PoSTnloa plačan* r gotovini. Leto XII., štev. 181 Ljubljana, sobota 8. avgusta 1951 Cena 2 Din Lpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul 3. — Tel. 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 78.180 Wien št 105.241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telef št 190. Rokopisi se ae vračajo. — Oglasi po tarif u. Največja katastrofa človeške zgodovine Grozne poplave na Kitajskem — Prizadetih |e 50 milijonov ljudi — Nesreč še ni konec London, 7. avgusta, 5g. Kakor poro-ca » Times« iz Šanghaia, je poplavna katastrofa, ki je zadela Kitajsko največja elementarna katastrofa, kar jih beleži človeška zgodovina. 15 ogromnih provinc ie popolonma pod vodo. Ogroženo je življenje 50 milijonov ljudi. Več milijonov ljudi je brez strehe. Število utopljencev in pogrešancev se ne da niti približno oceniti, je .pa na vsak način bajeslovno. Voda stoji ponekod 3 do 5 metrov visoko. Polja v dolini Jangtsekianga, posejana z rižem, so popolnoma uničena, tako da grozi za poplavo še lakota. Obstoja največja nevarnost za razširjenje epidemij, ker ni mogoče ukreniti ničesar, da bi se ta nevarnost zajezila. Cela armada beguncev je pribežala v ^anghaj, kjer se ie zbralo že okoli 160.000 Hud1' iz bližnjih krajev, ki so prizadeti zaradi poplave, iz oddaljenejših provinc se k obrežju ni mogel rešiti nihče. Na močno naraslih rekah plavajo nešteta trupla lindi in živali. Dve tretjini province Hunan je izpremenje-ne v ogromno morje. Neštevilne vasi in naselbine so zaradi popiave sploh izginile s površja. Samo v provinci Hunan je zaradi poplav prizadetih okroglo 10 milijonov ljudi, ki so vsi zapustili svoje premoženje doma in zbežali. Kakor poročajo, reke še vedno naraščajo, ker divjajo naMvi po raznih delih države z nezmanjšano silo dalje. Šanghaj, 7. ivgusta. p. Položaj v Han-kau je obupen. 160.000 ljudi je brez strehe. Med begunci vlada silno pomanjkanje živil in od lakote umre vsak dan več sto ljudi. Voda ?e vedno narašča in mesto Hankau polagoma popolnoma izginja. Enak je položaj tudi v sosednjih mestih Fuču in Huajangu. Poplave tudi v Italiji Milan. 7. avgusta g. Velikanski vihar je d i v»i al v pretekli noči v gornji dolini Adiže ofcold Brunecka ter povzročil velike prometne težave in tudi poplave Gorski potoki so zelo narasli in nosijo seboj mnogo kamenja, izruvanega drevja itd. Prelaz An-terselva ie nod vodo. V kraju Vlila Oteno ;>e bito treba izprzaniti 20 hiš. ker ie grozila nevarnost, da se bodo podrle. Z sorskih pobočij so zgrmele v dolino velike množice kamenja, ki se je nakopičilo na državni cesti. Cesta ie zaradi tega 14 km daleč zasuta, tako da je Dromet zelo otež-kočen iu deloma soloh nemogoč. Tudi železniške proge so zelo v nevarnosti. Iz Bolcana so odšli v prizadete kraje pomožni vlaki, da bodo takoj začeli čistiti progo. Svetovna politika se seli v Ženevo Glavne razpravne točke na letošnjem zasedanju Društva narodov - Angleški načrt za pakt o razorožitvi ženeva, 7. avgusta. AA. Tajništvo Društva narodov je objavilo dnevni red prihodnje seje sveta Društva narodov, ki obsega 23 točk. Med njimi sta najvažnejši vprašanje nemških manjšin v Zg. šleziji ter odločitev mednarodnega razsodišča v Haagu o nemško-avstrijski carinski uniji. ženeva, 7. avgusta, d. Dne 18. avgusta se prično seje pododbora evropske komisije, septembrsko zasedanje Društva narodov pa se otvori 1. septembra s 64. sejo sveta Društva narodov, ki ji bo predsedoval španski zunanji minister Lerroux. Bržkone bo glavno zanimanje na zasedanju Društva narodov posvečeno vprašanjem, ki sploh niso na dnevnem redu, ki pa so danes v središču vseh obravnav in ki bodo gotovo prišla v razgovor pri sestanku nad 20 evropskih zunanjih ministrov in 30 vladnih delegacij izvenevropskih držav, ki se bodo zbrale na septemberskem zasedanju Društva narodov. Ker bo ob otvoritvi zasedanja evropske komisije 3. septembra, kakor tuedi na seji takozvanega kooperacijskega odbora evropske komisije, ki prične že 31. avgusta, navzoč tudi delegat sovjetske vlade, ki bo bržkone ostal v Ženevi večji del meseca septembra, in ker bo Amerika, kakor že nekai let nri zasedanju Društva narodov zastopana z neofioiielnim opazovalcem, še more kliub malo senzacionalnemu začasnemu dnevnemu redu sveta Društva narodov smatrati, da bo s 1.. septembrom središče svetovne politike zopet preloženo v Ženevo. London, 7. avgusta AA. Po vesti iz verodostojnega vira ie angleška vlada jzgo-tovila in ooslala Droštvu narodov v Ženevo memorandum o razorožitvi Vihar proti papeškemu nunci ju v Pragi Protesti zaradi nuncijevih izjav o nadškofu Kordaču -Tudi Nemci so ogorčeni in zahtevajo odpoklic nuncija Kordač naj postane patrijarh Praga. 7. avgusta, d. Izjave praškega nuncija Ciriaccija o resignaciji nadškofa dr. Kordača kritiku jejo vsi listi razen klerikalnih. Socialistični tisk zamerja nunciju, da je namigaval, kakor da bi nadškof ne bil več pri polni razsodnosti, čeprav vsakdo ve, da je nasprotno resnica. >Deu-tsclie Pressec izjavlja, da je afera nadškofa dr. Kordača v nasprotju z mnenjem nuncija prenehala biti čisto notranja cerkvena zadeva. Žal, je nuncij pozabil govoriti o glavnem vprašanju, namreč o načinu, kako je bil nadškof prisiljen k odstopu. Javnost je še nadalje v dvomu, če je bil Rim u tem pravilno informiran. Češki listi so ogorčeni zaradi načina, kako se je upal nuncij govoriti o prvem cerkvenem dostojanstveniku Češkoslovaške, in pozivajo češko duhovščino, naj apelira na slabo poučenega papeža in ga točno informira o zadevi. Kakor poroča J-Deutsche Presse<, imeli člam nemške ljudske zveze v Hebu zborovanje, na katerem so sprejeli tudi resolucijo o odstopu nadškofa Kordača. Resolucija pravi, da nemški katoličani v ČSR globoko obžalujejo odstop nadškofa dr. Kordača, ki si je pridobil s svojim socijal-nim pastirskim pismom hvaležnost vseh katoliških delavcev. Resolucija pravi dalje, da predstavlja postopanje papeževega nunelja kršitev krščanske ljubezni. Katoliško javno mnenje pričakuje zato, da bo km.ilu poslan drug zastopnik Sv. stolice v Pr;omenila za Nemčijo veliko pomoč. Ni izključeno, da bi se sli« čen dogovor sklenit t.udi za dobavo pšenice. Na drugi strani 6,7 prizadevajo tudi zastopniki amerišk*« industrije bakra, da bi z zasebnimi fegovori prodali Neančiji .balker pod 6Hčnimi pogoju Pariz, 7- avgusta, č. Vesiti, da ponuja ameriška Federal Farm Board Nemčiji velike količine bombaža, so izzvale vzmemir« jenje v .vrstah francoskih tvomičarjev bombažnega blaga. Predsednik zveze fran* cosfeih izvoznikov bombaža je označil to kupčijo kot dumpinjg. Maroški sultan se zahvaljuje Franciji Pariz, 7: avgusta. AA. V svojem govoru na recepciji pri predsedniku republike Doumerju v Rambouilletu je maroški sultan slavil delo Franfcije v Maroku. Nagla-šal je, da je znala Francija urediti maroško administracijo in gospodarstvo tako, da je čuvala istočasno religijo, tradicijo in običaje domačinov. Dežela je pod fran« cosko upravo doživela velik napredek, kar je pripomoglo k redu in miru v Maroku. Dejal je, da sd je Francija znala pridobiti s svojim delom srca domačinov. Predsednik Doumer je v svojem odgovoru poudarjal nerazdružljivo prijateljstvo, ki veže v znamenju miru Francijo z Marokom. NEMŠKI POSET V RIMU Demonstrativno prisrčen sprejem Bruninga in Curtiusa — Ponovne konference nemških in italijanskih državnikov Rim, 7. avgusta AA. Nemški državni kancelar Bruning in zunanji minister Curtius sta dospela v spremstvu nemškega poslanika v Rimu v. Schu-berta davi ob 8.15 v Rim. Nemška državnika so sprejeli na postaji predsednik vlade Mussolini, zunanji minister Grandi, podtajnik predsedništva vlade Giunta, višji uradniki nemškega poslaništva v Rimu ter predstavniki državnih oblasti. Fašistični listi soglasno pišejo o važnosti nemškega obiska in priobčujejo obširno pozdravne članke. Dokazujejo, da je potovanje nemških državnikov logična posledica političnega razvoja in evropskega sodelovanja. Fašistični listi zatrjujejo ob tej priliki, da je fašistična vlada vedno delala za povratek zaupanja in miru med narodi. Sestanek z Mussolinijem Kancelar Bruning in zunanji minister Curtius sta imela takoj po prihodu v Rim sestanek z Mussolinijem in Gran-dijem. O tem poroča službena agencija »Štefani«: »Danes je predsednik italijanrke vlade Mussolini sprejel nemška državnika dr. Bruninga in dr. Curtiusa. Sprejemu je prisostvoval minister za zunanje zadeve Grandi. Razgovori nemških in italijanskih državnikov so bili zelo presrčni in so trajali poldrugo uro.« Avdijence pri kralju ne bo Agencija »Štefani« poroča dalje: »Ob prihodu v Italijo sta nemška državnika Bruning in Curtius zaprosila za sprejem pri italijanskem kralju, ki se nahaja v Santani de Valdiere. Kralj se je zahvalil nemškima državnikoma za to njuno prošnjo ter ju obenem zaprosil, naj z ozirom na dejstvo, da je njuno bivanje v Italiji časovno omejeno, ker se morata kmalu vrniti v Nemčijo, kjer ju čakajo težke naloge, opustita obisk v Santani de Valdiere, ker bi bila pot tja predolga. Kralj se je zahvalil istočasno za presrčne pozdrave nemških državnikov.« Sprejem nemških državnikov pri papežu Poset kancelarja dr. Bruninga in zunanjega ministra dr. Curtiusa v Vatikanu je določen za soboto popoldne. Papež bo sprejel dr. Briininga ob 6. popoldne, dr. Curtiusa pa pol ure kasneje. Nemška državnika bosta sprejeta tudi od kardinala državnega tajnika 1J£-cellija vsak zase. Kasneje jima bo kardinal Pacelli vrnil poset. Zvečer bo sprejem v nemškem poslaništvu pri Vatikanu, ki se ga bo udeležilo samo r eka j diplomatskih funkcionarjev, med njimi tudi vatikanski državni tajnik Pacelli. Ovacije rimskega prebivalstva Rim, 7. avgusta, č. Nemška državnika dr. Briining in dr. Curtius nista bila ob prihodu " Rim na kolodvoru sprejeta samo od Mussolinija, Grandija in službenega osobja, temveč tudi od velike množice občinstva, ki je nemška državnika tako na postaji, kakor tudi po vsej poti do Grand-hotela pozdravljala z živahnim vzklika-njem. Policija je aretirala par ljudi, ki so stali med množico pred kolodvorom in vzklikali: »Doli antifašistični Bruning, živel Hitler! Aretacije so bile izvršene tako na* glo, da jih občinstvo večinoma ni niti opazilo in da tudi nemška državnika nista slišala demonstrativnih klicev. Iz hotela sta se dr. Bruning in dr. Curtius odpeljala takoj v palačo Venezia, kjer sta ju že pričakovala Mussolini in Grandi, ki sta se odpeljala tjakaj naravnost s kolodvora. Državniki so se sestali točno ob 10. Razgovor. ki mu je prisostvoval tudi nemški poslanik Schubert, je trajal poldrugo uro. Aretirani hitlerjevci Rim, 7 avgusta, s. Že sprejem, ki je bil nemškima državnikoma prirejen ob prihodu na kolodvoru priča, da si Italijani zelo prizadevajo pridobiti si Nemčijo za svoje politične načrte. PToti običaju ie prišel k sprejemu na kolodvor tudi sam Mussolini. ki ie nato pozdravil Briininga in Curtiusa v nemškem jeziku. Pred kolodvorom je bila oostavlietia četa karabinjerjev v paradnih uniformah, za njimi na je bila zbrana ogromna množica občinstva. Polnošetvilno je bila zbrana todi nemška kolonija v Rimu. ki ie prirejala nemškim državnikom živahne ovacije. Tudi italijanska Dublika :e neprestano vzklikala Nemčiji Mussoliniju in zavezništvu med Italijo in Nemčijo. Med nemškimi kolonisti ie bilo tudi nekaj hit-lerjevcev. ki so nrišli k sorejemu na kolodvor demonstrativno v svojih srajcah ter so ob prihodu nemških državnikov začeli vzklikati in demonstrirati proti Briiningu njihovi klici pa so utonili v burji nemških in italijanskih ovacij. Italijanske oblasti so hotele demonstracije proti Briiningu v kali zadušiti ter so aretirale vse navzoče hit-lerjevce ki so prišli v uniformah. Bruning o razgovoru z Mussolinijem Po konferenci z Mussolinijem sta Bruning in Curtius sprejela nemške novinarie ter jfana podala kratko skuono izjavo, v kateri poudarjata, da so se razgovori z Mussoliniiem vršili popolnoma v duhu Chequersa. »Posebno me veseli«, je naglasil dr. Brii* ning, da smo mogli tako odkrito izmenjati misli. Razgovori so se prav za prav pričeli že ob priliki londonske konference z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem, sedaj pa smo jih nadaljevali s šefom italijanske vlade Mussolinijem, ki je idejo evropskega sodelovanja postavil v ospredje vseh naših razgovorov. To je bil cilj Che-ouersa, o tem se je govorilo v Parizu in Londonu in sedaj nadaljujemo to akcijo v Berlinu.« Dr. Curtius je dodal da sta bila z Bruningom zelo presenečena nad nenavadno prisrčnim sprejemom v Rimu. Nadaljnje konference Kmalu nato sta Mussolini in Grandi vr-nila nemškima državnikoma posel" v Grand hotelu. Opoldne je priredil zunanji minister Grandi v vili Borghese obed, popol« dne pa so italijanski in nemški državniki imeli ponoven sestanek v Tivoliju v vili Tste, kjer je bila na čast gostom prirejena čajan-ka. Zvečer sta bila dr. Bruning in dr. Curtius na večerji pri Mussoliniju. Hindenburg v konfliktu s prusko vlado Proglas pruske vlade proti ljudskemu glasovanju - Proglas morajo objaviti v Prusiji vsi listi brez izjeme Berlin. 7. avgusta d. Pruska vlada je izdala oroglas proti ljudskemu glasovanju za razipust pruskega deželnega zbora. Proglas morajo n-a podlagi tiskovne zasilne uredbe od 17. iuliia 1931.. objaviti z debelim tiskom na prvem mestu vsi Druski listi brez izjeme, torej tudi komunistični in hitler-ievski. Proglas opozarja na nenaravno zvezo, v kateri so se ori zahtevi po razpustu pruskega deželnega zbora znašli nesoravliivi smrtni sovražniki, desničarske stranke in komunisti, nri ljudskem glasovanju za razpustitev pruskega deželnega zbora. Med drugim pravi proglas: »Stranke, katerih fanatični pristaši si stoje vsak dan nasproti v spopadih in krvavih boiih. so se nenadoma znašle skupaj. Z enakim orožjem, z glasovnico za razpust nruskega deželnega zbora, hočeta oba dela doseči nekaj najbolj nasprotnega, kar si ie mogoče predstavljati. Eni hočejo boljševiško. ruskim metodam prilagodeno sovjetsko Prusijo. drugi oa staro, ljudstvu sovražno Prusijo z volilno krivico treh razredov ali pa fašistični na siki i režim«. »Narodni socialisti in komunisti, nadaljuje proglas, hočejo doseči kaos in polom obstoječega. Eni kakor drugi mislijo namesto odstranjene postaviti svojo vlado ter svoiega nasprotnika, pravkar še dobrodošlega zaveznika pri ljudskem glasovanju, spraviti pod svojo peto.« Proglas končno opozarja. da ie po tiskovni naredbi listom prepovedano polemizirati v isti številki nroti oficiielm objavi in da jo morajo brez ugovora ponatisniti Odgovori se smejo objaviti šele v nasipen;: Številki. Berlin, 7. avgusta. d. Tajništvo »Stahl« helma« je izročilo državnemu predsedniku Hindenburgu spomenico, v kateri prote» stira proti proglasu pruske deže-lne vlade glede ljudskega glasovanja, ki ie bil poslan v objavo listom. Spomenica pravi, da po« menja prisilna objava tega proglasa kršitev tiskovne svobode, ki se spoštuje že cele generacije v vseh kulturnih državah. Dr« žavnega predsednika poziva, naj prepreči, da bi pruski listi bili prisiljeni pisati proti vsemu, kar smatrajo za prav in dobro. Pariz, 7. avgusta. AA. Havas poroča iz Berlina, da je državni predsednik H in der* hurg izjavil, da obsoja sklep pruske vlade, s katerim je prisilila vse pruske liste, naj objavijo njen manifest proti plebiscitu, ki se vrši v nedeljo glede predloga za raz« pust pruske zbornice. Uradni krogi smatra« jo, da bo ta predsednikova inicijativa ime« la dalekosežne poslcdice. Berlin, 7. avgusta, č. Državni predsednik Hindenburg je zaradi protesta »Stahlhel« ma« proti objav! proglasa pruske vlade, ki se izreka proti nedeljskemu plebiscitu za razpust deželnega zbora, pozval državno vlado, naj mu predloži nov predlog o tis* kovni zasilni uredbi. Predsednik Hindenburg je prejel nad 2500 protestov iz vrst nemških nacijonalistov proti proglasu pruske vlade. Vlada se je takoj sestala k seji ter je sklenila, da bo sklepala o zadevi v ponedeljek, ko se vrne državni kan« celar Bruning iz Rima, torej po izvršenem plebiscitu. Svarilo pruskega fin. ministra Berlin, 7. avgusta, č. Pruski finančni minister Schopker=Aschow je imel snoči v berlinskem radiju govor o finančni krizi in o pruskem plebiscitu. Poudarjal je,_ da je obnova denarnega prometa najboljši do« kaz, da so imele zasilne uredbe vlade po« poln uspeh in da je nemška vlada na pra« vj poti. Prehajajoč na pruski plebiscit je naglasil. da bo sledila eventualnemu uspe« hu plebiscita nepopisna notranja borba, ki se bo končala z uvedbo diktature. To« da ta diktatura ne bo mogla rešiti gospo« darskega problema in bo pognala Nemeijc v popolno propast. Bombne eksplozije v Madridu Krvavi spopadi med komunisti in policijo — Številni mrtvi in ranjeni Macia na potu v Madrid Madrid, 7. avgusta, s. Snoči je bilo v Madridu sklicano protestno zborovanje proti postopanju policije. Ko je policija hotela zborovan i e razpustiti, je prišlo do krvavih spopadov, pri katerih se je na obeh straneh streljalo. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Na pomoč je morala priti civilna garda peš in na konjih in proti polnoči je bil vzpostavljen mir. Kmalu po polnoči pa je eksplodiralo na petih različnih krajih mesta pet peklenskih strojev, ki so povzrociii Ameriški demanti o oboroževalnem moratoriju Washington, 7. avgusta, s. V inozemskem tisku so se zadnje dni razširile vesti, da namerava ameriška vlada predlagati vsem pomorskim državam dveletni oboroževalni moratorij. S tem hoče baje ameriška vlada zagotoviti uspeh svetovne razorožit-vene konference, ne drugi strani pa prihra« niti ogromne vsote, ki jih bo sicer morala žrtvovati za izvedbo svojega pomorskega programa. Iz Bele hiše in državnega depar-tementa je bil izdan danes komunike, ki vse te vesti najodločneje demantira. Nemška križarka v indijskih vodah London, 7. avgusta. AA. Iz Singapura poročajo, da je priplula nemška križarka »Emden« v Batavijo. Odtod bo odplula na otok Kangean, da tam zbere trupla bivše posadke istoimenske križarke »Emden« in jih pokoplje. Znano je, da je križarka »Emden« v času svetovne vojne nasedla pri otoku Kangean. kjer jo je potopila avstralska križarka »Svdney«. Nemško križarko spremlja tudi hritska križarka. ki bo pri svečanem pogrebu v vojni padlih nemških mornarjev zastopala britsko vlado. Omejitev deviznega prometa na Madžarskem Budimpešta, 7. avgusta AA. Prvi ukrepi vlade na podlagi danega ji pooblastila so stopili danes v veljavo. Tičejo se predvsem izvoza kapitala. Samo Narodna banka w pooblaščena kupovati in prodajati tuje devize. precejšnjo materiialno škodo. Zaradi teh eksplozij je zavladala v vsem mestu velika panika. Kmalu nato je drvelo po mestu več avtomobilov, iz katerih so streljali na policijske patrulje. Dva stražnika sla bila pri tem ubita. Madrid, 7. avgusta- AA. Po vesteh iz verodostojnega vira pride v ponedeljek 10. t. m. predsednik Katalonije Macia v Madrid, kjer bo španski vladi predložil ustavo katalonske republike. Gandhi potuje v Evropo Bombay, 7. avgusta, č. Gandhi je za 15. avgust najel mesto četrtega razreda na angleškem parniku za pot v London, kamor potuje na »konferenco za okroglo mizo«, ki bo razpravljala o indijskem problemu. Kot prtljago bo vzel s seboj samo en prt, dve volneni odeji ter večji kovčeg raznih dokumentov. Na ladjo bodo vkrcali tudi dve njegovi kozi, ker Gandhi v času bivanja v Londonu noče uživati nobene druge hrane, kakor mleko teh dveh koz. V glasilu indijskih nacijonalistov »Mlada Indija« je objavil Gandhi članek o svojem potovanju v London. V članku naglasa, da bo storil vse za uspeh konference. Ne da bi izdal indijsko nacijonalno stvar, tudi ne bo postavil Angležem nobenih takih zahtev, ki bi jih ne mogli sprejeti. Na vsak način se mora tako v interesu Anglije, kakor v interesu Indije najti kompromisna, rešitev. Upor v italijanski kaznilnici Trst, 7. avgusta g. V jakinski kaznilnici je izbruhnil upor med kaznenci. Med organizatorji upora je tudi bivši komunistični poslanec Merciero. Železniška nesreča v Avstriji Dunaj. 