Leto LXV_Postna pia?ana v «otovfai_V LJubljani, v Eetrtek, dne 16. decembra 193T_Stev. 287 a Cena 1.50 Dir Naročnina —— ^^^^^^^ Cek. račun: Ljnb- nožem- Jll ^ ^ ^^^^^^ ^^ f ^^^^^^ ^^^^^ ,jana st ne- JM WjMf M^ IV V ^^ # ^ 10.341) za ff maj t* f%l m* m h— Kopitarjevi ul. 6/111 £ ~ ieva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 Izhaja vsak dan zjatraj, razen ponedeljka in dneva po praznika I Naša zunanja politika Njen temelj: zavezništvo s Francijo in MZ iirfc/\xliiig»it>^i JV/en cilj: prijateljstvo tudi z drugimi J" flCOul/IMIU Položaj britshega imperija Britski imperij si je zaradi fatalnega razvoja evropske in svetovne politiko po vojni nakopal tri hude nasprotnike, ki ga resno ogrožajo od enega konca sveta do drugega, ako jim ne bo kos. Do tega je prišlo takorekoč avtomatično in popolnoma proti nameram Velike Britanije same po povojnem zapletu evropske politike, ki se roga vsem proračunom diplomatov, o katerih je neki list pisal, du sicer veliko potujejo po svetil, da pa imajo najbrž zavezane oči. Pred vojno se je politika Velike Britanije v glavnem držala načela »sijajne osamljenosti«, ki je slonela na dejstvu, da po Napoleonovem padcu nobena velesila ni mogla Angliji škodovati in da je proti njej bila nemogoča kakršnakoli koalicija. Vse to je temeljilo v dejstvu, da je Velika Britanija imela takrat brodovje, kateremu niso bila kos vsa brodovja takratnih velesil skupaj. Angleška diplomacija je v teku vsega devetnajstega stoletja pazila samo na to, da se je ohranilo na evropski cclini takozvano ravnotežje velesil, ki je preprečevalo, da bi katerakoli izmed njih dobila premoč. Ta politika je imela, kakor je lord Palmerston sam ponosno izjavil, za posledico, da Anglija ni imela ne stalnih zaveznikov ne stalnih sovražnikov in da so bila zaradi tega vsa njena morska pota, ki vežejo imperij, sigurna pred vsakomer. Leta 1902 je bila Anglija primorana, da se zveže z Japonsko, ki naj bi bila nekak stražar britskih interesov v Aziji nasproti Rusiji. Kmalu zatem pa jo je imperializem predvojne Nemčije prisilil do takozvane antante s Francijo in Rusijo in po vojni se je ta prijateljska politika, iz katere se jc bila Rusija zaradi svojega poraza in boljševiške revolucije izločila, morala nadaljevati, tako da bi se poražena Nemčija spet ne dvignila in da bi na drugi strani ne postala premočna Italija Prijateljstvo do Francije pa je bilo do izbruha abesinske vojne precej rahlo, ker je v Angliji prišla po vojni na vrli delavska stranka, ki je bila zaprisežena na utopičen pacifizein, ki je dovedel do hudega zanemarjanja angleške pomorske sile, in se ni marala preveč vezati na Francijo, ki so jo angleški socialisti smatrali za agresivno, šovinistično in hegemonistično usmerjeno. Tudi za Zvezo narodov se Anglija kljub svojemu socialistično pobarvanemu pacifizmu ni veliko brigala, čeprav bi bilo to takrat zelo v njenem interesu, ker bi skupne obveznosti med vsemi državami, ki so bile v Zve/.i narodov zastopane, obenem zelo krepile vezi, ki obstojujo med Anglijo in njenimi dominioni, ki so se po vojni nepričakovano osamosvojili in danes predstavljajo naravnost neodvisne države, na katere je Anglija v primeru kakšne nevarnosti bistveno vezana in od njihove svobodne volje popolnoma odvisna. Preusmeritev angleške politike smo doživeli šele po abesinski aferi, ko se je Velika Britanija prepričala, kako velike vrednosti je zanjo zavezništvo Francije, ki se je za časa Lavala ločila od angleških interesov in je, zato da zasigura svoje severno afriške kolonije, v prvi vrsti Tu-nis, s svojo dobrohotno nevtralnostjo pomagala Italiji, da si osvoji naravno bogato kolonijo, iz katere sc je sedaj proti vsakemu pričakovanju potujoče evropske diplomacije razvil neke vrste drugi rimski imperij ob Rdečem in Sredozemskem morju — dokaz, da je svojčas tako slovita dalekovidnost evropske diplomacije po vojni hudo odpovedala... Anglijo pa je politika pokojnega MacDonalda privedla v položaj, da se ni upala postaviti Italiji po robu, ker se je bala za svoje brodovje, ki ga je bil labouristi-čni utopizem reduciral na število, katerega ni bilo varno izpostavljati v kakšni vojni. Ker je premočrtna, nedvoumna in odločna politika Mussolinija pomagala na noge Nemčiji, da se je odslej še bolj otresala in tudi dejansko otresla svojih obvez iz versajske mirovne pogodbe, je zdaj bila tudi Francija prisiljena, da se čim tesneje oklene Anglije, Anglijo samo pa tako tesno približa najdragocenejši francoski zaveznici Rusiji, da mora Velika Britanija iti po poti, ki jo čisto gotovo sama ne hodi rada, ampak je k taki politiki le fatalno prisiljena, ln naravnost tragikomično je, kako je danes prav angleška delavska stranka tista, ki se najbolj zavzema za militarizacijo Anglije, za agresivno politiko proti bloku fašističnih držav in za zvezo s tistimi sovjeti, ki so jih prav labouristi najbolj napadali zaradi njihovega despotizma in nacionalnega imperializma ... Britski imperij je danes v zelo kočljivem položaju. Njegov najhujši nasprotnik je danes njegov nekdanji najboljši zaveznik Japonska, ki se je v svojem sporu s Kitajsko zasidrala na otokih tik pred Hongkongom, odkoder ogroža zadnjo in prednjo Indijo z vzhoda, in obenem obstoja nevarnost, da ne bi bodoča nacionalna Španija pretrgala zvezo med Atlantskim in Sredozemskim morjem pri Gibraltarju. Spričo tega je zahteva Nemčije po njenih bivših kolonijah, od katerih ima Anglija danes v rokah samo iz-vesten del. naravnost nedolžna. Vsak izmed teh nasprotnikov je vsega upoštevanja vreden, skupaj pa tvorijo ogromno silo, dočim Anglija na aktivno pomoč Združenih držav in Sovjetske Rusije v kakšnem resnem sporu nikakor ne more sigurno računati, saj Zedin.jene države severne Amerike britskega imperija ne podpirajo niti zdaj, ko Japonska ogroža ogromne interese ameriškega kapitala na Daljnem vzhodu. Vojne pa Anglija sploh noče in ogromno oboroževanje, katerega se je v zadnjem času lotila, pomenja zanjo dejansko žrtev, o kateri se ne more vedeti, ali se bo i/plačaia, ker nihče ne ve. kako bi se v teku kakšne druge svetovne vojne fronte velesil razvijale in spreminjale ter lomile . . , Zalo se ne smemo čuditi, če slišimo, kako v Angliji izdelujejo predloge za pomirjenje Evrope in vsega sveta. Če bi Anglija začela danes kakšno vojno, bi jo začela na Daljnem vzhodu, kjer pa bi se mogla spustiti v oborožen konflikt /, Japonsko šele po letu 1940 in sele tedaj, če bi bila v Evropi popolnoma zavarovana Anglija pa gotovo tudi ni razpolozena za vojno proti Italiji, najmanj pa za Konflikt / Nemčijo. Zato sedaj zagovarjajo v Angliji po- Curih, 15. decembra. Dobro informirana »Neue Ziircher Zeitung« prinaša poročilo o obisku g. Delbosa v Belgradu in pravi, da v Parizu dobro razumejo, da je jugoslovanska vlada spričo sedanjega mednarodnega položaja oprezna in se zelo prizadeva, da ne zapravi prijateljstva, ki jo vežo z njeno neposredno sosedo na zapadu, kakor tudi drugih simpatij, čeprav uživa Francija, kakor jc Delbosov obisk spet pokazal, v Jugoslaviji globoke in trajne simpatije. Dr. Stojadinovič jc izjavil, da je jugoslovansko-francosko zavezništvo za zunanjo politiko Belgrada osnovnega pomena, kakor je tudi polkovnik Beck dejal v Varšavi, toda ta politika mora biti v soglasju s politiko, ki si je zasi-gurala mir in dobre odnošaje tudi z drugimi državami. Mir na Jadranskem morju, ki ga je zasigu-rala prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Italijo, je velikega pomena za varnost vse Evrope, in zato Francija to zbližan je le jjozdravlja. Prijateljstvo med Belgradom in Rimom bi bilo v nasprotju s francosko politiko sigurnosti samo, če bi imelo za posledico razrahljanje Male antante. Toda interes Jugoslavije na tem stebru obstoječega miru in reda v srednji Evropi je tako velik, da je |x> francoskem naziranju čislo izključeno, da bi se Jugoslavija oddaljila od svojih dosedanjih zaveznikov. London, 15. decembra. Tukajšnji diplomatski krogi so z rezultatom obiska g. Delbosa v Belgradu zelo zadovoljni. Izjave dr. Stojadinoviča izključujejo vsako napačno tolmačenje tega diplomatsko važnega dogodka, ki ga nekateri krogi, ki se dajo v politiki preveč voditi od strahu in čustev, očividno napačno razumejo ali hočejo napačno razumeti. Dr. Stojadinovič je v svoji zdravici na Delbosa dejal: »V izvajanju svoje zunanje politike se jugoslovanska vlada zaveda, da ie njena prva dolžnost, da na eni strani že obstoječa prijateljstva varuje in goji, na drugi strani pa, da v okviru svojih neposrednih koristi in tudi v svojih lastnih mejah odstrani vse vzroke raznih sporov, trenj in nes|>o-razumljenj.« Te besede, pravijo v Londonu, so popolnoma jasne in [»vedo, da ho Jugoslavija zvesto in odločno ostala na strani svojih dosedanjih zaveznikov, da pa si pridržuje pravico, da si pridobiva tudi nove prijatelje v svojo lastno korist in da se tudi v svoji notranji politiki ne bo dala vplivati od tujih faktorjev. Te besede so bile zelo jas- Tokio, 15. decembra. V torek so v Pekingu (ime Peiping, ki je bilo uvedeno za to bivšo prestolnico kitajskih cesarjev od kitajske republikanske vlade, je sedaj spet črtano) ustanovili provi-zorično vlado. Na čelo definitivne vlade pa mislijo Japonci postaviti bivšega predsednika kitajske republike Cao Kuna, podpredsednik vlade naj bi bil maršal Vu Pej Fu, ministrski predsednik in obenem vojni minister pa maršal Či Fej Juan, finančni minister Vang Ke Ming, ostali člani vlade pa bi bili tudi vsi dostojanstveniki in uradniki kitajske republike. Zastava te vlade je rdeče-rume-no-modro-belo-črna, kakršne so barve petih zgodovinskih delov kitajske države, vštevši Mandžurijo in Mongolijo. Razume se, da bo ta vlada popolno orodje v rokah Japonske. Nova vlada bo objavila manifest, v katerem bo izjavila, da kitajska vlada v Nankingu ne obstoja več in da bo nova vlada spoštovala vse pogodbe e tujimi državami. Njeno delo se bo naslanjalo na sodelovanje z Japonsko in Mandžurijo in bo šlo za tem, da Kitajsko osvobodi boljševiškega vpliva. Province Suji-jan in Čahar so se priključile novi mongolski vladi, dočim bo vzhodni Hopej priključen vladi v Pekingu. Severni Kitaj, Mandžukuo in Mongolija se bodo smatrali kot eno samo gospodarsko področje. Japonska armada se pripravlia na pohod na Hankov in Kanton Maršal in vodja Kitajske Čan Kaj Šek se nahaja sedaj v Nančangu, kamor so se umaknile kitajske armade, ki so zapustile Nanking. Splošno mnenje je, da bo zdaj japonska armada korakala proti Hankovu, da ga zavzame, ker je to najvažnejša točka, ki veže Nanking oziroma severni Kitaj z južnim Kitajem oziroma s Kantonom. Zelo verjetno pa je tudi, da bodo Japonci skušali korakati na Kanton sam, in sicer i juga. Pripravljena je žo japonska armada, ki se bo skušala izkrcati nn obalah južnega Kitaja. Pohod iz Nankinga na Hankov bo trajal približno dva meseca, če računamo, da 60 japonske čete doslej prehodile dnevno poprečno 10 kilometrov. Čan Kaj Sek, ki ga podpira vso prebivalstvo, je trdno odločen, tla vojsko nadaljuje, in povsod litiko, ki naj določbe versajske pogodbe izloči iz pakta Zveze narodov in zasigura varnost Anglije po treh paktih: po zapadnein, sredomor-skem iu jiacifiškem. Vse to pa bi bilo nemogoče, če se ne doseže soglasje s 1 rancijo na tem področju, kar pa jo seveda zelo težak problem, ker smernice francoske politike, ki Francijo jireko Češkoslovaške vežejo s Sovjetsko Rusijo, tej zamisli angleško politike v marsičem nasprotujejo. V tem o/iru se Anglija nahaja naravnost v zagati in je zato razumljivo, da si angleški državniki danes mogočno belijo glavo s predlogi in načrti, kako bi se imperij i/ te zagate rešil Zaenkrat seveda interesi Anglije, ki so ogroženi v Atlantskem. Sredozemskem in Tihem morju, nujno narekujejo čim tesnejše prijateljstvo s Francijo. ne z ozirom na rogoviljenje nekaterih krogov in gotovo jih je odobraval tudi g. Delbos oziroma Francija, ki gotovo ne želi, da bi jo stavljali v kakršnokoli zvezo z raznimi nepremišljenimi pojavi. Pariz, 15. decembra. Vse tukajšnje časopisje podčrtava velik pomen Delbosovega obiska v Rel-gradu, le nekaj listov drugega ali tretjega razreda, ki nimajo vpogleda v dejanski j>olek politike, ne vc pravilno ceniti temeljnega pomena tega obiska za evropski mir, h kateremu baš jugoslovansko-francosko prijateljstvo, ki je ostalo nespremenjeno, toliko doprinaša. Z ozirom na opozicional- Bclgrad, 15. dec AA. Snoči se je Belgrad prisrčno poslovil od francoskega zunanjega ministru Delbosa. ki je zapustil našo prestolnico z vlakom oj) 22.50. Nekaj minut pred odhodom vlaka je prišel na peron Delbos v spremstvu našega predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča, kjer je že stala častna četa z godbo, ki je takoj začela igrati marselje-zo. Delbos je v spremstvu predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča ob-šd, spremljan od vojnega ministra Marica, častno četo, medtem ko je postaja odmevala od vzklikov: »Živela Francija!« Po marseljezi je godba zaigrala jugoslovansko himno. Pred vstopom v vagon se je Delbos poslovili še od ostalih ministrov, ki so prišli na jx>stajo, in sicer od Spalia, Marica, Vrbaniea in ministra na razpoloženju Gjura Jankoviča. Poslovit so se prišli tudi francoski poslanik Brugcre s soprogo in z vsem osebjem [joslaništva, [»oljski poslanik Dembicki, češkoslovaški poslanik dr. Girsa, romunski poslanik Cadere in angleški poslanik Campbell ter nekaj tujih vojaških odposlancev. Nu postajo so prišli tudi številni člani skupščine in senata, tako posebno predsednik finančnega odbora Rajkovič. Z istim vlakom je odpotovala tudi skupina francoskih časnikarjev, ki spremlja Delbosa na njegovem potovanju Pred odhodom so se prisrčno poslovili od svojih jugoslovanskih tovari- še vrši novačenje. V Hankov prihaja ogromno vojnega materiala, posebno iz Kantona, oziroma iz angleškega Hongkonga. Seveda so pa tudi na delu japonski agenti, ki skušajo zanetiti za hrbtom Čan Kaj Šeka državljanski razdor. List »Niči Niči« prinaša pod velikim naslovom ^Prihodnji cilj japonske vojske je Hankov in Kanton« poročilo iz Hongkonga, v katerem pravi, da je položaj v Kantonu napet, ker bi maršal Čan Kaj Sek hotel zbrati najmanj 300.000 mož. Dopisnik lisla trdi v svojem poročilu, da bo zavzetje Kantona po Japoncih napravilo konec vojni. Japonsko poveljstvo bo preneslo del operacij svojih čet na južno Kitajsko, (širijo se glasovi, da je pripravljenih 50.000 japonskih vojakov, da se izkrca nekje na jnžnem Kitajskem iu zavzame Kvantu ng. Kitajske oblasti so pozvale prebivalstvo, naj izprazni mesto. Ker je istočasno prišla vest, da je padel Nanking, se je odhod prebivalstva spremenil v paničen beg. Vsi parniki in vsi vlaki so bili natlačeni. Pripravlja se že varnostna cona v Han-kau. Kaj zahtevata Anglija in Amerika London, 15. dec. c. Danes popoldne je bila seja angleške vlade. Na dnevnem redu je bila nota angleške vlade, ki bo še nocoj jioslana japonski vladi. Nota bo zelo ostro protestirala proti dogodkom na reki Jangce blizu Nankinga. Po seji se je izvedelo, da je bilo besedilo note, ki jo je sestavilo zunanje ministrstvo, sprejeto v celoti in soglasno. Nota je bila odposlana angleškemu veleposlaniku v Tokio. Nota sicer ne zahteva osebnega opravičila mikada samega, kakor je to storila Rooseveltova nota, zahteva pa vendarle, da mora biti plovba v kitajskih vodah popolnoma svobodna in če treba, morajo nevtralne ladje uživati tudi pravico zaščite s strani japonskih ladij. Misel skupne brndovno demonstracije Anglijo in Amerike v japonskih oziroma kitajskih vodah jo zaenkrat opuščena, ker Amerika kljub svojemu ogorčenju zaradi potopitve »Paneya< ne želi komplikacij. London, 15. dec. c. Danes popoldne se je razvila daljša