Št. 293 (16.330) letoLIV. PRIMORSKI DNEVNIK je'začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi' Zakriž nad Cerknim, razmnožen, na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. _ _________ TPV V' ' -'V V^ANC 3382 Žh~ OiOVN . *„«- iMitu postale 45% AnAConmeiOh^t^.fitiedTnesle PETEK, 11. DECEMBRA 1998 Kratek obisk je dober znak Bojan Brezigar Včerajšnji kratek obisk "fossima D’Aleme v Slovenji je le še potrdil izredno napredovanje slovensko-iialijanskih odnosov. Znane je namreč, da so obiski težavni in terjajo dolge pogovore, kadar je mnogo Problemov na tapeti in se ^ problemi ne rešujejo, kot ni bilo potrebno. To se je v ndnosih med Slovenijo in dalijo še pred nekaj leti redno dogajalo. Srečanja 80 bila dolga, mestoma na-Ppta, nobenega nasmeška ni bilo zaznati na ustnicah sogovornikov, novinarji pa so v odgovor na svoja Vprašanja prejeli le nekaj splošnih stavkov brez bist-Vene vsebine. Sedaj pa je štiriurni obisk mogoč in včerajšnji "Alemov postanek v Ljubljani zelo spominja na številna srečanja voditeljev držav Evropske unije, la se redno srečujejo, se v kratkem času pogovorijo o tekočih zadevah in se nato razidejo. Pomen, ki ga 0’Alema pripisuje obisku v Ljubljani, je mogoče oceniti tudi iz dejstva, da se je tialijanski premier zaradi srečanja s Kučanom in z Drnovškom odpovedal otvoritveni slovesnosti vrha ovrosocialistov, ki se je ^Cel sinoči na Dunaju ob Prisotnosti Blaira, Schro-dprja, Jospina in drugih so-^bdističnih liderjev držav Slovensko-italijanski °dnosi so torej danes na taki točki, da potrebujejo sicer redno preverjanje in občasne poglobitve, vendar bistvenih razhajanj pravzaprav ni. Itabja pod-Pjra vključevanje Slove-Jdje v Evropsko unijo in v Nato, zagotavlja odobritev zaščitnega zakona za slovensko manjšino, izvaja dvostranske sporazume, odobrila je sredstva za Sradnjo avtocest, podpira j*- koridor in dopolnjuje ristranski dogovor z Madžarsko, če naj navede-•oo samo nekaj točk; Slovenija, če tudi zanjo lahko navedemo nekaj točk, je z Ustavno spremembo omo-8°Cila izvajanje Solanove-§a dokumenta in je prizna-a Unijo Italijanov. Sk-ratka, odnosi so dobri in to je videti na vseh področjih, a bomo podrobno izve-eti, kako gre s posamez-btini vprašanji pa bo treba počakati do prihodnjega edna, ko bo Ljubljano obiskal podtajnik v zunanjem dnniststvu Ranieri, ki bo Pregledal celotno paleto. T6 .sedaj pa lahko napove-ujemo, da bo tudi ta pregled temeljil na pozitivnem pristopu k odprtim vprašanjem, kar je postalo v odnosih med obema državama že stalnica. OBISK / POGOVORI PREDSEDNIKOV OBEH VLAD Massimo D’Alema z Drnovškom tudi o slovenski manjšini v Italiji Italija bo vsestransko podprla slovenska prizadevanja za članstvo EU in Nato BRDO PRI KRANJU -Slovenija je prijateljska država, s katero želi Italija razvijati sodelovanje in še tesnejše partnerstvo, še naprej pa podpira tudi njeno vključitev v Evropsko unijo ter v zvezo Nato, je po srečanju s premierom Janezom Drnovškom (foto BOBO) dejal italijanski premier Massimo Dilema. Kot se je izvedelo, je D’Alema poudaril, da njegova vlada pripisuje velik pomen slovenski manjšini, ki je bila po njegovem mnenju doslej v primerjavi z drugimi v Italiji zapostavljena, zato vlada tudi podpira čimprejšnje sprejetje zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Na 3. strani V PARIZU IN NEW YORKU / ČLOVEKOVE PRAVICE Slovesnosti ob 50-letnici sprejetja deklaracije PARIZ, NEW YORK - Na slovesnosti ob 50. obletnici sprejema Splošne deklaracije o človekovih pravicah je danes v Parizu francoski premier Lionel Jospin nagrado leta 1998 za človekove pravice podelili petim nagrajencem, tudi vodji kosovskih Albancev Ibrahimu Rugovi. Nagrado so prejele tri ženske: mjanmarska novinarka in pisateljica Win Tin, Margie Barankitse iz Bu-rundije, ki je sprejela in zaščitila tut-sijske in hutujske otroke, ki so preživeli pokole leta 1993, ter Brazilka Luzia Canuto de Oliviera Pereira, katere brat in oče sta bila umorjena zaradi boja za agrarno reformo. Nagrajen je bil tudi sindikalni aktivist iz Indonezije Muchtar Pakpahan. V New Yorku so nagrade podelili nekdanjemu ameriškemu predsedniku Jimmyju Carterju, Arini Sabatov! iz Češke, Sunili Abeyesekera s Sri Lanke, Angelini Acheng Atyam iz Ugande in Joseju Gregoriju iz Brazilije. Šesta nagrada je bila simbolič- no podeljena vsem zagovornikom človekovih pravic na svetu. Nagrade je dobitnikom v okviru slovesnosti v Generalni skupščini OZN izročil generalni* sekretar Združenih narodov Koti Annan. Glede na utemeljitev OZN so dobitniki prejeli nagrade zaradi svojih vidnih dosežkov za zaščito človekovih pravic ter temeljnih svoboščin v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah in drugimi dokumenti OZN o človekovih pravicah. V okviru številnih mednarodnih prireditev ob 50. obletnici sprejema Splošne deklaracije o človekovih pravicah je včeraj Evropska unija pripravila svojo, ki je bila na Dunaju. (STA/CR) TRST / PROTEST SLOVENSKIH DIJAKOV Višješolci zasedli šolska poslopja Protestirajo zaradi nameravane preselitve poklicnega zavoda Jožefa Stefana TRST - Dijaki slovenskih višjih srednjih šol so včeraj zasedli šolska poslopja liceja Franceta Prešerna, trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa in poklicnega zavoda Jožefa Stefana. Dijaki pedagoškega liceja A.M. Slomška so se pridružili dijakom Stefana. Višješolci protestirajo, ker nočejo preselitve poklicnega zavoda iz sedanjega sedeža na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Poleg tega se ne strinjajo z javnim finansiranjem zasebnih šol, protestirajo zaradi preskromnih informacijah o novih maturah in zaradi slabega stanja šolskih poslopij. Na 6. strani Na avdiciji v Rimu Slovenec iz vrst FI RIM - V ožjem odboru poslanske komisije za ustavna vprašanja so se predsinočnjim končale avdicije o zakonskem predlogu za zaščito slovenske manjšine. Zadnji je bil na vrsti predstavnik Slovencev v Forza Italia Alex Pintar. Včeraj je zapadel rok za predložitev popravkov k Masellijevemu osnutku. Jasno sliko o številu amandmajev bomo imeli šele prihodnji teden. Zvedeli smo, da je Menia držal obljubo in predložil več kot tisoč dopolnil, popravke pa so predložili tudi poslanci Luciano Caveri (Union Val-dotaine), Antonio Di Bisceglie (LD), Gualberto Niccolini (Forza Italia) ter člani poslanske skupine komunistične stranke Armanda Cossutte. Na S.strani Pogovor s tajnikom tržaških LD Spadarom TRST - Tajnik levih demokratov Stelio Spadaro v intervjuju za naš dnevnik pojasnjuje svoja stališča o aktualnih problemih, ki so v teh dneh predmet polemik, ostrih razhajanj in razmišljanj. Gre predvsem za predlog, ki ga je iznesel skupaj s somišljenikom in podpredsednikom deželnega sveta Milošem Budinom, o usodi nekdanjega Narodnega doma. Spadaro govori tudi o zgodovini, o nacionalizmih in o vlogi slovenske komponente pri levih demokratih. Intervju obravnava tudi stališča D’Alemove stranke o zakonskem osnutku za zaščito slovenske manjšine, s katerim se trenutno ukvarja posebni odbor poslanske komisije za ustavna vprašanja. Na 5.strani florgiulia f/jožtcvta drevescu i/f /to z/e/te zvezde ter- še- tisoč drtu/i/t daril STARANCAN - Ulica Acacie 5 - Tel. 0481-481715 Božično žrebanje '98 Kupuj f trgovinah na Opčinah ki izobesajo ta znak in vprašaj po srečkah božičnega žrebanja 1998! Žirliaiiji1 99.01.19!)!) 1 Golf 4 Volksv/agen 1 Scooter Sonic Špice 1.4 Air Aprilia 8 nakupnih bonov . po 1 milijon A M $ laprta toaroncelli 2ANU»KtiOraCOOPiUnVO OnCMSO Tj\ ;; ZJUHUZNAKUflU BANKA " * .■CČJSOC Ulica Ricreatoric. 2 - Operne (Trsti - Tel. 040 21491 COOfflKK SOCIALNI SPORAZUM / VČERAJ VLADA S SINDIKALNIMI ORGANIZACIJAMI POLITIKAV FJK / PO SREDINIH DOGAJANJUd? Sindikati: Brez naglice, pomembna je vsebina Za Cgil, Cisl, UH je največji problem pogajalski model Potres na Deželi se še ni končal Travanut (LD) za sedaj ne misli odstopiti Proračun zadnji preizkus za Antonioneja RIM - Vlada je včeraj orisala svoje smernice za dosego socialnega sporazuma Se sindikatom, tako zveznim kot avtonomnim, in jim nakazala, da se ji zelo mudi. Toda CGIL, CISL in UIL se s to naglico ne strinjajo, kajti predloge vlade hočejo prej dobiti v pisni obliki in si jih dobro prebrati. Za Cofferatija, D’Antonija in Larizzo so namreč roki odvisni od vsebine in od tega, kam se bodo usmerila pogajanja, zato je govoriti o sporazumu pred božičem najmanj prezgodaj, če ne nemogoče. Premier D’Alema in minister za delo Bassoli-no sta po srečanju s podjetniki včeraj tudi sindikatom orisala pet ciljev, na katerih bo slonel vladin predlog za socialni sporazum: okrepiti in razširiti metodo usklajevanja, prenoviti pogajalski model z ovrednotenjem podjetniške in ozemeljske ravni, nadalje znižati ceno dela in postaviti poklicno usposabljanje za strateški cilj ter oživiti investicijsko dejav- nost s prednostjo velikim infrastrukturam. Čeprav se v marsičem razhajajo, v prvi vrsti pri vprašanju kolektivnega pogajanja, so vodje konfederalnih sindikatov po srečanju z vlado zagotovili, da bodo pri dogovarjanju o socialnem paktu enotni. Strinjajo se tudi s potrebo po znižanju bremena cene dela za podjetja, vendar zahtevajo istočasno zaščito realnih plač in napovedujejo, da se bodo prihodnji teden začela »trda pogajanja«. Coffera-ti je opozoril, da se za taka pogajanja ve, kdaj se začnejo, ni pa mogoče napovedati, kdaj se bodo končala. Sindikalni liderji se strinjajo tudi z dvojno ravnijo kolektivnih pogajanj, pri čemer naj bi nacionalna raven jamčila zaščito kupne moči, decentralizirana pa distribucijo produktivnosti. Tudi avtonomna sindikata CISAL in UGL dvomita v možnost podpisa novega, sporazuma pred božičem, njuna ocena vladinih predlogov pa je v pričakovanju podrobnejših dejstev zaenkrat pridržana. Podobna ske- NOVICE Ministrstvo za okolje zavrnilo projekt »Moše« BENETKE - Ministrstvo za okolje je zaradi nekompatibilnosti z okoljem zavrnilo tako imenovani projekt »Moše«, s katerim naj bi Benetke in njene umetnostne spomenike zaščitili pred previsoko plimo. Gre za načrt za postavitev mobilnih jezov, ki naj bi jih postavili pred beneškim pristaniščem. Dela naj bi trajala 8 let, stala pa bi 4.400 milijard lir, ki naj bi jih v celoti krila država. Zaradi mraza v Sanremu umrl klošar SANREMO - Hud mraz v Liguriji je ponoči terjal življenje nekega klošarja, ki je umrl na plaži v Sanremu, kjer je moški že dolgo živel v eni od kabin. Na srečo se temperature počasi dvigujejo, toda z otoplitvijo prihajajo tudi padavine. Tako je včeraj začelo snežiti v Abracih, kjer je sneg povzročil nekaj težav na prelazih. Snežilčo je tudi v Umbriji, kjer je sneg pobelil Perugio, Assisi in področje ob zgornjem toku Tibere. Na pobočjih Etne pa so sile javnega reda rešile 35 oseb, ki so bile blokirane v avtomobilih zaradi hudega vetra in snega. psa izhaja tudi iz nekaterih političnih komentarjev, kot npr. Berlusconijevega, ki pa ne vidi nevarnosti v zavlačevanju, ampak v neenotnosti vladine večine. Na volilnem nastopu v Vicenzi je napovedal, da sporazum ne bo mogoč zaradi različnih stališč in navzkrižnih vetov, ki preprečujejo vsako reformo, posredno pa je to tezo potrdil predsednik senatne komisije za industrijo Caponi, sicer pripadnik Cossuttovih komunistov, ki je v celoti zavrnil vladin predlog sporazuma in posvaril, da bi lahko komunisti umaknili podporo vladi, če ta ne bo spremenila svojih stališč. Na sliki AP (od leve): Bassolino, Larizza in D’ Antoni. TRST - Nepričakovana izvolitev levega demokrata Renza Travanuta za odbornika v desnosredinski deželni vladi je povzročila majhen potres, potresnim sunkom, če jih tako lahko imenujemo, pa še ni videti konca. Pričakovati je namreč treba še dodatne zasuke vsaj do odobritve proračuna in tudi potem, vse dokler ne bo prišlo, če bo sploh prišlo, do izvolitve stabilne vlade. Travanut, ki je za danes sklical novinarsko konferenco, je dejal, da v teh razmerah sploh ne misli odstopiti. Njegova kandidatura je sad soočanja v levosredinski opoziciji in ne osebnih izbir, zato je pričakovati, da bo ta poteza odprla pot prepotrebnemu političnemu razčiščenju. Sedaj je na potezi Severna liga - je dejal novi odbornik - ki ne more več slepomištiti in mora izbrati med sodelovanjem s Polom svoboščin in političnim dialogom z levosredinskimi silami Oljke. Travanut tudi pričakuje, da ga bo predsednik Ro- berto Antonione uradno povabil na današnjo sejo deželnega odbora. Na desnici seveda ostro obsojajo zadržanje leve sredine in opozicije, ki je - tako menijo - močno prizadela ugled in dostojanstvo deželnega sveta. V Polu svoboščin še vedno iščejo izdajalca-ostrostrelca, ki je za kulisami tajnega glasovanja prispeval k Travanutovi izvolitvi. Imen ni slišati, gotovo pa gre za svetovalca, ki je iz teh ali drugačnih razlogov poskusil pospešiti razčiščenje in morda ustvariti težave na poti zbliževanja med Ligo in desnico. To je vsekakor le ena od možnih hipotez. V vsakem primeru je šlo za dobro premišljeno potezo s posledicami, ki so vsem pred očmi. Severna liga potrjuje, da bo podprla Antonionejev odbor le pod pogojem sprejetja nekaterih proračunskih amandmajev, s katerimi se je že ukvarjala pristojna svetovalska komisija. Bilanca bo tudi priložnost za notranji obračun v Bossijevi stranki. _________SVET EVROPE / ODLOŽILI RAZPRAVO________ 0 Ocalanu šele po 16. decembru Turški industrija nezadovoljni z vladno politiko do Evrope in obsojajo bojkot Italije STRASBOURG - Svet Evrope si je vzel čas ob primem Abdulaha Ocala-na in bo o njem razpravljal šele 16. decembra, ko naj bi poiskali »evropsko rešitev« za ta zaplet. Do odložitve je prišlo po dveumi razpravi veleposlanikov Sveta Evrope, ki so vzeli v pretres vse konvencije, a so takoj ugotovili, da podrobna proučitev zahteva več časa, tako da bi delegacije posameznih držav lahko zavzele jasnejša in ne samo načelna stališča. Italija je včeraj predstavila nov dokument, ki ga je takoj podprla Nemčija, Rusija se je zavzela za čimširši konsenz, Turčija pa je nasprotovala reševanju v okvira Sveta Evrope. Resnici na ljubo je bil predstavnik Ankare bolj umirjen, kot so pričakovali evropski kolegi, tako da je tudi italijanski veleposlanik Anto- nio Puri Purini spregovoril »o konstruktivnem ozračju«. Medtem pa se v koluarjih že šušlja, da je med 20 podpisniki konvencije iz leta 1972, ki bi lahko gostili proces proti Ocalanu, Italija že stopila v stik s skandinavskimi in pribalstskimi državami. Vsekakor pa je Italija že danes doživela ne samo podporo Nemčije temveč vseh članic Sveta Evrope z izjemo Turčije. Turški minister za človekove pravice Hikmat Sami Tink je včeraj opozoril, da se ne sme izkoristiti obvezo o spoštovanju človekovih pravic za vmešavanje v notranje zadeve tujih držav. Minister se je odločno postavil po robu poskusu, da bi s primerom Ocalan »evropeizirali in inteinacio-nalizitrali kurdsko vprašanje«, ki ostaja notranje tursko vprašanje. V Turčiji pa se vsi ne strinjajo s hrupom, ki ga je vlada zagnala ob pU' mera Ocalan. Turški industrije! so kritizirali vlado za njen odnos do Evrope, obenem pa so obsodili gospodarski bojkot Italije zaradi primera Ocalan. Predsednik Tusiada (Združenje turških industrijcev) Muharren Kayhan je opozoril, da bojkoti in protievropska politika ne bodo Turčijo pripeljali nikamor. »Ne smemo pretrgati z Evropo,« je opozoril Kayhan, ki se je obenem vprašal, zakaj bi morah to storiti? »Prišh smo celo tako daleč, da postavljamo pod vprašaj carinsko unijo z Evropo in da celo trdimo, da ne potrebujemo Evropske unije,« je še dodal Kayhan, p° katerem je napočil čas konkretnega preobrata tudi glede demokracije in človekovih pravic. r VATIKAN / 8. JANUARJA PRI JANEZU PAVLU II. n 0’Alema prvi italijanski postkomunist pri papežu Togliattiju ni uspelo, da bi ga sprejeli v Vatikanu, kjer pa so bili razni tuji komunistični voditelji VATIKAN - Obisk predsednika italijanske vlade pri papežu ni nobena novost, vendar bo srečanje prihodnjega 8. januarja predstavljalo pravo prelomnico v odnosih z Vatikanom: Janeza Pavla H. bo namreč obiskal Massi-mo D’Alema, ki ga je ob imenovanju za predsednika italijanske vlade vatikanski Ust Osservatore Romano zelo hladno označil kot »človek aparata nekdanje Komunistične partije.« Gre za prvi obisk predstavnika nekdanje italijanske Komunistične partije pri papežu, v apostolske palače pa so že stopili številni svetovni komunistični voditelji: od Tita do Gorbačova in Castra. Italijanskim voditeljem pa to ni nikoli uspelo: sam Togliatti je zaman prosil za sprejem pri državnem tajniku Montiniju, poznejšemu Pavlu VI. Z visokimi vatikanskimi funkcionarji se je leta 1989 sestal tajnik partije Natta, ki je posredoval prelatom novosti Gorbačovove politike, D’Alema pa je bil na Trgu Sv. Petra med molitvijo ob napadu na Irak leta 1991. Janez Pavel H. in D’Alema sta se že srečala med papeževim obiskom na rimskem županstvu januarja lani, 20. oktobra letos pa mu ga je uradno predstavil kot komaj imenovanega predsednika vlade sam predsednik Scalfaro med obiskom na Kvirinalu. Prihodnjega 8. januarja dopoldne bodo švicarske straže in visoki cerkveni dostojanstveniki pospremili D’Ale-mo v papežev zasebni studio. Janez Pavel H. bo sedel z gostom ob mizi, za katero se je že srečal z najpo-membnjejšimi voditelji sodobnega časa. Na dnevnem redu zasebnega dela srečanja, ki mu bo sledila javna predstavitev italijanske delegacije in izmenjava daril, bo več dvostranskih in mednarodnih tem. Po vsej verjetnosti bo papež spregovoril tudi o problemu t.i. paritete oz. državnega finansiranja katoliških šol, pa tudi o drugih vprašanjih odnosov med državo in Cerkvijo, kot tudi vprašanje mednarodnega sodelovanja, uveljavljanja človekovih pravic in mira. KRIMINAL Hiter konec ugrabitve in poskusa bančnega ropa v Rimu RIM - Dva roparja sta najprej ugrabila direktorja podružnice banke BNL v Rimu Pietra Simoncinija in njegova dva otroka, nato pa sta zahtevala »odkupnino« od banke. Toda potem, ko sta dobila denar, so jima takoj prišh na sled poheisti. Roparja sta najprej izpustila talce, nato pa sta med begom zapustila tudi avtomobil (šlo je za terensko vozilo, ki je bilo last ugrabljenega direktorja banke) in plen ropa. Zbežala sta peš in doslej ju še niso odkrili. Sam potek ugrabitve in ropa še ni v celoti pojasnjen. Roparja sta pred njegovim domom počakala Simoncinija, nato pa po telefonu spročila v banko, naj pripravijo denar. Po enournem pogajanju sta ga tudi dobila, vendar le za malo časa. FIRENCE / UDAREC ZA MOTTA IN ALEMAGNA Fronta za osvoboditev živali grozi z zastrupitvijo panetonov grupe Nestle FIRENCE - Na sedežu tiskovne agencije Ansa so včeraj dobiti darilo, s katerim pa niso biti prav nič zadovoljni, kot niso biti zadovoljni njihovi kolegi v Bologni. V zavoju sta bila sicer okusna panetona Motta in Alemagna, vendar si ju nihče ni upal niti poskusiti: darilo je spremljalo pismo, v katerem je bilo zapisano, da so paneto-ne grape Nestle, v katero spadata tudi Motta in Alemagna, zastrupiti z »racumi-nom«, ki služi za uničevanje podgan. »Multinacionalka Nestle,« je še pisalo v pismu, ki je nosilo podpis Alf (Animal ti-beration front), »bo morala prenehati z masovnim zastrupljanjem s svojimi proizvodi, ki so sad genetske manipulacije. V raznih veleblagovnicah smo uporabili injekcijske igle in če prihodnjič tragedije ne bo mogoče preprečiti, bo krivdo nosila izključno Nestle.« Paketa je policija že zaplenila, zaenkrat pa se ni mogla izreči o verodostojnosti grožnje. Na vsak način je grapa Unicoop Firence, ki upravlja 80 raznih veleblagovnic, iz previdnosti umaknila s svojih potic pecivo omenjenih znamk. Fronta za osvoboditev živali je nastala v Angliji leta 1976, v Italiji se je tudi 2® večkrat oglasila, posebno aktivna je bna leta 1989, bodisi v Venetu (proti centru za eksperimentalno kirurgijo v Padovi) kot v Furlaniji (farme za vzrejo kun). V Trstu pa so v tistih letih osvoboditi 200 golobov, kj so čakati na veterinarsko kontrolo. Sedaj je pod udarom Nestle, pri kateri so se odločiti, da bodo uporabljali transgenetsko sojo, ki naj bi bila odporna proti nekem11 herbicidu. Proti tej soji so se v Italiji že iz- rekle številne organizacije naravovarstvenikov, med katerimi tudi Greenpeace. Zastrupitev ali groženj z zastrupitvi]0 hrane in pijače v zadnjih letih ni manjkalo ne v Evropi ne drugje po svetu. 