Leto Ulll., štev. 844 Cetje, četHtek 30. decernbra 1926. Fošfnina plačana v gotovini. Izhafa v torcfc, četrtck In aobcto. Stane mesečno Din 7" — za inozemstvo Din 20"—. Posantcziia Steviika I Oin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Uredniitvo in upravfti&tvo t Celje Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. Stev. 65. Srečno Novo leto želita svojim prijateljem uredništvo in uprava. ESUSSESlESliÖ^JESlESl Celje, due 30. XII, 1926. Gel'jski nem,ški liist nam je, ka.kor pravi sam, povedal »po nemško«, kar amo zaslužili, ker smo v predzadnji šte- rilki »Nove Dobe« regLstrirali dojstvo, da se išče koncem leta 1926 nemškega kljueavničarskega učenca za Sacvinjsko dolin.o, ki hi pa po moznosti naj znnl tudi slovensko. Iz liiše, v koj: se tiska nemški liist Y Celju in od Tjudi, ki so poprej izda- jaM v Geljiu »"Deutsche Wa-cht«, se je g-ovorilo z nami in z vsakian celjskim Sloven cem že od daivnoininailih časov »prav po nemško«. Skozi desetletja vročih narodnih bojev na celti.skih tlch sniio to vsi brez razlike stanu v polni meri občutMi. 0 torn hi so dale napi- sati knjige, in med žrtvami niunskega nasilja v Gelju bi ne eitali samo cast- nih iTnen našilh znar.ajnih mož iz vrst uradništva, ampak tudi iniena na5ivh narodnih obrtnikov in trgovcev, kojini se je s krivico in nasiljem zabranjevala naselitev, ker je vfcidalo v Avstriiji na- čelo, da za značajnega sllovenskega člo- roka ni v Gelju raesta ne kruha! Ti ea- ßi za nas niso pozabljeni, ker še nismo preboleli stoletnih krivic, ki jih je iz- vajal nad naini nermski in avstriijiski xeziim, ki je ubijal mi1« kulturni in go- spodarski razvoj,. Ali je nemara slučaj ali dokaz nesposobnasti, da je sloven- ska obrt in trgovina v Celju še mlada in šibka in da se je začela krepkejso razviijati sole od dineva. ko smo v Cefju za weno pokopali niem.sko celjsko pra- vičnost in smo zadithali zrak jugoslo- venske svobode. Izzvani po nemškem celjskem lilstu povemo po slovensko gospodi celjskih Nemcev, ki govori z nami ma svoj star način »poncmško«, da nam ne prihaja niti na misel, da hi trdiili, da ne smejo celjiski nemški obrtniki in trgovci na- meščati nemških vajencev in pomoč- nikov. Znano je veil dar, da je bila to od nekdaj nemška metoda in neinski prmcip. Kar pa je bilo v avstrijsko- habsburgov skill časih pri nas za Nem- co moloda, to je po nemskom naziran ju danes v Jiiigoslaviji za Nemce pravo nomške rn'a1nj\šiine! Nekdaj v Avstriji je la neinška metoda zasledovala neiuško- germaniizacijiske in koLonixacijske cilje proti jugiL. To je metoda, ki nam je ugrahila Koroško iji. vel'ik ohmojni pa« sioven.ske zemlje na hivšem fitajerskem. Daaies pa se s to motodo od vodistva* ne.mfike stnaarke vzdržava met! nami (o, kar se hoče imenovati nemška na- I'O'dna manjšiiKi v Slovenii.ji. Na znnaj gladika in I'ojalna — zhusti še naprain Srbom —, kjer gre za zaelužek i,n do- bave, na znotraj pa prav taka, kakrs- n,o je bilo to avstrijsko emilsarstvo s svojimi renegatskinii placanci od li^k- daj. NeimÄki celjiski obrtniki in trgovci naj le še naproj govore z naini >po neimsko« v »Gillier Zeiitnng« in naj svoi)odno nastavljajo neiinske vajenee in pomočnike. ^VIii j.im tega ne moremo braniti, saj to je njih praviica. Naša pravica in dolžnost pa je, da to sloven- ski javnosti predačitono in povemo ter tako dolgo ponavljamo, da bodo ghihii sLovenski ljudje slisali in slepi videli tev odigovoriJi z d'ejanjem tako, kakor stori lo vsak nai'od, ki ve, kaj hoee in se za- \ tnla svoje casti. Za bližajiočc se voliitve v oblastno skiiipšciiio so nam prav isti nemski Ljujdje v Mariborii in v Celjoi nafpove- dali boj iKi niož. V svoji trgovsko pre- racunjeni lojalnosti so se skrili za fir- mo, ki je njiim sicer tuja, samo da hi. nspešnejše udarili po naciijonaliiemi iivTju iin značajiu našega meMa. Mi ta boj in nap ad i>z zaseide, ki si ga nismo želeli, spreji'iiuimo in sc ga ne bv)jimo. ker vemo, da bo i^bojevan na raznih bojišcili ozko zaičrtaji-.e fronte, ki jo predsta.vljtajo narodni in gaspodarskii interesi našega lepega slovenskega Ge- lja. Naj se zavedajo vsi, ki danes zdrn- ženo streljajo na na.s, da smo prestali že druge viliarje. Zlomila nas ni lwk- daj Avstrija, strli še homo te avstrijske ostanke in njiiiovo dnižbo, ke-r smo tu doma, kjer hoeemo mirno in rwlno delo. Ena saina ravna liinija nas je vo- dila vse narodne SI oven ce v preteklih hojih za slovensko Gelje. Bilo je tako za easov Avstrije in dailies ni druga.ee. Odpaidali so si'abi značaji nekdaj, in dan.es nismo brez dezerterjiev. Kdor za- pušča to liuniijo, pliuva na na,rodno pre- teklost, gresi nad sodan-jostjo in bodo- cim razvojem Gelja, ki ima kot sloven- sko in jugoslovensko raesto svojo pri- hodnjost. Motijo se vsi tisti. ki so si