Pi pošti prejeman:
za
telo leto naprej 26 K — h pol leta , 13„-„ tetrt , , 6 „ 50 „ mesec , 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10B-, Četrt „ „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
K&tol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Roko pipi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 179.
V Ljubljani, v torok 7. avgusta 1900.
Letnik XXVIII.
Politika proste roke.
Čas beži, politiki in časnikarji ugibljejo in prorokujejo, toda v notranji politiki avstrijski nikjer ne zapazimo trdne točke, tečaja za bližnjo parlamentarno bodočnost. Obstrukcija na levi in desni je razbila večino, onemogočila parlamentarno delo, v pušči pustila nagodbo, proračun, investicije in razne nujne zakonske načrte. Na parlamentarnem polju rasto koprive in razno vrsten plevel. Češki narod na taborih zahteva zadoščenja, poljska delegacija je raz dvojena, manjši slovanski narodi ječe v težkih verigah, in nemške stranke so edine samo v — negaciji. Ni je stranke, ki bi danes mogla in hotela pričeti inicijativo, prevzeti odgovornost in žrtve za negotovo bodočnost. Samo vlada je menda mirna in zadovoljna ter se zanaša na slepo srečo. Njeno edino delo, edina skrb je, da pomiri obstrukcijo. A pri tem delu se ji godi kakor Sisifu. In ko bi vlada tudi ukrotila obstrukcijo, vedno še tiči v zagati, ker se noče ali ne sme opirati na nobeno večino. Na desno ne sme, na levo ne ve, samo dobra volja brez vodilne misli pa ne zadošča.
Te dni pa je »Pester Lloyd«, ki je v zadnjem času postal nekako glasilo avstrijske vlade, razkril vladni akcijski program. Ta pravi, da na jesen vlada zopet za poskus skliče državni zbor. Vlada upa, da brez vsake koncesije češki poslanci opuste obstrukcijo, poslanska zbornica pa izvoli jezikovni odsek, ki se bode bavil z novim jezikovnim načrtom. S tem bi vlada dobila časa za nujna gospodarska in finančna vprašanja v odsekih in zbornici.
To je vse lepo, ako se uresniči. Toda za proračun, investicije, nagodbo in druge predloge je treba večine, kakor kmetiču orala in vprege, če hoče orati. Tudi za večino vlada ni v zadregi, trdi dopisnik pe-štanskega lista. Vlada upa, da se bodo stranke prostovoljno vprezale v to oralo, od slučaja do slučaja, kakor na tlako. Eni bodo orali, drugi kepe otepavali, tretji ježe odko pavali, četrti vlačili, vlada bode pa sejala zlata zrna lepih obljub. Z drugimi besedami: v vladnih krogih žele, naj si vsaka stranka
ohrani »proste roke«, ob enem pa glasuje za vladne predloge. Največji optimist je prepričan, da iz te moke ne bode kruha v sedanji pečnici, ki jo navadno imenujemo državni zbor. Trebalo bi najprvo krotiteljev, ki bi leve ukrotili v pohlevna jagnjeta.
Nagodba z Ogersko je kar pozabljena. Kje je danes večina, ki bi zatajila vse pomisleke in bi na žrtveniku za državo darovala svojo popularnost brez vsake koncesije? Žalostno, a resnično." Nemški liberalci kar molče o tem vprašanju, ker čakajo, da se vremena zjasne. Ako se posreči večina, v kateri bi bili nemški liberalci merodajni, potem bi zatisnili oči in pogoltali to trdo kost. A taka večina je danes le pobožna želja. Zato pa so liberalni levičarji položili »ad aeta« vso akcijo proti § 14., ker le v absolutizmu jim še zori pšenica. Bliža pa se tudi leto 1903, ko bode država morala obnoviti trgovinske pogodbe. Za gospodarsko skupnost države so trgovinske pogodbe največjega pomena. Opravičena je bojazen, da bodo Ogri pri tem vprašanju iskali in dobili novih koncesij, ako bodo stranke v avstrijskem parlamentu vlekle vsaka na svojo stran. Ne na Dunaji, ampak v Pešti bodo narekovali bodočo avstrijsko carinsko in trgovinsko politiko. To so posledice žalostnih naših par lamentarnih razmer. In iz te zagate, iz teh zmešnjav nas ne reši politika proste roke. Treba je inicijative, odločnosti in vztrajnosti, a te ne vidimo ne pri strankah, ne pri vladi.
Zlata zrna.
Iz Slomšekovih spisov nabral dr. Evgen Lampe (Dalje.)
Na delo!
„Cujte preljubi moji kristijani! Neskončno modri Bog nas hoče v sedanjih časih poskusiti, koliko kaj naša vera velja ; hoče zaspane kristijane vzbuditi, malopridne prevejati kakor gospodar svoje zrno na gumnu. Ne smemo torej brez vse skrbi dremati, ne križem rok držati, ampak vsakdo izmed nas naj po svojem stanu za sv. vero poskrbi ter v dejanju in besedi pokaže, da
je pravoveren katoliški kristijan, pripravljen rajši vse izgubiti, kakor dopustiti, da bi se veri med nami škoda godila". (Past. 1. 36.)
Liberalna država.
„Ljudje se puntajo, kradejo in ropajo, domači in postranski sovražniki se cesarstva lotijo ter ga oskubijo, da je strah. Denarja ni, rokodelec strada, kmet uboža, in v kratkih mesecih izgine ljudem premoženje, katero so si veliko let nabirali. Tako kraljestvo in pa človek na smrtni postelji; vse ga zapušča in poslednjič samo razpade". (Past. I. 214.)
Gospodarski liberalizem.
„Med pregrehami, katere v sedanjih dneh tako rekoč v nebo vpijejo, je prva pregrešna svoboda, katero si razuzdani ljudje svojijo, ki žive po svoji spa-čeni volji, kakor bi božjih zapovedij ne bilo več. Svetih nedelj in Gospodovih praznikov po enih krajih celo ne posvečujejo ; rokodelci šivajo, vozniki vozijo, kristijani kupujejo in prodajajo, pijančujejo, se tepo, najsvetejše dni Bogu kradejo in jih obračajo v svojo časno nesrečo in pogubljenje večno". (Past. 1. 42.)
Celibat.
^Pravijo, da so neoženjeni duhovniki hinavci, ker se ljudstvu kažejo, kakor da bi angeljci bili v človeški natori. Tako prevzeten pa, mislimo, še nikoli nobeden mašnik ni bil. Saj se tudi deviški apostol Pavel ne sramuje izpovedati, da mu je želo mesa dano, ki ga vedno skuša, tako da je trikrat Boga prosil, naj mu skušnjavo vzame, da mu je pa Bog odgovoril, da mu je zadosti k premagovanju njegova milost. Toliko pa vam povemo, vi visokoučeni gospodje ! da še niste ali milosti božje nikoli v sebi občutili, ali da ste zdaj od nje zapuščeni, da Jezusovega kraljestva popolnoma ne poznate, kateri nevidno svojo vsemogočno milostjo v človeškem srcu kraljuje, in da občutka nobenega nimate o nebeškem veselju, katero v čistem, deviškem srcu prebiva. Nad vami se dopolnjuje, kar sv. apostol Pavel govori: Meseni človek ne ume, kar je od duha božjega". (Past. 1. 136.)
Dvojno orodje.
»Vsaka krščanska hiša, kjer so otroci, naj dvojno orodje ima: sveto razpelo ali križ na steni, pa šibo v kotu. Kar beseda ne zda, naj šiba pripomore.« (Past. 1. 9.)
Stariši in otroci.
»Očetov blagoslov otrokom hiše podpira, materina kletev jih pa podira. Stariši, ki svoje otroke kolnejo, jim srečo zakol-nejo; zato je toliko ljudij nesrečnih.« (Past. 1. 9.)
»Očetov nauk je deci juterno solnce.« (Past. 1. 160.)