0°' mevna je bila zastrupitev izraelskih p°j maranč in grenivk leta 1978, nihče si prevzel odgovornosti, vendar je vest povzročila silovit padec uvoza izraelskega sadja v Evropo. Večkrat na srečo o strup11 ni bilo ne duha ne sluha, a tako ni bu0 med leti 1984-88, ko je na Japonskem umrlo več ljudi, potem ko je neka tolpa zastrupila slaščice in pijačo razum znamk, izsiljevala je proizvajalce in zahtevala denar. _______BRDO PRI KRANJU / SREČANJE PREM1EROV DILEME IN DRNOVSKA_ Ob gospodarskem sodelovanju spregovorila tudi o manjšinah Italijo bo vsestransko podprla slovenska prizadevanja za članstvo v Evropski uniji in zvezi Nato Brdo pri kranju - Slovenija je prijateljska država, s katero želi Ita-.ia razvijati sodelovanje ln vse tesnejše partnerst-v°’ še naprej pa podpira tudi njeno polno vključi-tsv v Evropsko unijo ter v zvezo Nato, je po pred-suiocnjem srečanju s pre-uiierom Janezom Drnovškom na gradu Brdo Pd Kranju dejal italijan-®tri premier Massimo D’Alema. Sogovornika sta precej pozornosti namenila tudi Sospodarskemu sodelo-Vanju med državama, po-sebej na področju prometa, ter vprašanju zaščite narodnih manjšin v obeh državah. Kot se je izvede-to iz krogov slovenske delegacije, je D’Alema Poudaril, da njegova vlada pripisuje velik pomen slovenski manjšini, ki je oda po njegovem mnenju doslej v primerjavi z dru-gimi v Italiji zapostavljena, zato tudi podpira Čimprejšnje sprejetje zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Premier Drnovšek je P° pogovorih izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do pozitivnih premikov v odnosih med državama na številnih področjih, tar pričakovanje, da bo tokratno srečanje dalo dodatno vzpodbudo za okrepitev sodelovanja tudi vsem ministrstvom obeh držav. »Obisk pre-niiera D’Aleme je za nas pomemben in potrjuje visoko raven političnih, gospodarskih in drugih odnosov med državama. Zelo nas vese-j1, da je do njega prišlo Jako kmalu po izvolitvi italijanskega premiera in uk pred vrhom Evropske Italijanski premier Massimo D'Alema in predsednik Republike Slovenije Milan Kučan (Foto S. Živulovi/ Bobo) unije na Dunaju, kjer bomo govorili o zelo pomembnih evropskih temah, zlasti tudi o kandidaturi Slovenije za EU,« je dejal Drnovšek. Predsednik italijanske vlade je izrazil prepričanje, da »je mo C vse probleme, ki izhajajo iz preteklosti, tako v zvezi s položajem slovenske manjšine v Italiji kot italijanske v Sloveniji ter v zvezi z Italijani, ki so zapustili Slovenijo po vojni, rešiti na podlagi podpisanih sporazumov, v prijateljskem duhu in brez nacionalističnih pritiskov«. Kot je izvedela STA, je premier Drnovšek sogovornika spomnil, da lahko Italija zaCne Črpati denar, ki ga Slovenija nakazuje na fi-ducirani račun pri luk- semburški banki Dresd-ner Bank v skladu z Rimskim sporazumom kot odškodnino za nacionalizirano premoženje Italijanov. Drnovšek in D’Alema sta se vCeraj pogovarjala tudi o uresničevanju t.i. Solanovega kompromisa iz Evropskega pridružit-venega sporazuma v zvezi z dostopom do nepremičnin za tujce v Sloveniji. D’Alema je ocenil, da je kompromis dobra rešitev, ki jo bo Italija spoštovala. Obenem je poudaril, da bo nova vlada nadaljevala delo, ki ga je zaCel njegov predhodnik Romano Prodi. Ocenil je tudi, da je bil Cas, ko je Rim blokiral pridruževanje Slovenije k EU (pod vlado Silvia Berlusconija), kratko in ne- potrebno obdobje v italijanski zgodovini, ki je zdaj preseženo. D’Alema je tudi zagotovil, da bo skupina za odnose z vzhodnoevropskimi državami v italijanskem zunanjem ministrstvu, ki jo je vodil bivši državni podsekretar v Farnesini Piero Fassi-no, pod vodstvom novega podsekretarja Ranie-rija nadaljevala zastavljeno delo. Ranieri bo Slovenijo predvidoma obiskal že prihodnji teden. Premiera Drnovšek in D’Alema sta včeraj veliko pozornosti namenila sodelovanju na področju prometa, posebej Evropskemu koridorju št. 5, sodelovanju pri gradnji železniške proge Ljublja-na-Trst in sodelovanju med pristaniščema Ko- per in Trst, pa tudi pomoči Italije pri gradnji slovenskih avtocest. Kot je povedal premier Drnovšek, sta se z D’Alemo dogovorila o nekaterih konkretnih usmeritvah za prihodnost. Slovenska stran je izrazila tudi željo po večjem številu cestnih dovolilnic. D’Alema je včerajšnji obisk izkoristil tudi za to, da se je Sloveniji zahvalil za njeno vlogo pri utrjevanju miru in stabilnosti na Balkanu ter posebej za njeno sodelovanje v misiji Alba za ureditev razmer v Albaniji. Na novinarsko vprašanje, ali so govorili tudi o njegovi pobudi za sklic jadranske konference o skupnem boju proti organiziranemu kriminalu nezakonitem priseljevanju ipd., je D’Alema odgovoril, da se bodo o tem pogovarjali ob večerji. Ob tem je izrazil prepričanje, da bi lahko na tem področju dobro sodelovali s Slovenijo in drugimi zainteresiranimi državami. Visokega gosta iz Italije je na gradu Brdo sprejel tudi predsednik republike Milan KuCan. Sogovornika sta se zadržala na daljšem prijateljskem pogovoru, v katerem sta izmenjala poglede na aktualna mednarodna vprašanja. Posebej sta se ustavila pri dvostranskih odnosih med državama ter vprašanjih, povezanih z EU in njeno širitvijo. Predsednik KuCan in premier D’Alema sta izrazila tudi obojestransko željo, da bi tovrstni stiki postali stalni v luči dobrega dvostranskega sodelovanja, tudi še iz Časov, ko stranka Demokratične levice še ni bila vodilna v vladajoči koaliciji, se je izvedelo iz krogov slovenske delegacije na Brdu. Sogovornika sta tudi menila, da je treba pospešiti zakonodajni postopek pri sprejemanju zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Italijanski premier je že sinoči iz Slovenije odpotoval na Dunaj, kjer se bo danes in jutri udeležil vrha Evropske unije. Nadja Podobnik, STA TV KOPER / V ODDAJI MERIDIANI O ZAŠČITNEM ZAKONU Nihče mu ne nasprotuje, mnenja pa se razlikujejo V studiu R. Pavšič, S. Pahor, V. Cerna in G. Banchig V zadnjih Časih smo že večkrat zapisali, da danes skorajda nihče Vec direktno ne nasprotuje odobritvi zaščitnega zakona za Slovence v Ita-aji, da pa so zelo različna mnenja o tern> kakšen naj bi ta zakon bil. To ugotovitev bi lahko ponovili tudi v ^vezi z oddajo iz niza Meridiani, ki 1° ie predsinocnjim posvetila zascit-uenru zakonu koprska italijanska televizija. Oddajo je vodil časnikar Mauri-zio Bekar, v studiu so sodelovali Predsednik SKGZ Rudi Pavšič, Predsednik SSO Sergij Pahor, podpredsednik Gorske skupnosti Ter-®kih dolin in elan vodstva SKGZ Viljem Cerno ter predsednik Združenja Blankin iz Čedada in elan vodstva SSO Giorgio Banchig, P° telefonu pa so se oglasili se predsednik goriške pokrajine Giorgio tirandolin, predsednik videmske Pokrajine Giovanni Pelizzo ter podpredsednik tržaške pokrajine Fulvio Muga. Pavšič je ocenil MaseUijev osnutek kot dobro osnovo za izdelavo dobrega ali vsaj zadovoljivega zaščitnega zakona, Pahor je menil, da bi Masellijevo besedilo potrebovalo veC bistvenih korektur in dopolnil, Cerno in Banchig pa sta izrazila upanje, da bo s tem zakonom slovenska narodna skupnost v videmski pokrajini končno dočakala priznanje, za katero se tako dolgo bori. Na precej podobni valovni dolžini, na kakršni so govorili slovenski predstavniki, je v oddaji izzvenel Brandolinov poseg. Predsednik goriške pokrajine je dejal, da ima k Masellijevemu osnutku veC pripomb, toda v bistvu se je zavzel za odobritev poštenega zaščitnega zakona ter pristavil, da so vsi tisti, Id govorijo o privilegijih slovenski manjšini, dejansko proti zaščitnemu zakonu kot takemu. Drugačno stališče pa je zagovarjal predsednik videmske pokrajine Pelizzo. Govoril je v precejšnji zadregi, saj je skušal po eni strani problem zaščite minimalizirati, Ceš da obstajajo resnejši problemi, potem pa se je med drugim zavzel za zaščito beneškega dialekta, a ne slovenskega jezika v Benečiji, čemur sta Cemo in Banchig argumentirano nasprotovala. Se večjo zadrego pa je v svojem posegu pokazal Sluga. Po raznih besednih ovinkih je podpredsednik tržaške pokrajine naposled izrazil staro tezo tržaške skrajne desnice, da ni potreben zaščitni zakon, temveč le poenoteno besedilo že sprejetih zakonskih ukrepov v korist slovenske manjšine. Slugi sta oporekala tako Pavšič kot Pahor, ki pa sta naposled različno ocenila nedavno tiskovno konferenco tržaških levih demokratov o zaščitnem zakonu. Pahor je dejal, da je šlo za pravi udarec v hrbet slovenski manšini, Pavšič pa je ocenil, da je šlo za odklon, ki ga bo mogoče pozitivno preseči. RIM / PARLAMENTARNA AVDICIJA MaseUijev osnutek: ocena Foiza Halia RIM - V ožjem odboru poslanske komisije za ustavna vprašanja so se predsinocnjim končale avdicije o zakonskem predlogu za zaščito slovenske manjšine. Zadnji je bil na vrsti predstavnik Slovencev v Forza Italia Alex Pintar, medtem ko na avdicijo nista prišla zastopnika Slovencev v Severni ligi in v Nacionalnem zavezništvu, ki sta bila vendarle napovedana. Pintar je svoje mnenje o poenotenem zaščitnem predlogu posredoval poročevalcu Domenicu Maselliju in poslancu NZ Robertu Menii. Svoja stališča je strnil v petih točkah. Na prvo mesto je postavil zahtevo, da bi zaščitni zakon določal ustanovitev Unije Slovencev v Italiji, ki naj bi ji ^akon priznaval pravno osebnost. Druga zahteva se nanaša na domnevne razlike med Slovenci na Tržaškem in na Goriškem ter med tistimi, ki živijo na Videmskem. Tem je treba priznati, da živijo v gospodarsko zapostavljenem območju. Pintar je dejal, da zakon ne sme ustvarjati trenj med slovensko manjšino in italijansko večino. Forza Italia odklanja t.i. integralni bilingvizem, ki bi mogoče ustvaril praktične težave, podpira pa postopnost pri izvajanju zaščitnega zakona. KonCno je Pintar posta- vil zahtevo po zajamčenem zastopstvu Slovencev v vseh izvoljenih telesih, od parlamenta, do deželnega ter pokrajinskih, občinskih in rajonskih svetov. Menia je temu oporekal, Ceš da je zahteva popolnoma nesprejemljiva. Včeraj je medtem formalno zapadel rok za predložitev popravkov k Masellijevemu osnutku. Jasno sliko o številu in seveda o vsebini amandmajev bomo imeli šele prihodnji teden. Zvedeli smo, da je Menia »držal obljubo« in predložil veC kot tisoč dopolnil, popravke pa so predložili tudi poslanci Luciane Caveri (Union Valdotaine), Antonio Di Bisceglie (levi demokrati), Gualberto Niccolini (Forza Italia) ter elani poslanske skupine komunistične stranke Ar-manda Cossutte. To je vsekakor le prvi del popravkov, saj bo druge mogoCe predložiti v nadaljevanju parlamentarnega postopka. Pordenonski poslanec LD Di Bisceglie, ki v imenu D’Alemove stranke spremlja parlamentarno soočenje, se ni udeležil predsinoCnje avdicije, ker se mu je zdela, kot nam je dejal, nepotrebna in odvečna. Dodatno avdicijo je, kot znano, zahteval poslanec Menia. I® PUBLIEST srt OBVEŠČA podjetja, trgovce in obrtnike, da lahko naročijo po telefonu BOŽIČNE IN NOVOLETNE ČESTITKE V NAŠEM DNEVNIKU na št. 040/7606529 do 15. decembra. TRST, Ul. Valdirivo 36 ZA R I Š Č E Mladi, družba in pripravljenost na prostovoljno delo Mitja Ozbic Kadarkoli spregovorimo o mladih, je nevarno ali da se zatekamo v tipične stavke v stilu »kakšna je današnja mladina« ali pa, da pretiramo v nasprotnem smislu, to je v prekomerni pozornosti in nekritičnem poudarjanju zahtev mladih. Vsi vemo, da so se o »pokvarjenosti današnje mladine« izrekali pisci vseh časov. Dovolj je že, da pobrskamo po Časopisih iz zaCetka tega stoletja, pa nam bo takoj jasno, da so se tudi takrat zgražali nad vedenjem mladih. Torej pod soncem niC novega, bi lahko rekli. Kar pa zadeva pretirano in nekritično poudarjanje zahtev mladih pride slednje večkrat od izraza v primeru dijaških manifestacij in okupacij. Redkokdaj ali skoraj nikoli ni naš zamejski tisk -pa tudi italijanski - kritično ocenil takih pobud; analiziral cilje, njihovo metodo, smotrnost itd. ter kritično strnil zaključke. Vse to predvsem, ko gre le za drugačen način izmikanja rednemu pouku. Zgovoren dokaz so nam skoraj vsakoletne jesenske zasedbe šolskih zgradb. Zakaj se nihče ne upa zapisati, da take pobude ne žanjejo nobenih rezultatov in da bi bilo treba raje pomisliti na alternativne oblike dijaškega protesta? Morda, ker so nekateri izmed današnjih piscev tudi sami doživljali podobne dogodke in se pri tem spominjajo svojih mladih dijaških dni, celo tistih iz leta ’68? Ali se kot ponavadi za temi manifestacijami skrivajo določene stranke, ki s tem dokazujejo svojo moč? Sam sem bil več - let predstavnik dijakov, zato poznam dinamiko dijaškega sveta in vem, kje so vzgibi za vsako manifestacijo ali okupacijo. Naloga medijev in družbe pa bi morala biti v tem, da vzbuja v mladih konstruktivno kritičnost, ne pa da se po določenih klišejih nadaljuje s tem, kar se je delalo že desetletja. Drugače bo vse, kar mladi delajo, le obred, ki se ponavlja iz leta v leto, večkrat brez vsebine. Družba pa bo stala ob strani in nemo sledila dogajanju. Naj kot primer navedem pred kratkim izpeljano dijaško manifestacijo po mestnih ulicah. Ob srečanju s povorko dijakov sem opazil, da ni bilo skoraj nobenega transparenta. Dijaki so anonimno hodili po mestnih ulicah po že utečenem obredu. Gre torej za razliko s prejšnjimi leti, ko se je večer pred manifestacijo zbrala skupina nadebudnežev in kar Cez noC pripravila primerne letake ter napise. Zgleda, da vsega tega ni veC. Vse veC je namreč pasivnega spremljanja dogajanj in mislim, da se ne motim, Ce trdim, da v današnji družbi večine mladih večkrat sploh ne zanima, kaj spremeniti ali izboljšati. Gre morda za počasno umiranje vsega tistega intenzivnejšega doživljanja prejšnjih generacij, ki se je pričelo dalj- nega leta ’68? Ce izvzamemo politično aktivnost socialnih centrov in ekstremne levice ter desnice, se večina mladih prijetno ziblje v toplini in gotovosti današnje družbe in brezskrbno pluje naprej, kamor jo pelje tok. Tako brezskrbno, da večkrat njihovo življenje postane prazno in sta edini poti redno sobotno popivanje in vedno bolj razširjeno uživanje mamil. Pred temi pojavi si je nakoC slovenska manjšina v Italiji zatiskala oCi. Gre za pojave, ki se potihoma, vendar vztrajno, širijo tudi med našo mladino; od višješolske počasi navzdol do srednješolske. Ogromno pozornost pa kot družba posvečamo tistemu manjšemu delu mladih, ki jih srečamo v vsakem društvu, dejavnosti, prireditvi in ki aktivno posega v življenje narodne skupnosti ter žanje uspehe tudi na državni in mednarodni ravni. Res je, da predstavlja njihova angažiranost izredno prostovoljno delo, ki se odraža na športnem, kulturnem in političnem področju. So pa še vedno manjšina v manjšini. Ankete prejšnjih let so pokazale veCjo izvenšolsko angažiranost naših mladih glede na italijanske razmere. V ozadju pa ostaja še vedno tiha večina s svojimi problemi, ki niso le problemi njih samih, ampak celotne skupnosti. In že smo pri jedru tega posega. Katero mesto zaseda socialno delo v okviru slovenske manjšine v Italiji, ne samo za mlade in z mladimi, ampak za vse sloje naše skupnosti? O tem sem se zaCel spraševati, ko so me pred kratkim pri pripravi televizijske oddaje o prostovoljnem socialnem delu v manjšini vprašali za nekaj informacij s tega področja. Ne gre tu za kulturno ali športno udejstvovanje in organiziranost, ki so res v širšem smislu socialnega pomena. Pred očmi moramo namreč imeti reševanje pravkar omenjene mladinske problematike, ki ne zadeva samo patoloških primerov, za katere so že odgovorne socialne službe in ki ga uspešno opravljajo tudi za to pristojne manjšinske ustanove. Kaj pa osamljene starejše osebe, ki jih je v Trstu niC koliko? V našem mestu, pa tudi v ostalih, je na tem po-, drocju zelo dejavna Karitas. Naj kot primer navedem, da se v Karitasovi menzi v Benetkah pri pripravi kosil in nudenju drugih socialnih storitev vrsti nad 160 prostovoljcev. Kaj pa v naši skupnosti? Koliko je vlaganja moči in dela za tiste, ki so takorekoc »na robu«? Po informacijah, ki smo jih uspeli zbrati, je slika nekoliko medla. S prostovoljno pomočjo ostarelim in pomoči potrebnim se v sklopu manjšine ukvarjajo predvsem župnije. Gre tu za Članice Vincencijeve konference, ki pa so povečini tudi same starejše, in duhovnike, ki redno obiskujejo bolnike in osamljene kar po domovih in bolnišnicah. Temu lahko dodamo še posameznike, ki tiho in skriti očem javnosti pomagajo bližnjemu sorodniku ali znancu. Tudi slednji pa so prostovoljci srednjih let ali celo že starejše osebe. Kaj pa mladi? Pred leti je socialna delavka Kristina Martelanc okoli sebe zbrala skupino mladih, ki so opravljali ravno take dejavnosti, kot je bilo npr. stalno sodelovanje s Skupnostjo Družina Opčine na Božjem polju. Z njenim odhodom je tudi ta skupina zamrla. S sogovorniki sem tako prišel do zaključka, da organizirano prostovoljno delo na socialnem področju v okviru manjšine izvaja le Slovenska zamejska skavtska organizacija. Vsi njeni elani od 18. do 20. leta morajo namreč vsako leto opravljati t.i. služenje bližnjemu. Poleg tistega, ki ga nekateri izmed njih udejanjajo v sami skavtski organizaciji ter po župnijah in se v ničemer ne razlikuje od prostovoljnega dela ostalih mladih v raznih odborih kulturnih in športnih društev ter taborniške organizacije, je tu še cela vrsta socialnih služenj. Tako nekatere skavtinje in skavti sodelujejo pri dejavnostih Vzgojno-zapo-slitvenega središča Sklada Mitja Cuk na Colu. Drugi pomagajo vzgojiteljicam šentjakobskega otroškega vrtca pri delu z otroki. Večina izmed teh namreč izhaja iz mešanih ali celo neslovenskih zakonov, kar povzroča precejšnje jezikovne probleme. Spet druge skavtinje in skavti pomagajo Šolskim sestram pri Sv. Ivanu pri izvajanju popoldanskega dopolnilnega pouka. Nekateri nudijo starejšim osebam pomoč pri vsakodnevnih opravilih, kot so prinašanje drv za kurjavo ali potrebni nakupi v trgovini. Poleg vsega navedenega posamezne skavtske skupine sodelujejo še pri izvajanju raznih dobrodelnih akcij. Pred kratkim so v sesljanski veleblagovnici, v sodelovanju s Skupnostjo Družina OpCine, izvedli nabirko hrane za potrebe deželnih dobrodelnih ustanov. Poleti pa je stekla na potresnem področju akcija Skupaj v Posočju. Vendar v manjšini še vedno ostaja popolnoma odkrito prostovoljno socialno delo s tistimi mladimi, ki niso del organiziranega delovanja športnih in kulturnih društev, tabornikov in skavtov, in ki obenem ne spadajo v tako imenovane patološke primere, s katerimi se ukvarjajo socialne ustanove. Mislim tu predvsem na preventivno delo. Ob vseh lovorikah in priznanjih, ki jih kot manjšina prejemamo na vseh ravneh, bi bilo dobro, da se kdaj pa kdaj zamislimo tudi ob teh tematikah. Cut za bližnjega, predvsem pa delo z mladimi, ki nas potrebujejo, spada namreč med osnovne cilje vsake zdrave skupnosti. Le tako bomo skladno rasli naprej. SLOVENIJA / ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA Danes odločitev o nezaupnici Gabru Interpelacijo proti šolskemu ministru so vložili SDS in SKD - Danes nodoljevonje včerajšnje razprave LJUBLJANA - Na predlog Rudolfa Mogeta (LDS) je državni zbor (DZ) včerajšnje zasedanje in razpravo o interpelaciji zoper ministra za šolstvo in šport Slavka Gabra (na sliki) podaljšal do 20. ure, na predlog njegovega strankarskega kolega Toneta Anderliča pa bodo poslanci zasedanje nadaljevali danes do končne odločitve oziroma odločanja o predlogu socialdemokratske stranke (SDS) in krščanskih demokratov (SKD) za izglasovanje nezaupnice ministru Gabru. »Pobudniki interpelacije o delu in odgovornosti ministra za šolstvo in šport mi v 11 točkah očitajo nezakonitosti, nepravilnosti in osebno odgovornost ter zato predlagajo razrešitev s funkcije ministra,« je uvodoma v skoraj mo dolgem nastopu poudaril minister Slavko Gaber. Opozoril je, da so na ministrstvu skupaj z državnimi sekretarji, odgovornimi za posamezna področja, pravniki pravne službe ministrstva in po posvetovanjih z nekaterimi drugimi strokovnjaki resno preučili očitane nepravilnosti in pripravili odgovore. Ti pa kažejo, da so oCitki v interpelaciji neutemeljeni, je še dodal minister in v nadaljevanju vse očitke zavrnil. »Poslanska skupina LDS bo glasovala proti interpelaciji o delu in odgovornosti ministra Gabra, saj so očitki, da minister ni sposoben izve- sti zahtevne prenove šolstvo, nesmiselni,« je poudaril predstavnik LDS Rudi Moge. Ministrov odgovor na interpelacijo je prepricjliv in utemeljeno zavrača vse očitke, je v imenu poslanske skupine dejal Moge ter ocenil, da je del očitkov očitno namenjen pogrevanju starih zgodb, s katerimi pa naj bi državni zbor doslej že enkrat opravil. Proti interpelaciji bo glasoval tudi Desus, pa tudi predstavnik ZLSD Samo Bevk je dejal, da bodo poslanci te stranke glasovali proti interpelaciji, »Ce seveda v razpravi ne bodo podani novi argumenti, ki bi poslance te opo- zicijske stranke lahko pre' pričali v nasprotno ravnanje.« OdloCno je Gabrovo delo podprla tudi poslank3 madžarske narodnosti Maria Pozsonec. Odgovori ministra Gabra na očitke v interpelaciji pa niso zadovoljili trretje vladne stranke, Slovenske ljudske stranke. Njihov predstavnik Franc Zagožen je dejal, da ministrovi odgovori niso zadovoljivi in prepričljivi, zato je Gabra pozval, da odstopi in s tem omogoči, da se problemi na šolskem ministrstvu začnejo reševati učinkovito. OdloCno je interpelacijo v imenu SKD podprl Lojze Peterle, ki je področje šolstva označil kot »fevd« oziroma »rane« liberalne demokracije, minister Gaber pa naj ne bi bil odgovoren le za mono-polizacijo šolskega sistema, temveč tudi za »centralizacijo šolstva v eni sami osebi«. Predstavnik socialnih demokratov Jože Mežan pa je v enournem nastopu dejal, da je minister Gaber odgovoren za vse nepravilnosti na šolskem ministrstvu. Po nastopih predstavnikov strankarskih skupin so včeraj sledili še nastopi posameznih poslancev. Prijavljenih jih je bilo nad, vsak od njih pa je imel deset minut časa, da pojasni svoje stališče ali odgovori na posamezne posege, ki so sprožili precej polemik. LJUBLJANA Umrla Vida Tomšič LJUBLJANA - V 86. letu starosti je včeraj zjutraj v Ljubljani po krajši bolezni umrla Vida Tomšič, narodna herojka, nosilka partizanske spomenice leta 1941. Vida Tomšič, rojena junija 1913, je od leta 1941 pa vse do osvoboditve sodelovala v NOB, enajst mesecev je preživela tudi v zapo-m. Med NOB je bila glavna urednica Ljudske pravice in Članica CK KPJ in CK KPS. Med drugim je bila Članica prve slovenske vlade, zadolžena za področje socialne politike in zdravstva, organizacijski sekretar CK ZKS, predsednica republiškega družbenega sveta za mednarodne odnose, Članica sveta federacije, predsednica zbora narodov skupščine SFRJ, predsednica AFZ Jugoslavije. Bila je tudi Članica številnih parlamentarnih delegacij; med drugim je bila dvakrat Članica jugoslovanske delegacije na zasedanju Generalne skupščine OZN v New Yorku. (STA) AVSTRIJA / MANJŽINE Liga za človekove pravice kritizira avstrijsko vlado Obljubam naj sledijo dejanja DUNAJ - Avstrijska liga za človekove pravice je ob priliki 50. obletnici proglasitve deklaracije Človekovih pravic predložila poročilo o spoštovanju človekovih pravic v preteklem letu v Avstriji. Liga v poročilu posebej kritično ocenjuje avstrijsko azilantsko politiko, glede manjšin pa je poudarjeno, da vlada na tem področju »ni preveC aktivna«. Pozitivno je ocenjen korak avstrijskega parlamenta, ki je konCno ratificiral Okvirno konvencijo SE o zaščiti manjšin. Glede Listine o zaščiti regionalnih in manjšinskih jezikov pa liga pričakuje, da bo le-ta ratificirana s strani Avstrije v letu 1999. Član sosveta avstrijske lige za človekove pravice, koroški Slovenec Feliks Bister, je v pogovom za avstrijski radio (ORF) izrazil pričakovanje, da bo vlada vzela Okvirno konvencijo SE kot osnovo za novo manjšinsko politiko, pri Čemer naj bi avstrijske narodnostne skupnosti dobile možnost, da jo aktivno sooblikujejo.. V zvezi z izjavo avstrijskega zunanjega ministra VVoliganga Schiissla, ki je pred dnevi napovedal ustanovitev neke agencije Evropske unije, ki naj bi spremljala in nadzorovala upoštevanje človekovih pravic v uniji, je Bister dejal, da takim napovedim sledijo tudi dejanja. 