debata v spodnja zbornici o dogodkih na reki Jangce. Zunanji minister Eden je odgovoril na več vprašanj o tej zadevi samo to, da japonska vlada še ni določila datuma, kdaj misli izplačati odškodnino za škodo in za žrtve. Vendar pa so se med angleško in japonsko vlado že začela pogajanja, da ee ugotovi tudi to. Več poslancev je vprašalo ministrskega predsednika Chamberlaina, če misli Anglija poslati še več svojih vojnih ladij \ kitajske vode. Ministrski predsednik ni odgovoril naravnost, ampak je samo rekel, da vlada skrbi za zaščito angleških interesov na Kitajskem. Rusi a se boji za Vladivostok Hankau, 15. dec. A A. DNB.: List »Takunpaoc piše, da jiotniki iz Rusije pripovedujejo, da sovjeti mrzlično utrjujejo Vladivosiok. Med drugim 6o zgradili tudi [x>dzemsko letališče, ki lahko sprejme vase 150 letal. Sploh pa fiospešeno grade podzemeljske utrdbe. Posadka je povečana in šteje sedaj 85.000 mož. ne elemente v Jugoslaviji pa, ki so hoteli pristaviti svoj lonček k umišljenim diferencam, ki da obstojajo med Belgradom in Parizom, pravi >La Croix«, glasilo francoskih katoliških krogov, da jo treba zelo obžalovati, da so ti elementi hoteli izkoristili obisk g. Delbosa v Belgradu. da dajo duška svojim notranjepolitičnim strastem in zagre-njenosti. Francija sc absolutno ne vinešuje v notranjo zadeve Jugoslavije, ampak se samo srčno veseli dokazov globokih simpatij, ki jih je vse prebivalstvo Jugoslavijo brez razlike pokazalo ob prihodu francoskega zunanjega ministra. šev, posebno jia od vodje Presbiroja dr. Kostc, Lukoviču in ravnatelja agencije Avale Jovano-viča. Francoske časnikarje spremlja do meje tajnik Presbiroja Savič. Sestanek s Kanyjo Budimpešta, 15. dec AA. Z jutranjim brzim vlakom se je ot> 6.05 pripeljal v Budimpešto francoski zunanji minister Delbos, ki se pelje v Prago. Na peštanski jiostaji sta ga sprejela jugoslovanski poslanik dr. Aleksander Viikče-vič in francoski poslanik Muugras. Takoj po prihodu vlaka na peštansko vzhodno postajo sta stopila v Delbosov salonski vagon. Delbos ju je tuko sprejel in se z njima toplo pozdravil Z g. Vukčevieem se je pomudil v daljšem razgovoru Nato je minister Delbos sprejel barona Apora in govoril z njim četrt ure. Pozneje sta prišla na železniško postajo romunski in češkoslovaški poslanik v Budimpešti in prav tako prisrčno jjo/dravilu ministra Delbosa. Na postuji se je /bralo mnogo madžarskih in tu jih novinarjev. Vlak s posebnim vagonom francoskegu zunanjega ministra je nadaljeval vožnjo v Prago ob 7.55. V diplomatskih in političnih krogih pripisujejo pomen sestanku med Delbosom in namestnikom Kanye. Poudarjajo, da sta se državnika na kratko dotaknila raznih vprašanj, ki se posebno tičejo Francije. Mislijo, tla bo poslej Madžarska skušala doseči s Francijo živahnejše razmerje. Sprejem v Bratislavi Praga, 15. dec. AA. (Havas). Davi ob 8.15 jo je francoski zunanji minister Delbos stopil na češkoslovaška tla na obmejni posta ji Sob. G. Delbosa so (»ozdravili zastopniki krajevnih oblasti, francoski [»oslanik v Pragi de la Croix, zastopnik zunanjega ministrstva dr. Černy in predsednik tiskovne Male zveze Svil lovski. Na jiostaji Parkanji jc na vožnji v Bratislavo in Prago pozdravila Del-iiosa velika množica s francoskimi zastavicami v rokah. Posebno mnogo je bilo med ljudmi kmetov. Podobne manifestacije so prirejali Delbosu na vseh postajah do Bratislave. Posebno slavnosten sprejem je bil v Bratislavi, kjer ga je sprejel župan Korno. Med prisotnimi so bili tudi francoski bratislavski konzul in druge Ugledne osebnosti. Postaja je bila vsa okrašena s francoskimi in češkoslovaškimi zastavami, godba je pa igrala marseljezo. Župan je pozdravil g. Delbosa z dobrodošlico. Poudarjal je francosko-češko-slovaško prijateljstvo in izrekel željo, da bi Delbosov obisk kar najbolj utrdil evropski mir. Habsburiani spet veleposestniki Avstrijski ministrski svet je 10. t. m. sklenil, da vrne rodovini llal>sbiirg-Lothringen-Bourl>on-Partna v smislu tozadevno že sklenjenega zakona iz leta 1935. osem veleposestev, ki so svoj čas pripadala habsburški vladajoči hiši. Med temi posestvi se nahaja tudi znani Laxeniburg. Koliko posestev bo republika Habsburžanoin še vrnila, ni znano, pač pa jc kancler izjavil, da dvora na Dunaju, kakor tudi obeh dvorskih muzejev in Schonbruna Habsburžanoni ne bo vrnil. Posest, ki so jo Habsburžani za božič dobili vrnjeno, je znatna ter je večja nego je površina kneževine Liechtenstein, in postane s tem bivša vladarska hiša največji veleposestnik v avstrijski republiki. Invalidski fond, ki so je v smislu protihabsbur-ške postave od 3. aprila 1019 iz njihovega zaplenjenega premoženja ustanovil, se bo sedaj likvidiral, ker je pasiven in prevzame izplačevanje, invalidskih rent država. (Ta fond je sedaj vsako leto dobival iz habsbuških posestev 700—900.000 šilingov.) Vprašanje je, kako bo habsburška hiša spričo dejstva, da je, ako so uradne navedbe pravilne, invalidski fond doplačeval oziroma bil pasiven, vzdrževala lo posest. Na lo vprašanje odgovarjajo, da je zvezna vlada že pred časom sklenila zakon o vzdrževanju habsburške rodovine in da tozadevni fond znaša okoli 200 milij. zlatih kron ali 190 milij. mark v nemškem denarju. Upravo teh osem velejiosestcv prevzame zaenkrat zastopnik habsburške rodovine v Avstriji, knez Ernst Hohenberg. Dohodke pa ne bosta uživala nadvojvoda Oto in bivša cesarica Čila sama, ampak vsi člani habsburške rodovine, izvzemši vojvode Franca Salvatorja, Jožefa Ferdinanda in Henrika Ferdinanda, ki so se svoj čas sami odpovedali vseh vladarskih pravic in pristali na republiko. Zagrebška vremenska napoved: nestalno. Dtinnjskn vremenska napoved: večinoma oblačno padavine, sneg. Zemunskn vremensko napoved: prevladovalo bo oblačno v vsej kraljevini z dežjem in snegom nn zahodu. Jasno bo v vzhodnih in južnih predelih. Košava bo še trajala v Podonavju. To-|>lota bo padla na severozahodu in na «evcru. Prisrčno slovo od Belgrada Japonci prodirajo naprej Bele velesile in vojnka na Vzhodu Kakor zdaj poročajo. so japonske čete zavzele -Nanking in zagospodovale nad vso njegovo bližnjo in daljno okolico. Maršal Cangkajšek jc zbežal v letalu iz mesta. Pravijo, da pripravlja nov odpor in novo razvrstitev čet. Vendar je malo verjetno, da b' se mu to posrečilo. Nobene stvari ni mogoče napraviti na hitro roko, najmanj pa je to mogoče v vojski. Ni skoraj težje stvari, kakor da Di ee poražena in razkropljena armada zopet niogla zbrali za- učinkovit odpor proti zmagovitemu sovražniku. O Kitajski je mogoče le to reci, da je vojaško podlegla japonski vojni sili. Vodu kar vzbuja največje presenečenje, je dejstvo, kakor da ee velesile za zgodovinske dogodke na Daljnem vzhodu niti ue menijo. Predvsem je tu Anglija, ki niti z mezincem ne gane. Zunanji minister Eden jc v zbornici nedavno izjavil, da britanska posest na Daljnem vzhodu zaradi japonskega prodiranja na Kitajsko zaenkrat ni neposredno ogrožena. Sicer pa — ie izjavil Eden —- postopa britanska vlada v popolnem soglasju z drugimi velesilami, ki imajo svoje velike interese na Daljnem vzhodu. Sicer se Edemi zdi, da postopanje japonskih čet v *ang-hajti m bilo povsem korektno, vendar Anglija ni niti z besedico protestira v Tokiu. Zdi 6e, da japonski pohod ua Kitajsko ni Anglije preveč presenetil, niti ji ui povsem neljub. Najprej Anglija pričakuje, da bo za dolgo desetletij Japonska toliko zaposlena na azijski celini, du nc bo imela časa misliti na osvojitev daljno-vzliodnili britanskih kolonij. Potem Anglija upa, da sc bo Japonska finančno toliko izčrpala, da ii bo potreben angleški kapital in da bo angleška trgovina v novih razmerah še bolje služila kot doslej. Končno ni Angliji tako napak, ako bodo zaradi japonskega vdora na azijsko celino sovjeti polno zaposleni za dolgo ča6a in ue bodo imeli mnogo prilike, da bi širili boljševizem v Indiji in drugih angleških kolonijah. Iu Združene države? Stališče ameriške velesile je opredelil zunanji minister Cordell Hull. V svojem poročilu, ki ga je podal zunanjepolitičnemu odboru, je Hull naglašal. da ameriška vojna industrija v sedanjem ^poru v Aziji izvrstno služi in da dobavlja orožje tako Japoncem kakor tudi Kitajcem. Ci.' Hull ie tudi samozavestno poudaril, da dobavke ne gredo na račun, ampak da odjemalci blago sproti plačujejo. Torej nič več na kredit, kakor je bi! to primer v evropski svetovni vojni. Vsa politična hinavščina pa se kaže iz poudarjenega stališča, da se Amerika nikakor ne zaveda, da bi s tem svojim zadržanjem prekršila nevtralnost. Kajti tako je g. Hull izjavil: Vojna nt bila napovedana ... Torej mesece in mesece divja nad vse krvava vojna v Aziji. Japonci so zasedli v hudih bojih Peking, šanghaj in Nanking. Na sto tisoče je človeških žrtev, med njimi morda še največ nedolžnih otrok in žena, toda tako ameriška, kakor tudi evropske države marljivo dobavljajo orožje, češ vojna ui bila napovedana, torej nihče med nami ni prekršil nevtralnosti. Večje hinav-ščine in politične dvoreznosti si res ni mogoče misliti. Vidi sc, da je za vse te kulturne države edino odločujoč činitelj dobiček, pa čeprav je ua-grabljen iz krvi nedolžnih žrtev. Tudi Amerika računa s tem, da bo Japonska za dogledni čas odločevala o usodi Daljnega vzhoda in noče z novimi gospodarji v nobenem pogledu priti v navzkrižje. Še mnogo bolj kot pasivnost Anglije in Amerike preseneča pasivnost sovjetske Rusije. Japonci so pred vsem svetom ponovno izjavili, da je glavni cilj, ki ga zasledujejo, iztrebljenje boljševizma na Kitajskem Pri tem je jn6no. da zasedba severne Kitajske temeljito podira ravnovesje na Daljnem vzhodu in dn neposredno ogroža položaj eovjetije v zunanji Mongoliji in v Poamurju. To je resnica. Toda sovjeti n« moreio ničesar napraviti, kajti zmeda v njihovi armadi je popolna, njihovo ar-madno vodstvo je brez glave in svet prihaja vedno bolj do prepričanju, da je sovjetsko orožje dobro e>aitio za parade na Rdečem trgu v Moskvi in da kvečjemu miponira golorokemu ui bosonogemu sovjetskemu proletariatu, Sicer si ni mogoče misliti, da bi v Moskvi ne vedeli, da Japonska s svojim udorom na azijsko ozemlje dejansko blokira so vjetski izhod na Tihi Ocean iu da je v nekaj letih uničila stoletno prizadevanje Rusije, da si ustvari varen položaj na Daljnem vzhodu. Kar tiče Nemčije in Italije, vemo, da sta zaveznici Japonske. Vendar ni težko spoznati, da ne eni ne drugi japonsko prodiranje na Kitajsko ni preveč pri srcu. ker križa občutno njune lastne interese. Da Jajionska pobija komunizem, gotovo odobravata, ne pa. c!a 6i osvaja velike dele kitaj, ske države. Ne Italija, ne Nemčija ne želita, da bi japonska invazija segla predaleč, ker imata kot izrazito evopski velesili vendarle pojem o tem, kaj se dejansko dogaja v Aziji. Postopanje Japonske je namreč priprava na organizacijo rumenih sil proti belemu plemenu. Zopet se Azija pripravlja, da seže jio Evropi, ali da si vsaj otrese jarem ki ga ji je Evropa hotela nadeti. Stopili smo v novo dobo dvoboja med vzhodom in zapadom. kakor jih zgodovina že mnogo pozna- arabske osvojilue vojne, mongolski pohodi, turško prodiranje v osrčje Evrope, dokler niso v 10. stoletju beli narodi postnli toliko močni, da so mogli misliti na osvojitev Indije. Kitajske in zapadne Indije. Japonska se je modernizirala in se izognila okupacije. In danes je Japonska tista velesila. ki pripravlja v velikem obsegu pohod proti belemu plemenu. Krati i ca Marija v Bukarešti Bukarešta, 15. decembra. AA. Danes ob 11.55 se je pripeljala z dvornim vlakom v Bukarešto Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu adjutanta polkovniku Pogačnika. Na postaji Kotroeoni so Nj. Vel. kraljico sprejeli nadvojvodinja Ileana, princesa Elizabeta, predsednik vlurlo Tatarosco z ministrom lilculetom in Fratiasovičem, upravnik dvora Flondor, dvorni zdravnik Bali«, dvorne dame Nj. Vel. kraljice-matcre, jugoslovanski poslanik na romunskem dvoru Dučič in osebjo poslaništvu. Minister Cvetkovič v Dubrovniku Dubrovnik, 15. decembra. AA. Danes o pol 10 ee je pripeljal v Dubrovnik minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič. Na postaji so ga sprejeli ban zeteke banovine Ivaniševič, župan df. Bratanovič, Člani okrajnega in krajevnega odbora JRZ in mnogo strankarskih prijateljev. Minister Cvetkovič ostane ves dan v Dubrovniku. Sestal se bo s strankarskimi prijatelji in si ogledal ustanove svojega resora, jutri se bo pa odpeljal v Hereeg-novi in Kotov in dalje po zetski banovini. Naše finance Belgrad, 15. decembra. AA. Po poročilu centralnih carinskih blagajn so znašali carinski dohodki v prvem desetdnevju decembra 27,308.703 dinarjev. V istem času lanskega lota so znašali dohodki 25,368.868 din. to se pravi, da so v prvem desetletju decembra I. 1. poskočili za 1,932 980 ali za 7.62%. Od 1. aprila do 10. decembra t. 1. se jc izterjalo 786,032.899 din, v istem času je pa proračun proračunul 601,420.117 din. To se pravi, da sc je več izterjalo za 1U6.663.751 din. V primeri z lanskim letom so je od 1. aprila do 10. decembra izterjalo za 181.4.84.134 din ali za 33.75% več kakor v istem razdobju lanskega leta. KINO UNION Splošno priznanje, da je film Dobrotnik človeštva Louis Pasfeur najboljše delo, ki je prikazano na platnu v Ljubljani. — Ne zamudite torej priložnosti, da si ga ogledate. Predstave ob 16., 19.. in 21-15 uri. t* Konec vojne med francoskim in nemškim tiskom Berlin, 15. dec. e. Danes je dopotoval v Berlin načelnik tiskovnega oddelka pri francoskem zunanjem ministrstvu Pierre Commert. V Berlinu bo ostal več ni. Njegovo potovanje ima namen, doseči mir v francoski in nemški časopisni vojni. V Berlinu se bo Commert se?tal t načelniki tiskovnih oddelkov pri nemškem propagandnem in tiskovnem ministrstvu. Pogajanja bodo tr.i-jala več dni, in sicer se liodo sukala okoli dveh glavnih žalitev: 1. Nemško vlada zahteva, da francoska vjudn prepove v Franciji izhajanje vsem v nemščini tisknnim listom, ki napadajo nemški narodno-socialistični režim. Te liste izdajajo v I ranciji nemški emigranti in židje. 2. Francoska vlada pa zahteva, da nemška vlada ne sme več v Nemčiji preganjati dopisnikov francoskih listov ali ovirati njihovo delo. Nemška vlada mora dopustiti, da lahko francoski časnikarji svojim listom pošiljajo objektivna. kritična iu svobodna poročila. i e bosta obe vladi pristali nu ti zahtevi, te- ZN pojo posmrtnico Potiska prem šijuje — Irska priznala italijanski imperij Rim, 15. dec. AA. Štefani: Diplomatski urednik agencije Štefani še piše o odhodu Italije iz ZN in posebno podčrtava nemško izjavo, da se Nemčija nc bo več vrnila v to ženevsko ustanovo. Zdaj seai v njej od sedmih velesil samo troje velesil. Tako kulturni in življenjsko pomembni državi kot sta Italija iu Nemčija v njej nista več zastopani. I"i dve državi pa predstavljata skupino, ki und 115 milijonov prebivalcev. Od ameriških držav nista v ZN USA in Brazilija, od azijskih držav pa ni v njej Japonske. Zdaj jc ZN samo šc koalicija Francije iu Anglije in njuno uetaktično delo jc 6,amo še pospeševalo razvoj fašistične in narod noeocialističnc revolucije. Poljaka politična informacija je izdala sporočilo o razmerju med Poljsko in Zvezo narodov. Poročilo pravi med drugim: ZN ni opustila ideje univerzalnosti, pač pa je nehala igrati načelno vlogo kot evropska ustanova. Poljska ?e mora odločiti, kako bo uredila svoje razmerje do ZN. Ce bi sc v ženevski ustanovi pokazala, tendenca, da sc spusti na linijo doktrinarnih bojev, mora poljska vlada vestno presoditi, ali ni ženevska ustanova nav/kriz z osnovnim pojmovanjem njene politike in mora v skladu s tem urediti svoje razmerje do ZN. Proga Koprivnica-Varaždin Belgrad. 