»Kdor očeta ali mater do praga privleče, njega bodo otroci čez prag vrgli«. (Zbr. sp. II. 14.)
»Kar mačka rodi, vse miši lovi.« (Zbr. sp. II. 67.)
Novodobni brezverci.
»Kaj se vam zdi od Kristusa? Sedanji krivi preroki njega kolnejo, in zaničujejo njegove sveto vero. Ni Boga, rečejo jedni, drugi pravijo, da je narava naš bog; tretji imajo svojo pamet, četrti svoj trebuh za svojega boga. Vsak tak nesrečnik si po svojih spačenih željah svojega boga naredi, in novo malikovanje začenja. Hujši so taki od hudiča; hudič veruje v jednega Boga in se trese. (Jod. 2. 19.) (Zbr. sp. VI. 217.)
Prej in zdaj.
»Oh, naj bi med nami zopet bilo, kakor je bilo svoje dni! Bila je vsaka bajtica, še tako majhena, hiša božja, hiša molitve, in pa svetega petja. Vsak hišni gospodar je bil skrben dušni pastir svoje družine, in angelji božji so v taki hiši prebivali; rosilo se je obilno usmiljenje božje čez tako verno ljudi.« (Past. 1. 94.)
Govori čisto slovenščino!
»Hočeš vrl govornik svojemu sorodu biti, vadi se materinskega jezika, naj ti bodo dragi mili glasovi tvoje matere Slave. Kdor slovenščino ljubi, jo čedi in lika pri sebi in pri drugih, ter govori, kakor bi rožice sadil.« (Zbr. spisi. VI. 7.)
»Ne rabi po nemškutarsko tujih nepotrebnih besed, pa tudi previsoko v novoko-vani slovenščini ne letaj.« (Zbr. sp. VI. 24.)
(Dalje sledi.)
LISTE K.
Nj. visokorodnost v Beli vasi.
Spisal I. G.
Kako prijetno je človeku pri srcu, ka dar čuti, da počiva na njegovem udanem obrazu milostni pogled dostojanstvenika. Jaz še nisem doživel te sreče, kolikor se vem spominjati. O različnih svečanih trenotkih, ko bi mi bilo morda mogoče, vtihotapiti se v bližino vzvišene, pod solnčno glorijolo se blesteče osebe, obšel me je nekak svet strah, srce mi je zastajalo in noga se ni mogla premakniti. Ljudstvo se je suvalo in prerivalo, a meni je plavala pred očmi rožna megla in samo od daleč je čutila moja duša tople žarke, ki so padali z velerodnega dostojanstva na trepetajočo množico . . .
V Beli vasi so postavljali mlaje in slavoloke. Izza daljnega, s temnim smrečevjem poraščenega Grebena je prisijalo mokro, v penečem se zlatu trepetajoče jutro in na bele hiše belovaške in na visoki cerkveni zvonik so se vsipali briljanti, izpreminjali se in bleščali in izginjali . . .
Bela vas je imela v obilni meri vse, kar potrebuje velika, snažna in ugledna vas
za svojo srečo in svoj blagor: okrajno sodišče, davkarijo, finančni urad, notarja, veliko število suhih, srednje - debelih in jako debelih uradnikov, kontrolorja in dvoje slug. In oba slugi in gospod sodnik in adjunkta, sodni in davčni, kontrolor in praktikanti, — vse se je obleklo danes v pražnje uniforme; in ceste so bile pometene in poslopja pobeljena, in zastave so vihrale na mlajih in slavolokih in okrašenih hišah. Zastava na sodnijskem poslopju je imela svilene, črno žolte cofke . . .
Da bi jaz poznal vsa imena in različne stopnje zasluženja in časti vseh visokorodnih dostojanstvenikov! Ali kje je smrtnik, ki bi mu bilo to mogoče ? Kolikor višje so dvigajo sladko zveneči naslovi, tembolj se izgubljajo v čudovito meglo, katero moremo samo s svetim strahom spoštovati in občudovati, a prodreti nikdar ! . . .
V Belo vas je prihajal visok dostojanstvenik.
Gregorij Flerin je vstal, še predno mu je moglo posijati solnce na razrito postelj. Nenavadno dolga, koščena, nerodna postava se je polagoma izgubila v ohlapno obleko, na vseh mogočih mestih ogoljeno in smo-
lasto. (Kako je prišel do smole Gregorij Flerin, diurnist pri okrajnem sodišču, in na kakšen način je imel opravka ž njo, to ni znano nikomur; resnica je samo, da je bil smolast po rokah , komolcih, kolenih, na hrbtu; da, celo na licih se mu je že svetila smola.) Nato se je namenil, kakor je imel navado vsako jutro, da bi si pred ogledalom nekoliko uredil lase; ali ponesrečilo se mu je, kakor vsako jutro. Njegovih par svetlih, skoro belih las je stalo ali ležalo svobodno, kakor se je zljubilo vsaki posamezni ščetinici. Tudi vse črto na obrazu so se zdele zelo neredne in samovoljne ; mehki nos se je nagibal precej globoko na desno stran, med tem ko so silile na levi debele ustnice kvišku, višje in višje. Samo oči so ležale v svojih, z neštetimi gubicami obkroženih globinah mirno in pohlevno, kakor stoji mirno, pohlevno in sključeno suhi pisar, kadar se pomenkujejo v njegovi prisotnosti visoki gospodje, svetniki, sodniki in adjunkti o imenitnih stvareh.
Gregorij Flerin je bil najnesrečnejši človek na svetu .... Tu pa tam vzraste med ljudmi kakšno bitje, ki ni ustvarjeno za druzega, kakor za samo čisto zabavo srečnejšim sosedom. Naj ima dotično bitje
kakoršnekoli lastnosti, vse ee vidijo smešne in nerodne, četudi so samo na sebi popolnoma navadne in brezpomembne. In nikomur ne pride na misel, gospodu sodniku prav tako malo kakor gospodu adjunktu, da to bitjo čuti in misli, morda celo tako rahlo, kakor višje, dostojanstveniške duše . . . Gregorij je delal s silnim navdušenjem, do pozne noči; naj bi se pogrezala Bela vas, naj bi se udiralo nebo, Gregorij bi ostal mirno pri pisalni mizi, ne da bi zganil s trepalnicami. Ali kljub temu ni dobil nikdar nobenega priboljška, njegova plača )e ostala še od davnih časov skromna in ponižna, da bi jo smatral cestni pometač za ironijo svojemu častnemu delovanju . . . Temveč pa je dobival drugih »priklad« od svojih dru-gov in predstojnikov. Kdor ni imel ravno posebnega dela, poigral se je malo ž njim. In ne samo v pisarni. Vsa Bela vas je videla v njem nekakega občinskega harlekina in potemtakem je bilo čisto naravno, da so ga drezali in zbadali in ščegetali od vseh
stran i j.....
»Gospod sodnik Vam je dovolil milostno novo podporo . . . izprevidel je, da jo zaslužite s svojim neumornim delovanjem, gospod Flerin . . .«
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. avgusta.
Ministerski 2>redsednik Koerber pri Stellu. Včeraj popoludne se je povrnil avstrijski ministerski predsednik iz Ratota, kjer je bil v nedeljo na obisku svojega tovariša Szella. O čem sta se razgovarjala v tem letovišču kabinetna načelnika, listi ne poročajo in še celo zadnji čas najglasneji »P. Lloyd« ne more objaviti vsebine njunib pogovorov. Gotovo pa je, da obisk ni bil samo čin uljudnosti in da nista govorila le o vremenu. Čeprav so namreč Mažari, kakor pravijo, na varnem do leta 1903 ozir. 1907 glede raznih pogodeb, vendar je Szell čutil potrebo natančneje se poučiti o avstrijskih razmerah ter podati svojemu tovarišu nekaj nasvetov, kako bi se vendarle odpravile ovire svojedobni parlamentarni obnovitvi trgovinskih in drugih pogodeb. Sta li pri tem dospela do kakega zaključka ali ne, o tem javnost seve ni poučena, iz dejstva pa, da se Szell že danes ali jutri poda v Išl poročat cesarju o teh dogovorih, se sme sklepati na važnost njunih razgovorov. Pl. Koerber se poda v Išl šele sredi avgusta.