kupili staro celjsko avstrijsko priprego, da bi z ge.slom »Viribus unitis« zastaivilii pot zdiuvemu narodnemu in gospodarske- m;u razvoj u celjskega niesta. Proce.sa ncti'ave na papirju seštele steviJke ne s'trejo, Jiiorejo ga začasno zadržavati. V odkritem boju bo naše orožje ci^to, kot je neomadeževan bill vsekdai' nas pra.por v Geljm. Nase narodne vrste, ki jili vodi ena skupna misel v tern vpra- sanju, se morajo tesno strniti in dobro liočiiti, kje je prijatelj in kje sovražnik. Na pragu novega leta. Na starega leta dan razjnišljai vsakdo o poteku teta, ki je slo v veSnost in si ogleduje v spominu dogodke in doživljaje, ki so zanjminili. Običa.j je, da se ba.vi'j'O jav'na gla- sila ob koncu leta s pojavi n.a gos-po- darskem, prosvetnem in političnem področju, ki so vezail pozornost občin- stva in javn;ost toliko zanimaJi, da ni mogla svojtim potem mimo njih. So do- godki, kl dajejo vsebino za tehtno be.se- do in so sluičaji v življenju, ki usmer- jajio korak posameznikom in celoti. Pri nas v državi se je tuidi v letu 1926. zgodilo marsikaj, kar bi bilo vredno omeniti o tej priliiki. Zaslužil bi marsikak dogodek, da si' ga še en- krat pozovemo v spomin in da sku&a- mo doiuneti nje^a vzrok in v&ö posie- ddce. Vredno hi bilo, da hi prav zapo- pali vsaj naj'glavnejse točke v našem gaspodarsko-prosvtejio-političnern ži»v- 1'jo.mu, ki molijo na dan kakor mejniki lntšci" posameznimi. dobami razvoj a,. Vi- deli bi razvoj ali zastanek in razimieti bi napredek in nazadovauje. Ne more biti nologa manjwih lim ziiiosnih razmer in zdravega ozracja, da bo-mo nioigli v lepi zajednici mirno živeti in ii.s.pe»no dehiti. CeEjska kronika. c DOPBSNI KIP m\. JOSHUA SERNEGA. V Možbenem oknu tvrdke Stermecki je razstavljen doprsni kip' rajnega dr. Jos. Serneca, izktesan iz domačega pahorskega iuairuioi'ja. Kip je delo našega kiparja Bernekerja. Skle^an je z dovršeno viirtuoznostjo; poln je nežne mohkobe im frapantno pod oben pokojniku. To delo je polno visoke umetniiške znanosti in živo učin- kuje na gledaka mrzli pohorski mar- mor! Našla se je zopet uinetniskii roka, ki je po dolgem, dolgem odmoru segsa za domacim marmorjem. Gelo od dobo ko so bili na naši zemlji Riinljiani, ki so izdelovali iz pohorskega marmorja sponienike, menda ni nikakšne sledi o uane.tniški uporabi toga materijala. Ta pohorski materijal veljia za silno trd kremen, in obdelovalec tega materija- la mora imeti izredno toimiko. Toliko večje vrednasti je dejstvo, da se ,)e na- sla mmetnißka roka našega rojaka ki- parja Bernekerja, ki je izklesala umet- niško defo iz poliorca po tisocili letih. To bo pričalo o kulturi slovenske umet- nosti. — Kip pa je v izlozbemexn oknu postavljen prenizko. Ne pride do pra- ve veljave. Aranžer izložbe bi moral ze lociiti način. razstavljanja trgoivske vsakdanje robe od načina imnetniißkega razstavljanjai. Mord a bi uistvaritelj umetnine sam kaj svetoval v tem ozixu? c TZ POSLOVNEGA SVETA. Za predsednika upravnoga sveta Ginkarne d. d. v Gaberju je bil v sredo na obc- nem zboru izvoljen g. dr. Anton Božič, odvetnik v Gelju. c CELJSKI OKRAJNT ZASTOP. V proračunski seji za leto .1927. je bi- lo ugotovljeno, da so letosiije povodnji povzrocilß v celjskem okraju na raznih. komunikacijali, ki jLh upravlja okraj- ni zastop, naravnost ogronmo skodo. Charles Dickens. — Ed. Šimnic. Božična povest v pro/J. (A Christmas Carol in Prose.) (Dalje.) Vendar je pa premenil barvo, ko ! je stopil straJa skozi težka vrata in s© vstopil predemj.. Pri njegovem vstopu je zaplapolal ugašujoči plamen, kakor bi zaklical: »Jaz ga poznam, Marleyev dub!« — Isti obraz, prav iisti. Marley s svojo kito, v svoji navadni suknji, ozki-h hlačali in čevljih, čopi na njib, njegova kila„ škrici in lasje na glaivi so se ježili. VerLga, ki j,o je vlekel za seboj, je bik ovita okrog pasu. Bila 30 dolga in ovita okrog njega kakor rep in bila (Scrooge jo je natanko ogledal) sestav- ljena iz bl'agaju, ključev, žabic, glavni-h knjig, listin in težkih, jeklenth mosenj. Njegovo telo je bilö prozorno, tako da je videl Scrooge, ki ga je opazoval im 'pogledal skozi suknjo, oba gumba na hrbtu. — Scrooge jo slišal često praviti, Marley nima nobenega srea v teLesu, ¦ pa dosedaj ni verjel. Ceprav je gleda! ßkozi prikazen in jo videl pred seboj, čeprav je čutil drgetajoči vpliv njego- vih smrtno mrztih oči in spoznal tka- nino naigubane rute, ki jo je imel prL- vezano okrog glave in brade — ruta, ki je prej ni zapazil — še vedno ni ver- jel in se upiral svojim outom. - - »To- rej!« je rckel Scrooge, osorno in mrzlo, kakor vedno. > Kaj hočes od meaie?« —- »Veliko!« — brez dvoma, Marleyev glas. — >Kdo si?« — »Vprašaj me, kdo sem bi'li!« — »Tor-ej, kdo si bil?« — je rekel Scrooge s povzdignjeniin glasoan. »Zelo samosvoj si — za senco.