15. decembra. AA. Nova železniška proga Koprivnica-Varaždin se bo svečano otvorila in izročila prometu v četrtek 16. t. m. ob pol doselili. Danes ob 15 so se s posebnim vlakom odpeljali na slavnostno otvoritev ptoge prometni minister dr. Spaho, minister broz portfelja^ dr. Miha Krek. trgovinski minister dr. Vrbanič, finančni minister Lc.tica, predsednik senata N. Mažuranic, »uvornor Narodno banke Rado6avljevič, zastopnik vojnega ministra general Petrovič, zastopnik generalnega štaba polkovnik Rakočevič, predsednik upravnega odboia agencije Avale Stjepo Kobasica, pomočnik prometnega ministra Šneler, glavni ravnatelj državnih železnic Naumovic, njegov i>oiiioc-nik Jojič, več poslancev iz savske banovine, kabinetni šef prometnega ministrstva Vlastn Kostič in osebni tajnik prometnega ministra llasanovič, ias-niknrji in zastopniki posameznih listov- Na kopnv-niški postaji bo goste pozdravil župan Ključki. Nato bo govoril prometni minister dr. Spaho, poleni bo pa novo progo posvetil nadškof dr. Alojzij Stepinac. Po simbolni svečani otvoritvi nove proge bo zakusku na železniški postaji, nalo bo pa odpeljal posebni vlak z »osti v Varaždin. lam bodo vlak slovesno sp>ejcli. V Varaždinu bo imel pozdravni govor župan dr. Miljkovič. Nato bodo vsi povabljenci odšli na banket v mesto, ki gn priredi mestna občina Iz Varaždina eo vrne jiosebni vlak v Belgrad v petek ob osmih. * Belgrad. 15. dec. m. V vojnem ministrstvu je nr.nravil izpit zn rezervnega pehotneca kapetana 1 i razreda Ciril Grešak, uradnik Spodnještajerske ljudsko posojilnico v Mariboru. V irskem parlamentu se je razvila debata o leni, da ie Irska zdaj j>oslala svojega diplomatskega zastopnika v Rim. V parlamentu so omenili de Valeri, da tak korak pomeni, da Irska priznava italijansko cesarstvo v Abesiniji. De Valera je odgovoril, da irski interesi zahtevajo, dn ima Irska svojega diplomatskega zastopnika v Rimu in du torej tako Irska tudi priznava dejansko stanje v Abesiniji. De Valera je kot zunanji minister izjavil, da i roka vlada kot. vlada svobodne države še nima svojega diplomatskega zastopnika pri valeneijski \iadi, vendar pa misli upostavitj redne diplomatske stike tudi z vlado generala Franca. rla j ima Commert pooblastilo, da lahko z nemško vlado izdela načrt tiskovne in kulturne pogodbe med Nemčijo iu Francijo. Ta pogodba bo podpisan« še preden se začno ohsežnejsa diplomatska podajanja med Francijo in Nemčijo, ki so na vidiku Mir med tiskom v obeh državah naj pripravi javno mnenje nn splošnejšj politični sporazum med obema velesilama. Ta pogodba bi bila torej samo nekak temelj za mirnejše sodelovanje mod obema državama. Angleška sh r b za Avstrali'o Avstralija poni en j a v Angleškem imperiju zelo važno postojanko, ker z vzhoda zapira v zvezi t drugimi njenimi kolonijami pol proti Indiji. Po zadnjih raziskovanjih je Avstralija izredno bogata najraznovrslnejših rud. Železne rude cenijo nad ono milijardo Ion. Pri toni jo ruda izredno dobra in obsega približno 35% železa. Premoga ima Avstralija do 170 milijard ton; večina je črni pro-mog. Kakih 33 milijard ton pa naj bi bilo rjavega proinoga. Ni so ugotovljeno, ako ima Avstralija tudi mineralna olja. Po nekih vesteh so odkrili petrolojt-ke. vrelce v ozemlju 1'apua. Toda, kjer je toliko bogastva premoga, jo, kaj lahko izdelovati olje iz premoga in ne bo treba več uvažali olja od drugod. V zadnjem času so je razvila v Avstraliji velika domača industrija, ki ima svoje središče okrog Nov Castla in Pori Kombla. V bližini so velika ležišča premoga. Avstralija so jo pričela tudi oboroževali in graditi na važnih strategi Snih točkah utrdbe. Vso to jo v zvozi s položajem na Daljnem vzhodu. Koitho slane oboroževanje Ženeva, 15. decembra, c. Danes jo ženevski statistični urad pri Zvezi narodov objavil pregled letošnjih izdatkov za oboroževanje. Urad pravi, da jo svet letos izdal za oboroževanje 7.1 milijardo zlatih dolarjev, to jo približno 600 milijard dinarjev. V lotu 1937 jo svet izdal za oboroževanje trikrat več kol pa v letu 1936. Od toga so evropske države izdale za oboroževanje 65% od vse tc vsote. Drobne domače in tuje Novi predsednik Švice Bern, lo. doc. b. V četrtek bo seja švicarske vlade, na kalori bo izvoljen novi predsednik federalnega sveta namesto dosedanjega predsednika Motto, ki jo bil žo petkrat izvoljen. Na njegovo me-.-,to pride dosedanji minister B a u m a n n, ki je preteklo leto poslal minister in vstopil v vlado. Baumunn je vzel za svojega glavnega pomočnika Filipa Etterja, Ui bo predsednik federalnega sveta 1. 1939. Novi kardinali Vatikan, t5. decembra, AA. (Havas) Danes so v veliki dvorani papeškega konzistorija v navzočnosti sv. očeta na svečan način izročili novim kardinalom kardinalskc klobuke. V imenu novih kardinalov sc je zahvalil beneški patriarh msgr. Adc-ato Piazza. Nato jc papež imel krajši jjovor o zaslugah posameznih kandinalov. Razprava o tobačnem monoootu Belgrad, 15. dcc. AA. Danes od 10 dopoldne do druge ure popoldne jc bila seja večine finanč-nega odbora. Predsedoval ji jc predsednik finančnega odbora Miloje Rajakovič. Navzoči eo bili tudi finančni minister Dušan Letica, glavni ravnatelj uprave drž. monopolov Vasič, načelnik oddelka zn pridelovanje tobaka Aleksandrov in načelnik raču n o vodstva Djordjevič. Razpravljali so na seji v glavnem o vprašanju pridelovanja tobaka, za katera so ec zanimali poslanci, člani večine finančnega odbora. Poslanec dr. Jure Koče je zahteval ureditev pokojnin monopolskih delavccv, ki so socialno najšibkejši. O pridelovanju tobaka in zboljšanju položaja kmetovalcev, ki ga pridelujejo m o letošnjih odkupnih cenah so govorili obširno predsednik finančnega odbora Miloje Rajakovič, podpredi.eclnik odbora dr. Caslav Nikitovič ter poslanci Mehinod beg A vrani Kapetnnovič, Mihajlo Lukarevič Mihajlo Boškovtc m Mihajio Stanojcvič. Vsi so govorili o delovanju uprave držav nili mo- nopolov. Finančni minister Letica je odgovoril vsem govornikom. Omejujoč 6e pri tem na pojasnila, ki jih je že dal v plenuniu finančnega odbora. Člani večine so bili z odgovorom finančnega ministra zadovoljni in so pozdravili njegovo delo iti prizadevanje ža zboljšanje položaja tobačnih pridelovalcev. Potrditev jugoslovansko- italijanske popodbe Rim. 15. dec. c. Italijanski senat je začel daues razpravo o ratifikaciji jugoslovansko-ita-lijanske pogodbo, ki jc bil:* podpisana 25. marca t. I. v Belgradu. Senator Piotro Orsi jc rekel_ v svojem govoru, da je ta pogodba končno rešila vsa jadranska vprašanja. Vo ašfee vesti Belgrad, 15. doc. m. V dvOrani vojaško-goo-grafskega zavoda jo posebni kraljevi odposlanec razdeljeval nagrade najboljšim gojencem te ftol«. Mod drugimi je dohil zlato uro kot nagrado kralja Petra tudi Slovenec, geodetski kapetan Dragolin Proso nc kot prvi v drugem tečaju. Ob tej priliki jo dosedanji dolgoletni načelnik tega zavoda, geodetski general Stovo RoSkovič izročil vodstvo geodetskemu generalu Milorudu Perziču. Dosedanji načelnik jc u|x(kojen in jo služil polnili 40 let kot aktivni častnik ter je bil v leni pogledu |>o službenih letih najstarejši častnik liano vojske. V te.ni zavodu jo prebil polti i h 38 let. Novi načelnik tega zavoda je žo dalj časa služboval v zavodu kol pomočnik načelnika. ★ Belgrad. 15. doc. m. Za poveljnika policijske stražo VI. skupine Je napredoval pri policijski upravi v Banjaluki Dragotin Gril. Za političnega upravnega tajnika banske upravo v Ljubljani VII. skup. je napredoval Franc llartman, pristav VIII. skupine. Po prošnji je prestavljen Ciril Jerina, dosedanji prometni uradnik postaje Bilolj na postajo Planina v področju ljubljatakega ir-h-zniske ga ravnateljstva. Branilci slovenske kulture jSlovenski narod« na vsak način hoče lahkovernim bralcem ubitj 6pomine na leta, ko je bil še zagovornik vlastodržcev, ki so e slovensko kulturo ravnali kakor mačeha s siroto Jerico, zato neprestano naglasa, da je v opoziciji zagovornik slovenske kulture Včeraj pa mu je žilica pošla in prepustil se jc zgodovini: vSloven-sko nuprednjaštvo lahko mirno prepusti zgodovini sodbo o tem, kdo je ustvarjal in dosledno branil slovensko kulturo iu kdo stoji še danes zvesto in neomajno na njenem braniku,« tako se je vdal. Pa je tudi prav tako! Naj zgodovina ugotovi, iz katerih ust je prišla beseda, da je vseeno, kje je naša univerza, v Belgradu, v Južni Srbiji, v Črni gori ali v Ljubljani, zgodovina bo tudi ugotovila, kdo je ukazal trgati iz slovenskih čitank strani, na kuterih ie bilo preveč lepo pisano o naši domovini, zgodovina bo tudi dokazala pomen Petra Živkoviča za slovensko kulturo, ki se ga ; slovensko naprednjaštvo* tako obupno oklepa. Zdravo, zgodovina! Nov tednik v Zagrebu »Hrvatska Straža« poroča iz Zagreba, da so nekateri nekdanji uredniki »Hrvatskega dnevnika« začeli izdajati tednik »7 dni« kar na straneh, kur je za začetek veliko. Pravi, da ima tednik levičarsko smer. dn pa pri njem ne sodeluje nobeden izmed bolj znanih hrvatskih javnih delavcev in da torej posebnega kulturnega pomena ne bo imel. Po svojem obsegu, dobrem urejevanju in številnih ilustracijah pa bi mogel biti konkurenca na desno usmerjeni iDanici«. Strah ima velike oči Zagrebški Obzor« se jc zopet pregrešil. Ob seji ožjega odbora JNS v Belgradu je zapisal, da so gospodje voditelji pri tej priliki ugotovili • nesuglasice« v svojih vrstah. Konference eo so poleg drugih udeleževali senatorji: Jovan Ba-ujanin, dr. Toninšie, Daka Popovič, dr, Vaso Glušac, dr. Uroš Krulj iu poslanci: dr. Svetislav Popovič, Boško Jevtič, Jos. Cvetic in dr. Kosta Kumanudi. Dr. Kumanudi je s svojimi pristaši zagovarjal potrebo in koristnost sodelovanja s sedanjo vlado, Jovan Banjanin. B. J o vtič, llija M i ha jio vic: iu Peter Živkovič- pa eo bili Še vedno odločno prc»ti vsakemu sodelovanju z JRZ. O tem je pisal --Obzori in nič drugega. Toda >Sloven-ski narod« se je v svoji skrbi za JNS razbudil in mu brž očital, kaj zopet spletknri, ko vse to nič res ui. Nas sicer ne peče, kaj imata -»Obzorc in -Slov. narod«, le to skrivanje sporov in vraz-mlmoilazenj« v zbegani JNS se nam nekoliko smešno zdi. Za vsem tem tiči samo strah, da ne. bi ljudje zvedeli, kako strašno so gospodje roditelji v skrbeh, kako bi se rešili. Ta skrb gro že tako daleč, da so eni že pripravljeni opustiti celo tisto zadnje, kar jih še pokonci drži — opozicijo. Za naše dobro ime v mednarodnih vlakih N'ej>. Dnevnik Matici ožita, da plava preveč v ^gosposkih" voda.h in da se nič nc meni za gibanj« bjvSe hrvatske kmečjte stranke. Sedaj pa jc upokojeni univ, prof. dr. Viriko Kriškovič v njeni založb' izdal knjigo »V svetu paradoksov«. Da jc. pisec knjige v svojih izvajanjih popolnoma izvrgel lice hrvatskega narodnega gibanja, to 6C r.Hrv, dnevniku« ne zdi nič čudno, saj ga. šteje med msdiarone, ki se nikdar niso mogli odločiti za. narodno stran, bolj pa zameri »Matici hrv.« da jc tako knjigo, ki je žaljiva za velik narod, založila. Dr. Kriikovicu ©o kmetje neka nesposobna tnnož, »ki so večkrat prevzeli oblast, na se jim je vedpo izprevrgla v anarhijo ali avtokracijo«; v takem neukem narodu «e »demokracija izmaliči v stanje brez za.kona in rop«. Tako pisanje smatra »Hrv. dnevnik« za žaljivo in grozi Matici, da je konec njenega založniškega dela, ako množice, združene v sedanjem hrvatskem narodnem gibanju, nehajo kupovali njene knjige. Odbornikom postavlja strogo in jasno vprašanje, kaj so pripravljeni ukreniti, da se taki »škandalozni primeri« ne bodo več ponavljali. Zgledi vlečejo Belgrajsko »Vreme« objavlja sliko z beIgraj-skih ulic. Med množico šetalcev fitoji majhen fantek, ki je šel z nekakim godbenim orodjem na ulico beračit. Slika je precej velika, fantek prikupen, besedilo pod sliko pa pravi, da mladi »bez-prizorni«, star tri leta, na ta način veliko zasluži, morda celo več kot njego-v oče ... — Težko bo taječih jo je obdržala v tej hiši do smrti, kjer je bila sestra lončka 30 let nočna čuvajka. Kdo izmed starejših bolnikov, ki je iskal zdravja v zavodu, ni poznal tega dobrega angela varuha, ki je zvesto in z veliko požrtvovalnostjo lajšal bolečine, bedel in molil za trpeče, skozi dolgo dobo v nočnem času, ko so bolečine najhujše in zapuščenost največja. Bog je videl iu plačuje ... Ko ni zmogla več težkega dela okoli bolnikov, je prevzela 6krito delo — čiščenje in pripravljanje zelenjadi za kuhinjo, in je tako V6aj posredno služila bolnikom, katerim je hotela posvetiti V6C življenje. Nihče ni znal tako hitro in tako dobro narediti kot sestra Tončka. Pred sedmimi dnevi jo je prisilil hud kašelj, da je legla. Nihče ni slutil, da nas bo lako hitro zapustila in napravila med nami tako vrzel. Odšla jc po plačilo, nam pa jc zapustila svetel zgled velike in požrtvovalne ljubezni do Boga in bližnjega. z najnovejšimi aparati (brez elektrike) izvršuje po konkurenčnih cenah damski (esalni salon Qjud Aleksander, Ljubljana Kongresni trg št 0 (poleg Elitni kino Matica) Dr. Janho Šaman 70 letnik Te dni je zapustil dr. Janko Suman, predsednik urada za varstvo industrijske lastnine v belgradu, svoj urad, ki ga je 1. 1010 ustanovil in mu je stal celih 18 let na čelu. Na svojo prošnjo je bil z ukazom z dne 28. oktobra I. 1. u|x>kojeu ler v priznanje izrednih zaslug odlikovan z redom Jugoslovanske krone II. stopnje. Dr. Janko Suman se je rodil dne 20. dec. 1807 v Mariboru kot sin takratnega gimn. prolesorja in |X)znejšega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem Jožefa Sumana. Ko je bil oče poklican na Dunaj, je Janko Suman tam dovršil ljudsko šolo, gimnazijo in juridično lakultelo. l'o promociji za doktorja prava je vstopil 1890 v ix>litično-upravno službo na Kranjskem, pa jo je že 1803 zapuslil, ker se je odločil za odvetniški poklic. Po dovršeni sodni praksi pri deželnem sodišču v Ljubljani je vstopil 1804 kot koncipient v odvetniško pisarno dr. lrautia in Krainza v Celovcu, kjer je deloval po prebiiem odvetniškem izpitu do I. 1808 Konec 1898 je bi,I imenovan za ministerial-nega koncipista v novoustanovljenem Patentnem uradu na Dunaju, kjer je dosegel 1911 čin sek-cijskega svetnika. Med svetovno vojno mobiliziran je odrinil I. 1015 na italijansko bojišče, kjer je bil nazadnje komandant baterije na Piavi. Po zlomu Avstro-Ogrske je 1919 vstopil v odvetniško pisarno dr. I ranceta Rosine v Mariboru. I u je ostal do septembra 1919, ko so ga jx>-zvali v Btlgrad, da organizira osrednji patentni urad. Izdelal je zakonski načrt, ki je izšel kot kraljevska uredba dne 15. novembra 1020 0 varstvu industrijske lastnine, s katero se je tudi osnovala »Uprava za varsivo industrijske lastnine«. Ta uredba je bila pozneje zamenjana z zakonom o varstvu industrijske lastnine z dne 17. februarja 1922. Z vztrajnim in premišljenim delom se jč dr. Sumanu posrečilo, da je kot predsednik novega urada uredil f>oslovanje in uradu pridobil polrebno pravniško in tehnično osebje. Kmalu je novi urad za varstvo industrijske lastnine po svojih stvarnih odločbah in svoji eksjjeditivnosti zaslovel doma in na tujem. Po dr. Šumanovi zaslugi se je naša država čedalje bolj uveljavljala ua raznih medriarod nih državnih konferencah, ki so se tikale industrijske lastnine, tako 1924 pred Zvezo narodov v Ženevi glede nelojalne konkurence, 1924 v Haagu glede revizije pariške unionske pogodbe, v novejšem času na kongresih Mednarodne industrijske zveze v Budun|iešti 1930 in v Berlinu 1036 in Mednarodne Lige zoper nelojalno konkurenco v Budimpešti 1930 in Parizu 1937. L. 1924 je bilo dr. Suinanu naročeno, da izdela načrt zakona o avtorskem pravu, ki je dobil dne 20. decembra 1929 sankcijo. Kmalu nato je po nalogu ministra za trgovino in industrijo izdelal načrt zakona o |x>bijanju nelojalne konkurence, ki je bil 4. aprila 1930 sankcioniran. Dr. Suman pa ni bil samo izvrsten uradnik in upravni organizator, ainpak je zaslovel po svojem znanstvenem delovanju tudi v mejah in za mejami naše domovine Že na Dunaju je vzbudil 1. 