Praška „ Politik" o asanaclji parlamentarnih razmer. Izvajanjem že večkrat omenjanega »P. LI.« dodaja praški konservativni list še nekaj novih nasvetov. V interesu Čehov in Nemcev, pravi »Politik«, treba delati na to, da se ekstremnim strankam v parlamentu onemogoči obstrukcija. To se pa more doseči le potom izpremembe poslovnika. V to svrho naj bi kak posla-niški klub stavil samostojni predlog, naj se razveljavi sedanji, samo jednostranski odobreni poslovnik ter nadomesti z novim, ali pa naj vlada prične z inicijativo. Ko bi pa tudi ta akcija ne imela zaželjenega uspeha, potem preostaja le še izprememba volivnega reda. Kako naj se ta izprememba izvrši in ali naj jo izvede parlament, deželni zbori ali vlada sama. tega list naravnost ne pove, gotovo pa je, da se želi take izpremt\mbe, ki bi iztrebila ekstremne elemente. Da se to zgodi, želi gotovo vsak pravi domoljub, a upanja v dosego tega namena pa ne more imeti kdove koliko.
Izffon i)rotestantskih pastorjev iz Avstro-Ogerske. Pred nekaj tedni so bila oblastva na severnem Češkem prisiljena izgnati iz dežele čez mejo dva pruska protestantska pastorja, ker sta na svojem »misijonskem« potovanju delala propagando za velikonemško idejo in »Los von Rom« agitacijo. Evangeliški svet v \Veimaru je vsled tega protestoval pri berolinski vladi in ta je res obljubila, da bo v tej zadevi diplo-matičnim potom posredovala pri avstrijski vladi. V Berolinu so torej naglo pripravljeni za taka posredovanja, ko se jim godi kaka dozdevna krivica, pri nas pa vlada miži na obe očesi, ko se preganjajo naši katoliški misijonarji, ki opravljajo samo dušnopastir-ska dela mej slovenskimi avstrijskimi podaniki v Nemčiji.
Poroka srbskega kralja Aleksandra. V nedeljo, kot smo že na kratko omenili, se je vršila v belgrajski katedrali poroka srbskega kralja Aleksandra z nevesto Drago Mašin ob navzočnosti srbskega sve-Čeništva in nebroj naroda. Poročil ju je metropolit Inocencij. Kot priči sta nastopila ruski poslanik ter predsednik skupščine Ne-storovič. Kot zunanje znamenje svojega ve selja nad doseženim smotrom je kralj po-milostil zopet celo vrsto političnih in drugih kaznjencev, mej temi sta posebno bivši radikalni minister Taušanovič in pa bivši urednik radikalnega »Odjeka« Protič, katera sta bila takoj po poroki popolno oproščena. Vse nove ministre je odlikoval kralj z Miloševim redom. Pri obedu je Aleksander najprej napil ruskemu carju in potem vladarjem vseh zastopanih držav, mej katerimi je bila tudi Avstro Ogerska, ruski poslanik pa kralju Aleksandru in kraljici Dragini, kakor se sedaj imenuje bivša Draga Mašin. Razkralj Milan ni motil slovesnosti s svojo navzočnostjo, ker si sploh ni upal prestopiti srbske meje.
Napad na, kralja Umberta so po izjavah liberalnih in socijalnodemokraških listov provzročili posredno »klerikalci«, ali kar naravnost katoliški duhovniki. Teh mislij je ob jednem z umazanim »Narodom« tudi berolinski »Vorvvarts«. Poglejmo, kako ta list utemeljuje svojo trditev. Večina italijanskega naroda, piše »Vonviirts«, nima nikakega šolskega pouka in se nahaja pod vplivom duhovščine. Ta pa uči mladino, da se je italijanska savojska dinastija grozno pregrešila proti katoliški cerkvi, da je udana revoluciji in mora občutiti maščevanje neba. S tem se goje anarhistiške ideje v mladini. Mi sicer ničesar ne vemo o osebi morilca, toda verjetno (!) se nam zdi, da je bil kakor Ca-serio in Lucc-heni pobožen duhovniški gojenec. — Res krasno utemeljevanje. »Vor-\viirts« sam izjavlja, da ne ve ničeser o Bresciju in je dosedaj o njegovi »pobož-nosti« le to znano, da je isto nedeljo dopoldne v grajski kapeli prežal na kralja, in vendar ga imenuje pobožnega gojenca. Ca-serio je bil v mladosti sicer res verski vzgojen, toda koliko takih mož je sedaj mej prvimi brezverci in zločinci, ki so jih pozneje potegnili za sabo valovi protiverskega in protidružabnega gibanja. In potem pomanjkljivi šolski pouk! Bresci govori perlektno več jezikov in cel svet ga šteje mej inteligenco, le »Vonvarts« je toliko naiven, da trdi nasprotno. S takimi dokazi se ne pride daleč.
Cerkvami letopis.
Od sv. Jakoba ob Savi, 3. avg.
Lepa slovesnost se je tu vršila dne 29. julija. Slavili smo ta dan cerkvenega zavetnika sv. Jakoba, imeli prvo obletnico posve-čevanja nove cerkve in ustanovili Marijino družbo za dekleta. Slavnost se je začela ob 9. uri dopoludne s sprejemom 39 deklet v Marijino družbo po preč. g. prelatu in gen. vik. I. Flisu ob asistenci treh sosednih in domačega duhovnika.
Gregorij se je sladko nasmehljal in obstal med vrati ves v zadregi.
»Da, gospod Flerin . . . novo podporo« . . . ponavljal je adjunkt. »Prosim, gospod Flerin . . .«
Rahlo hahljanje, ki sa je čulo doslej izza miz, izpremenilo se je hipoma v buren smeh. Gregorij Flerin pa je sedel na — nov stol in vzel pero v roko; samo brada se mu je tresla.....
Tako se je godilo v pisarni.
Ali danes mu je prihajala rešitev. Ves vznemirjen in pol v sanjah, čutil je vendar, da diha svobodneje in lažje ....
»Pritoži se! . . . Prosi! . . . Tako ne moremo živeti! Od gladu počepamo! . . . Ne zmeni se za nikogar! Stopi moško pred nj. Visokorodnost in prosi . . . četudi na kolenih . .!«
Sestra in žena sta mu prigovarjali, troje otrok pa je kričalo krog mize in polivalo kavo.
On sam ni vedel, česa naj prosi in kako, in odkod in na kakšen način mu pride rešitev. Ali obšlo ga je trdno, neomajno upanje, da je »vse pri kraju«, da se začenja novo, prekrasno življenje.
In nj. Visokorodnost je izvolila prestopiti pisarniški prag. Obkrožalo jo je polno-številno zbrano uradništvo, vse odkrito, globoko sklonjeno, z najpohlevnejšim spoštovanjem na obritih obrazih.
Takrat pa se je dvignil Gregorij Flerin.
»Kam tiščite ... Vi, Flerin ? 1 Nazaj!«
Toda on ni slišal ničesar in stopil je s tresočo nogo pred nj. Visokorodnost.
»Kdo je ta človek .... hm?«
Gospod sodnik je položil roko na prsi in se priklonil.
»Ekscelenca, ako blagoizvolite, to je Vaše Visokorodnosti ponižni sluga, diurnist Gregorij Flerin . . . Pri nas ga imenujemo ,Drajdudel' . . .«
Ekscelenci se je razjasnil obraz in v hipu so zatrepetalo na njem najprijaznejše gube, da se je ponižno nasmehljal ves uradniški zbor.