« — Ho- tel je reci »do nekega gotovega nase-n- čka«, pa se mu je zdela prva bevseda uimestnejsa. — »V zivljenju sem bil tvoj dru'zabnik Martey«. — »Se lahko v.sedeš?« je vpražal Scrooge ter ga dvomljivo pogledal. —• »Lahko.« — »Sedi!« — Scrooge ga je zato vpra^al, ker ni vedel je-li more duh sesti m ker je čutil, da ako bi tega ne mogel storiti, bi prislo do nesporazumljenja. Duh pa se je vsedel na nasprotni strani kotme- na, kakor bi bil tega že čisto vajen. »Ne verjameš vaine?« je pripoin- nil duh. — »Seveda ne«, je rekel Scroo- ge. — »Kakšen dokaz bi še rad imel o moji istinitosti, razun svojih čutov?» —- »Ne vem«, je dejal Scrooge. »Zakaj se ne zaneseš na svoje cute?« — »Naj- manjši nered v želodcu jih vara. Lahko si neprebavljiv grižljaj govejega mesa, inal'o gorčice, skorjica sira, kos su.ro- vega krompirjia. Na tebi je več slanine kakor strašila, karkoli si že!« — Scroo- ge ni imol ravno navade zbijati sale, tudi ni v sebi cutil nikakega nagnjenja do šal. Res je, da je skušal hiti šaljiv, da bi odvrnil svojo laßtno pozornost in zadržaval svoj stiuh, kajti glas pri- kazni mu je prešel v mozeg in kosti. — Sedeti in molče gledati one v njoga j uprte, steklene oči, bi bila, kakor je cu- til Scrooge, pravcata hudu.eva i\gra. Grozotno je bilo tudi, da je obdajal pri- kazen poseben, peklenski soparni krog. Scrooge ga sicer ni zaznal, vendar je bilo res; kajü čeprav je sedel duh ne- premično, vendar so se pregibali sem in tja njegovi. lasje, škrici in copi, ka- kor bi jih gibala vroča sopara iz peč- ni€«. — »Ali vidiiš ta-le zobotrebec?« je , vpraSal Scrooge ter hotels četudi. zTreba mi ga samo pogoltniti, da hi bil , preganjan na koncu mojega življenja (xl legige škratov, ki so moje stvarslvo. NosniiseJ, ti rečem — nesmisel!« Pri teli besedah je duh grozno za- kričal in tresel verigo s tako grozotnim in strašnim ropotom, da se je moral prijeti Scrooge za stol, drugače bi ome- > dlel. Še večja pa je hila nj.ogova groza, ko je odvezal dull ruto, ki je obdajala nje.govo glavo, kakor bi nun bilo pre- vroce, da jo nosi v sobi in mu je nje- gova spodnja celjust klopnila na prsa! — Scrooge je padel n>a kolena in zakril z rokami ohraz. — »Usrniljenje!« je za- kričal. »Grozna prikazen. zakaj me vz- nemirjaš?« — >Ti posvetni človok!« je odgovorif duh, »ali veruješ varne ali ne?« — »Verujiem«, je zastokal Scroo- ge. »Saj nioraju. Toda zakaj šetajo du- hovi po zemlji in zakaj pridejo k me- n,L?« — »Od vsakega človeka se tirja«, je odvrnila prikazen, »da odide duh v njem med svoje bližnjike ter pohaja na dolgo in široko; ako ne odide ta duh v zivljenju, je obsojen, da stori to po smrti. Obsojen je potovati po svetu — oj, gorje mi! — in biti priča tega, če- sar se sam ne more udeleziti, toda če- sar bi se labko v zivljenju udeležil in kar bi mu pripomoglo k sreči!« — Dull je zopet zavpil, stresel verigo in vil sen- caste roke. — »Zvezan si«, je dejal Scrooge trepetaje. »Povej, zakaj?« — »Nosim verigo, lei sem si jo sam skoval v življenjiu«, je odgovoril duh, »deüal sem jo clen za členom, komolec za ko- molcem, opasal sem se ž njo iz lastne proste volje in iz liastne proste volje sem jo nosil. Ti je njen vzorec tuj?« — Scrooge se je vedno bolj tresel. — »Ali hočeš vedeti«, je nadaljeval duh, »težo in dolžino močne verige, ki jo ti sam nosiš? Ravno tako tezka in doüga je bi- la že pred sedmimi leti, od tedaj pa si še vedno k njej koval. Grozno težka ve- riga je!« — Scrooge se je ozrl okrog sebe na tla, mislec, da ga obdaja kakih petdeset ali šestdeset sežnjev dolga že- lezna vrv, a ni ničesar zapazil. »Jakob«, je dejaf proseče, »moj dragi Jakob Marley, ne pripoveduj vec. Pololaži me, Jakob!« — »Ne morem ti dati nikake tolazbe«, je odvrnil duh. 8tran % >NOVA DOB A« ; ,šr.i4c^ Franc Jožef I. Mcstni kino Ker bi se morale ddklade v sLuičaju, da < bi se vsa popravila izvršila ia izrednih J diahodkov, zek> zvišati, je sosvet okraj- j iieiga zastopa sklenil najeti za nujna ! izredma popravila razniih cest posojilp v zncsku akroglo 350.000 Din. Okrajne ; doklade sp se iz navedenega razloga ! zvišale samo od 220 na 240 odistotkov; j pol eg tega pobira ökrajmi zastop še 50- odstotno najmarino. Med noviimi cest- j niani napravami se nahaja tudi raz- ;| sirjenje Benjamin Ipavčeve ulice. | c SILVESTROV VEČER S0KOL- ! SKEGA DRUÖTVA V GELJU bo v pe- j tek, 31. dec. v vseh spodnjiih prostorih I Gedjskega doma. Zaöetek ob pol 21. uri, j konec pa prihodinjo leto enkrat. Vstop- I nina proti sokolski legLtkniaciji 10 Din, j aicer 15 Dim Na vsporedu so: telovad- ne tocke, dekDamacija, saljdvi nastopi, 1-šafoLgra, koncertne tocke, žiivi kipi, o polnoČi naigovor im nato alegorija. Pri prireditvi bo sodelovala 24 mož broječa godba Godbenega drustva v CeJju, ki bo proifcvajala tudi koncertne točke. Br. Benean priredi let as svojo 25. ale- goriu'o. Vabimo članstvo in Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se poslori v Geljskorn domu od starega leta im po- j čaka tain twdi novo leto! Zdravo m na | sviidenje! — Odbor. 