50. obletnice proglasitve človekovih pravic so se vCeraj v dunajskem dvorcu spomnili s posebno slavesnostjo. Poleg številnih zunanjih ministrov Evropske unije ter predsednika Evropske komisije Jaquesa Santerja se je prireditve udeležila tudi namestnica generalnega sekretarja OZN Frechetta. Organizacija Amnesty intemational pa je v poslopju avstrijskega parlamenta odkrila spominsko ploščo. Na zgodovinski dogodek pred 50. leti pa je od 12.00 do 12.10 ure opozarjalo zvenenje cerkvenih zvonov po vsej Avstriji. Ivan Lukan INTERVJU / POKRAJINSKI TAJNIK LEVIH DEMOKRATOV NOVICE Spadaro: Trsi je preveč trpel zaradi nacionalizmov »Fojb ne gre istovetiti z Rižarno« - Stališče o Narodnem domu *°v St Ir evih demokra-10 Spadaro je s S*;alisci o fojbah, l>a2a^.aci0nalizmih in SjJ6.®6 0 vrnitvi nek-5sCr i arodne8a doma S°WPrazm!sliania in * ttinr6' VCasih pa je tu-iel si 110 razburil velik ^itt Vjns^e javnosti. O •Ho J1 dragih vprašanjih Wani ?0stavili nekaj % ln sicer, kot je 4li]jj teval, v pismeni '“Cm?0 kar Pri Na' S6H, aoniu in predv- (Mj]..ar:in°m, kako sta HOh^6®1 Budinom jav-vih ,' shivila predlog le-•latsjj ^kratov. Novi-Mtogi ^anferenca se je 1;%® Prav na dan par-vtns,arnih avdicij slo-Na^maajsine in dan 4»e dicijami ezulov in ^liin^^aale. Slo je za *0fann aii Pa za naCr-Potezo? %sk°vni konferenci iepQPri nCIVili stvari, ki jih q Predsednik dežel-Pov6r] Miloš Budin že to, oa ,na eni od prej-:a Jn?Vdici). Slo je torej :ijo , 2n°stno informa-llina t®2 kakih naključij ^, dovanih potez. eSa a| Pa vsebina Vaji-t>Bredl08a' Zaščitni o-ca v/ Ppslanca Domeni-"e lij6! i)a določa, naj 01» ,. danji Narodni te, Li simbolizira krivi-^jojib utrpeli Slo-^Wptf°d fašizmom vrne Kap 66*- Vaša stranka »e h, ’ naj se stavba vr-P'fe . .u Trst. Bi lahko ta predlog? !elliiPi!m° Precizni. Ma-listnu Predlog dodeljuje tptavi ° ®tavbe deželni k dojg Pakar začrtuje ze- l ziie 8 ra zapleten posto-je odvisen od hk, ki »str*1 s°ke,, ? namestitve Vi-PtevfliJ 6 Za tolmače in l4. Ce- Sele zatem bi slovgn4 uredili sedež za ScijekJkulturne orga-^ ■ : Nam se je zdelo, ■k ifi i i hatJpeba Poiskati bolj U-5topke ln napredne po- mu prenašati. Pri tem imamo stalno pred seboj logiko vključevanja in povezovanja in ne logike izključevanja, na kateri je italijanski nacionalizem preveč Časa gradil svoje politične in kulturne dosežke. Na tiskovni konferenci ste Narodni dom omenjali kot simbol ločevanja mestne skupnosti. Se Vam ne zdi, da je ta definicija pretirana, saj bi lahko kdo jutri podobno govoril tudi o Rižarni. Primerjava je nesprejemljiva in brezzvezna, kot ni mOgoCe na noben način soočiti ali postaviti na isto raven fojbe in Rižarne. Rižarna ni kraj ločevanja, temveč kontra-pozicije med civilizacijo in necivilizacijo ter humanostjo in nehumanostjo. Tragedije fojb, kot požiga Narodnega doma in fašističnega nasilja proti Slovencem se moramo vsakodnevno spominjati kot sad nacionalističnih politik, ki so bile vodene z nasilnimi in totalitarnimi metodami. Ne bomo nikoli prišli iz tega stoletja, Ce ne bomo zaCeh priznavati, da so tragedije v tem delu sveta rezultat veC nacionalizmov in ne enega samega- Politika in zgodovina sta loCeni oziroma bi morali biti loCeni. Vi večkrat govorite o fojbah, kar ne pripomore k ločevanju zgodovine od politike. Zakaj pa? Politiko je treba seveda ločiti od zgodovine, ampak zgodovine ne smemo pozabiti. Osebno si zamišljam kot namen svojega političnega udejstvovanja to, da se ustvarijo pogoji, da se bodo italijanski državljani slovenskega jezika, kulture in narodnosti Čutili v Trstu polnopravne, tako kot v Kopru slovenski državljani italijanskega jezika, kulture in narodnosti. Zgodovino moramo stalno imeti pred seboj, da ne bomo ostali vanjo vklenjeni. Zaščita Slovencev. Vi zadnje Čase pogosto omenjate Južno Tirolsko, ki pa ima malo ali nič skupnega s Trstom in Furlanijo-Julijsko krajino. Zakaj te primerjave? Zato, ker južnotirolska rešitev gre v nasprotno smer od tiste, ki sem jo omenjal v prejšnjih odgovorih. Na Južnem Tirolskem, zaradi zgodovinske danosti, je zaščita državljanov italijanske narodnosti, ki so tam v manjšini, odvisna od obvezne opredelitve, ki jo mora vsakdo narediti. To načelo je neliberalno, ker ustvarja ločitve in podobno, kar gotovo ne sodi v izkušnje naše dežele. Pomislimo samo na eno izmed pozitivnih značilnosti v zgodovini tukajšnjih odnosov med Italijani in Slovenci. Na Južnem Tholskem so otroci mešanih zakonov prisiljeni, da se opredelijo za eno ali drugo narodno skupnost in da hkrati zanikajo drugo. Pri nas so odnosi med ljudmi in kraji bolj intenzivni in družinski. Masel-lijev osnutek, prav upoštevajoč značilnosti Trsta in FJK, ne odraža splošne strukture Južne Tirolske, zato so naši predlogi in popravki usmerjeni, da bodo izhodišča tega predloga še bolj dosledna in v sozvočju z našo realnostjo. Zakaj odklanjate načelo »etničnega ozemlja«, ki je omenjeno v poenotenem predlogu poslanca Masellija? Mi menimo, da je bolj učinkovito Ce govorimo o teritoriju z zgodovinskimi in kulturnimi značilnostmi, kot pa o etničnem ozemlju, ki je neke vrste ekskluzivna in loCena enklava. Moramo namreč upoštevati, da je to kulturno, arhitektonsko in urbanistično bogastvo, ki se prepleta v večjem delu naše pokrajine z vezmi in Čustvi, ki so doma tako pri Slovencih, kot pri Italijanih. Vi večkrat dajete vtis, da govorite samo Tržačanom italijanskega jezika in da ne upoštevate pričakovanj Slovencev, ki vendarle precej množično glasujejo za leve demokrate. To ni res. Jaz skušam komunicirati z vsemi Tržačani, ne glede na njihove verske izbire, na njihovo kolektivno in narodno pripadnost. Prepričan sem, da mora politika za dobrobit Trsta temeljiti na naCelu državljanstva, na interesih in na vrednotah državljanov, ki ne smejo biti blokirani od zaprte narodne pripadnosti, ki postavlja eno proti drugim. Zato sem prepričan, da je bodočnost mesta odvisna prav od tega, ali bo Trst znal polno izkoristiti svoje notranje različnosti. Ali Slovenci v Vaši stranki sploh še kaj pomenijo in »politično tehtajo«? Seveda, da pomenijo, danes bolj kot včeraj in, Ce hoCem biti iskren, različno od preteklosti. Včeraj, v stari KPI, so bili Slovenci skoraj kot neke vrste jamstvo za dobre odnose s Titovo Jugoslavijo - kar je bilo za tiste Čase pomembno, danes pa je to zastarelo - bili so neke vrste glasniki neke enklave. Danes so Slovenci v UD z njihovo specifično identiteto priznani voditelji v mestu, ne samo v okviru stranke in slovenske manjšine. To velja za Trst in za Deželo. Ni naključje, da je bil Miloš Budin naravni nosilec liste tržaške stranke na zadnjih deželnih volitvah. Bil je izvoljen od Slovencev, a tudi od Italijanov, ki soglašajo z našo vizijo o odprtem Trstu. Slovenci dajo svoj doprinos k rasti celotnega mesta, v interesu vseh sodržavljanov in tudi države; gradijo Trst, ki bo dovzeten za notranji dialog in za sodelovanje s sosedi. Slovenski voditelji UD so do tega projekta še posebej pozorni, lahko rečem, da so njegovi najbolj pozorni protagonisti, ne samo zaradi osebnih sposobnosti, a tudi zato, ker so nosilci določene kulture. Kako bi odgovoril na obtožbo, da ste politik s kančkom nacionalističnega naboja? Osebno se ne Čutim nacionalista in mislim, da je to vprašanje slabo zastavljeno. Prepričan sem, da je Trst v tem stoletju zelo trpel zaradi dveh nacionalizmov, ki sta se vrh tega še udejanjala v totalitarnih okoljih: italijanski nacionalizem še posebej pod fašizmom, slovenski pa v Titovi Jugoslaviji, zlasti v prvih letih po drugi vojni. Ta dva nacionalizma sta pustila v Trstu za seboj zelo žive in intenzivne spomine. Jaz mislim, da je treba te spomine spoštovati, a sem tudi trdno prepričan, da to ne sme veC biti izhodišče za današnje probleme. Vprašanja postavil Sandor Tence Šali > letalo iz U VESELJE vsak dan: plesi, igre, tombola, izleti, nastopi mažoretk, dalmatinskih klap, IN TO NI VSE POVSOD: zadnja mesta SKD PRIMOREC - Trebče 1898-1998 podpokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev SLAVNOSTNA PRIREDITEV Danes, 11. decembra 1998 ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah spored: zbor COS P. TOMAŽIČ -Trebče pozdravne misli zbor KRAŠKI CVET OPS PRIMOREC-TABOR pozdravi in voščila gostov TRŽAŠKI OKTET otvoritev razstave družabnost Jutri, 12. decembra 1998 KULTURNI MARATON 14. uri otroški ex-tempore °b 16.30 baletna skupina 15. FEBRUAR iz Komna °b 17.30 godba V. PARMA iz Trebč °b 19. uri EGON TAVCER- harmonika °b 19.30 TPPZ PINKO TOMAŽIČ ob 20.30 ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET v nedeljo, 13. decembra 1998 KULTURNI MARATON °b 14. uri otroški kotiček - animatorka JANA PEČAR °b 15. uri plesna skupina VIGRED iz Sempolaja °b 15.30 mladinska dramska skupina JAKA STOKA Prosek-Kontovel z igro BUTALCI v režiji Suzi Bandi ob 16.30 revija mešanih pevskih zborov VIŠAVA - Ferlugi, SLOVAN -Padrice, PRIMOREC-TABOR in SKALA- Gropada °b 18. uri baletna skupina MLADINA iz Križa °b 19. uri vaška godba KOMEN ob -0. uri gojenci godbeniške šole V. Parma °b 20.30 nastop SKD TABOR z igro Rusa riga crjez uograde v režiji Igorja Malalana. 1 0. DEŽELNI KONGRES SLOVENSKE SKUPNOSTI Jutri, 12. decembra 1998 k' Hotelu Savoia €xcelsior. Trst Nabrežje Mandracchio 4 2 začetkom ob 1 6.30 nadaljevanje v nedeljo, 13. decembra 1998 v Finžgarjevem domu na Opčinah Narodna ulica 89 z začetkom ob 9.30 KINO ARISTON - 15.30, 17-45, 20.00, 22.15 »La cena«, r. Ettore Scola. EXCELSIOR -16.15, 18'15, 20.15, 22.15 »The °Pposite of sex«, i. Cri-shna Ricci excelsior AZZUR- KA - 20.00, 22.00 »Fe-sten - Pesta in famiglia«, r- Thomas VVinterberg. ambasciatori - ^•30, 17.10, 18.50, U'30, 22.15 »Mulan«, risani film, prod. Walt Di-sney. NAZIONALE 1 - 15-45, 17.50, 20.00, 2.15 »Al di la dei so-gni«, r, Vincent Ward, i. pbin VVilliams, Guba Gooding. NAZIONALE 2 - ^5-20, 17.00, 18.50, °-30, 22.15 »The Aven- lOBVESCAMO cenjena kulturna društva, športna društva in druge or-ganizacije, da sprejemamo BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Tr-st> ali po telefonu na St. 040-7786333, od ponedeljka do Petka, od 10. do 15. ure in ob sobotah, od 10. do 13. ure, do 19. decembra SimtLK]© J. in W. Grimm - M. Košuta Režija MARKO SOSIČ Jutri, 12. decembra, ob 16. uri v Domu BrišCiki v BRISCIKIH SlL®W(IM©[K® SmtLM® ©[Li[B)^[Las©[i Gostuje LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR po motivih bratov Grimm Pavel Polak: P E P E L K A. v nedeljo, 13. decembra, ob 11. uri v Kulturnem domu na Proseku OTROŠKA MATINEJA! KD FRAN VENTURINI priredi danes, 11. decembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE 0 30-LETNEM DRUŠTVENEM DELOVANJU Na veCeru sodeluje tercet Ver Laetum. Na ogled bo razstava izdelkov klekljarskega odseka društva Jadro iz Ronk. Jutri, 12. decembra ob 20.30 v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu SLAVNOSTNI KONCERT OB 30-LETNICI DRUŠTVA z nastopom vseh društvenih odsekov. GLEDALIŠČE VOJNE danes 1 1. decembra od 17. tire dalje u gledališču Mlela gers - Agenti speciali«, i. Ralph Fiennes, Uma Thurman, Sean Connery. NAZIONALE 3 - 17.00, 19.30, 22.00 »II negoziatore«, i. Kevin Spacey. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.50, 21.45 »Sal-vate il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon. Prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Porca ninfoma-ne«, Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »L’uomo che sussurrava ai cavalli«, r. in i. Robert Redford in Kristin Scott Thomas. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Gatto nero, gatto bianco«, r. Emir Kusturica. OBVESTILA RADIJSKI ODER obvešča, da se tečaj lepe govorice nadaljuje danes, 11. decembra ob 18. uri s predavanjem profesorja Jožeta Faganela. UPRAVA OBČINE ZGONIK vabi vaščane iz Saleža na javni sestanek, ki bo danes, 11. decembra 1998, ob 19.30, v prostorih KD Rdeča zvezda. TPK SIRENA vabi danes, 11. decembra, ob 20.30 na sedež kluba na predavanje, s katerim nam bo LOJZE ABRAM v sliki in besedi prikazal za nas tako malo znano deželo NOVE ZELANDIJE. SLOVENSKI KLUB (Ul. S. Francesco 20) prireja v torek, 15. decembra, tekmovanje-pokušnjo domačih božičnih slaščic. Kdor zeli, lahko prijavi svojo sladico pri Darji Betocchi (tel. 040-948080, ura obedov) in Poljanki Dolhar (tel. 040-44171, ura obedov). Tekmovanje bo razdeljeno v dve kategoriji: prva - staro božično pecivo (potica, maslen kruh, prese’nc, kugluf, fancli in Straube), in drugo karz- Če nisi še naročen na Primorski dnevnik, kliči št. 040 7786300 in boš seznanjen z vsemi prednostmi, ki jih nudimo našim zvestim naročnikom. nas (raznovrstno pecivo, piškoti, torte). Prijavite se lahko Se danes, 11. decembra. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 12. decembra na predavanje z naslovom KURDI - ŽRTVE ALI TERORISTI? O kompleksnosti kurdskega vprašanja bo govoril Časnikar in predsednik Evropskega urada za manj razširjene jezike BOJAN BREZIGAR. Začetek ob 18.30. Vabljeni vsi! SKD GRAD - Bani obvešča, da bo Božična razstava Avguste Mikuž Malalan odprta po sledečem urniku: jutri 12. 12. od 18. do 20. ure in v nedeljo, 13. 12. od 16. do 20. ure. Toplo vabljeni! VZGOJNO-ZAPOSLIT-VENO SREDISCE MITJA CUK vabi na prodajno razstavo v prostorih Zadružne kraske banke na Opčinah do nedelje, 13. decembra. Urnik: od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Sodeluje VDC Dutovlje. Toplo vabljeni! ANPPIA-VZAPP-AN-PI-VZPI-ANED-VZED - V nedeljo, 13. decembra, ob 15. uri, na openskem Strelišču SPOMINSKA SVEČANOST ob 57-letni-ci usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu: Finko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorila bosta Stojan Spetič in Giorgio Marži. Predsedovala bo Živka Peršič. Sodelujeta: Godbeno društvo Viktor Par-ma-Trebce, pod vodstvom Leandra Pegana, in MoPZ Tabor, pod vodstvom Aleksandra Sluge. SKD IGO GRUDEN pod pokroviteljstvom Zadružne kraske banke in v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo, Občino Devin-Nabrežina in ZSKD vabi na ogled VIL razstave kamnitih izdelkov KAMEN... Razstava bo odprta do nedelje, 13. decembra v Kamnar-ski hiši v Nabrežini center St. 158. Urnik: ob delovnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. SD KONTOVEL ob- veSCa, da bo redni občni zbor 14. decembra, v društvenih prostorih na Kontovelu, ob 8. uri v prvem sklicanju ter 15. decembra, ob 20.30 v drugem sklicanju, s sle- ŠD ZAR1A - Bazovica vabi jutri, 12. decembra ob 20. uri v župnijsko dvorano v Bazovici na SLAVNOSTNO PRIREDITEV OB PRAZNOVANJU 75-LETNICEDRUŠTVA Paola in Iztok sta se končno odločila in novorojenčka povila. Osrečil ju je mali Jan ki zagledal je dan. Razveselil je tudi nas, ki nestrpno čakali smo na ta čas. Čestitamo in malemu janu Želimo lepo in dolgo Življenje nona Danica, pranona Alojzija, Sasa in Adriana Dobrodošel v nas Staršema Paoli in Iztoku čestitamo, ljubljenemu Janu pa Želimo zdravo in srečno Življenje nona Luciana, nono Giulio, pranona Paola, Alberto in Liliana z Davidom Lucja Kalc ^ Hrovatin 90 krat hvala za kar si nama lepega in dragocenega posredovala in da bi Se dogo zdrava in v duhu mlada nam ostala SKD Tabor -Opčine decim dnevnim redom: 1. predsedniško poročilo, 2. blagajniško poročilo in odobritev proračuna, 3. razno. SKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi vse elane in simpatizerje na 8. redni občni zbor elanov^ ki bo v torek, 15. decembra ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v društvenem sedežu v Mavhinjah. KD LONJER-KATINA- RA v sodelovanju z ZSKD prireja SKLOP SREČANJ IZDELOVANJA ROČNIH DEL za odrasle. Prvi dve srečanji bo vodila Magda Tavčar, v torek, 15. in v petek, 18. decembra 1998 z začetkom ob 19.30 v lonjerskih društvenih prostorih. Ce se srečanj mislite udeležiti, pokličite Vesno (tel. 040-910850 ob uri kosila). ZSSDI obvešča, da bo pisni del natečaja za delovno mesto uradnika v sredo, 16. decembra 1998 s pričetkom ob 17. uri na DZL F. Prešeren, Str. di Guradiella 13/1 v Trstu. ZBOROVSKEMU DELOVANJU bo posvečena seja razširjenega pokrajinskega odbora ZSKD v sredo, 16. t. m. ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni pevci in zborovodje včlanjenih zborov in elani pokrajinskega odbora. SPD PRIMOREC -TABOR sklicuje v petek, 18. decembra, ob 20. uri, v Ljudskem domu v Trebčah, izredni občni zbor za spremembo statuta. UCENCI 4. IN 5. RAZREDA COS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah pripravljamo raziskavo o mlekaricah na Krasu. Zbiramo pričevanja, spomine, fotografije in predmete. Vse, ki bi nam radi pomagali, prosimo, naj tel. na St. 040-214300 ali naj se javijo na solo v Trebčah St. 33, od 8.15 do 15. ure. TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20, obveSCa obiskovalce da je v teku v decembru PROMOCIJA SLOVENSKE KNJIGE. SK BRDINA obveSCa, da je Se nekaj prostorov za bivanje v Bellevueju od 22. do 26. decembra t.l. Vpisovanje se zaključuje. Inf. na tel. št. 040-212859. S ČESTITKE Deveti december nam srečo je prinesel, v hladnem jutru se novorojenček JAN nam je pridružil. Bratrančka se veselimo in vso srečo mu želimo, Anuska, KatjuSa in Jasmina. Iz Trsta, Mačkolj in Padrič razširil se je glas, da Paoli in Iztoku rodil se je sin, ki kratil jima bo čas. Imenovali so ga JAN, da srečen bo vsak dan. Čestitamo Nadja, Giorgio, Mitja in Sandra. Nasa CRISTINA doktor v prevajalstvu je postala in 110 s pohvalo Se dodala. Se toliko uspehov na tvoji nadaljnji poti ti želijo tvoj Jordan, Savino, Irma, Miran in Tanja. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRODAM 2 samca in 2 samici boxerja z rodovnikom, z odrezanimi repi in cepljeni. Tel. St. 040-2024033 po 20.30 ali 040-225398 od 11. do 17. ure (razen ob torkih). PRODAM domaC krompir. Tel. ob uri obedov na St. 040-200882. PRODAM 2 gumi Pi-relli P2000, 165/70Rl3,tubless, v dobrem stanju, in 2 gumi Hankook Radial 884, 165/70R13, skoraj novi. Tel. St. 040-220175. SUHA drva prodaja kmetija Aleš Komjanc v Steverjanu. Tel. na St. 0481-390238 v večernih urah. GLASBENIKA ali manjšo glasbeno skupino iSCe Euro restavracija v Palače hotelu za božično kosilo in Silvestrovanje. Tel. 0481-82166, fax 0481-31658. ODDAMO v najem vpeljano cvetličarno v devinsko-nabrežinski občini. Tel. 040-200375 v jutranjih urah. ODDAMO v najem približno 154 kv. m. novih pisarniških prostorov v Gorici, Ul. Generale Can-tore 2. Za informacije tel. na St. 0481-521383 v dopoldanskih urah. PODJETJE isce osebje za razširitev svoje upravno finančne strukture oz. za ojaCenje trgovske dejavnosti. Od kandidatov se zahteva univezitet-na izobrazba iz trgovskih in sorodnih ved in vsaj enoletno delovno prakso oz. diploma višje srednje Sole z vsaj Štiriletno delovno prakso. Prošnje, s priloženo fotokopijo diplome in kratkim življenjepisom, lahko pošljete na uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Diplomiran«, najkasneje do 21. 12. 1998. TRGOVINA JESTVIN isce delavca, starega največ 40 let. Tel. na St. 040-2176832 od 8. do 9.'ure zjutraj. ISCEM varuško za majhnega otroka, v večernih urah v Tržiču. Tel. St. 0481-480545. PRODAM stanovanje v Ul. Cologna, v dobrem stanju, 60 kv. m., z balkonom, v 3. nadstropju, z dvigalom. Tel. od 11. do 13. ure na St. 040-228752. HLADILNIK, letnik '56, v dobrem stanju darujem. Tel. St. 040-943388. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci, St. 22. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briscak v BriSCah. KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouska Zagredec 1. Zaprto ob Četrtkih. KMEČKI TURIZEM Škerlj Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. St. 040-229253. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 040-200898. OSMICO je odprla Mavrica v Medje vasi St. 10. OSMICA v Borštu, David. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15A. Vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 220722. PRISPEVKI V spomin na Ernesta Daneva darujeta Eda in Rajmund 50.000 lir za cerkev na Kontovelu. V spomin na oCeta Ernesta daruje gospa Marija Daneu 200.000 lir za društvo Edinost. Namesto cvetja na grob Lovreka Straina darujeta Antek in Tatjana TerCon 100.000 lir za obnovitev cerkve sv. Martina v Dolini. N.N. daruje 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Jurija Cancianija daruje Skupnost vinogradnikov Podlonjer 300.