7. avgusta AA. Korbiro poroča: da je bilo pri trčenju vlakov v Dunajskem Novem mestu poškodovano nekaj tovornih vagonov. Devet ljudi je ranjenih. Najbolj vroč dan v Beogradu Beograd, 7. avgusta p. Danes je bil v Beogradu najbolj vroč dan v letošnjem letu. Toplomer je kazal opoldne v senci 44 stopinj Celzija. Popoldne je vladala neznosna soparica, zvečer okrog pol 8. pa je začel padati blagodejen dež. Zadnja pot Janka Lešničarja Ob ogromni udeležbi občinstva so včeraj v Celju položili k večnemu počitku zemske ostanke tragično umrlega narodnega delavca in organizatorja Celje, 7. avgusta. Tiha žalost je ležala nad vsem Celjem, ko se je pripravljalo, da spremi na zadnji poti tragično preminulega Janka Lešničarja. Od vseh strani so hiteli v mesto njegovi prijatelji in znanci in vsi oni, ki so znali iz odkritega srca ljubiti in spoštovati pokojnikovo veliko delo. Pošta je ves dan prinašala užaloščeni pokojnikovi rodbini prisrčne izraze sožalja in sočutja. Med drugimi je poleg številnih brzojavk in pisem iz vseh delov države prišlo na težko prizadeto vdovo tudi osebno sožalno pismo prometnega ministra g. Radivojeviča. V pokojnikovem stanovanju sredi črnine, sveč, zelenja ter številnih vencev in cvetja, so ležali od ranega jutra v dvojni krsti zadnji ostanki velikega narodnega delavca in organizatorja. Ves dan so prihaiale množice in se s solzami v očeh poslavljale od njega. Ob 17. .uri je prišel čas ločitve. Na ramah pogrebcev je nastopil Lešničar svo^o zadnjo pot iz Zvezne tiskarne med bel? kamne in temne križe na okoliškem pokopališču. Po cerkvenih molitvah, ki jih ie opravil opat g. Jurak ob asistenci dveli duhovnikov, so pevci zapeli narodno nagrob-nico, nakar se je pričel dolgi žalni sprevod po Strossmayerjevi, Vodnikovi, Kralja Petra in Mariborski cesti, skozi Gaber je na položni holm, kjer sniva toliko naših velikih mož svoj zadnji sen. Za križem ja svirala celjska železničarska godba, za njo pa je korakalo v četverostopih uniformirano Sokolstvo iz Celja in okoliških krajev z dvema praporoma na čelu. Za vozom z nepozabnim pokojnikom je šla rodbina: sivolasi 78-letni oče, soproga, sinček Janko, sestra in drugi sorodniki. Nato je sledila dolga vrsta prijateljev in znancev. Sredi poti so začele padati iz težkih oblakov, ki so prepregli vse nebo, kakor da bi ga odeli v žaloben mrak, prve težke kaplj<\ solze našega neba, izšle iz naše grude, ki jo je pokojni Janko tako zelo ljubil. Ko so postavili grobarji krsto ob odprti grob sredi novega dela pokopališča na ilovnata tla, sta pristopila k njej dva zagorela moža, eden izmed njih v šumadijski narodni noši, ter krsto po starem srbskem narodnem običaju poljubila. Duhovščina je opravila svoje poslednje molitve. Pevci so med vedno močnejšim nalivom zapeli -Blagor mu«, nakar je stopil pred krsto pokojnikov prijatelj in mnogoletni sodelavec g. Ivan Prekoršek, upravitelj celjske javne bolnica in se z besedami, prihajajočimi iz srca in segajočimi v srca, poslovil v imenu vsega naroda, vseh prijateljev in naše rodne grude. Nato sta se od pokojnika poslovila v imenu upravnega odbora Oblastne zadruge za poljedelski kredit v čupriji član uprave g. živko Petrovič in v imenu vradništva ta zadruge glavni knjigovodja g. Svetislav Jankovič. Nato so pričele padati v zadnje počivališče nepozabnega Janka težke grude zemlje. Oba sokolska prapora sta se poklonila do roba jame svojemu zvestemu bratu. Zadnja pot pokojnega Lešničarja je jasno pokazala, kako zelo je bil priljubljen in spoštovan in kaj smo žnjim izgubili. Težko ga bomo pogrešali in nikdar ne bomo izgubili iz svojih src svetlega spomina nanj. Vse nas Jugoslovene enako boli njegova izguba in zato naj iz njegove žrtve vzklije še tesnejša bratska vez za skupni napredek in prospeh, kakor je to tako iskreno želel naš nepozabni Janko. Proti zlorabi politične azilske pravice Protest v Jugoslaviji živečega Avstrijca proti indiferentnosti avstrijskih oblastev — Za zahrbtne morilce azilsko pravo ne sme veljati Beojtrad, 7. avgusta r. Današnja »Politika« objavlja izjavo avstrijskega knjigarnarja Josipa Benescha, ki živi v Beogradu in ki je ves ogorčen na avstrijsko vlado. da dopušča raznim temnim elementom neprestano rovarjenje proti Jugoslaviji. V svoji izjavi, ki jo prinaša »Politika« v nemščini pod naslovom »Protest«, pravi med drugim: »Nedolžne žrtve, mirna potniki so izgubili zadnic dni v Jugoslaviji življenje zaradi eksplozij peklenskih strojev, ki so jih z!o-č uske roke morilcev iz Avstrije vtihotapile v železniške vozove. Globoka žaiost navdaja vse prebivalstvo zaradi teh brez-niiselnih umorov in to žalost dele tudi vsi Avstrijci, ki žive v Jugoslaviji. Veliko število avstrijskih podanikov živi v Jugoslaviji mirno in prijateljsko z domačim prebivalstvom ter neovirano izvršuje svojo obrt uživajoč popolno zaščito zakonov. Zaradi tega čutimo mi v Jugoslaviji živeči Avstrijci s tem večjo trdoto neoravičnost, da razteza Avstrija pravico azila tudi na one politične emigrante, ki skušajo svoje politične aspiracije doseči z zahrbtnim morilskim orožjem in segajo po življenju nedolžnih državljanov prijateljske sosedne države, koje gostoljubnost znajo pravilno ceniti samo oni, ki žive tukaj v Jugoslaviji. Sočutni nekrologi za nedolžnimi žrtvami iu naknadna zatrdila prijateljstva ne zadostujejo. Manj tolerantno tolmačenje azilske pravice za take politične elemente bo gotovo več »ripomoglo k ohranitvi in poglobitvi Avstriji tako potrebnega prijateljstva kraljevine Jugoslavije.« Pregled vagonov v Avstriji Dunaj, 7. avgusta. AA. Korbiro poroča, da je avstrijsko policijska direkcija odredila, da poceniš i z včerajšnjim dnem policijski organi pregledajo vse vlake, ki voziš jo z Dunaja v Jugoslavijo. Pregled vlakov se vrši na dunajskem južnem kolodvoru. Drugič se vagoni pregledajo r>a meji. Če bi se slučajno dobila kaka bomba, bi ee tako dalo točno ugotoviti, kako in kje je mogla priti v vagon. Toda dosedanji pre« gledi niso pokazali nfkakega pozitivnega rezultata, ker niso našli ne bomb, ne 6um« ljivega materijala. Važni veterinarski predpisi pri izvozu živine in mesa v Avstrijo Nov določbe v zvezi s provizorično uveljavljeno trgovinsko pogodbo z Avstrijo Beograd, 7. avgusta. AA. Sporazum o žis vinskih boleznih, ki je sestavni del nove trgovinske pogodbe med našo državo in republiko Avstrijo, ki je stopila provizor« no v veljavo, vsebuje gotove odredbe, ki jih ni bilo v starem sporazumu. V zvozi s tem je oddelek za veterinarstvo, ministr« srtva za kmetijstvo izdal preko kraljevskih banskih uprav vsem veterinarjem navodila o uveljavljanju nove trgovinske pogodbe. Ta navodila pravijo med drugim: Sveže in ohlajeno konservira.no meso mora nositi isti žig kakor potrdilo o izvo« ru in zdravju. Za konservirano ali predela« no meso se mora potrdilo nanašati tudi na to, da meso ne vsebuje nobenih substanc, katerih uporaba je po predpisih namembne države prepovedana. Za izvoz živine in živinorejskih proizvodov se ne bo zahtevalo nik ako predhodno dovolje« nje, temveč se bo izvoz vršil po odredbah, ki so določene s pogodbo. Pri vsem tem pridržijo pogodbene stranke glede iz« voza živine razen kopitarjev, posebno še za gospodarsko uporabo kakor oploditev, delo in gojitev, sebi pravico, da predpišejo posebne pogoje, katere bo država strogo izvajala. Kaikršnakoli je gospodarska UP o* raba, kateri je živ:na namenjena, je treba vedno priložiti potrdilo, kakor ga zahteva sporazum o živinskih boleznih. Če 6e uva« ža živa živina iz ene oblasti v drugo oblast pogodbene stranke preko tretje dr« žave, jo mora uvi»zna država sprejeti v vsakem primeru in brez ozira na njeno uporabo. Živina za klanje, uvožena z obla« Rti ene pogodbene stranke pod pogoji »po« razuma, more priti pri pošiljatvi v oblast druge pogodbene stranke samo na trg ali takoj v klavnico, ki je neposredno zvezan a z železniško progo. Sveže meso, namenje« no za uvoz v oblast druge pogodbene stranke, mora izvirati od živine, zaklane izključno v klavnicah, nad katerimi 6e vrši stalna veterinarska kontrola. Poleg tega morajo vsa podjetja, ki izvažajo mesne izdelke v oblast druge pogodbene stranke, zadostiti vsem pogojem, potrebnim z veterinarskega in sanitetnospolicijskega stališča. Uvoz konjskega mesa ni dovoljen. Kar se tiče živil, izdelanih iz svežega svinj« skega mesa in odpremljenih v svežem sta« nju, mora potrdilo vsebovati tudi to. da ie bilo meso trihinoskopsko pregledano. Sveže in predelano meso v poštnih pa.ke« tih in pri potniškem prometu se lahko 6vobodno uvaža do največ 4 kg. Sporadič« n? pojava raznih bolezni konj. goved in 6vinj nj vzrok ukinitve izdajanja potrdil za živino za klanje razen za živino iz oku« ženih dvorišč. Davek na poslovni promet filijalk in ekspozitur Beograd, 7. avgusta. AA. Centrala industrijskih korporacij je poslala vsem zainte-siranim gospodarskim organizacijam v državi- sporočilo o vprašanju plačevanja skupnega davka na poslovni promet pri filijalah privatnih podjetij. Sporočilo, ki ga je dobila centrala od ministrstva za finance, se glasi: Ministrstvo za finance ne zahteva, da vsaka filijala, agentura, žaga, trgovina in temu podobno vodi v vsakem primeru zaso posebne knjige o izvršenem prometu, in to tudi tedaj ne, če se knjigovodstvo ali vodstvo podjetja nahaja v drugem kraju, kjer se vrši prodaja in kjer se naravno vodi knjigovodstvo. Ministrstvo za finance nima namena, da naprti gospodarstvu nove posle; nasprotno, ministrstvo za finance je sporazumno s tem, da vodi knjige centrala podjetja za vse poslovne edinice podjetja in da predloži prijave o skupnem prometu. Ministrstvo za finance le zahte« va, da centrala vodstva predloži za vse posle edinice. ki je blago stavila v promet, oddvojene prijave za skupni davek. Ministrstvo za finance hoče imeti možnost kontrole, da je ves promet prijavljen. Vodilo bo kontrolo na ta način, da bodo finančne oblasi od primera do primera pogledale magacinske knjige in druge beležke, ki jih vodi vsaka poslovna edinica. Davčna oblast bo na ta način določila količino prometa. Te podatke bo poslala oni davčni upravi, kjer se nahaja vodstvo podjetja, ki izvršuje prijavo davka. Naš promet preko Soluna Beograd, 7. avgusta. A A. Po podatkih ministrstva za trgovino in industrijo je šlo preko Soluna v prvem polletju t i. našega blaga 66.180 ton. Ta količina je prispela v Solun z železnico preko Djevdjelije. Od tega je bilo uvoženega 55.351 ton blaga v našo cono v Solunu. 10.837 ton blaga pa je šlo preko grške cone. V toku istega polletja je bilo izvoženega po morju 62.771 ton bla ga in to 55.070 ton preko naše zone, 7701 ton pa preko grške zone Iz carinske službe Beograd, 7. avgOsta AA. S sklepom ministra za finance je upokojen Milan Li-puš. carinik 8. skupine v Mariboru, premeščen pa je k glavni carinarnici v Osijek za carinika 8. skupine Dimitrije Nikolič carinik iste skupine v Mariboru. Prepovedane publikacije Beograd, 7. avgusta AA. S sklepom ministra za notranje zadeve je prepovedan uvoz in širjenje madžarskih knjig »Nelu-telen Utakon« in »A Sovjet 1931« v izdaji Geniusa Knabasa v Budimpešti in revije »Croatian Revue«, ki izhaja v angleščini in hrvaščini v Filadelfiji. Kako goje mržnjo proti Jugoslaviji Naravnost neverjeten je način, kako se v Italiji, zlasti pa na Primorskem, z neprestanim hujskanjem neti v ljudstvu mržnja proti vsemu, kar je jugoslovenskega, in kako se zlasti mladina dosledno vzgaja v tej mržnji. Pri tem se uporabljajo kot vzgojna sredstva in pomočki večinoma predavanja, ki kar mrgole najgorostasne ših neresnic, laži in obrekovanj o našem narodu in državi. Tako predavanje se je vršilo tudii v ponedeljek, 27. julija, v Roja nu pri Trstu, v tanrošnjetn »baliilovskem domu«, a priredil ga je tamošnji krajevn fašistični krožek, ki nesi ime po onem ko maj 17 letnem najpristnejšem italijanskem dečku Aldu Ivanoichu (čitaj: Ivančiču). ki ic kot fašistični »četn:k« v eni zloglasnih »squadre d'azione« (»akcijskih čet*), ki so v prvih letih fašizma s svojimi »kazensk mi ckspedicijami« morile in požigale po Trstu, tržaški okolici in Istri, ob nekem takem napadu izgubil življenje. Predava nje sc ie vršilo o zelo zanimivem predme tu. »Poliitično-vojaški organizaciji Jugosla vije« in predaval je neki dr. Deretto. Da ic šlo tudi pri tem predavanju, kakor pri vseli takih prireditvah, le za hujskanje proti naši državi, je pač najboljši doka dejstvo, da se predavatelj r.i sramoval svojih izvajanj, ki so seveda, kakor vselej izzvenele v besno iredentistično propagan do za »italijansko Dalmacijo«, utemeljevati s kričečimi zgodovinskimi ncresnicanii tako kričečimi da bi se jih moral sramo vati vsak osnovnošolski šolarček. Da bil svojemu predavanju značaj ne kake znanstvenosti. je dr. Deretto govoril v začetku o »izvoru narodov, ki dandanes tvorijo iugoslovensko državo« o nekdanj srbski in hrvatski državi, in prešel nato — kakor poroča »II Popolo di Trieste« — k »Narodni Odbrani«, katero označuje kot tajno (!) framasonsko (!) organizacijo ustanovljeno leta 1908., ki je »organizirala umor Milana Obrenoviča. Leta 1908. (!) ustanovljena »Narodna Odbrana« je potemtakem organizirala umor Milana Obrenoviča, ki ni bil umorjen, temveč je že leta 1901. na Dunaju umrl naravne smrti. A če se je zmoitl v imenu in je misKil Aleksandra Obrenoviča, kako naj bi Narodna Odbrana organizirala njegov umor, ko je bila po predavateljev! trditvi ustanovljena pet let po smrti Aleksandra Obrenoviča?! Tako je torej zgodovinsko znanje fašističnega predavatelja in na takem znanju temelje vsa nadaljna njegova hujskajoča izvajanja o že zdavnaj pozabljenih nacionalističnih organizacijah »Orjuna«, »Hanao« in »Srnao«, ki so po predavateljev« trditvi vse še danes žive, dasiravno so razpuščene že pred več leti, in so pod vodstvom — francoskih frama-zonov (!) V nadaljnjim je dični predavatelj govori,j 0 — nepismenosti v Jugoslaviji. Rekel je, da je ta nepismenost silno velika in da si je lahko misliti potem, kako silno škodljivo vpliva na nepismeno vojaštvo propaganda proti narodom, ki so v nasprotju z Jugoslavijo. Pri tem je seveda mislil predvsem Italijane, a pozabil je povedati, da ie med Italijani samimi nepismenost pač ravnotolika, kakor me-J Jugosloveni, če ne še večja, ko je vendar znano, da je še nedavna italijanska statistika ob predzadnjem ljudskem štetju izkazala v samem Rimu 46%. v južni Italiji, na Siciliji in Sardiniji pa 70 do 80% analfabetov. Deretto je razpravljal tudi d »komitab, četnikih in trojkah«, pri čemer je seveda, pač namenoma, presadi! te žlahtne biijkc z grede makedonstvujuščih na naša tla, in o »delovanju jugoslovenskih terorističnih organizacij proti Italiji z dvojnim smotrom: da se izpodkopava prestiž italijanskih ob-Castev in prikazuje svetu, kakor da drugo-rodci v Italiji slabe prenašajo italijansko vlado«. Ko je nato precej obširno obdelal vojaško knjižico podpolkovnika Kostiča, češ da je skrajno iredentastična, je, kakor pravi »Popolo di Trieste« navedel »vse atentate, ki so se v zadnjih letih izvršili proti Italiji« nato pa zaključil s prikazovanjem* sedanjih bridkih razmer v Dalmaciji, navajajoč razne sisteme, ki jili uporabljajo Jugosio-veni za raznarcdovanje Dalmacije in za to, da bi prisilili italijanske državljane, da bi zapustili Dalmacijo«. ' »II Popolo di Trieste« zaključuje svoje poročilo takole: »Predavanje, ki ea je ponovno prekinjalo odobravanje, se je zaključilo z burno manifestacijo za italijansko Dalmacijo«. Tako se z neresnicami, lažmi m klevetami neti v Italiji mržnja proti nam in naši državi, tako se goji iredentizem, pohlep po naši zemlji! Tako se z neprestanim rožljanjem orožja pospešuj? — svetovni mir... Pred otvoritvijo Masarykovih iger Fardubice, 7. avgusta h. V stadionu za telesno kulturo bodo jutri popoldne otvor-jene Masarykove igre, ki se jih bodo ude-iežili športniki iz 10 držav. Voditelji športnih organizacij iz teh držav so že vsi zbrani v Pardubicah. Kot prva je prispela že v četrtek jugoslovenska lahkoatletska ekipa. V petek so prispeli Belgijci, Francozi, Poljaki, Avstrijci in Madžari. Otvoritev iger bo jutri ob pol 4. popoldne, ki jo bo naznanil strel iz topa. Takoj nato se bo vršil v stadionu obhod udeležencev, kateremu na čelu bo korakal organizacijski odbor, nato pa atleti vseh sodelujočih držav po abecednem redu. Pred češkoslovaškimi atleti bo nosilo 5 atletov grbe svojih dežel, in sicer iz Češke. Moravske, Slovaške, šleske in iz Podkarpat-ske Rusije. Na tribuni bo poleg številnih častnih gostov navzoč tudi ministrski predsednik Udržal in zastopnik zdravstvenega ministra, ki bo v imenu vlade otvoril . igre. ' | Iz seje ljubljanskega magistratnega gremija Ljubljana, 7. avgusta. Popoldne sc je vršila pod predsedstvom župana z. dr. Puca seja magistratnega gremija. na kateri so bili soreieti naslednji sklepi: Prošnji Jakofoa Kavčiča, nai se mu dovoli bremen prosti odpis enega dela Wurz-bachovega posesiva v Gradišču, ki ga je odkupil, ie gremij ugodil. — Mestno Iovi-višče je bilo oddano v zakup najvišjemu ponudniku dr. Frideriku Luckmanu za letno zakupnino 16.000 Din. Anelo-jugoslo-venska oetrolejska delniška družba sme postaviti dve bencinski črpalki eno na Ma-sarykovi. drugo na Rkmski cesti. Prostor bo določila komisija, v kateri bodo zastopani funkcijonarji policije in mestnega gradbenega urada. Tvrdka Mcdic-ZankI ima ob Jegličevi cesti v najemu barako, ki je mestna last. Ta najem je bil sedaj odpovedan. Tvrdka je zanrosala obenem za principijclno dovoljenje, da smp zgraditi zasilna skladišča v Janljevi ulici poleg mestne ubožnice. Prošnja, da sme nadalje porabljati barako ob Jegličevi cesti, dokler ne bodo zgrajena skladišča v Japljevi ulici. ie bila ugodno rešena. Ponovno prošnjo občine Ježica. naj bi mestna občina, škropila Dunajsko ccsto ne le do Urbančka. kakor je to delada doslej, temveč do Savskega mostu, je moral gre-mji odkloniti, ker občina s svojimi šestimi škropilniiki komaj zmaguje v sedanji sezoni škropljenje mestnih ulic. Ko si bo občina nabavila sedmi škrooilni avtomobil, bo mogla ugoditi tudi prošnji občine Ježica. Na Dunajski cesti se zgradi kiosk v prid invalidu Francu Kočniku. Dela se oddajo najnižjemu ponudniku Kregarju za 11.1 TO Din. ko bo kredit izposlovan. — Dobava robnikov ie bila že v enih zadnjih gremi-isinih sej oddana tvrdki Lenarčič. Proti tej dobavi se je pritožil Anton Res in se skliceval na neki notranji dogovor med njim in Lenarčičem. Gremij jc sklenil, da ostane pri prvotni oddaji in je pritožbo Antona Resa odklonil. Železobetouski most čez Vol a rje v graben v Črni vasi bo zgradila tvrdka »Jugograd« za 22.515 Din. — Sklenjeno ie bilo nadalje, da se izvede v fira-dcckega vasi kanalizacija in sicer v skupni razdalji 550 m. Nadalje je bila rešena cela vrsta prošenj za stavbna dovoljenja. Gradila bosta Pod-rekar Ivan hišo na vogalu Levčeve ulice, Pefarič Ivan enonadstropno hišo v Sp. šiški (»Železniška družina«). Istotam so prejeli nadalje stavbno dovoljenje žabkar Josipi-na, Vertelj Alojzij, Curhalek Josip, Možina Marija, Marjoa Dominik, Prešeren Alojzij, Fantini Valerija si zgradi hišo v Pleterš-nikovi nlici, Miklavčič Anton na Galjevici, Kump Marijani je bila dovoljena adaptacija in prezidava hiše v šelenburgovi ulici št 1 proti položitvi kavcijske hipoteke v znesku JJ5.000 Din. Ljubljanska gradbena družba bo zgradila v Slomškovi ulici (v podaljšku Kotnikove ulice) skladišča, delavnice, garaže in delavska stanovanja). Kopač Ignac dn Franja si zgradita hišo v Knezovi ulici, Moskovič Feliks in Klara v Tobačni ulici, Rezelj Pavla pa na poti na Rakovo Jelšo. Eifler Ferdinand namerava povečati tovarniško poslopje ob Vodovodni cesti, kjer ia:deluje baržun. Stavba Je bila kljub ugovorom sosedov v principu odobrena. Mesar I*van je prejel stavbno dovoljenje za nazidkii in prizidka v Dvorža-kovi ulici, dr. Kodre Anton si zgradi na dvorišču svoje parcctfe v Staničevi ulici vi-soko-pritlično hišo, R.ape Zora hišo ob Vodovodni cesti, Mreža* Franc v Sp. šiški (»železniška družina«>. Hotel »Union« Je dobil dovoljenje za zgradbo kinokabine v unionski dvorani. Tu ae bo predvajal ob priliki jesenske slavnoslš film TK Skale »V kraljestvu Zlatoroga«. žigon Štefan si zgradi hišo na cesti v Rosano dolino, Turk Roza balkon na svoji hiši za Bežigradom št. 13, Solne Franc in Marica hišo ob Jar-nikovi ulici, Snoj Janko enonadstropno stavbo ob Herbersteinovi ulM, Hajnrihar Alojzij ob Koritnikovi ulici, Ttframor Alojzij si postavi leseno p rov! zori č no hišo ha Cesti dveh cesarjev, škrl Ivan enako stavbo ravnotam, Dolinar Franc kuhinjo in drvarnico pri svoji hiši Pred škofftio št. 10, Zupan Franc Feliks bo adaptiral lokale v Rožni ulici, špan Mirko in Marl.ia bosta postavila hišo v Vestovškovi ulici, .Kostrl-ca Alojzij leseno stavbo na Cesti dmeh ce sarjev, Albreht Anton leseno delavnico na Ižanski cesti. Nadalje je bila odobrena uvedba hišne kanalizacije naslednjim strankam: Francu Šuštarju na Cekcvški cesti, družbi Triumph auto na Celovški cesti, Lemarche Štefaniji v Glinški ulici, Burger Ani na Celovški cest.!. — »Ekonom« si namerava zgraditi nazidek nad dvoriščno stavbo v Kolodvorski ulici. Ker bo segala stavba preko nove regulacijske črte, se dovoli samo kot provizorij pod pogojem, da dovoli »Ekonom« vknjiženje kavcije hipoteke v znesku 50.000 Din, odnosno položi v gotovini 20.000 Din. Olup Josip je adaptiral Izložbeno okno v Kloparskl stezi. Ker ima proti tej adaptaciji konservator pomisleke, se dovoli samo kot provizorij za dobo petib let uporaba adaptirane izložbe. Ribič Ivana ima trafiko v vhodu kina Ideal. Policija in mestno načelstvo sta sporazumno odredila odstranitev trafike, ki tvori prometno oviro in hi v primeru ognja lahko postala nevarna zapreka za obiskovalce kina Ideala. Ribičeva se je proti odločitvi mestnega načelstva pritožila na bansko upravo, ki je njeno prošnjo zavrnila, sedaj je naperila pritožbo na upravno sodišče in prosi, da se ji dovoli ostati s trafiko v vhodu kino Ideala, dokler upravno sodčščo pritožbe ne reši. Gremij je prošnjo odklonil. Peternel Jože ai zgradi hišo v SodarskI ulici, Curk Mat&o skladišče na Mivki št. 16, Zoren Frane skladišče v Lepodvorski ulici, Kafol Ida hišo v štrekljevi ulici, Anton Podboršek prizidek s kuhinjo v Linhartovi ulici, Karič Franc visokopritlično hišo na svetu ^železniške družine«. Pre-lovšek Elza bo prez-idala vhodne stopnice in stopnišče iz spalnice na vrt in si bo zgradila vrtno lepo v Zarnikovi ulici. Pro-senc Ivan st postavi provlzorno barako na Cesti dveh cesarjev, kamor jo ho prenesel s sedanjega sverta na Kodeljevem. Blzrvvi-čar Marija bo adaptirala ftuterenske prostore v svoji hiši Da Friškovcu, Marija Kovačič je prejela, dovoljenje, da sme postaviti svojo barako, ki jo je imela sodtj na Vilharjevi cesti, začasno na železniškem svetu, kjer se bo kasneje zidala carinarnica, »Elektro-indostrrija« Je dobila, dovolvr-nje, da sme na kandelabru MaJožcleznišk«? družbe namestiti reklamno luč. Fran Kralj in Ivan Pestotn-ik prosita, da smeta na mestnem svetu na Doelnjski cesti postaviti pražarno za. tam Gremij v principu tej prošnji ne nsovarja. Dr. Lnekman bo nrc-zidal hišo v Gradišču, ki se vsled regulacije te ulice podre. Predložil je fasado ln načrt. ki sta bila odobrena. Uporabna dovoljenja so dobiM: Kerševsn Leander za sta-rbo ob Lavričevi ulici, Su-šnik Pavel za hišo ob Trstenjakovi ulic!, ustanova Marije Svetina za nazidek oh Dunajski cesti, Hafner Joško za prizidek r Prisojni ulici 5, Markič Marjeta za hišo v Cerkveni ulici, dr. Kranjc M. za. stavbo r Beljaškj ulici. Kune Jernej za hišo na poM v Rakovo Jelša. Skooorec Franjo v Pod-junski iflicii. dr. Neuberger Mavrici j v pokopališki ulici, Mravlje Olga v Pleteršni-kovi ulici, Hranilni in posojilni konzorcij za . . .o v Gaievi ulici, Kramar Ivan v Ko-lezijsk.i ulici. Kam bič, Fran in Ljudmila na Aleksandrovi cesti. Vrhovnik Fran Tia. Vodovodni cesti. Rrian Ivan tndi na Vodovodni cesti. Kcrrr Marija na .Dunajski! c«sti, p., na Dunajski ccstl, trt. Matija v Velikovški ulici, 5>Zavarov*fc*3. družba Dunav« na Aleksandrovi cesti, f?a-rolt Fran v Gerbičevi ulici in šolske sestre De Notre Dame ob Mormontovem trgu. Uradne ure v državnih in banovinskih uradih Ljubljana, 7. avgusta. AA. Kr. banska uprava dravske banovine razglaša, da v uradih banske uprave dravske banovine ter v uradih podrejenih držav, unrav-nih oblastev kakor tudi državnih in banovinskih zavodov uradne ure zopet od 7.