1 c NARODNA ČITALNICA ukime ! z nofvim letom časopisje in obdrži »amo ! se kngiznico v Narodnem domu. član- stvu bo na razpofaigo knjiižniiea k> ka- dar posluje knjižničar. V drugi polovi- ; ci januarja se bo vršil občni zbor, ki j od'loci o usodi knjünice. Kakor cujemio I se namerava ta knjižnica združiti'. s knijližniiico mostne ohcime. c SMRTNA ROSA. V Celjiu je umirla gospa Mariija Rozman roj. Ro^- žič. soproga progovnega naidzorn>ika. ii N..y m. p.! . , \ c B0ŽIČN1CA NA MESTNI Q§- NOVNI SOLI. Cetrtek pml božičem. oj) ] 15. uri se je zbralo 127 ubogih otrok !i mestne doške in dekliske asiravne sole ' k božičnici, katero je pocastilo .s «yojo j navzocnostjio več odličnih celjskih go- : spa in tuxil predsednik Za&čjte dece in ' mladine, šolski ndazoiMiik ft,. Lj. Čer- } nej. Ob krasno obloženem božičneni ¦ drevescu je cuwstveno zapel domači sol- ] ski zbor pod vodstvom učiitelja g. Giirila ' Preglja par zeJ*o primernih pesinic. Po j deklamaciji dečka in zalivalinem govo- j ru deklice se je začelo razdeljevanje božilčniih daxil. Otroci so dobili po po- ; trebi a.lii nove čevlje ali pa fiaio colo ¦ oibleko in innogi vrhu tega tudi se pe,- j rilo. V.saik je dobil tudi izvrstnega peci- j va, katere dobrote je izprosila po mestu ' znaina dobrotnica gospa Ela dr. Kala- i n-oiva. Da je zamogla uspeti božičjiifca j tako lepo se iima miaxlilna. zabvaliti zla- * sti mestnemu zuipami gospodu dr. Jur- ro Hrašovcu, driistvii Zaščite dece in mladime ter rmnogiin darovalcom blaga, peciva in. denarnih prispevkov. V ime- ntu obdaTovanih otrok vsem dobrotni- kam ißkrena zabvala ter srecno novo leto! — Upravi obeh mestnih osnowiiJi sol. - < c VELIKODUŠNO DARILO. Tvrd- ka Gariicar & Leskovšek je daravala ob priliki božiČnice za revno šolsko ml'adez obeh rnestniih in okoliške sole veliko minožkbo šolskih potrebščin, kakor: zvezkov, svinčnikov, pares itd., kar se bo razdeljevak) najrevnejßim ob potre- bi med šolskkn letom. Za ta izredni dar v imenu ubogih otrok cenjeni tvrd- ki iskrena zahvala! — Uprave osnov>- nih šof. . c FUZIJA DVEH BANK. Ljub- ljanska kroditna banka in Trgovska banka v Ljubljani site se strnili v en sam zavod im začniete z vsemi podruž- nicami kot en zavod pasliovati že 1. ja- nuajrja 1927. c OBRATOVAN JE V MESNIGAH IN NA STOJNICAH 0 PETKIH IN SOBOTAH: Mesarji mesta Gelja iin obcine Okoliice Gelje so sklenili, da bo- do i/meli od 1. januarja 1927 naprej svoje obrate, to je masniice im stojnice, tuidi o petkih predipoldne odprte, v mes- nicaii se bo pa vrh tega obratovalo tu- di ob sobotoJi od 4. do 7. ure popotdlne. c DELOv.V GELJSKIH BRIVNI- GAH. Na n-ovega Ma dan bodo brivni- ce za'prte, v nedeljo dne 2. jan/uairja pa od' pol 8. do 11. ure odprte. c OBČNI ZBOR G. P. D. bo v pom- deljek, 10. ja'nua,rja 1927 ob 8. uri zve- čer v ln^li divorani Narodnega doma. Cesarica Elizabeta Mestni kino '•¦m.'.'.*" ¦*¦ r-..>ry¦•¦¦¦-¦¦ c ZEPARJÄ SO ZASACILI. Dne 27. t. m. je na postajnli&ču v Radečal» orožniiiška paitrmlja z Ziidamega mosta zalotila nekega Jea.na iz Zagreba ra,v-; no v trenutku, ko je iixmaknil nekeniiu kmetu deniarniico, v kateri je bilo 9500 • dinarjev. V Radecah je bil ta dan .sejoin in pri vhiku veJika gneča. Žepaa: je bil iizročen sodišcu v Geljm,; c DARILO. Olepseval'nemu in tu^i- sko-pramietrLemiU društvtu v Celju je da- rovaila zadr.uga »Lasitnii' dqm« vG^ft^ lOODi-n. ¦'¦¦'' c.OB PRILIKI SEDEMDESET- LETNIGE g. ravnatellja Bovhe so na- brali neimienovani 400 Din za Celjske- ga Sokola in jih po gdc. Jeli Bovhovi priposlali društvu. Geljski Sokol izreka tern potom ivskreno zalxvalo vsem da-ro* \ralcem! • c SOKOLSKO DRUŠTVO V CE- LJU je sklenilo vse svoje dopise odslej kolkovati s sokolskiim obmojnim kol- kom, }ca,terega čKsti dobiiček je nanie- n)en sokolfsikim obmejnim drusŠtvom. Poziftra,m.o brate im sestre, da bi tiidi uporablja.l'i ta kolek. Komad stane 50 par in, se dobi pri JSS. c ČIŠCENJE IN POSIPANJE HODNIKOV. (Razglas.) Lastmiiki his im zemljiisc odnosno njihovi zastopnikx »se kar najniuijinejise opozarjajo. na § 9 cestno-policiJKkega red a za nwto Gelje, ' glasom ba.terega morajo bill hodniiki ; pred hišami in zemljdšči do 7. ure zju- traj očiščeni in v zimskem času zadost- no s pepelom ali peskam ali žaganjem itd. Mnogi lastniki hiš m zemljišč, odD. njihovi zastopniki sicer zadoščajo predpi&u glede čiščenja hodnikov, za- i neniar^jio pa v zgoraj cH. §-u cestno- poli-cijskega reda normirani predpis ' glede posipanja hodnikov, ki iima na- * men ponesrečenja vsled polzkih hodni- kov prepreciti. La.stniki his in zemljiec, * odin. njiihovi namestniki so za poskod- be oseb im lastnine, nastale na hodnikih vsfed zanemarjenja zakonite dolžnosti, i predpisane v §-u 9 cest.