»He, he . . . Drajdudel . . . dobro! pre krasno! . . . Drajdudel! Hm . . . he, he!«
In nj. Visokorodnost se je obrnila in izvolila pokazati svoj velespoštovani hrbet Gregoriju Flerinu, ki je stal mirno na mestu, s poveSeno glavo in upognjenimi koleni. In brada se mu je tresla.
V	prelepem, prav prepričevalnem govoru je g. gen. vikar kazal na važne tre-notke v človeškem življenju, med katere spada tudi sprejem v Marijino družbo, rekši: veliko bi se jih zgubilo, ki se bodo pa rešile v Marijini družbi. Dokazoval je njeno veliko korist za posamne in vso človeško družbo, in slednjič prav spretno pobijal navadne ugovore proti takim družbam. Njegov izvrsten govor je storil velik vtis na pričujoče. Potem se je vršil ginljivi obred sprejema v Marijino družbo ; ob koncu so zapela dekleta krepko družbino in zahvalno pesem. Konečno je bila slovesna peta sveta maša z asistenco, česar se tu skoraj ne spominjajo. Pri sv. maši pel je popolno litur-gično domači mešani zbor, pod vodstvom g. V. Navinšeka iz Št. Vida nad Ljubljano.
Prelepa hvala preč. g. prelatu za njegov velik trud in gg. sosedom za prijazno sodelovanje, da se je slavnost tako lepo vršila v čast božjo in spodbudo vernega ljudstva. Bog plačaj !
Iz Gorij, 3. avg.
V	sredo, dne 1. t. m. je nas zapustil g. kapelan Alojzij Jarec. Odbor slov. pevskega društva »Sum« se v imenu vseh udov na tem mestu še enkrat kot svojemu ustanovitelju, predsedniku i pevovodju za vso ljubezen in požrtovalnost najtopleje zahvaljuje. Koderkoli bode šumjil Gorjanski »Šum« povsod bode tudi donela hvaležnost in zahvala njegovemu ustanovitelju. Nauki ostanejo nam globoko zapisani v naših srcih. Zatorej Bog povrni!
Dopisi.
Iz Št. Vida nad Ljubljano, 3. avgusta. Naša župnija je že po svoji naravni legi lepa in slavna. Pa je tudi srečna, ker žive dobri in pošteni 1'arani v lepi edinosti s svo-imi voditelji duhovskega stanu. Tem se mora šentviška župnija v prvi vrsti zahvaliti, da razmerno napreduje v vsakem oziru. Posebno gospoda Blaž in Anton Potočnik sta pri nas storila v narodnem in verskem oziru jako mnogo, kar je znano tudi širšemu občinstvu. In zopet sedanji g. župnik Gregor Malovrh je že mnogo storil v čast božjo. Naše cerkve pričajo, da gg. duhovniki niso zanemarjali svojih dolžnostij. — Poleg cerkvenih bratovščin imamo čedne in snažne cerkve. Nova župna cerkev je zopet vzrastla krasna in prenovljena iz potresnih razvalin. Za to pa zaslužijo v prvi vrsti pohvalo domača gg. duhovnika in vrli naš župan g. Anton Belec. Sedaj imamo veličasten hram božji brez pcsebi-iih troškov, kajti vsakteri jo prostovoljno dal, kolikor je hotel in mogel.
Poleg gosp. župnika se je tudi mnogo trudil g. župan, ki sploh rad z darežljivo roko poseže v žep v obče koristne namene. In take zaslužne gospode napada liberalno časopisje To je hudobno in nehvaležno. Posebno veija to gospodu, ki se ima v prvi vrsti g. županu zahvaliti, da se šopiri po št. Vidi. Ta dela zgago kakor petelin na plotu. V »Narodu« ti liberalni gospodje najprej hvalijo sebe in povzdigujejo do neba, potem pa na drugem me- tu prav zlobno sramote svoje mirne in poštene soobčane. Tako bi našemu g. nadučitelju svetovali, naj pusti v miru druge, naj izvršuje svoje stvari, kakor je prav, in imel bode tudi on mir. Ako pa ne bode miru, poiskali si bomo druga pota, da branimo svoje poštene ljudi in konec storimo neotesanim napadom.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. avgusta.
»Zlata zrna« — provokacija. V
soboto smo pričeli objavljati razne reke iz Slomšekovih raznih spisov. »Narodu« seveda to ni všeč, ker so tudi Slomsekovo slavnost skušali izrabiti proti katoliško - nar. stranki na Kranjskem. Včeraj se je razkoračil nad našim listom rekoč: »Zlata zrna«, ki jih je začel »Slovenec« priobčevati neposredno pred slavnostjo, so bila drzna provokacija, ali slovenska inteligenca se ni dala preplašiti in slavnost je tudi pokazala, da »Slo-venčev« poskus, zanetiti pri tej slavnosti razpor, ni padel na rodovitna tla. — Torej, Slomšekovi zlati nauki so provokacija. Mi jako pomilujemo »Narodovo« inteligenco, da ne pozna Slomšekovih spisov. Ali moremo mi kaj za to, da je pokojni Slomšek že pred
mnogimi desetletji kot bistroumen slovensko-katoliški politik videl v naše čase, ko »Narodova« inteligenca zasmehuje ravno one svetinje, za katere je Slomšek gorel in delal! Kako pa sodite o teh-le Slomšekovih besedah: »Kar hudobni ljudje črtijo, tisto črnijo ; kar malopridni želijo, to hvalijo. Se je kak ubogi duhovnik zmotil, storil, kar ni bilo prav, hitro poberejo in iz pezdirja bruno naredijo. Pravijo, da so f ... . taki in taki; kdor pridigarjem verjame, je tere, kdor jih še uboga, je tercijal. Oznanjujejo svobodo, pa ne tako, kakoršno Kristus uči, ampak da lahko vsak stori, kar se mu poljubi . . • Ali taka svoboda je le hudičeva, od katere Kristus pravi: „Kdor greh dela, on je suženj pregrehe". Napuh je takih ljudij prvi Bog, trebuh pa drugi . . Pisarski grduni pa tudi laži pišejo, ki se jih sami izmišljujejo, ali pa od drugih slišijo. . . . Zdaj župnika obdolžijo, da so gosposki povedali, kar se jim je nekdo izpovedal. Ako pa vprašaš, kdaj in kje, nobeden ne ve. Kdor hoče hišo podreti, mora pri slemenu začeti. Tudi sovražniki sv. katoliške vere se mašnikov najpoprej lotijo. Menihi so jim najbolj na potu, njih torej pred vsem s silo preženejo. Potem dušne pastirje opravljati začno, jim grda imena dajejo, kar od njih slabega ne vejo pa nalažejo . . ." Želimo in pričakujemo, da bodo vsi, ki so v nedeljo na Ponikvi obljubovali delovati v Slomše-kovem duhu, to tudi storili. Pokažejo naj, da njihove besede niso bile le političen manever. „Pred Slomšekom se mora ukloniti vsak !" je klical na Ponikvi dr. Tavčar.
O Slomšekovi slavnosti obširno poročata zagrebški „Obzor" in „Hrvatska Domovina«. Slavnosti pa se spominjata tudi graška „Tagespost" in „Tagblatt". Oba ta lista zabavljata, da je Slomsekovo^ delovanje vzbudilo slovensko zavest na Sp. Štajerskem in da slovenska duhovščina stoji na čelu »reakcije" pod slovensko zastavo. Da, pričela se je reakcija proti namenom in sredstvom imenovanih dveh listov, ki vsiljujeta slovenskemu ljudstvu brezverstvo in pru-saštvo. Reakcija m sovraštvo do nemških sodeželanov, ampak odpor proti krivicam in nasilstvu nemškoliberalnih kolovodij.
Osebne vesti. Prihodnjo nedeljo praznuje g. župnik na Krki, Jurij S o r c, 50 letnico svojega mašništva. — A. Simon, bivši lastnik hotela »Sandvvirth« v Celovcu, se je stalno naselil v Gradcu. — V Attersee-u je včeraj umrl upokojeni dvorni igralec R ti-d e r, rojen Ljubljančan.