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 7.30 do 13.30 ure. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane?: Porast oblačnosti, soparno poslabšanje vremena verjetno. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon pokriva severni del kontinenta, nad južno Evropo pa leži relativno nižji pritisk, ki polagoma prodira pod vplivom barometerske depresijo. Barometerski pritisk je v splošnem padel za 2 do o mm, največ v severnih delih države. Temperature so v glavnem porasle za 1 do 5 stopinj, potem največ v ozadju in na Primorju, na jugu pa so ostale brez izprememb Dunajska vremenska napoved sa goboni mož na mrtva« škem odru. Soba je pregrnjena v črao, krog in krog pa so položeni nešteti venci raznih društev in institucij, pri katerih se je udejstvoval pokojniik. Prihajajo ga krap: t Ljubljančani ves dan. Njegov spo« min pa so počastili v dolgih vrstah tudi ljudje z dežele, iz v.seh krajev dravske banovine. Krasen ATenec je položila vele« zaslužnemu pokojniku na mrtvaški odex tudi naša univerza. Pogreb velikega pokojnika, ki mu ohra« nhno vsi najlepši spomin, bo jutri v so« koto ob 17. izpred hiše št. 6 na Napoleonovem trgu na pokopališče pri Sv. Križu. Na Vilharjevo slavje! Planina, 7. aprila. To nedeljo se odkrije v Planini spomenik pesniku Miroslavu Vilharju. Da 6e omogoči občinstvu iz oddaljenih krajev priso« stvovati odkritju, je gen. dir. državnih že« leznic odredila, da ima ta dan brzi vaak štev. 604, ki odhaja iz Maribora gl. kol. ob 1. uri 15 minut in brz-.vlak štev. 602. ki odhaja iz Kcrtoribe ob 23. uri 40 minut, postanek v Planini. Nadalje ima ta dan postanak v Planini tudi brzi vlaik št. 607. ki odhaja iz Ljubljane gl. koi. ob 9. uri 28 minut. Vožnja je polovična Spored slavnosti je naslednji: V soboto ob 21. bo sprevod po trgu. veličastna raz« svetljava, nato slavnostna akademija. V nedeljo zjutraj bo ob 5. budni ca, ob 10. sprejem gostov na Vilharjevem trgu, ob 10.30 sprevod, nato sv. maša na glavnem trgu, ki jo bere naš rojak dekan g. Jože Juvanc iz Cerknice. Po maši odkritje spo« menika. Predsednik bo pozdravil vso množico, »Po jezeru« pojo združeni zbo« ri, slavnostno besedo govori prof. dr. Josip Puntar, »V spomin Miroslavu Vil« barju« poje pevsko društvo Logatec, sle« dijo govori posameznih zastopnikov, »Slovenec, Srb, Hrvat« zapojo združeni zbori, polaganje vencev, »Adrijansiko mor« je« zapajo združeni zbori. Sodeiuje mošiki zbor Glasbene Matice iz Ljubljane. Po kulturnem delu proslave bo ob 15. velika narodna veselica. Ves glasbeni spored bo igrala godba Cerknica, sodeluje šramel, pojo okolišiki pevski zbori. Zavedni Slovenci izikažimo čast našemu velike« mu ljudskemu pesniku in skladatelju Miroslavu Vilharju ob 604etnic; njegove smrti. Zaito vsi na slovesno odkritje Vil« hanjevega spomenika, v obmejno Planino! Prva kočevska otroška kolonija na morju Kočevje, 7. avgusta. Danes zjutraj je odpravila protituber« kulozna liga 17 bolehnih kočevskih mestnih otroik na morje. Protituberkulozna liga v Kočevju je zadnji čas razvila živahno delavnost in zbrala tudi precejšnjo vsoto denarja, s katero bo omogočeno siromaš« nim bolnim otrokom bivanje v zdravih in solnčnih pokrajinah ob Jadranskem morju. Pred odhodom malčkov na morje se je nudil srčikan prizor, ko so prihajali otroci veselih src in razigani, da se popeljejo z avtomobilom, ki jim ga je nudil gostilničar g. Laikner po izredno nizki ceni, prvič na morje. Z otroki, kj so iz delavskih, ru« darskih in uradniških rodbin, so prišli do avtomobila tudi starši, ki so malokom na« ročali, da morajo biti pridni in ubogljivi nasproti g. prof. Uršiču, ki je iz dobro« voljnosti prevzel vodstvo te prve kolonije kočevskih otrok na morju. Pred odhodom jih je še enkrat pregledal šolsfki zdravnik dr. Krauland. Še nekaj trenutkov in avto je odpeljal veselo deco v prvem jutru proti morju. Otroci bodo imeli pripravljeno bi« vališče v Selcih pri Grikvenici. Upajmo, da se vrne naša deca okrepčana in polna zdravja s solnčnega juga. Po toči uničeni dolenjski vinoi Kostanjevica, 7. avgusta. Poročilo o neurju na Dolenjskem potrebuje nekoliko dopolnila. Res je deževalo, kakor da se je utrgal oblak, vendar ni Krka toliko narasla, da bi bila ogražal most o ve in je smo začasno ustavila delo na spod njem mostu, ki ga popravlja cestna uprava. Kar se pa tiče toče, ki se je vsula v ponedeljek nad občinama Sv. Križ in Kostanjevico je naredila ogromno škodo v gorenjem Bočju nad Sv. Križem, za Gradom, v Dolu in sosednjih goricah. Najhuje pa je oklestila vinograde v Zavodah, Gundi, Ko-laniievičah in Jerovcu nad Kostanjevico. Vinograd posestnika Colariča iz Slivnio št. 1 je domalega uničen in izgleda kakor pogorišče. Potolčena ni samo letošnja trgatev, nego tudi za prihodnje leto, ker je poškodovan ves rodovitni les, ki se mora na pomlad narezati za novi zarod. Mnogo enakih vinogradov je videti tudi v gorenjem Bočju; v Dolu pa je voda nanesla odkle-ščeno grozdje doli v potok Sušico, poleg tega pa še izredno velike plasti zemlje iz vi« nogradov, tako da se je potok zajezil. Huda toča je poškodovala naše vinograde v letu 1923., toda tako uničevalne toče v naši dolini ne pomnijo najstarejši ljudje, kakor nas je obiskala v ponedeljek. Ljudje so popolnoma obupani: suša jim je vzela živež, enako je s krmo za živino in svi- nje, da ne bo s čim rediti. Večini prebivalstva grozi za pomlad lakota in pomanjkanje vega najpotrebnejšega iz trgovin. Toča pa je vzela, našim vinogradnikom še zadruje upanje na skromen dohodek iz vinogradov ,ki so kazali krasno letino, kate« re kvaliteta ne bi zaostajala za ono iz leta 1917. Vse grozdje je že bilo »v moki«; portu-galka, španjol, rulandec in druge zgodnje vrste so že zorele in se mehčale, žametna črnina — glavni pridelek naših goric — pa se je začela že barvati. Lepo upanje, da bo letošnja prvovrstna kvaliteta našega cvička omogočila gladko prodajo vina- in mošta, je z zadnjo katastrofalno točo splavala po vodi. Kam naj se revno ljudstvo obrne v svoji stiski, Kdo se bo brigal, da bodo prizadetim posestnikom odpisani vsaj davki, ako najpotrebnejši že ne bodo prejeli kake podpore, da se skromno prežive do prihodnjega leta? Prosimo uprave naših oblasti, da pošljejo na lice mesta uradne komisije, ki naj doženejo vso težko škodo v obeh imenovanih občinah. —c- Po pretepu je obupal Trbovlje, 7. avgusta. Ko so se v sredo popoldne kopali otroci v Savi pri Trbovljah, so opazili v vodi utopljenca. Privlekli so ga k bregu in obvestili o njem orožnike. V utopljencu so spoznali 42Ietnega rudarja Franca Zabu-kovška, doma iz Zabukovja, občina Kotre« dež. Pri njem so našli poslovilno pismo, ki pojasnjuje tudi vzrok samomora. Zabukovšek, ki je bil znan nemirnež, s katerim so imele oblasti že večkrat posla, ije v nedeljo v pretepu z nožem obrezal čevljarja Centriha. Strah pred kaznijo je bil vzrok samomora. V pismu se poslavlja Zabukovšek od svojih staršev in jih prosi odpuščanja ter poudarja, da ie bil pretepa kriv tudi* Centrih sam. — Truplo so prepeljali v tukajšnjo mrtvašnico. Vlomilci m. Pohor ju Remšnik, 7. avgusta. Na Pohorju okrog Ribnice in okoliških vasi so se že dalje časa kretali razni sum« ljivi tipi. Bili so to neznani mladi moški, ki so se skrivali podnevi najraje v kaki senci, ponoči pa so prihajali v vasi in se ogledovali za raznimi tatinskimi prilikami. Izvršili so več manjših tatvin, nedavno noč pa so se odločili za večji podvig, ki so ga izvršili v. gostilni Viktorja Hriber« nilka in trgovini njegovega brata Mirka v Breznu pri Retmšniku. Vlomilci so vdrli v poznih nočnih urah skozi okno, pri katerem so odstranili šipe in prišli najiprvo na hodnik, nato v ku« hinjo in od tam v trgovino. Odnesli so veliko množino erajc in drugega perila, pa tudi pletenin in raznega blaga. Pregledali eo še vse predale, očividno iskajoč za de« narjem. Gotovine so dobili 6amo okrog 500 Din, nakar so odšli v gostilniško sobo, kjer so se pošteno najedli in napili. Obi« Skali so tudi klet ter vzeli večjo zalogo pijače tudi seboj. Porabili so tudi vitrih, ki so ga pustili pozneje .v vežnih vratih, ki so jih odprli, da so lahiko znosili ukradeno robo na vrt, od koder so se nato potepli naprej. Orožništvo je uvedlo takoj po prijavi Samo še danes ob 4., y2S. in 9.% uri zvečer WILLY FORST poje in igra v sijajni komediji humorja, zabave in lepih arij po naročilu Partnerica ELSE ELSTER Kompozicija in godba Robert STOLZ Dopolnilo najnovejši Paramountov zvočni tednik. Znižane letne cene! Elitni kino Matica Telefon 2124 Štirje rodovi go poznajo! Štirje rodovi že poznajo čisto milo ,,Jelen". Že več ko 80 let perejo izkušene gospodinje najrajši ' s tem izdatnim milom — kar priča, kako je dobro! SCHICHT222 MILO..JELEN" vedno tako kakor prej, vedno enako dobro energično preiskavo in je!o zasledovati zločince v vseh okoliških vaseh. Zašle do« vanje je ostalo zaenkrat še brez usipeha, venidar je upati, da bodo spravili tatove v doglednem času za zamrežena okna. Tragedija bolehnega mladeniča V ljubljanski bolnici si je z dvema streloma končal življenje Ljubljana,' 7. avgusta. V pododdelku za tuberkulozo v splošni bolnici je danes popoldne dvakrat počilo iz samokresa in trenutek nato so našli ostali bolniki, ki so prihiteli z dvorišča nazaj v sobo, 27-letnega Franceta Hribarja s prestreljenim srcem mrtvega. France Hribar, doma iz Mahovnika na Kočevskem, je že dalje ča3a bolehal na jetiki. Zdravil se je najprej doma, ko pa je bolezen že močno napredovala, je odšel v Ljubljano in je bil sprejet 30. julija letos v splošno bolnico. Zadnje dni je postajal Hribar čedalje bolj otožen In je ostajal navadno v postelji. Tudi nase je bil že takoj zjutraj nenavadno potrt in se je spuščal v pomenek z ostalimi. bolniki, ki so ostajali in zopet legali ali hodili okrog njegove postelje. Hribar je gledal vse dopoldne mračno v strop in ni hotel govoriti niti z bolniško strežnico, ki ga je vprašala, zakaj je tako nenavadno otožen. Popoldne, v času obiska, so skoro vsi bolniki zapustili sobo in odšli na vrt. Hribar je ostal slednjič sam, odprl je kovčeg in si takoj nato z dvema streloma v srce Pri nagnenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * končal življenje. Obupanec ni zapustil prav nikakega pisma, v katerem bi obrazložil, zakaj gre v smrt. O svojem nameravanem koraku se tudi ni z nikomur pogovarjal, pa saj je očitno, da si je končal življenje zaradi tega, ker ni hotel čakati, da bi ga neusmiljena bolezen popolnoma izglodala. Truplo so po zdravniškem ogledu prenesli v mrtvašnico splošne bolnice. Nesrečni Hribar je bil po poklicu delavec in znan kot pošten mladenič. Konzum vode ob vročih dneh Ljubljana, 6. avgesta. Stari preroki pravijo, da po hudi poletni vročini nastopi huda zima. Bomo šele videli. Zanimiva pa je zaenkrat statistika o konzumu vode v najbolj vročih dnevih. Primerjava porabe vode v letošnjem poletju z lanskim kaže, da konzum ni kdove-kaj napredoval. To tolmačijo tako, da so lani ljudje mnogo več vode porabili za kopanje v zaprtih prostorih kakor letos, ko se vsa Ljubljana koplje na prostih kopa« liščih. Ob gotovih najbolj vročih dnevih pa je konzum vsekakor velikanski. Tako je Ljubljana porabila v torek 23. junij 17.518 kub. metrov ali 175.180 hI, zopet v torek 30. junija pa 178.710 hI, dalje 8. julija 175.960 hI, v torek 14. julija pa je bila poraba vode največja in sicer 185 tisoč 960 hI, v soboto 24. julija 177.200 hI, v ponedeljek 27. julija 176.370 hI in 1. avgusta 179.470 hI. Omenjeni dnevi so datumi v dotičnih tednih, ko je bila poraba vo» de največja. Po Halozah in ob bregovih Dravinje Pogled na Ptujsko goro Ptujska gora, konec Iulija. Haloze. Da, tako se naglasa, na prvem zlogu. Bog varuj, da bi naglašal na pred« zadnjem zlogu in rekel' Haloze, kakor 6e navadno čuje v bivši ljubljanski oblasti. To bi bilo preveč za preobčutljivo uho »totega« človeka. Ali pa rodbinska imena: Ečikcflrja, Letonja, Pucontja, IRetonja itd. Prosim, vse na prvem zlogu, da, vedno, kolikor mogoče spredaj. Končnice se izgovarjajo, kar 6e da čistto, to pa to, do zadnjega glasa v besedi razločno. To bi morali videti začudenje, ko je trešičl ono« krat moj nadebudni svofl ljubljanski: »Kua pnauš?« Kakor kitajščina ali samskrit se je to glasilo v tukajšnjem žargonu, nato pa je sledil homerski smeh. Nu, pa nade« budni se ne da ugnati, pa jih prijazno po« bara, kako bi se reklo slovensko: puvati, gverati, k co idjati, trucati... In talko smo si bo t na ozemllju dravske banovine eni in drugi, A bodi dovolj jezikovni šale in razlage. Skozi okno gledam zelene haloške vrhove, ' vse sveže in oprane od včerejšnjega deževja. Neznosna je letošnja vročina in 6traš« na suša, da ječi človek in trpi živina. Ne pomagajo molitve niti procesije. Okoli cerkve hodi mežnar Anza, ki je pred leti padel z zvonika, pa je še cel in zdrav, le v kapitolu ni vse v redu — haloške butice so pač trde —, gleda na nebo, ne uide mu najmanjša meglica in prerokuje dež. Da, tudi Haloze so lepe in zanimive, tudi one imajo svojo tipično posebnost, ne samo Slovenske gorice in bizeljske, pa po« honske, dolenjske in vse druge, ki rodijo rujno kapljo, človeku v zdravje in bole« zen. Na severno stran so bogato gozdna« te. Tu je lesa kakor kje v alpskih krajih. Oni dan sem gledal bukova debla, ki 60 jih pripeljali na žago in so 6e mučili z njimi krepki možje uro in več. preden so jih zvalili s par tozov,- tako so bila ob« sežna in težka. Neizčrpno je bogastvo kostanjevih gozdov, odkoder dobiva lubje tovarna tanina »na Amrah«, nekdanji grad Hammern pri Majšperku. Tovarna zaposluje mnogo domačinov in jim . nudi '-ako, četudi ne obilni, pa vendar stalni zaslu« žek. Vzhodno, južno in zapadno stran Ha« loz pa pokrivajo vinske gorice, ki rodijo dobro in sladko kapljico, ako jo »ljudje pridelajo« in kislo, ako jo »Bog da«. Le« tos, kakor vse kaže, jo bodo ljudje pridelali in 'kakor gre glas po deželi, bo do« segla nemara glasoviti sedemnajiščak. A kaj pomaga, ko pa vse toži o vinski krizi. Polne zaloge, kupcev pa ni kljub izredno rtizki ceni. Prav zans: saj se prodaja v gostilnah po 10 Din, pod veio pa po 8 Din in še ceneje. Kaj bo, kaj bo — pravijo — če ne ukrotimo, sicer ne Brdavsa, pač pa nekaterih ipestnih oštirjev, da bi točili, ako že ne toliko cenejše, pa vsaj tako pristno kapljo. Ej, pa je tudi veselo po haloških brego« vih! Tako je trajala onokrat maša na po« družnici pri Sv. Janžu kar ves dan od zgodnjega jutra do poznega mraka. Res, da je prisopihal del vernikov do cerkve, ko je bila maša že pri kraju, a prišli 60 pa le, nu, in dober namen so imeli. Potem se je pa začel križevega pota veseli del: Št. Janž — Selinšek — Gospe Vide hram — Pri kovaču — Pri mlinarju. Upam, da sem kot vesten kronist naštel vse postaje. Pa je pripovedoval o tej »dolgi maši« stric Rudi svojemu ptujskemu nečaku Dušanu. Ta pa: — Ali je to mogoče? — Seveda, pa pTav zares je bilo tako. — Pa so ljudje vzdržali? — Seveda so, pa še kako radi! — Nu, pa so le šli večkrat vun? — Tisto pa že, o večkrat! Tako sta imela vsak svoj prav, stric in nečak. Tudi sicer je mnogo zabave na bregovih Dravinje. Bilo je oni dan, ko je povabila gospa Horvatova,. ugledna gostil« ničarka na Gori, pestro družbo »pod vejo« h Kovaču. Praznovala se je desetletnica njenega bivanja na Ptujski gori. Svečano razpoloženje je dvigalo animirano petje, ki ga je vodil z moške strani celjski Pec, z ženske strani pa gre prvenstvo vseka« kor majki Kovačici, kj. ti pri svojih letih krepko vreže vsako vižo in od vsake devet in devetdeset kitic. Splošna želja se ie izražala, da bi odslej gospa Franja take jubileje bolj pogosto prirejala, gostje 60 bili pa tako zadovoljni, da bi prišli tudi vsako leto, saj so sedaj na vrsti tudi enajstletnice, dvanajstletnice itd. Tako poteka gorsko počitniško letovanje. Vsakemu veselju pa mora biti primeša« na grenka kaplja. Bilo je oni večer, ko 6e je vil žalosten sprevod na Goro. Na pre« prostem kmetskem vozu je vznak ležalo orjaško telo, negibno, brez življenja. Spre« daj je stopal konj sklonjene glave, kakor bi slutil dragoceni tovor, ki ga vozi. Za vozom truma ljudi v molitvi: »češčena si Marija... ki s| za nas križan bil... Sve« ta Marija...« Ob vozu plakata neutolaž« ljiva soproga in hči. Bleda luna z zvezdnatega poletnega neba obseva ta pretresljivi, tragični, a obenem veličastni prizor, vre« den umetnikovega čopiča. Na vozu leži Ivan Peče, župan trške občine Ptujska go» ra. Na uradnem poslu ga je pri nadzira« nju ceste v Halozah zadela srčna kap. Kakor močan hrast se je zrušil na mah. brez besede, brez jadikovanja. Od neizprosne smrti premagani vitez se vrača sedaj v svoje gorsko domovanje ... Kot upokojen poštni nadoficijal se je trajno naselil na Ptujski gori, kjer je imel posestvo in je posvetil vse svoje očetovske in moške si« le ljubljeni družini in občini, kateri je poslednja leta načeloval kot župan. Vzgled« no je skrbel za svoje otroke, od katerih je najstarejša hči poročena s šolskim upraviteljem Petrovičem, sin Janko je tajnik mestne občine slovenjebistriške, drugi sin Milko zdravnik v Apačah, naj« mlajša hči Vida pa soproga uglednega, imovitega posestnika in mlinarja Sajka na Slapah. Baš ta je bila, ki je poslednja videla očeta, preden je hitel neizprosni usodi v naročje, tja v zelene Haloze. Ne samo svoji družini, tudi vsej občini je bil pokojni g. Peče dober oče in svetovalec. Vse življenje je bil odločno narodnega in naprednega prepričanja. Dolga desetletja je javno deloval v raznih društvih in go« spodarskih institucijah. Kako priljubljen je bil pokojni g. župan, je pričal veličastni pogreb, ki 6e ga je udeležilo staro in mlado od daleč naokrog. R D. Domače vesti * Nov konzul Velike Britanije v Zagrebu. Beograjsko poslaništvo Velike Britanije je s svoio noto št 67 sporočilo našemu zunanjemu ministrstvu, da je postavljen v Zagrebu za konzula Velike Britanije g. Robert Tovvnsend Smalbones na mesto g. Henrija Buloka. ki je premeščen iz Zagreba Kr banska uprava dravske banovine obvešča na podlagi obvestila ministrstva za gradnje vse podrejene organe, da pro-vizorno priznajo g. Roberta Tovvnsenda Smaibones a za konzula Velike Britanue v Zagrebu. Eksekvatura se naknadno dostavi * Sprememba v nemškem konzulatu v Beogradu. Ministrstvo za gradnje obvešča: Nemško poslaništvo v Beogradu je obvestilo naše zunanje ministrstvo, da je na mesto dosedanjega šefa konzularnega oddelka nemškega poslaništva g. vVindekena postavljen tajnik beograjskega nemškega poslaništva dr. Martin v. Janson kot konzul nemške države na področju mesta Beograda. Zemuna in Pančeva. za banovine dunavsko. moravsko in vardarsko. * Kongres jugoslovenskih zdravnikov. V dneh 17.. 18. in 19. septembra se bo v Novem Sadu vršil kongres jugoslovenskih zdravnikov. Kongres bo v zvezi z razstavo -medicinskih m farmacevtskih instru-mentov/oreparatov , knjig in shčnvh predmetov. V programu je po svečani otvoritvi kongresa tudi svečana otvoritev razstave ki bo pristopna občinstvu. Kdor zeli kai razstaviti, naj se čimprej prijavi dr. Svetozariu Pestiču, tajniku Društva zdravnikov, Kralja Aleksandra ulica 15 v Novem Sadu. . ... * Maturanti iz 1. 1921. se nujmo pozivi] e-io da takoi iavijo svoj naslov Zdenku Šviglju, Ljubljana. Da>.natmova U. zaradi sestanka. , „, * Šestdesetletnica gasilnega društva v Krškem. Jutri, v nedeljo vsi v Krško na 60 letnico tamošnjega gasilnega društva! * Borcem s koroške fronte. Dne 15. t. m. bo pri Mariji Pomagaj na Brezjah tabor boievnikov iz svetovne vojne. Koroški bor. ci udeležite se tega tabora, osobito oni iz Mežiške doline. Za polovično vožnjo je zaprošeno. Odhod 14. t. m. popoldne z vlakom. ki gre preko Velenja v Celje. Udeležbo prijavite na naslov: Riajko Kotnik, Gu- štanj. „ „ * Zlatko Balokovič v Avstraliji. Kakor poročajo iz Sydneya v Avstraliji, je pretekli mesec prispel tjekaj sloviti umetnik na violini Zlatko Balokovič. Tamkajšnje časopisje osznačuje Balokovičev prihod kot senzacijo prve vrste. Baškovič je v spremstvu svoje soproge, hčerke ameriškega bogataša iz San Frančiška v Kaliforniji, na lastni jahti »Northern Light« prispel v Avstralijo. Brez dvoma bo slavni jugoslovenski umetnik na daljnjem kontinentu priboril Lavorike sebi in svojemu narodu. * Dve novi. lahki in pevni skladbi za moški zbor sta izšli v založbi pevskega društva »Ljubljanski zvon« in sicer Zorka PreLovoa »O. da je roža moje srce« ter »Le enkrat še«. Vsaki pesmi je cena prve kupljene partiture Din 5 vsem nadaljnjim pa 1.50 Din. Skladbe naročajte na naslov: Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Liubiiani. založba. * Razpust društva. Kr. banska uprava dravske banovine ie razpustila društvo »Strokovna zveza lesnega in stavbinskega delavstva v Ljubljani«, ker nima pogojev za pravni obstoi. * Obmej£ie izkaznice za turistovsiki promet z Italijo. Glede na notico v »Jutru« od 4. t. m. naznanja podružnica SPD v Kranju, da je predsednik osrednjega odbora osebno posredoval na banski upravi (pri načelniku dr. Mencingerju) zaradi težkoč, ki jih delajo italijanske obmejne oblasti turistom ob prestopku meje z vidirano obmejno legitimacijo in ie prosil za takojšnje te-legrafično posredovanje pri pristojnem ministrstvu. Obljubljeno mu je bilo. da se stvari ustreže. O uspehu obvestimo javnost v svrho ravnanja. Obenem je kranjska podružnica intervenirala pri sreskem načelstvu v Kranju kot politični oblasti, ki je izstavila na italijanski meji zavrnjenima planinariema obmejni legitimaciji. * Živahnejši tujski promet na Jadranu. V zadnjih dneh se opaža vedno večji tuiski promet na našem Jadranu. V četrtek je z brzovlakom na Sušak prispelo iz Češkoslovaške, Nemčije in Avstrije nad sto gostov. Večinoma so nadaljevali potovanje v Selca, na Hvar. Makarsko in druge manjše kraje Dalmacije. KREMA Drja. Fritza SchrSderja knbifin •• COHHtHB* Varuje kožo pred vnet-^JSS I jem ia daje toži na- J^P I ravno zagorelo barro. * Novi grobovi. Na Rimski cesti 12 \ Ljubljani je v čestiti starosti 85 let umrla gospa Frančiška Zabredova, vdova po železniškem uradniku in tratikantinjia. Pogreb bo danes ob 16. — Na Dvoru pri Žužemberku je umrl kovaški mojster g. Fran Hočevar. Bil je zelo vesten in delaven obrtnik, daleč naokoli znan kot najboljši podkovski kovač. Kakor toliko drugih je tudi on prinesel iz svetovne vojne kal zavratne bolezni, kateri je sedaj podlegel v najlepši moški dobi. Bil je vedno član m odbornik naprednih društev in zvest jjaročnik našega časopisja. Zapušča vdovo in troje nepreskrbljenih otrok. — V celjski bolnici so umrli 6. t. m. 64 letni upokojeni rudniški obratovodja g. Aleksander Loibner iz Lise pri Celju, brat uglednega celjskega trgovca g. Karla Loib-nerja, dalje 49 letni voznik celjske zalpge pivovarne »Union« g. Josip F a 1 a n d in pa 43 letna Jožefa Ročnakova od Sv. Primoža pri Ljubnem. — Pokojnim blag spomin. žalujočim naše iskreno sožalie! * Kaj pravi stoletri! koledar o letošnjem avgustu. Da bodo prvi dnevi lepi in vroči, a okoli 11. t. m. nastopi izprememba in neprijetno vreme. Potem pa — pravi vedeže-valec — bo zopet lepo vreme do konca meseca. * Kakšna bo prihodnja zima. Znani švedski astronom Sandstrom prorokuje, da bo prihodnja zima zelo stroga. Te dni se je vrnil v Farorskih otokov, kjer je opazoval zalivski tok. Njegova opažanja se vjemajo z mišljenjem, da je od stanja Zalivskega toka odvisna klima severne in po njei tudi ostale Evrope. Po letošnjem stanju ko-ličine vode in veličine toka je Sandstrom mnenja, da bo zima letos nenavadno stroga in da se bo tudi zgodaj pričela. * Izletniški vlak v Zagreb in nazaj aran-aranžira Športni klub Ilirija zopet v nedeljo 9. t. m., ako se prijavi primerno število udeležencev. Ilirija igra ta dan zopet nogometno prvenstveno tekmo v Zagrebu in sicer s Hrv. akad. ŠK. Vlak bo odhajal iz Ljubljane ob 9.45, prihod v Zagreb ob 13., odhod iz Zagreba ob 21., prihod v Ljubljano ob 24. Vožnja bo polovična, t. ]. Din 48.50 tja- in nazaj. Prijave se sprejemajo v trgovinah Goreč na Dunajski cesti, Kane v Židovski ulici, pri blagajni kopališča SK Ilirije in pri blagajni kavarne »Evropa«. Pri prijavi ni treba plačati voznim;. * Piknik pod Jalovcem. V nedeljo se zberejo smučarji prvič v poletni sezoni v prelepi dolini Planice. Smučarski klub Ljub Ljana priredi celodnevni piknik Vsi, ki iščete neprisiljeno in domačo zabavo, ste na sestanek vabljeni. Brez posebnih ceremonij in oficijelnosti bo ta sestanek, namenjen razvedrilu in prijetni zabavi, ki io znajo ustvariti le smučarji. Od postaje Ra-teče-Planica rabite do koče v Tamarju eno uro ;n nol zložne hoje. Izvir Nadiže! Krasen izlet do vznožja kralja julijskih Alp Jalovca ter razoranih sten Ponc in Mojstrovke | Za trajno Vam obdrži spomin na dopust le dobra fotografija, posneta na Lumiferov film. DROGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA Prešernova 5 265 Dopust brez aparata znači pol užitka Aparati že od 180.