-polliicijiskega ' reda odgovorni tudi po dolocilih kazen- skega zakona in jamčijo tudi zasehno pravno za posledice nastale skode, oz. poskodbe. Osebe, ki ne baio uipoetevale j predmetnih določil cestno-policiyskega ¦ reda, bo podipisani mestni magistral j kaznoval z vso strogostjo in bo pustil ! njihove hodnike očistiti, odfnosno po- ' sujti na njiiihove stroške. — MastnL ma- I giBtrat celjski. J c URADNI DAN ZBORNIGE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRJ JO i V LJUBLJANI ZA GELJE IN OKO- LIGO: Gremij trgovcev v Gelju nazna- I nja gospodarskiim krogom v Gelju in celjski okolici, da bo uradoval referent : zbornice v torek, dne 4. januarja 1927 od 8. do 12. ure v ravnateljtski sobi Prevozne diiižbe d. d. (poslopje cari- narnice). Stranke, ki žele o zadevah, katere zastopa zbornica, kakih pojas- nil, se vlj'udno vabiijo, da se pri ngem v določenem času zgla.se. c PROSTO STANOVANJE: Mi- klošiceva ulica 8, Aleksandra Hühner- bein, 1 soba in 1 kuiiinja brez Stedilhi- '• ka, pritlicjie. - Stranke, ki spadajo po stainovangskem zakonu med zaščilteno asebe, se pozivajo, naj v. roku 5 dni, to je do 5. januarja 1927 ob 12. uri do- ¦poldne naiznanijo v pisarni stanovanj- skega sod'isca, da se potegmjejo za ozn,a,- : ceino Ätanovanje. \\'Yj \ c GORIGAR & LESKOVŠEKOV ffe-' DENSKI BELEŽNI KOLEDAR za katolike in pravoslaivme je iizsel. Gena komadu je 15 Dim. Dobiva se pri zal.oz- . nikiii v Gelju in v vseh knjigarnah. c CELJSKA KüGA. V «obotor-'Sn: nedeljo bodo na Ce)J5Ki kočJ zopf-rtb-' line. Pnjatolji naraveH sankači in smü- čarji so vabljeni. Sntg je izboren, koli- ne pa tudi. 1482 n ; c PLES TRGOVSKIH NA-MJ^- wSCENCEV. Geljski Irgovski nameščeij- ci priredo svoj I. plesni venček dne 8. januarja 1927 v Narodneiri doiiiu. - Eventuieltni čibti dobiček se porabi za uslar.ovitev strokovne kniižnice. •" c SILVESTROV VEČEH. V restav- racijskih prastoi'ih Narodiiega tloma priredi tainburaško druatvo »Danica« Silvestov večer, ki bo nudjl'posetnikom priijetno domačo zabavo. Nalančntje v ogfasu! ... . j c REDNA SOKOLSKA PLESNA , VAJA se priične v nedeljo 2. januaarja i 1927 zvečer zopet v tölovadnici. Bliža ! se plesni vencok. Da bode na-stop brez- | liiiben, se vabite k tocnemu obisku osta- ! lih treh plesniih vaj. ' c PODOFICIRSKI PLES. Podosfi- cirji gamizije Gelje prirediijio dne 5. januarja 1927 ob 20. uri I. Podoficlr- ski plesni venček v prosit.orLh Narodme- ga doma. Točila se bodo pristna ljuto- merska vina. VabiiLa so že razposrana-, Komuir bi vabilo pomotoma ne bilo do- stavljeno, ga lahko dobi v stafcu 39. pe- šadij.skega polka ali pa na dan prire- ditve pri blagaj/ni. Vstopniice se dobijo tudi v predprodaji po 10 Dim, pri ve- černi blagajni po 15 DLn. — Sla\-no ob- činstvo se naproea, da pride točno ob 20. uri in prisostvuje lepi otvoritvi ple- sa, kar bode vsekaikor novost za tu- kajšnje me.sto. 1457 c V GELJSKEM DOMU so vsak petek in soboto koline. 1358 Stenski koledar za I. 1927 smo pri'ozili celotni današnji nakladi Poloznice smo pnloiili današnji številki «Nove Dobe». Prosimo, da se j h vsi pridny poslužijo. Reklamiuj ob|ave. R ZA OPLEMENJIVANJE POL- TI, za negovainje teJesa se je tisočkrat pokazalo koristruo, pa bo tiudi našim či- tateljem vedno dobro služilo. Da se do>- seže bela cista polt: Elsa tekoče i'ilijinb mleko daje obrazu mladeniško svežino 13 Din 20 p. Naijfi;nej«i puder iepote dr. Klugera 27 Din 50 p, Zoper rdeoe, raizpokane roke: Elsa gliteeriii Iepote 19 Din 80 p. Zoper bledico v liou sla- bokrvndh, slaibotnih žena in otrok: Fel- lerjevo pravo okusno ribje olje 22 Dim. Zoper slaibo rast las in prhJjjaji:- ETsa cvet za lase 27 Din 50 p. Za odsti'ani- tev nopotrebnüi las: Elsa depilatorij 34 Din, Za snežno bele zobe: Elsa voda za uista 16 Din 50 p. Zoper kurje oci: Elsa turiistoviski obliž 0 Din 60 p in Elsa tuTistcrwska twiktura 11 Dhi. Za Vaš blagor: Elsa mentolni klinčič 10 dinar jev. Zavojmina im poštnima se ra- c'uma pasebe. Brez pasebn.ih stroškov sanio, ako se nairoči v istem zaiboj'u k slavnim doma^-im sredsiA"oiTi FeJleTje- viin »Elsal'f'iiijdoin« pri llekarnarju Ev- genu V. Fellerju v Stubi'ci Donji, Elsa- trg 356, Hrvatska. R REVMATIZEM (zahvalna izja- va). Gosp. dr. I. Rahlejevu, Beograd, Kosovvska 43. — Moj v.niuk Momčilo Cojic, star 19 let, je preteklo zinio pri delu na poljiu dobil od ozeblim hiud rev- matizem. Od omega caisa sem vse pre- izkuisil ter se niučil pri zidravnikih v Nišu, Knjaževcu, Loka-Banji in Bre- stovačkoj Banji. Navzlic kopanjai pa se ni mogel asvo-boditi od revmatizma, dokler nitsem nabavi'l Vašega leka. Ra- dio Baisainlka, tri steklenice, ki ste-mi jih pred nokaj casa poslalk za kar Vam Ludvik II. bavarski Mestni kino »Prihaja iiz drugih pokrajim, Ebenezer Scrooge, in jo prinevsejo drugacni seli, drugačni vrsti ljudem. Tudi ti ne mo- rem povedati kaj bi rad, le nekaj do- stavili mi je dovolj^mo. Ne morem ne mirovatii, ne ostati, ne morem se niikjer muditii. Moj dim ni sel nikdar preko najuine pisairne — poslusaj me! — v žLvljengu ni krožil nikdar moj duh iiz- ven ozkih me] najumega denarnega, pekla; im težavna potovanja me eaka- jo!