala, kako se je gospa obrnila vstran. Ko je videla na vozu kmečkega fanta, ki je bil nenavadno podoben njenemu bratu, ie brez prevelike žalosti mislile: ta zna vsaj voditi konja. Kmalu je dohitela dečka, ki je nosil da rami velik sveženj vrbovih vej. Nikdar bi si ne mogel predstavljati, kolik užitek je v razgovoru s takim fantičem. Kam greš?... čemu ti bodo le vrbove ve)e? in še mnogo drugih malenkosti. Zagledala je malo punčko ki je sedela na pragu, pestovala svojo boso nožico in prepevala. »Si vesela?« jo je vprašala Amarilis. »Da,«; je odvrnila in spustila nogo na tla. »Zakaj pa si vesela?« »Ker ... ker ,.. sem vesela.« Saj res. Čemu bi spraševali Boga, zakaj nam je položil veselje v srce? Pojmo kot ta deklica in smehljajmo se. . »Smehljajmo se, in smo srečni,« je vzkliknil zdravnik, ki se je nenadoma prikazal izza ogla bližnje hiše. XX. Nekaj dni pozneje je zopet srečala zdravnika pri Paolettijevih, kamor so jo klicali, ker je zbolela ena izmed deklet. Aminta je trdil, da je v teh nekaj mesecih Amarilis postala hitra pomoč v Ron-chettu; tista, ki zna pripravljati ovitke, delati injekcije brez bolečin, stisniti nos paglavcu, da odpre usa in zavžlje žlico ricinovega e'ja obvezovati rane in podobno. Mati je zaradi tega vzdihnila in godrnjala, češ, da skrb, ki jo posveča drugim, odvzame njej, ki ima do nje več pravice. Seveda tega ni rekla naravnost. Govorila je: »Ti mar ne zadošča delo doma? Saj si zvečer izmučena do smrti, uboga reva.. .c Res jc bilo to. Toda sredi zaposlenosti ni imela časa, da bi mislila na lastne težave, ali se ji je vsaj zdelo, da niso tako pomembne. »Zdi se, kot da ti je všeč, da brskaš po umazaniji in ramah drugih ljudi,« ji je nekoč dejal Aminta. In ko je fant začel blebetati o sadizmu nekaterih svetnic, je sveto Amarilis minilo potrpljenje in mu je odvrnila par besed, s katerimi mu je hotela reči: Res, rane in umazanijo. A ne samo v vasi... a ni končala stavka. Solze so ji stopile v oči, a kmalu 6e je zopet nasmehnila. »Tepec! mu je rekla v smehu in se vrnila k svojim bolnikom doma in v vasi. Danes so se domače bolezni skrivale v tišini. Ariana je znova poučevala klavir pri Bonellijev-ih: molčeča, sama zase, iz oči je od časa do časa švignil divji pogled. Mati se je naveličala zadnjega romana in je že nekaj dni krpala svoje nogavice z obrazom, kakor bi hotela reči: tako daleč sem prišla. O bratu nobenega sporočila. Teta Irena je sprejela Amarilis, ko se je vrnila iz Milana, z nekako iz-zivajočo brezbrižnostjo, ki ni bila pri njej v navadi. Niti z eno besedo ni omenila tistega popoldneva in se delala, kot da ne sliši dehtečega opravičevanja. To ni pomenilo nič dobrega Ko }e posvetila vso skrb nesrečni družini Paoletti, ji je to bilo v pravo uteho. Sama je hotela bdeti vso noč ob postelji umirajoče deklice. Zjutraj je zopet prišel zdravnik in nekoliko pozneje je revica umrla. Odšla sta skupaj. Zdravnik je name- raval obiskati nekega bolnika na gričku onkraj jezera. »A ti?« ji je rekel. »Se še ne vrneš domov?« Amarilis mu ni odgovorila. Molče je šla poleg njega, j »Torej?« jo je vprašal zdravnik, ko 6ta pustila za seboj zadnje hiše. »Oh, nič. Ničesar vam nimam povedati. Če mi dovolite, .bi vas le rada nekoliko spremila.« j Dospela sta do kraja kjer se steza za-| čenja vzpenjati na grič med robidovjem in skalovjem Tu je Amarilis nenadoma obstala in bruhnila v jok. Starec jo jc posadil na bližnjo skalo in sedel poleg nje. Prijel jo ie za roko in ker ji je hotel nekaj reči, ni znal drugegčt, kot ponavljati besedo, ki jo je ponavljal, kadar so ga poklical- k bolniktr: »Poglejmo .,. poglejmo ...« ! »Nikar se ne menite za to!« je čez trenutek dejala Amarilis in si z odločno ! kretnjo obrisala solze Njen glas je bil skoraj čist; le nekoliko se jc že tresel. »Kako slaba bolničarka sem Toda prvič i sem videla umirati človeka. In potem ...« ' »Potem vse ostalo, ubogo dekle; ostalo,.. ostalo. .« I Prizadeval si je, da bi našel prave besede, ki bi ne bile površne in dovolj obzirne, da bi dekletu dal razumeti, da jo dobro razume, ne da bi jo to bolelo. In nič pametnega mu ni prišlo na misel. Amarilis je vsa ginjena prijela z obema rokama veliko zdravnikovo roko in vstala. »Dragi gospod doktor,« je dejala. Nekaj časa ga je gledala s svojim lepim, jasnim obrazom. Nato je pristavila: »Vrniti se moram. Me smem ostati preveč časa od doma.« XXI. Od doma, kakršen je njen, je hotela reči. Bilo je skoraj poldne. Ko se je vrnila, je vrgla jopico in torbico na klop v predsobi in nenadoma stekla v kuhinjo, da pripravi kosilo. Ko je že vse pripravila na mizi v jedilnici, je šele tedaj opazila nekaj nenavadnega: matere ni bilo tukaj, kakor po navadi, da bi jo ovirala s svojo pcmočjo in nasveti. Tudi je opazila, da peč ni zakurjena. »Seveda,« si je mislila, »zjutraj me ni bilo tukaj Nihče ni znal zakuriti.« Odšla je v materino sobo; a matere tudi tu ni bilo. Vsa vznemirjena je prijela za kljuko Arianine spalnice in vstopila, ne da bi potrkala. Ariana ie stala ob oknu in z veliko pozornostjo čitala list, ki pa ga ie takoj zložila in spravila v žep, ko je zagledala sestro. »Kje je mama?« je vprašala Amarilis. Kam je šla mama?« je po«»vila. »Si gluha?« »Zdi se mi, da r,e ne prihaja tako v tujo sobo,« je čez nekaj 'asa hudobno dejala Ariana. »Mama?. Kaj naj vem jaz o njej? Bržkone ie odšla ven.« »Ven?...« Hotela ie pristaviti: saj nikoli ne prestopi praga. Kaj naj to pomeni? FGr »Ljudska iiskarna« - Za »Ljudsko tiskar s