Graška „Tagespost" poroča o zadnji skupščini družbe sv. Cirila in Metoda ter pravi: »Dohodki te družbe so izredno visoki. ako pomislimo, da je slovensko kmečko ljudstvo jako revno. Družba je 10.000 gld. več izdala, nego prejela. Kdo pokriva nedo-statek ? Agitatorji za družbo so slovenski duhovniki, torej lahko izračunamo, odkod prihajajo denarji". Čestito graško teto opozarjamo na objavljeno poročilo, da je družba za šolsko poslopje na Muti najela posojila 9000 gld. pri marenberski posojilnici. In to posojilo je prišteto dohodkom. Toliko v pojasnilo pozabljivi teti, da morda ne bode stikala za ruskimi rublji.
Iz Sromelj pri Brežicah nam pišeta dva cenjena prijatelja z ozirom na našo notico z dne 3. t. m., da je toča v brežiškem okraju uničila vinograde, nastopno : Res je sicer, da je 30. julija po večdnevni vročini prihrula s Kranjskega čez Savo nevihta z nalivom in točo. Toda toča ni naredila posebne škode vobče, zadela je neznatno le nekatere vinograde. Letina kaže prav dobro in, ako Bog da, pričakujemo bogate trgatve. Opozarjamo torej že sedaj vinske kupce s Kranjskega, naj se pridno oglašajo pri nas, ker dobili bodo dobro kapljico. Prosimo pa, naj vinski trgovci ne jemljo seboj mešetar-jev, ker ti prav nič ne koristijo. Kdor hoče zastran vinske kupčije kaj več zvedeti, rado postreže županstvo ali pa bralno društvo v Sromljah.
Isterski deželni zbor. Laška večina isterskega deželnega zbora je sklenila odkloniti vladno predlogo o premestitvi dež. zbora v Pulj.
Napad na vojaka. V Trstu je včeraj vojaku 97. pešpolka Josipu Pakižu vihar odnesel kapico. Nekateri civilisti so radi tega zasramovali vojaka, ki jc civilistom odgovoril, da jih njegova kapa nič ne briga. Civi-
listi so hitro potegnili bodala in t trenotku je imel vojak tri ubode v hrbtu. So pač prijetne razmere mej Lahi! Dva napadalca imajo že pod ključem.
Pomilovanje. Včerajšnja »Elinost« piše z ozirom na sobotni »Narodov« podlistek: »S takim »pasjim" humorjem dela „Slov. Narod" konkurenco »Brivcu". Mi s svoje strani pa ne moremo druzega, nego da brez humorja in „duhovitostiR, ali iz srca in iskreno — kondoliramo.«
Ustanovitev slovenskega steno-grafskega društva. V »Edinosti« se nekdo zavzema za ustanovitev slovenskega steno-grafskega društva, ki bi pospeševalo slovenski stenogralski pouk po vsem Slovenskem. .Pri društvu bo slonelo vso breme, katero nalaga izdajanje časopisa, na vseh društve-nikih, ne pa na posamezniku, kakor je bilo doslej.
Žalosten pojav mej tržaškimi Slovenci. V Trstu se je razvila strastna agitacija za razobešanje črnih zastav o priliki žalovanja laške kraljeve rodovine, kar naj bi dokazalo, da je Trst zrel za Italijo. Lahi so za to dobili tudi slovenskih agitatorjev, ki hodijo okolu Slovencev nagovarjat jih, naj razobesijo črne znake, ker sicer bodo kaznovani. Mnogo je Slovencev, ki menijo, da niso taktni, ako so pasivni in ne tekmujejo z Lahi v izobešanju črnih zastav. Črnih za stav od strani Slovencev bi pač ne bilo treba, vsaj je že dovolj, da je »Slovansko pevsko društvo« v Trstu preložilo praznovanje svoje 25 letnice radi umora laškega kralja.
Slov. trobojnica na Lovcu pri sv. Višarjah. Na dobro uro od sv. Višarij oddaljenem 2079 m visokem Lovcu, kamor vodi prav dobra pot slov. plan. društva, vihra od 31. julija slovenska trobojnica. Da je prišlo do tega, ima največ zaslug vneti planinec Jože Knafelc, železniški uradnik v Beljaku in tajnik ziljske podružnice slov. plan. društva. Močan drog, na katerem visi zastava, je visok blizu 6 m, prapor sam pa je dolg 3 m. Jedna zastava je pa še v rezervi za slučaj, da bi se oni kaj neugodnega pripetilo, bodi si od vetra ali pa hudobne roke. Blago se je omislilo na troške ziljske podružnice, zastave pa so naredile neko rodoljubne ljubljanske gospice zastonj. — Pri razvitju zastave je bilo navzočih osem oseb, mej temi dva češka gosta, ki sta prišla sem od otvoritve češke koče : gospod in gospica Chodounsky. Razgled je bil o tej priliki skrajno lep in se je med drugim videl tudi mogočni Triglav. Dal Bog, da bi še več slovenskih trobojnic zavihralo po slov.-koroških gorah !
Umrl je danes v Ljubljani mokar Mar. Hribar, na Starem trgu št. 21.
Umrl je v Kostanjevici Fran Košak, posestnik in mnogoletni cerkveni ključar po kratki bolezni. Pokojnik je vzgledno vzgojil svojih šestero sinov, ki plakajo za njim. Bog podeli pokojniku, ki je bil uzor krščanskega moža in očeta, večno plačilo!
Strela je v nedeljo udarila v Zgornji Šiški v Pernetov kozolec; škode je do 1000 kron.
Ponesrečil se je v soboto delavec Lovro Miklavčič iz Ilotovelj pri Poljanah. Napravljal je kamen za zidanje. Utrgala se je velika skala ter mu zdrobila desno nogo in roko. Reveža so prepeljali v deželno bolnico.
Kako žalujejo Italijani v kraljestvu! h Padove pišejo »Edinosti«: V vseh mestih je zastav s črnino. Povsodi so raz-obešeni razglasi oblasti. A povsodi so ti razglasi — gotovo od socijalistov — raztrgani in umazani in preko njih je zapisano: W il socialismo! Socijalisti prirejajo celo dejanjske izgrede proti monarhiškim demonstrantom. Človek se čuti, kakor da stoji na vulkanu ! — Sožalje v Vidmu se niti primerjati ne da z onim v Trstu. V Vidmu visi samo par zastavic. Tudi v Benetkah in v Milanu so so-žalja popolnoma neznatna. V obeh mestih so razobešene le na nekaterih glavnejših stavbah po jedna narodna zastava s črno tančico. Črne zastave ni jedne. Ljudstvo je indilerentno. Vrši se celo več javnih koncertov in gledaliških predstav, v Milanu celo prvi koncert al lido. Nobena prodajalnica v Milanu nima sožalnega znamenja, dočim je v Trstu nad prodajalnicami — celo nad nekaterimi slovenskimi — vse polno črnih znakov. Na ulicah ne vidi se oseb v
oblekah žalosti. V Monzi ni skoro nič črnih zastav, samo na nekaterih hišah so narodno zastave s črnino. Na velikem trgu ni nobene zastave.
Ogerskih Slovencev je te dni mnogo prišlo v Celje na misijon.
Na graškem vseučilišču je bilo v zadnjem letu za doktorje promoviranih: 5 bogoslovcev, lil juristov, 93 medicincev in 8 filozofov.
V rogaško Slatino je prišlo do 2. avgusta 1342 strank z 2046 osebami.