« — Scrooge je imel navado, ako je kaj razmisljal, viakniti roke v hlacne | žepe. Ko je premi&ljal, kaj je bil duh •rekel", je tudi sedaj tako storil, ne da bi pogledal kvisku all wstal. — »Moral si zelo poča,si potovati, Jakob?« je pri- pomnil Scrooge paslovno, vendar pa ponizno im uidano. — »Počasi!« je po- novil duh. — »Sedem let mrtev«, je go- voril za,mišljieno Scrooge. »In ves cas potoval?« — »Ves cas«, je rekel duh. »Nobenegai pokoja, nobenega miru. Neprestama muka griizeanja vastii. — »Ali naglo potujež?« je vprašal Scroo- ! g©. — »Na krili'h vetra«, je odvrnil ! duh. — »V seidmih letih bi pa že l'aiiko ve- liko prepotoval«, ^a je zaivrnil Scrooge. — Ko je zaslišal duh te besede, je zopet zakričal in zarožLjal z verigo tako stra- hotno v nočni smrtni tisimii, da bi ga moral poklicati okrožni načelnik na odgovor. — »Oj, vjet, zvezan in v dvoj- no železo vkovMi«, je vzklikniila prika- zem, »nefvedeti kdaj se bodo stekla sto- j letja neprestanega dela neumirjočih bi- tij na tej zemlji v neskoncno večnost predno doseže dobro, za. kar edimo je ¦ sprejemljiiva. Ne vedeti, da vsaka kr- | ščanska duša, ki I'jubeznjiivo deluge v j svojem še tako mal em krogu, čuti svo- ' je umrljivo življenje prekra.tko v pri- j meri z mogočnimi sredstvi, ki bi ji ko- j ristila. Ne vedeti, da ne nadomesti so j tako dolg kes zamujeniih priloznosü enega sanioga živlljenja! In vendar, tak | sem bil! Oj, tak snn bii!« — »Bil si ': vemdar vedno dober trgovec,,Jakob?« j je govoril Scrooge s trasočim glasom, ] ki je začel govorjene besede primerjati ; s svojim živlijenjem. -— »Kupciija«. jo J vzkliknil duh im zopet vii roke. »Člo- \ veštvo je bila moja kupčija. Splosna ¦ Waginija je bila moja kupčija; ljiubezen ; do bližnjega, usmiljenje, priza.neslji- j vost in dobrohotnost so bile vse moja , kupciija. Opravila moje pridabi,tveai:e delavnosti so bila le kapljica vode v nieizmernem oceanu mojega posla!« — Veriigo je dvignil z roko, kakor bi bila le ona vzrok vsega njegovega gorja ter jio vrgel zopet z vso težo na tla. »V tern čajsu potekajocega se leta«, '¦ je dejala prikazen, »trpim največ. Za- ' kaj sem pohajal s povešenimi očmi med mmožiico ljiudii in nise.m nikdar povz- dignil pogfeda na ono nebeSko zvezdo, ki je privedla modre do stamovanja si- romaštva? Ali ni bilo nikjer nobenega revnega domovja, kamor bi me pripe- ljala njena luč?« — Scrooge je bil zelo preplasen, ko je slišal prikazen tako tarnati in se začel grozno tresti. —¦ >Poslusaj me!« je vzkliikniil duh. »Moj čas je skoraj potekel.« — »To želim«, j je dejal Scrooge. >Vendar ne bodi ne- j usmiljen napram meiiL ne bodi preveč ! dobrolioten, Jakob! P ras inn!« — »Ka- ko se je dogodil'o, da sem se ti pritkazal v tej obliki, ne smem povedati. Ves lju- bi dan sem marsikdaj pre-sedel nevid'en poleg tel>e.« — To ni bila prijetna mi- sel. Scrooge se je zgrozil- i'i;. ! do okna, smel v svoji radovoaiv(j.>ii;. LJu- j gledal je ven. — Zrak je bil puln seTu:- I nih bitij, ki so potovala sem in tja ter Sokolski Silvestrov večer v Celfsketn domu. Štev. 144. »NOVA D 0 B A « Strwn 3 ostaaiem hvaležen. Da bi se potisocerili taki zdr&viniki, braije Rusi, ker je moj . vnuk MomčiAo okreval in se sedaj po- j čuti dobro. Moč se rmu je vrniia — cel > dečko kot je bil prejj'. Prosam Vas, da j mi preko pošte Knjaievac posljete še ! 4 stekleriite na moj. naslov. Zahvaljii- j jem se Vam Dimitritje Gojic, ekonom iz Zena. -~ Knjaževac, 24. XII. 1926. — Lek »Radio Balsamika* izdeluje, pro- (laja in razposilja po povzetju labora- iorij Radio Balsamika dr. 1. Rahleje- va, Beograd, Kosovska 43, parter 6. ^ 1403 Em. Lilek. Henry Ford. (Predavanje na celjskem Ljudskem vseučilisču.) (Dalje.) 6', Odgoja za življenje. F.ordova obrtna, meliaiiičaTska in t. zv. službena šola. Fordorvo pogl&vje »Qdgoja za živ- Ijenje« v njegovi knjiigi >Velika seda- njöst in še večja bodočnost« ee začenga 8: "t'Tipovedovanjem o obifitku nekega učenoga Perzijanca pri ravnatelju Foidove obrtn« šolie. Ta Perziijane,c je poJožith razliöne izpite na evropiskih univerzah in je na neki glasaviti ame- riikanski univerzi« ravnokar zvršil svoje štiriiletne specijalne študije. Govoril je več jezikov. IskaJ je v tujem svetu na- abraizbe, da bi doma svojini rojakom s prosveto pomagal. Prej ko se je podal v svojo domovino je obiskal Fordlovo fabriko, ker je bilo v njej tudi več Per- zijamcev zaposTeniih. Ko se je poslovil od ravnatelja je rekel žalastno: »Moja odgojia se je začela z besedami i;n se je koncaJia z besedami. In ko se povrnem med svoj narod mu ne bom imel ničo sar nudRi.