— Din naprej! Drogerija Kane, Ljubijana-Maribor * Smrtna nesreča. V sredo popoldne je bil strmi klanec na cesti pri Dravogradu proti D.ravi pozorišče težke nesreče. Okoli 13. se ie namreč peljala po njem 16 letna posestniška hči Marija Korbes s kolesom. Tik pred Lorberjevo vido je dekle naenkrat izgubilo oblast nad kolesom, ki je pričelo z naraščajočo brzino drveti po klancu navzdol. Na ostrem ovinku pred trgovino g. Juharta se je preplašena kolesarka zaletela v novo železno ograjo in obležala s hudimi ranami v mlaki krvi in v par trenutkih izdihnila. Imela je večkrat prebito lobanjo. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico, od koder se je včeraj vršil pogreb. * Nenavadna nesreča se je pripetila šo-feriu Rudolfu Puriču na Sušaku. Ko se ie o polnoči vračal v svoie stanovanje po strmih in ozkih stopnicah, je padel. Na mezincu je nosil prstan, ki je obtičal na ograji stopnic. Pri tem je mož izgubil ravnotežje in padel. Prstan je obvisel na ograji in ž njim tudi prst Dva •policijska agenta sta ponesrečencu priskočila na pomoč in ga odvedla v bolnico. * Vlak je skočil s tira včeraj dopoldan na progi Poljčane-Zreče, ker je počila os osebnemu vlaku priključenemu tovornemu vagonu. Nezgoda se je odigrala v bližini mosta Dravi/210.—13. in od 4.—5. ure. Telefon 3462 10276 ne naiprave. bolnice in Higijenske domove v naši ožji domovini. Absolventke tečaja bodo ustanavljale predvsem med kmetskimi in delavskimi sloji gospodinjske tečaje, ki bodo našo tako zvano nadaljevalno mladino močno izobrazili. S tega vidika ie korak naših oblasti, ki dajejo učiteljstvu priliko strokovne naobrazbe Ln streme oo vzgoji širokih plasti naroda toplo pozdravljati, nič manj, kakor voljo učiteljstva. ki se delu z ljubeznijo in veseljem pridružuje. u— Blagodejen dež. Po neznosni vročini zadnjih dni je včeraj popoldne nastopila naravnost omotična soparica Nebo pa ie bilo že od poldne dalje zastrto z nemirnimi oblaki. Vse je željno pričakovalo dežja, bilo oa je tudi straha pred prehudo nebeško eksplozijo. Ofb pol 18. je začelo močneje dežiti na vso ljubljansko pokrajino. Ves čas je tudi poropotavalo in se bliskalo. padlo je tudi nekaj toče. toda v splošnem je bila nevihta dokaj skromna. Še vse premalo je bilo dežja, vendar se je zvečer vsaj ozračje shladilo. Nebo pa je ostalo dalie v noč zastrto s sivimi oblaki. Še najbolj prizadeti so bili pri sinočnji nevihti Trnovčani in vsa tamošnia okolica, kjer ie kakih pet minut padala gosta toča. Največ dežia pa je padlo v Šiški, kjer se je čez ceste kmalu pretakala kalužnica. dočim so se ljubljanske razgrete ulice mahoma zopet osušile. u— Vlom v gostilno. Te dni je bilo vlomljeno v gostilno Ane Turkove v Streliški uhoi 22. Vlomiilec je odnesel za 500 Din cigaret na škodo natakarice Anice Jerovško-ve in par stotakov, liter žganja, več znamk in dopisnic, tako da znaša skupna škoda okrog 1000 Din. u— Vlom v podstrešje. Tatovi izvohajo vsako priliko, kjer je le mogoče priti čim lažje do kake vrednosti. Te dni so vlomili v podstrešje hiše št. 5 na Mestnem trgu ter odnesli na škodo posestnice Elze Berna-tovičeve dolgo moško suknjo sive barve temen suknjič in še nekaj drugih kosov v vrednosti 2530 Din. Obleka je bila spravljena v potni košari, ki so se je tatovi seveda tudi polastili. Ker je bila tatvina šele kasno opažena, je komaj verjetno, da bo mogoče vlomilce sploh še izslediti. u— Tatinski obiski. Delavca Abram Or-lovič in Rudolf Kramarič. stanujoča v Kopališki ulici 5 v Mostah, sta opazila pred-sinočnjim, da sta okradena. V podstrešne prostore, kjer spita, se je bil splazil ponoči ali v jutranjih urah neznan potepuh ter ii-ma odnesel različno obleko čevlje in perilo v vrednosti okrog 1700 Din. Tak zliko-vec je obiskal v sredo tudi stanovanje delavca Viktorja Koblarja na Vidovdanski cesti 55. ter mu ukradel hlače in suknjič v vrednosti 500 Din. Tat si je izbral pot skozi okno in je tudi pobegnil skozenj. Strojnik Vinko Kavčič iz Kosez 42 je prijavil, da mu je nekdo ukradel iz predsobe 7 li-tersko steklenico, v kateri ie imel v alkoholu namočene borovnice. u— Kako prodajajo ukradena kolesa. Do delavcev na neki novi stavbi v škrabčevi ulici je pripeljal te dni neki moški popolnoma novo, črno pleskano kolo in ga hotel prodati za 500 Din, dasi je bilo vredno najmanj okrog 1500 Din. Delavci moškemu niso zaupali in nikdo ni hotel kupiti celega kolesa. Slednjič so se pobotali tako, da je ta vzel ali zamenjal sedalo, drugi krmilo in drugo; prodajalcu, ki je dobil za zamenjane stvari povrh nekaj kovačev, pa se je naposled zazdelo, da bi kazalo zamenjati še ogrodje in je tudi to storil. Stvar pa je prišla na uho policiji, ki sedaj išče tatu. Delavci so ga poznali pod imenom Urban. Predvčerajšnjim in včeraj je bilo spet ukradenih več koles, šebemku Antonu je zmanjkalo kolo izpred trgovine Ažman v šolskem drevoredu. Mehaniku Mirku Hrastu, stanujočemu v Jegličevi ulici 5, pa je nekdo odpeljal 1000 Din vredno z domačega dvorišča. u— Otroški zdravnik dr. Dragaš se je preselil v Beethovnovo ulico 4. pri Kranjski hranilnici. u— Jutri bo v Zgornji Šiški poleg gasilnega doma gasilska veselica s plesom. Vstopnine ni. u— V kopališču v Retečah ob Sori bo v nedeljo zopet prav veselo. Dobro je preskrbljeno za zabavo in tudi junca bodo pekli. u— »Dancing« v hotelu »Tivoli« vsak večer! Ples. mednarodni artisti! Cene običajne! u— Dentist-tehnik Leopold SmrkolJ ne sprejema ob sobotah ves dan do 15. sept. Iz Celja e— Krajevni odbor UVI je 1. 1929 nabavil nov 4 cevni radio-aiparat v razvedrilo svojim tovarišem, ki so kot vojne žrtve, biili hromi na telesu, a sveži na duhu, privezani na postelje. Zaradi razpustitve Invalidskega doma v Celju je ostal ta aparat z anodnim aparatom vred na razpolago in bi ga odbor iz tega razloga prodal pod zelo ugodnimi pogoji. Interesenti, društva ali zasebniki, naj se obrnejo na tajništvo krajevnega odbora UVI v Celiu. e— Po nedolžnem osumljen. Preteklo nedeljo je prišla k nekemu tukajšnjemu fotografu neka ženska in pustila v času. ko se je fotografirala, na mizi v čakalnici kuverto. v kateri je imela poleg raznih drugih papirjev tudi večjo vsoto denarja. Nato je odšla v mesto in je kmalu opazila, da sta iz kuverte izginila dva stotaka. Ker se je istočasno z njo nahajal v čakalnici pri fotografu tudi delavec Franc Žlavs iz celjske okolice, ga je ženska osumila, da je on izvršil tatvino. Žlavsa je policija aretirala, kmalu pa se je izkazalo, da ie bil sum tatvine neopravičen, ker je bil denar med tem najden na cesti. Po krivem osumljenega Zla vsa je policaja seveda takoj nato izpustila. e— Otrok se Je izgubil Predvčerajšnjim je odšel losestnilk Veternik z Lokrovca pri Celju s svojim 6 letnim vnukom Ivanom v Trnovlje po zidno opeko. Med potjo sta Veternikova izgubila verigo in ie stari oče napotil vnuka nazaj po cesti iskat verigo. Deček pa se ni vrnil in so ga tudi domači zaman iskali vso noč. Oblečen ie v kratke modre hlače, pisano srajoo. nosi bel klobuček in je bos. Kdor bi dečka našel, naj ga privede k roditeljem ali na na celjsko mestno Dolioijo. e— Eksplozita bencinskega soda v mestu. Predsnočniim sta dva pomočnika prelivala na dvorišču slikarskega mojstra Stojana Holobaria Za kresiaio iz večjega soda v manjšega bencin. Pri tem se !e manjša množina bencina razlila po tleh m iztekla na cesto. V tem je prišel mimo najbrže kak pasant in vrgel cigaretni ogorek v mlakioo bencina, ki se i e taikoj vnel in je plamen v hipu dosegel sod, ki ie eksplodiral. K sreči se je nahajala v sodu le manjša količina bencina, ker bi bila katastrofa neizogibna.. Pomočnika sta pretečo nesrečo še pravočasno opazila in od-skočila. Eksplozija je napravila občutno škodo na vseh šipah delavnice in v prvem nadstropju hiše. Zgorelo je tudi nekaj orodja in barv. Poklicani gasilci so ogenj takoj pogasili. Škode je okrog 5000 Din. e— Nesreča ob Savinji. V četrtek zvečer okrog 20. se je kopal v Savinji v Liscah pasarski mojster g. Franc Kager iz Gosposke ulice. Nenadoma mu je na, gladkem kamnu spodrsnilo in je g. Kager padel tako nesrečno, da si je zlomil več reber. Reševalni avtomobil ga je prepeljal v bolnico e— Smrtna nesreča. Predvčerajšnjim se je pri nakladanju hlodov težko oonesrečil 59 letni delavec Franc Ločnikar iz Vitanja. Težko bruno mu je padlo na levo nogo in mu jo zdrobilo v kolenu in v golenici, tako. da je visela noga ob trupu le še na koščku kože. Dasiravno je bil Ločnikar takoj prepeljan v celjsko javno bolnico, kjer so ga operirali, je izgubil toliko krvi. da je se istega dne umrl. e— Dve nesreči. V Petrovčah pri CeČjH se je 6. t. m. pri igri ureza! 4 letni rudarjev sin Ernest Fabjan tako močno v levo roko, da so ga morali prepeljati v bolnico. Tamkaj je moral iskati zdravniško pomoč tudi 15 letni krojaški vajenec Rudolf Zmaj-šek iz Celja, ki si je pri delu zabodel ši-vanko globoko v desno roko, kjer se mu te šivanka zalomila. V bolnici so mn jo odstranili in je Zmajšek bolnico že zanustil. e— Še danes obnovite svoje srečke fIL razreda, ker bo žrebanje že v tOTek 11. jkt-nija. Kdor do nedelje ne bi obnovfl srečk, izgubi pravico do njih in bodo iste prodane drugim interesentom. Iz Maribora a— Odličen obisk obmejnih planin. K>». bansko pogorje, ki je kljub svojevrstnim naravnim lepotam in obmejnim zanimivostim običajno le slabo obiskano, so v zadnjih dneh posetili planinci celo iz Zagreba. K Sv. Duhu na Ostem vrhu, kjer biva več mariborskih letoviščarjev, je prispela gdč. Branka Kostrenčičeva, hčerka ministra socijalne politike ter znana zagrebška operna pevka gdč. Erika Druzovičeva v družbi g. prof. Druzoviča iz Maribora, ki je že star prijatelj in poznavalec naše severne meje. Gostje se krasnemu položajn obmejne turistovske postojanke niso mogli dovolj načuditi. a— Učiteljski tečaj za deška ročna dela se konča danes na mariborski meščanski deški šoli. Tečaj je posečalo 25 učiteljev in učiteljic in je trajal mesec dni. Vodil ga je g. ravnatelj Drago Hume k s pomočjo strokovnih učiteljev gg. Josipa Korošca in Josipa Kosca. Poslednji je poučeval fctkTi posebni odsek za radioamaterstvo. V zvezi s tem tečajem polagajo posetniki končni izpit, ki mu predseduje kot zastopnik banske uprave g. direktor dr. Josip To-minšek. V nedeljo 9. t. m. pa bo v dela-s*-nici deške meščanske šole javna razstava izdelkov, na katero opozarjamo vse prijatelje moderne šole. a— Slovesna otvoritev strelišča agflne strelske družine v Hotinji vasi bo v nedeljo 9. t. m. pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marušiča, ki ga bo zastopal sreski načelnik g. dr. Hacin. Obenem bo tudi razvitje prvega strelskega prapora v naši državi. Iz Marioora je skupni odhod mariborskih strelcev pod vodstvom predsednika polkovnika g. Putnikoviča z viakom ob 13.25 z glavnega kolodvora. a— Povratek II. skupine otrok s Počitniškega doma na Pohorju. Vse deklice IL skupine otrok na Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju se vrnejo v Maribor v nedeljo z vlakom ob 9.25, dečki pa v ponedeljek ob isti uri. Starši naj pričakujejo otroke na glavnem kolodvoru. a— Sijajen meteor se je utrnil snoči nad razglednim stolpom na Pohorju in počasi padal v smeri proti Rušam. Bil je svetlo-zelen ter je za hip razsvetljeval vso dravsko dolino. a— Nesreča. V Spodnjih Hočah se je pripetila težita nesreča šolskemu upravitelju, 51-letnemu Antonu Mušiču. Hotel je na cirkularki prežagati neki grčavi les. Ker je imel potne roke in ni bil vajen obratovanja s cirkularko, mu je kos lesa spodletel iz roke, ki je zašla proti rezilu. To mu je v hipu odrezalo vse prste leve roke razen palca. Ponesrečenca, ki je močno krvavel, so odpremili z rešilnim avtomobilom v bolnico. a— Konj je poginil na ulici mesarici Ani Ogrinc, ko ga je vodil delavec Fras Avguštin h konjaču. Kljuse je bilo že zelo staro in tako zdelano, da se je zgrudilo na križišču Tattenbachove in Cvetlične ulice ter tam poginilo. a— Nevaren požar bi lahko izbruhnil včeraj v stanovanju hišnika Antona Duha v Vrazovi ulici. Iz doslej neznanega, vzroka se je vnelo v kanti 3 litre bencina. Velik plamen je zajel v bližini se naiajajo-čo staro obleko ter se oprijemal že tudi poda in lesenih vrat. Požar so k sreči takoj opazili in udušili sosedje, škoda znaša okoli 1500 Din ter ni krita z zavarovalnino. a— Tatvina kolesa. Izpred glavne pošte na Slomškovem trgu je odpeljal kolesarski tat čevljarskemu pomočniku Kun-plešu Andreju črno pleskano kolo, vredno 1000 Din. a— Kinematografske predstave. Grajski kino: Od danes dalje 100%, nemška, govoreča in zvočna opereta »Končana je pesem... Willy Forst, Liane Haid. — Union kino: danes zadnjikrat: Smej se in jokaj... Al Jolson, Sonny Boy. Od nedelje dalje: 100%, govoreči in zvočni film: »Pariška ljubav«. Lucie English, Fritz Schulz, Szoke Szakall. Iz Kamnika ka— Kamniški oktet priredi v nedeflio 9. t. m. ob 6. zvečer cerikveni koncert 6 sodelovanjem gospe Ivamike Ribič in go* jenca dunajske glasbene aikademije g. Bla* ža Arniča. Na programu so 4 sopraneki eaimosipevi, 5 orgelskih todk in 4 pesmi za moški zbor. Vabimo na koncert vse ljubi« telje glasbene umetnosti. Začetek ob 6. zvečer, talko da imajo tudi ziunanji zvezo z vlakom. Iz Trbovelj 7 t— Nesreča. Na dnevnem kopu »a je ponesrečil rudar Šaril Podsjia ga je plast premoga. Poškodovan ie precej t*5ŽKo vendar ne smrtno nevarno. Z reševalnim vozom je bil prepeljan v rudniško bo'n5» co. t— Za pokalno tekmo med starimi SK Trbovlja in sokolsiko dramo vlada živahne zanimanje. Vsj gralci pridno trenirajo n se pripravljajo na borbo za pokal. Igrišče SK v Trbovljah, na katerem se bo tekma odigrala, se marljivo ursjuje in bo do ne« del je že ograjeno. t— Kino Sokol predvaja danes ob 20. »Pekel ljubezni«, dramo iz bolljševišikega prevrata z Olgo Čehovo in »Gospodična porodnica« z Dino Grallo. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom — bo ostal zaradi popravila zaprt do 29. t. m. h— Na zadnji sejem na Dolu eo prignali kmetje mnogo živine. Tudi kupcev je bilo dosti. Kupčija pa je bila bolj srednja, ker so nudili kupci prodajalcem le malo kupnino in zaradi tega se je marsikateri kmet premislil in gnal svoje živin Se raje domov. — Tisti, ki so bili pa prisiljeni prodati, so pa dobili za kg žive teže od 4 do 6 Din. Pri teh kupčijah je bilo opaziti, da so najdražje plačevali domači mesarji, dočim tujci ne. Mnogi pro* dajalci so precej izgubili z ozirom na dražjo kupno ceno. — S sejma nazaj gTede so morali neki mladeniči narediti škandal s tem, da so se staoli na Brvici ter je eden drugega močno obreza! z no« žem. Iz Novega mesta n— Kino »Meteor« bo predvajal film »RosesMarija« danes ob pol 9. in v nedeljo ob 6. in pol 9. b Življenja na dežel? MEDVODE. Po preteku komaj enega leta od svoje ustanovitve, si je Sokolsko društvo Medvode kupilo naravnost krasen prostor za svoje letno telovadišče, kjer si hoče čim prej postaviti vsaj zasilno telovadnico, ki je neobhodno potrebna za njegov razvoj. Že letno telovadišče je čudo« vito pospešilo razmah društva. Telovadišče je brez prahu in tudi lepo senčno. Ob reki Sori bo Sokol sčasoma na svojem svetu ustvaril moderno kopališče, ki bo Medvode še bolj dvignilo na njihovem že itak dobrem glasu. Sicer pa že sedaj vse mrgoli v vodi. prijaznih kotičkov ob Sori nikakor ■ne manjka. To nedeljo popoldne ob 15. bo proslavilo društvo otvoritev svojega _ letnega telovadišča v zvezi s svojim javnim nastopom. Vse se giblje, vse pripravlja, da napravi obisk bratov in prijateljev društva čim prijetnejši in udobnejši. Kakor obe- Ljubljana, 7. avgusta. Zaradi težke telesne poškodbe se je da* nes pred malim senatom pod predsedstvom sos«. Ivana Kralja zagovarjal Rudolf Gradnik, ki se je 21. marca 1895. rodil v Wolfbergu na Koroškem, a si je ustanovil v Dravijah lepo domačijo z dobro uspevaj očim obrtom. Kot mehanik je specialist za mesarske pribore in za vojaške stvari pri konjski opremi. Sam ceni svoje premoženje na 800.000 Din. Obtožnica navaja, da je Gradnik 11. aprila okoli 23.30 prišel v Martinčevo (nekdanjo Bur-garjevo) gostilno na koncu Zgornje Šiške proti Dravi jam. Med drugimi gosti se je tam nahajal tudi Ivan Šotler, ki je znan kot dober atlet in je bil takrat šofer prt Čarmanovem podjetju. Šotler se je z gosti razgovarjal o rokoborbi. boksu in težki atletiki sploh. Obtoženec, ki je bil dobro razpoložen, je prisedel k družbi in se po* hvalil, da je tudi on močan. Pozval je Feliksa Weisa, naj gre ž njim kljuko vleč. Weis ga je 2krat premagal. To je Grudni* ka togotilo. Pozval je Šotlerja, naj tudi on vleče kljuko. Šotler pa ga je zavraiT, naj bo miren in naj se ne šteje za tako močnega. To je obtoženca tako razjezilo, da je segel v žep po revolver in grozil: »Čakajte, hudiči, danes bom še streljal!« Potem se je odstranil iz gostilne. Odšel je na policijsko stražnico ovadit Šotlerja, češ da v gostilni razgraja. Ker na policijski stražnici njegove prijave niso smatrali za resno, se je zopet vrnil s svojim avtomobilom proti Martinčevi gostilni. Gostilničar je med tem napovedal policijsko uro in spravil goste iz lokala. Obtoženec ;ie avto zapel i al na stransko pot med gostilno in gasilskim domom, tam ustavil in lz-topil in kmalu nato sta padla dva strela _ eden je Šotlerja zadel v levo stran. 3 prste pod levo bradovico. projekti! je predrl pljuča in potem obtičal zadaj za kožo na hrbtu. Obfožrfoo zastopa namestnik drz. tožilca g. Branko Goslar, obtoženca, brani odvetnik dr. Milan Šubic. a zasebnega udeleženca Ivana Šotlerja odvetniški priprav, nik dr. Gojmir Tominšek. Obtožencev zagovor Rudolf Gradnik, ki je simpatične zunanjosti in krepke postave, se je zagovarjal s silobranom. Kritično soboto se je zvečer vozil z avtom. Ž njim je bil njegov vajenec Kostanjšek. Ustavil se je v nekaterih gostilnah. Prišel je v kuhinjo Martin-čeve gostilne in naročil čaj. Razgovarjal! so se o rokoborbi. — Vlekli smo kljuko. Tudi jaz sem jo dvakrat. Šotler me je pozval, naj grem 2 njim vleč. Pa me je slednjič udaril po glavi. Prijeli so me in pahnili do vrat. Pograbil sem za revolver. -Šel sem do avtomobila in Šotler za menoj. Od Martinčeve gostilne sem se peljal na stražnico, kiei sem prijavil, kaj se mi je primerilo. Ko sem stražnikom opisal do takrat meni nepoznanega Šotlerja. so mi takoj rekli: »To je Šotler. tisti atlet!« Tako sem spoznal atleta, o katerem sem svoječasno bral v listih. S stražnice sem se vrnil nazaj_ do gostilne, ker sem hotel poiskati svojega vaienca. Šotler in še neki drag človek sta prihitela do mojega avtomobila. Šotler ie skočil k meni in me objel z rokama. Ti* sčal me je k tlom. Deial sem mu: »Daj mir! Drugače bom streljal!