1(XM k svojim komentarjem avstrijskega zakona o patentih splošno pozornost. Odkar deluje v naši državi, je priobčil čez 50 razprav po raznih znanstvenih časopisih (avstrijskih, čeških, francoskih), v Jugoslaviji zlasti v »Glasniku Uprave za zaščito industrijske svojine«, ki ga je I. 1921 ustanovil, v »Arhivu za pravne in društvene nauke«, v »Sloven skem Pravniku« (1028) itd. Od njegovih knjig, ki so izšle deloma v privatnih založbah, deloma pa kot izdaje Urada za varstvo industrijske lastnine, je omenili naslednje: Zakonski propisi iz oblasti industrijske svojine, Belgrad 1925 (426 strani) in 1929 (285 strani); Zakonski propisi iz oblasti avtorskog prava sa mo-tivima, Zagreb 1931 (199 strani); Zakonski propisi iz oblasti industrijske svojine s judikaturoni Uprave za zaščitil industrijske svojine i vladnimi moti-vima, Zagreb 1931 (695 strani), zlasti pa njegov izvrstni Komentar zakona o zaščiti avtorskog pra-va i medjunarodnih propisa. Belgrad 1935 (579 strani). V nemškem jeziku |e izšla 1921 pri Manzu na Dunaju njegova knjiga: Das gevverbliche Eigen-tumsreclil in Jugoslavien (167 strani), I. 1929 pa pri Heytnannu v Berlinu knjiga: Der Scliutz des industriellen Ligentums in Jugoslavvien (207«tr.). V Isay - Metlctalovi knjigi: Internationale« Wert-bewerbsrecht, Ziirich-Leipzig 1937 je obdelal na str. 273—08 dotično jugoslovansko zakonodajo. Dr. Janko Suman je eden izmed tistih odličnih delavcev naše starejše pravniške generacije, ki si jc ohranil do [x>znih let telesno zdravje in čilost duha, saj bo ostal še nadalje član Uprave za varstvo industrijske lastnine kakor tudi član Strokovnega Sveta za področje avtorskega prava. Društvo za varstvo industrijske lastnine, ki sc je letos ustanovilo v Belgradu. ga je izvolilo za svojega prvega predsednika. Tako čaka izvrstnega strokovnjaka tudi še v pokoju mnogo važnega dela. Ob njegovi sedemdesetletnici (20. dec. t. I.) ga lahko navdaja zavest, da |e s svojim stvarnim delom odlično pnjx)mogel k izgraditvi in ureditvi pravnih razmer v naši kraljevini. R. A. Mestna hranilnica v Radovljici zvišuje z novim letom 1938 obrestno moro za \% in se uvršča med zavode, ki nudijo najvišje obre-stovanjc pri popolni v a r u o s t i vlog. Za vse vloge jamči namreč Mestna občina Radovljica z vso svojo davčno močjo in hranilnica z vsem svojim nepremičnim premoženjem. S 1. januarjem 1938 oprošča vse vloge, ki so bile 1. decembra 1937 vredne do 1000 din. Te vloge so vsak čas v celoti izplačljive, odnosno se smatrajo kot nove vloge. Za vse ostale vloge se je hranilnica poslužila § 11. hran. pravil in so odpovedni roki razvidni v hranilničnih poslovnih prostorih llnfhilnični odbor želi povečati likvidnost zavoda. Ker pa je zaščita v kvar vlagateljem, zato prosi odl>or vse lastnike večjih vlog da se gotovo /.glase z vložnimi knjižicami najkasneje do dne 20. januarja 1938 v hranilnici v svrho dogovora glede izplačil. Nove vloge so vsak čas izplačljive, za kar jamči občina Radovljica in Uprava hranilnice po svojih članih osebno, zato vlagajte vaš denar v Mestno hranilnico v Radovljici, kjer je varen in vam donaša golove obresti. Drobne novice Koledar Četrtek, 16. decembra: Evzebij, škof, Albina, dcvica Petek, I?, decembra: Kvatre, Lazar, škof, Vivina, d. Novi grobovi +V Kamnik« je v torek v 81. letu starosti umrl ugledni meščan g. Ivan Holcar, posestnik in dolgoletni delovod ja ondotne keramike. I o-kojni je bil skrben »če ter je preskrbe! vse svoje otroke. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli Sovi inieuirji. Na tehnični fakulteti univerzo kralja Aleksandra I. v Ljubljani so bili diplomirani za inženirje elektrotehnike gg. Adolf šiuštoršič, Stane Slapšak oba iz Ljubljano in Metod Starman od Sv. Treh Kraljev pri Zlreh. Cesti- tamo! .... rii. j- = Diplomirani so btlt nu pruvin fakulteti univerze v Ljubljani gg.: Mar jan Fink u Cc.ja, Miloš Levičnik i/. Kamniku m Matiju vic/.naric iz Ormoža. Čestitamo! Majkpša darila si lahko izbereš, če si ogledaš našo božično razstavo keramike, porcelana, stekla itd. Najrazličnejši stanovanjski okraski, krasni servisi, porcelan v raznih barvali, kipi, vaze, jedilni pribori F. KOLNANN Trgovci! Zlata nedelja bo pokazaIa; da ste imeli prav: 0QLR5I V SLOVENCU ZflLEŽEJO! stev. V kr;tje teh stroškov je poklonil g. E. Lilek, vladni evetuik v p. iz Celja, kot prvi znesek 1.200 dinarjev, e a kar mu glavni odbor Legije izreka svojo najpristčnejio zahvalo. — ta božične praznike s »Putnikovim-t cenenim izletom v Trst in Gorico. — Nu plenarni seji Legije koroških borcev, kateri so prisostvovali delegati vseh krajevnih organizacij bilj sprejeti važni predlogi glede zahtev, izraženih v resoluciji občnega zbora. Pozi- — Treznostui teden, ki je bil napovedan za ta teden- od 12.—19. decembra, jc preložen na januar alj februar. Pozabilo pa ee nanj u1, marveč ee bo vršil gotovo. Toliko v vednost onim, ki se za to zanimajo in vprašujejo, zakaj tega ui, kar sc jc obetalo. Saj ie hvalevredno, da se nekateri toliko zanimajo u to. da 6i ga želijo in ga pogrešajo. Program je izdelan m govorniki naprošetn. Le razstava šc ni pripravljena. Vse, ki čutijo potrebo tega dela, prosimo, naj sc le pripravijo, da bodo poprijeli, ker e tem tednom se ima pričeti novo, trajno, sistematično delo za streznenje naroda in njega moralno vzgojo, — Ustanovni občin zbor Kluba železničarjev |RZ v Ljubljani bo v nedeljo, dne 10. t. m. v beli dvorani hotela Uniona ob pol 10 dopoldne. Obc-r/ga zbora se udleži tudi g. minister dr. Krek. Člani in prijatelji kluba vljudno vabljeni. — Priznanje ljudskošolskili spričeval. .Minister prosvete je na osnovi st. 2 {i 7 Zakona o uradnikih ter na osnovi si. 3 § 01 Zakona o budžetmh dva-najstinali za avgust 1935 in marec 1936 in cl. 7 in 8 Uredbe o razmerju strokovnih šol do srednjih in fakultetnih od 1. maja 1933 po zaslišanju mnenja HI. prosv sveta (S. br. 1493 35) na seji 26. Icbru-arja 1937 kakor tudi S. br 663 37 z dne 26. maja 1937 s svojim odlokom O. P. br. 47.205 z dne 8. decembra 1037 odločil, da velja do 31. X. 1924. leta zavržena 1. osemrazredna osnovna šola v Sloveniji toliko ko» završena meščanska ali nižja gimna-zija 2. osem let dovršenih na pet ali šestrazrednici (oliko kot 2 razreda meščanske ali srednje šole in 3. osem let na eno- do štirirazrednicah toliko kot dovršena štiri razredna osnovna šola. S tem je preklican odlok P. br. 10.952 34 z dne 14. febr. 193* — Božična igra Kralj z neba : — sedem znamenj ob času Kristusovega rojstva — ua podlagi evangelija in tistega časa napisal Edvard Gre-gorin, član Narodnega gledališča v Ljubljani, cena 13 din, naročila sprejema Jugoslovanska knjigama \ Ljubljani. — Delo je izredno posrečeno. polno silnih dramatičnih prizorov, ki bo nedvomno obogatelo uušo odrsko književnost. Ker je delce primerno tudi kot nabožno čtivo, bo vsem onim, ki hrepene po notranji poživitvi, dobrodošlo, saj posega vsebinsko globoko v čas, razmere in ljudi tiste dobe. ko je svet pričakoval našega Odrešeuika. Snov igre je izoblikovana v močnih, pretresljivih prizorih, ki tvorijo veliko dramatično zaokroženost. Gledališki odri bodo sprejeli to božično igro gotovo nad vse dobrodošlo, ker je njena uprizoritev tudi na manjših odrih izvedljiva. Poslušalcem in igralcem pa bo v (ipoiujn in tolažbo v današnjih dneh. Zato jo toplo priporočamo. — Krajevna protituberkuloziia liga v Rušah ima svoj redni občni zbor za leto 1937 v petek 17. decembra ob T zvečer v občinski pisarni v llušali z običajn; mdnevnim redom Člani so prijazno vabljeni, da se občnega /bora v obilnem številu udeležijo. — Velikodušen dar Legiji koroških borcev. Glavni odbor Legije koroških borcev bo izdal ob priliki 20 letnicc zasedbe Celovca in Gospe svete spominsko knjigo, ki bo posvečena spominu padlih tovarišev. Izdaja te knjige ne bo zahtevala samo velikega dela. tctnvcc tudi večjih denarnih srču- uiiaciju, M imic i^u.iiijt; voditi, ni vili svoje življenje v letih 1918/19 v službo do triov i ne. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 15. decembra t. 1. je objavljena »Uredba o spremembi uredbe o ustanavljanju iu delovanju nedeljskih tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vzgoji (s pravilniki, navodili, učnim načrtom in obrazci)« in Avtentično tolmačenje nekaterih določb uredbe 0 likvidaciji kmečkih dolgov«.. — Javna dela. Tehnični oddelek bonske uprave v Ljubljani je sedaj razpisal za 7. januar prihodnjega leta javno licitacijo glede gradnje dovozov pri mostu čez Savo v Gozdu na Goren jskem Dela su preračunana na 609.398 din. 'I a dola so v zvezi / modernizacijo glavno ceste Ljubljana-Kranj, — Za oko — I leto in 6 mesecev Mali ka ženski senat v Ljubljani jc obsodil samskega delavca, v Trzinu stanujočega Iv»ua Šimenca za radi zločin« telesne poškodbe nu 18 mesecev robije ker jc 23 maja ponoči v Mengšu napadel 1 nožem Josipa § kri epa iu ga močno ranil v desno oko, tako da je izgubil popolnoma vid, ker jo bil na levo žc poprej slep. Plačati ima po škodovuncu 10 000 din za oko. Zdravnik dr. Jcr še je iziavij, dn bo ostal Skrlep trajno slep. — Silvestrovanje v Opatiji s Putnikovim* izletom. — Obsojena delomorilka. Žalostno sliko je razgrnila tajna obravnava pred malim senatom v Ljubljani, ki je bila včeraj proti Uršuli Malo-vrhovi iu dvema njenima bratoma. Vsi so bili obtoženi sodomijr, Uršula Malovrh, doma tam nokje z gorenjskih hribov, pa še suma zaradi dvojnega detomoru, kor je dvema hčerkama po porodu zavila vrat Malovrhova jc bila obsojena ua 2 leti strogega zapora, brata pa na 3 odnosno 5 mesecev zapora, — Nesreča pri smučanju. Žalost in radost sta samo dva različna razgleda na isto stvar, ki ji pravimo življenje in kar naš narod že zdavnaj jx>zna v modrem stihu: Dež za soncem mora priti... Tako jc zla usoda izplačala tudi 17 letnega Ivana Čcpona i z Dola pri Borovnici, ki si je pri smučanju zlomil levo roko, pa ima upanje, da mu jo bodo zdravniki v ljubljanski bolnišnici kmalu zopet dalj v red in tako izravnali tudi mlado korujžo. — Dober okus je posebna prednost Darmoia, sredstva za odvajanje. Poleg tega učinkuje I)nr_ mol blago in brez bolečin. Zato ga odrasli in otroci radi uživajo. Ogl. reg. S. Br. 7000 1936. — Pn zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutraj na prazen želodec kozarec naravne »rranz-Josef grenčice« — Udelcilte sc skupnega potovanja na . 81. mednarodni Evharistični kongres v Budimpešti, ki ga priredi Tuisko-prom«lna sekcija Kluba Kapo-rarftistov v Ljubljani. DvoFakova ulica 8. Zahtevajte Brezplačna pojasnila in spororl potovanja. — Božični avtoizleti v Gorico, Trst po Vi pav ski doliiv 24. XII zjutraj ob 6 in zvečer ob 111.30 tlo 20. in 27 XII Za navodila sc priglasito takoj na naslov: ;.r)ruž svet.r. Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 17. Lsubtiana Dne 16, decembra 1937. Gledališče Drama. Četrtek, 16. dec.: Bela bolezen«. Red B. — Petek, 17, dec.: ob 15: *Firma«. Diju-ška predstava po globoko znižanih cenah od 14 do 2 din — Sohota, 18. dec.: Bela bolezen«. Izven. — Nedelja, 19 dec-; ob 15; »šimkovi«. Izven. Znižane cone od 20 din navzdol; ob 20: -.Bcraska opera«. Izven. Znižane cenc od 22 dinarjev navzdol. _ , — Opera. Četrtek, 16. dec.: Ančka«. Red Četrtek., — Petek, 17, deti.: Zaprto. — Sobota, dne 18, dec.: -.Ančk««. Izven. 'Znižane cene od 30 din navzdol. Predstava v korist Združenja gledaliških igralcev. — Nedelja, 19. dec.: ob 15: »Ama-conkeV Izven. Znižane cene od 30 din navzdol; ob 20: -Manon«. Izven. Gostuje ga. Zlata Gjun-gjenaoGavella. Prireditve in ?abave VIII. simfonični koncert Ljubljanske filharmonije, ki bo v petek, 17. decembra, v Unionu, bo dirigiral svetovno znani dirigent dr. Herman Scherchen z Dunaja, še pred dnevi je dirigiral pet koncertov \ Italiji. Za njegov ljubljanski nastop v petek so vstopnice v predprodaji pri blagajni kino --Uniona« Frančiškunska dvorana. V nedeljo. 19 decembra, ob 8 zvečer, bo uprizorilo Prosvetno društvo •»Plamen« dramo J, Jalena vSrcnja:. Predavanja Predavanje Prirodoslovnega društva. O poap-ujeiiiu našega žilja bo v dvorani Delavske zbornice predaval v četrtek, dne 16. t. m-, ob 20 g. doc. dr. Ivan Matko šef internega odclka splošne bolnišnice v Ljubljani Filozofsko društvo v Ljubljani v soboto, 18, dcccmbra, ob 6 zvečer, bo v mineraloškem institutu na univerzi predaval dr. Franc Der-ganc: Filozofija in medicina . Vstop prost. Zimsko perilo, Karničnik, nebotičnik- Sestanki Fantovski odsek Sv, Jakob. Redni sestanek V društveni sobi. Sv. Jakoba trg (pri Blagajn). Predava kaplan gosp Jože Jamnik. Prosvetno društvo ^Ljubljana. — mesto. Drevi ob 8 v lovski sobi hotela -..Metropol* redni občni zbor našega društva. — Odbor Naše diiašivo Danica, Zurja. Savica — predavanje v Beli dvorani hotela »Union« drevi ob S. Predaval bo dr Tine Debeljak: Slovonsko literarno ustvarjanje v letu 1937. Člani obvezno! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Komotar, Vič, Tržaška eosta; mr Leustek, Resljcvn c. I; mi Bahovcc, Kongresni trg 12 , Pogreb pokojne gospe Justine Roje bo v četrtek, dne 16. dec., ob 14, in ne tuko, kakor je bj]o v oglasih objavljeno. I XI. prosvetni večer, ki bo v petek, 17. decembra, ob 8 v Beli dvorani botefu »Uuion« je posvečen božiču. Predavatelj g. univ. prof. dr-A. Snoj nas bo ob tej priliki popeljal s pomočjo skioptienih slik v Betlehem. Pokazal nam bo, kako Botlehcmeani sami prazuujcjo božič ua kruju Gospodovega rojstvu. Predavanje je aktualno tako po svoji vsebini, zlasti pa, ker »e bližujo božični prazniki, ko se sleherni vernik v duhu bliža pravi betlebemski votlini. Predprodaja vstopnic v Prosvetni /.vezi, Miklošičeva ce-sta 7. I Rloven. kat, akud. starešinstvo v Ljubljani vabi vse gg tovariše, du se gotovo udeleže ad-ventne duhovne obnove, ki bo v četrtek 16. dcccmbra. v petek 17. decembra ter v soboto IS. dcccmbra, vsakokrat ob S zvečer v kongreca-cijski kapeli pri sv. Jožefu (pri oo jezuitih). Sestanke bo vodil g, dr, Dostal S. J. Vhod skozi cerkev zu prjžnico. V licdeljo 19. decembra ob 7 zjutraj sklep s skupnim sv. obhajilom. 'I Vašim malčkom je prinesel Miklavž novih igrač, nemara pa ludj Jeztišček še kaj hrani zanje. Stare igrače pojdeio v kot. morda celo v kak pozabljen kot na podstrešju. Nikar tega! V gluho-nemnici imamo kopico drobiža, ki mu nimamo dati kaj v roke. Najhuje je to v zimskem času ko po cele tedne ne pridejo iz sobe. Igrajo se pa prav tako radi kakor drugi otroci, samo če bi se imeli s čim. Tein siromakom lahko napravite brez stroškov veliko veselje, če jim poklonite stare, še uporabne igrače. Obvestite teletonično ali pa po dopisnici ravnateljstvo glulioneinnicc, odnosno Podporno društvo za gluhonemo mladino, ki je tudi v glttho-neinnici in bo samo rado poslalo po pripravljeno darilo! , , 1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino jc poslala ga. Stuppati Mali iz Ljubljane znesek 50 din kot prostovoljni prispevek za božičnito. Plemeniti dobrotnici, ki naših gluhonemih sirot nobeno leto ne pozabi, bodi izrečena kar najpri-srčnejša zahvala! 