« K tcj izpovodi piše Ford: »Prav je imel. Niicesar ni mogel nuditi svojemai narodu, ker je odstranjen od žrvljeaiija iskal svojo naobrazbo. Upoz- nal se je z vsebino mnognh kiijig, ali nijkdo ga ni poucil, kako bi se dale po- bolj&ati življejiske razmere njegovega naroda. Sam ni znal, kako bi si kruh zaslužil, razun če je hotel dirugilm po- dajati besede, ki so jili biti njemu upi- lil.i. On v tern pogledu nii mogel več storiti kakor fonograf, čeravno je dobil vec doktorskih diploin in peeat iičenja- ka. Odgojen — zakaj? To je bilo vpra- šanje, katero si j.e zdaj sain staivil. Mi smo za t. zv. koristno, praktično iz- obrajzbo. Po našem prepriicanju mora visak človek najprej biti v stanu, da si sam zasluži svoj kruih in iizobrazba, ki mu tega ne niudi, je brezkoristna. Smo- ter prosvete ne otbstoji v tem, človežke možgane napolnifti s cirLJienicami, am- pak človeka uciti, da se jiilh poslluži za razmisljevanje. Drugič smo mnenja, da prava od- goja človeka prikloni k deiu. a ne da Knez Bismarck _ Mestni kino jadikovala. Vsako njih je niosilo verige kakor Marleyev dull. Nekatera — bila so najbrž slabe vlade — drugo na dru- gega priklonjena. Mnogc jo Scrooge oseJmo poznal. Z nekim. starim duhom v boll suknji je bil popolnoma domač, na gfežnju je imel priitrjeno velikansko železno blagajno ter straišno rjiul, da ne more pomagati nesrečni ženi z malim otročičem, ki ju je videl spodaj na ne- kem vežnem pragu. Vsem je bil vzrok tarnanja ta, da bi radi Ijuidein poma- gali, a niso iimeli vec prilika Gc so so ta bitja v megli raztopila ali če jih jo megla odela, ni vedel povedati. S svo- jimi glasovi vred so izgiiiila in noč je bila zopet taka kakor, ko je šel domov. — Scrooge je zapri* okrio iin preiskal vrata, skozi katera je stopil dub. Bila so dvakrat zaklenjena, kakor jiih je bil z lastnLmi rokami zaklenil, tudi zatiiki nkso bili premaknjeni. Hotel je reci: »Neumnost!« pa je umolknil že pri pr- vem zlogu. Bodi ker je ali vsled raxbuT- jenja, ki ga je doživel, ali vsled d;n.ev- nega napora, alii vsled vpogleda v ne- vidni svet, ati vsled žalostnega pogovo- ra z duhom, ali vsled pozne ure po- treboval počitka, se je takoj oblecen, vlegel v posteljo in v hiipu zaspal. (Dalje.) Razsirjajte „Novo Dofto' ! bi ga odkronila ad njega. Še le prava odigoja omogočr oIotvx'mi samostalno rnislliti, da si na tak način pri-bori bolj- še žiivljenje za se in za svojce. Treba mladiiča poučiti, da 5'e ne bi zanasal na naklbmjeiiw)st druigih, ampak da bi1 zfiupal svoji lastni moci in sposol)no.>ti. m d?i si sain ustvari, cesar mu je treba. Pouruj mladega čloreka, da božja pr^- vidnost ne skrbi za slabiče, ampak sa- ri o za tiiste, ki so vse svoje moči pri da- lu uiliožili. Mi sinatraino za svojo iruha- strijelno dolžnost, da ljudem pripomo- I remo, da si znajo sami pomagati. Naša prva skrb je bite pomagati dečkom, ki niiso imeli nobene priložnosti, da si sa- mi pomagajo. Zato smo oktobra 1916 otvorili Heoiryja Forda obrtno solo« in v njo sprejeli .sirote in siln.ove vdov ali pa druge dečke, ki niso imeli pTilož- riasti, da se uče kakšnega rokodftlstva. j Mi smo hoteli osnovati solo, ki bi se mogla sama vzdrževati. Danes steje na- ša obrtna sola 720 učencev. Dozdaj je '¦ položiJo 400 dečkov končni izpit in ve- ; čina njih je našla zaslmžek pri naSi ] družbi. Spočotka dobiva vsak učenec j stitpendijo, ki znaša na teden pavprec- n.o 12 dolarjev; vracuoiajo se tudi sHirii- tedenske počitnice. Učenci dobivajo te podpore, da za časa šolanja lahko sebe in deToma tudi svoje starše vzdržujejo. Naša vodilna misel pri osnaitku obrtne sole je bila: l.da učenec ostane decek in da se za časa šolainja n.e pretvori v delavca-; 2. da se znanstveni pouik združi z ioidu- strijalno izobrazbo; 3. da se pri dečkih odgaja čuiVvStvo za odgovorrniasit. — Za- ¦ to se ne delajo nobeni predmeti samo i vaje radi, ampak tako, da sg lahko upotrebljavajio. Pouk se deli v dva oddelka, eden teden v šoiski sobi, dva tedna pa t de- Lavnici. Za šolsko knjigo in laboxatorij shiii cefa Fordova towarna v High- land-Parku (predmestje v Detraitu. Praktioio dolo in pouk v vsolski siobi sta tako azko zdruiena, da so učenci v stanu v mmogo krajšeni času zvladatl kakišen predmet kaikor v vecini drugih obiinih sol. V delavnici pravilno iadelani iz-1 delki se nafcuipi(jo od Fordove dt*uižl)e. Na tak naicitn se sola sama vzdržuje in poleg tega se pri učencih zbiudi