Ljubljanske novice. Tat v skladišču. Matiju Pobolšarju, delavcu v tovarni za lep, je ukradel neznan tat iz telovnika srebrno uro z verižico. — »Denarja imam dosti, a plačam ne!«, je dejal včeraj v gostilni pri Blumauerju v Kolodvorskih ulicah Gašper Valentinčič Gostilničarja pa s temi odločnimi besedami ni pripravil do izjave, da mu odpusti ceho 3 K, pač pa je gostilničar poklical stražnika, ki je Valen-tinčiča spremil na magistrat. Mož, ki je mislil, da se pri Blumauerju zastonj je in pije, je imel pri sebi nad 50 K. - - Zgubila je Frančiška Jan rujavo denarnico z vsoto 8 K. — Čevlje g 1 e d a t je prišel včeraj na »tandelmarkt« nadepolni 13 letni Jožef Žagar. Njegove oči bo obvisele na čevljih, katere je prodajala starinarica Terezija Ber-tola. Občudoval je čevlje toliko časa, da se mu je posrečilo ukrasti štiri pare čevljev. — Stari mesarski most je za tovore že zaprt.
Zdravje v Ljubljani. Od 22. do 28.
julija je bilo 15 novorojencev, 30 jih je umrlo in sicer 1 za ošpicami, 1 za škarlatico, 1 za vratico, 10 za jetiko, 2 za vnetjem so-pilnih organov, 15 za različnimi boleznimi. Med njimi je 8 tujcev, 16 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 1 za ošpicami, 1 za škarlatico in 2 za vratico.
Učiteljska služba je razpisana na jednorazrednici v Erzelju s zistemizovanimi dohodki do 20. avgusta. Prošnje je doposlati okr. šol. svetu v Postojni.
Od raznih stranij. V Cerkljah bodo 19. t. m. blagoslovili gasilni dom. — Poročil se je g. Cizel, c. kr. učitelj v kaznilnici v Karlovci z gdč. Kristino Iladerer. Cesar je potrdil izvolitev dr. J. Schmidererja načelnikom in Jožefa Bancalarija njegovim namestnikom okrajnega zastopa mariborskega.
Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministerstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da sprejema oskrbništvo pristanišča Tafelbai (Kaplandija) do 31. avgusta t. 1. po nudbe za dobavo borovih debel za tamošnji pristan. Ponudbeni vzorec je moči pogledati pri c. kr. avstrijskemu trgovskemu muzeju na Dunaju.
Advokatov je bilo začetkom leta v vseh 24 avstrijskih advokaških zbornicah 4210, manj 115 od lanskega leta.
V	sft
Pogreb laškega kralja. Kraljeva rodbina je danes odpotovala v Rim. V Rim je dospela srbska častniška deputacija, ki bode prisostvovala pri pogrebu. Vlak z mrtvim truplom kralja Umberta pride v Rim v četrtek zjutraj ob 7. uri. Vsled kraljeve želje bodo krsto prepeljali na topovi la-veti. Pogrebna slavnost bodo dovršena v četrtek dopoludne. Vojaki ne bodo korakali v sprevodu, ampak stali v vrstah. Sv. oče je določil, da bode na kolodvoru kralja pričakovala vsa duhovščina župnije, v kateri je Kvirinal. V Panteonu bode blagoslovil truplo nadškof iz Genue, ki bode v petek bral tudi črno sv. mašo, katere se udeleže princi, tuji poslaniki in zastopniki raznih držav. Velika dvorana rimskega kolodvora bode spremenjena v kapelo. Umberta bodo položili k počitku v Panteonu ob Viktorja Emanuela I. Kraljeva rodbina je določila jeden milijon lir za pogrebne stroške. Novi kralj Viktor Emanuel, ki bode po pogrebu potoval po vseh večjih italijanskih mestih, je dobil v dar od obč. zastopa v Monzi prostor, na katerem je bil Umborto umorjen. Ondi bode nasadil park in postavil svojemu očetu spomenik.
Bresci in njegovi pomočniki. Iz
Bolonje poročajo, da je pravi pomočnik Brescijev neki čevljar Leandro Nicoli iz Biele, ki je od tam izginil 27. julija. Nicoli je br-
zojavil Bresciju v Bolonjo, naj takoj odpotuje, ker je vse pripravljeno. V Trstu so zaprli čevljarja Josipa Smrtnika, ki je tudi dobival anarhiške spise. Perzijskemu šahu ne gre v glavo, zakaj je bil napaden. Pravi, da je moral biti napadalec blazen in da mora biti blaznost na zapadu jako razširjena. »Jaz sem potnik«, dejal je šah, »ki nima s politiko teh dežel ničesar opraviti«. V Parizu so zaprli anarhiškega »pesnika« Augusta Va-Iette, ki je Salsona nagovoril, naj šaha umori.
V	nedeljo so Brescija, ki se je doslej mirno vedel v zaporu, morali obleči v nasilni jopič ker je postal surov in bil okolu sebe, zahtevajoč, naj ga peljejo k ravnatelju. Preiskava je doslej dognala, da je Bresci imel pomočnikov, ki so bili pripravljeni pomagati mu, da ubeži. V Monzi je prostor umora ograjen. Jeden kol zaznamuje prostor, na katerem je Bresci stal, drugi prostor, na katerem je bil kralj, ko je Bresci streljal nanj, tretji kol pa zaznamuje mesto, na katerem so morilca -prijeli. Bresci bode obsojen na dosmrtno ječo. Deset let bode zaprt v posebni 2 m. dolgi in 1 m. široki celici, katere vrata se ne odpro ves čas, ker jetnik dobiva potrebščine skozi ozko odprtino. Hrana njegova bode kruh in voda. Govoriti ne bode smel. Pri najmanjši besedici bode kaznovan z nasilnim jopičem in z železom prikovan na posteljo. Izvedenci trdijo, da malokdo učaka pri taki kazni deset let. Največ jih postane po prvem letu blaznih ali pa umro. Sodili bodo Brescija porotniki. Neka odlična oseba v Milanu je v nedeljo dobila pismo s podpisom »99«, v katerem se trdi, da je imel Bresci štiri pomočnike in da bodo anarhisti za vsako žrtev določili deset anarhistov. Kar se jednemu ne posreči, storil bode drugi.
V	najbližjem času se zvedo grozne novice.
V	Cikagi je prišlo do ostrega boja mej anar histi in policijo. Policija se je branila z orožjem ter je 125 anarhistov ranjenih in pet aretovanih, mej njimi tudi žena usmrčenega anarhista Parsona.
Ameriške novice. Veliki nalivi in močni viharji so obiskali, kakor posnemamo »Amer. Slov.«, razne kraje države Texas in City. V Colomanu se je nad mestom utrgal oblak in v liki reki naraslem potoku Ford je utonilo petnajst oseb. Največja nevarnost je pretila v noči od 15. na 16. julija. Dva gospodarja sta hotela rešiti štiri deklice ter jih posadila na konja, ki sta pa sredi potoka utonila z ljudmi vred. — Slovencu Janezu Rojcu v Valleyu, Wash. je na sv. Petra dan pogorelo vse poslopje. Škode ima 3000 dolarjev. — Radi silne vročine je v Nevvjorku 18. julija umrlo 20 oseb, 51 jih je zbolelo. Vročina je znašala 106 stopinj F. •— V Glencoe, O. T. je 16. m. m. šestdesetletni farmovec John Albright ustrelil svojega go-stača, ker je rabil vodo iz njegovega vodnjaka. — Mej Kitajci in Japonci v rudarskem mestu Steveston, B. C., se je 15. julija iz navadne šale razvil velik poboj. 300 Japoncev so je spopadlo s 500 Kitajci, katerim so porezali kite in pobili nosove, pozneje so jih pa Japonci naklestili še s pali cami. — Ženo za tri dolarje je kupil v Wil-kesbarre neki Palmer od nekega Rosen-grata, ki je pa bil že ločen. — Klopotača v sodčku pive je provzročila smrt štirim fantom v Cerro Gordo, Jcvva, ki so se napili pive iz tega sodčka. Ljudje so pozneje razbili sod in našli v njem razjedeno klopotačo. — Vlak je zavozil med 2700 izletnikov, ki so na kolodvoru v Johnstovvriu hoteli vstopiti v posebni vlak. Smrtno poškodovanih je bilo pet oseb.