1 Pedagoški tečaj za starše na Vieu. Drevi ob 8 predava v telovadnici viške ljudske šole g. Maks Hočevar »Ali na meščansko ali ua srednjo šolo«. Vstop prost. Belo blago svetovnih znamk Šchroll, H&merle, Tannwald, sa spodnje in goruio rjuhe, Sifon, gradi, brisače, garniture, damast, robci in dr. v veliki izbiri pri BRATA VlAJ, woifowa ulica 5 I Rezervnim oficirjem javljamo, da sc bodo zbiralo železniške legitimacije pri pododboru Združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani v svrho podaljšanja pruvicc ta polovično voznino v letu 1938 med uradnimi urami, ki so vsak torek in petek od 18—19. Do. 21. t. m. oddane železniške legitimacije se bodo vrnile v petek 24. t. m. Kdor ne more priti osebno, naj priloži 10 din za takso in poštnino. Pododbor Ljubljana 1 Obravnava o mestni zastavljalnici prelo, žena. V torek je trajala glavna obravnava proti mag. uradniku Franu Kramarju ves dam z opoldanskim odmorom Popoldne sc je nadaljevala od 15.30 tja do 22,30 brez odmora. Zaslišanih je bilo nad 25 prič, ki so deloma obtoženca razbremenjevale, druge pa so navajale sicer nebistvene, toda obtežilue oko! nos ti. Splošno pa je obravnava razgalila prav čedne, svoj čas pri mestni zastavljalnici vladajoče razmere. Drž tožilec dr. Julij Fellahcr in branilec dr. t1 rane Lokar sta predlagala še nove dokaze. Senat je deloma ugodil predlogom tožilstva in obrambe Zato je bila obravnava preložena na nedolo čen čas. , . , I Vlomilec v Pnuschinovo trgovino pred so-diščem. Štefan Tominec je mlad, poštenega dela no ljubi, raje berači, Povsem strokovnjaško je izurjen v vlomilskih poslih. Prve dni septembra je najprej poskuša! vlomiti v Prometno banko Bil je prepoden Nato sc je skril v hotelu »Union«, da bi tam dobil primeren plen. Ni Slo. Po, srečil pn no mu jc 11. septembra drzen vlom v Pauschinovo trgovino v \Volfovi ulici. Lastniku trgovine g. Adolfu Knebk je pokral zelo mnogo zlatnine in briljantnih prstanov v vrednosti 74.000 din ter 1600 din gotovine. Pred malim kazenskim senatom je včeraj priznal le poskusen vlom v banko, druga dva delikta je tajil. Zaradi vseh treh deliktov je bil obsojen na 5 let robije. Tominec je star zločinski tip. j Kakšno naj bo božično darilo, ki ustreza vsakomur v radost in veselje, Vas pa nc bo občutno bremenilo? Tivar obleke so edino darilo, ki vsakega presenetljivo razveseli in JC v trajen spomin. Soprog daruic soprogi, soproga daruje soprogu in starši seveda svojim ljubljen* cem — otrokom. Dobili smo v to avrho velikansko pošiljko moških oblek, zimskih sukeuj in damskih plaščev itd., prekrasni moderni kroji, visoke kakovostne vrednosti po naših znanih nizkih cenah. Pridite, v Vašo korist Vam bo! V nedeljo, 19. t. m., ves dan odprto Tivar obleke: Anton Brumoc, Ljubljana, Prešernova ulica št. 34, nasproti glavne pošte 1 Odrasli mladoletnici. Dne 14. t. m. jo policija zgodaj ziutraj aretirala nekdanjo natakarico A. š„ 19 let slaro, ter bivšo služkinjo Ž. J., ker jo našla pri njih ukradeno obleko. Po zaslišanju in izpraševanju je prišla na dan žalostna zgodba teh jiokvurjenih mladenk. Ž. J. je svojčas služila pri upokojenem strojevodji gosp. Kmetou, ki stanuje na Resljevi cesti. V tistih časih je imela priliko, da jc prišla na policijo kot človek s častjo ter tam prejela za svojega gospodarja blago, ki mu ga je že takrat nekdo ukradel Bog ve res, kako ji je vsa 6tvar 06tala v spominu Danes jc samo to gotovo, da je po tolikem ča«u prišla s svojo prijateljico obiskat nekdanjega gosjiodarja, toda ponoči in slabim namenom. Prislonili sta lestev in tako je Ž. J. prišla v tuje sobe, kjeij sc je mudila vso noč. Vedela je za blagajno m zahotelo se ji je denarja, todu kot stara znanka vendar ni našla pravih ključev. Tako se jc zadovoljila z obleko, ki jo je našla. Zraven pa je pobrala še tretji del Rcymontovih -»Kmetov*. V isti hiši jc vdrla skozi okno v pritličje ter tam ukradla služkinji plašč in druge stvari v vrednosti 1700 din Toda še druge stvari imata na vesti in zelo verjetno je, da sta ti dveobiskovali ženske gimnazije, toda ne za pouk. temveč zaradi plaščev, klobukov, pasov, dežnikov, kar sploh imajo učenke ^takšnih zuvodov. Precej teli stvari je policija že našla pri njiju, pa tudi kar še ni znanega, se bo kmalu pojasnilo. Obe ptičici sta že bili prijeti zaradi tatvin in vlomov, zdaj pa jima bo šla še bolj trda. 1 Posestne spremembe. Andrej Sluga jc prodal Alojziju Korošcu, stanujočemu v Staretovi ulici 14, svojo hi5o št. 15 Cesta XV v Rožni dolini z vrtom vred za I(i5 000 din — Marija Sve-tlinova je prodala zasebnici gdč. Mariji Dovičevi hiso Ped Rožnikom št. 40 z vrtom za 85.000 din. KINO MATICA Danes poileanllii Vesela filmska komedija Njena velika matura uuoktftonutamie Jiuna«; Hans Moser Gustav Huber Tbeo Lingou Preaatave 4aoea ob lo., 19 16 is 3W6 utj Maribor m Kouoert Akademskega pevskega ibora ob priliki deeetlotnico bo 18. t. t». ob «0 v Unionski dvorani pod vodstvom Francotn Marolta. Izvajali bodo slovenske narodne in umetno pesmi, izbrane iz stilnih koncertov, ki jih je abor prirejul tudi v našem mostu. Vstopnice so v predprodaji pri sput-nikur na Grajskem trgu. m Mariborski mesiai vodnjak so odkrili. Na Glavnem trgu, kjer opravljajo sedaj zaradi regulacije razne preureditvo, so pri kopanju kanala na zapadnom koncu trga naleteli na sledovo starega mestnega vodnjaka, katerega pomnijo menda samo še najstarejši meščani. Ta vodnjak so namreč leta 1901 zasuli, ko jo Maribor dobil vodovod. Poprej jo bilo v mestu več javnih vodnjakov, eden najstarejših pa jo bil na Glavnem trgu pred vbodom na Koroško cesto. Ta vodnjak omenjajo žo v srodnjcin veku, bil jo izredno globok ter jo slovel zaradi svojo dobre vodo. ra Smrt blage žene. Včoraj je umrla v Mariboru v Aškerčevi ulici 13 ga. Marija Lcejak, soproga uglednega mariborskega trgovca in »lastnika znano trgovino Ješ & Losjak v Ulici 10. oktobra. Pokojnica, ki jo dosogla starost 62 lot, jo bila plomonita in erčnodobra žena, volika dobrot-nica rovežev ter jo uživala splošno spoštovanje iu ugled. Pogreb bo jutri v potok, 17. t. m. ob 3 po-poldno na pobrežkem pokopališču. — Naj počiva v miru, hudo prizadeti rodbini našo iekrono sožalje! m Trgovine ▼ nedeljo odprte. Združenje trgovcev za mesto Maribor sporoča, da bodo v ne. del jo trgovine v mestu zaradi božičnih praznikov ves dan odprte. m Guštanjski ilev* v muzeju. Kakor je »Slovenec« nodavno poročal, so naleteli v Guštauju na rimske ostauko ter eo bile odkrite razno zanimivosti. Najlepša izkopnina je kip leva, katerega jo pridobil mariborski muzej. m Šahovski turnir Mariborskega šahovskega kluba, ki razburja šahovsko duhove žo dober mesec dni, bo končan v potek, 17. t m., ko bo odigrano zadnje kolo. m Doctor in drug poveča predilnico. Tekstilna tovarna Doctor in drug gradi pri 6voji predilnici prizidek, s katerim sc bodo znatno povečali obratni prostori, število vretoD se bo povečalo od 17 na 28 tisoč. m Občni zbor Viceucijeve konfereuco za Mag-dalensko župnijo ee vrSi v nedeljo po deseti sveti maši v župnijski pisarni- m V nedeljo zopet »Miklova Zala«. Zaradi izredno dobrega obiska pri premieri, se je Ljudski oder odločil ponoviti >Miklovo Zaloc v uodoljo, 19, t. m. ob 8 zvečer, m Razstavo kanarčkov vrvivcev (harcarjev) priredo ^Združeni gojitelji malih živali v Mariboru-' o božičnih praznikih v Uniouu na Aleksan« drovi očeti. Ocenjevanje kanarčkov bo dno 19. t, m. v prostorih glasbene šole ^Dravac: v Narodnem domu. - v •JWMil m Zanimiva športna privlačnost bo dvoboj v rokoborbj mod težkoallotsko sekcijo Maratona in Pekovskim športnim klubom v Mariboru, ki bo v soboto, 18. t. m. ob 20 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6, m Gledališko novice. Ker je vojaška godba zadržana, eo opereta v Pod to goro zeleno* drovi no uprizori. Za red D. bo gledališče drovi izvajalo fenuderlovo r/Lopovščine-. m Božičnica za gluhoneme otroke bo 'M decembra ob petih popoldne v prostorih hotela */la-morcf v Gosposki ulici. — V soboto, 25. t. ni. in v nedeljo, 26. t. m. bo v frančiškanski cerkvi za vse gluhoneme ev, spoved in skupno sv. obhajilo s skupnim zajtrkom. m BOŽIČNE POTREBŠČINE - NAJCENEJE V CIRIL0VI! m Raibojništvo oa cesti. Posestniški sin A loj s Anžel i? Cogetincev jc bil pri Sv, Juriju ob ftčav-nicl, pa je na povratku domov prlsodcl na voz, katerega jc vodil posestnik F. C. Anžel jo nakupil v Sv. Jurju sveženj usnja. Med vožnjo pa jo C. naenkrat potegnil eamokrcu ter ga nameril na svojega sopotnika. Prisilil ga jo, da je ekoSil r. voza ter mu pustil usnje, nato pa jo pognal konja v rjjr ter se odpeljal. Orožnikom jo C. dejanje prignal. Gledališče Četrtek, 16, dcccmbra, ob 20: j-LopovšCines. Red D Sprememba. Petek, 17. decembra: Zaprto. Sobota, 18. decembra, ob 20: «,Pod to goro zeleni •. Red A. Cetfe c Veseloigra >-Firma« ua celjskem odru. Z uprizoritvijo veseloigre »Firma« je ljubljanska Urama nudila Celjanom prav prijeten in zabaven večer. Celjani so igro sprejeli s posebnim veseljem, saj se skozi vso predstavo toliko govori o ljubezni do gledališča, ki ga tudi Celjaui zolo spoštujejo. Uprizoritev je bila odlično pripravljena v režiji g Cirila Debevca, ki je svojo težko vlogo knjigovodjo Chyliczka izviruo podal, za kar je žel burne aplavze. Sijajno sta odigrala glavni vlogi ga. M. Danilova kot igralka Helena Otočka in p. F. Kralj kot trgovec Brandt. ter ga. Nablocka. 1'udi ostalo vloge so bile odlično podane. Gledališče ni bilo kakor običajno popolnoma razprodano in jc bilo nekoliko premalo zakurjeno. c Gledališka družina obvešča vse igralce in igralke, da bodo vaje odslej vsak torek, četrtek in soboto ob 8 zvečer v moški garderobi Ljudske posojilnice. c V nedeljo bodo trgovine odprte. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoču, da bodo trgovine v območju celjske občine v nedeljo, dne 19. decembra, t. j. zadnjo nedeljo pred božičem, od pol 8 do pol 1 odprte. c Prijave za dodelitev semenskega krompirja. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani bo razdelila med kmetovalce semenski krompir, priznan po osrednji komisiji za semenogojstvo. Ker so nu razpolago le manjše količine semenskega krompirja, naj bodo kmetovalci pri naročilu zmerni. Ob naročilu se mora položiti ara, in sicer 10 par za kilogram. Cena krompirja se bo gibala od 70 do 80 par za kilogram Priiave se sprejemajo do 5. januarja 1938 ob sredan in sobotah na mestnem poglavarstvu v sobi št. 23 c Kino i-METROPOLv. Danes -BULI ESKA-DRON«, prekrasne scene bojnega pohoda v srni Afrike. Trgovinski sporazum s Francijo Ob priliki podpis« novega trgovinskega «po« «jutiw roi»d našo državo in Francijo je izjavil naš trgovinski minister dr. Vrbanie dne 14. t. m. toles Trgovinska pogajanla med našo državo in Francijo, ki eo ee začela septembra, so uspešno zaključena. Danes orno podpl6a.ll 3 sporazume. Od teh se prvi nanaša o« plačilni promet, drugi na ca-rine, tretji pa na kontingente. Sporazum o trgov-skib plačilih predstavlja nov uspeh naše akcije sa izhod it klirinškega sistema. Klirinški sporazum s Francijo U I. 1933 j« ukinjen tn na njegovo me«to je uveden ti«tem trgovskih plačil s prostimi devi« zatrti. Pri tem »e je upoštevalo, da el moramo za-gotovitl aktivno trgovinsko bilanco. Sporazum določa našo pravico, da imamo presežek izvosa nad uvozom i* Francije vsaj za 20%. V primeru Se tega nI, bi prišlo do kontrole uvoza francoskih pro- iivodov. Novi način plačilnega prometa e Francijo j« podoben sporazumom s Holandijo, Anglijo, Dansko, Švedsko ta Belgijo, Poleg tega sporMunu je bil sklenjen tudi sporazum o carinah kot dodatek trgovinski pogodbi s Francijo it 1, 1929, S tem sporazumom «o nekaj znižane naše carine na šampanjec, puder, pomade in kalijev sulfat, v naknado nam je po Francija oprostila vezav preje vezane carine na nekatere vrste gumbov, na cevi ij litega železa tn na vinogradniške brizgata«. Končno je sklenjen sporazum o kontingentih, katere nam daje Francija poleg rednih kontingenr tov za 1938, In sicer dopolnila«; za koruzo 30.000 ton, fižol, sadje, sir, klej itd. Istočasno smo dobili z novim sporazumom izjemne olajšave za Uvoz koruze in lesa v Francijo. Samoupravni dolgovi Finančno ministrstvo je sedaj izdalo že tretji pregled samoupravnih dolgov, in sicer obsega najnovejši pregled stanje z dne 31. decembra 1936. Prejšnja dva pregleda sta 6e nanašala na stanj« dne 31, decembra 1933 in 1930. V dobi od 1930 do 1933 se je zadolžitev vseh naših samouprav znatno povečala, v dobi od 1933 na 1936 pa 6« je vsa zadolžitev zmanjšala od 1.878-24 na 1-814.4 milij. din. Od 1933 na 1936 se je zman-išala zadolžitev občin od 244.7 na 220.0, mest Belgrada, Zagreba in Ljubljane od 8S8.3 na 795.55 milij., pri ostalih mesenih občinab sc je zadolžitev povečala od 555,5 na 579.13 milij., dolg cestnih odborov v naši banovini sc je zmanjšal za nad polovico od 6.95 na 3.3 milii. dta. Najbolj znatno pa se je povečala zadolžitev banovin, in sicer od 179.77 na 216.4 milij. din. Čc pogledamo razdelitev samoupravnih dolgov po upnikih, vidimo, da se jc zadolžitev zmanjšala najbolj pri zasebnih denarnih zavodih v državi, in .sicer od 2111 na 108-46 milij. dinarjev, nadalje pri samoupravnih hranilnicah od 555,2 o a 133.7 milij. dinarjev. Narasla jc zadolžitev pri raznih ustanovah In skladih od 36.35 na 133.5 in pri Drž, blpcv lekarni banki od 550.3 na 674.3 milij. din- V posameznih letih je zadolžitev narasla: v letu 1932 za 43.6, 1933 za 65.3, 1934 za 118,65, 1935 za 175,9 tn lani za 189.14 milij. dinarjev. Za anuitetno službo vseh samoupravnih posojil je bilo leta t936 izplačanih obresti 119.3 in 96.65 milij- din amortizacije, skupno 215-91 milij., dočim je znašala obremenitev leta 1933 288.25 milij. dinarjev. Obremenitev prebivalstva s samoupravnimi posojili se je zmanjšala od 130.32 na 119.57 din 04 enega prebivalca, od tega znaša obremenitev v naši banovini 191.90 din- * Likvidacija: Gospodarska zadruga, r. z. z o. z. na Bob. Beli. Borza Dne, 16. decembra 1937. Denar V zasebnem kliringu io ostal angleški funt na naiili borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20-238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani ostal na 8.66 do 8.76, v Zagrebu na 8.66—8.75, v Belgradu na ^■61—8.74, •" i "Grški boni so beložili v Zagrebu 27.50 blago, v Belgradu 26.65—27.35. Nemški čeki so ostali ocizpromcnjeni na 13.90 do 14.10, Devizni promet je znašal v Zagrebu promet v Belgradu 2,172.885 din. L j u b J j a u a — t e č a j i s primom Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2397.16—2411.76 Berlin 100 mark......1736.0»-1749.01 Bruselj 100 belg...... 732.45- 737.51 Curib 100 frankov ...... 996.45—1003.52 iiondou 1 funt ....... 215.01- 217.07 Nowyork 100 dolarjev .... 4276,---4312.31 Pariz 100 frankov...... 146.02— 147.46 Pragii 100 kron.......151.43-lo2.54 Trst" 100 lir . . ... . . . 225.74— 228.83 Curih: Belgrad 10, Pariz 14675, London 21.60, Ne\v York 132.871, Bruselj 78.30, Milan Amsterdam 240.50, Berlin 174.40, Dunaj 80.35 ttil.65), Stockbolm 111.35, Oslo 108.55, Kopenhagen 96.45, Praga 15.20. Varšava 81.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.115, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ilelsingfors 9.555, Btienos-Aires 127. Vrednostni oaoirii Ljubljana: 7% invest. jwsojilo 95 den., agrarji 54 den., vojna škodit promptna 422—424, begluško obveznice 78.75—80, \% severu! agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 93.25—95, 7% Blerovo posojilo 84—85.25, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, t rboveljska 220 blago. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 95 den., agrarji 55 den., vojna škoda promptna 423—423.50, begi. obvezn. 78 den., dalm. agrarji 77 den., 4% sev. agrarji 54.50 den., 8% Blerovo pos. 94—94.50. 7% Blerovo pos. 84 25—84.50 (84.25, 84.50), 7% p?*- drž. hip. banke 99 den., 7% stab. posojilo 87.50—90. Delnice: Narodna banka 7500 den., Priv agr. banka 214 den., Trboveljska 200—220, Gutmann 50 den., Tov. sladkorja Bečke-rek 650 blago, Osj. sladk. tov. 100-486, Dubro-vačka 400 den., Jadran, plovba K>> den., Oceania 430-450 (450). Belgrad. Državni papirji- vojna škoda 421-423 (422), begluške obveznice 79.50 -.