« Ker me ni spustil sem potegnil revolver in ustrelil dvakrat, pa sprva nisem vedel, da sem ga zadel, ker sem bil sklonjen k tlom. Strel je šel poševno skozi prsi in to je znak, da sem ee branil. Nisem streljal na daljavo! tajo prijave, bo obisk zelo številen. Mnogi bodo združili poset in kopanje v prijetni Sori. ŠKOFJA LOKA. Foto-~amaterji, ki so v posesti posnetkov 25«letnega jubileja So* kola v Škofji Loki, se vljudno naprošajo, da po 1 izvod svojih fotografij odstopijo Sokolu, ki iz zbranih slik sestavi društveni spominski album. Dobrodošle so slike vseh velikosti in vrst, tudi aiko 60 manj uspele. Slike je poslati na Sokolsko dru« štvo v Škofji Loki. — Pretekli mesec je pričela v okviru loškega Sokola vztraino vaditi društvena hazena, sestavljena iz društvenih članic. Kljub začetku so 6e se« stre dovolj hitro upeljale v rokomet in so v nedeljo, pred javnim telovadnim na« stopom, pokazale prvič svojo spretnost v tekmi proti hazenski družini Zarja iz Kranja. Tekmi nove vrste je prisostvovalo lepo število gledalcev, ki iz večine take borbe še niso videli. Zmagale so . Škofjeločanke z rezultatom 1 : 3. Tekmo je sodil br. Berčič. Rokomet je predviden v društvu kot stalna ustanova. Poleg no« gometa in smučanja je rokomet že tretja športna panoga, ki se pri društvu skladno uveljavlja v napredek 6okolskih smotrov. — Spominski spis škofjeloškega Sokola se naroča pri društvu. Knjiga stane 20 Din. RADOVLJICA. V nedeljo 9. t. m. se vrši na letnem telovadišču Sokola velika tombola z izredno lepimi in vrednimi dobitki Ne zamudite prilike in poskusite srečo! JEZERSKO NAD KRANJEM. To nedeljo praznuje naše prostovoljno gasilno društvo 201etnico obstoja. Obenem bo blagoslovitev nove motorne brizgalne. Na ta veliki svoj praznik se je društvo dobro pripravilo. Že drevi na predvečer slavnosti bo baklada in podoknice. Odhod ob 20. izpred šole. Zaključek baklade je pri Štularju, kjer ima društvo slavnostni občni zbor. V nedeljo zjutraj ob 9. bo slovesna blagoslovitev brizgalne. Zbor ob 8. pred šolo. Ob pol 11. bo promenadni koncert pred Kazino. Popoldne ob 14. bo gasilska vaja, nato pa krene sprevod na veseli on i prostor pred znano gostilno Štular pod Jezerskim vrhom. Ob 15. se prične velika ljudska veselica. Na sporedu je ples, šaljiva pošta z dobitki, kegljanj na dobitke, ribolov, streljanje itd. Društvo bo nudilo gostom po najzmernejših cenah prvovrstno pijačo in topla in mrzla jedila. Ta dan je kakor nalašč pripraven za izlete v našo krasno, romantično dolino. Za avtobusne vožnje se je treba priglasiti pri Stari pošti v Kranju- Avtobusi in taksiji so tudi za vrnitev na razpolago ob vsaki uri. Naj nihče ne zamudi krasne prilike, posebno, kdor ljubi prirodo, zabavo in veselje. Pri prireditvi sodeluje izvrstna godba Zarja iz Ljubljane. V nedeljo torej vsi na Jezersko, da se naužijemo prirodnih krasot, kakršne se redko kje najdejo, da prav po planinsko zarajamo pod strminy stenami naših gorskih velikanov Grintovca m Koč-ne in da podpremo gasilno društvo, ki si je s tolikimi žrtvami nabavilo prepotrebno brizgalno. Dramatično zaslišanje prič K razpravi je bilo povabljenih 20 prič, ki izpovedujejo zelo različno. Feliks Wei.s je izpovedal nebistvene stvari, ker ni bil prisoten pri glavnem dogodku. Obtoženec je še po strelu dejal: »Dajte mir, če ne bom streljal!« Izvedenec puškar Sevčik je omenil, da je bil mogoče strel oddan ne več kakor 10 cm daleč, ker bi se drugače poznali na obleki drugačni sledovi in bi bil ustrel osmojen. Sekundarij dr. Joža Wohinc je opisal značaj rane, ki jo je dobil Šotler. Poškodba je bik težka, smrtno nevarna. Verjetno je, da je bil strel oddan od spodaj navzgor, ker je projektil šel poševno skozi prsa. Priče Štefan Borštnar, Vinko Šetina, Alojzij Remec in France Koman, ki so bili v Šotlerjevi družbi, so obreme-njajoče izpovedali za obtoženca. Poudarjali so, da je Gradnik streljal iz daljavo na Šotlerja. Šotler ni šel proti avtomobilu. Priči Kostanjšek in Petrič pa sta povedala večinoma v prilog obtoženca. Vihar v dvorani je nastal, ko je bil zaslišan priča Komac. Ta je opazil na kakih 20 m daleč, kako so enega iz avtomobila vlekli. Imel je vsaj ta vtis. Čul je tudi klic: »Pomagajte, napaden sem!« Po žvižgu je spoznal, da je prvi strel zletel v zrak, dočim se je moral drugi kam zapičiti. Slišal je tudi besedo »šti-hati«, ne ve pa v kaki zvezi, mogoče tako, da bodo nekoga »štihalice (V dvorani med občinstvom klici: »Laž! Laž!« Priča odločno protestira proti tej žalitvi ter si pri> držuje pravico, da bo dotične osebe sodno preganjal.) Priča Piki Franc je tudi videl pri avtomobilu klobčič ljudi. Mnogo senzacije pa je vzbudila njegova izjava, da ga je priča Feliks Weis nagovarjal, naj priča v korist Šotlerja. Dejal mu je baje: »Nikar ne pričajte slabo za Šotflerja, drugače vam bo kosti potrl. Če bo Šotler dobil, bomo tako pili, da bo vse od mize teklo.« -p Priča Weis ugovarja taki izjavi ter zanika, da bi bil rabil te aH slične besede. — Ob 13. je bila razprava prekinjena. Popoldanska razprava se je nadaljevala ob 15.30 z zasliševanjem novih prič. O glavnem spopadu niso vedele povedati nič bistvenega. Vedo samo, da je odšel obtoženec po strelih na stražnico javit dogodek. Bil je pridržan kot osumljenec. Po prečitanju mnogih izpovedb nevab-ljenih prič je prišel na vrsto zapisnik glavne priče Ivana Šotlerja. Sporazumno zbra-niteljem in državnim tožilcem je senatni predsednik prečita! dve enaki izpovedbi Šotlierja pred policijo in preiskovalnim sodnikom. Navaja, da je bil v Martinčevi gostilni miren. Potekal je prijateljski razgovor o boksu in težki atletiki. Gradnik je vlekel z Weisom kljuko. Bil je premagan, nato togoten in je zapretil: »Čakajte hudiči, danes bom še streljal!« Nato se je odpeljal in nihče ga ni zasledoval. Po policijski uri je Šotler prišel na vogal gostilne, kjer je bila tema, in je začu! klic: »Na hudič, tukaj imaš!« Sledila sta dva strela, šotler je zadet še zaklical: »Ustre* ljen sem!« Nato se je onesvestil. V telesu sta tičali obe krogli, eno so mu izvlekli, druga je še notri. Spremili so ga do Ko-mana, od koder ga je reševalni avto odpeljal v bolnišnico, kjer je ostal 10 dni. Po svojem zastopniku zahteva kot odškodnino za bolečine, zmanjšanje delazmožno-sti, poškodovano obleko in odhod za zaslužkom 68.500 Din. Sodba Branitelj je predlagal še nadaljnje dokaze o nekrivda obtoženca. Senat jih je kot ne- potrebne odklonil. Sledili so nato govori državnega tožilca in obeh odvetnikov. Ob 18.30 je predsednik med splošno pozornostjo številnega občinstva razglasil sodbo, po kateri je obtoženi Rudolf Gradnik kriv, da je ustrelil Ivana Šotlerja, toda na način, da je prekoračil silobran. Obsojen je bil zato na 5 mesecev strogega zapora. Kazen se mu odloži za dobo 2 let. Obsojen je dalje v plačilo odškodnine Šot« lerju v znesku 1425 Din, glede višjih zahtevkov pa se Šotler zavrača na civiino-pravdno pot. Rudolfu Gradniku se je vštel preiskovalni zapor od 12. do 24. aprila. Gradnik je bil s sodbo zadovoljen, državni tožilec pa je prijavil priziv. ponudbe glede dobave drobnega telefonskega materijaia; do 17. t m. glede dobave 1000 kg silicijeve žice in do 18. t. m. glede dobave žice in kablov. (Predmetni ogla-^v si 90 na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 7. avgusta. Na ljubljanski borzi se je deviza London danes po včerajšnjem padcu zopet okrepila. Tudi Newyork se je nekoliko dvigniL Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje slaba in 9e je trgovala za aranžma po 328.50 — 331, za kaso po 329 in za december po 338. Promet je bil tudi v investicijskem posojilu po 79, 78 in 75, v 7% Blaiirovem posojilu po 73 in 72 in v begluških obveznicah po 60. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2272.62 — 2279.46, Bruselj 785.79 — 788.15. Curih 1100.55 — 1103.85, Dunaj 791.83 — 794.23, London 273.92 — 274.74, Pariz 221.10 — 221.76, Praga 167.06 — 167.56. Trst 294.93—295.83. Zagreb. Amsterdam 2272-62 — 2279.76, Dunaj 791.83 — 794.23, Bruselj 785.79 do 788.15, London 273.92 — 274.74, Milan 294.93 — 295.83, Newvork kabel 5643.03 do 5660.03, Newyork ček 5632.03 — 5649.03, Pariz 221.10 — 221.76, Praga 167.06—167.56, Curih 1100.55 — 1103.85. Curih. Beograd 909, Pariz 20.09, London 24.875, Newyork 512.50, Bruselj 71.40, Milan 26.79, Madrid 43.40, Amsterdam 206.50, Dunaj 72.05, Sofija 3.715, Praga 15.18, Varšava 57.25, Bukarešta 3.0475. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 80 bi., 7%- Blair 70 bL, Celjska 150 den.. Ljubljanska kredit« na 120 den., Praštediona 950 den.. Ruše 145 dne., Stavbna družba 45 den., Kranjska industrijska družba 328 zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 328-50 — 330, kasa 328.50 — 330, za december 335 — 338, investicijsko 76 do 78, 4% agrarne 42 — 43, 7% Blair 71 do 72, 8% Blair 80 — 82, 7% Drž. hipotek, banka 70.25 — 72.50, 6% begluške 57 do 59; bančne vrednote: Praštediona 957-50 do 965, Union 150 — 155, Jugo 67 — 68, Ljubljanska kreditna 120 den., Srpska 190 do 192, Zemaljska 120 den.; industrijsko vrednote: Šečerana 216 — 225, Slavonija 200 den., Gutmar.n 115 — 120, Drava 220 do 225, Brod vagon 60 bL, Dubrovačka 300 do 330, Trbovlje 229 — 233. Beograd. Vojna škoda 330, 330.50, 331, 331.25 zaklj., za november 344 zaklj„ za december 347 zaklj., investicijsko posojilo 81.50 bi, 7% Blair 68.50 den., 7% Drž. hip. banka 71.50 zaklj., Narodna banka 5700 do 6000. Blagovna tržišča LES '+ Ljubljanska borza (7. t. m.) Tendenca za les mlačna- Zaključen je bil 1 vagon desk. ŽITO '+ Ljubljanska borza (7. t m.) Tendenca za koruzo neenakomerna. Zaključkov ni bilo. Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh, pri mlevski voznini po 147.50 — 150, pri nava-i-ni voznini po 152.50 — 155. -f Novosadska blagovna borza (7. t m.) Tendenca lahka. Promet: 26 vagonov pšenice, 10 vag. koruze, 1 vag. ječmena, 4 vag, moke in 2 vag- otrobov. Pšenica: sremska, nova, 78/79 kg 162 — 164 ; 79/80 kg 163 do sremska, nova, Dunav šlep, 79/80 kg 168 do 170. Oves: baški, sremski in slavonski novi 140 — 145. Ječmen: baški, in sremski, novi, 63/64 kg 117.5 — 122.5. Koruza: baška in okolica Sombor 99 — 100; banat-ska 92.5 — 95; sremska, okolica Indjija 100 do 101; okolica Šid 101 — 102.50. — Fižol: baški, .2 % 190 — 200. Otrobi: baški, stari 110 — 115. — Moka: baška, banaška >0« in »00« 290 — 300; >2< 270 — 280; »5« 250 — 260; »6« 225 — 235; >7« 180 — 190; >8« 125 — 135; sremska, slavonska >0« in »00« 270 — 280; >2« 250 do 260; »5« 240 — 250; »6« 220 — 230; >7< 170 _ 180; >8« 125 — 135 + Somborska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 62 vagonov. Pšenica: sremska, slavonska, nova, 79 kg 163 — 165. Oves: baški, banaški, sremski dn slavonski 130 — 135. Ječmen: baški, sremski, novi 117.50 — 122.50. Koruza: baška 98 — 100- Rž: baška 150 — 155. Otrobi: baški 105 — 110. Moka: baška, banaška >0« in »00« 290 — 300; >2« 270 do 280; »5c 250 — 260; >6« 225 — 235; >7« 180 — 190; >8« 125 — 130; sremska, slavonska >0« in »00« 270 — 280; >2« 250 do 260; >5« 240 — 250; »6« 220 — 230; >7« 170 — 180; »8« 120 — 130._ Dograditev kopališča na Dovjem Mojstrana, 7. avgusta Kalkor smo že beležili, je pričelo letoS* nje leto v pomladi tujsko=prometno društvo Dovje«Mojstrana graditi kopališče na Dovjem, s čimer se bo zelo ustreglo številnim letovisčarjem in turistom, bi nas vsako leto posečajo. Gradba je bila že prad leti v načrtu, toda manjkalo je po« trebnega finančnega kritja. Letos se je slednjič ugodno rešilo tudi to vprašanje, ki je omogočilo pričetek dela. Načrt za kopaliSče je izdelal g. Oskar Wintzig, ki je zgradbo tudi sam nadzoroval, v veliko po« moč pa mu je biti tudi g- Rudolf Zupan, oba iz Mogsrtrane. Do sedaj je bil izvršen le prvi del kopališča, ostali 6e bo pa do« graidil v toku časa, čim dobi društvo po« trebni kredit. Vsekakor je pa kopališče že v sedanji obliki popolnoma zmožno služiti svojemu -namenu, KopaliSče ležii v idilični dolini. 10 minut vzhodno od Dovjega ob potoku Mlin* ci, iz katere dobfrva tudi potrebno vodo po izpeljanem jarku, ki omogoča, da 6e vo« da, preden priteče v bazen, ogreje za ne- • kaj stopinj. Sicer je pa Mlinca itak naj« toplejša od vseh okoliških voda. Bazen je zgrajen v velikosti 36 X 20 m ter bo pre« deljen ea plavače in naplavače, največja globina pa bo do 3 m, kjer bo tudi man« tirana skakartna deska. Kopalcem bodo na raizpolago tudi sobi one kopeli v ne« posredni bližini kopališča in kabine. Dno bazena do sedati še ni izvršeno po načrtu, v doglednem ča6u bo pa tudi ono bietoni« rano, kakor tudi vse ostale ogradne stene. Vso pohvalo zasluži agilno prometno društvo, ki je pričelo s smotrenim delovanjem in z zgTadbo, kljub temu, da so društvene gmofcpe razmere vse prej ko ugodne. Veliko so pa pripomogli k iz« vedbi načrta tudi poedini občani, ki so opravili s kulukom mnogo dela. Čitaite iln«Nvano revijo- »ŽIVLJENJE IN SVET« Sodba o krvavem dogodku v šiški Pet mesecev strogega zapora zaradi prekoračenja silobrana GOSPODARSTVO Izkoriščanje kontingentov v trgovinski pogodbi z Avstrijo Kakor znano, je naša država v novi pogodbi z Avstrijo dobila gotove ugodnosti za kontingentiran uvoz živih in zaklanih prašičev in za uvoz govedi v Avstrijo. Ti kontingneti pa niso znatni in bo sistem kontingentiranja v sezoni gotovo povzročil neprilike, ker si bo pač vsak prizadeval, da bo deležen ugodnosti kontingenta, ker bo moral sicer plačati pri uvozu v Avstrijo polno carino (ki znaša n. pr. pri prašičih 45 zlatih kron, dočim se računa za kontingent le 18 zlat. kron)- Obe državi sta se v pogodbi zavezali, da bosta vplivali na interesente - izvoznike, da se sporazumejo glede prometa v okviru ugodnostnega kontingenta, pri čemer se je treba ozirati na enakomeren razvoj cen na avstrijskem tržišču, na drugi strani pa na potrebo izvoza v naši državi. Ako bi se interesenti med seboj ne mogli sporazumeti, bosta obe vladi sporazumno razdelili kontingent glede časovnega izkoriščanja. Izvedba kontingentiranja povzroča vselej večje ali manjše težave, ker kontingenti obsegajo le del izvoza, odnosno so prikrojeni n- pr. glede goveje živine na izvožene količine v najslabših razmerah. Pri nas Se je v zadnjem času med interesenti vršilo že več konferenc. V sredo se je taka konferenca vršila v Novem Sadu in so ji prisostvovali predstavniki producentov in izvoznikov. Razpravljalo se ie o tem, kako se naj kontingent glede mesnih svinj najra-eiionalneje izkoristi. Pri tem so izvozniki zas+opali stališče, češ, da bi se moral kontingent od 21.000 lahkih svinj rezervirati izvoznikom svinj iz dunavske banovine, kjer se producenti v največji meri bavijo s tako produkcijo. Pogajanja za enkrat xie kažejo baš dobro. Naši interesenti navzlic kontingentom ne bodo smeli pustiti iz vidika, da se j>o klavzuli o največjih ugodnostih poslužijo tudi raznih bonitet iz trgovinskih pogodb Avstrije z Madžarsko in Češkoslovaško, ki se lahko aplicirajo tudi na naš izvoz v Avstrijo. Kako se bo uredilo izkoriščanje kontingentov, bo pokazala bližnja bodočnost. Vsekakor je v pogodbi predvideno tudi postopanje, če se pojavijo težkoče v prometu. Za tak primer se je avstrijska vlada obvezala, da bo na jugoslovenski predlog takoj stopila v pogajanja zaradi nove ureditve prometa s svinjami in svinjskim mesom. Ce taka pogajanja v dveh mesecih ne bi do-vedla do sporazuma, potem bi imela jugo-slovenska vlada pravico, pogodbo z dvomesečnim rokom predčasno odpovedati. Normaliziran plačilni promet v Nemčiji V sredo so padle v Nemčiji z malimi izjemami (glede izplačevanja pri hranilnicah) vse ovire v plačilnem prometu- Kakor poročajo iz Berlina se bojazen vladnih in bančnih krogov, da bo prišlo zopet do velikih denarnih dvigov, ni uresničila. Že prvi dan prostega plačilnega prometa, v sre> do, so pri večini denarnih zavodov vplačila dosegla višino izplačil V četrtek pa so nova vplačila že presegala izplačane vsote. V bančnih krogih so s potekom prostega izplačilnega prometa zelo zadovoljni. Mnoge banke so si pribavile obilna denarna sredstva, ki jih pa niso potrebovale. Ta sredstva je dala seveda Reichsbanka, ki je liberalno diskontirala denarnim zavodom predložene menice. S povečanim diskontom so prišla znatna denarna sredstva v promet, ki so povzročila na denarnem trgu umetno likvidnost. Banke, ki so si pribavile precejšnja sredstva, sedaj ne vedo kam z denarjem. Zato gledajo v bančnih krogih še s precejšnjim optimiz« mom v bodočnost. Čujejo pa se tudi že svarilni glasovi, kajti sedanjo obilico de« narja je povzročilo le povečanje obtoka bankovcev, ki pa bodo morali kmalu zopet priteči nazaj v blagajne novčanične banke, ki je denarnim zavodom diskontirala menice le za 10 dni. Vsekakor pa je prišlo v javnosti več ali manj do pomirjenja. Visoka obrestna mera za vloge (11 — 12 %) je privabila že mnogo novih vlagateljev. Glede na to situacijo napovedujejo že znižanje diskonta Reicbsbanke od 15 na 10 odst. in olajšanje deviznih predpisov. = Nov izredni občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Na podlagi sklepa na-čelstva od 3. t. m., sklicuje Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani za nedeljo 23. t. m. ob 0. v dvorani »Trgovskega doma« (Gregorčičeva ulica 17) izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1-) Nagovor načelnika; 2.) volitev novega načelstva; 3.) slučajnosti. Zadruge morajo do prihodnje srede (12. t. m.) naznaniti Zvezi imena delegatov, ki se bodo udeležili občnega zbora. = Poslovanje Zbornice za TOI. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja tvrdke, da se obračajo nanjo s prošnjami za izdajo carinskih potrdil, nadalje potrdil glede oprostitve skupnega davka ter potrdil za udeležbo na licitacijah, svedočb o poreklu blaga, potniških legitimacij itd., da morajo vlagati svoje prošnje, odnosno prositi za izdajo navedenih potrdil najkasneje do 11. ure dopoldne, kadar želijo, da se jim potrdila izdajo ž* istega dne! Ta potrdila morejo potem dvigniti že ob 5. popoldne v zborničnem ekspe-ditu. Potrdila, za katera bi tvrdke prosile po 11 dopoldne, more zbornica izdati šele naslednji dan. = Dvoje pojasnil hmeljarjem. Po dolgem pričakovanju je vendar došel odlok ministrstva za polovično vožnjo obiravcem. Hmeljarsko društvo že izdaja in razpošilja legitimacije. Letos mora imeti vsak obiravec to legitimacijo in niso več dovoljene skupinske legitimacije, kakor doslej. Vsak hmeljar mora poslati torej toliko legitimacij, kolikor obiravcev je najeL — Trgovina je dobila letos menda posebna navodila iz inozemstva. Mnogi naši zastopniki inozemskih tvrdk namreč priporočajo hmeljarjem, naj nikar ne čakajo, da se nabere preveč lupulina v kobulah, ker lupulin le kvari barvo hmelju. Ta njihova trditev nikakor ne drži, ker praznega hmelja ne bo nihče kupiL Nikar se naj ne dajo hmeljarji zape- ljati, da bi obirali nezrel hmelj. Prav mogoče je, da je tak nasvet iz inozemstva le past, da bi nas izključili iz trga zaradi splošno slabega blaga. Kakor je resnica, da rjavega hmelja kljub bogatosti lupulina nihče ne kupi, prav tako je še tako zelen hmelj, ki nima potrebne množine lupulina, brez vsake cene. Dokler kobule ne šumijo med prsti, še ni čas za obiranje, pa naj reče kdorkoli kar hoče. —K— = Stanje hmeljskih nasadov v Češkoslovaški. Nemška sekcija združenja hmeljarjev v Žatcu je izdala 6. t. m. novo poročilo o stanju hmeljskih nasadov. Poročilo pravi, da so nasadi po večini zelo lepi- Poletna vročina je sicer povzročila širjenje rdečega pajka v nasadih na peščenih tleh, kar pa zaenkrat ne bo imelo znatnejšega vpliva na letino, ki bo v splošnem zelo obilna. Cenitev pridelka še ni mogoča, ker ni znano, če bo pri sedanji razmerah ves hmelj obran, odnosno koliko pridelka bodo hmeljarji pustili neobranega. — Za stari hmelj je bilo v zadnjem času deloma nekaj več povpraševanja in je nekatere dni prišlo do prometa od 50—100 stotov. Cene pa so pri mirni tendenci nadalje nazadovale na 100 do 180 Kč za 50 kg. Hmeljski sindikat je pričel kupovati zadnje zaloge starega hmelja, ki so še pri producentih, in upa, da bo to akcijo končal do nove letine. = Kavcija za vozninske kredite na železnici. Na predstavko Centrale industrijskih korporacij o vprašanju ali smejo blagajne državnih železnic sprejemati v zameno za vozninske kredite tudi vrednostne papirje, je generalna direkcija državnih železnic izdala pojasnilo, da je s členom 57. pravilnika o finančni in računski službi državnih železnic, ki je stopil v veljavo 1. t m., izrecno predpisano, da se more v depozit za kreditiranje voznine polagata samo gotov denar in ne pa vrednostni papirji. = Potrjena je prisilna poravnava, M Jo je sklenila Frančiška Podlogarjeva, trgovka v Ivančni gori, s svojimi upniki, ki nimajo pravice do prvenstvenega plačila terjatev, za 40% priznanih terjatev v 4 četrtletnih obrokih. = »Stoodstotna vojvodinska pšenica«. Nekateri vojvodinski mlini delajo, kakor znano, reklamo, češ da imajo stare pšenice za 60 % kapacitete, tako da lahko z dovoljenimi 40 % nove pšenice, meljejo moko iz stoodstotne vojvodinske .pšenice. Kakor smo že enkrat omenili, je taka reklama nedopustna, kajti vojvodinski mlini smejo mleti le 40 % vojvodinske pšenice ne glede na to, ali je nova aH pa stara, ostalih 60 % pa morajo dobiti iz drugih krajev. Na to stališče so se postavila tudi oblastva. Nekateri mlini, ki so mleli 40 % nove in 60 % stare vojvodinske pšenice, so bili že težko kaznovani. Pripomniti je še, da 90 morali mlini in trgovci prijaviti vso staro pšenico in je na ta način dana možnost za uspešno kontrolo. = Privredna revija. Prejeli smo najnovejšo številko zagrebške »Privredne Revije«. ki si ie pod novo direkcijo in pri povečanem obsegu pridobila v zadnjem času mnogo novih prijateljev v gospodarskih krogih. Med zanimivimi razpravami te zadnje številke nad omenimo uvodni članek ravnatelja revije. M. Divjaka o Nemčiji v mednarodni gospodarski politiki, nadalje razpravo M. Vukimca o pšenici, dr. Rafae-laia o Banki za mednarodna plačila, dr. Belina o kreditni in valutami funkciji Narodne banke, zanimiv članek o razvoju naše trgovske mornarice, ki ga je napisal Viktor Cerič in razpravo dr. Račiča o vprašanju preferenčnih carin za žito. Zanimiv je tudi pregled kronike, ki prinaša izčrpna poročila o gospodarskih dogodkih pri nas in v inozemstvu. Ta revija ima sedaj tudi v Mubljani svojeg? stalnega sodelavca in zastopnika gosp Aleksandra Vranjičeviča. = Trgovinska pogajanja Madžarske. Kakor poročajo iz Budimpešte, je imel trgovinski minister dr. Bud daljšo konferenco z voditeljem delegacije za trgovinska pogajanja s Češkoslovaško, s pooblaščenim ministrom dr. Nicklom, ki je dosedanje rezultate pogajanj označil kot slabe. Pogajanja s Češkoslovaško se bodo zopet nadaljevala 18. t. m. pajbrž v kopališču Lillafil-red pri Miškolcu. Pogajanja z Nemčijo so skoro definitivno zaključena. Ustvarjena bo možnost za izvoz goveje živine v Nemčijo, četudi le za kontingent od 80.000 glav, čigar izkoriščenje pa bo zvezano z raznimi administrativnimi težkočami. Glede pšenice je dogovorjen preferenčni popust pri vsakokratni nemški carini v višini 25 %. Ta preferenca pa bo šele uveljavljena, če bo v Ženevi prišlo med Nemčijo in prekomor skimi državami do sporazuma glede uvedbe preferenčnih ugodnosti za podunavsko žito. = Oddaja zakupa nakladanja, razkladanja, prekladanja in prevoza vseh vrst rao-nopolskega blaga. Tobačna tvornica v Ljubljani sprejema do 14. t. m- ponudbe glede oddaje zakupa nakladanja, razkladanja, prekladanja in prevoza vseh vrst monopoi-skega blaga. (Pogoji 90 na vpogled v pisarni tobačne tvornice v Ljubljani.) = Oddaja de) za renoviranje fasade poslopja Maribor glav. kolodvor. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe glede oddaje del za renoviranje fasade poslopja Maribor gl. kol. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) - = Oddaja krovsbih del. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe glede oddaje krovskih del. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 1000 komadov knjižic in 1000 m2 strešne lepenke; do 17. -t. m. glede dobave 9 komadov svetiljk, 4 osi in 4 skledic za ležaje; do 19. t m- pa glede dobave 200 komadov sirkovih metel, 1000 kg cikorije, 1300 kg koruznih otrobov, 1000 kg sladne ječmenove kave, 1000 kg kristalne sode, i300 kg pralnega praška »Persil«, 100 kg rozin, 200 litrov kisa, 300 kg ječmenove kaše. 300 kg testenin in 300 kg pšenionih otrobov. Direkcija državnega rudnika Seni-ski Rudnik sprejema do 24. L m. ponudbe glede dobave 1 transformatorja. Dšrekeiia državne železarne Vares sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 800 kg firne-ža in ca 8000 m žice. Direkcija državnih železnic v Subotici pa sprejema do 13. t. m. KU LTU RN PREGLED Umetnostni spomeniki Slovenije Marijan Marolt: Dekani ja Celje (1. zvezek: Cerkveni spomeniki v Celju) Letos je izdalo Zgodovinsko društvo v Mariboru topografijo Celja. Prvi zvezek obsega cerkvens spomenike v Celju, v načrtu je še popis umetnin izven mesta, pro-fana umetnost, zbirke privatnikov ter stilna analiza umetnin. Pod vkupnim naslovom »Umetnostni spomeniki Slovenije« je bila doslej obelodanjena kamniška in vrhniška topografija v redakciji Zbornika za umetnostno zgodovino pod okriljem Umetnostno-zgodovinskega društva v Ljubljani, ki si je nadelo nalogo inventarizi-rati umetnostne spomenike Slovenije. Kamniku, Vrhniki še pridružuje sedaj Celje v tem krogu. V Sloveniji je publiciral prva dela topografije posameznih okrožij rano umrli dr. A. Stegenšek. (Gornjegrajska in konjiška dekanija). S svojimi deli si je zgradil trden in trajen spomenik. Marolt posveča celjsko topografijo »svetlemu spominu« Stegenškovemu. Posvetilo ni le vnanja lepa avtorjeva gesta, je tih izraz zahvalnosti današnje generacije umetnostnih zgodovinarjev možu, ki je polagal vogelnike našemu hramu umetnostne zgodovine. Marolt je gradivo spretno razčlenil, prvi del prvega zvezka obsega na 114 straneh zaključen materijai cerkvenih umetnin v celjski župniji, zdi se mi to važno, ker je razsežni hkratni publikaciji na poti pred edicijo toliko nepremostljivih ovir. V zgodovinskih uvodih se M. omejuje na najvažnejše dogodke, ki so v zvezi s spomeniki, kar dovoljuje jasnejši pregled; viri so izčrpni, navedena literatura lajša podroben študij. Njegov vpogled v zgodovinski postanek, rast in večkrat nejasno usodo prezidav arhitektur je bister, končno sklepanje logično v utemeljenih zaključkih. Datiranje spomenikov dovolj ozko orisano, znanstveniku razpravljajo-čemu posamezna vprašanja tikajoča se te knjige, bo delo dobra opora. Morda bo omogočena le rahla korektura tega ali onega v topografiji, kar ne more njene vrednosti v celoti bistveno spremeniti. Razen avtorja nima menda nihče temeljitej-ši pregled celjske umetnostne zgodovine. Pri opisovanju je M. vesten, vendar bi naj izostala imena onih novejših ln sodobnih obrtnikov .katerih izdelki dosezajo komaj povprečen estetski nivo ali so celo pod njim. Nomenklatura je dovolj enotna, težavno se je približati na tem polju popolnosti, ker je še v razvoju, priporočljivo je uporabljati za isto označbo stalno isti termin mesto dveh, treh. Risbe talnih načrtov je po osebni meritvi izvršil avtor, kar preddela za izdajo topografije znatno obremeni. Za cerkev sv. Maksimiljana ter ostanek cerkve sv. Andreja in nekaterih kapel so izostali talni načrti. Pri navedbi kot posameznih cerkva bi bile r.a mestu tudi višinske kote ladij. Večina publiciranih slik dobro ilustrira opis, nekatere nejasnosti gredo na ro-vaš klišejev. Knjigo je v celoti lično opremila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Jedrnat tekst in plastičen opis bo čita-telju posebno prikupljiv. V knjigi pogrešam podrobno inventariziranje cerkvenih paramentov, cerkvene posode, kelihov in monštranc ter drugih predmetov liturgije v kolikor imajo umetnostno zgodovinski pomen, seve, če se le-ti nahajajo na celjskem teritoriju, da ne delam avtorju krivice. Cerkev sv. Danijela je najmarkantnejši spomenik te topografije, že talni načrt govori o pestrosti, njen biser pa je kapela ž. M. B. Skulpturo sedil in konzol z bal-dahini moramo uvrstiti med odlična dela naše gotike. Nikakor ni moči prezreti poli-hromirane nagrobnike v tej kapeli. Fresko Zveličarja iz srede 14. stoletja v glavni ladji je lani odkril avtor, spada v značilno "vrsto srednjeveškega stenskega slikarstva; stilna analiza bo morda uvrstila v provincijonalne šole gotskega slikarstva v Sloveniji, katere ugotavlja g. konservator dr. Štele. Kaj zanimivi so nagrobniki te cerkve. Med temi so gotski nagrobniki menda najznačilnejši, med nagrobniki iste skupine v Sloveniji. O teh imamo posebno razpravo v Zbornika za umetnostno zgodovino. (Marolt: Celjski nagrobniki 15. in 16. stoletja, ZUZ VIII, 1928). Marsikoga bo zanimal slovenski nagrobni napis: »BUG IEM D Al TA VEZHNI MYR« iz 1. 1653. — V minoritski cerkvi je očuvan stranski portal zakristije, ki ima v šilastoločnem timpanu v visokem reliefu votivno skulpturo iz konca 14. stol. če si ogledujemo to delo nehote pomislimo na glavna gotska portala minoritske in Danijelove cerkve, ki sta bila v polpretekli dobi izmenjana, izguba teh je za našo gotiko nenadomestljiva. Značilnejše slike so delo domačih slikarjev (Planner, Metzinger, Jelovšek, Jantl, brata šubica, Franke i. dr.) V vrsti cerkvenega mobilarja se odlikujejo klopi minoritske cerkve, delo Simona Epenberger- II- - ------- „Zaton" antike v luči naj' novejše svetovne zgodovine človek ni samo socialno bitje, zoon po-litikon, temveč tudi zgodovinsko bitje. Kajti nobena generacija ne začenja vsega z nova, temveč uporablja pridobitve prejšnjih v svoje namene, jih oblikuje po svojih potrebah in po možnosti pomnožuje. človek pa je zgodovinsko bitje tudi v tem smislu, da ni brezbrižen napram preteklosti svoje lastne osebe in različnih občestev, katerih člen je, vse do najvišje izmed njih, do človeštva v njegovi celoti. Iz stremljenja, da se spozna preteklost človeškega rodu in njegovih členitev, je nastala zgodovinska znanost. Njen končni cilj je prikaz, razlaga in ocenitev zgodovine človeštva. Vendar pa je to ideal, ki ga iz razumljivih vzrokov ne more nikoli popolnoma doseči, ampak se mu samo približuje. kakor asimptota hiperbole njeni osi. Dokler so bili zgodovinski viri še pičli, je mogel en zgodovinar sam obvladovati vso zgodovinsko snov, toda njegova slika preteklosti je bila površna in na mnogih mestih prazna ali zmotna, razlaga zelo problematična, sodba pa subjektivna. O tem se najlaže prepričamo, če vzamemo v roke kako starejšo občno zgodovino, n. pr. Schlosserjevo. Sedaj pa so zgodovinski viri že tako bogati, da jih ne more pregledati in obvladati niti najge-nialnejši poedinec sam. Taka je sploh usoda človeškega znanja. Kljub temu pa človeški duh ne obupuje, temveč išče vedno 1 ja iz 1. 1695. Lep izdelek kovaške umetnosti so vrata v kapelo ž. M. B. iz konca 17. stol. Plastika Kalvarije nad Celjem je su-gestivna, bila je restavrirana pred kratkim po akad. kip. Bernekerju. Arkova kapelica na Dolgem polju je posrečena arhitektura s kombinacijo kapelice s podstavkom za kip. Na tem mestu ni mogoč obširen pregled celjskih spomenikov, navedeni pričajo o bogatosti in njih pomenu. Maroltu smo dolžni priznanje za njegovo nesebično delo, kateremu je posvetil gotovo marsikatero uro izven svojega poklica. Topografija bo služila znanstveniku in ljubitelju spomenikov naše prošlosti. Knjigo bi želel še posebej v roke vzgojiteljem mladine, da jo opozore na bisere ožje domovine, s širšim zanimanjem bodi piscu vsaj ideelno zadoščeno. A. Stupica. Novo svetovno pismo Od časov Komenskega in že prej so ljudje poskušali, da bi jznašli sredstvo, s katerim bi se mogli razumeti vsi narodi med seboj. Jezikovno tej zahtevi najbolj ustreza esperanto, grafično pa kolikor se tiče točnega označevanja različnih zvokov najLolj latinica, ki jo pričenjajo uporabljati ne samo Rusi, ampak tudi že Arabci, Japonci in celo Kitajci. Latinica sicer ne podaja slik misli naravnost, ampak izraža duševni dej samo preko raznih zvokov. Zato zahteva to pismo znanje tistega jezika, v katerem se ravno izražamo. V vedi to označevanje že davno ne zadostuje. Matematika je bila prva, ki se ni zadovoljila z označevanjem golih glasov, in je začela beležiti pojme same. če napišemo številko 3, to razume ne samo Čeh, ampak tudi Nemec, Anglež itd. in vsakdo bere to številko v svojem jeziku. Isto je v kemiji. Formulo H20 čita Nemec Wasser, Italijan acqua, Anglež wotter, Slovenec voda... in vsi razumejo eno in isto stvar. Takih simbolov imamo v tehniki in drugih znanstvenih panogah vse polno in vsak strokovnjak jih dobro razume. Nekaj teh simbolov je prodrlo tudi že v vsakdanje življenje: značko kg razume vsakdo in povsod. Na zemljepisnih kartah so splošno sprejeti dogovorjeni znaki za mesta, vasi, mostove, ceste, železnice, mline, tovarne, cerkve, gradove itd., to so zopet znaki, katere razume vsakdo v svojem jeziku. V Pragi sem imel priliko srečati človeka, ki se bavi z označenimi problemi. Dr. A. G. Batek hodi sedaj za tem, da razširi omenjene znake na vse izraze našega govora in jih spoji z enotnimi slovničnimi pravili. Svojo zamisel rešitve problema, najti eno pismo, katero bo razumel vsak v svojem jeziku, je izvedel v tkz. neogli-fih. Svoj sistem je nakratko pojasnil na posebnem letaku, pismo pa širi v svoji reviji Neoglif. Osnova za označevanje pojmov mu je samostalnik, ki ga v pismu podaja z njegovim prirodnim simbolom. Za pojem srce, usta, nos, oko... nariše simbol t. j. ploskovno-geometrično sliko srca, ust, nosa, očesa... Samostalnik označi s strešico nad simbolom, pridevnik s ključico, prislov s črtico; dvojino z dvema pikama, množino s tremi, ki jih postavlja zgoraj na desno, medtem ko pike spodaj na levo označujejo sklon. Spol označuje z biološkimi značkami in podobno, če pomislimo dalje, da označuje že stopnjevanje, zaimke, spremembe in glagole i. p. s posebnimi znaki, vidimo, da je vseh teh, nekakih avokritičnih znakov, ki se vrste okrog simbola, velikanska množica, v kateri se človek skoro ne znajde. Napake tega pisma so številne; pravila so vsa zelo učeno sestavljena, v njih ni tiste potrebne preprostosti, ki jo ima na primer latinica. Pismo obsega ogromno množico znakov, kar otežkočuje učenje, trapi možgane in kvari oko. Pismo daje na prvi vtis sliko starih hieroglifov. S tem pismom, ki pozna skoro samo prirodne simbole, ne moremo izražati abstraktnih misli in filozofi so prvi, ki ne bodo mogli sprejeti neoglifov. Tudi ljudstvo se jih nikoli ne bo oprijelo, ker so že v svoji osnovi zgrešeni in — nepraktični. Zato bo še dalie veljaven naš rek, da človek toliko velja, kolikor jezikov zna. St. Bunc. »Les Nouvelles Litteraires« o Otonu Žu« pančiču in slovenski književnosti. Prof. A. Vaillant je priobčil v pariških »Les Nou« velles Litteraires« z dne 1. avgusta po« hvalno oceno Tesmierejeve znane študije o Otonu Župančiču, dotikajoč se pri tem v splošnih ipotezah slovenskega literarnega razvoja. Poudarjajoč pesniško veličino Otona Župančiča in zanimivost njegovega dela za Francoze, (je francoski ocenjevalec izra« zil željo, da bi Francozi dobili enaiko dobre študije o Prešernu i rodne »Ko so fantje proti vasi šli«. Ocvir-kovi skladbi sta lahko pevni, se gibljeta po razhojeni poti običajnega načina skladanja za moški zbor in bosta gotovo mnogo izvajani, ker ne nudita posebnih težkoč niti manj izvežbanim kvartetom odnosno zborom. Samo da ne bi bilo besedilo umetniško tako sporno! Prva kitica prve pesmi je vredna, da jo tu ovekovečim: »Deklica počakaj, naj bo kakor že: ure, dnevi, leta hitro odmegle.« Priročna in vsakomur dostopna modrost pomnožili, ko so za cesarja Marka Avre-lija potrkali na vrata prvi znanilci bližajočega se preseljevanja narodov. Spričo vedno novih udarcev, ki jih je dobivala rimska država, so iskali krivce in so jih našli — v kristjanih, češ, da je vzrok vsemu zlu odpad od stare poganske vere. Proti temu je nastopil krščanski svečenik Orožij, Avguštinov sodobnik, ki dokazuje, da je bila zemlja vedno solzna dolina, da pa je krščanstvo svetovno gorje omililo. Enostranske so tudi mnoge manjše razlage zloma rimske velesile. Tako se je trdilo, da so Rimljani zato propadli, ker so bili slabi prirodoslovci in zato niso imeli dovolj učinkovitih tehničnih sredstev, da bi se obranili barbarov. Toda razkroja rimske države niso povzročili barbari s svojimi vpadi, temveč samo zato, ker je država znotraj propadala, so lahko barbari prodirali preko njenih mej. Barbari so notranji razpad samo pospešili. Da pa Rimljani niso iznašli smodnika, ni vzrok, temveč samo znak njihove slabosti. — Nekateri se naslanjajo na darvinistično teorijo in smatrajo zaton antičnega sveta za posledico slabega plemenskega izbora, češ, da so ginili od grških državljanskih vojn dalje vprav najboljši in so se slabili le slabi. Prav tako nezadovoljiva je tudi razlaga s pomočjo rasne teorije, ki stavi v ospredje močno mešanje krvi v rimski državi, saj še evgenika ni razkrila skrivnosti, zakaj ima mešanje plemen, kakor dokazuje izkustvo, včasi slabe, včasi pa dobre teh vrstic mi vzbuja krotko željo, da bi tudi te vrste pesnikovanje kar moči hitro odmeglilo, deklica pa ima prav, če ne po< čaka, ker je to »modrovanje« pač ne bo zanimalo. Modernejše se giblje Ludovik Puš v svojem mešanem zboru, ki ima dokaj na-strc-jenja, dasi je tudi tu besedilo jako naivno in se poslužuje že zdavnaj obrabljenih rekvizitov. Ostali dve pesmi te šte* vilke sta popolnoma v narodnem tonu in bosta postali trden del zborovskih programov. Med skladatelji samospevov prvič najdemo Matijo Tomca, ki prispeva dve pesmi po besedilu Otona Berkopca. Kaj ga je zavedlo, da se je poslužil tako brezpomembnih inobrabljenih motivov v nerodni obliki ponavljajočih se besedil, mi ni jasno, vsekakor pa je moral tekst vplivati na koncepcijo glasbe, ki se v prvi pesmici poigrava z nekakim motivčkom hromatične-ga značaja, katerega slednjič kot postludij razvije v dinamičnem smislu (zakaj, ni po» polnoma razvidno). Boljša v slikanju razpoloženja, dasi nepomembna v izbiri mo-tivičnega materijala, je druga, nazvana »Jesen«. Mislim, da skladatelj s tema dvema doprinosoma ni izrekel svojega muzi-kalnega prepričanja, temveč da so to zgolj priložnostne pesmice nekako eksperimentalnega značaja. L. M. Š. Glasbena kramljanja: Moderna klavirska literatura za mladino Sodobna klavirska literatura je zelo obilna. Skoraj vsi sodobni skladatelji, med njimi tudi največji, so pisali skladbe za mladino, žal, da imajo glasbeni učitelji od pretežnega dela te literature kaj malo koristi. Večina skladateljev ni zadela stila, ki je pripraven za mladino. Treba je biti ne samo skladatelj, marveč tudi glasbeni pedagog, da lahko res uspešno pišeš skladbe za mladino. Pisati za mladino ne pomeni, ustvarjati del v lagodnem stilu brez tehničnih ovir, marveč pomeni, da kompozicijo predvsem prilagodiš učenčevi roki, a to je eden najtežjih problemov pisanja za mladino. Ta problem zahteva velikega in dolgoletnega sodelovanja z mladino in popolnega poznavanja nje zmogljivosti. Učenec bo samo tedaj sledil avtorju, če se je le-ta prilagodil možnostim njegove roke in sposobnostim njegove fantazije. Imamo mnogo primerov, ki pričujejo, da tudi veliki mojstri tega niso umeli. Kot značilen primer navedimo Schumanov album »Za mladino« (»Jugendalbum«). Prve številke so napisane docela tako kot je treba za učenca, nato pa je prebujna fantazija zapeljala Schumana na polje, kamor mu učenec ne more slediti. Tehnični pro-gres se v tej knjigi razvija tako naglo, da mu učenec ni kos. Pedagogi si pomagajo tako, da so Schumanovo knjigo razdelili na več delov ter dajejo učencu med posameznimi deli kaj drugega, lažjega, nakar zopet preidejo k Schumanu. Podobne pomanjkljivosti so tudi v skladbah sodobnih kompozitorjev. Prej omenjenemu pa se tu pridružuje še en moment: aplicirajo se sodobna glasbeno-izraževalna sredstva, zlasti harmonska in ritmična. To je za učitelja zelo trd oreh, učenec pa pri taki literaturi nikdar ne ve, ali ni udaril napačno, ali pa mora tako biti. Medtem ko n. pr. v klasični literaturi smatrajo har-monsko septimo za ostro disonanco, so v moderni pararelne septime dokaj pogost pojav. Kaj čuda torej, če učenec postane zmeden. Kot značilen primer,. kako ne bi smeli pisati za mladino, naj omenimo Alfreda Casela z njegovimi »Pezzi infanti-li«. V dveh številkah svoje knjige izvaja Casela načelo politonalnosti tako, da ena roka svira izključno na belih, druga pa samo na črnih tipkah. Ta politonalnost mora zbegati vsakega poslušalca, kamoli ne učenca. Na srečo so nekateri sodobni skladatelji spoznali nevzdržnost takega pisanja za mladino in so začeli ustvarjati dela, ki so stilno precej oporečna ostalim avtorjevim skladbam. Jeli so pisati res za otroško roko. Vzlic temu pa so zagrešili nekaj, kar nas zopet ovira pri rabi njihovih skladb za pouk. Njih skladbe v zvezku s petimi ali desetimi skladbami nimajo enake tehnične težine. Prvi komad je po navadi lahek, vsi drugi pa so za čudo težki, tako da se učenec šele čez 2—3 mesece prerije do njih, dasi je dejanska razdalja med enim in drugim komadom komaj enourna, t. j. pol tedna, največ teden dni. Mnogo doltre klavirske literature za mladino je spisal ruski skladatelj Aleksander Grečanjinov. Sergej Bortkievič je skušal vzbuditi otroško fantazijo s ciklom 18 kompozicij, ki jih je nazval »Majhen popotnik« (op. 21.). Majhen popotnik roma po svetu in pri vsakem narodu posluša njegovo karakteristično glasbo. Obilno in uporabno literaturo za mladino je spisal Pavel Zilcher, ki ga otroci radi svirajo. Izmed najnovejših je omeniti imena: Frey, Parlow, Poldini, Bartok, Bornschein, But-ting, Duschkin. Haas, Hindemith, Jarnach, Korngold, Milhaud, Ponlenc, Reuter, Schmidt, Scott, Sekles, Stravinski, Foch, Windsperger itd. Vsi ti so skušali zgra- posledice. — Nekateri uporabljajo poljedelsko kemijo in trdijo, da se je polje v rimski državi izčrpalo in da je zaradi vedno slabšil letin padalo število njenega prebivalstva. Toda poljedelstvo je tedaj propadalo tudi v rimski žitnici Egiptu, tem daru Nila, kjer je rodovitnost stalna. Tudi tam je bila velika draginja, neznosen davčni pritisk in ostro nasprotje med mestom in deželo. Vprav to nasprotje smatra Hohl za tem nevarnejše, ker je bila vsa antična kultura in civilizacija izrečno mestnega značaja. Na visoki stopnji so stala ne samo velika mesta, kakor Rim, Atene, Aleksan-drija, Antiohija itd., ampak tudi manjša provincialna mesta. Gospodarska blaginja je začela propadati šele tedaj, Ko se je začela krhati politična moč rimske države. Na evropskem zapadu pa so bila ta mesta tla za nov, močan razvoj, ki sega vse do sedanjosti. Zato je enostranski tudi oni klasicizem, ki obžaluje »propad« antike, kjer bi moral častiti skrivnostno snovanje zgodovinske kontinuitete, ki je mogla rešiti dediščino antike v novejše evropske države, zgrajene na razvalinah in iz razvalin rimskega imperija. Da se je antična kultura polagoma izčrpala. da je njen ustvarjajoči duh odpovedal, kar se jasno zrcali v literaturi pozne cesarske dobe. se ne da razložiti, vendar pa izgubi svoje strahote, če smatramo zaton antike za čas prehoda in priprave na novo življenje. Antika je prenehala, mrtva pa ni. To Hohlovo pojmovanje se sklada s So- looletnica rojstva skladatelja Ivana Zajca Pisali smo že, da so v Zagrebu proslavili 100 letnico rojstva velikega hrvatskega skladatelja Ivana pl. Zajca, komponista še danes živega »Nikole Šubica-Zrinjskega«!, ki zavzema tudi v našem opernem repertoarju med domačimi deli nadvse častno mesto. Zaje je bil najznamenitejši in tudi Skladatelj Zaje najpopularnejši hrvatski skladatelj prosle* ga stoletja ter si je pridobil kot operm ravnatelj za zagrebško opero nevenljive zasluge. Narodil se (je na Reki, konserva-torij je obiskoval v Milanu, potem je deloval celo vrsto let na Dunaju, kjer se je pokazal tudi kot zelo marljiv in uspešen skladatelj. Zloži je več operet, ki so slavile velike triumfe v Carltheatru. Zagrebška opera proslavi v bližnji prihodnosti stoletnico rojstva svojega nekdanjega zaslužnega ravnatelja z naštudrr.injem njegove opere »Ban Leget«, nanovo pa se bo izvajal tudi nesmrtni »Zrinjski«. Hrvatska, glasbena društva bodo v teku prihodnje glasbene sezone izvajala nai sv< jih kon« certih deloma še neizvajane Zajčeve skladbe, ki jih je okolu 1200. diti most iz stare literature v novo; žals da jim praktično to ni toliko uspelo kot bi želeli. V naši domači klavirski literaturi za mladino so se v zadnjem času pojavile nekatere značilne novosti. Omenjam Duga-novo obdelavo »Mediimurskih pesmi«, Mi-lojevičeve »Minijatire«, Vasilija Mirka »Deset povesti«, Pavčičeve »Našim malčkom« itd. O tem pa še ob drugi priliki. —žh— Zagreb. Frana Levstika Zbrano delo. Uredil dr. Anton Slodnjak. Ljubljana 1931. Jugoslov. knjigarna. — Prejeli smo tretji zvezek no« ve, dokončne izdaje zbranih spisov Frana Levstika. Ta zvezek obsega na 454 straneh vso Levstikovo