V veliki nevarnosti so bili stanov-niki dr. Ederjeve hiše v Leopoldovem mestu na Dunaju. Vsi stropi v hiši so se pred nekaj časom jeli udajati in preiskava je dognala, da so vsi tramovi aegnili. Stranke so morali pred rokom deložirati in osem dnij po izselitvi se je udri prvi strop v drugem nadstropju. Sedaj so pričeli s popravili.
Izseljevanje Rusov. Po statističnih podatkih ruskega konzula v Hamburgu A. VeBtmana so je število ruskih izseljencev čez Hamburg in Bremen v zadnjih letih skoraj podvojilo. L. 1897 se je izselilo 18.107 Rusov, 1. 1898 30.809 in l. 1899 že 53.097. — L. "1899 se je Čez Hamburg izselilo v severno Ameriko 21.577 oseb, v angleške luke 8896, v Argentino 295, v Kanado 118, v Brazilijo 83, v Afriko 42. Čez Bremen se je izselilo v severno Ameriko 20.616 oseb, v južno
Ameriko 976 v Afriko 478, v Kanado 69 v Avstralijo 16 in v vzhodno Azijo 1 oseba. 1207 % obrestij od 100 gld na
leto. »Ruchu Katolickemu« se iz Novega Jonča piše : 16. julija se je pri nas začela pozornost vzbujajoča sodp^s^p obravnava proti nekaterim Židom iz Limanqve, ki so skoraj 30 let delali dobre »kšefte« s tem, da bo tirjali od posojil razun raznih darov v jajcih in žitu majhne obresti v gotovini
—	1207% od 100 gld. na leto. Obtožence zagovarja dr. Rosenblatt (!) iz Krakova.
Društva.
(Čitalnica v Brežicah) vabi na veliki koncert čitalniškega pevskega zbora s sodelovanjem slavne godbe c. kr. priv. meščanske garde kostanjeviške dne 12. avgusta 1900 na vrtu Narodnega doma v prid cerkvenemu stavbinskemu društvu v Brežicah.
—	Začetek ob 4. uri popoludne. — Vstopnina 1 krona, za kmete 40 vin. — Z ozirom na blagi namen se preplačila hvaležno sprejmejo. — Koncert se vrši ob vsakem vremenu-
Darovi.
(»Dijaški kuhinji v Kranju«) so darovali žalujoči prijatelji ob prebridki izgubi Fran Deisinger-ja, sodnega kanclista v Škofjiloki, na mesto venca na krsto 42 kron, katere sta nabrala sodni svetnik Fran Mikuš in učitelj Slavko Flis.
Za šolo na Muti so na porcijunkel-skem shodu v Krškem darovali kranjski in štajerski duhovniki povodom napitnice deželnega poslanca č. g. Schvveigerja letošnjemu slavljencu Slomšeku 26 K. Denar se je izročil ženski podružnici sv. Cirila in Metoda v Mariboru.
Za »Dijaški dom« v Celju nabrala je pri Slomšekovi slavnosti na Ponikvi gospa Adela dr. Dečkova svoto 409 kron 10 vin.
Telefonska in brzojavna poročila.
Zagreb, 7. avgusta. Po vsem Hrvatskem se delajo velike priprave za proslavo Strossraayerjeve škofovske 50. letnice, ki bode dne 2. septembra.
Dunaj, 7. avgusta. „Pol. Corr." poroča, da je cesar čestital perzijskemu šahu na njega rešitvi.
Dunaj, 7. avgusta. Drugi tajnik angleškega poslaništva Hugy Grosvener se je sinoči ustrelil.
Rim, 7. avgusta. Ob kraljevem pogrebu pride na pomoč tukajšnjemu re-darstvu več inozemskih policistov. Včeraj je bilo na meji aretovanih več an-narhistov, ki so hoteli Italijo zapustiti.
Milan, 7. avg. Bresci je iz p o-^ v e d a 1 senzacijonelne stvari o anarhistiški zaroti.__
Geneva, 7. avgusta. Državni pravd-nik Navarza obiskal je včeraj Lucche-nija ter ga vprašal: „Ali vam je znano, daje bil kralj Umberto umorjen v Monzi? Poznate Brescija?" Luccheni: „Ne! Veseli me pa zelo, da je kralj Umberto umorjen". Drž. pravdnik se je zgrozil nad tolikim cinizmom, nakar je Luccheni odvrnil: „To še ni vse. Brez dvoma pridejo še drugi na vrsto". 0 zaroti je izjavil Luccheni, da ne more dati nobenih podatkov.
Vojska na Kitajskem.
Iz Shangliaja nam je sporočil včeraj Reuterjev urad, da se je na dosedaj nepo-jašnjen način usmrtil Li - Ilung - Čang, bivši podkralj v Kantonu in pred nedavnim »je-dini prijatelj« tujcev mej kitajskimi velikaši. Vest o umoru avtentično sedaj še ni potrjena, a je dokaj verjetna, ker je Li-Hung-Cang igral v poslednjem času tako dvomljivo ulogo, da je res postal nemogoč. Rusiji sovražni listi pravijo, da je bil mož ruski agent, ki torej ni mogel gledati, da se je upor Kitajcev ravno v zadnjem času poostril ravno napram Rusom Mogoče je tudi, da je mož prišel v nemilost na kitajskem dvoru in je menda dospel do prepričanja, da bo kitajska armada konečno vendar morala podleč-i združeni evropski premoči. Pomenljivo je tudi to, da se ni hotel odzvati povabilu, naj pride v Pekin.
O položaju evropskih poslanikov še vedno ni nobene jasnosti, akoravno sc sedaj več ne dvomi, da razun Kettelerja res se
*si žive. Poslaniki smejo baje že občevati s Bvojimi vladami, a le v odprtih pismih, to je pod nadzorstvom kitajske vlade. To je seveda vsekako zelo sumljivo. Dovolili so jim tudi sloboden odhod v Tientsin, katere ugodnosti	bržkone ne bodo poslužili,
dobro vedoč, da jim preti zunaj pekinškega ozidja še večja nevarnost, za katero bi pa vlada ne prevzela nikake odgovornosti.
Na poti mej Pekinom in Tientsinom so se v poslednjih dneh izredno namnožile kitajske čete in v kratkem pride do ljutega boja mej njimi in prodirajočo zvezno ar mado.
Dunaj, 7. avgusta. (0. B.) Listi poročajo iz Shanghaja 5. t. m., da so došli topovi v varstvo angleškega konzula. Oklic Šengov z 2. t. m. izjavlja, da tuji trgovci iu misijonarji niso odgovorni za nemire na severu, ter naroča varstvo domačih kristijanov.
Bruselj, 7. avgusta. 15.000 Japoncev hiti proti Pekinu ter bodo do 10. avgusta pred Pekinom. Tudi ostale mednarodne čete prodirajo proti Pekinu.
Petrograd, 7. avgusta. Iz Charte-rowa poročajo 4. t. m., da je blizu kraja Jeehe 1000 Kitajcev napadlo dva ruska konjeniška oddelka, a so se po hudem boju morali umakniti. Rusi imajo osem ubitih in osem ranjenih. Dne 3. t. m. se je nadaljeval boj pri Aigunu. Zmagali so kozaki. Kuskih vojakov je šest ubitih, pet ranjenih, kitajskih 200 mož.
London, 7. avg. Reuterjev urad poroča danes iz Shanghaja, da poročilo o samomoru Li-Hung-C.«nga še ni potrjeno. Angleški admiral Sejmour je došel iz Nankinga. Kitajske čete so na potu proti severu.
London, 7. avgusta. ,,Times" poročajo iz Tientsina: Sklep, da s 1. avgustom prično prodirati zvezne čete proti Pekinu. je bil ovržen. Amerikam, Japonci. Rusi in Francozi hočejo čakati na daljno pomoč. Angleški vrhovni poveljnik Gaselee želi nujno naprej, a s svojimi 300 možmi ne more ničesar opraviti.