$0, rtnc, pivovarske in elek-trarniške vrednote. Zaključni tečaji (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donuvsko-savsko-j»dranske obvoznice 68.90 (57.70). Delnice: Creditanstall-Bnnkverein 251.50 (250). Liinderbank 63, Narodna banko 163 (163.50), Donavsko-savsko-jadranska 18.30, Graz-KSflach 18.50 (18.75), Steg 25.50 (25.05), Steweag 27 (27 50), Mngnesit 76.60 (76,?5), Trboveljska 22.86 (22.30), Al pino 39.80 (39.35), pima M uran y 66.75 («4.90), St«yr-DaimIor-Fuch 214 (213.50), Leykam 60.50 (60.50), Semperit 76.95 (75.20). Žitni trg Novi Sad. Vse neizprmnenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Chicago 15- XII. Pšenica: dec. 95.875. maj 92.75, julij 87.25, — Koruzat dec. 57,125, maj 59. iulij 59.50. Winpp«ten; dec. 121.25, maj 115.375, Živina Mariborski sejem H der. Prignanih jc bilo 11 konjev, U bikov, 130 volov, 418 krav in 12 telet; skupaj 582 komadov. Ceue «0 bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 5-5.50 din, poldebeli voli 4 do 4.50 din, jilemenski voli 3.75—4.50 din, biki za klanje 3.50—t.50 din, klavno krave debele 1—4.75 din, plemenske krave 3.40—3.90 din, krave za kloba-sarje 2.15—3.40 din, molzne krave 3.70—3.75 din, breje krave 3.10—3.70 din, mlada živina 4.50 do 5.50 din, teleta 5—7 din za kg žive teže, Prodanih je bilo 246 komadov, — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg 10—13 din, volovsko meso II, vrste 8-10 din, meso od bikov, krav, telic 6—12 din, telečje meso I vrste 10—12 din, telečje meso II. vrste 8—10 din, svinjsko meso sveže jO—14 din za 1 kg. Živinski sejem v Sv. Petru pod Sv. gorami (istnarje prj Jelšah). Vojj H. vrste c)o 1.25, lil. vrsto do 4.25, telice II, vrste do 5, lil. vrste rjo 4, krave II vrste do 4.25. IU. vrste do 3,50 din za kilogram žive teže. Z LUKSUS SERIJO držite ves svet v svoji roki, zato je ORION RADIO pravi dar za božič! RADIO r.z.zo.z. LJubljana, Miklošičeva cesta 7 RADIOVAL, L;ubJJana, Dalmatinova ulica 13 J. WIPPLINGER, Maribor, Jurčičeva ulica 6 Otvoritev smuš':e šole za s" o'te in polete v Planici 15. decembra ho je pričel v Planici tretji letnik naše prve športne šole šole Združenja smučarjev v Planici. K ti kot prejšnja leta, bo ta šola tudi letošnjo zimo brezplačna na razpolago vsem In vsakomur. Namenjena je mladini osnovnih šol in vsem športnikom, ki žele izpopolnili svoje znanje Kulturni obzornik Mohor eve knjige ta I. 1938 5. Življenje svetnikov, zvezek 12., str. 177—288. Morda je mod Mohorjevimi udi največja želja, da bi družba čim prej končala dve kujigi, ki jih izdaja že nekaj let: namreč Zgodovino slovenskega narod« in Življenje svetnikov. Vsakdo sicer ve, da je delo, združeno s takimi monumenlalniini knjigami, težko in počasno, zlasti Se z zgodovino, kjer mora pisatelj vse gradivo popolnoma znova šele odkrivati ter ga dati popolnoma iz sebe; pri Življenju svetnikov" pa bi sc lalo uiorda izdajanje pospešiti ter ob priliki izdati življenjepise za dva meseca skup. Dejstvo pa je, da ta ktiJiga pomeni važno knjigo za I15 iu 65 ni. Veliko smuško skakalnico zn 106 m bomo pripravili šele od druge polovice januarja dalje, ako bodo vremenski.' in snežne prilike povoljne. Udeležba v srnuški skakalni Soli ja vczntia na pogoj, da podpiše vsakdo prijavnico v pisarni šole, ki je v hotelu Jalovec. Vsak udeleženec ji' zavarovan pri Banki Slavi ji v Ljubljani zn primer nezgodi: za HO din dnevne odškodnine skozi 130 dni, za 50.000 diu v primeru smrtno nezgod«; iu 100.000 din v primeru trajne invalidnosti. Vodstvo šole je poverjeno tudi lelos Albinu Novšku, v pomoč pa mu Jo dodeljen Fr. Pribov še V. Tekom tedna bodo prvenstveno imeli prednost učenci osnovnih šol in pa udeleženci tečajev, dočim so nedelje in prazniki namenjeni pred vsem športnikom za trening ter bo čas n« skakalnicah razdeljen med mladino in športnike, da se ne bodo ovirali. Samolastna uporaba skakalnic brez. sporazuma z vodstvom Sole ni dovoljena, pravjako so zitbruujenl vsakršni smuki po doskočišču. Lansko leto je poslovala skakalna šola prav tako od 15. decembra do 30, marca. Vežbalo je 87 učencev osnovnih Sol in 74 šporluikov. Po ude ležbi in dnevih je izvedlo 1131 smučarjev preko 5000 skokov, športniki so bili člani 21 športnih klubov iti 4 sokolskih društev, šola je nabavila lani 83 parov skakalnih smuči in stremen. Albin Novšak služi svoj vojaški rok pri mornarici in tnu je obljubljen za čas šole dopusl. Do njegovega prihodu bo vežbal skoke Priboviek. Vremenska poročila po stanju z dno 1.1. 1!. W87. Hatetv.Vlatiica: —1, oblačno, mirno, 8 novrga on^jra no Hrt iioflliigo. Kranjtka gora: 0, baroinetor miru, visoka mfglti, ,W jillnogra snega. Vriič: ino Južnega nafg». Bialrtca-Bah. jm.: 1, »noži, 'U jiiineg« niicg«. tli cd: Hiif/.j. Komna nb 10; —I, ohlnitio, mirno, itn snega na 160 cm podlog". Smučka sekcija Korotana Ljubljana ima jutri rve {■er oh ju redno twjo. Zarudi vainoiiti vabljeni tudi Alani. Načelnik. S K Kr ka (emuiartka sokclja). Drovl oh v stilni Koiuurn , Ollnoe, Tr4a»ka celn, Clnruiki heMnncl. in sekcljnl-a sela Znrudi bltžnjoflb bo tekem nn Kofoiili jo udeležba zu vso člunc ohveznn. Opozarjamo činu Mvo, d.'t ho razdelitev nngrnd tekmovale'-™ v pretekli kozoiii nu družabnem večeru v soboto, 18. t. ni., \ gostilni pri Katrlel v Tložni dolini. Za .Mnnc udeležba obvezna prllatelji kluha dohrndn*!!' Načelnik. SK Ilirija (Upravni ndhor). Prva plenarna seja po občnem sboru bo drovl ob ».30 v klubov, m tajni stvu. fcclenburgova ultcn 7 II. 1'deložba j« va v»e čl-ni" uprave obvezna! Namesto peči bodo greti hiše ognjeniki Velike naprave v mrzli Islandiji, kjer bruha na dan vrela voda iz zemlje Otok Islandija spada politično pod Dansko. V glavnem mestu Danske je bila pred kratkim vrtnarska razstava skandinavskih dežel. Na tej vrtnarski razstavi pa je imela Islandija poseben oddelek. Središče te islandske razstave je bila natančno po naravi narejena islandska pokrajina, kjer iz zemlje vro vroči vulkanski vrelci, iz katerih se dvigajo bele pare. Še bolj zanimivi pa so bili islandski vrtnarski pridelki, ki so spominjali na vrtnarske pridelke iz kake južne dežele. Dasi je Islandija tako daleč na severu, vendar rasto tamkaj čudovito lepe krizanteme, prekrasni klinčki vsakovrstnih barv, paradižniki, grozdje in ananas. Vse to dandanes lahko Islandija na svojih negovanih vrtovih sama prideluje ter je docela neodvisna od uvoza iz južnih dežel. Nikakor bi seveda ne bilo mogoče, da bi vse to rastlo in uspevalo tamkaj na mrzlem severu, kjer mimo vsako leto plavajo velikanske ledene gore po morju in kjer je taka zima, da bi morala zamreti vsaka plemenitejša rastlina. Toda te rastline negujejo v gorkih cvetličnjakih, katere ogrevajo pač s toploto iz naravnih vrelcev, ki bruhajo tamkaj na dan. Sedaj je vlada sklenila, da bodo v prihodnje tudi stanovanja ogrevali s to vulkansko toploto. Ze delajo načrte, da bodo v glavno mesto Islandije Revkjavik napeljali po ceveh iz bližnje okolice vročo vodo, katera bo potem prebivalcem na razpolago. Ze od nekdaj Islandke to naravno vročo vodo porabljajo za pranje. Ze okrog leta 1930 so napeljali vročo vodo iz bližnjih vrelcev v nekatere bolnišnice, ki so kaka dva kilometra od vrelcev. Tudi nekaj šol je že ogrevanih s temi vrelci, takisto kakih 50 hiš. Pri tem se je izkazalo, da je taka kurjava izdatno cenejša kakor pa s premogom Na podlagi vsega tega so sedaj sklenili vse mesto ogrevati z vulkansko vročino. Tehnično to ne bo niti težavno. Ze namreč kopljejo 18 kilometrov dolge jarke za cevi, po katerih bo prihajala vročina iz vrelcev v mestne hiše. Poleg teh jarkov za cevi morajo kopr.ti še precej globoke jame. da pridejo bliže vročim vrelcem. Ker je cevovod že deloma izpeljan, so poleg teh cevi začeli postavljati velike cvetličnjake, v katerih goje taka severna čuda. kakor so jih razstavili ua razstavi v Kopenhagnu. Vladi zveste lokomotive Kakor poroča angleški list cDaily Telegraph», je pred kratkim voditelj romunske opozicije ter voditelj romunske kmetijske stranke Maniu hotel nekoč govoriti svojim pristašem na železniški postaji v Cluju. Pripeljal se je tjakaj z vlakom, ki je tam stal pol ure. Ta polurni odmor je dr. Maniu hotel porabiti za shod. Res je prišlo na postajo na tisoče ljudi. Blizu perona so govorniku napravili govorniški oder. Ko je torej dr. Maniu začel govoriti in je začel napadati vlado, je naenkrat loko-1 motiva njegovega vlaka začela na vso sapo spuščati paro. Vse piščali in ventili so delovali. Ko so ta strašni šunder zaslišale druge lokomotive na postaji, so se takoj tudi one oglasile ter začele spuščati paro. Bil je peklenski šunder tisti čas na postaji. To pa se je ponavljalo le, kadar je dr. Maniu omenil vlado ter jo napadal. Sicer so lokomotive pridno in tiho poslušale. Ko je manjkalo še deset minut do odhoda vlaka, je dr. Maniu v svojo grozo videl, da se je njegov vlak začel pomikati s postaje. Sredi stavka je prenehal s svojim govorom ter jo ubral za vlakom. Vpričo svojih zvestih volivcev jc tekel, da so mu škrici od dolge suknje kar plavali po zraku. Srečno je v zadnjem hipu še vjel zadnji vagon svojega vlaka. Zgodilo se je tako zaradi tega, ker so vsi železničarji te postaje bili zvesti vladni pristaši, ki so tako pokazali, kaj se pravi. Brez dvoma so clujske lokomotive prve na svetu, katerim je bilo daiio tako vneto demonstrirati za politiko 6voje vlade. Cevi bodo izolirali s posebno mešanico lesa in betona Take upajo, da bo voda iz teh vrelcev prišla v Reykjavik še vedno 90 stopinj vroča. Vsa naprava in njeno vzdrževanje bo precej poceni. Za vzdrževanje in amortizacijo bodo plačevali meščani vsako leto le kakega pol milijona danskih kron, medtem ko so doslej samo premoga pokurili za več kakor en milijon danskih kron na lelo. Cepivo zoper živinsko kugo Pariški katoliški list «La Croix» jx»roča iz Ekvadorja, da je ekvadorsko kmetijsko ministrstvo sjjoročilo akademijam znanosti v Franciji, Nemčiji, Angliji in Združenih državah severne Amerike, da je tamkajšnji rojak iznašel cepivo zoper živinsko kugo. S tem cepivom cepljena živina najmanj eno leto dni ne bo zbolela za slinavko ali parkljevko. Človeško uho kupuje V Mehiki živi mlad zdravnik Jorge Orozco, ki je sicer bogat človek, ki pa mu vendarle manjka enega ušesa, prav za prav enega uhlja. Ker je pomanjkanje uhlja za mladega in bogatega zdravnika brez dvoma nerodna zadeva, se je odločil, da od koga drugega kupi uhelj. Na vse načine si je že z oglasi prizadeval, da bi koga pridobil za tako kupčijo. Za en sam uhelj ponuja celili -100 funtov šterlingov, v našem denarju kakili 10.000 dinarjev. Čeprav ta denar niso inačkine solze, vendar se možu doslej še ui posrečilo, da bi bil našel prodajalca za svoje uhlje. Sedaj pa je posegla vmes celo policija, ki je take vrste reklamo v listih prepovedala. ln glej čudo, kakor hitro se je vmešala poli cija, je mož imel v rokah ponudbe 63 revnih slušateljev medicine, ki bi bili pripravljeni dati si odrezati en uhelj za ta denar, da bi laže študirali Kateri med njimi je bil tako srečen, tega ne vemo pač pa beremo, da bodo morali tisti uhelj odrezati trije zdravniki ter ga tudi trije kupcu prišiti. Zanimivo je tudi, kako je mož ostal brez uhlja. Mehikanci so vročekrvni ljudje. Kadar se zabavajo, nihče ne ve, kdaj bo kaj počilo. Tako je tudi mladi zdravnik nekoč bil na neki rodo-vinski slavnosti. kjer so se veselili in zabavali. Zabava pa je bila tako živahna, da so se kmalu nekaj sporekli, nakar je stric tega mladega moža pograbil nož ter mladeniču odrezal uhelj. Kaj takega se baje v Mehiki večkrat dogaja in se nad tem nihče ne spotika. Pač pa je nekaj posebnega to, da sedaj tak možak kupuje tuje človeško uho. V silnih viharjih teh dni se je blizu angleške obale ponesrečil angleški ribiški parnik »Ixtrd Fisher«, ki ga je vihar vrgel na skalne čeri. Na pomoč mu je prihitel reševalni parnik, ki ga je zvlekel h kraju. Velik parnik se potaplja Dne 10. t. m. je 55 milj se verno vzhod no od otoka Formozc zadel na koralne pečine veliki ameriški j)arnik »Prezident lloover«. Poleg številne posadke je bilo na krovu tega velikega parnika tudi 380 potnikov, med njimi 300 kitajskih beguncev, ki so bežali pred Japonci. Ljudje so bili v hudi smrtni nevarnosti, dokler ni prihitel na pomoč nemški parnik, ki jih je prepeljal na suho, in sicer na otok lloišote. Medtem sta hitela par-tiiku na pomoč še dva druga parnika, en angleški in en ameriški. Ameriški reševalni parnik »President Mc Kinnley« je takoj šel na delo ter je popotnike, katere je na otok rešil nemški parnik, prevzel in jih vkrcal, da jih popelje tja, kamor so bili namenjeni. Vendar je že v soboto japonska vojna križarka prevzela 200 beguncev ter jih odpeljala. Kdo ve, ali so rešenci biii veseli tega rešitelja, pred katerim so bežali iz kitajske domovine. Poročila, ki sedaj prihajajo o ponesrečenem parniku, pa vele, da ni veliko upanja, da bi bilo mogoče parnik rešiti. Parnik je skoraj še nov. saj je bil narejen šele pred nekaj leti. Takrat je veljal 8 milijonov dolarjev. Parnik je precej velik, saj obsega 21.000 ton. Kljub temu, da je prav dobro in Dirka z lovskimi leopardi Pred časom smo jroročali, da bodo na Angleškem priredili veliko dirko, pri kateri bodo v hitrosti sodelovali hrti in lovski leopardi. Ti tekmovalci bodo namreč tekli za električnim zajcem ter se skušali, kateri je hitrejši. Ni pa dvoma, da bodo lovski leopardi v hitrosti premagali pasje hrte. Lovski leopardi so bili že v davnih časih priljubljene živali na dvorili jutrovskih knezov in plemičev. Te živali so po zunanje precej podobne leopardom, dasi niso leopardi. Nekdaj jih je bilo dovolj zlasti v Indiji, dandanes pa jih tamkaj ni več, pač pa jih goje v vzhodni Avfriki ter jih varujejo. da ne izumrjejo. Te živali so tako prijetnega in gibkega kretanja, da jfli v tem ne doseže nobena mačja vrsta. Zamorci jim pravijo »pisani lev« ter se jih boje kakor najhujše roparske mačje zveri. Veliki so kakor leopardi. V ujetništvu pa se naglo udomačijo ter posta-nejo krotki, tako da jih imajo pri hišah kakor mačke ali pse. Doslej še ni znano, da bi bil kak udomačen lovski leopard kdaj napadel človeka. Z naravoslovnega stališča ta žival ni ne mačka ne Št. 8 Za mizo ■»Jaz pa govorim," je odgovoril vitez Briand. »prav za prav vedno le frankovsko, jezik kralja Riharda. Vendar znam dovolj dobro tudi angleško. da lahko razumem domačine. Cedric se je ob teh, zanj žaljivih besedah, ugriznil v ustnice, a se je premagal iu ponudil svojima gostoma sedeže na dveh nizkih stolcih, ki sta stala ob visokem stolu. i Ali vas smem prositi, da se zadovoljite s tem malini, kar vam more nuditi moja hiša? je vabil z lahnim smehljajem na obrazu. Pa mu ne bi bilo treba biti tako skromnemu, ker močna miza se je kar šibila pod bremenom dobro dišečih in okusnih jedi, počenši od svinjske pečenke, krasne pečene srne in jelena, zajcev, perutnine in rib do štrukljev in drugih slaščic. V srebrne kupe so imenitnima gospodoma natakali najboljše vino in šumečo medico, medtem ko so drugi gostje morali piti iz velikih rogov. Pravkar je Cedric dvigal svojo kupo. da bi napil svojima gostoma, ko je dvorni mojster pri vratih naglo dvignil svojo palico ter slovesno zaklicali Pozor! Prostor za gospodarico Rovenok V spremstvu štirih dekel je pri stranskih vratih stopila v dvorano deklica ter dostojanstveno, dasi ljubko odšla k visokemu sedežu. Čeprav je Cedric moral opaziti, kako jo Rovenin prihod prevzel templovskega viteza, kar mu nikakor ni bilo po godu, jc vendar zatajil svoja čustva ter pohitel svoii varovanki naproti. pes, ampak je vrsta zase, ki ima od vsake teh vrst nekaj skupnega. Lovski, leopard, ki je od mladega zrastel pri hiši s človekom, je tako priljubljen in domač kakor pes. Prav rad poležava ob ognju ter se greje in pri tem prede kakor mačka, dasi je njegov glas za