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Anno Verginella vd. Košuta darujeta Milica in Rinaldo 50.000 lir za KD Vesna. V spomin na svoje rajne daruje Ljudmila Kralj 50.000 lir za trebensko cerkev. V spomin na Tončko Verginella darujejo Nives, Michele, Anna in Carla 200.000 lir za Skupino prostovoljcev Križ-Nabrezina. ZAHVALA V petek, 4. t.m., smo z dveurno zamudo v viharnem snežnem metežu uspeli pokopati našega Ernesta Daneua ob prezeblih pogrebcih, katerim izražamo vso našo hvaležnost. Posebna zahvala gre g. župniku Rudiju Bogatcu, pevcem zbora Vasilij Mirk, dr. Petru Starcu za dolgoletno skrbno nego, sestrični Zori, bratrancu Lucijanu, prijateljem v kontovelskem društvu in na sedežu Primorja. Masa zaduSnica bo danes, v petek, 11. decembra, ob 17. uri. SVOJCI Kontovel, 11. decembra 1998 Pevski zbor Skala iz Gropade izreka iskreno sožalje Nadi Gojča in družini ob izgubi drage mame. GIUSEPPE VERDI / IL CORSARO Nova Tržaška postavitev ob 150-letnici praizvedbe Na oko zelo prijetna predstavo - Scene Sergio D'Osma, režijo Franco Pero »Zvedel sem, da bodo v gledališču S. Carlo uprizorili ”11 Corsaro”! To ni posrečen navdih, predvsem za neapeljsko gledališče!« Tako je Giuseppe Verdi pisal 6. julija 1854 neapeljskemu prijatelju Cesarinu De Sanctisu. Do svoje opere je bil zelo kritičen, saj jo je spisal pod pritiskom založnika Lucca, do katerega se je obvezal s pogodbo. Opero naj bi uprizorili v pustni sezoni -leta 1848 v »važnem italijanskem gledališču« in izbira'je padla na Trst, kjer je »Gusar« doživel 25. oktobra istega leta krstno izvedbo. Delo je držalo le tri ponovitve, potem pa je tudi v Trstu utonilo v pozabo do leta 1972. Tržaško gledališče, ki nosi ime avtorja, je hotelo proslaviti 150-letnico praizvedbe s postavitvijo, ki bo dokumentirana z zgoščenko. Na tržaškem odru so v nosilnih vlogah nastopili tenorist Alberto Cupido kot gusar Corrado, sopranistka Sonia Corsini je bila njegova zaročenka Medora, kitajska sopranistka Sun Xiu Wei Sei-dova sužnja Gulnara in baritonist Mauro Buda je bil kruti Pasa Seid. V stranskih vlogah so nastopali še lorio Zennaro, Nicolo Ceriani, Dario Ze-rial in Saverio Bembi. Verdiju je libretto priskrbel zvesti Francesco Maria Piave, ki je zgodbo o romantičnem gusarju povzel po angleškem pesniku Lordu Bayronu. Piave je znani mojster kalupov italijanske romantične opere, a je včasih svoje verze zelo učinkovito podredil Verdijevi glasbi. V tem primeru pa povezava ni de- lovala ravno posrečeno: opera je dramaturško šibka, osebnosti so dokaj površno izklesane in samo dogajanje si sledi brez tiste nuje, ki nam v Verdijevih mojstrovinah jemlje dih. V prvem dejanju se nežna Medora boleče poslavlja od svojega zaročenca, gusarja Corrada, ki se odpravlja na boj z muslimani. Sonia Corsini je svojo vlogo odpela s Čustvenimi odtenki, ki so smiselno obarvali znano ari o »Non son le tetre immagini«, a je pri tem interpretativnem poskusu na odru samevala. Tenorist Alberto Cupido je res nekoliko vihrav in zaletav gusar, a vendar bi si lahko globlje pogledal v dušo: vodstvo gledališča nas je pred začetkom drugega dejanja obvestilo, da je tenorist prehlajen, a bo vendarle odpel opero do konca, zaradi tega bom izražala svoje mnenje pogojno. Lepo bi bilo, da bi tenoristi na splošno bolj skrbeli za kultuvira-no fraziranje kot pa za blisc in jakost svojih visokih not, kar je navadno baritonistom dokaj lažje. Mauro Buda pa je kot Sied pozabil na vse plemenite figure Verdijevih baritonov in premočrtno nakazal lik krutega in grobega muslimana. Gusar Corrado se v drugem dejanju z njim spopade in reši številne sužnje, med katerimi je tudi lepa Gulnara, ki se vsled tega vanj zaljubi. Kitajka Sun Xiu Wei je pokazala razsežen in prodoren glas, ki pa ga kvarita neizoblikovano fraziranje in nerazumljiva izgovorjava. Moški del zbora je zvenel Se kar gusarsko, ženski del pa PESEM NAS ZDRUŽUJE Jutri v Škofijah enajsto srečanje oktetov Primorske Obnovitev revije po treh letih od srečanja v Ricmanjih Na pobudo Kulturnega društva Oktet Škofije bodo ponovno oživeli Srečanje oktetov Primorske pod geslom Pesem nas združuje. Po triletnem premoru bo enajsto srečanje jutri, 12. decembra, ob 19. uri, v Kulturnem domu Škofije. Tradicijo predhodnih desetih srečanj bodo prevzeli od Kulturnega društva Slavec iz Ricmanj, kjer je paC bil zadnji nastop primorskih oktetov. Od desetih oktetov, kolikor jih deluje v zamejstvu in v primorski regiji, se jih je na srečanje priglasilo devet, to je 72 pevcev skupnega kulturnega prostora. Prijavili so se Oktet Simon Gregorčič iz Kobarida (umetniški vodja Metod Bajt), Oktet Godovič (vodi Martina Pislar), Oktet izpod Krna Vrsno (vodi Metka Ivančič), Idrijski oktet Idrija (vodi Elizabeta Lampe), Nonet Br-• da iz Dobrovega (vodi Radovan Kokošar), Oktet Bača Podbrdo (vodi Marta VVolf), Tržaški oktet (vodi Danilo Čadež), Oktet Odmevi Sa-lež (vodi Matjaž Scek) in Oktet Skofijr (vodi Vladislav Korošec). Srečanje bodo strokovno spremljali Branka je dogovarjanje spremljal z večjo milino. Corrado postane Seidov ujetnik in Gulnara ga najpej zaman prigovarja k umom Seida, zato pa sama poskrbi za sovražnikovo smrt. Scena v Corradovi ječi, ki jo vpelje solističen duet med violo in Celom, je še najbolj posrečena. Corrado naposled zbeži z Gulnaro, medtem pa njegova zaročenka Medora hira in sumimo, da se je zastrupila. Kruta usoda ji vrne Corrada, a uboga Medora ga zagleda v družbi Gul-nare in ne prenese tega udarca. Verdi nam poskrbi tragični zaključni tercet, v katerem se Medora poslovi od Corrada in življenja, nesrečni Corrado plane v valove, da bi v morju utopil svojo žalost, Gulnara pa se nemočna zruši. Zbor izrazi namen, da bi Corrada rešil pred utopitvijo, to vprašanje pa ostaja odprto, medtem ko se zastor zapre. Tržaški orkester je vo- dil mladi Daniele Calla-gari: partitura je že sama po sebi ritmično bogata in udarna, da tega ne bi šlo posebej poudarjati. Ce nekateri trdijo, da je bil Verdi v svojih mladih letih grobjan, je to predvsem po zaslugi izvajalcev, ki ne znajo iz glasbe povleci liričnih odtenkov. Čeprav je opera sama na sebi šibka, slišimo v njej odmeve prejšnjih in zametke bodočih mojstrovin, a jih ne smemo kar tako preslišati. Tržaška postavitev pa je bila na oko zelo prijetna. Scene, ki jih je narisal Sergio D’Osmo, so se enostavno in učinkovito spreminjale z dvižnimi panoji, kostumi pa so bili slikarsko navdihnjeni; rešiser Franco Pero se ni prav dosti potrudil, da bi s scenskim dogajanjem zgodbo osvetlil in povezal, občinstvo pa je vse nastopajoče nagradilo z radodarnimi aplavzi. Ponovitve bodo na sporedu do 22. decembra. Katja Kralj V Centru Srečka Kosovela nastopa Ensemble Claviere Pričakovanje 250. obletnice smrti Johanna Sebastiana Bacha bo danes, ob 20. uri, priložnost, da prisluhnemo res nenavadnemu koncertu. V okviru abonmajske glasbene sezone kulturnega Centra Srečka Kosovela v Sežani bo nastopil z izborom glasbenih redkosti Ensemble Claviere iz Vittoria Veneta. Člani ansambla za staro glasbo s štirimi solisti bodo predstavili pet koncertov za enega ali veC klavicembalov iz opusa velikega nemškega skladatelja. Velja poudarili, da bodo koncerti za tri in štiri Cembale prvič izvajani v Sloveniji. Te skladbe so nastale v desetletju 1730-40, ko je Bach prevzel v Leipzigu vodstvo skupine mladih glasbenikov »Collegium musicum«. Skupina je s svojim nastopom obogatila praznovanja in slavne obrede v okviru živahne kulturne dejavnosti malega nemškega mesta. Bach je prav za te glasbenike napisal vrsto različnih skladb, med katerimi so tudi koncerti za Čembalo in godala, ki so vsi priredbe svojih prejšnjih del ali celo del drugih skladateljev. Poslušali bomo koncerta v f molu in v e duru, v katerih je en sam solist pri klaviCembalu, koncerta za tri klavicem-bale v d molu in v c duru ter koncert v a molu za štiri manuale. Originali teh skladb so za flavto, oboo, violino ali za razne skupine treh instrumentov, medtem ko je zadnji (ki je zaradi neobičajnega sestava pravi dogodek glasbenega večera) priredba koncerta za štiri violine iz zbirke »L’Estro armonico« Antonia Vivaldija. Člani ansambla Claviere, ki bodo poživeli ta pozabljen repertoar, niso popolnoma neznani domači publiki, saj so pred kratkim z velikim uspehom nastopili v Prosvetnem domu na Opčinah v okviru letošnjih jesenskih glasbenih srečanj. Skupina ima zelo živahno koncertno dejavnost, tako v Italiji kot tudi v tujini, vedno na področju stare glasbe in filoloških izvedb. Vsi elani skupine uporabljajo originale ali kopije zgodovinskih glasbil. V solističnih vlogah bodo nastopili Čembalisti Ilario Gregoletto, Elena Modena, Luca Ferrini in Claudio Zi-nutti, ki bodo igrali na kopije cemba-lov Taskin, Donzelague in Delin iz 18. stoletja. ROP Andrea Massaria: Vzpon tržaškega jazz kitarista v svetu FOKUS Na mrzel dan po izredno uspešnem koncertu Jazz Quin-teta se v kavarni grejeva s skodelico tople kave v roki: najine misli se nikakor ne morejo oddaljiti od prijetnih občutkov preteklega nastopa. Pred mano je Andrea Massaria, mladi tržaški kitarist, sicer ime se v zadnjih časih vse bolj prodorno uveljavlja na ita- lijanski jazz sceni. Pretveza za razgovor je ravno koncert, ki ga je Andrea s svojim Jazz Quintetom odigral 2. t.m. v tržaškem gledališču Miela v organizaciji združenja Circolo Ricreativo Universita di Trie-ste. Skupina je nastala letos na njegovo pobudo in je v tej sestavi prvič nastopila pred tržaškim obtunstvom. Na Andrejev poziv so se odzvali štirje že uveljavljeni glasbeniki, ki se lahko ponašajo z zelo prestižnimi mednarodnimi sodelovanji: trobentar Fla-vio Boltro, saksofonist Francesco Bearzatti, kontrabasist Stefane Senni in bobnar Paolo Mappa. »S Francescom sodelujem že dalj časa, v Trstu pa sva nastopila že maja letos in sicer v različni zasedbi,« mi pripoveduje Andrea Massaria, »Jazz Quintet pa je nastal iz prijateljstva z ostalimi člani. V kratkem bomo nastopili na različnih koncertih v Trivene-tu, februarja pa bomo skladbe, ki jih predstavljamo publiki, posneli na zgoščenko v produkciji Splash Records.« Avtorske skladbe izpod peresa Massarie in saksofonista Bearzattija ter priredbe znanih jazz motivov, ki smo jih z zanimanjem poslušali na tržaškem koncertu, so ogrele polno nabito dvorano gledališča Miela. Tako vročega sprejema mlade publike si res nisem pričakoval, mu ponavljam. »Mladi se vse bolj zanimajo za jazz in vedo, kdaj jim ponujaš kvalitetno glasbo. Vendar naša mladina težko dojema vse tiste glasbene žanre, ki niso zgolj komercialni. Televizija in Časopisi posvečajo premalo pozornosti bolj angažiranim slogom, radijske postaje pa vrtijo skoraj izključno "techno” glasbo. Pozornost mladine moramo pritegniti preko kvalitetnih in nam "drugačnih" glasbenih ponudb. Tudi jaz do 25. leta starosti nisem vedel, kaj je jazz.« Radoveden sem, kako se je Andrea Massaria približal temu žanru. »Prijatelj me je povabil na koncert kitarista Barneya Kessela; njegovo igranje me je tako prizadelo, da sem se vprašal, kaj sem sploh igral do tistega trenutka. Opustil sem klasično glasbo za jazz.« Tedaj se je začela Andrejeva pot v nelahko jazz glasbo. »ZaCel sem obiskovati seminarje velikih jazz kitaristov (Forman, Elf, Štern) in igrati na festivalih. Predlanskim sem zmagal državni natečaj jazz kitaristov ”Eddie Lang” v kraju Monteronduni, vseskozi pa sem spoznaval odlične izvajalce in z njimi držal prijateljske vezi. Letos pa sem prekoračil vse bližnje kraje: nastopil sem na festivalu v Franciji, v Rimini, pred dnevi na Sardiniji, zdaj pa odpotujem v Švico.« Zgleda, da je za naše nadarjene glasbenike nujno, da odidejo iz roj-stenga mesta. »V mojem primeru ni šlo za nujo, marveč za izbiro. Ce želiš igrati na določenem nivoju, moraš sodelovati z drobrimi glasbeniki. Teh pa v Trstu ni veliko.« V našem mestu pa je tudi malo posluha za jazz. »Dovolj je, da prekoračiš meje tržaške pokrajine. Ze v Tžicu lahko prisluhneš odličnim jazz interpretom, pred nedavnim pa je bil odličen jazz festival v Kr-minu, to je v veliko manjših mestih, kot je Trst.« Vsak glasbenik ima vzornike, Andrea pa trdi, da so ga navdihnili med seboj zelo različni izvajalci in ne samo kitaristi. »Nikakor noCem postati po-snemalec, temveč pri drugih glasbenikih želim najti navdih za svojo osebno interpretacijo. Rad obiskujem najrazličnejše koncerte, poleeg jazza pa me zanima tudi klasična in sodobna glasba.« Dražim ga, dokler mi ne pove tri njemu najljubša imena. »Kitarist Jim Hall, veliki saksofonist John Coltrane, ki nista le izvajalca, ampak glasbenika v najširšem pomenu besede; ob njiju pa še Mozartov genij.« Zanima pa ga tudi, kako se jazz razvija danes. »Ce smo v 80. letih prisostvovali kontaminaciji jazza z rockom, prihaja v tekočih 90. letih veliko vplivov iz etične glasbe. Pričakujem, da se bo v nadaljnji prihodnosti razvilo novo jazzovsko izražanje.« Kar me je najbolj prizadelo pri nastopu Jazz Quinteta je bila izredna Čistost in svežina izražanja: pred mano je bila samo glasba. »Popolnoma si zadel. To si želim: da bi se s publiko pogovarjal izključno preko kvalitetne glasbe.« ZA PRIJETNO POSLUŠANJE Izbral Andrea Massaria Jim Hall, »Ali Across The City« John Coltrane, »A Love Supre- Astor Piazzolla & Geny Mulli-gan, »Summit« Wes Montgomeiy, vsi albumi Pat Metheny, »Questions And Ansvvers« Joaqum Rodrigo, »Concierto de Aranjuez« IZBRANI koncerti Danes, Oscar & The Fla-ming Starš - »Elvis ShoW«. Trst, Hip Hop Danes, Jordi Savall (viola da gamba) in Ton Koopman (čembalo), Tržič, občinsko gledališče, kocnertna sezona Danes, 13., 15. in 17. 12., Orkester in zbor gledališča Verdi iz Trsta, dir. D Callega-ri, »Gusar« (»II corsaro«, G. Verdi), Trst, gledališče Verdi, operna in baletna sezona 13. 12., Roller Electric Jazz (Mario Cogno, Lorenze Fonda, Andrea Massaria), Milj6’ Big Buffalo 16. 12., Lenny Kravitz, As-sago (Milan), Filaforum AJ MOČ MANJŠINE JE V DNEVNIKU! Da bo lahko Primorski dnevnik v času, ko se Evropa spreminja, vse bolj odraz prisotnosti Slovencev v Italiji, da bo tudi v prihodnosti nezamenljiv spremljevalec našega življenja, bodimo strnjeni okoli svojega X edinega dnevnika. Pridruži se nam! Narod se na Primorski dnevnik! Naročnina ostane nespremenjena: Prednaročnina za leto 1999 znaša (do 31. januarja) 330.000 lir. Vsi naročniki bodo imeli pravico do naslednjih ugodnosti: • vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom • brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu. • za novoporočence v letu 1999 bo naročnina brezplačna PREDNAROČNINO LAHKO PLAČATE DO 31. 01. 1999 * na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) in Gorici (tel. 0481 533382) * na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika * Ph sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r. št. 0404860 Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 8446/00 Zadružna banka Doberdob: t.r. št. 1910-2 Zadružna banka Sovodnje: t.r. št. 504-6 Vsem članom Zadruge Primorski dnevnik bomo še vedno nudili 10% popust za vse male oglase in druge objave, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom NOVICE PRIREDITVE / TUDI LETOS POBUDA OBČINE DOBERDOB / SLAVNOSTNI KONCEgL Komedija ”Bužec on, bušca jaz” V nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Gorici gostovala odlična gledališka igralka Saša PavCek, z uspešno monokomedijo v režija B. Cavazze, Bužec on, bušca jaz. Avtor komedije je istrski pisatelj Marjan TomsiC. Številne ponovitve tako v Sloveniji kot v zamejstvu, potrjujejo da je publika toplo sprejela predstavo, ki postavlja v ospredje lik preproste ženske, v kateri se marsikatera Slovenka prepozna. Sasa PavCek je izvrstno osvetila lik optimistične osebe, ki na življenje gleda z humorjem in z ljubeznijo. Izvenabonmajsko predstavo prireja Slovensko stalno gledališče v sodelovanju s Kulturnim domom. Za vse podrobnejše informacije in za vstopnice je na razpolago urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288). Predstavitev knjige "Aesontius” V dvorani ”Luigi Fogar” bodo danes ob 18.30 predstavili knjigo "Aesontius”, zadnje delo pred kratkim umrlega goriskega kulturnika Celsa Ma-corja. O publikaciji ki je trojezicna (italijansko, slovensko, angleško) bosta spregovorila Paolo Rumiz in Mitja VolCiC. Posvet o uvedbi evra V konferenčni dvorani Goriške hranilnice (v Garibaldijevi ulici) se danes ob 16. uri začenja prvi del posvetovanja o uvedbi skupne evropske valute in predvidenih posledicah v gospodarstvu. Posvet, ki se bo nadaljeval jutri, prireja EvropeistiCna akademija Furlanije Julijske krajine. Dve osebi ranjeni pri Angorisu V prometni nesreči, ki se je zgodila vCeraj nekaj pred 13. uro na odseku pokrajinske ceste St. 19 pri Angorisu, sta bila ranjena 31-letni Lorenzo Silvestri in 47-letna Maria Giorda. Oba sta iz Mariana. Silvestrija so pridržali na zdravljenju 20 dni, medtem ko je Giordova zadobila le lažje poškodbe in se bo zdravila doma. Nesreča se je zgodila V ostrem ovinku, v bližini vhoda v znano kmetijsko posestvo, kjer je prišlo do skoraj Čelnega trčenja med osebnima avtomobiloma. Marjan Tomšič BUŽEC ON, BUŠCA JAZ v interpretaciji Saše Pavček Režija Boris Cavazza V nedeljo, 13. t. m. ob 17. uri v Kulturnem domu v GORICI Niz sedmih odrskih prizorov in glasbenih prireditev v gostilnah Srhljivke ameriškega pisca Lovecra fta Težko bi rekli, da bo december v Gorici, kar se prireditev tiče, pust in nezanimiv. Za obogatitev programa bo tudi letos poskrbela Občina z nizom odrskih, oziroma gledaliških del, po vzorcu lanske pobude "Umori v gostilni” ter nizom glasbenih prireditev. Dogajanje pa se bo, tako kakor lani in tudi prejšnja leta, preselilo iz gledaliških dvoran v gostišča in gostilne. Ob tem bodo vsi nekaj pridobili: izvajalci publiko, gostinci goste, kulturni nivo pa najbrž ne bo nižji. Glasbeni in gledališki večeri se bodo pričeli že prihodnjo nedeljo, sklenili pa 30. decembra. Na včerajšnjem srečanju z novinarji, ki se ga je udeležil tudi odbornik Deve-tag, sta Roberto Piaggio in Silvia Colle opozorila na novosti in poudarila predvsem veliko zanimanje in zavzetost goriških gostincev. Za potek gledaliških večerov, pravzaprav bi jim lahko rekli nastopov, ker se bodo odvijali vsak večer v drugem lokalu pa tudi spored bo različen od kraja do kraja, bo poskrbel deželni center za animatorsko gledališče, ki ga vodi Roberto Piaggio. Avtor srhljivih zgodb je ameriški pisatelj Hovvard Phillips Lovecraft. Njegova besedila je za uprizoritev .priredila Antonella Caruzzi. Pri postavitvi posameznih predstav oziroma prizorov je sodeloval tudi tržaški likovnik Sergio Bon, novost letošnje izvedbe pa je tudi neposredna glasbena spremljava, oziroma kulisa, takorekoč v živo. Za to bo poskrbel saksofonist Nevio Zaninotto. Prva shrhljivka "Tempelj” bo na sporedu v nedeljo 13. t.m. ob 20. uri v gostilni Da Tita v Ločniku, v ponedeljek ob isti uri bodo izvajali delo "Dve črni steklenici” v gostilni Pri Majdi (bivša gostilna Čibej), v torek bodo srhljivko "V kripti" izvajali v gostilni Ai coltivatori v Ločniku. V sredo bo nastop v lokalu Rosenbar (Hladen zrak), v četrtek v gostilni Ai tre amici "Dragi pokojniki”. V petek bodo v Break restau-rant baru izvajali zgodbo Požiralec strahov. Zadnja bo na sporedu zgodba "Barva ki je prišla iz vsemirja”, v nedeljo, v gostišču Transalpina. Izvajalci posameznih nastopov bodo igralci Maria Se-rena Ciano, Luisa Vermi-glio in Massimo Somagli-no. V nedeljo 20. decembra pa se bodo pričeli nastopi sedmih goriških glasbenih skupin, ki se bodo sklenili 30.12. Mittelmonitor 98 Mittelmonitor po Mittelmonitorju bi lahko poimenovali pobudo, ki se bo odvijala danes in jutri z dvodnevnim posvetom - srečanju o filmu in prvi svetovni vojni ter predvajanjem treh znanih filmskih del na to temo. Posvet se bo začel danes ob 9.30 v občinski sejni dvorani z uvodnim predavanjem zgodovinarja Fulvia Salimbenija Od Mittelevrope k Evropi. V dopoldanskem delu bosta spregovorila še Antoniuo Šema in Elvio Gua-gnini. Popoldne so napovedani posegi Judit Pin-ter, G. Giulyasa, Branka Marušiča, Enrica Folisija, Francesca Rosija, Macieja Karpinskega in Lilijane Nedič. V sklopu pobude bodo danes 10.30 v kinodvorani Vittoria vrteli film ”La Grande guerra” za dijake goriških šol, ob 18. uri pa Francesca Rosija "Uomini contro”. Režiser bo tudi prisoten na današnji prireditvi. Vstopnine ne bo. V Tolminu bodo danes ob 10. uri vrteli film ”La frontiera” 40-letnica zbora Jezero Poleg jubilantov bo nastopil tudi ženski pevski zbor Moški pevski zbor Jezero praznuje visok jubilej - 40-letnico delovanja. Na obletnico se pevci, pod vodstvom Marija Pavlice, pripravljajo že kakšen mesec, obeležili pa jo bodo tako, kakor se za zbor spodobi, s slavnostnim koncertom. Jutri ob 20. uri vabijo na koncert, ki bo v občinski telovadnici v Doberdobu. Poleg jubilantov, ki so se za ta nastop posebej pripravili, bodo program oblikovale tudi članice ženske- ga pevskega zbora "Jezero” pod vodstvom Daria Bertinazzija. Moški pevski zbor "Jezero” je nastal ob koncu petdesetih let. V začetnem obdobju so pevci vadili z Albinom Vergi-nello s Križa; kar dolgo obdobje je bil zborovodja prof. Silvan KriZmanCič. Na štirideset let dolgi poti so pevce, za krajša ali daljša obdobja spremljali Se nekateri drugi zborovodje, med drugimi tudi Vojko PerSolja in Ivan Klanjšček. Zbor torej neprekinjeno deluje, čeprav z vmesnimi nihanji, že štiri desetletja. Danes šteje okrog trideset članov, prav v zadnjem obdobju so se vrste nekoliko pomladile s pristopom novih elanov. Po- sebno pozornost namenjajo v zboru partizanski pesmi in narodni pesmi, na organizacijskem področju pa velja vsekakor omeniti revijo Pesem ne pozna meja, ki združuje pev.ske zbore iz zamejstva in matične domovine. Za jubilejni koncert so fantje pripravili zanimiv spored "uspešnic” zadnjih let, iz zakladnice slovenske narodne in umetne pesmi. Nastop bodo sklenili z venčkom partizanskih pesmi. Jubilejni koncert bo jutri, ob 20. uri, v občinski telovadnici v Doberdobu. Medtem ko se zaključuje