pripovedno prozo, med nji* mi tudi vrsto neobjavljenih spisov (n. pr. starejšo redakcijo »Martina Krpana«). Urednik je opremil knjigo z obsežnim uvo« dom ia ji ob koncu dodal dolgo vrsto beležk in slovarček manj znanih besed. Iz« vod stane v platno vezan 80 Din. Dobiva se tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Wildeova »Šaloma« v Angliji. Slednjič je le tudi Oscar \\llde postal prerok v domovini. Ntad trideset let do smrti seveda. Angleški cenzor je namreč dovolil »Ma-sque Theatre Company« vprizorld »Sa-lo-rao«, ki se doslej ni smela javno igrati na Angleškem. Če poide vse po sreči, bo premiera tega značilnega dela v edinburškem »Lyceum Theatre« konec tega r^eseca. Leta 1893. se ie angleški cenzor prvič uprl vprizoritvi »Salome«. Vsi nadaijni poskusi. da bi se cenzurni odlok omilil, so ostali ialov', tudi potem, ko je dosegla Sarah Bernhardtova leta 1904. v Parizu z dramo ogromen uspeh. Puritanska Anglija smatra, da je šele zdaj prišel čas, ko se WiWeu more dati odveza. lOletniea smrti ruskega pesnika Bloka. Včerai ie minilo 10 let, odkar je zatisnil oči Aleksander Blok. Povodom tega datuma je bila v Moskvi spominska svečanost, na kateri so se recitirale Blokove pes-mitve.. Corrigendum. V včerajšnjem nekrologu češki igralki Mariji Hiibnerovi se je vrinila pomota o starosti pokojnice. Umetnica je bila stara 65. odnosno 66. ne Da 43 let. denovim, ki pravi v poglavju o nastanku krščanstva, da je to kristijaniziralo antiko, da pa je ona v veliki meri tudi anti-kizirala krščanstvo. Ob prehodu iz srednjega v novi vek sta humanizem in rene-sanca vpliv antike še ojačila. Tako torej sploh ne gre za noben »zaton« antične kulture. Pač je razpadel rimski imperij v sestavine, iz katerih je nastal, kulturni zadržaj antike pa dejstvuje vse do danes in bo dejstvoval tudi v bodočnosti. To je lahko v tolažbo sedanjosti, ki spominja opazovalca v marsikaterem oziru na dobo rimskega cesarstva. Tudi danes se opaža v mnogih plasteh in panogah neka utrujenost, izčrpanost in črnoglednost vsaj v Evropi, pa tudi bojazen za njeno bodočnost (Spengler, Kayserling itd.). Mnogo se danes govori o prehodu, v katerem propada staro in nastaja novo. Karkoli pa se bo zgodilo, resnične kulturne pridobitve Evrope ne bodo izginile, kakor tudi antične niso, pa četudi bodo služile drugim, mlajšim in krepkejšim kontinentom. Dr. M. Robi«. Goetheleve proslave v Weimarju. V letu 1932. stoletnici Goethejeve smrti, bodo v vsej Nemčiji, zlasti pa v Goetheievem . mestu Weimarju velike proslave. V glavnem tednu teh proslav bo weimarsko gledališče vprizorilo »Gntzac v prvotnem tekstu z ansamblom berlinske Državne drame, Tor-quata Tassa z ansamblom dunajskega Dvornega gledališča >Ifigenijo< z ansamblom monakovske Državne drame itd- ŠAH Urejuje dr. Milan Vidmar Kratkih 14 dni nas še loči od velikega turnirja na Bledu. Zanimanje inozemstva za to* veliko prireditev je ogromno, že sedaj se javljajo inozemski gostje, ki bodo prišli samo, aa vidijo turnir. Pri nas doma še ni utihnila gonja proti veiiki naši šahovski prireditvi, ali, bolje rečeno, proti mojim nasvetom. Navajen sem na take stvari. Saj bi rad upošteval vse privatne interese. Ne morem jih pa pripuščati na škodo turnirja. Pooblaščen sem, da tudi javim, da Bled sam hoče imeti inozemca za vodjo turnirja. Krasna sprejemna dvorana v velikem hotelu Toplice bo videla težke boje. Prekrasen pogled na jezero bo osveževal velike mojstre, če jim bodo oči zapustile šahovnico. Nisem še videl tako lepega šahovskega bojišča. Ne v Evropi, ne v Ameriki. Postavili se bomo. Inozemski poročevalci bodo videli, da imamo mnogo več nego od nas pričakujejo. Prvih 35 potez bo opravljenih vsak dan do 14. ure. Popoldne bo za nedokončane t**rtije še čas med 17. in 19. uro. Večer Je prost. Vsak torek in vsak petek je rezerviran za oddih. Ob torkih se bodo pač doigrale trdovratno dolge partije. Poleg igralne dvorane bodo imeli poročevalci svojo sobo. Za blejsko telegrafsko in telefonsko postajo bodo prišli težki časi. Treba bo pravočasno misliti na dobro ureditev službe. Ne smemo izzivati opravičenih kritik inozemskih novinarjev. * Z Rubinsteinom sem na praški olimpi-jadi igral izredno zanimivo in težko partijo. Nisem je mogel dobiti, čeprav sem "velikemu nasprotniku odvzel kvaliteto za kmeta. Analize so pokazale, da zares zmaga ni bila mogoča. Partija je jako dobra in obema igralcema v čast. Beli: dr. M. Vidmar črni: A. Rubinstein 1.) d 2—d4 d7—d5 2.) c2—c4 d5Xc4 Zadnje čase sprejme Rubinstein vsak damski gambit. To malo običajno obrambo je temeljito preštudiral. 3.) Sgl—f3 — ---- Poteza preprečuje pred vsem e7—eo, kar v sprejetem damskem gambitu zelo olajšuje črnemu igro. 3.)--— Sg8—f6! Črni ne pripušča razvoja z e2—e4, kar je pred leti uvedel Capablanca. 4.) Sbl—c3 --- Belemu se ne mudi, jemati Izgubljenega kmeta, pač pa bi rad izsilil c2—e4. 4.)------a7—a6! Grozi obdržati gambitskega kmeta in izsili odgovor. 5.) a2—a4 6.) e2—e3 7.) Lfl X c4 8.) 0—0 Pozicija kaže jasno, -7—e6 c7—c5 SbS—c6 Lf8—e7 da v 6. potezi c2—e4 ne bi bilo več dobro. Sploh je pritisk na d4 belemu itak neprijeten, pa se ga energično reši. 9.) Ddl—e2! Dd8—c7 Črni ne more dobiti kmeta. Na 9.)-- c5Xdi bi sledilo 10.) Tfl—dl e6—eo, 11.) e3Xd4, e5Xd4 12.) Sf3Xd4! Sc6Xdi 13.) De2—e5. 10.) d4—d5 e6Xd5 11.) Sc3Xd5 Sf6Xd5 12.) Lc4Xd5 0—0 Zanimiva je naslednja varijanta: 12.) ---Lc8—g4 13.) De2—c4, Lg4Xf3 14.) Ld5Xf7+! KeS—f8 15.) g2Xf3, Sc6—e5: 16.) Dc4—f4, Le7—g5! in črni dobi figuro. Seveda mora beli v 14. potezi takoj vzeti na f3 in stoji potem izvrstno. 13.) Lcl—d2 LcS—d7 Na navidezno boljšo potezo 13.)--- Le 7—f6 odgovori beli 14.) Tal—cl! Lf 6 X b2 15.) TclXc5, Dc7—d6 16.) Tc5—c2, Dd6Xd5 17.) Tc2Xb2, LcS—g4 15.) Ld2—c3 in grozi e3—e4. 14.) Ld2—c3 Ta8— dS 15.) Tfl—dl Ld7—c8 16.) Tal—cl --- Eeli stoji sedaj izvrstno. 16.)------Dc7—b6 Črni se hoče znebiti belega lovca na do in pripravlja Sc6—b4. 17.) De2—c4! Sc6—b4 18.) a4—a5! --- čudno, da ta poteza ne odločuje igre. če pe črna dama umakne, na pr. na h6, vzame beli najprej na b4, nato pa na f7: 18.)----Do6—h6 19.) Lc3Xb4, c5Xb4 20.) Ld5Xf7+ Tf8Xf7 21.) TdlXdS + Lc7Xd8, 22.) Dc4Xc8. IS.)------Db6Xa5 19.) Sf3—e5 --- črni skakač je sedaj vezan in točka f7 brez zadostne obrambe. 19.)--— Td8Xd5! 20.) Dc4Xd5! --- Seveda ne 20.) TdlXd5 zaradi 20.)-- Lc8—c6. 20.)------Sb4Xd5 21.) Lb4 X a5 Lc8—e6 črni je izgubil kvaliteto za kmeta, ima pa dva lovca in pred vsem močno majori-teto kmetov na damskem krilu. 22.) Se5—d7! Le6Xd7 23.) TdlXd5 Ld7—e6 24.) Td5—d2 f7—f5! Rubinstein mobilizira kralja. 25.) Lao—b6 c5—c4 26.) Lb6—c7 --- Beli mora zamenjati lovca. 26.)--- Tf8—c8 27.) Lc7—d6 Kg8—f7 28.) f2—f4 Tc8—c6 29.) Ld6Xe7 Kf7Xe7 30.) Kgl—f2 a6—a5 31.) e3—e4! --- Beli mora na kak način odpreti 34.) Tel X e4 35.) Te4—e5 36.) Kf2—e3 Le6—d5 Kd6—c5 b7—b5 črna lavina postaja nevarna. 37.) Te5—e7 38.) Ke3—d2 39.) Kd2—cl 40.) Te7—e5 Kc5—b4 Kb4—b3 b5—b4 Beli na žalost nima časa, da bi vzel na g7. črni kmetje so, kakor kažejo analize, premočni. 40.)--- 41.) Te5Xa5 42.) Ta5—e5 43.) h2—h4 44.) Te5—e6 sporazumno dano remis. Ld5Xg2 g7—g6! Lg2—fl h7—h5 ŠPORT Državno prvenstvo v seniorskem plavanj g Včeraj popoldne so bila otvorjena v kopališču SK Ilirije seniorska plavalna tekmovanja za državno prvenstvo z dvema vvaterpolo tekmama svojim trdnjavam. 31.)------f5Xe4 32.) Tel—el Tc6—d6! Na 32.)---Le6—f5 sledi seveda 33.) Td2—d5 in kmet na a5 pade. 33.) Td2Xd6 Ke7Xd6 ASK PRIMORJE (LJUBLJANA) : GRADJANSKI SK (KARLOVAC) 1 : 1 (1 : 1), podaljšek 2 : 0 (1 : 0), končni rezultat 3 : 1. Moštvo Gradjanskega je nastopilo v kompletni postavi, dočim je moralo ASK Primorje odigrati z dvema zamenama za izborne igralce Tumo in Šramla, ki sta na orožnih vajah. Tekma je bila odigrana v zelo ostrem tonu, tako da je drugače zelo dober sodnik g. Kolic, moral večkrat izključiti igralce, zlasti Gradjanskega, da igra ni prekoračila dovoljenih mej; Gradjanski je tekmo kon« čal s 4 igralci. ASK Primorje, akoravno jc bil v rahli premoči, je igral precej brezgla« vo in je pokvaril mnogo čistih situacij Najboljši mož je bil branilec Sketelj. V prvem polčasu, zaradi pogreške inž. Medveda, pridejo Karlovoani do zelo ccnes nega gola, toda kmalu na to izenači Haus. Drugi polčas konča brez rezultata, vsled česar je bilo treba po pravilih odigrati podaljšek, v katerem moštvo Primorja ni do« volj izrabilo svoje premoči. V drugi tekmi sta se srečali moštvi: SK Bob (Beograd) : Karlovačko Sp. Udru« ženje 6 : 1 (2 : 0). Moštvo Baba, akoravno ni zaigralo v for« mi, v kateri smo ga pred 2 leti videli, se je zlasti v drugem polčasu razigralo in sigur« no zmagalo. V moštvu so ugajali desno krilo Popovič in branilec Dukie, dočim nam je srednji napadalec Kangrga zlasti v hitrosti ostal mnogo dolžan. Tudi v kom« binaciiji in preigravanju niso biLi ravno na višini. Pri KSU je bil med najboljšimi Milice« vič in Čortan P., dočnm so ostali znatno zaostajali. Moštvo nam je ostalo mnogo dolžno zlasti v pogledu discipline, ko je končalo tekmo s tremi 'gralci. dočim 60 drugi trije svojevoljno zapustili plavališče. Kot še vedno siguren strelec se je izkazal pri Bobu Nenad Popovič. Sodil je dobro in rigorozno g. Šerič. Dočim smo prva srečanja v vaterpolu imeli že včeraj popoldne, se danes ob 8. zjutraj prično borbe za prvenstvo Jugoslavije v plavanju seniorjev. štiri prvenstva so že odločena: v plavanju juniorjev je osvojila prvenstvo su-šaška Victoria pred Ilirijo, v waterpolu dubrovniški Jug pred Bobom iz Beograda, v juniorskih in seniorskih skokih pa Ilirija pred Jadranom (Split) oz. KSU (Karlovac). Prvenstvo v seniorskem plavanju bo brezdvomno pripadlo splitskemu Jadranu. Prvenstvo da, za drugo mesto pa se bo bil obupen boj, v katerem ima ljubljanska Ilirija morda največ izgledov. Tako v plavanju. V waterpolu bi smeli smatrati kot dosti sigurnega favorita moštvo Juga iz Dubrovnika, dolgoletnega prvaka države. Drugo mesto bo. verjetno, pripadlo Jadranu, če beograjski Bob, slično kot v junior-skem prvenstvu na Sušaku, ne bo pripravil kakega presenečenja! Predzadnjič je letos še prehoden dragoceni, prekrasni Petrinovičev pokal. Z lahkoto si ga je doslej vsa leta osvajal Jadran, letos mu bo že prav trda predla. Opasno se je približala dosedanjemu prvaku Ilirija in da nima Jadran dobrega vaterpolo moštva, tako v kategoriji juniorjev, kot v kategoriji seniorjev, bi se prav lahko pripetilo že letos, da bi se dragocena trofeja bila preselila iz Splita v Ljubljano. Letos bo pač Petrinovičev pokal ostal še Jadranu, prihodnje leto pa —? Razlika v točkah pa bo že letos minimalna! Kaj nam bo nudilo letošnje seniorsko prvenstvo? — Na 100 m prosto gigantski boj dveh matadorjev: Senjanoviča (Jadran) in Matiča (Jug), na 400 m borbo med Senjanovičem, Bulatom, Gazzarijem in Bonačičem, na 1500 m med Bulatom, Bonačičem in Bibico — na vseh progah pa nove državne rekorde! Rekord bo znatno izboljšala tudi Jadranova štafeta 4-krat 200 m prosto in prav gotovo bo v borbi Jadran : Jug padel tudi rekord v mešani štafeti 3X100 m. še bolj nejasna je situacija v progi 200 m prsno: Birimiša in Midžor (Jadran), Frankovič in Ferček (Gradjanski, Karlovac). Lukačič (KSU Karlovac), Jelič in Fabris (Jug) ter Pavešič in Grkinič (Victoria) so skoro enako močni! Tudi v hrbtnem plavanju je situacija nejasna: Grbiču (Jug) in Marčeti ter Miniju (Victoria) bodo skoro enakopravni Nadali in Gazzari (Jadran) ter Žirovnik (Ilirija). V damskem prvenstvu si bodo prvenstva razdelile Bulatova (Beograd), Wim-merjeva (Victoria), Roje in Kaliterna (Jadran} ter Wohlfart in Sever (Iliriia) po-les: Prekuhove (Primorje). Kako, bomo pa videli danes in v nedeljo! * Tekmovalni program se prične v soboto in nedeljo ob 8. in ob 16. ter se absolvira točko za točko brez ozira na časovno razdelitev oficijelnega tiskanega programa .IPS tako. da se dopoldanski program za» ključi vskokrat približno do 11. Rednim kopalcem ostane bazen popolnoma na razpolago od 11. do 16. Kopalci do-nlačajo ta dva dni k običajni vstopnini še 2 Din. Za nekopalce je postavljena tribuna s sedeži in stojišči. Vstopnina na tribuno znaša v soboto 10 Din in v nedeljo pri finalnih tekmovanjih 15 Din za osebo. Nekopal-cem ni dovoljeno muditi se drugje kot na tribuni in pri bufetu. Tekmovalci, funkcijonarji in športni po< ročevalci dobe pri blagajni kopališča posebne proste vstopnice. Nihče ne sme bre2 vstopnice p asi ra ti bil'eterske (ključarske) lože. Vstopnice in ključe h kabinam prevzame za vsak klub vodja moštva pri kopališki blagajni r soboto ob 7_30 proti re» verzu, da jamči njegov klub za ključe, za čistočo in vsako škodo v kabinah ali na> pravah. Med posameznimi točkami programa morajo ostati tekmovalci na odkaza-nem mestu. Zabranjcno jim je zavzemati tribuno. Poslednji napori Odločilne borbe v ligah — Dva posebna vlaka za ljubljanske in zagrebške kibice V Ljubljani Gradjanski : Primorje Jutri se odigra dvanajsto kolo liginih tekmovanj in še vedno ne vemo točno, kdo se bo vse kvalificiral za udeležbo v državnem prvenstvu. Od šestih udeležencev so trije znani, to so Gradjanski, BSK in Mačva. Za - ostala tri mesta se borijo še ti kompetenti: Hajduk, Concordija, Hašk, Jugoslavija, Sašk in sarajevska Slavija; po trije iz zagrebške in beograjske lige. Vseh šest kandidatov prihaja še resno v poštev, vsi se bodo s poslednjimi napori borili, da si zagotovijo udeležbo v jesenski konkurenci. Ljubljana se bori na dveh frontah. Ilirija gre poslednjikrat v Zagreb, da se z zagrebškimi akademiki malo pomeni o rezultatu, spremljali jo bodo v težko borbo zvesti pristaši, ki se jih je zopet nabralo za poseben vlak. Ilirija ima 3 Haškom svoje račune in ji voščimo vso srečo na Doti oo revanšo. Ljubljana pa bo pozorišče borbe med tipičnim predstavnikom Zagreba, Gradjan-skim, in Primorjem, ki ga v poslednjih borbah ne spremlja Fortuna s svojo naklonjenostjo. Gradjanski se nahaja v vrhu naše tabele z 12 točkami in razliko golov 11:6. Samo enajst golov so purgerji zabili, še manj kot Ilirija, ki jih je doslej dala 12. Ampak so jih tudi prejeli samo šest. V osmih tekmah razmerje 11:6 je razumljivo samo, če so bili rezultati zelo tesni. In res, več kot dva gola moštvo ni dalo v nobeni tekmi, prejelo pa je dva gola samo od Concordije. Iz teh dejstev se da s precizno natančnostjo skonstruirati struktura moštva glede moči poedinih formacij. Napad, ki je v osmih tekmah zabil enajst golov, ni posebno nevarna formacija, pač pa mora biti obramba odlična, če v osmih tekmah prejme samo šest komadov, ln tako prihajamo do zaključka, da Gradjanski zmaguje z obrambo, Mihelčičem, ki mu ni zlahka priti do živega. In Primorje? Tudi iz njegovih dosedanjih rezultatov se da marsikaj zanimivega razbrati: poleg odličnih nastopov — katastrofe, dober start — slab finish. Upoštevajoč vrline in slabosti Gradjanskega, niso šanse črno-belih povsem brezupne, toda kakor lahko doživimo ugodno presenečenje, prav tako nam moštvo posluži s skrajnim razočaranjem. Pri vsem tem se niti ne oziramo na dejstvo, da nastopijo črno-beli brez zanesljive opore v halfih, Zem-ljaka, ki laborira na blesuri, in brez ekse-kutorja v napadu. Erm&na, ki je šel služit svoj kaderski rok. Vkljub vsemu moremo eno z gotovostjo predvidevati. Borba bo zanimiva, prvenstvena, in ni izključeno, da do — povsem v stilu Gradjanskega — končala s tesnim rezultatom. S temi ugibanji bomo šli na igrišče, da prisostvujemo veliki borbi. V predtekmi se bosta ogledali obe rezervi. Upajmo, da nas bo predtekma spravilo v pravo »štimungo« — brez onih momentov. ki smo jih svojčas ob priliki srečanja Gradjanskega z Ilirijo morali grajati kot neprimerne. Predtekma se prične ob 16., glavna ob 17.30, obe na igrišču Primorja. Juniorske tekme za pokal SK Ilirije Za letošnje tekmovanje se je prijavilo 13 moštev enajstih klubov, Ilirija in Ko-rotan sta prijavila po dve moštvi. Prvo ko« lo je bilo na seji dne 6. t m. izžrebano takole: Reka : Istra, Korotan IT ; Ilirija II, Slovan : Korotan I, Sparta : Mladika, Jadran : Svoboda, Ilirija I : Hermes. V drugem kolu bodo igrali zmagovalci tekem 2. in 3., 6. in 1. in 5. in 4. Tekme L kola se odigrajo danes ob 18. Korotan II : Ilirija IT, jutri ob 8. pa Slovan : Korotan I, ob 9.30 Reka : Tstra. Ostale tekme I. kola in II. kolo se bo odigralo 15. in 16. t. m. ISSK Maribor bo pričel tekmovanje šele v tretjem kolu. Danes in jutri morajo biti igralci pol ure pred tekmo v garderobi. Tzkazati se morajo pri sodnt» ku in službujojem odborniku z izkaznicami. da niso starejši od rojstnega letnika 1913. Natančnejši razpis je v zadnji številki »Športnega lista«. Razpis jubilejne dirke I. hrv. Gradjnaskega SK ob prilike proslave 20-letnice obstoja kluba. Dirka se bo vršila dne 15. avgusta na progi Zagreb—Novo mesto—Zagreb, ki je dolga 150 km. — Start bo ob 6. zjutraj na Ribarskem otoku pr.i km 4, obrat pri 542 km: cilj je pri Ribarskem otoku. Vsak dirkač mora v istem vrstnem redu. v katerem je prišel na cilj, voziti na igrišče Gradjanskega na Koturaški cesti, kjer se vozi ie en krog. Dirka je otvorjena za vše tuzemske dirkače, ki imajo savezno licento za 1. 1931, izdano od koturaškega saveza kr. Jugoslavije. Dirka se bo vršila točno po predpisih tehničnega pravilnika koturaškega saveza ln po cestno-policijskih predpisih. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost Vsako neposredno spremstvo ali pomoč z motornim vozilom sta strogo zabranjena pod pretnjo diskvalifikacije. Vozilo se bo ob vsakem vremenu. Juniorji bodo dobili 10 minut prednosti. Prijavna pristojbina znaša 10 Din, vloga za številko pa 10 Din, ki se po izročitvi številke vrne. Prijave se sprejmajo najkasneje do 10. t. m. oa na- slov; Vladimir Dianič, Maksimirska 11, IL nadstropje. Protesti se lahko vlagajo pol ure po prihodu na cilj s takso Din 100. Nagrajenih bo prvih 10 vozačev z zelo lepimi nagradami, ki bodo nekaj dni pred dirko razstavljeni. Razdelitev nagrad se bo vršila na dan dirke ob 9. zvečer v prostorih, ki bodo naknadno objavljeni. Prireditelj si pridržuje pravico spremembe razpisa. ki bo objavljen v dnevnem tisku najmanj 48 ur pred dirko. I. hrv. Gradjanski SK — Za$TfcTij. Z gasilnimi pripravam] so bruhali vodo v nesrečnega obsojenca, da je tulil. Slednjič so ogenj pogasili. Ker je mož popolnoma umolknil, so mc. ni.li, da je mrtev. Krvnik je namreč tako; ko so se pojavili plameni, izklop'1 elektr'« ko. Toda zdravnik, ki je preiskal oc>6i»ji.n-ca, je ugotovil, da šc živi ;r- da je samo nezavesten. Zato je Ell;ot vnovič viki ju* čil električni tok, ki je zdaj i-zvršil svojo nalogo do kraja. Med tem groznim usmrčen.iem so odigravale div.ie scene. Dve ženski, ki ju bili pripustili izjemoma k justifvDraga gospodična Bilka — najdite na zame prostorček v vašem srcu...« Dvajset let svež tobak Angleška ekspedicijska ladja »Discove-rv«. ki smo jo pred nekaj dnevi predstavili čitateljem v sliki z Antarktike, se je vrnila domov. Kapitan Mackenzie pripoveduje, da je njeno moštvo našlo taborišče Douglasa Mawsona iz 1. 1910. V njem so našli pločevinasto škatljo tobaka, ki je dvajset let ohranil svojo svežost in aroma ter so ga člani ekspedicije pokadili z največjim užitkom »Maligin« na Jacksonovem otoku Ledolomilec »Maligin« je prispel 1. avgusta na rt Norvegia na Jacksonovem otoku, kjer je prezimil Nansen v zimi 1. 1895. Ostankov njegove koče pa niso našli. Nato je krenil ledolomilec na Rudolfov otok, kmalu potem pa je zašel v tako gosto meglo, da je moral vreči sidro in se ustaviti, ker ni mogel nadaljevati vožnje. Nemška karikatura k incidentu med berlinskim stražnikom in egiptovskim poslanikom €cttc malim oglasom s Zenitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega arli posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic* v Liubljani 11.842. — Telefon številka 2492, 3492 SDCaslove tnalih c£lascv dobite takoj po izidu tista v podružnicah ,Jutra* 9 •Mariboru, 9 Cs/ju, 9 ^oecm mmmtu, 9 Vrbovljah in tra ^tranteali, ki sprejemajo tndi naročila na male oglase in inserate. 4 sodar. pomočnike za veliko delo sprejme takoj sudarski mojster Štefan Kosemik, Ljubljana 7, Vodnikova 17. 31881-1 Učenca • rrrano iti staBovanjem t bi?i sprejme slaščičarna. Em. llicb, Maribor Siov. 3. 31805-1 Frizerko w ! » j š o, dobro izurjeno sprejmem takoj ali po dogovoru. — Pojasnila daje Nekola in Vozlič, Celje — Vodnikova ulica. 35045-1 Izurjenega mizarja k frezn^mu srtoju sprejme takoj Matija Perko, mizarska tvornica, Ljubljana VII. 35011-1 Zaupnike informatorje it vseh, tudi najmanjših krajev iščemo proti dobremu honorarju. — Prednost imajo predvsem o krajevnih pr^ likih dobro informirani javni nameščenci. Takojšnje ponudbe z navedbo možnega delokroga na oglasni oddelek Jutra j>r>d značko »Hitro in verodostojno«. 34911-1 Pontoč gospodinji ki zna kuhati in oprav. IjaK vsa. hišua dela, ieče boljša družina štirih oseb na Gorenjskem. V poštev p-'de lo zdravo in snažno d' ki", lepega vedenja. Nastopiti je takoj ali pozneje Na«lov v oglasnem odddku »Jutra«. 31901-1 Mlajšega brivskega pomočnika fr-pjmem takoj. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 35081-1 Hišnico ■n-porahno tudi za snaženje stanovanja ter pranje perila. sprejmem s 1. oktobrom JV.pisr na podružnico Jutra v Mariboru pod »HiSnieac. ajoss-i šiviljo za pletenine sprejmem v hišo na Ope karski cesti 32. 35090-1 Hlapcc »tarejši, pošten in zvest Jiisi, dobi stalno službo hotelu »Bellevue« v Liubljani. 35098-1 Učenca ki ima vsaj 2 razreda meščanske šole, z oskrbo v hiši sprejmem v trgovino mešanega blaga. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35060-1 petniki Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico ter vso dravsko banovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«. 31982-5 -J a mfi< Zastopnike za prodajo manufakturne-ga blaga na obročno odplačevanje iščemo za takojšen nastop, v vseh pro-metnejših krajih dravske banovine. Gospodje z lastno obrtnico imajo prednost. Ponudb9 na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Eksistenca«. 31895-3 Zastopstvo tvormce, kakršnekoli stroke bi prevzel za Srbijo, Knsno. Horcegovi-no in Dalmacijo. S. T... Sarajevo — Prestolonaslednika Peija 19 35157-3 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, G-osposvetska e. 12. Zahtevajte informacije. 