deset naših domačih mačk. Pred kakim letom dni so iz angleške kolonije Kenije pripeljali v London prve lovske leoparde, da bi jih tukaj izurili za dirke. Za take namene so te živali že od pradavnih časov dresirali v Egiptu, Perziji in Indiji. Navadno so jih navajali na lov na brzonoge gazele in druge urne pustinjske živali, katere so lovili in jih potem, kakor izurjen pes. prinašali svojemu lovskemu gospodarju. Ze dolga stoletja je človek občudoval te prelepe živali in zapiski starih popotnikov jih omenjajo. Ker so nenavadno urni ter se pri pogonu za divjadjo sila potrudijo, ter napenjajo vse sile. da bi bežečo žival ujeli, so bili prijatelji živalskih dirk mnenja, da bi jih kazalo izuriti za dirkače s hrti. Zato so jih kakih 12 pred letom dni prepeljali na Angleško. kjer so jih trenirali za tekme s hrti. Treba je seveda tudi bilo, da se je žival iz vročih krajev privadila mrzle angleške zemlje. In zdi še, da so se dobro udomačili, ker se jim je dlaka močno podaljšala in zgostila. Tudi hrana jim menda dobro tekne. Dirkali bodo na daljavo 440 angleških yardov (yard je angleška dolžinska mera in meri po naše približno 91.43 cm). Tekli pa bodo za električnim zajcem v tej dolžini, in- sicer v krogu. Z njimi vred bodo dirkali hrti. V angleškem parlamentu je nekaj poslancev že stavilo vprašanja na vlado, zakaj tega ne prepove in nO prepreči, da bi se te živali uporabljale za zabavo ljudem. In tudi strokovnjaki so tega mnenja, da se živali kljub vsej dresuri ne bodo dale nikdar tako zdresirati, da bi tekle za umetnim zajcem, saj so vajene tekati le za živo divjadjo. Zgodilo se je že, da so ti lovski leopardi nekaj časa tekli, kakor hitro pa se jim je električni zajec izgubil kje za ovinkom izpred oči, so vse skupaj pustili. Če teko skupaj s psi, ni nikjer rečeno, da bi vedno želeli biti prvi, temveč 6tore, močno zgrajen, ni skoraj upanja, da bi ga rešili. Parnik se je namreč z vso silo zaletel na ostro koralno čer, ki je zasekala v ladjo veliko luknjo. Skala štrli skozi nastalo luknjo v ladjo, zato pa so se izjalovili doslej vsi poskusi, da bi ladjo zvle-kli v morje. Ker pa je morje valovito, valovi premetavajo ladjo sem ter tja. Tako pa se nastala luknja vedno le veča. irski parnih se je potopil Irski parnik »Annagher«, ki je obsegal 586 ton in ki je bil doma v Belfastu, se je v hudem viharju potopil blizu tega mesta. Parnik je imel 11 mož posadke, toda rešiti se je mogel le en mož, vsi drugi so utonili. Doslej je voda vrgla na suho 5 mrtvih mornarjev tega parnika. »Gospod, nikakor nimam časa, da bi vsak dan z računi tekal za vami « — »Ali bi bil petek za ras primeren dan'?« — »Da!« — »Pa prihajajte v6ak petek!« Med zakoncema. On je kupi! svoji ženi za god uhane, v katerih sta bila vdelana dva mala bisera. Njej sta se zdela premajhna. Nevoljna 60 je ogledovala v ogledalu: »Ti-le tvoji biserčki so pa res premajhni!« — On pa je zagodrnjal v opravičilo: »To se ti le tako zdi, ker so tvoja ušesa prevelika!« kakor jih prime slučajna muha. Včasih zaostajajo, da nato znova šinejo naprej kakor puščica Angleški strokovnjaki so torej mnenja, da so ti lovski leopardi sila lepe živali, da pa je veliko vprašanje, ali bo iz njih kdaj mogočo napravili dirkalne živali v smislu angleškega športa. Nikdo namreč ne ve, kako se bo tak lovski leopard pri dirki obnašal. Zato tudi nikakor ni mogoče uspeha vnaprej presojati in je tudi odveč na kako žival staviti, kakor je pri dirkah na Angleškem tako priljubljena navada. V tem smislu je tudi angleška policija prepovedala vse stave na dirke teh živali. -—.......-...................» mm u s^mmL: .............l Novi angleški policijski ravnatelj v Palestini major Alan Saunders, ki je že prej enkrat služboval v Palestini, sc je pripeljal na letališče Lvdda. Gledališče in koncerti L-ubllans' a drama t Beta bolezen (11. decembra 1937) Napovedani uspeli ob uprizoritvi >Beie bolezni« Karla čapka v resnici ni izostal. 2e dolgo ni nobeno delo rezalo tako ostro v meso poslušalcev in ni budilo tako neposrednega odziva, kakor se je godilo vse to pri prvi predstavi "Rele bolezni*:. Tako jo gledališče doseglo tisti največji zunanji uspeh, ki ga more doseči todaj, kadar prevzame poslanstvo vrhovnega sodišča in sodi brez ozira na stan, moč in veljavo. Pri tem velikem družabnem uspehu jo umetniški uspeh gotovo mnogo manjši, zakaj čapkova dramatika je v splošnem izraz sodobne neorga-ničnosti, tvegane fantastike in neposredne resničnosti. V obliki spaja dvo skrajnosti: liternrni konstruktivizem in ostro tondenčnost, v vsebini pa odpira grozo človeške uganke, boj nosprav-ljtvih sil, ki gibljejo duha in snov oziroma dušo in mehaniko življenja. Ko jo Čapek v nekaterih drugih dolih, ki jih poznamo tudi pri nas, zlasti v ItUR, premaknil dejanje v sanjarsko bodočnost in neko groteskno vseprostornost, je v -/Beli boleznih kljub utopi stičnemu okviru popolnoma sodoben, rekli bi celo konkreten. Veliko časovne in prostorninski mere, na katere je razpel svoje dejanje, dajejo vendar njegovi neposredni ten-denčnosti splošnejšo veljavo in močnejši odmev, tako da pisatelj ne govori samo temu ali onemu narodu, ampak nasilstvu današnjih dni, vsem vladam in vsemu svetu. Zaradi tega jo njegovo dolo v resnici udarno in jo tudi njegova eksotična umetnost sodobna .Osnovna misel J-Bele bolezni« jc svetovni mir. Teza svetovnega miru jc zaradi bvoje dejansko dvomljivosti zgrajena na neverjetni podstavi: zdravnik, ki je iznašel zdravilo proti strašni kugi beli bolezni-', noče izdati svoje skrivnosti, dokler bi mu mogočniki svota ne obljubili, da se nc bodo več vojskovali in na zakonit način ubijali ljudi. Ta vzvišona utopija je v drami podprta z najbolj živimi dejstvi današnjih dni; prikazuje nam, kako jo vse človeštvo ujeto v sebičnost in nasilje, kako hili v pogubo in da po tej poti ni rešitve. Pisatelj nam prave osuove ni rešil, rešil je okoliščino in je dramatično poudaril svoj odpor. Karel Čapek je za svojo trditev po vrsti in povprek naložil toliko, dramatičnih dokazov, da sičer zares lahko govorimo o tehnični konstrukciji zgodbe, toda red te konstrukcije je res mogočen. It. kratkih prizorov, posameznih podob in majhnih usod se nam odpre cel svet; naenkrat stoje pred nami osebe in dogodki, ki uravnavajo usodo človeštva. Zdravnik Galen ne more. več obstati na klipiki, zato hoče zdravjti uboge jn neznatne ljudi; uo mara so usužnjiti sebičnežu in maio-vedežu, kakor je prof. dr. Sigelius. Kmalu pa zboli za kugo vojni dobavitelj baron Kriig, Galen bi Kriiga ozdravil, čo hi obljubil, da preneha z izdelovanjem orožja; toda vojna se bliža in Kriig tega ne more obljubiti. Ostudna vojska se res začne in sedaj zboli še maršal. V strahu pred smrtjo se maršal končno odloči za mir in dr. Galen hiti, da ;;a ozdravi. Groza nečlovečnosti pa je največja v tem, da se ljudske množice dado zlorabljati. Galen na poti k ij|arfalu kroti množico, ki demonstrira za vojno,toda, drhal ga pobije. Tako se usodna ironija spolni do konca: dobrotnike in oznanjevalco miru človeštva dosledno mori. — Pisatelj z vsakim miselnim prijemom objame celoto, bodisi v meščanskih prizorih, bodisi na medjcinsKI" kliniki, šc bolj pa ob prizorih v maršalovi pisarni. Najočitneje je razpletel misel, kako lahko je služiti ižvljenjske-mu mehanizmu in plavati s tokom, kako je v tem splošnem toku mogoče usojati drugim celo smrt, kako lahko pahneš v pogubo ves svet, toda večina takih ljudi ne zna trpeti kakor trpe vsi drugi. Groza vojne industrije in groza nadčloveka, ki svojo blazno oblastnost pokriva z zlorabo naroda in domovine, zaduši klice po miru, bratstvu in ljubezni. Vsa gesla velikih ljudi odmevajo v igri kot votla ironija, kot očitna vsakdanja laž, ki se ji delavec sproti roga. Tako postavlja pisatelj jioleg mogočnih miselnih in domišljijskih teženj najstrožjo obsodbo svojega časa, njegovo votlost, in sicer s tako neposrednimi in očitnimi pripomočki, da neprestano veže vzvišenost z golo vsakdanjostjo. Ta poezija tehnike, znanosti in utopičnosti je pač svojevrsten izraz današnjega časa; občutimo jo celo kot predor v novo oblikovanje, v resnici pa je precej drzna miselna kombinacija in širokopotezna kritika današnjega materializma. Prodornost Čapkovega dela jo prav v tem, da je v podobah razgrnil, kako se je materializem današnjih dni pokril z idealističnimi gesli in da svet ne čuti več, kako globoko se je že usužnjil laži in nasilju. 2e|o značilno, da je v »Beli bolezni« skoraj edina pozitivna oseba pjsateljeva mirovna misei sama, poosebljena v zdravniku Gaienu. Morda jo ta Galen, ki ima ime po slovitem starodavnem zdravniku, poosebljen zdravniški stau, morda uaj bi ta v svoji skrbi za človeštvo, odločil spreobrnitev sveta? Celotna igra jo v smislu važnejših Debev-čevih uprizoritev usmerjena v idejno' prebojnost, zato so osebe postavljeno iz svohodne igralske razživetosti v red besedno ostrine, vendar ne tako, da bi docela zamorile v sebi tudi igralsko resničnost. Zato vidimo, da so miselna in prostorna središča v igri dosledno krijejo in da tudi stransko osebe stoje čim bliže središču. Vendarle bi si kljub vsem poudarkom želeli več sproščenosti in zaokroženosti v igralskem izrazu, pri čemer bi gotovo tudi miselna vsebina dobila bolj plastičen, globlji in toplejši izraz. Gre sicer vedno tudi za osobno pojmovanje dela, toda čuti se, da ga jo g. Debevec igralsko morda le preveč poostril, čeprav je dosegel več kot samo zadovoljiv uspeh. Režiser jo tudi sam izoblikoval glavno osebo dr. Galena, kar za colotno dolo navadno ni priporočljivo. Nevarnost je, da rožiser odpovo igralcu ali igralec režiserju. Doktor Galen je sicer zunanje neznaten junak, zmaguje brez sile, skoraj z Odjiovedjo, vendar z neko mučeniško neupogljivostjo. Hladno, skoraj trdovratno nosi svojo misel in trpljenje; podoba mučenika je v naših časih nova in morda bolj potrebna, kakor bi bili potrebni današnji junaki, zakaj Čas zmagujejo niučeniki. Debevčev Galen je sicer res zunanjo neznaten, okorel, skoraj trd, kar je prav, toda tista ironija, ki jc morda hramba proti srčni toposti in sili njegove okolice, večkrat moti, ker sej?a predaleč. Njegova podoba je postavljena kot sam princip proti brezvestni površnosti in blazni avtoritarnosti in učinkuje samo kot princip. — Tri ©sebe sedanjega sveta predstavljajo prof. dr. Sigelius, baron dr. Krfig in maršal. Sigelius g. Cesarja je igralsko najbolj poln, dasi uhaja tu in tam v pretiranost kot samozavesten in naplh-njon mcdicinski veljak. Oseba vojnega dobavitelja barona Krtiga je dramatično najgloblja; Kralj je dal mnogo notranjo toplote in zunanje učinkovitosti, a bi bil lahko še močnejši. Skrajno udarno silo, poosebljeno diktaturo, ki meče v svet mogočne besede o narodu, je prikazal g. Levar v svojem maršalu; zunanji poudarki so bili toliki, da so precej dusili osebne dramatične izraze. Dve topli podobi sta podala g. JaJn kot mladi Krtig in ga. Boltarjeva kot maršalova hčerka. Skrbinškov oče je do groteske poudaril nesamostojnost povprečnega meščana, ki je docela odvisen od časopisja, tem globlje pa jo zajela ga. M. Vera ženo, ki skriva svojo bolezen iu molče trpi grozo. Močan je zlasti začetni prizor s tremi bolniki (Potokar, Bratina in Sever); dočim je končni prizor nekam utonil. Čeprav tedaj umetniški uspeh vBole bolezni-: ni povsem popoln, jc uprizoritev poseben dogodek. ki bo gotovo imel vilk odziv. Politjčna smer drame same ,jo dovolj jasna, kar jo spretno poudaril jn obenem prikril inscenator g. jnž. arh. Fran? v prizorišču pri maršalu, vendarle je njena splošna mjsel tako silna jn mogočna, da velja vjIva pravočasno potrgani. Poleg tatvino iinarice, razbitja stekla itd. skrbijo ne-., n ljudje tudi za uničenje papirne reklame. V/rok no najbrž dober obisk in pa temeljilo delo društva, ki jih boli. Poskrbeli pa bomo, du bo to nagajanje prenehalo. Velespošlovani gospod! Vemo, da premišljujete, kaj bi darovali za Božič Vaši soprogi, mami, sestri, prijateljici, uslužbenki itd. in se Vam zaradi tega dovolimo priskočiti z malini nasvetom na pomoč. Najlepša darilo dami je vedno lepo blago. Ni potrebno, da je drago, vendar pa mora biti lepo in trpežno. Tako blago pa dobite pri nas, ter Vam bomo ludi radevoljo nasvetovali lep vzorec. Da dobite majhen vpogled, navajamo nekaj cen predmetov, ki so predvsem primerni za darila. Za din 43,— 4 m vzorčaste flanejo za domačo haljo. „ „ 48.— 4 m krasnega vzorčastega velurja za domačo halji'. „ „ 5H.4 m mline velurja za domačo haljo. „ „ 16.75 3.59 m lepo flanele za spalno srajco. „ „ 29.75 3.50 m rožasto flanele za spalno srajco. „ „ 53.75 5 m krasne flanele za damsko pižamo. ,, „ 37,— 4 m močnega barhenda (vzorčasti) za damsko obleko. ., 52,4 m izredno dobrega diagonal barhenda za damsko obleko, i ., 71,— 4 m čisto volnenega blaga za dainsko obloko (v raznih barvah). ,, ,, 98.75 2.50 in čisto volnenega blaga (130 cm širok) za domsko obleko. „ „ 62.— beli prt in 0 servijetov. ,, „ 26.— barvasti prt. „ ,, 181.— celi ko.s, l. j. 23 m liaškrobljeucga finega sifona. ,, „ 175.ifft celi kos. t. j. 18 m batist šifona. ,. „ 48.— 6 močnih brisač. „ „ 155.— krasna, cisto volnena odeja (bela). „ „ 26.— 'A ducata lepih belih robcev. „ „ 12,— 'A ducata močnih robcev. MANUFAKTURA KOMANMTHA DRUŽBA LJUBLJANA - MESTNI TRG 17 Prosimo vse, ki si, želijo praktično darilo /rajna vrednosti, da izreiejo /a oglas in ga vtaknejo Božičku o žep. Agues Giinther: 16' Dušica - Rožamarija »To že prav rad verjamem, K temij uitj ni treba čarovniških umetnosti. Seveda §j ni i}pal dotakniti se teh rok, teli oduševljenih rok. sicer bi se bil hipoma omehčal in bi bi| ugodjl njeni želji. Ali ji je prav za prav smel to odreči, gospod samostanski pridigar?« »Odpuščanje spovedanega greha? O tem seni se sam tudi čudil. Seveda sc mu je spovedala prostovoljno in kot svojemu ljubljenemu očetu. K temu ni bila niti prisiljena. In grofica je spokorna, priznava v svojem trpljenju kazen za svoje grc-ne... in pri tem še zahteva, si želi božje sodbe.« •••■■Potem pa,« je vzklikni! Harro. .čemu torej cerkveni ključ? Zaradi groba, seveda... To so bili trdosrčni ljudje!« •Neka skrivnost tiči za tem. gospod grof... To je vse. kar mi je znano... Da bi brali pismo, tega bi vam ne svetoval. Sicer sem g;a pa znova zapečatil. Skozi naslednja stoleda naj zopet počiva. Zdaj pa dovolite, da odidem! Presvetlo obiščem jutri.« . - ' Ves zamišljen se je podal Harro v grad ter je najprej poiskal svojega prijatelja. »Ivan tvoj prijatelj, tvoj stari BrauneeVer se prikazuje kot čudak.« Ivan Friderik ga je pogledal ter odgovoril: »Harro, gotovo ga niso brez vzroka nazivali: božji norec.« Harro je vzkliknil: -»Saj je bil res bo ž''i norec. Prepusti svojo soprogo na milost in nemilost duhovnikov, da ti. . kar duš' me! Svetujem ti. Ivaiiček da ne dovohš nobenemu žunniku da pogleda v tvo| vrt. ko bos poročen. Tudi naibolišepa zadržuj v neki razdalji. Dobe takoj neko nadoblast... strašno ..« »No Harro ti se pa že nc smeš pritoževati! I voi samostanski nridigar s svojimi lepimi p«mi-mi io kratkimi obiski!« ;To je bela vrana, Jvanček, in takih ni več po fvetu. Na sploh bo pa moje mnenje le obveljalo... Orožna zgodba, ki mi jo jc pripovedoval, me je hudo pretresla. T® ni. kot so druge zgodbice, ampak je radi tega strašna, ker zadeva ljudi moje krvi. kj si jjh »rioreqj tudi prav jasno predočevati. Saj jih pozpam in vidim, kako kleči ona pred tem traosrčnežem na lipovem deblu ler rosi kamnitno ploščad s 6V0jjnri solzami! Moj Bog. kako jc le mogla pasti na 6voja uboga kolena in se sama zopet dvignili, kajti stari mož se je vendar ni maral dotakniti, ker bi mu sicer njene roke mogle omehčati srce.