obsežen gradbeni poseg gradnje novega krila poslopja nekdanjega semenišča (objekt bodo izročili namenu čez nekaj mesecev), so bila na dražbi oddana dela za prenovo strešnega dela in drugih prostorov v starem delu objekta. Za pridobitev posla se je potegovalo 12 podjetij. Zmagalo je podjetje Clochiatti Spa. Vrednost del znaša nekaj nad 3, 5 milijarde lir, gradbeni poseg pa naj bi zaključili v 420 dneh. MATERIALI IN NADOMESTNI DELI ZA OGREVANJE IN VODOVODNE NAPRAVE CH L radiatorji' črpalke' grelci' peči« ventili plo/licne cevi' pipe« bakrene/pejniče armature OORICA ulicA Montesanto 121 » TilEfoN: 0481/57?28$ _ ^___________________________ PtGUSEFMCE DUŠAN MARAŽ Prodaja in servis gum Michelin, Bridgestone, Toyo, Pirelli itd 8 (li * < Bogata izbira alu-platišč OZ, Antera, Momo, Alessio Kakovost po najboljših cenah Gorica, ul. Montesanto 120 Tel. 0481 /533672, faks: 533752 GORICA Petek, 11. decembra 1998 GORICA / NOVE USLUGE IN SERVISI Shopping card Kmečke banke Pobuda v sodelovanju s 150 goriškimi trgovci - Popusti za imetnike kartice Nagli padec aktivnih in Pasivnih obrestnih mer v vsej Evropi, kar je znak zelo Rizke inflacije in tudi stagnacije v denarnem prometa, sili banke v to, da postanejo vedno bolj nosilke servisnih služb. Že daleč za nami so časi, ko smo beležili iz leta v leto ne samo boljše poslovanje bank, marveč tudi vsakoletni porast dobička. Pri marsikateri banki v Evropi, tudi v Italiji, se že dogaja, da najboljšim strankam ponujajo denar na posodo skoraj brez obresti. Drugače bi tega denarja stranke sploh ne vzele. Tudi za varčevalce so prišli “hudi” časi, kajti daleč za nami je spomin na lepe obrestne mere z “boti” in “cicitiji”. Banke torej postajajo enote za nudenje servisov. V Kmečki banki v Gorici so se odločili za takšen nov servis, ki ne bo služil samo strankam, marveč tudi tukajšnji trgovini. Vedno bolj se namreč dogaja, da hodijo Goričani po nakupe v Furlanijo ali tudi dlje. Denar nosijo drugam, ne porabijo ga doma. Servisno službo, ki sta jo Včeraj novinarjem predstavila predsednik upravnega sveta Kmečke banke odv. Peter Sanzin in njen generalni ravnatelj dr. Tullio Cianciolo, je prva te vrste na Goriškem. Vsem svojim strankam bo Kmečka banka Ponudila svojo novo kartico, tako imenovano Shop-Ping Card. Zasedaj to ni elektronska plačilna kartica, je samo nekakšna vizitka, ki trgovcu pove, da je kupec Moška oblačila ODPRTO TUDI OB ^ nedeljah GORICA iFul. Carducci 24 tel. 0481/537561 klient Kmečke banke. V zasedaj 150 trgovinah v Gorici, Krminu in tudi drugod na Goriškem, bodo nosilci te Shopping Card, za kupljeno blago - plačati ga morajo z denarjem, čekom ali kreditno kartico - dobili popust ter sodelovali tudi v drugih promocijskih pobudah. S to akcijo so pričeli komaj pred dvema tednoma in dobili pristanek že 150 trgovcev. Njihova imena so označena na prospektu, ki ga stranke dobijo v vseh poslovalnicah Kmečke banke, kjer lahko že zaprosijo za Shopping Card. To lahko dvignejo vse stranke Kmečke banke, bodisi italijanski kot tuji državljani. Tu so seveda mišljeni predvsem stranke iz Slovenije. Namen Kmečke banke je tudi pomagati tukajšnji trgovini. Popust bodo imetniki kartice imeli skoraj izključno na Goriškem, pri domačih trgovcih, kar pomeni, da bo denar ostal predvsem v Gorici. Pogovor med Sanzinom in Cianciolom ter novinarji je bila tudi priložnost za izmenjavo mnenj o poslovanju Kmečke banke. V letu, ki se prav sedaj zaključuje, je Kmečka banka poslovala po zastavljenih programih, kar pomeni, da je utrdila svoje poslovanje in da bodo letošnji poslovni rezultati boljši od lanskih. Podatkov še ni, tudi zaradi tega, ker so še zlasti v zadnjem času zelo padle obrestne mere, in bo končni rezultat letošnjega poslovanja bank znan šele po novem letu. m.w. IGRA NARAVE / V ULICI GIUSTINIANI Kljub nizkim temperaturam v mestu cvetejo češplje |OBVEŠČAMO______________ cenjena kulturna društva, športna društva in druge organizacije, da sprejemamo BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA v uredništvu Primorskega dnevnika. Drevored XXIV Maja 1, Gorica, ali po telefonu na št. 0481-533382 od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, do 19. decembra Medtem ko se ljudje pritožujemo nad mrazom, zgleda, da nekoliko hladnejše vreme ugodno vpliva na rastline. Na ulici Giustiniani te dni cvetejo drevesa, ki so jih zasadili pred kakimi tremi leti. Cešpljevci so cveteli tudi lani, približno v tem času. Narava res pogostoma preseneča. (Foto Bumbaca). KULTURNI DOM / RAZSTAVI Do torka keramika Osbicheve potem računalniška grafika Razstavljal bo Bogdan Soban OBČINA / DANES Volilna seja za obč. branilca Danes popoldne (ob 17. uri) je sklicana seja goriškega občinskega sveta, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki desetih rajonskih svetov. Na dnevnem redu je namreč izvolitev občanovega pravobranilca. Bo do izvolitve dejansko prišlo ali pa bodo glasovanje, tako kakor so predlagali Zeleni in kakor bodo vnovič predložili danes, na seji, odgodili na januar z utemeljitvijo, da se omogoči podrobna preučitev referenc treh kandidatov za to v demokratični ureditvi zelo pomembno mesto ? Na dnevnem redu današnje seje je namreč, poleg izvolitve občanovega pravobranilca še nekaj vprašanj, ki zahtevajo daljšo in poglobljeno razpravo. Civilna zaščita in vzgoja je naslov jutrišnjega srečanja, ki ga prireja Občina in ki je namenjeno predstavnikom krajevnih ustanov, učiteljem in profesorjem, predstavnikom služb, ki so statutarno zadolžene za posege na področju, za katerega uporabljamo konvencionalni izraz "civilna zaščita”, ki pa zajema cel splet vprašanj. Goriška občina med prvimi v državi uresničuje smernice navedene v aktu št. 356 z dne 10. avgusta 1998 (Direktiva) glede vključevanja različnih vidikov s področja civilne zaščite v učne programe obveznih šol. Na srečanju sta resorska odbornika (Bordin za civilno zaščito in Francioso za šolstvo) pojasnila cilj, namene in potek pobude, pri kateri bodo sodelovali tudi visoki funkcionarji Ministrstva za šolstvo, šolniki in predstavniki službe za civilno zaščito. Medministrski akt ne uvaja novih, oziroma dodatnih predmetov V galeriji Kulturnega doma v Gorici je v teh dneh odprta razstava keramičnih izdelkov Gabrijele Osbich. Razstava je, lahko rečemo, ubrana na predpraznično, oziroma praznično vzdušje, saj do božiča, oziroma novega leta ni več daleč. Velja torej obiskati Kulturni dom in si ogledati zares lepe umetniške izdelke naše tržaške rojakinje. Pa tudi pohiteti je treba, saj bo razstava odprta samo še do začetka prihodnjega tedna, oziroma do 14. decembra. Naslednja, oziroma zadnja letošnja razstava v galeriji Kulturnega doma bo neke vrste novost, oziroma redkost. Redkoma namreč zasledimo v našem prostoru v itak že prenatrpan urnik, sta pojasnila predstavnika občine. Različna vprašanja civilne zaščite (pomisliti velja le na informacijo o tem kako naj ravnamo v primeru potresa ali poplave) naj bi učitelji in profesorji ter tudi strokovnjaki z drugih področij, obravnavali v sklopu obstoječega učnega programa. Nameni in cilji takega pristopa so na dlani: najlaže je začeti z mladimi in to sistematsko, saj so stoodstotno vključeni v šolski sistem. Preko mladih informacije lahko doseže tudi njihove starše in sorodnike in je mogoče tako doseči največji uspeh. O samem poteku jutrišnjega srečanja, ki bo v dvorani ”Luigi Fogar” s pričetkom ob 9.30, je spregovorila dr. Cristina Totaro, funkcionarka na Občini s pristojnostmi na tem specifičnem področju. Potek srečanja bo nekoliko atipičen, z izmenjavo izkušenj na različnih področjih. razstave računalniške grafike. Tokrat bo razstavljal umetnik iz novogoriškega prostora Bogdan Soban iz Vrtojbe. Sobanova razstava ima naslov Obrazi Krasa. In kot pravi likovni kritik Aleksander Bas-sin iz Ljubljane, da»obrazov Krasa verjetno ne bi bilo brez abstraktne likovne igre, ki jo igra s seboj Bogdan Soban že kar nekaj časa na računalniškem ekranu. »Zanimiva razstava torej, vredna ogleda,.. Odprtje razstave računalniške grafike Bogdana Sobana bo v go-riškem Kulturnem domu v četrtek, 17. decembra, ob 18. uri. Umetnika bo predstavil goriški likovni kritik Joško Vetrih. Ml MOŠKI PEVSKI ZBOR "JEZERO” vabi v soboto, 12. t.m., ob 20. uri na SLAVNOSTNI KONCERT ob 40-letnici delovanja. Koncert bo v občinski telovadnici v Doberdobu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi vsakoletno silvestrovanje v ponedeljek, 28. decembra, v gostišču Al fogo-lar v Gaglianu. Zagotovljen avtobusni prevoz, Silvestrova večerja z vključeno pijačo, vesele vize godbenika Silva, nagrajevanje jubilantov in nastop skupi-ne»01d Babe Girls«. Vpisovanje pri poverjenikih in na sedežu še do 16. t.m. H3 OBVESTILA KD JEZERO vabi v ponedeljek, 14. t.m. ob 20. uri na občni zbor v občinski sejni dvorani v Doberdobu. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL, sekcija Doberdob prireja danes, 11. decembra, ob 16. .uri srečanje v občinski telovadnici v Doberdobu. Informaciji o novostih na sindikalnem področju bo sledila družabnost ob koncu leta. Vabljeni vsi upokojenci. RAZSTAVE V KC LOJZETA BRATUŽA je samo še danes odprta fotografska razstava članov šestih goriških fotoklubov ob 50-letnici združenja FIAF. Ogled je od 17. do 19. ure. V GALERIJI ARS razstavljata slikarja Taljena Lužnik in Matevž Škufca. Razstava bo odprta do 19. decembra po urniku Katoliške knjigarne. KINO GORICA VITTORIA 1 18.00 »Domini contro«. 21.15 »Mulan« . W. Disney. VITTORIA 3 17.30-20.00-22.30»Gatto nero, gatto bian-co«. Rež. Emir Kusturica. CORSO Rdeča dvorana: 17.45-20.00-22.15»A1 di la dei sogni«. I. Robin Wil-liams. Modra dvorana: 18.00- 20.00- 22.00»La seconda mo-glie«. Rumena dvorana: 18.00- 20.00- 22.00» I piccoli mae-stri« D. Luchetti. TRŽIČ EXCELSIOR 17.00-18.45-20.30-22.15 »The avengers«! U. Thurman. I ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. LEKARNA V DOBERDOBU Al Lago - Pri jezeru, Vrtna ul. 2, tel.78300. POGREBI DANES - Iz Gorice: 8.30, Bruna Bessi iz bolnišnice sv. Justa na pokopališče v Tržiču; 13.15, Enzo Golles iz splošne bolnišnice v Marjan. Iz Tržiča: 10.30, Giovan-nino Mannu iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Odrešenika in na glavno pokopališče; 11.25, Alfonso Cosolo iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Lovrenca v Ronkah in na tamkajšnje pokopališče. V Ronkah: 10.45, Anna Furlan vd. Malaroda iz hiše žalosti v ul. DelFaeroporto št. 4 v cerkev sv. Trojice in na glavno pokopališče. Društvo slovenskih lovcev FJK izreka sožalje Nikolaju Pahorju ob izgubi drage mame. POSVET NA AKTUALNO TEMO Civilna zaščita in vzgoja Jutri v dvorani "Luigi Fogar"v priredbi Občine PRIREDITVE GORICI MARZINI, C. Italia 89, tel. ; y ;; osebna kartic ... Banca Agricola - Kmečka banka jo namenja izključno imetnikom tekočega računa; ob nakupih je mogoče takoj izkoristiti popuste v trgovinah, ki se vključijo v pobudo Shopping Card. Pri okencih naše banke bo na razpolago sproti dopolnjen seznam včlanjenih trgovin. Ekonomski pogoji so na razpolago v naših podružnicah. NOVICE Palestinci popuščajo, Netanjahu pa grozi JERUZALEM - Palestinski višji svet je sinoči odobril Arafatovo pismo, s katerem se palestinski voditelj odpoveduje vsem protiizraelskim postavkam v palestinski temeljni listini. To pa kot kaže ni zadovoljil ukrep, saj je Netanjahu zahteval, da se palestinski parlament svečano odpove tem postavkam. Izraelski premier pa je včeraj šel še dlje, saj je ministroma za obrambo in notranjo varnost ukazal, naj uporabita »železno roko« pri zatiranju palestinskih manifestacij na zasedenih arabskih ozemljih. V dosedanjih spopadih med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami, sta življenje izgubila dva Palestinca 150 oseb pa je bilo ranjenih. Netanjahu obtožuje avtonomno palestinsko oblast, da namenoma razpihuje manifestacije, tako da bi izsilila osvoboditev političnih zapornikov. Ruski proračun MOSKVA - Ruska vlada je včeraj sprejela osnutek proračuna za leto 1999, ki predvideva 7, 5 milijard dolarjev tujih kreditev, s katerimi bi plačali dolgove. Prihodki naj bi znašali 474 milijard rubljev (približno 45 tisoč milijard lir ali 11, 85% BDP), razhodki pa 576 milijard rubljev (približno 55 tisoč milijard lir), tako da bo znašal primankljaj 102 milijardi rubljev, ali 2, 5% BDP. Tečaj rubelj-dolar 'naj bi ohranili na meji 21, 5 rublja za dolar, letna inflacija pa naj bi znašala 30 odstotkov. Proračun bodo danes predstavili dumi, po besedah premiera Primakova je proračun »pošten«, saj v njem ni izdatkov, ki jih ne bi krili prejemki. Leta 1999 bi morala Rusija plačati 17 milijard dolarjev zapadlih kreditev, v proračunu pa je predvidenih le 9, 5 milijarde dolarjev odplačil. ______KOSOVO / TUDI SRBI ZVRNILI NJEGOV MIROVNI NAČRT Christopher Hill se je vrnil iz Beograda praznih rok Policija finskim izvedencem za medicino preprečila izkop trupel BEOGRAD, PRIŠTINA - V Beogradu so se včeraj zaključili pogovori srbskega predsednika Milana Milutinoviča in ameriškega posrednika za Kosovo Christopherja Hilla in veleposlanika ZDA v Skopju, ne da bi dosegli otipljivega sporazuma. Novi Hillov mirovni načrt za Kosovo so z različnih stališč zavrnili tako zmerni kot radikalni albanski kosovski politiki, po godu pa ni niti srbskim oblastem. Te so predložile svoj načrt, ki pa je nesprejemljiv tako za Koso-varje kot za zahodno skupnost. Takaj po pogovorih z Milutinovičem je Hill odpotoval v Pariz na sestanek Kontaktne skupine, ne da bi se sesatal z zveznim predsednikom Hume in Trimble sprejela Nobelovo nagrado za mir Severnoirska politika David Trimble in John Hume (na sliki AP) sta včeraj v Oslu prejela Nobelovo nagrado za mir za leto 1998, zaradi njunega prispevka pri sklenitvi mirovnega sporazuma za Severno Irsko. Slobodanom Miloševičem. Ti pogovori bi bili navsezadnje nesmiselni, saj je Milutinovič že jasno izrazil svoje nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu. Kako Srbi spoštujejo sprejete obveze in dane obljube zgovorno priča vest, da je srbska policija finskim izvedencem za sodno medicino včeraj preprečila prvi izkop žrtev spopadov na Kosovu. Načrtovani izkop grobov 22 Albancev družine Delju naj bi označil preobrat v preiskovanju grozodejstev v tej nemirni pokrajini. Enota srbske policije je konvoj finskih izvedencev ustavila na cesti v Trsteniku, blizu nahajališča grobov na območju Drenice. Devetnajst izvedencev sodne medicine se je nato vrnilo proti Prištini. Edina količkaj pozitivna vest s Kosova je včeraj prišla z območja Grahovca, kjer je kakih sto srbskih civilistov protestno vkorakalo v vas Drago-bilje, ki ga nadzoruje Osvobodilna vojska Kosova (UCK). Srbi so hoteli izvedeti za usodo kakih 40 njihovih vaščanov, ki so izginili pred 5 meseci. Ozračje je bilo skrajno napeto, a ni prišlo do incidentov. Albanci so Srbom pojasnili, da so »zgrešili naslov« in da tudi sami pogrešajo več kot 1000 civilistov. To je prvi neposredni stik med srbskimi civilisti in Ko-sovarji po izbruhu sovražnosti na Kosovu. Na potek pogajanj so pomi-ritveno vplivali tudi ve-rifikatorji Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). VELIKA BRITANIJA / POSOTOPEK ZELO ZAMUDEN Pinocheta bi lahko izročili šele čez 2 leti LONDON, SANTIAGO DE CHILE -Z dvotedensko zamudo, predvčerajšnjim je namreč notranji minister Jack Straw pooblastil sodstvo, da začne postopek o ekstradiciji, so odvetniki Augusta Pinocheta včeraj vložili priziv na razsodbo sodnikov lordske zbornice, ki nekdanjemu čilskemu diktatorju ni priznala diplomatske imunitete. Pinochetovi odvetniki trdijo, da je bil eden od sodnikov pristranski, ker njegova žena dela pri humanitarni organizaciji Amnesty International. Priziv ima malo možnosti v uspeh, a zgovorno dokazuje, da se bodo Pinochetovi odvetniki oprijeli vsake zakonske bilke, tako da bi preprečih ah vsaj zavlačevali Pinochetovo izročitev Španiji. Celotni postopek bi lahko trajal kar dve leti. Prav včeraj je španski sodnik Balta- zar Garzon formalno obtožil nekdanjega čilskega voditelja Pinocheta genocida, terorizma in mučenja ter zahteval zamrznitev njegovega imetja v Veliki Britaniji in da oblasti nanj skrbno pazijo. Čile v ted dneh doživlja težke ure, saj desna opozicija očita levosredinski vladi, da je le čvekala in da ni nič storila za Pinochetovo osvoboditev. Desna opozicija zahteva sedaj prekinitev diplomatskih odnosov z Londonom in Španijo ter preklic vseh trgovinskih sporazumov z državami, ki so sprožile sodni postopek proti Pinochetu. Nemimi so tudi vojaki, vsekakor pa vsi pripominjajo, da ni nevarnosti novega državnega udara. Zadovoljnin so le svojci med diktaturo izginulih oseb (Telefbto AP) __________EVROPSKA UNIJA / PRED DANAŠNJIM IN JUTRIŠNJIM VRHOM_ Težko usklajevanje deljenih stališč o financiranju in kmetijski politiki BRUSELJ - Petnajst voditeljev članic Evropske unije bo danes in jutri na vrhunskem zasedanju na Dunaju (na sliki AP) usklajevalo globoko deljena stališča članic o prihodnjem financiranju povezave ter s tem povezano reformo skupne kmetijske politike in strukturnih skladov, s čimer se po predlogu iz Agende 2000 unija pripravlja na sprejem novih članic. Drugi dan zasedanja se bodo voditelji petnajsterice sešli tudi s kolegi iz držav kandidatk za članstvo, med njimi s slovenskim premieram Janezom Drnovškom, ki ga bo spremljal vodja diplomacije Boris Frlec. Olj voditeljev EU je začrtati smernice prihodnjega dogovora o ključnih reformah iz Agende 2000, ki naj bi bil v skladu z dogovorom iz vrha v Cardiffu junija letos dosežen na izrednem vrhunskem zasedanju marca prihodnje leto, ko bo povezavi predsedovala Nemčija. Po intenzivnih ministrskih pripravah na dunajski vrh v minulem mesecu je moč sklepati, da se petnajsterica strinja edinole v točki, da je za uspešen razvoj unije in njeno širitev treba dogovor o paketu reform skleniti do marca prihodnje leto, medtem ko jim stališč o tem, kakšen naj bo dogovor, ni uspelo niti zbližati. Kot je ob robu vodij diplomacij EU, ki so na začetku tedna še zadnjič skušali pripraviti dovolj trdno podlago za dunajski vrh, dejal nek diplomat, petnajsterica »ni soglasna niti o enem ključnem vprašanju, saj vedno manjka najmanj glas ene države«. Tako sklepno poročilo ministrskega sveta, ki bo podlaga za razpravo voditeljev o prihodnosti unije, ne vsebuje zasnov smernic dogovora, temveč na okrog 650 strani le povzema različna stališča in pobude članic. Po besedah predsedujočega svetu, Avstrijca Wolf-ganga Schiissla, oblikovanje smernic niti ni bila naloga ministrov; zanje bodo morah poskrbeti voditelji povezave. Okrepljeni pozivi za napredek v dogovarjanjih prihajajo s strani Evropske komisije, avtorice Agende 2000. Predsednik komisije Jacques Santer se je dva dni pred vrhom skliceval na odgovornost voditeljev za prihodnost unije ter bil pri tem na podlagi minulih izkušenj prepričan, da bodo svojo nalogo nedvomno uspeli opraviti. Zaenkrat pa članice stojijo trdno na različnih stališčih. V grobem se delijo na dve skupini: pretežno »severno«, ki si prizadeva za zamrznitev skupne porabe (v tej je vodilna Nemčija), in pretežno »južno«, ki se boji, da bo zaradi omejevanja porabe ob hkrati večjih stroških zaradi širitve izgubila sedanje finančne ugodnosti (tu je najbolj ostra Španija). Ob pripravah na širitev je tema vrha tudi sama širitv. Glede na napovedi diplomatov, od dunajskega vrha ne gre pričakovati, da bo prinesel spremembe v ustroju procesa. Tudi zunanji ministri so v zadnjih pripravah na Dunaj vrhu priporočili, naj sledi poti, ki jo je v rednih letnih poročilih o napredku kandidatk začrtala Evropska komisija. Ta za začetek pogajanj ni predlagala nobene nove kandidatke. (STA) Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. m O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 ANALIZE / PODATKI IN PREDVIDEVANJA ŠTUDIJSKEGA CENTRA CONFINDUSTRIE Napovedi indushijcev rišejo sivo podobo italijanskega gospodarstva BDP letos le +1,3%, prihodnje leto po +1,9% - Nevarnost rasti obrestnih mer Zakladni minister ne daje napovedi o letošnji rasti BDP RIM - »Bruto domači proizvod bi moral prihodnje leto rasti s predvideno stopnjo 2,5 odstotka, medtem ko za tekoče leto ne dajem napovedi,« je včeraj nekoliko zlovoljno dejal zakladni minister Ciampi, ko so ga na srečanju s tujimi novinarji spraševali o predvidevanjih za gospodarsko dveletje. Dodal je, da. je za tekoCe leto pripravljen govoriti le o obračunu, ta pa bo mogoč šele 2. januarja, ko bodo na voljo podatki o decembrski javni porabi. Zakladno ministrstvo je pozneje iz- dalo tiskovno sporočilo, v katerem je pojasnilo, da se je minister Ciampi na tiskovni konferenci v svojih izjavah nanašal na »ciljno razmerje med Cisto zadolžitvijo javnih administracij in bruto domačim prizvodom, ki bo za leto 1998 znašalo 2, 6 odstotka« in da se torej ni nanašal »na ostale makroekonomske vrednosti«. Iz tega bi lahko sklepali, da je prišlo na tiskovni konferenci do nesporazuma, ali pa da so zakladnega ministra spravila v slabo razpoloženje predvidevanja, ki jih je vCeraj objavila Confindustria. RIM - Italijanski industrije! napovedujejo sivo prihodnost nacionalnega gospodarstva, ki še vedno raste z zelo nizko stopnjo in obeta slab izkupiček v iztekajočem se letu, za prihodnje pa ne kaže znakov večjega zagona. Po podatkih, ki jih je zbral in obdelal študijski urad Confindustrie, naj bi bruto domači proizvod (BDP) letos zrasel za komaj 1,3 odstotka, v letu 1999 pa za 1,9 odstotka. To so naslabša izmed vseh predvidevanj, ki so jih bili doslej objavili številni domači raziskovalni zavodi, rimska vlada in SLOVENIJA / ODGOVOR NA PRESOJO DRŽAVNEGA SVETA DZ bo zavrnil veto na DDV LJUBLJANA - Odbor Državnega zbora za finance in monetarno politiko je vCeraj z 12 glasovi za in nobenim proti sprejel sklep, da naj državni zbor podpre zakon o davku na dodano vrednost (DDV) ob ponovnem odločanju zaradi veta Državnega sveta. Državni svet je veto na zakon o davku na dodano vrednost sprejel zato, ker meni da bi morala biti invalidska podjetja kot specifične institucije javnega pomena vključena v nižjo davčno stopnjo DDV. Po njegovem mnenju je ta dejavnost v javnem interesu, ker je poslovanje invalidskih podjetij po standardni klasifikaciji razvrščeno v skupino dejavnosti socialno varstvo in v razred izvajanje socialnovarstvenih programov in storitev. Poleg tega ima vlada diskrecijsko pravico, da podeli gospodarski družbi status invalidskega podjetja izključno v funkciji usposabljanja in zaposlovanja invalidov pod posebnimi pogoji. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Milojka Kolar je poudarila, da DDV pome- ni obdavčitev prometa blaga in storitev in se ne veže na statusno obliko podjetja. Poleg tega nobena država v Evropi ne pozna situacije, da bi bilo invalidsko podjetje pri DDV obdavčeno po nižji stopnji. V razpravi je bilo še poudarjeno, da je ustavno sodišče leta 1993 v zakonu o prometnem davku razveljavilo tiste določbe, ki so oproščale plačilo tega davka invalidskim podjetjem in naložilo pristojnim organom, da to z olajšavami uredi v drugem zakonu. Po mnenju državnih svetnikov pa bi morali to urediti prav v zakonu o DDV. Odbor za finance je zaCel obravnavati tudi amandmaje k noveli zakona o izvajanju proračuna, ki je pogoj za uveljavitev proračuna kot letnega akta. Temeljna vsebinska novost proračuna in zako- na o izvajanju je vpeljava nove ekonomske klasifikacije proračuna, razdeljena na skupine, podskupine, konte in podkonte prejemkov in izdatkov. Vsebinske novosti se po besedah ministra za finance Mitje Gasparija nanašajo tudi na določanje trimesečnih kvot uporabnikom, v okviru katerih lahko ti prevzemajo in plačujejo obveznosti. (STA) Negativen trend v koroškem turama se je v zadnji sezoni ustavil CELOVEC - Koroška je v turističnem letu 1997/98 (od 1. novembra 1997 do 31. oktobra 1998) zabeležila 13,2 milijona nočitev, kar je za 2,2% veC kot v enakem obdobju 1996/97. Kot poroCa urad za statistiko pri deželni vladi, se s tem ni le ustavil dolgoletni negativni trend v koroškem turizmu, temveč se je celo preusmeril navzgor. Posebej pozitivne so številke za letošnjo poletno sezono, ko so našteh 10,3 milijona nočitev ali za 2,3% veC kot v lanskem poletju. Največ nočitev ustvarijo še vedno gostje iz tujine, v prvi vrsti iz Nemčije. Podatki tudi pokažejo, da postaja Koroška vse bolj zanimiva tudi za sosede iz Italije, Slovenije in iz Hrvaške. Podatki za turistično leto 1997/98 potrjujejo, da povpraševanje po kakovostni ponudbi narašča: v hotelih najvišje kategorije (first plass) so tokrat zabeležili že 1,8 milijona nočitev, v hotelih s tremi zvezdicami pa 2,2 milijona. Znatno so nazadovale nočitve pri zasebnikih (-6,7%) in na kmetijah (-7%), večji prirastek pa so zabeležili v campingih (+6,7%). Po napovedih turističnih strokovnjakov se bo pozitiven trend nadaljeval tudi v zimski sezoni 1998/99. Ivan Lukan mednarodne organizacije, vključno z Evropsko komisijo. Iz analize Confundu-strie izhaja še nekaj zaskrbljujočih ugotovitev, Čeprav industrije! ponujajo tudi svoje recepte za boj proti prežečim nevarnostim. Ena od takih je tveganje, da bi se zvišale obrestne mere, kateremu bo Italija »ostala močno izpostavljena tudi v prihodnjih letih«, hkrati pa bo imela »zelo malo manevrskega prostora za srednjeročno zn ižanje davčnega pritiska«. Primarni presežek bo hitro padel pod raven 5,5 odstotka, ki je bila »zastavljena kot steber strategije omejevanja javnega dolga«, nadaljuje Confindustria in dodaja, da je bilo mogoče izpolniti maastrichtski kriterij o razmerju med javnim primanjkljajem in BDP (pod 3%) samo po zaslugi »nižanja obrestnih mer, kar kompenzira učinkovanje negativnega ekonomskega ciklusa«. Confindustria tudi opozarja, da ostaja pod vprašanjem izpolnitev določila o izravnavi javnega proračuna v letu 2002 zaradi neugodnega gibanja proračunske porabe, ki je na srednji in dolgi rok brez omejevalnih posegov ne bo mo-goCe vzdržati. Pri tem industrijci znova opozarjajo na izredno velike stroške, ki bremenijo državo za kritje pokojnin po dopolnjeni delovni dobi, in sicer za kar 67 tisoC milijard lir letno, to pa je enkrat več od prihodka, ki ga letno navrže davek Irpeg (na dohodek pravnih oseb). Tovrstne pokojnine, ki so italijanska posebnost, po mnenju Confindustrie preprečujejo znižanje davčnega pritiska, kar zadeva brezposelnost pa iz analize izhaja, da se bo prihodnje leto znižala le za desetinko odstotka (od letošnje 12,2% na 12,1%). r EVRO / PODATKI EUROSTATA n V prvih devetih mesecih BDP zrasel za 2,9% BRUSELJ - Bruto domači proizvod v enajstih državah evra je v tretjem trimesečju letos v povprečju zrasel za 0,6% v primerjavi z drugim trimesečjem, ko se je BDP povečal le za 0,3%. Podatek je objavil Eurostat in dodal, da gre poživitev rasti predvsem na raCun povečanja široke porabe. V primerjavi z lanskim tretjim trimesečjem se je BDP na območju evra letos zvišal za 2,4%, Ce pa primerjamo prvih devet mesecev letošnjega leta z enakim lanskim obdobjem, je rast BDP dosegla 2,9%. Po znižanju cene denarja v 11 državah evra in na Danskem, se je včeraj za polodstotno znižanje svoje osrednje obrestne mere odločila tudi centralna banka Velike Britanije (zdaj znaša 6,25%), kar je bilo pričakovano zaradi postopnega slabšanja tamkajšnjih gospodarskih razmer. V Italiji pa je vCeraj prišlo do novega znižanja obrestnih stopenj na državne obveznice, saj so npr. donosi 3-meseC-nih BOT padli od 4,16% na 3,18% in dosegli nov zgodovinski minimum. NOVICE Slovenija pričakuje pomoč za prometno infrastrukturo BRUSELJ - Slovenski minister za promet in zveze Anton Bergauer je na konferenci panevropske prometne politike predstavil strateški načrt za razvoj slovenske prometne infrastrukture. Povedal je, da je Slovenija v izgradnjo infrastrukture vložila precejšnja sredstva, ki so lani dosegla 3,2% BDP. V prihodnje si Slovenija obeta največjo možno pomoč prek programa ISPA, ki bo zaCel veljati po letu 2000. Sredstva bo namenila za uresničitev avtocestnega in železniškega nacionalnega programa s posebnim poudarkom na železnicah ter intermodalnosti v ok v viru treh intermodalnih centrov na 5. in 10. koridorju, ki potekata prek Slovenije. Osrednja tema konference o panevropski prometni politiki, ki se je poleg držav EU udeležujejo tudi kandidatke za članstvo, so prednosti in možnosti sodelovanja med evropskim zahodom in vzhodom. Bergauer je med drugim pojasnil, da slovenski prometni sistem, ki obsega 15.000 km cest, 1201 km železniških prog, pa tudi mednarodna letališča ter Luko Koper, danes omogoča transport dvema milijona potnikov ter 72.000 tonam blaga. Slovenija je vključena tudi v okvir 14 prednostnih transevro-pskih projektov, za projekt št. 6, ki poteka med Trstom in Ljubljano, pa je v teku izdelava predštudije upravičenosti, ki jo pripravljajo Slovenske železnice v sodelovanju z italijanskim podjetjem Italferr Spa. Komisija EU nasprotuje skupni najnižji davčni stopnji RM - Evropski komisar Mario Monti je povedal, da »Evropska komisija nasprotuje uvedbi minimalne davčne stopnje v vseh državah petnajsterice, ker nima namena doseči tesne harmonizacije davčnega obravnavanja podjetij«. Monti je prepričan, da bo davčne ravni uravnaval sam trg, potem ko so bile odpravljene nekatere škodljive in nelojalne ravni. Pri tem se je Monti nanašal tudi na odpravo brezcarinske trgovine, ki bo ukinjena 1. julija 1999. 10. DECEMBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni i ameriški dolar 1.629,00 1655,00 m n nemška marka 982,00 998,00 funt šferling 2.706,00 2.761,00 S 0 švicarski frank 1.204,00 1.229,00 W N H belgijski frank 46,95 48,95 <0 (/) francoski frank 290,00 300,00 OC rn ff danska krona 255,00 265,00 * 3 . norveška krona 212,00 222,00 < - h švedska krona 199,00 209,00 as n kanadski dolar 1.047,00 1.087,00 IM <0 portugalski eskudo 9,13 10,03 2 N nizozemski gulden 863,00 888,00 oc avstrjski šiling 138,60 142,95 o španska pezeta 11,13 12,23 N grška drahma 5,60 6,40 irski šferling 2.418,00 2.498,00 /2£i japonski jen 13,51 14,41 avstralski dolar 968,00 1.038,00 irtr madžarski florint 6,50 8,00 hrvaška kuna 240,00 265,00 ■ v_y-s* slovenski tolar 10,05 10,35 10. DECEMBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1.629,00 1.659,00 nemška marka 982,00 997,00 francoski frank 290,00 300,00 nizozemski gulden 863,00 888,00 belgijski frank 47,20 49,00 funt šferling 2.683,00 2.773,00 irski šferling 2.416,00 2.511,00 danska krona 256,00 266,00 grška drahma 5,70 6,17 kanadski dolar 1.052,00 1.087,00 švicarski frank 1.203,00 1.228,00 avstrijski šiling 138,60 143,10 slovenski tolar 10,15 10,40 hrvaška kuna 242,00 260,00 MILANSKI BORZNI TRG 10. DECEMBER 1998 INDEKS M1B 30: -0,31 delnica cena var. % delnica cena var. % 10. DECEMBER 1998 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1.644,510 EKU 1.942,330 nemška marka 990,190 francoski frank 295,270 funt šferling 2.736,460 nizozemski gulden 878,570 belgijski frank 48,008 španska pezeta 11,638 danska krona 260,080 irski šferling 2.459,200 grška drahma 5,904 portugalski eskudo 9,657 kanadski dolar 1.069,810 japonski jen 14,998 švicarski frank 1.219,960 avstrijski šiling 140,750 norveška krona 218,470 švedska krona 204,160 finska marka 325.660 Alleanza Ass. 21.711 -1,56 Bca di Roma 2.768 +0,54 Bca Fideuram 10.197 +1,71 Bca Intesa 9.154 -0,42 Compart 1.236 +0,32 Comit 10.883 + 1,44 Benetton 3.012 -2,88 Edison 16.472 +2,93 Eni 10.012 + 1,37 Fiat 5.243 +1,88 Generali 62.644 +0,51 H.d.P. 1.273 +2,00 Ina 4.203 -1,70 Italgas 8.378 2,14 Mediolanum 12.281 + 1,40 Mediaset 12.281 + 1,40 Mediobanca 19.352 +0,98 Montedison 1.930 + 1,31 Olivetti 4.684 +3,24 Parmalat 3.083 -0,12 Pirelli Spa 5.177 -0,36 Ras 21.186 + 1,55 Rolo 40.267 +2,86 San Paolo IMI 27.930 +0,99 TIM 10.818 +0,71 Telecom Ita 13.554 +0,76 O ljubljanska banka Podružnica Milano NOVICE Umrl nekdanj boksarski prvak Archie Moore SAN DIEGO- V 80. letu je umrl nekdanji boksarski svetovni prvak Archie Moore. Moore, ki je umrl po večletni težki bolezni, je imel svoj prvi profesionalni dvoboj že daljnjega leta 1935, do konca kariere leta 1963 pa je skupaj zabeležil kar 194 zmag, 26 porazov in osem neoddočenih dvobojev. Leta 1952 je osvojil naslov svetovnega prvaka v poltežki kategoriji, Id ga je držal kar deset let. V svoji karieri je med vsemi boksarji doslej največkrat zmagal po ti. "knockoutu" (145). Ameriški boksar se je dvakrat boril tudi za naslov prvaka v težki kategoriji, vendar je obakrat izgubil. Leta 1955 ga je po devetih ■, undah premagal Rocky Marciano, leto kasneje pa v Četrti rundi Floyd Patterson. Premagal ga je tudi legendami Mohammed Ah. Po končani karieri je prevzel trenersko delo in zelo uspešno skrbel za nekdanja svetovna prvaka Larryja Holmesa in Georga Foremana. Športniki pri Melandrijevi RIM - Ministrica za kulturo in šport Giovanna Me-landri se je na ministrstvu sestala s 40 uglednimi italijanskimi športniki, s katerimi se je pogovarjala o reformi olimpijskega odbora, vloge atletov v njem in o dopingu. Pogovor je trajal kar tri ure, končal pa se je z aplavzom za Melandrijevo. Športniki bi Želeli imeti večjo težo pri odločitvah CONI-ja. Glede vprašanja dopinga so si bila mnenja med športniki dokaj deljena. UEFA odobrila reformo LAUSANNE - Izvmi odbor evropske nogometne zveze UEFA je včeraj dokončno odobril reformo evropskih nogometnih tekmovanj. 2e v prihodnji sezoni bodo število moštev v Ligi prvakov povečali na 32 (štiri italijanska moštva), pokal UEFA in pokal pokalnih zmagovalcev pa bodo združili (tri italijanska moštva). .Del Piero se je vrnil domov MILAN - Napadalec italjanske nogometne reprezentance in Juventusa iz Torina Alessandro Del Piero se je po dveh tednih vrnil iz Združenih držav Amerike, kjer je bil operiran zaradi poškodbe liga-mentov. Del Piero je na letališče Malpensa v Milanu prišel z berglami, za popolno okrevanje pa bo potreboval še vsaj pol leta počitka. Italjanski nogometaš se je poškodoval na tekmi Juventusa z Udi-nesejem, operiral pa ga je priznani ameriški športni zdravnik dr. Richard Steadman, ki ima svojo ordinacijo v Vailu. ‘Osaka kandidira za olimpijske igre 2008 TOKIO - Visoki predstavniki japonske vlade so v Četrtek podprli kandidaturo za organizacijo olimpijskih iger 2008 v tretjem največjem japonskem mestu Osaki. Olimpijski komite v Osaki, ki leži okoli 450 kilometrov jugozahodno od glavnega mesta Tokia, bo uradno kandidaturo pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK) vložil v začetku leta 2000. Mesto je Ze pred Časom zaprosilo državne oblasti za polovično finančno podporo pri morebitni organizaciji iger, kot se je zgodilo tudi v primeru zimskih olimpijskih iger lani v Naganu. Za izgradnjo olimpijskega stadiona in bazena bodo organizatorji potrebovali 680 milijonov dolarjev. Poleg Osake so kandidature Ze napovedali Pariz, Peking in Kuala Lumpur. V Sheffieldu danes zares SHEFFIELD - V britanskem Sheffieldu se bo jutri začelo evropsko plavalno prvenstvo v kratkih baze-nih.Za prvenstvo je prijavljenih 400 tekmovalcev iz 35 držav. Med najboljšimi manjkajo le Rus Popov, Belgijec Deburghgrave in Madžarka Kovacseva. DŠNS bo Športnika leta 1998 imenovalo v torek, 22. t.m. LJUBLJANA - Letošnja prireditev Društva športnih novinarjev Slovenije (DSNS) Športnik leta 1998 bo v torek, 22. decembra, ob 13. uri v dvorani banke SKB v Ljubljani. Razglasih bodo po tri najboljše športnike in športnice minulega leta ter najboljšo ekipo v kolektivnih športih in ekipo v individualnih panogah. Prvič bodo podehh tudi nagrado za fair play, ki jo bo dobitniku izročil najuspešnejši slovenski športnik na velikih tekmovanjih doslej in predsednik Slovenske olimpijske akademije (SOA) Miro Cerar. Herminotor in Schifferer bosta denarno kaznovana VAL D‘ISERE - Nočna zabava po tekmi v Aspnu bo avstrijska smučarja Hermanna Meierja in Andreasa Schiffererja stala 7000 nemških mark, ki jih bosta zabavljača morala odšteh avstrijski smučarski zvezi. Meier in Schifferer sta konec novembra po tekmi, namesto v hotel, zavila v nočne lokale, ko pa 5>ea ugotovila, da sta že malce pozna, sta si "sposodila" še kolo, s katerim sta Želela prih do hotela. Pot so jima preprecih ameriški policisti, ki pa so ju po opravičilu vendarle izpustih SMUČANJE / ZENSKI SUPERVELESLALOM Meissnilzerjeva kol »Herminator« Avstrijka pravi, da se s skupno zmago ne obremenjuje - Kostner le 10. - Danes veleslalom VAL DTSERE - Avstrijka Alexandra Meis-snitzer je zmagovalka tretjega superveleslaloma za svetovni pokal v francoskem Val dTseru. Druga je bila Nemka Martina Ertl, ki je zaostala za 0, 79 sekunde, tretja pa Francozinja Regine Cavagnoud z zaostankom 0, 99 sekunde. Italijanka Isolde Kost-ner je s končnim 10. mestom krepko razočarala, saj je upala, da se bo povzpela na zmagovalni oder. Boljše se je z 11. mestom odrezala Put-zerjeva. Od slovenk je Mojca Suhadolc zasedla 18. (+2, 83), Spela BraCun 29. mesto (+3, 98). Alenka Dovžan se je nastopu odpovedala. Tretji superveleslalom letošnje sezone ni prinesel nobenih presenečenj. Tudi tokrat se je zmage veselila Avstrijka, drugič v letošnjih superveleslalomih je bila najhitrejša Meissnitzerjeva, ki je s svojo tretjo sezonsko zmago še povečala vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Za 25-letno Salzburžanko je to sicer šesta zmaga v karieri, zanimivo pa je, da je bila v Val dTseru najboljša leta 1996. »Vedela sem, da me bo v primeru, Ce na naredim napake, težko premagati. Zahtevna proga mi je bila nam- reč pisana na kožo, povsem drugače kot v Mam-moth Mountainu, kjer je bil superveleslalom otročje lahek in je tehnika še najmanj odločala,« je po uspehu dejala najboljša avstrijska športnica, ki jo nekateri že primerjajo z rojakom Hermannom Maierjem. »Zaradi tega sem počaščena, toda s Hermannom se ne morem primerjah. Res je, da poskušam na progi biti agresivna, toda nisem nepremagljiva, tako kot je bil Maier lani. Zaenkrat je moj cilj, da osvojim mali globus v superveleslalomu ali veleslalomu, seve- da ne bi bila slaba tudi skupna zmaga, s katero se ne obremenjujem. Prva favoritinja za veliki kristalni globus še naprej ostaja Ertlova, ki mi je v treh disciplinah vedno blizu, zamujeno pa nadoknadi v slalomih,« je svoje cilje predstavila Meissnitzerjeva. Kot rečeno, je Avstrijka opozorila nase že v Val dTseru leta 1996, prav takrat, ko je svoja naj-večja uspeha (drugo mesto v veleslalonmu in tretje v superveleslalomu) dosegla Mojca Suhadolc. Tokrat je bila tekma sicer drugem smučišču, toda Daniel Runggaldier v bolnišnici z zlomom K. Ghedina 3. na treningu VAL D‘ ISERE - Na treningu pred jutrišnjim moškim smukom za svetovni pokal je bil ita-lijanski reprezentant Daniel Runggaldier žrtev hudega padca že pri prvem težjem ovinku. S helikopterjem so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili zlom na levi nogi. Danes se bo preselil v Italijo, kjer mu bodo nadeli mavec. »Skočil sem predaleč in padel,« je nesrečo pojasnil Runggaldier. Včeraj sta bila najhitrejša Francoza Antoine Deneriaz (2:01, 84) in Jean Luc Creher (2:01, 96), za njim apa se je uvrstil Italijan Krishan Ghedina (2:01, 98). VVemer Perathoner je bil peti, Luca Cattaneo sedmi, Pietro Vitahni pa enajsti. Alexandra Meissnitzer spet najhitrejša (telefoto AP) slovenski navijati so po njenem dobrem nastopu v Lake Louisu vseeno pričakovali, da se lahko približa najboljšim. Toda njena vožnja je bila polna napak (predvsem v zgornjem delu), tako da je z 18. mestom lahko zadovoljna. Se enkrat več je Vrhnicanka, ki bo čez slab mesec praznovala 24. rojstni dan, da se njena forma tudi letos spreminja iz nastopa v nastop. Pri Speli Bračun je drugače. V superveleslalomih je letos sila povprečna, saj se je v tretjem peskusu prvič uvrstila med dobitnice točk. Na današnjem veleslalomu bo nastopila tudi Deborah Compagnoni, ki pa je že povedala, naj si njeni navijači ne pričakujejo kdove kako uspešnega nastopa, čeprav ni izključila možno-sti, da bi stopila na zmagovalni oder. Compagno-nijeva si je na turenji po severni Ameriki spet poškodovala hrbet. Izidi: 1. Meissnitzer (Avt) 1:21, 95; 2. Ertl (Nem) +0, 79, 3. Cavagnoud (Fra) +0, 99, 4. Wi-berg (Sve) +1, 13, 5. Haeusl (Nem) +1, 14, 6. Schuster (Avt) +1, 23, 7. Gotschl (Avt) +1, 30, 8. Gerg (Nem) +1, 45, 9. Schneider (Avt) +1, 63, 10. Kostner (Ita) +1, 77, 11. Putzer (Ita) +2, 09, 14. Perez (Ita) +2, 49, 18. Suhadolc (Slo) +2, 83, 23. Ceccarelli (Ita) +3, 45, 26. Kostelic (Hrv) +3, 66, 28. Bassis (Ita) +3, 89, 29. Bračun (Slo) +3, 98. Skupni vrstni red (9 tekem): 1. Meissnitzer (Avt) 525, 2. Ertl (Nem) 383, 3. Goetschl (Avt) 330, 4. Kostner (Ita) 255, 5. Wiberg (Sve) 237, 6. Cavagnoud (Fra) 225, 7. Haeusl (Nem) 199, 8. Paerson (Sve) 184, 9. Gerg (Nem) 178, 10. Flemmen (Nor) 169, 11. Kostelic (Hrv) 152, 12. Rey-Bellet (Svi) 148, 13. Hrovat (Slo) 145 Superveleslalom (3): 1. Meissnitzer 240, 2. Ertl (Nem) 140, 3. Wiberg (Sve) 130, 4. Goetschl (Avt) 116, 5. Cavagnoud (Fra) 113. ZOI 2006 / V LJUBLJANI Slovenski odbor dejaven pri kandidaturi LJUBLJANA - Na seji sekretariata slovenskega organizacijskega odbora za olimpijske igre (OI) brez meja leta 2006 (Slovenija, avstrijska Koroška, italijanska Furlanija-Julijska krajina) v Ljubljani so obravnavali program petih ključnih točk za pridobitev OI 2006. Sprejeli so program, s katerim bodo skušali v zadnjih šestih mesecih kandidacijskega postopka pridobiti čimvec elanov 120-članskega Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) na svojo stran. MOK bo organizatorja OI določil 19. junija 1999 v Seulu. V program je bil vkjucen predvsem podroben program športnih prireditev, na katerih bodo prisotni predstavniki MOK, vsa strokovna in druga srečanja mednarodnih panožnih zvez in organov MOK ter podroben načrt gospodarskih, turističnih in drugih prireditev, vezanih na olimpijsko gibanje, same OI in sponzoriranje. Sprejeli so podroben načrt aktivnosti znotraj skupnega podjetja Celovec 2000 ter načrt slovenskega organizacijskega odbora, ki zajema dejavnosti doma in na tujem. Pri tem so se osredotočili na pomembne dogodke v Sloveniji, kot so svetovni pokal v alpskem smučanju v Kranjski Gori in Mariboru, smučarskih skokih v Planici, zasedanje arbitražne komisije MOK (ICAS), ki bo od 25. do 28. maja 1999 na Bledu, ter zasedanje 35 Članic združenja nacionalnih televizij IBU. Pripravili so naCrt, s katerim želijo pridobiti Cimširšo slovensko javnost za OI 2006, poleg tega pa so pripravili tudi poseben marketinški načrt, ki bo zagotavljal sredstva za delovanje slovenskega odbora in njegove akcije. Potrdili so logotip slovenskega dela skupne kandidature in skupno maskoto, ki je rjavi medved. Logotip je sestavljen iz osnovnega simbola OI s sedežem v Celovcu in že uveljavljenega slovenskega turističnega simbola. KOŠARKA / 9. KOLO V LIGI PRVAKOV Po lahki zmagi Union Olimpija prva v D skupini Malpensa Varese izgubil tudi v Orthezu SKUPINA D Union Olimpija - Samara 84:55 (44:27) UNION OLIMPIJA: Priče 6 (2:3), Stepama 8 (0:1), Daneu 4, Duščak 11 (1:2), Bre-zec 5 (1:2), Zdovc 7 (1:2), Novak 3 (1:2), Jurkovič 8, McDonald 16, Mutavdzič 16 (4:5). SAMARA: GarCin 2, Petenev 2 (2:2), Evans 2, DolopCi 7 (1:2), Jailo 11 (1:4), Gračev 19 (5:5), Malčev 11, Kiselev 1 (1:2). Prosti meti: Union Olimpija 10:17, Samara 10:17. Met za tri točke: Union Olimpija 4:13 (Zdovc 2, McDonald), Samara 3:12 (Malčev 3). Osebne napake: Union Olimpija 19, Samara 18. LJUBLJANA -Predzadnji nastop v kva-lifikacijs skupine košarkarske Lige prvakov je bil ua Ljubljančane gola formalnost. Samara, ki se je že pred nekaj koli morala sprijazniti z izpadom iz elitne evropske lige, je v slovensko prestolnico dopotovala brez beloruskega reprezentanta MelešCenka in Američana Houstona. Za 70. zmago v evroligi se Ljubljančanom ni bilo treba posebej truditi. Čeprav jih nasprotnik ni mogel kdove kako motivirati pa so vseeno zaigrah zelo zbrano, tako da so bili gostje Ze od vsega začetka (15:4, trojki McDonalda in Zdovca) brez možnosti. Rusko moštvo Ze fizično ni bilo doraslo tekmecem, Čeprav trener Sagadin na tem srečanju ni mogel računati z masivnima Kotnikom in Kraljevičem. Več priložnosti sta dobila Priče in Mutavždič, izkori-sitl pa jo je zlasti slednji. Evropski debut sta opravial tudi mladi Sežančan Primož Brezec in Ernest Novak. Brezec je v obeh polčasi igral nekaj minut in na koncu tekme dosegel tudi pet Točk. Prednost Ljubljančanov je v 13. minuti znašala 30:14. V začetku drugega polčasa so Rusi izkori- stili rahlo nezbranost Ljubljančanov in se jim pribUzah na 10 točk, nakar so domačini kmalu povišah na 25 točk prednosti. V metu za dve točki so bili Ljubljančani kar 62%, v metih za tri točke pa 58%. Union Olimpija bo v zadnjem kolu igrala v Villeurbannu, Ce želi ohraniti prvo mesto v skupini pa mora tam zmagati ali izgubiti zmanj kot 10 točkami zaostanka. Glede na izredno formo zelenih, je pričakovati, da jim bo to tudi uspelo, saj so v povratenm dleu še nepremagani. Ostala izida: Paok Solun - Teamsystem 68:59 (30:32), Villeurbanne - Real Madrid 77:73 (38:41). Vrstni red: Union Olimpija 14, Real Madrid in Villeurbanne 12, Teamsystem in Paok Solun 8, Samara 0. SKUPINA A Orthez - Varese 82:67 (42:39) Lombardcani so z novim porazom obtičali na dnu skupine, skoraj brez možnosti za uvrstitev v naslednjo fazo. Ostala izida: Saratov - Fenerbache 83:88 (Marko Milič 21 točk), Zaljgiris - Taugres 80:76 (42:33, Rusconi 17 točk). Vrstni red: Zaljgiris 14, Fenerbache 12, Pau Orthez 10, Taugres 8, Varese in Saratov 6. SKUPINA B Izidi: Gibona - Efes Pilsen 76:70 (38:30), Mamesa - Panathinaikos 58:63 (28:23), Maccabi - Crvena zvezda 78:59. Vrstni red: Panathinaikos 18, Efes Pilsen 14, Maccabi 8, Gibona Zagreb in Mamesa 6, Crvena zvezda 2. SKUPINA C Izidi: Kinder- CSKA Moskva 86:65 (49:32), Alba Berlin - Ulker 87:63 (46:27), Zadar - 01ympiakos 55:67 (31:33). Vrstni red: 01ympiakos 16, Kinder Bologna 12, CSKA Moskva in Ulker Carigrad 8, Zadar 6, Alba Berlin 4. ŠPORT Petek, 11. decembra 1998 NOGOMET / KONEC KVALIFIKACIJ V LIGI PRVAKOV ODBOJKA / POKRAJINSKE LIGE NA GORIŠKEM Slovenec Zlatko Zahovič najboljši strelec lige Vendar se njegov Porto kljub temu ni uvrstil v četrtfinalne Smešni prizori v Zagrebu - Boyern prvi v skupini »smrti« Ljubljana - v sredo je “ tta sporedu zadnji krog v Ptedtekmovalnih skupinah 6vropske lige nogometnih Prvakov. Napredovanje v etrtfinale so si, kot znano, Ugotovili 01ympiakos, Ju-^entus, Inter, Real Madrid, °ayern, Manchester Uni-ecl> Dinamo Kijev in Kai-s®rslautern, ki si je uspeh e(iiiii zagotovil že pred Zadnjim krogom. Moštvi povenskih predstavnikov v Lgi Zlatka Zahoviča (Porto) 111 Darka Milaniča (Sturm) Četrtfinala ne bosta videli, ^seeno pa je Zahovič spet dokazal, da je v življenjski ffrelski formi. Proti Ajaxu 1® dosegel dva gola in je s skupno sedmimi najboljši strelec lige. V skupini A sta imela teoretične možnosti za uvr- shtev na prvo mesto, ki je Zanesljivo zagotavljalo napredovanje, 01ympiakos in Lroatia, Ajax pa bi se z Zniago v Portu in veliko sreCe v četrtfinale lahko dvrstil kot drugouvrščeno droštvo. Hrvati in Grki so 86 v Zagrebu pomerili med 8eooj. Zagrebčani so "lovi-1 tri gole razlike, toda to l1® na ledenem igrišču, ki 1® poskrbel za veliko smeš-trdi padcev, ni uspelo. V Prvem polčasu so sicer Prek Jelicica povedli, toda v drugem delu si pravih Priložnosti niso pripravili. nameček so prejeli še gel, kar je pomenilo konec Sanl o zgodovinskem Uspehu. Tako so predtekmovanje končali na dru-gem mestu, saj tudi Nizo-Zerncem ni uspelo zmagati v Portu. Ajax si je na zaCetku pripravil tri lepe Priložnosti, kazen za treucmkovitost pa je prišla v drugem delu, ko je dvak-rat v polno zadel Zahovič enkrat pa Srb Drulovic. O Juventusovi zmagi na oteriji smo že poroCah, kot ndi o Interju in Real Ma- Zlatko Zahovič je v življenjski formi (telefoto AP) dridu, ki sta za uvrstitev v Četrtfinale pravzaprav potrebovala le točko, na koncu pa sta oba zmagala. Inter z 2:0, Real pa z 2:1. Zmagovalci skupine »smrti«, kot so poimenovali skupino D, so nogometaši Bayema. To jim je zagotovil neodločen izid v Manchestru. Gostitelji so povedli z golom Keana, na začetku drugega polčasa pa je rezultat izenačil bosanski reprezentant Salihamidžič. Remi je ustrezal obema nasprotnikoma, saj so imeli Angleži odlično gol razliko, s katero so se v Četrtfinale uvrstili kot drugi. V prestižnem dvoboju med domačim Broendbyjem in Barcelono so bili z izidom 2:0 uspešnejši Spanci. NajveC solz je gotovo preteklo v Lensu, kjer so bili domači nogometaši na pragu najveejega klubskega uspeha. Odlične letošnje nastope so morali potrditi z zmago na svojem štadionu proti kijevskem Dinamu, toda od veselja ni bilo nic, kajti gosti so po zaslugi hitrih protinapadov zmagali s 3:1. Neuspeh Lensa ni izkoristil Panathinaikos. V Atenah je z 1:2 izgubil proti Arsenalu, kar je pomenilo, da se je v Četrtfinale uvrstil Dinamo. Nemški prvak Kaiser-slautern si je evropsko »prezimitev« zagotovil že v prejšnjih krogih, tako da je tekmo proti gostom iz Helsinkov zaCel nekoliko zaspano. Finci so povedli, toda Nemci so se kmalu prebudili in na koncu zmagali s 5:2. Teoretične možnosti za uvrstitev med najboljšo osmerico je imela tudi Benfica, ki je za to potrebovala zmago v Eindhoven ter ugodne izide na drugih igriščih. Toda njihove želje se niso uresničile. Tekmi v Manchestru in Gradcu se nista končali v skladu z portugalskimi željami, tako da jim tudi morebitna zmaga ne bi pomagala. Izid tekme med PSV Einhovnom in Benfico je bil 2:2. Platini francoski nogometaš stoletja PARIZ - Michel Platini je bil v svoji domovini Franciji razglašen za nogometaša stoletja. Trinšti-ridesetletni nekdanji nogometaš je med letoma 1976 in 1987 odigral 72 tekem za francosko izbrano vrsto, na njih pa je dal 41 golov. Bil je eden najzaslužnejših za osvojitev naslova evropskih prvakov leta 1984. V glasovanju za ta Častni naslov je z veliko večino 283 glasov prehitel Rajmonda Kopo (72) in Justa Fontaina (40). ■ NOGOMET / POKRAJINSKO PRVENSTVO MLADINCEV Pomembna zmaga Zarje/Gaje v gosteh Na poledenelem »drsališču« v Romansu odločile zadetek Škerlja v prvem polčasu Pro Romans - Zarja/Gaja 0:1 (0:1) STRELEC: Škerlj. ZARJA/GAJA: Jaš Gregori, Benčič, Jan Gregori, ^ižamancič, Zornada (Sulcic), Mase, Kariš, Lorenzi, Lsrlj, Primosi (Berce), Ban. Okrepljena" Zarja/Gaja je v Farri pokazala vso svojo moč in tudi strnila trdoživi Pro Romans, kljub Poledenelemu igrišču, ki ni dopuščal prave nogometne igre, saj je večkrat spominjalo na pravo drsa-1SGe- Domačini so bili od vsega začetka bolj nevarni, 8a) 80 bili "rumeno-modri" bolj previdni. Kmalu po-111 pa so naci prevzeli igro v svoje roke in večkrat Se neyarno približali domačim vratom. Dobro prilož-j10®! je imel Ban, ki je žal prešibko streljal na vra-arja' Gol pa je prišel približno ob polovici prvega Polčasa, potem ko je Škerlj odlično zaključil pred-^žek, tako da se je žoga odbila s prečke direktno v y drugem polčasu pa so naši imeli skoraj dvajset-ounutni padec koncentracije, tako da je nasprotnik □legal "mmeno-modro" polovico igrišča, obramba arje/Gaje pa je vse napade dobro odbila. Lepo pri-ožnost za naše pa je zopet imel Ban, ki je sam pred Vratarjem visoko streljal nad vrata. .° dolgem podaljšku pa je sledilo veselje naših, 8a) sodi Pro Romans med tiste ekipe, ki ciljajo na drcno zmago in zmaga v gosteh je bila za naše 1 kiš^V.° imperativ, saj bi v nasprotnem primeru ahko izgubili prvo mesto na lestvici. (j-gd Zaskrbljenost v Križu je bila, kot kaže, odveč Mislei bo odsedel dve tekmi Zaskbljnost je bila, kot kaže, odveč. Pri Vesni so s posebnim zanimanjem Čakali na odločitve nogometne disciplinske komisije, potem ko so v nedeljo na njihovo veliko začudenje sodnik in gostujoča ekipa Palmanove na zasneženem igrišču v Križu spraševali Križane, kje je oranžna žoga in zakaj niso očistili črt, da bi odigrali tekmo promocisjke lige. Sledila je tudi medijska kampanja v osrednjem furlanskem dnevniku, da bo Palmanova zmagala brez boja. No, o tej grožnji ni v zadnjem sporočilu zveze ne duha ne sluha, Čeprav so se gostje baje pritožili, vendar ni jasno, če so to storili samo ustno ali tudi formalno. Kar se tiče ostalih ukrepov naj omenimo, da je bil nogometaš Primorja Claudio Mislei kaznovan s prepovedjo igranja za dve koli, torkova izključitev na zaostali tekmi s San Canzianom pa bo elana Zarje/Gaje Davida Martinuzzija stala eno kolo kazni. Črn dan vseh naših ekip Po en set iztržila samo Val moški in Multiservice Agrario Terpin zgrešila preveč servisov Vaiovke proti Ronkom niso zadovoljile 1. MOŠKA DIVIZIJA Val - Intrepida 1:3 (16:14; 1:15; 5:15; 9:15) VAL: Golob, Corva, Su-starini, Nanut, Bernardis, Furlan, Culot, Simeoni, Pinto, Kuštrin Valovci so proti Intre-pidi po pričakovanju izgubili. Dobro so se izkazali v prvem setu, ko so bili kos nasprotniku in so z dobrim servisom ter napadom osvojili niz. V naslednjem nizu so pri In-trepidi zamenjali dve rezervi s standartnimi igralci, kar je valove fante prestrašilo (očitno je že iz samega rezultata: ena sama osvojena točka). Valovci pa so strah premostili in po zadovoljivem tretjem setu spet zaigrali dobro ter bili nasprotniku kos do 9:9, ko pa so dokončno popustili. Oljmpia Agraria Terpin - Connons 0:3 (4:15; 5:15; 8:15) V moški košarkarski Gl ligi so med tednom odigrali dve zaostali tekmi. Novinec Roncade je potrdil vso svojo moc z zmago v Pordenonu proti Arte-ni (78:56), s tem uspehom pa na vrhu lestvice dosegel Ferraro. NajveC košev za goste sta dosegla Bo-rin (16) in Gostantrini (15). Zmagala je tudi Istrana, ki bo prihodnjo nedeljo gostila našo združeno ekipo Jadrana. V gosteh je s 60:47 ugnala Rovigo. Popoln vrstni red je zdaj tak: Gifiex Ronac- OLVMPIA: Hlede, Dor-ni, Mucci, Frandoli, Makuc, Pintar, Komjanc P., Komjanc L, Vogrič Tudi Oljmpia je klonila pred močnejšim nasprotnikom. Dobro je sicer zaigrala prve minute in vodila do 4:1, ko je popolnoma popustila in ni veC dosegla točke v tem setu. Tudi drugi niz je bil precej pomanjkljiv s strani naših igralcev. Dobro pa so zaceli v zadnjem, ko so se z naasprotniki stalno kosali do 8:8 in tam spet popustili. Krivo je predvsem veliko število zgrešenih servisov in slab sprejem. Se kar dobro je deloval napad. Izkazal se je Ivan Komjanc. Ostali izid: Acli Ron-chi - Torriana 3:0 (15:2, 15:6, 15:6). Vrstni red: VBL Cormons 9, Intrepida 7, Acli Ronchi 5, Oljmpia Agraria Terpin de in Verdetas Gallo Ferrara 14, Ardita in Gasparini 12, Allojs Tržič, Jadran Nuopva kreditna in Castelfran-co 10, Rovigo, record Conegliano, Artena Pordenone in Don Bo-sco Trst 8, Portotecni-ca 6, Rejer Mestre 4, Lamec Bassano 2. Kar se tiče Bi lige je videmski Bernardi z 72:70 klonil pred Borgomanerom. Bivši jadranovec Dean Oberdan je igral 22 minut, ni dosegel nobene točke, met za dve točki je bil 0:3, pridobil je eno žogo in naredil pet osebnih napak. 3, Torriana 2, Finvollej 1, ValO. 1. ZENSKA DIVIZIJA Acli Ronchi - Val MTI 3:0 (15:8,15:4,15:6) VAL MTI: Plesničar, del Fabbro, Terpin, SimCiC, Cumin, Visintin, Bresciani, Kuštrin, Černič, Gej, Branca. Izkušenemu nasprotniku so se vaiovke dobro upirale samo v prvem setu, nato pa so popolnoma odpovedale, tako da si njihov nastop tokrat ne prisluži pozitivne ocene. Se največ težav so imele s sprejemom servisa. Gostiteljice so namreč servis zelo forsirale in bile pri tem dokaj uspešne. Ostala izida 3. kola: Azzurra - Morarese 2:3, Grado - Cormons 3:0. Vrstni red: Morarese 8, Acli Ronchi 6, Grado 5, Pieris in Azzurra 4, Cormons in Val MTI 0. 2. ZENSKA DIVIZIJA Staranzano - Multiservice 3:1 (15:11; 11:15; 1 R.R. lfi-14.1 MULTISERVICE: Sfiligoj, Perše, Cettul, Mania, Visintin, Saveri Tudi za igralke Oljm-pie je bil to Cm dan. Ekipa je že nastopila okrnjena, zato je zaigralo veCje število rezervnih igralk. Podobno kot v nekaterih setih iz prejšnjih tekem, se je poznala neuigranost. Prevec je bilo napak v obrambi in preveliko število zgrešenih servisev. Z druge strani pa so nasprotnice igrale dobro in bile posebno dobro postavljene v obrambi. Očitno je bilo to kolo negativno za vse naše ekipe. Multiservice bo danes ob 19. uri doma igral proti Libertasu Capriva Ostah izidi 3. kola: Capriva - Villesse 3:1, Pro Romans - Fossalon 3:0. Vrstni red: Libertas Capriva 9, Villesse, Multiservice in Staranzano 6, Fin-cantieri in Pro Romans 3, Torriana in Fossalon 0. KOŠARKA / MOŠKA C1 LIGA Prihodnji Jadranov tekmec Istrana zmagal v Rovigu Totip I Obvestilo 1.-1. X 2. X2 l.-l. 1 2. X2 l.-l. 2 2. X2 l.-l. 2 2. XI l.-l. 1 2. XI l.-l. 1 2. 12 Bari - Empoli X Bologna - Salernitana 2X Fiorentina - Juventus 1X2 Lazio - Samdpria 1 Milan - Vicenza X Parma-Roma X2 Perugia - Cagliari X Udinese-Inter 1 Venezia - Piacenza 12 Napoli - Ravenna 1X2 Torino-Verona XI Viareggio - Pralo X Messina - Catania 2 SK DEVIN prireja vsako soboto in nedeljo smučarske tečaje na snegu. Klubski učitelji bodo na razpolago otrokom in odraslim, ne glede na stopnjo smučarskega znanja. Poskrbljeno bo za prevoz. Informacije nudi tajništvo na tel. št. 040/2916004 ob večernih urah. SK KRAS vabi na predstavitev Velike knjige slovenskih športnih iger avtorjev Branka Lakoviča, Maria Magajne in Bojana Pavletiča ter knjige spominov na SSI Tisti vonj po Krasu avtorja Dušana Jelinčiča. Predstavitvi bosta jutri, v petek ob 20.30 v Kulturno-športnem centru v Zgoniku. SK BRDINA obvešča, da je še nekaj prostorov za bivanje v Bellevueju od 22. do 26. decembra t.l. Vpisovanje se zaključuje . Inf. na tel. št. 040-212859. ZSSDI obvešča, da bo pismeni del natečaja za delovno mesto uradnika, v sredo, 16. decembra 1998, s pričetkom ob 17. uri, na DZL F. Prešeren, Str. di Guardiella 13/1 v Trstu. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske teCaje 17., 24. in 31. januarja 1999 in 7. februarja 1999 v Podkloštru (Arnoldstein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. št. 040-635627. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Do 20. decembra bo Stalno gledališče FJK predstavilo W. Shakespearov »Hamlet«. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00 in v Pasaži Protti od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.00 vedno ob delavnikih. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo Predstave »Sorelle Materassi« v režiji Patricka Rossija Gastaldija bodo s sledečim urnikom: danes, 11. jutri, 12. decembra ob 20.30, v nedeljo, 13. in v sredo, 15. decembra ob 16.30, 16., 17., 18. in 19. decembra ob 20.30 , v nedeljo, 20. decembra pa ob 16.30. Avditorij muzej Revoltella 9. festival - Film in gore V sredo, 16. decembra ob 20.30, »Alpi Giulie ci-nema«. Gledališče Mlela Od 12. do 27. decembra bo »6. festival Ave Nin-chi.« V soboto, 12. decembra ob 16.30, »Viaggio di poeti«, v priredbi Claudia Grisancicha, ob 20.30 »I recini da festa«, Riccardo Selvatico, v nedeljo, 13. decembra ob 18. uri, »I promossi spo-si«. Priredba:.Pasqualino DalPOsto e Antonio Pe-goraro. V soboto, 19. decembra ob 17.30 »Poeti triestini« v priredbi Claudia Grisancicha, ob 20.30 »Giulietta. L’ultima?«, Tolo Da Re. BRIŠČIKI Dom Briščiki Jutri, 12. decembra ob 16. uri, otroška predstava J. in W. Grimm - M. Košuta »Palček«. Rezija Marko Sosič. PROSEK Kulturni dom V nedeljo, 13. decembra ob 11. uri, otroška matineja z lutkovno predstavo »Pepelka«. Po motivih bratov Grimm priredil Pavel Polak. Gostuje Lutkovno gledališče iz Maribora. GORICA Kulturni dom V nedeljo, 13. decembra ob 17. uri, gostuje Saša Pavček z monokomedijo Marjana Tomšiča »Bužec on, busca jaz«. Režija Boris Cavazza. V četrtek, 17. decembra ob 20.45 »Gorica kinema 1998« - Film: »Lola Corre«. Prireditelj: Kinoatelje Gorica. ______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Kulturni center S. Kosovel SSG iz Trsta gostuje s predstavo F. Milčinskega »Butalci« danes, 11. dec. ob 11.30. KOPER Danes, 10. decembra ob 20. uri, gostuje SSG iz Trsta s predstavo T. McNallyja »Master class«. Režija Vito Taufer. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Jutri, 12. decembra ob 20.00 E. Ionesco: »Plešasta pevka«. Jutri, 12. decembra ob 10.00, 11.30 in 16.00 v okviru Goriškega vrtiljaka, gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja, »O tem se ne govori«. V Četrtek, 17. decembra ob 20. uri v mali dvorani, gostovanje monokomedije, uprizorjene v produkciji PPF - M. TomSiC: »Bužec on, busca jaz«. LJUBLJANA Mestno Gledališče ) 11. in 19. decembra ob 19.30 bo na sporedu de o Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini Sentflorj3 ski«. 16., 17. in 18. decembra ob 19.30, VVilliam Shakespeare »Antonij in Kleopatra«. Jutri, 12. decembra ob 19.30 Curth Flatoiv, »Mož’ ki si ne upa«. V nedeljo, 20. decembra ob 16. in 20. uri, gost° vanje SLG Celje z delom Zorana Hočevar »Mož Zofijo«. Cankarjev dom V torek, 15.,v sredo, 16. in v Četrtek, 17. dec®J® bra ob 9.00 in 11.00, gostovanje PDG iz Nove G rice z delom »VilinCek z lune« B. Minolija. _______________AVSTRIJA CELOVEC Mestno gledališče Celovec Danes, 11. in 18. decembra ob 10.30 in 14.30 ^ predstava »Aliče v čudežni deželi« (pravljica glasbo). GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA ^ FURLANI J A-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. pevskega delovanja organizira SOMPD Vesela pomlad z Opčin večer srečanja s pesmijo in s prijatelji petja. V nedeljo, 20. decembra ob 18.30, bo imel New swing quartet slavnostni koncert ob 30-letnici delovanja. Predprodaja vstopnic pri odbornikih KD RdeCa zvezda. VIDEM Claviere iz Villario Veneta. Umetniški vodja Ilario Gregoletto. Jutri, 12. decembra ob 20. uri, koncert sopranistke Patricije Nemec iz Solkana. Klavirska spremljava Dimitrij Rojc. V soboto, 19. decembra ob 18. uri baletna produkcija gojenk baletne šole. Operna sezona 11. decembra ob 20.30, 13. decembra ob 16.00, 15. in 17. ob 20.30, 19. ob 17.00, 20. ob 16.00 in 22. decembra ob 20.30, opera G. Verdija »II corsa-ro«. Režija Franco Pero, izvaja orkester, zbor in plesna skupina gledališča G. Verdi pod vodstvom Daniela Callegarija. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 14. decembra ob 20.30, pianist Joa-quin Achucarro. BOUUNEC Gledališče France Prešeren V nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri jubilejni koncert Pihalnega orkestra Ricmanje in predstavitev CD-ploSCe, ob 30-letnici neprekinjenega delovanja. ZGONIK Športno-kulturni center V nedeljo, 13. decembra ob 18. uri, ob 20-letnici Gledališče »Giovanni da Udine« Jutri, 12. decembra ob 19. uri in v sredo, 16. decembra ob 19. uri, bo gledališče Verdi iz Trsta podalo VVagnerjevo delo »Die VValkure«. Dirigent Anton Reck. V soboto, 19. decembra ob 20.30, nastop filharmoničnega orkestra iz Vidma, pianist Benedetto Lupo, dirigent Nada Matosevic. ______________SLOVENIJA_________________ ŠKOFIJE Kulturni dom Jutri, 12. decembra ob 19. uri bo na pobudo Kulturnega društva Oktet Škofije ponovno oživelo srečanje oktetov Primorske pod naslovom »Pesem nas združuje«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 11. decembra ob 20. uri, koncert Ensemble NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 14. decembra ob 20.15 bo na sporedu »Carmina Slovenica«. Dirigentka Kamina Silec. P. I. Čajkovski: »Hrestač«, balet v dveh dejanjih. Predstave bodo: v nedeljo, 20. dec, ob 17. uri, v ponedeljek, 21. dec. ob 20. uri, v sredo, 23. dec. ob 10. in ob 19. uri, v četrtek, 24. dec. ob 11. uri, v ponedeljek, 4. jan. 1999 ob 11. uri in v torek, 5. jan. ob 11. uri. V ponedeljek, 4. januarja 1999 bo na sporedu Novoletni koncert orkestra »Young Musicians International Symphonic Orchestra«. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana Jutri, 12. decembra ob 19.30, Giacomo Puccini: »La Boheme«. V torek, 15. decembra ob 19.30, Marjan Kozina’ »Ekvinokcij«. Dvorana Slovenske filharmonije V sredo, 16. decembra bo na sporedu tretji kon cert cikla: »Večeri komorne glasbe«. Nastopil D Godalni kvartet Tartini, Lovro Pogorelic- klavir-Na sporedu skladbe Mozarta, Malipiera i*1 Francka. Cankarjev dom V soboto, 12. decembra ob 20. uri, v Gallusovi dvorani, Camerata Academica Salzburg. Komore zbor Dunajskega združenja. Dirigent in solist P® ter Schreier. V četrtek, 17. decembra ob 20. uri tradicionalni predbožični večer gospela! »The holmes brothers -1 saw The Light«. Gallusova dvorana. V nedeljo, 20. decembra ob 18. uri, bodo simfoniki RTV Slovenija izvajali božični koncert. Ga kisova dvorana. _____________AVSTRIJA___________ CELOVEC Mestno gledališče Celovec Danes, 11. decembra ob 19.30, bo opera »Hoff-mannove pripovedke«, Jaquesa Offenbacha - v francoščini. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna: do 3. januarja 1999, razstava »Laz o rasi«. Dokumenti in podobe o fašističnem rasizmu in antisemitizmu. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja. Bivše konjušnice miramarskega gradu: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga. Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do Zidov-stva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 zaprta. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 bo muzej zaprt. Center il Giulia: do 31. decembra bo na ogled zgodovinska razstava ob 90-letnici jame pri Brisckih. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Postna palača: do 18. decembra je na ogled razstava o 20-letnici Skupine 78. Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja). Muzej tržaške židovske skupnosti: do 6. januarja 1999 bo na ogled dokumentarna razstava o Zidovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od 10. do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 19. decembra, tretja razstava »Srečanje umetnikov.« Studio d’Arte (Trg Giotti 8): razstava znamenitih ilustratorjev. Odprta bo do 31. decembra, ogled pa je možen od torka do petka od 17. do 20. ure. Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): od 18. decembra 1998 do 2. februarja 1999 bo razstavljal Elio Caredda. Urnik: od 11. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto. V galeriji Cartesius so razstavljene slike na papirju. Razstava bo odprta do 18. decembra, in sicer ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 16.30 'do 19.30. V baru gledališča Miela so na ogled dela Daniele Frausin iz niza Cromotrame. Ogledati si jih je mogoče do 15. decembra med raznimi prireditvami. BANI SKD GRAD - BANI: obvešča da bo Božična razstava Avguste Mikuž Malalan odprta po sledečem urniku: 6., 8. in 13. decembra od 16. do 20. ure, 5., 7. in 12. decembra od 18. do 20. ure. NABREŽINA Kamnarska hiša, Nabrežina center 158: Kamen... VIL razstava kamnitih izdelkov, do nedelje, 13. decembra. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: do 11. decembra, se bo odvijala v priredbi Deželne zveze fotografskih društev / klubov goriske pokrajine, »Skupinska razstava fotografskih klubov«. Kulturni dom: do 14. decembra razstavlja keramične izdelke pod naslovom »Umetnost obrt« Gabrijela Osbich. Urnik: ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Kulturni dom: v Četrtek, 17. decembra ob 18. uri, bo otvoritev razstave unikatne računalniške grafike Bogdana Sobana iz Nove Gorice z naslovom »Obrazi Krasa«. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. V Galeriji ARS (Katoliška knjigarna), do 19. decembra razstavljata svoja dela Taljena Lužnik in Matevž Škufca. . ČEDAD V prostorih Cortequattro (Corte San Francesco) je na ogled 50 izvirnih risb Jacovittija. Razstava je odprta do 6. januarja 1999. in sicer vsak dan od 10.30 do 20. ure. VIDEM V galeriji centra Centro friulano arti plastiche je do 12. decembra odprta razstava del slovenskih likovnikov z Obale. Urnik: ob delavnikih od 17. do 19.30, ob sobotah tudi od 10. do 12. ure. _______________VENETO__________________ BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. Galerija A + A (Gale Malipiero 3073): razstava slik akademskega slikarja Emerika Bernarda. Možnost ogleda od torka do sobote od 11. do 13. in od 14. do 18. ure. _____________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA V razstavnih prostorih PDG je do 15. decembra odprta razstava sodobna umetnost 98. Svoja dela razstavlja 16 likovnikov z Goriškega. Ogled je od torka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah med 12. in 18. uro ter ob nedeljah med 10. in 17. uro. SEŽANA V galeriji KG »S. Kosovela« razstava slik »Slovenija odprta za umetnost«. V Mali galeriji v Sežani, razstava slik in risb In memoriam Jožeta Tisnikarja. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. PORTOROŽ Avditorij Do 15. decembra razstava del akademskega slikarja Jureta Cihlarja iz Portoroža. Urnik: o 9.00 do 12.00, ob delavnikih ter v Času večerni prireditev. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galerij* Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda ko D* larne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerij® starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddete in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje p° zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob ne deljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13 ° - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - je razstava Solkan v prvi svetovni vojni, sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne graficn® zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Graj ska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije8 • Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob ne deljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka M° derne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna raz^ stava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt o 10. do 18. ure. Mala galerija: do 10. januarja 1999 razstavlja **J performans Nika Špan. Razstava bo na ogle ^ sledečim urnikom: od torka do sobote od l0-18. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. na ogled Urnik: ob v RAI 3 slovenski program ^ Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) ‘a Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 Risanka: zajec TV dnevnik Prismojeni 6 RAI 1 6.00 6.30 6.50 9.45 9.55 11.30 11.35 12.25 12.50 13.30 14.05 15.00 15.50 17.35 17.45 18.00 18.35 19.30 20.00 20.35 20.40 20.50 22.45 22.50 0.15 0.45 Euronevvs Pregled tiska Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Aktualno: Deset minut z Film: L’ uomo della sta-zione (dram., ZDA ’92, r. M. VVhite, i. Donald Sutherland) Dnevnik Jutranja oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Varieta: Centoventitrš Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: Matlock - Diva (i. Andy Griffith) Dok.: Kvarkov svet - Himalajca Variete za najmlajše: Sol-letico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Se-rio), vmes risanke Princesa Sissi in nan. Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport Kviz: La Zingara Dokumenti: SuperKvark (vodi Piero Angela) Dnevnik Festival poezije v Sanre-mu Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: II grillo ^ RAI 2 7.00 9.15 9.45 10.50 11.10 12.00 13.00 13.30 14.00 14.40 16.00 17.30 20.00 20.30 20.50 23.30 0.35 Variete za najmlajSe: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama, 10.10 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve (vodi Massi-mo Giletti) Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualno: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti) Kronika v živo: Vita in diretta (vodi Michele Cu-cuzza), vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Variete: I fatti vostri -VaSe zadeve - Telethon, vmes (18.15) kratka poročila Loto ob 8-ih - Telethon Večerni dnevnik Tg2 Variete: Vaše zadeve -Telethon (vodi Massimo Giletti) Dnevnik Variete: Vaše zadeve -Telethon ^ RAI 3 6.00 8.30 12.00 12.20 14.00 14.50 15.30 17.00 18.30 19.00 19.55 20.00 20.25 20.55 22.30 23.15 0.30 Dnevnik, vreme Aktualne oddaje: Sola v živo 10.30 Podobe, 11.00 Tempo Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Politična tribuna, 13.40 TisoC in ena Italija Deželne vesti, dnevnik Tgr Leonardo, 15.00 Sredozemlje Športno popoldne Dokumenti: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole (i. Samuela Sardo) Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Aktualno: Ljubosumje ne obstaja Variete: I fatti vostri -Vase zadeve Telethon TV film: Tragico errore -Undere Oath (dram., ZDa ’96, i. J. Scalia) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Italia Maastricht Dnevnik, pregled tiska, kultura (§8 RETE 4 6.00 8.30 8.50 18.00 18.55 19.35 20.35 22.40 1.00 1.20 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Regina Pregled tiska Nad.: Guadalupe, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore Peste e corna Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Spiaggia libera (kom., It. ’66) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik Risanke Nan.: La dottoressa Gib (i. B. D’ Uršo, F. Testi) Film: L’ ombra del testi-mone (krim., ZDA '91, i. Demi Moore, B. VVillis) Pregled tiska Film: Lo sceicco bianco (r. F. fellini, i. A. Sordi) S CANALE5 6.00 8.00 8.45 10.00 11.25 13.00 13.30 13.45 14.15 15.45 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 22.40 23.05 1.00 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costanzo Show Nan.: Detektiv na razpotju, 12.30 Due per tre (i. Johnny Dorelli) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: Un nemim invi-sibile (pust., ZDa '95, i. perry King, Stephanie Zimbalist, A. Scarfe) Kronika v živo: Verissi-mo Variete: Superboll (vodi Fiorello) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Variete: Paperissima (vodita Lorella Cuccarini in Marco Clumbro) Variete: Titolo (vodi Enzo lacchetti) Variete: Maurizio Costanzo Show Dnevnik *%> ITALIA 1 Slovenija 1 Slovenija 2 Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Mr. Cooper SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek Film: Cin-Cin (kom., ZDA ’36, i. Shirley Tem-ple, Robert Young) Odprti studio SP v smučanju: zenski veleslalom, 2. tek Risanke Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: Beverly Hills Variete, za najmlajše, vmes risanke Nan.: Baywatch Odprti studio Šport Nan.: La Tata, 19.30 In-namorati pazzi Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Film: L’ ultima missione - Man of War (pust., ZDA ’93, i. Dolph Lundgren, C. Levvis, T. Guinee) Film: A rischio della vita (pust., ZDA ’95, i. J.-C. Van Damme, P. Boothe) Odprti studio Fatti e misfatti Šport studio # TELE 4 .30 .35 .30 .00 .30 .00 .30 .45 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Kviz: Cooperando Gledališče v Gorici LBJ Zoom umetnost Glasba: Musichiamo Zoom umetnost Film: Mickey in Nicky ($) MONTECARLO 12.45 11.00 13.05 14.00 16.00 18.00 20.40 23.20 19.30, 22.45, 0.30 Dnevnik, 13.30, 19.50 Šport Specialmente Tu Nan.: Quincy Film: La legione del Sahara (pust., ZDA ’53) Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap Film: A 007 - Dalla Rus-sia con amore (VB ’63) Film: La dolce ala della gio-vinezza (dram., ’61, i. Paul Nevvman) 8.00 8.55 9.00 9.30 11.40 12.05 13.00 13.10 14.45 15.15 16.20 17.00 17.10 17.25 17.30 18.20 19.10 19.30 20.00 20.15 22.00 22.40 22.50 0.05 0.50 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Glejte, kako rastejo: Želva, 9.-40 Tedi, oddaja za mularijo, 10.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 10.45 Zenit, 11.15 4x4, oddaja o ljudeh in živalih Oddaja TV Mafibor: Na vrtu Poljudnoznanstvena oddaja: Izginjajoči delfini Poročila, vreme, Šport Vremenska panorama Opus Monodrama: Živelo življenje, Luka de (Pavle Lužan, TV priredba Poldeta Bibiča) Mostovi, 16.50 Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Lahkih nog naokrog Dober večer Risanka TV Dnevnik, vreme, Šport Zrcalo tedna Športni kviz Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi Polnočni klub Oddaja TV Koper: TV Poper Dober veCer 1.40 Napovedniki TV PRIMORKA 8.00 17.00 17.05 18.10 18.30 19.00 19.30 20.00 20.30 20.50 21.35 22.05 23.00 17.00 Videostrani Videospot dneva Zdravje in mi Mladi in gore Nad.: Sosedje (103. del) Kako biti zdrav? In zmagovati (Rudi Klarič) Videostrani Dnevnik, vreme Hitov trenutek Pogovor z...: Marta Kos Združ. lokalnih TV: Studio As, Murska Sobota Glasb, odd.: Video Top Dnevnik TV Primorka 8.00 9.00 9.25 10.30 10.55 11.20 11.50 12.25 13.20 14.30 15.00 17.00 18.05 18.30 19.00 19.30 20.00 21.30 22.00 23.55 0.45 2.00 2.30 Vremenska panorama Nan.: Vsi Zupanovi možje (ZDA, 10. ep.) SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zelandija, 62. epizoda) Nan.: Pacific Drive (Avstralija, 118. ep.) Tedenski izbor. Nanizanka: Lukas (Nem., 3.) Nanizanka: Lahko no C, ljubica (VB, 11. del, i. Ni-cholas Lyndhurst, Mi-chelle Homes) SP v smčanju: ženski veleslalom, 2. tek Euronevvs TV prodaja Film: Salamander (Švica) SP v smučanju Nan.: Indaba (Fr., 22. ep.) Nan.: Davis, ravnatelj (ZDA, 3. epizoda) TV igrica: Kolo sreCe Videoring Novosti z mojco Evropske filmske nagrade Felbc '98 Dok. serija: Velike romance 20. stoletja (8. del) Film: Fourbi (Švica 1995, r. Alain Tanner, i. Karin Viard, Cecile Tanner) Nan.: SodišCe (ZDA, i. P. VVettig, Brad Jolmson, 4.) Nan.: Vsi Zupanovi možje (ZDA, 11. ep.), 1.10 Maloney (ZDA, 14.) EP v plavanju ’ Napovedniki IC Koper SP v smučanju: veleslalom Z, 1. tek, 12.30 2. tek Euronevvs Otroška oddaja: Gugalnica Četrtkova športna oddaja Košarka: Union Olimpija - Samara (Evroliga) Program v slovenskem jeziku: Sok Primorska kronika Dnevnik, šport Otroška oddaja: Gugalnica Km Vsedanes aktualnost Potopis (vodita R. Giuri-cin, S. De Franceschi) Potovanje po Nemčiji: Marburg Rtlij Vsedanes - TV dnevnik Folkest ’98 B Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik r Radio Trst A 8'°0,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8'10 Kulturne diagonale; 9.00 Evergreen; 9.15 Odprta knjiga: Na vetrovni postojanki (V. Beličič, 14. del); 9.30 Glasba za vse oku-Se; JO. 10 Koncert simfonične glasbe; 11.00 Od Milj do Devina; 12.40 MePZ Primorsko; 13.20 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25 Veselo po domače; 15.05 Glasbeni predah; 15.30 Mladi val; 19.00 Kulturna kronika; 17,10 KZAve; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka 9asba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8'30,12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Mati-neia; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30,17.30,19.30 Dnevnik; 6.05 Primorska P°je; 6.30 Poročila, osmrtnice; 7.30 Noč in Pan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni kole-Par; 9.10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 2a in proti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po v željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO; 20.00 Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' ona blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Moj dom; 14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.35 Euro notes; 14.45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London calling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00,19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd. o morju in pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve, gorniške novice; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.05 Country glasba; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22,25 Klub klubov. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Orgelski festival; 19.30 Koncert orkestra Siov. filharmonije; 21.30 Nokturno; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 640 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28. tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcijat®primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodiscu v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANT1- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLON*^ PLIMOVANJE Danes: ob 4.16 najvišje 28 cm, ob 11.54 najnižje -8 cm, ob 15.37 najvišje -4 cm, ob 21.27 najnižje -20 cm. Jutri: ob 5.13 najvišje 32 cm, ob 12.40 najnižje -19 cm, ob 17.57 najvišje -1 cm, ob 22.50 najnižje -16 cm. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.........,..-3 1000 m.............0 1500 m............-2 °C 2000 m............-4 2500 m ...........-6 2864 m............-7 SVET / SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Združene narode skrbi vpliv leta 2000 na računalnike NEVV YORK - Tudi OZN deli zaskrbljenost sveta ob težavah, ki se pričakujejo pri delovanju računalnikov ob prehodu v novo tisočletje. Generalna skupščina o tem problemu na predlog Pakistana sprejema resolucijo, 11. decembra pa se bodo v New Yorku zbrali voditelji nacionalnih programov, ki se ukvarjajo z učinkom leta 2000 na računalnike. Prehod v novo tisočletje bo vplival na datirne sisteme računalnikov, ki ne bodo prepoznavali novega štetja let, ker za to niso pripravljeni. Tako se bo na primer dogajalo, da bo računalnik leto 2000 prepoznal kot leto 1900. Razsežnosti učinka še niso do konca raziskane in so lahko različne od države do države ter od računalnika do računalnika. Prehoda v novo tisočletje se najbolj bojijo v letalskem prometu, telekomunikacijah, finančnih ter vladnih ustanovah. Gospodarstvenike je strah, da bo zastoj v poslovanju zaradi težav z računalniki povzročil destabilizacijo mednarodnih finančnih trgov, ki si še niso opomogli od zadnje krize. Učinek na države v razvoju je še bolj nepredvidljiv. Čeprav so računalniki v teh državah redki, so tudi zastareli in nikakor niso prilagojeni za ubadanje z učinkom leta 2000. Te si tudi ne morejo zlahka privoščiti modernizacije. »Posledice nepripravlje- nosti držav, ki se ne bodo zadosti pripravile na prehod v novo tisočletje, bodo hitro čutili v sosednjih državah in posredno po vsem svetu. Prvi korak, ki ga moramo storiti, je zavedanje o problemu. Mnogo držav sploh nima strategije za uspešno soočanje s problemom, nikjer pa ni celovitega pregleda pripravljenosti sveta v celoti,« je dejal pakistanski veleposlanik v OZN Ahmed Kamal, ki je organiziral sestanek delovne skupine voditeljev nacionalnih programov. Na delovnem sestanku jih bo sodelovalo 80, poleg njih pa bodo sodelovali tudi strokovnjaki OZN, Svetovne banke, Mednarodne telekomunikacijske zveze. Mednarodne agencije za jedrsko energijo, Mednarodne organizacije za civilno letalstvo in drugi. Pakistan je za sprejem v generalni skupščini pripravil tudi osnutek resolucije na to temo, ki poziva vse države članice OZN, da nujno povečajo napore pri reševanju učinka leta 2000 na računalnike. Pri tem morajo sodelovati z nevladnimi organizacijami in zasebniki ter imenovati nacionalne koordinatorje v ta namen. Osnutek resolucije poziva članice, da sodelujejo med sabo pri zagotavljanju pravočasne pripravljenosti na učinek leta 2000 ter odpravljanju njegovih posledic. (STA) Najmanjši Božiček iz melonine peške LYON - Francoski mi-niaturist Pascale Casarosa iz Lyona je za razstavo na božičnem sejmu v Sarre-gueminesu v vzhodni Franciji izdelal po vsej verjetnosti najmanjšega Božička na svetu. Iz ene polovice melonine peške je izrezljal 3 milimetre visokega Božička, v drugi polovici pa miniaturno skulpturo z božičnim motivom (telefoto AP). Kako velika (ali bolje rečeno majhna) je ta miniaturna mojstrovina, najbolje prikazuje primerjava z glavico navadne vžigalice na desni strani fotografije. Srbija je zelo revna država, zato pa so bogati njeni funkcionarji BEOGRAD - Skupščina Republike Srbije je sprejela zakon o posebnih pravicah in obveznostih izvoljenih oseb, na podlagi katerega so znatno povečani osebni prejemki funkcionarjev in poslancev. Zakon zagotavlja predsedniku Srbije mesečni osebni prejemek v višini 18 povprečnih plač v republiki, povečan za 20 odstotkov, tolikšno plačo, vendar brez omenjenih 20 odstotkov pa bosta prejemala tudi predsednik vlade in predsednik skupščine. Zakon je ministrom odmeril 15, predsednikom poslanskih skupin 13, predsednikom skupščinskih odborov 12, poslancem, ki so na stalnem delu v parlamentu, pa 10 povprečnih plač v Srbiji. V oktobru je znašala povprečna plača v Srbiji nekaj manj kot 1200 dinarjev ali 200 DEM po uradnem tečaju. Predsednik Srbije Milan Milutinovič bo tako prejemal okrog 4320 DEM po uradnem tečaju ali skoraj 22 povprečnih mesečnih plač. Dnevnik Blic je izračunal, da je Josip Broz Tito kot predsednik bivše SFRJ prejemal samo 7 tedanjih povpreč- nih plač, v naslovu komentarja o »posebnih pravicah« pa je zatrdil, da je bil Broz - amater. Predsednik Srbije je glede »posebnih pravic« odslej povsem izenačen s predsednikom ZDA. Po prenehanju mandata bo imel pravico do doživljenjskega izplačila denarnega zneska v višini 85 odstotkov plače srbskega predsednika, do smrti bo imel tudi pravico do osebnega varstva, kot tudi varstva njegove družine ter doma, nadalje do službenega avtomobila, voznika, enega delavca za opravljanje uradnih zadev ter do treh zaposlenih oseb za ustrezno pomoč v hiši. Zakon posebej ureja tudi »posebne pravice« predsednikove soproge. Zasebni mediji kot posebno zanimivost v zvezi s tem zakonom poudarjajo, da so bili njegovi pobudniki poleg levega skupščinskega bloka (socialisti in komunisti) tudi Sešljevi radikali in Draškovičevi "obnovitelji", slednji pa so včeraj pred novinarji najbolj goreče branili njegovo sprejetje. (STA) »Body scanner« namesto kabin LONDON - Britanski znanstveniki so razvili »body scanner«, ki kupcem ponuja »virtualno kabino za pomerjanje oblek«. To bo največja revolucija v nakupovanju, je o scan-nerju povedal voditelj projekta, la je britansko vlado stal 3, 4 milijona funtov, Philip Tre-leaven. Preteklost bo postalo obiskovanje prodajaln in preoblačenje v kabinah. Vse boste lahko opravili kar doma, ne da bi kadarkoli odšli v kabino in poskuStli obleko, je še povedal Treleaven. Scanner je podoben kabini za fotografiranje. Infrardeča svetloba deluje kot elektronski krojač, ki da popolno sliko kupčeve postave. V letu in pol se je poročila sedemkrat LONDON - Neka 30-letna Britanka si je brez dvoma zagoto-: vila prostor v knjigah rekor-i dov, saj se je v 16 mesecih po-i ročila kar sedemkrat. S po-: rokami je želela Susan Coates obiti zakon o priseljevanju. Vsi zakoni so bili sklenjeni le na papirju, saj je želela Susan svojim možem, ki so prihajali iz afriških držav, »pomagati«, da bi pridobiU dovoljenje za bivanje v Veliki Britaniji-Podjetna Britanka je od svojih soprogov za poroko iztržila po 2.700 funtov (5 milijonov Ur), to pa še ni bilo vse. Od svojih mož je še naprej zahtevala denar in jim grozila, da v nasprotnem primeru ne bo sprožila ustreznih postopkov za pridobitev dovoljenja za bivanje pri britanskem notranjem ministrstvu. Skrivnost je policija odkrila po naključju. Trije možje, ki sicer prihajajo iz Sierre Leone, so dobiU od sest do devet mesecev zapora, nato pa jih čaka izgon iz države. Ostalih štirih soprogov še niso izsledili.