34780-4 Kolar išče kolarsko delavnico ali mesto mojstra. Ponudbe na o?las. oddelek »Jutra« pod šifro »Kolarska delavnica« 35037-2 Zobotehnik z dolgoletno prakso, prvovrsten v zlatu in kavčuku želi mesto s 1. oktobrom. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zobotehnik I«. 35126-2 Kot varuhinja otrok ali kot sobarica bi nastopila službo takoj. Stara sem 18 let in popolnoma vešča šivanja. Cenjene po-nudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V službi vestna«. 35071-2 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna Tribuč na Glincah. — Telefon 2605. 3-1892-6 CamernLkova šoferska šola LJubljana. Dunajska e. M (Jugo - Auto) telefon 2236. Prva oblast, koaeesijoniran* Prospekt 15 ta»tonj — pišite ponj! S51 Akademik poučuje vse predmete. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra 35105-4 Tajnik trgovsko naobražen in zmo- iea strojepisja, dobi mesto Ponudbe pod »Bodočnost« na piKtruimoo »Jutra t v Mariboru. 35011-1 Vajenca s potrebno šolsko izobrazbo, sprejmem v jnanufak-turno trgovino v Ljubljani Naslov v oglasnem oddelku .»Jutra«. 35031-1 Postrežnioo sprejmem. Naslov v oglas. oddelku »Jutrac 35103-1 Mlinar, pomočnika poštenega, pridnega, treznega sprejmem takoj. V hiši ima prosto stanovanje in hraDO ter mesečno plačo p> pridnosti in sposobnosti. — Ponudbe z navedbo starosti in dosedanje služ-b" je poslati na naslov: Kari Goldschnig, umetni mlin, Frim pri Mariboru. — Istotam sprejmem tudi mlinar, učenca f>1 istimi pogoji. 35064-1 Kuharica imožna dobre kuhe. ki je popravljena delati tudi vsa o-:a!a hišna dela, dobi ?';iibo pr Milki Goldschnig nnietni mlin, 1'ram pri Mariboru. 35065-1 Kontoristinjo (oziroma kontorista) per-fiktno v slovenskem, srbo-fe-vaškem in nemškem do-p:sovanju. knjigovodstvu in e. talih pisarniških poslih, z večletno prakso, sprejmem s 15. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek >.'nrra« pod šifro »Konto-ristinja«. 35058-1 Meyers Lexikon zadnje izdaje, po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31995-8 Knjige naprodaj! Hinfco Sevar, antikvariat knjigarna v Ljubljani proda 46 novih »Ljubljanskih Zvonovi v originalni vezavi za 7500 Din. 17 »Siovanov«, Hribar - Gove karjevih za 2000 Din, Dr. Štrckljeve Slovenske narod no pesmi. 4 knjige za 400 Din in »Valvasor« XI. orig. izdajo za 1750 Din. 35147-8 Telečje meso prvovrstno vsak dan na razpolago po Din 12 in 1t4 kg. Ivan M u 1 1 e r, druga stojnica pri zmajskem mostu. 34666-6 Zaboji! Več sto komadov zabojev ugodno naprodaj na Glincah, Tržaška cesta štev. 1 54525-6 Učenko • brano :o stanovanjem v h si sprejmem takoj za • trojno pletenje. Naslov v Oglasnem oddelku »Jutrac 35048-1 Učenke tamburaško godbo, od 15—17 let stare, ki imajo veselje učiti se glasbe in <1 iber gla; za petje, z vso oskrbo. hrano, stanova-ir:em in plačo po dogovoru sprejmem. Ponudbe s fotografijo na naslov: Kanonik Strašček, Zagreb, lea 311. 34967-1 Pekovski pomočnik dobi takoj delo na deželi. Ponudbe na e?!. oddelek »Jutra« pod šifro »Vsako jutro v gaj«. 34822-1 Trg. učenca ▼ manufakturno trgovino »preimc takoj Anton Božič «r Kranju. 35056-1 Kuharico imožnn dobre kuhe, ki je pripravljena delati tudi ostala hišna dela in sploh ■roditi gospodinjstvo — sprejmem v boljšo hišo iz-t*n Ljubljane, k dvema o=ebama. Plača dobra. Nastopiti je takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo poštena in marljiva«. 35061-1 Deklico za vsa dela snrejmfm v trgovino. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3514§-1|> Učenka ki se je že 2 leti učila modnega krojaštva, želi dovršiti učno dobo, kjer bi imela vso oskrbo v hiši — ali pa bi tudi šla k boljši obitelji. Ponudbe na ojrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Učenka«. 85116-2 Kot skladiščnik zavijal ec in odpošiljalec želi službo trg. naobražen, 40 let star gospod, ki govori slov. in nemško. — Prevzame tudi kako drugo namestitev. Nastopi lahko s 1. septembrom ali pozneje. Najboljše reference, večletna praksa v trg. in industr. podjetju. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »M. M.« 3-1869-2 Gospodična z dveletno prakso v tovarniškem podjetju, vešča vseh pisarniških poslov — želi premeniti službo. Dopise pod »Zmožna pisarniških del« na oglasni oddelek »Jutra«. 35030-2 Gospodična poštena in simpatična, želi službo pri samostojnem gospodu ali v trgovini. Na plačo se ne ozira. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hvaležna«. 35111-2 Strojni delavec z večletno prakso na mizarskih strojih, želi na-meščenje v tej, eventuelno tudi v drugi stroki — najraje izven dravske banovine. Fonudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesijiv 1919«. 35002-2 Absolventka dvorazredne drž. trgovske šole, zmožna slovenščine, >rbobrvaščine in nemščine, slov. in nemške stenografije, išče mesta. Ponudbe pod »Absolventka« na o?!, oddelek »Jutra«. 35075-2 Šofer z desetmesečno prakso na t-aks-i, ter mehanično in ključavničarsko prakso — išče službo k o-sfbnemu avtomobilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen in zanesljiv šofer«. 35060-2 Trgovski pomočnik starejši, železninske stroke, zmožen slov., srbohrvatske-ga i,n nemškega jezika — želi službo v trgovini ali .skladišču, event. bi šel tu-"di kot inkasant ali kaj sličnega. Nastopi lahko 15. fvgffsta ali pozneje. Naslov v »Jutra« Železen štedilnik radi selitve proda Ivana Zupančič, Cankarjevo nabrežje 3/II. 35023-6 Kdor hoče namrane p r t- e poceni, že za 30 Din kupiti, naj pride na Dunajsko cesto 36, pritličje. Krasni vzorci in velika izbira. 35145-6 Lovska dvocevka dobro ohranjena poceni naprodaj Košake štev. 1.1 pri Mariboru. 35153-6 JMmia * Ugodno naprodaj: 750 ccm motocikl Super X s prikolico, zadnji model; 500 ccm A. J. S. s prikolico, skoraj nov, oba radi nabave avtomobila 600 ccm Indian Soout za 6000 Din; 175 ccm Peugeot za Din 3600. 0. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. 34909-10 Hišo v Poljčanah visokopritlično — z nekaj zemljišča, od postaje oddaljeno 15, a od cerkve 2 minuti, prodam. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober nakup«. 35106-20 Hišo z vrtom visokopritlično, dvostano-vanjsko, na periferiji Ljubljane prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35083-20 Tridružinsko hišo v Ljubljani prodam. Potrebno 65.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 35137-20 Nova hiša s -1 stanovanji, vrtom in drugimi prostori za S5.000 Din takoj naprodaj. Letni donos 13.000 Din. Nasipna uliea 45, za tovarno Kon-stein, Pobrcžje-Maribor. 35151-20 2 kompletni postelji visoko in nizko omaro prodam. Naslov .v oglas, oddelku »Jutra«. 35087-12 Več kuhinjskega pohištva prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35140-12 Pisarniške prostore v neposredni bližini pošte oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34868-19 Lokal oddam trgovcu ali obrtniku v Zeleni jami, Valentin Vodnikova .15. 35136-19 Iibkal za pisarno ali trgovino takoj oddam v Kolodvorski ulici. Pojasnila v knjigoveznici Molk, Cankarjevo nabrežje. 35029-19 Veliko delavnico oziroma skladišče suho in svetlo oddam v podnajem na Iiesljevl cesti št. 4. Pojasnila daje Sitar & Svetek, Sv. Petra cesta iS. 31990-19 Trgovino z mešanim blagom kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Vpeljana«. 34936-19 Špecerij. trgovino v prometni ulici oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34930-19 Lokal v prometni ulici oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34028-19 Lep trgovski lokal na Kralja Petra cesti r Celju odda Vajt. 223-19 Lokal na prometnem kraju takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35115-19 3 prostore v pritličju oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35131-19 Jabolka, hruške in razno drugo sadje razpošilja stalno po najnižji dnevni ceni Josip D o r n. Slov. Bistrica. 34704-34 Več skladišč v Kolizeju oddamo v najem. Pojasnila daje pisarna Heinrichar, Gosposvet-ska cesta 13. 34752-17 Mesarijo .na. prometnem kraju vzamem v najem 8 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35072-17 Mesnico v kakem prometnem kraju na deželi, vzamem s 1. septembrom v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35022-17 Gostilno in trgovino v maribor-ki okolici oddam v najem ali prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nizka cena«. 35055-17 ttFaust<. Po Piju XI. pride Američan? Sunday Referee prinaša senzacionalno in dvomljivo vest o nasledniku sedanjega papeža Pija XI. Po informacijah tega lista bo namreč zasedel papeški prestol po sedanjem očetu katoliške cerkve Američan. Amerika ima zdaj štiri kardinale, od katerih pa sta dva že tako stara, da njuna kandidatura ne bi imela izgledov na izvolitev za cerkvenega poglavarja. Pač pa sta nadškofa v Chicagu in Newyorku še dovolj mlada in čila, da bi lahko prevzela visoko funkcijo. Ta dva dostojanstvenika sta tudi v vatikanskih krogih dobro zapisana. Papeža, ki bi bil rodom Anglež, bi nedvomno pozdravil svet z velikim veseljem, zaključuje ameriški list. Edini dosedanji papež angleškega pokolenja je bil namreč Hadrijan IV., ki je vladal v Rimu od leta 1154. do 1159. Nova igralnica v Moute Carlu Včeraj so v Monte Carlu odprli novo igralnico, ki je seveda najrazikošne-jša usta« nova svoje vrste na evetu. Igralnica ima kot pridatek veiik petnadstropni hotel, zaradi obilice napovedanih gostov pa je uprava kazina naročitla še dve ladji po 15.000 ton, kjer bodo lahko bivali tujci, za katere najbrže ne bo dovolj prostora v hotelih. JAiOI ŽIVCE. »KALEFLUID«-ekstrakt iz življenjskih žlez mladih živali. Istočasno »KALEFLUID« krepi organizem in mu pomaga, da se bori z boleznijo. Že po prvi steklenici bolnik čuti, kako mu dovaja novo moč. Po 15 — 20 dneh čuti bolnik olajšanje, a po 1 — 2 mesecih je bolezen premagana, moč povrnjena in nadaljnje lečenje postane nepotrebno. »KALE-FLUID«r krepi tek, in sam regulira krvnt tok in živčni sistem, in organizmu se vrača mladostna moč in zdravje. »KALE* FLUID« zdravi malokrvnost, revmatizem, arteriosklerozo, nevrastenijo, prerano osta-relost in dr. bolezni. On je bil na razsta. vah v Parizu, Londonu, Bruslju, Florencl in Rimu nagrajen z najvišjimi nagradamt. Prodaja se v lekarnah, v prodaji so stekleničke tudi po 60 Din. BREZPLAČNO literaturo »Zdravljenje bolezni« zahtevajte: Beograd, Kralja Mita-na 15, biro Kurir, Markovič. 26 P i*»Ž «m a \ T /vf a m Skladišče - Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 19. avgusta 1931. ob 11. uri nabavo: 25.000 kg pšenične moke, 1.000 kg kave Santos Ia, 1.000 kg cikorije, 1.000 kg sladne kave, 5.000 kg koruze. Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje. 10305 za drva, premog, cement, samotni mort itd. iščem v Ljubljani, Celju m Mariboru za 1. januar 1932 ravnotako primerno stanovanje $ 3 sobami in z vsemi pritiiklinaimi. Zastopsit-vo apna se prevzame. Ponudbe z navedbo najnižje cene pod »Skladišče« na ogl. oddelek »Jutra* Ljubljana. 10301 fiarrjr Stoclalr Drago: , 8eTiljski pevec Kmalu nato je zletela prva rakita visoko v zrak. Mariji je od navdušenja zastal dih v grlu. Pisane rakete so se druga za drugo vzdigovale v višavo, in Mariji je bilo, kakor da je pozabila vse okoli sebe. Ure so minevale, a Juan ni dočakal, da bi ga bila spomnila: »Cas je, da grsva!« Videl je, da jo bo moral sam opomniti. Zvito se je nasmehnil in v mraku napeto pogledal Mariji v obraz: »Pojdiva, Marija, čas je, da te popeljem domov!« V njegovo veliko presenečenje je Marija stresla glavo in preprosto odgovorila: »Jaz nimam doma ...« Juanovo obličje je dobilo izraz sijajno igranega začudenja: »•Kako je to mogoče? Res nimaš doma? Kam pojdeš, če je tako?« To vprašanje je iznenadilo Marijo. Ves dan je bila tako srečna in zadovoljna, da ni niti pomislila na to, kam se bo zatekla, ko pade noč'. Bila je zadovoljna v Juanovi bližini — več pa od življenja niti zahtevala ni. Misli so ji po bliskovito zarojile v glavi; nato je sklenila, da se za nič ne loči od Juana. Cz jo zdaj zapusti, ga ne bo videla nikoli več! »Prosim te, Juan,« ga je zaklinjala s solzami v očeh, »prosim te, ne pusti me same!« »Ali bi šla nemara z menoj?« ji je ponudil Juan, meneč, da vendar ne mora biti tako neumna, da ne bi vedela, kam meri. A tudi to pot se je silno prevari!. Marija je vsa srečna skočila na noge. To je bila ponudba, ki se je niti nadejala ni! »Vsa srečna bi bMa, če bi me vzel s seboj!« »Marija, ti nisi pri pameti! Ali ras ne veš, kaj si zdajle rekla?« A Marija se je samo zadovoljno in srečna smehljala: »Tako srečna bi bila. če bi smela iti s teboj!« Juan si je jel togotno ruvati lase. Zdaj bogme ni več vedel, kaj naj misli. Pogledal ja Marijo, ki-je tako mirno stala pred njim, Ln vzkliknil: »Marija — še nikoli nisem 'srečal dekleta, kakršno si ti! Ne, to ni mogoče. Kar ne razumem te! Marija, ti si--ah, kaj-- Marija, ne razumem te in te ne razumem!": X. poglavje. Pot v nebesa. Juan se je ustavil pred vrati svojega stanovanja in z roko mignil Mariji, naj molči Previdno je odškrnil vrata in prisluhnil. V sobi za malim hodnikom je bila globoka tišina. Šele izza drugih vr.at se je slišalo hrčanje strica Estebana. Juan in Marija sta po prstih stopila v sobo. Pod stropom zakajene sobe ja gorela majhna svetiljka. Juan je popravil plamen: nato je odvzel Mariji sveženj, od katerega se je tako nerada ločila. Ko je v njeno grozo in prepa-denost vrgel sveženj v kot, je stopil k mizi, da vidi, kakšno večerjo jima je pripravil stric Esteban. Marija se je začudeno ogledovala po nizki, a preprosti sobi. Čeprav je bilo pohištvo staro in zidovi lišajasti, se ji je vandar zdelo, da je prišla v nebesa. Juan jo je med tem skrivaj opazoval. Že davno si je bil nehal beliti glavo, da bi razvozlal uganko te čudne mladenke. Nikoli v svojam življenju, naj je bilo še tako polno pustolovščin, ni bil naletel na dekle njenega kova. Marija je še enkrat spustila oči po sobi, in ko je videla, da se njen sveženj ni odprl j a pristopila k mizi. Stric Esteban je bil pripravil svojemu učencu steklenico vina, nrilce suhega sira in maslin. Juan je nalil kozarec vina, z obrazom pokazal, kako je žejen, in ga izpraznil do dna. Nato je mlasknil z ustnicami, češ da je vino dobro, in ponudil tudi Mariji. Marija, ki Je pazljivo spramljala vsako Juanovo kretnjo, je vzela čašo in jo, oponašaje Juana, izpila do dna. Tudi ona je mlasknila z jezikom, kakor navadno delajo moški, m se nato zazibala z vsem telesom, kakor je bil on napravil. Mladenič se je nasmehnil, videč, da Marija na vajena vina. A motil se je. Daklica ni prvikrat pila vina. Rojena je bila v kraju, kjer zorijo najboljša vina vse Španije. Že večkrat je bila popila kak požirek vina, ali tolikšne čaše še ni bila izpraznila. »Daj mi steklenico, pijanka mala,« je šepnil Juan in ji v šali iztrgal steklanico, ki jo je Marija držala v roki; nato ji je ponudil stol. Veselo sta gledala drug drugega preko mize. Marijin . obraz je od alkohola zardel in čuden blesk ji je zažarel v očeh. »V tvojih očeh vidim dva vragca,« jo je podražil mladenič. Marija si je hitro zakrila oči z rokami. »Kaj si rekel?« je iznana-deno vprašala. »Dva majhna, sladka vragca,« je ponovil Juan. »Oh, ne govori tako!« je prosila Marija. »Poglej še enkrat in reci mi, da ju ni več!« Namestu odgovora se je Juan sklonil preko mize in jo poljubil na usta. »Res ju ni vač!« je resno dejal. »Poglej, ali se nisi zmotil?« je vzdihnila Marija. Da bi jo popolnoma prepričal, jo je Juan še enkrat poljubil. Marija se je smejala. To je bil učinek vina. njene oči so se iskrile. »Še, še!« ja prosila. A Juan je mračno pogledal. »Bolje bi bilo, da ležeš spat!« Marija je bila popolnoma izgubila glavo. Jela se je glasno smejati in se ni več menila za opomine mladega človeka, ki se ja bal, da ne bi njen smeh prebudil strica Estebana v sosednji sobici. »Ali me nisi razumela?« se je jezil. »Rekel sem ti, da moraš iti počivat.« »Ne in ne!« se je uprlo dekle. »Zdaj ti najprej zapojem pesmico.« »Ali bi res rada zbudila strica Estebana?« je vzrojil mladenič. »Ca ne boš takoj pridna, te odpeljem nazaj v samostan.« Marija se je mahoma iztrezniia. Široko je odprla oči. Ali je Juan ves ta čas vedel, da je bila ušla iz samostana? »Juan!« je vzkliknila. »Kdo ti je rekel, da sem pobegnila iz samostana?« »Snoči sta te videla dva redarja. Onadva sta mi povedala.« JOSIP KVEDER Trgovina šival, strojev, koles in otroških vozičkov s Krekovega trga št 10 v FLORJANSKO UL. 22 in se cenj. občinstvu za nadaljno naklonjenost toplo priporoča* Oglas Frepravka mostova I propusta u starom koloseku pruge Vinkovci-Brod na mostove i propuste sa pločom od armlranog betona. Direkcija Državnih železnica u Subotici na temelju rešenja Gospodina Gene-ralnog Direktora Državnih železnica od 2-og juna 1931. godine u aktu G. D. Br. 20.087/31 i u smislu članova 86—98 Zakona o Državnom Računovodstvu raspi-suje na dan 10-og septembra 1931. godine prvu ofertalnu javnu licitaciju za izvršen je Zemljanih, zidarskih, betonskih, armirano-betonskih i izolacionih radova oko prepravke mostova i propusta u starom koloseku pruge Vinkovci-Brod na mostove propuste sa pločom od armiranog betona. Kaucija od 5% ponudene sume za naše, odnosno 10% za strane državljane polože se na blagajni Direkcije Državnih železnica u Subotici ili na blagajnama ostalih Oblasnih direkcija Državnih železnica u moneti predvidenoj po čl. S3. Zakona o Državnom računovodstvu najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije, a licitanti su dužni pokazati revers o položenoj kauciji na dan licitacije odredenoj komisiji za držanje licitacije. Propisno taksirane ponude u zapečačenom zavoju sa oznakom spolja: »Po-nuda za izvršenje Zemljanih, zidarskih, betonskih, armirano-betonskih i izolacionih radova oko prepravke mostova i propusta u starom koloseku pruge Vinkovci-Brod na mostove i propuste sa pločom od armiranog betona od ponudača N. N.« preda ju se najkasnije do 11 časova Gradevinskom Odelenju Direkcije (Trg Vojvode Putnika br. 9. II sprat vrata br. 9). Pravo za licitaciju ima ju samo ona lica i tehnička poduzeča, koja podnesu komisiji uverenja o svojim preduzimačkim sposobnostima i uverenje o tome, da su svoju radnju za porez prijavili i da su na istu platili sav porez sa pripada-jučim prirezima za sve istekle zakonske rokove, kao i za sve odobrene obroke po specijalnim rešenjima. Zastupnici ponudača pripustice se licitaciji, ako imaju pismeno puno-moč da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati. Planovi, obrazac ponude, predračuna troškova opšti i tehnički uslovi mogu se videti i po ceni od 1300.— dinara nabaviti svakog dana za vreme zvaničnih časova u Gradevinskom Odelenju Direkcije. Naknadne ili telegrafskim putem podnete ponude neče se primiti. Iz Direkcije Državnih železnica n Subotici Broj 27.359/1931. 10289 I- Trboveljska premogokopna družba naznanja žalostno vest, da je danes v Laškem preminul njen mnogoletni, velezaslužni in spoštovani gospod ing. Adolf Widra rudniški ravnatelj v pokoju v Laškem. t Blagega pokojnika ohranimo trajno v najlepšem in častnem spominu. Ljubljana, dne 6. avgusta 1931. 10283 ; ZLATO u listih garantirano 23 karatno, za črkoslikarje, podobarje, Kamnoseke, knjigoveze nudim v vsaki množini po najnižji!} dnevnih cenah. A. JANE2IČ LJUBLJANA Florjanska ulica J 4. 209 Kurja očesa Najboljše tredstv« proti kar jim očesom »Clavšn« Dobit« t lekarnah, droge-rijab ali naravnost it tvornice ta glavnega skladišča Čuvajte m ponaredb! 361 M. Hrnjak lekarnar — Sisak Priporoča se narav- ni domači 228 malinovec tvrdke »Malina« d. z o. z. Ljubljana VII Medvedova c. št. 4. RoVMtl Nsjnovsia •Mtto.ka paleta. itkat telo prak-lična atoflitra postelj* » Ispeeiratrim midrico« — pr.Etieaa m vsaka faifa, hotele, sa pitajoče otoka ia nočne slaibe. Stali« Dia' 3M—. Jtazpoii* ljam po Ho m ia železni- po povtttflK Leten« tluimsks patent' a. telo praktična tlo»' IjiTa postela • tapecirani« aadr.com. — Stane J*" 3M—, Poljak« patentni po tlela tloiliiv« prak liča. za t mi rute, vojake in z. lerijalne kolonije. Stan. Liegeitafcl pr»kt*M M letini« K sedenje. SU-• IN_ Po <*a rasam ftrto i0. hiao perja ta p« Dia belo gosje k< po Din IM.— ia čisti P«k k| po Dia. L. BROZOVIČ. ZAGREB R. BL. ELEKTRIČNE INSTALACIJE t za hišno razsvetljavo in za pogon motorjev ter instalacije telefonskih central, hišnih zvoncev in signalnih naprav. ELEKTROTEHNIŠKA DELAVNICA ZA POPRAVILA Telefon štev. 2003. Strokovno in solidno delo! IVAN BOGATAJ oblastveno koncesijonirano elektrotehnično podjetje LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠT. 19 POLEG NUNSKE CERKVE 9335 Izjemno nizke cene! Poštna hranilnica rač. št. 12.619. TRGOVINA IN TOVARNIŠKA ZALOGA instalacijskega materijala, motorjev, ventilatorjev, medicinskih aparatov, žarnic, Hkalnikov, kuhalnikov, modernih lestencev in svetilk ter telef. aparatov in varovalk Vsemogočni je odpoklical našega soustanovitelja in bivšega podpredsednika načelstva Dr. Danilo Majaron-a predsednika odvetniške zbornice itd. v Ljubljani Ranjki je deloval z njemu lastno energijo nesebično in neumorno v procvit zavoda dolgo vrsto let, odprtega srca pa je z brezplačnimi nasveti pomagal nebroj sodrugom naše zadruge. Preblagemu možu, plemenitega, najčistejšega značaja naša hvala in nekaljen spomin v globoki hvaležnosti! Lahka mu rodna zemlja! Ljubljana, dne 7. avgusta 1931. 10296 Splošno kreditno društvo r. z. z o. z. Brei posebnega obvestila. Vsem sorodnikom, prijateljem m znancem naznanjamo tuž-no vest, da je dne 6. avgusta po mukapolni bolezni, previden s sv. zakramenti, preminul nad vse dobri in ljubljeni soprog, brat, stric, gospod radarski obratovodja v pokoja Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo ob 17. uri iz celjskc javne bolnice na mestno pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 10. t. m. ob pol 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Celju. Celje-Lisce, dne 6. avgusta 1931. MARIJA LOIBNER, soproga; KARL, FRANC, SOFIJA, ROŽA, MARIJA, bratje in sestre. 10314 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi y_ Ljubljani