« »Mislim da jo je dvignil božji norec,« je dejal Ivan Friderik,« ter jo tolažil, rekoč: .Pusti 6tari cerkveni ključ, ti najdeš nebeška vrata že sama!'« »Ivan kako pa ti pride na uni cerkveni ključ?' »Ta beseda je zapisana z rdečim svinčnikom na ozadju enega izmed listov.^ »Potemtakem |->a vidim /e tudi iaz duhove. Oziroma |ih čujeni — in zdaj bom pa vendarle še dovršil sliko!« LI. Presenečenje. Nekega večera je knez zaupal liarru: »Določili smo deeeti oktober za predvajanje zborne skladbe. Vendar 6ino že lako daleč! Ali naj to sporočimo tvoji Roži ali ne? Lc za ta dan je bilo mogoče spraviti skupaj vse le številne ljudi. In tud: pevko smo končno i/sledili. Tvoj prijatelj malce obupuje, ker je še sila mlada in tudi Jc ni posebno izvežbaii3. Ima pa baje krasen in zelo obsežen glas. 6icer bi bili morali izpremeniti in pokvariti vse sopranske sole. No. kaj meniš? Ali naj to povemo Roži ali ne? Ona je že toliko navdušena za glasbo, in bi se navsezadnje mogla preveč vzru-dostiti « »To se bo gotovo zgodilo, oče,« je vzdihnil Harro .. -.Preveč se bo veselila, morda že v mislih ... la ic ic že tako daleč, ji kcš moral že povedati, oče. To je tvoje odlično darilo!« -Ljubi Harro, brez tvojega prijatelja bi mi ne bilo uspelo.« Sklenila sta. da hočeta se malo počakati in Harrro se je podal v cerkev, kjer ima knez svoje mesto, ter proučeval, kje bi mogli namestiti Rožamarijo. Zdelo se mu ie vse zelo pripravno. Loža na drugi strani orgel, zraven velika čakalnica, odkoder se pride do nekih stopnic, ki vodijo ua prosto! Po teh bi Rožamarijo lahko vsak čas odnesli, ne da bi motili slavje. Ci6to neopažena bi mogla izg-niti. Iz cerkvene ladje ljudje ue morejo gledati vanjo pač pa je to mogoče od malo odda fjetiih orgel. To je biio vse prav ugodno in Harro je postajal že bolj nadepoln. Tudi si je ogledal; od starosti zarjavelo cerkev z nadgrobiiinii napisi in Spomeniki. Braunečani so imeli tu izza stoletij svoje zadnje počivališče. Tam. kjer eo pravkar votlo odmevali njegovi koraki, snivata: .svetnica iu njen norec.' Prijetno mu je bilo pri srcu ob zamisli da bodo zda) nad njuno grobnico odmevali glasovi pesmi iz njunega življenja. Razne misli so ga prešinjalt in ena od teh ga je hipoma kot divja burja pognala iz cerkve Moral se je dolgo izprehajati po parku, da se je mogel zope* prikazati Roži. Edino ena. kateri v čast so vse to prirejali, ui o vsem tem še prav nič vedela. Harro je bil svojo eliko malodanc dovršil, le obraz Oizele je bil še nedovršen. Cele kupe načrtov jc bil za lo pripravil ter jih predložil Roži. toda ta je \ztrajuo molčala. Zadovoljna je bila s ponašanjem in z le površno označenimi lasmi Vsnk dan ie opravljala svojo težavno pot h kneginji in videti je bilo. kakor bi kneginia postajala če sploh mogoče, še bolj rezka in napadliiva. Ali se je vse to samo tako dozdevalo Margi. ker je bila Roža vedno bolj izniuče na? Ta se sploh ni več jokala in videti ji je bilo. da zaradi prevelike žalesti vobče ue more več jokati. Danes pa jc tvoje velike mile oči posebno otožno upirala v kneginjo, da se jc teta Marga začela vznemirjati. Kar je ta začutila Rožaniarijin pogled, ki je počival na njej: »Prosim, teta Marga, za hip bi bila rada sama. z mamo.« Trenutek se je obotavljala, potem pa ie krenila tet3 Marga proti vratom. Brž ie vstala Rožamarija ter se približala kneginji. In zdajci — ko bi bil to Harro videl! — je padla na kolena ter je položila ledeno mrzlo kne-ginjino roko na 6voje srce. Mama,« je šepnila, »ali čutiš to.,., jaz nebom več mnogokrat prišla ... O mama, odslej bo> pa docela osamela v svoji boli! Zakaj mi porivaš zelo zmeraj globlje v srce?« Kneginja se je neprestano tresla. »Pusti ine,« je zastokala, »jaz ne mamin tvojih rok. ne tvojega sočustvovanja ne tvojih pobožnih besed, jaz te sovražim .. jaz tc prekinjam! Ti moraš utnreii in kadar te ne bo več med živimi, mi bo odleglo,'. Z veliko muko sc je dvignila Rožanirija ter odšla Zvečer pa ic rekla svoji mamici Ulriki: »Uli danes sem pa pri mami zopet vse pokvarila, kar sem bila doslej zgradila. Nisem bila po slušna gospodu samostanskemu pridigarju in čeprav mi ie to prepovedal sem vendarle govorila o najini, to jc o moji in mamini nesreči. Zdaj nti je pa. kol bi bila šele prišla iz zlate hiše. Moram znova začeti. Tako sem potrtu. da se niti jokati nc moreni.« Ulrika jo je_ hotela potolažiti ler je dejala: ■Kaj. ko bi se lotila drugega načina...!« Toda o tem nc inrir.i Rožamarija ničesar slišati. In nasledniega dne se je podala zopet gor. Toda tokrat ne more ve'č storiti sama teh korakov, ampak Mart in sestri bolničarki so jo morali nesli v knegiiiiino sobo. Kneginia pa se je bila strahovito izpremenila. Smrlnobicda je in neizrečena groza io pretresa. Brez vsake žaljive opazke ie odzdravila Rožama-riti. Prž ic okrciiils k Margi ter rcklH: Hočem biti tarna z njo!« MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Dla i'— j lenltovanjakl oglasi Din 2 —. NaJmanjSi znesek ta mali oglas Din 10-—. Malt oglasi se plačujejo tako) pri ■aroiihu — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm ' i peiltna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priloiiU znamko. Mlad fant, posten !n trezen, išče kakršnokoli zaposlitve. Nastopi takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19745. Vzgojiteljica 18 letna, Rovori perfektno tiemSko in zna glasovlr! Nastopi takoj! Naslov: Brna Zakrajšek, župniščo ffinje, p. Slov. Bistrica. 1 Vnajem ODDAJO: Lokal na prometni točki primeren za obrtnika, po-cent oddam. Vprašati v Slomškovi ulici 27. (n) Poizvedbe Črn psiček jazbečar Be jo Izgubil. Najditelj naj ga odda Loke St. 4 60, Trbovlje. 4 TI IHUH Prekrasno filmsko romek-delo o ljubezni ln zvestobi V sedmih nebesih V glavni vlogi oboževana filmska umetnica Simone Simon in Jaueo stewart Dialog v nemškem leilkui 5 Q\jtdtJLawe. 06 16., 19.15 in 21 ^ JUM Sluzbodobe Prodajalko-zažetnico takoj sprejmem na deželo, z znanjem nemščine imajo prednost. Stanovanje ln hrana v hiši. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Poštena« P 19696. Pomožni knjigovodja (event. tudi spretna ženska moč) s prakso in ue brez teoret. trg. izobrazbe, sprejmem. Pismene ponudbe z vsemi tozad. podatki upravi »Slovenca;: pod »Duplica«. naše hiše la naš denar mam Opekarsko stiskalnico iščem, 350—400 mm z jeklenimi zobnimi kolesi. -Crepana P i n t z, Indjija dunavska banovina, (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab CERNE, juvelir, Ljubljana Woliova ulica št. 3 i'J7m rnrrfl Otroška posteljica, citre, skira s pedalom »Koll-schuh«, prodam. - Juvan-čič, Tržaška 8-1., desno. Zlato žepno uro z dvema pokrovoma, 3000 dtn vredno, poceni prodam. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Zlatnina« št. 19743. (1) Le naše res domače praške A DRI A tO M -M O 'u ra ca "O bi a T3 > ta S a 01 ►o O -C b I-. o u n u a a. *C N > _o NI a >o <3 -C ■N N "3 O 2 >- tfl ^ s " > *a N o tO p vse o g H«* 0» 0> O a Umrl nam je naš dobri in skrbni oče, gospod IVAN HOLCAR večletni keramični delovodja in posestnik v Kamniku Dotrpel je v torek, dne 14. decembra, v 81. letu starosti, previden s tolažili svete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika ho v četrtek ob pol štirih iz hiše žalosti, Kamnik, Graben št. 36, na pokopališče na Zale. Kamnik, dne 15. decembra 1937. Žalujoči ostali. V neizmerni žalosti nas je včeraj. 15. dec. 1937 za vedno zapustila naša pVeljubljena soproga, mamica, snaha in stara mati, gospa Marija Lesjak roj. Scharf soproga trgovca in poscstnica v starosti 62 let, previdena s svetimi zakramenti. Pogreb nepozabne pokojni™ bo v petek, 17. decembra 1937 ob 15 iz mestne mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Maša zadušnica za bingopokoj-nieo se bo darovala 18. decembra 1937 ob pol devetih zjutraj v frančiškanski cerkvi v Mariboru. Maribor, Ljubljana, dne IG. decembra 1937. Žalujoči ostali. Pisalni stroj volili, zajamčeno brezhiben, poceni proda Jostp Matelič, Ljubljana, Groharjeva ulica 3. (1) Zajamčeno sveža jajca 720 kom. 560 din. Zaklane ln očiščeno purane, kp-košl 10 kg 130 din, fran-Ko voznina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Za Božifi je dospela nova partija: M** m 351N Stroj »VERITAS. in »VIKTORIJA« za gospodinjstvo in obrt, 7, okroglim čolnič-kom, ki šiva naprej in nazaj, krpa in veze, cena z glavo zgoraj din 1650.—, kabinet din 2000.—. RADIO aparati »NORi)MARK«j novi na tok, elegantni, za vso valovne dolžine, cena din 2500.—. Okazija, kupljeni nu licitaciji propadlih zalog »Philips«, »Telefun-keu«, »Blaupunut« in »Standard« s 3—1 žarnicami din 1000.—. Na baterijo »Standard« 4 žarnice din 1000.—, z 8 žarnicami din 1500.—. PISALNI STROJI, masivni, portabel v elegantnem kovčku z 80 znaki, cirilica ali latinica, cena din 1500.—. KOLESA s prostim tekom (kontrol in zavoro, moška, ženska in dirkalna, kompletna 750 din. Tu navedeno blago se dobi tudi nn odplačilo. Naplačilo din 100,— so mora poslati obenem z naročilom. Mesečni obrok zn radio, pis. stroje in kolesa din 100.—, za šiv. stroje din 150.—. Za blago, ki Vas interesira, zahtevajte ilustr. eenik ter priložite v pismu din 1.— v znamkah ali kolkih. Vse blago je nemškega izvoru znamenitih tovaren, kupljeao in plačano po kliringu v znmeno za naše jugoslovansko proizvode, zato je tnko poceni. Iščemo zastopnike in posre dovaleo. MERKUR" - ZAVOD Beograd, Pašlfeva 2, predal 800. Tel. 28-021. Račun pošt. hranilnice Beograd št. 27(182. Razpis razpisuje Občina Jesenice, okraj Radovljica, glavno pragmatično mesto občinskega tajnika-pripravnika šolska izobrazba: Pravnik z vsemi predpisanimi teoretičnimi državnimi izpiti. Začetna plača 1600 din in stanovanje oziroma stanarina 600 din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe obč. uslužbencih (iSlužbeni list kralj, banske uprave dravske banovine: z dne 29. julija 1936, št. 477/61) je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Jesenice, dne 13. decembra 1937. Kappel pisalni stroj priročen, elegenten I Morate ga tudi vi poizkusiti. Za pisarno in pot. Odlična kakovost! Kletndlenst & Posch, Maribor, Aleksandrova cesta 44. IFTFHTII KLAVIRSKE HAPMOMIKE-7AHTM BR! ZPIAŽ11 KATAIOG' MEINEI/HER01D "VsbT1" MARIBOR št. 102; da dobiš naiceneje različne instrumente in potrebščine pri R. WARB!HEK, Ljubljana Miklošičeva cesta 4 iTTvfnlEl Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra 8L d. telefon 37-88, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, .trgovskih In stanovanjskih hIS In vil. Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Zelo primerna BOŽIČNA DARILA! * Največja izbira! * Oglejte si naše izložbe! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA D enar Hranilne | UVl knjižice raznih denarnih zavodov, OBVEZNICE, BONE, VREDNOSTNE PAPIRJE RAZNE BANČNE IN DRUGE TERJATVE se kupujejo stalno po najvišji ceni ln takojšnjemu Izplačilu v gotovini Trg. ag. bančnih poslov Alojzij Planinšek Ljubljana Beethovnova ulica 14-1. Telefon 85-10. Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! Flanela za perilo črtasta od 6 din naprej, enobarvna od 8 din naprej, rožasta od 12 din naprej, svileni barhenti od 24 din naprej v veliki izbiri pri F. I. Goričar - Ljubljana St. Petra cesta 29 in 30. Programi Radio Ljubffanai Četrtek, IS. decembra: 12 Pesmice današnje dobe (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — li).15 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Vreme, borza — 18 Zvoki radosti (Rad. orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Kolarič) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zabavni kotiček — 20 Pevski kvartet »Fantje na vasi« — 20.40 Valčki Johanna Straussa (plošče) — 21 Rondoji skladateljev: Couperin, Rameau, Onssok, IIay-dn, Kuhtan (g. Serčko Koporc predava, gdč. Herta Seifert igra nn klavirju) — 22 Cas, vrome, poročila, spored — 22 15 Podoknice (plošče). Petek, 17. decembra: H Šolska ura: Oljka, olive in izdelovanje olja (g. Miroslav Zor) — 12 Iz naših krajev (ploščo) — 12.45 Vreme, poročila — 13 ('as, spored, obvestila — 13.15 Glasbene slike (plašče) — 14 Vrome, borza — 18 Ženska ura: Božič po naših hišah (ga. Ivankn Velikonjn) — 18.20 Udovičeva in Lovšetova pojeta (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. St. Leben) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut za planince: Smučarstvo (g. Janez Kveder) — 20 Rezervirano za prenos — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi* Četrtek, 16. dec.: Belgrad: 20 Narodne pesmi, 20.30 Simfonični koncert, 22.15 Plošče — Zagreb: 20.15 Angleška glasba — Dunaj: 20 Moderna balada, 22.30 Zabavna gl. — Budimpešta: 19.30 Igra, 21.15 Beethovnova sonata, 22.25 Ciganska glasba, 23 Operni ork. — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert, 21 Igra — Him-Bari: 21 Opera — Praga: 20.55 Orkester — Varšava: 20 Švedske pesmi. 21 Ljudski koncert — Berlin: 20 Plesna gl. — Konigsberg: 1910 Zimska simfonija — Hamburg: 20.10 Opereta — K din: 20 Mozart Beethoven Petek. t7. dec.: Belgrad: 20 Finski koncert, 31 Narodne pesmi — Zagreb: 20 Prenos iz glasbene akademije — Dunaj: 19.25 Operetna glasba, 20 Finski kone., 22 Zabavni koncert — Budimpešta: 20 Finska, 21.25 Ciganska glasba. 23.05 Jazz — Trst-Milan: 16 Violina, 21 Simfonični koncert — Him-Bari: 21 Koncert. 22.40 Variete — Praga: 19.30 Zabavna srlasha, 21.10 Operna, glasba — Varšava: 20 Finska, 21.15 Opereta, 22.20 Klavir — Berlin: 20 Vojaška godba — Hamburg: 19.10 Pihala, 20 Finska — Kiiln; 19.10 Zabavni koncert, 21.40 Orgle — Stuttgart: 19.15 Vesela glasba, 21.15 Orkester — Monakovo: 19.10 Solistični koncert — Beromunster: 19.40 Zbor, 21.45 Švicarska glasba. NEGRO bonbon odstranjuje kašelj PROIZVODI: RUFF, SUBOTICA JASLICE prinašajo pravo božično veselje v vsako družino Trgovina H. NIČMAN LJUBLJANA, KOPITARJEVA ULICA 2 Vam jih nudi v največji izbiri in po najnižjih cenah, vlite iz papiermachč in terakote v vseh velikostih, cele garniture in posamezne komade, ter papirnate za postaviti in za izrezati. Istotam kupite tudi najrazličnejše božično okrasje, darila in lepe božične razglednice. Po sklepu Previdnosti in Ljubezni nas je danes zapustila predobra in preljuba soproga, mati, babica, sestra in tašča, gospa Ivana Vidmar ro|. Mikuz soproga trgovca in posestnika v Črnem vrhu nad Idrijo ko je po božji dobroti v daljšem boguvdanem trpljenju zorila svojega duha za večnost, je dokončala zemeljske trude in brige ter odšla uživat trajne sadove tihega dela in velikih žrtev. Pogreb bo v petek, 17. t. m dopoldne na domače pokopališče. Prosimo vas, ki ste jo poznali: molite zanjo! Črni vrh nad Idrijo, Subotica, Gorica, Rled, Maribor, dne 15. decembra 1937. Rodbine Vidmar, Nadaia, Zupan, Rakušček. Zapustila nas je za vedno naša nad vse ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Marija Klančar soproga železniškega upokojenca dne 15. decembra, po dolgi bolezni, previdena s tolažili svete vere. Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, dne 17. decembra ob dveh popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Skofja Loka, Sibenik, Zagreb, dne 15. decembra 1937. Globoko žalujoči: Martin, soprog; Alojzij in Srečko, sinova; Marija, Pavla in Jožica, hčere; rodbine Humer, Dolenc in Smersn in ostalo sorodstvo. Vsem, ki so jo imeli radi, sporočamo, da nam je umrla, previdena s tolažili svete vere, naša dobra mama, gospa Serafina Posch roi. Dogan Pogreb naše drage pokojnice bo v petek, 17. decembra ob pol štirih popoldne izpred hiše žalosti, Tyrševa cesta 17, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo bomo položili v rodhinsko grobnico k večnemu počitku. Ljubljana, dne 15. decembra 1937. Žalujoče rodbine: Poseh, Dogan, dr. Brile j. Za Juuoslovansko tiskarno v Liubiiani: Karei čer Izdaiateli; Ivan Rakovee Urednik: Viktor Cen*i?