London, 7. avg. Li-Ping-Hong je umoril več višjih kitajskih uradnikov.
Njegova jeza se obrača sosebno proti uradnikom na jugu države ter je tudi Li Hung-čangu zagrozil, da ga umori.
II mrl i no:
3.	avgusta. Franc Gril, delavca sin, 4 mesece, Jenkove ulice 7, črevesni katar. — Jožefa Češnovar, gostilničarja hči, 7 mesecev. Dolenjska cesta 3, akutni črevesni katar. — Valentin Sadnikar, posestnik, 76 let, Sv. Petra cesta 17, vsled raka.
4.	avgusta Kranja llabjan, kovača hči, 4 mesece, Veliki Stradon 7, božjast.
5.	avgusta. Ilršula Zore, gostija, 72 let, Tržaška cesta 57 , bronehitis. — Vera Madušek, poštnega oticijala hči, iti dni, Marije Terezije cesta 11, črevesni katar.
6.	avgusta. Kazimir Zaje, paznika sin, 5 let, Hra-nilnična cesta 6, Brigtova bolezen na ledji.
V vojaški bolnišnici:
31. julija. Gregor Rak, invalid, 76 let, ostarelost.
V bolnišnici:
2.	avgusta. Ivana Cidrich, učiteljica, 32 let, neo-plasma malignum inoperabile.
3.	avgusta. Terezija Škerbec, rudarja vdova, 50 let, jetika.
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
Oas opa-zoranja
Stanje baro-metra
Tempe-	
	Vetrori
po Celzija	
	
Nobo
fig efl E
•33 "
6| 9. t v -1 34-7 I 14-3 , si. svzh. f" jasno
J 7. ijuti j "365 i 12. popol. j 735-4 |
113 1 si. jzah i megla 24 7 i sr. jzah [pol oblač. Srednja včerajšnja temperatura 15'0 normale:
19-5"
Napise in slikanje grbov
obrtnih in trgovskih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvršuje v lastni delavnici tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani Frančiškanske ulice.	228 18 11—3 Vnanja naročila proti povzetju.
Ivan Jax v Ljubljani
Dunajska cesta št. 17
priporoča po jako znižanih cenah
380 20-16
Diirkopp - Diana Schladitz-eva kolesa
katera se odlikujejo po najboljšem materijalu, najpopolnejši sestavi, elegantni opravi in lahkemu teku.
V' *v X : .
Ceniki se pošiljajo na p	1
željo zastonj ln pošt-	'*":
nine prosto.

706 1-1
Bog, Gospod življenja in smrti, je danes ob 1 uri popoludne mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
Martina Hribarja,
moka i* j a
po dolgi in mučni bolezni, večkrat previdenega s svetimi zakramenti k sebi poklical v 74 letu njegove starosti.
Pogreb dragega ranjcega bo v četrtek, dne 9. avgusta popoludne o 4. uri iz hiše žalosti na Starem trgu št. 21.
Dragega ranjcega priporočamo vsem znancem in prijateljem v molitev in blag spomin.
Jerica Hribar
Venci se hvaležno odklanjajo.
soproga.
Mesto vsacega druzega naznanila.
F. M. SCHMITT
Ljubljana, Pred škofijo št. 2
priporoča visokočastiti duhovščini svojo veliko zalogo
podobic za kolekturo
kakor tudi drugih devocijon&lij po najnižjih cenah.
Kovačnica,
na novo urejena, z vodno močjo in prijaznim stanovanjem, se odda v najem pod ugodnimi pogoji.
Več se izve pri M Hrovat-u v Begunjah št 54 (Gorenjsko). 705 2-1
(L
r ninm
''^aDutv0^
B
I
■ftccojt
niče? sirup
lekarnarja Piccoli-ja
v LjtiV>ljtttil
se prireja kar najskrb-neje iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para in je torej najbolj čist izdelek nepre-sežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z inaliiiovini sokom, ki je v prodaji in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1-30. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 klgr. ter se J. kilo zaračuni s Iv. 110, 100 kilogr. = 100 kron.
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine posije se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju s K 5"30. 589 6
St. 26.076.
Razglas.
704 1-1
Ker se je z zgradbo novega cesarja Franc Jožefa I. mostu sedaj pričelo, se javno naznanja, da bode promet črez stari mesarski most za vozove z današnjim dnem, za osebe pa z dnem, ko bode začasna brv prometu izročena, zaprt.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dne 6. avgusta 19(10.


M
4


I
i
f		m	i
i		m	11
N		m	
li		fst	








| |>;■!■•< /f , >;■;;< >;.{■> >;■!■> ^ >:.};< >;{.;< >;i;< >;{.;< >jfr»>rB>3-i<>>!C< >Cl>»rB>fBtgH"fi3
Zobozdravnik
iiniv. med. dr. A. Praunseis
ordinuje od dne 8. avgusta t. 1. za vsa zobozdravniška opravila vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure
popoldne
na ^Marijinem irgu št. 6 v <£ju6ljani.
J53g- Za uboge brezplačna ordinacija vsaki dan od 8. do
9. ure dopoldne.
691 5-3
tel
tjf
I
M*
•f
♦f f
•f f
f f ♦ f f ♦ •f f
•f
♦f f
f f ♦ •f
Grajščina
v krasni in zdravi legi pod Rožnikom 'A ure oddaljena od Ljubljane z lepim senčnatim parkom in z vsemi udobnostmi
mr se proda. *
Posredovalci izključeni.
Natančna pojasnila daje
685 7-4
Dr. Josip Furlan,
advokat v Ljubljani.
t t t
t f
t f
t *
f •f f
t
I> unaj 8ka filial li a Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Memalnica, borzno posredovanje, posojila ni vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 95 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
ii«! Diiimfu, I . Heneiigasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K.
Reservni zaklad nad 7,500.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
1> 11 ai a J sm Jk a, t> o i* z
ili*
Dne 7. avgusta.
Sknpni državni dolg v notah ... . .	97-55
Skupni državni dolg v »rebru......9715
Avstrijska zlata renta 4°/0.......115 90
Avstrijska kronska renta 4°;0, 200 kron . .	97 60
Ogerska zlata renta 4°/„........115-45
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........90-75
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .1711—
Kreditne delnice, 160 gld................664-25
London vista ......... .	243 05
Nemški drž. bankovci za 100 m. npm.drž.velj	118-50
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dne 6. avgusta.
3-2°/0 državne srečke 1. 1861, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°'„ . . .
23-67 19 33 90-45 11 40
170-161-— 193-— 94 90 139---251-
Dunavsko vnvvnavno posojilo 1. 1878 . .	106-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 94-20
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	407'—
»	» južne železnice 3°/0	318'—
»	» južne železnice 5°/„ .	119 50
>	> dolenjskih železnic 4°/0 . 99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............384'—
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	34!)'— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42' ?5 Ogersliega > „ » 5 » 20'—
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....1260
Rudolfove srečke, 10 gld...... 62- —
Salmove srečke, 40 gld.........170-—
St. Gen6is srečke, 40 gld..............184-—
Waldsteinove sreiike, 20 gld..............— —
Ljubljanske srečke....................46 " 0
Akcije anglo-avstrijska banke, 200 gld. . .	276 50
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. ,	6130- —
Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld..........760 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....109 —
Splošna avstrijska stavbinska družba ...	152 50
Montanska ilružba avstr. plan............463' —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	428- —
Papirnih rublje v 100 ..................255 25
		..........................
1 MJT Naknp ln prodaja S rsakovrstnih državnih papirjev, »ročk, denarjev itd. i Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju 1 najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. I Kulantna izvršitev naroAll na borzi.	Menjarnicna delniška družba „:?i e m c v s®" L, Wollzeil810 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2.	JSJT Pojasnila -^a v vseh gospodarskih in finančnih »tvareit, i potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostHlh 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg« 1 obrestovanja pri popolni varnosti I SiT naloženih (f 1 a v u i c. j