zave-st, da nosijo za svoj« deio odgorvarnost tu- di črez šolski prasg. Posikrbljeno je tudi za zabavo, igre, sport in atletsike vaje. šolla ima svoje mostvo za »foot-ball« in »base- ball^. Za časa znanstvenega pouk a je odmerje:na ena ura na dan za igre na sportnem prostoru pod strokavnim vodstvom. Ce položi uoenec v 18. letu izpit, obvLada rokodelstv^o, ki je tako dobro plačano, da mu ostane zadosti denarja za podaljšanje študij. Naijprej se mu : ponudi mesto pri Fordovi družbi (Ford-Motor-Gompany). Ker si je kot učenec saan zaslužil za svojo obskrbo, I nima nobene abvemosti nap ram dru- ; žbi; pa vendar se odloči večina, da da- j lje dela pri njej. Povprdcrii zasl:užek graduiranega delavca, to je takega. ki je v sürih letih dovršil Fordovo obrtno šoto, znaša na dan 8—9 dolarjev. Če bi mi hoteli izpustiti iz case sole samo od- l"ične učenice, bi jih sprejemali na dru- gi podlagi; namreč na podJagi strogih svprejemnih iizpiitov. Ali mi hocerno po- magati onim, ki so najlvec pomoci po- ! trebni.« (DaWe r>ride.) MestMt Kino Celje __ NaijsIjaLJnefsi dvorni film ! Sobota 1. (Novo leto), nedelj 2. in p ncleljek 3« jan. Cesarica Elizabefa duševno osamljena vladarica Franc Jožef I. avstrijski cesar Stras^a usofia kralja *.. Monumentajna zgodovinska drama iz dvornih krogov v 8 dejanjih. — V glavnih vlogah grofica M. Esterhazy, Thea von Auersperg, Mariborčan Olaf Fjord in Eugen Preis. Pretrcsljiva Ijubavna drama bavarskega kralja Ludvika II. in baronese Tirnau ob StarnberSkein jezeru. — Razkošje dvornega življcnja. Intrige dvornc ka- niarile. — Izredno napeto dejatije. — Krasni naravni posnetki. Priznano najboljSi dvorni film. V glavnih vlogah nastopajo cesar Franc Jožef I., cesarica Elizabeta, bavarski kralj Ludvik II., knez Bismarck, Rihard Wagner, princ Luitpold bavarski in baronesa Tirnau. Reklamne fotograsije niso razstavljcne, ker so v Avstriji znplenjene. Predstave : v soboto in ncdeljo ob '/2 3-. 4.» 6. in 815, v pondeljek ob 8 15. v Sirom domovine. š Zaposlenje tujih delavcev pr nas. V ministrstvu za socijalno poli- tiko so bile te dni dovršene izpre- membe in dupolnila k obstoječemu pravilniku o zaposlenju tujih delavcev, V na5i državi se bodo po načrtu no- ve^a pravilnika rnogli zaposliti le oni delavci \z inozemstva, 0 kater h po- sebna komisiia ugotovi, da razpolagajo s tako strokovno kvalifikacijo, kakorSne nimajo naši delavci. S Nov učnl načrt za srednje sole. Posebna komisiia ministrstva prosvete pod predsedstvom pomočnika mmistra je dovršila redakciio načrta riove^a zakoria 0 srednjih šolah. Načrt je že izročen ministrstvu prosvete. V bliznj'h dneh bo sestavljena komisija, ki bo razpravljala 0 n&črtii zakona o vse učitiščih. V komisiji bodo zastopane vse fakultete naSih vseučilišč tcr dele- ghti uclruženja vseučil §kih profesoriev. L Žene in otroci izsdjtncev smejo vAmerlko. Senat amertškh Zedni|emh držav je sprejei z dvema Kl^sOvMima veCine naredho, ki do^ol ue 35000 ženam in otrokom izseliencev, ki no se nastanUi v Zedin|eriih državah v I. 1921. do 1924., da se smeio priseliti k svojim domačim. Ta pntok novih izseheicrv nj sp^da v šte|i 5um se dovrSa va|o načrii za rxi^ozdovanie goličav v Jtižni Srbiji, Črni gori, Herce^ovin'. I Dalrnaciji in drugih krajih Takoj po- četkom pnhodnje pomladi se pri(!ne s pogozdovanjem, ki se bo nadaljevalo z veliko agilnostjo. Generalna direkcija šum ie že poskrbela za potrebne kre- dite. š OP0Z0RIL0 NEZAPOSLENIM DELAVGEM. Ministrstvo za socijalno politiiko razglaša, naj nekvalificirani delavci sploh ne prihajajo v Beograd in Zagreb, ker glasom poročil borz dela v večjih mestih ni izgleda za zaposlitev. Glede zaposlenosti naj se obračajo v prvi vrsti v provinco, kjer je brezposel- nosl manjša. š OD ŽALOSTI RADI ŽENE V SMRT. Delovodjio v tobaeni tova,rni v Ljubljani Franceta Gerneta {z Stožic pri Ježici je smrt njegove žene taJfo sil- 110 užalostisa, da ji je sklenil slediti prostovoljno v smrt. Svojo namero je iizvršil dne 23. t. m. Našli so ga obeše- nega. Pokojni Černe je bil čislan mož. š POPRAVA ŽELEZNIŠKE PRO- GE ZIDANI MOST—ZZAGREB. Ker je železniška proga Zidani most—Za- greb v slabem stanju in je vsled tega znatno otežkočen promet konvencijo- nalnih brzovlakov, ki na tej piogi ne morejo vzdrževati predpisane brzine, je generalna direkoija državnili želez- nic odredila, da se ta proga čimprej temel'jiito popravi, zlasti pxi Brežicah in Dobovi. Š ZA1CON 0 ZBOROVANJIH. Iz pisarne vettkega župana mariborske oblasii nam javljajo, da je stol sedmo- rice, oddelek B, kot kasacijsko sodišče v Zagrebu, z dne (3. junija 1923 Kl 1(52- 23-3 ob priliki neke ničnostne pritožbe v varstvo zakona izrekel, da ostane v Sloveniji ion Prekmurju zakon 0 zboro- Rihard Wagner Mestni kino vanjdh z dne 15. ttovembra 1867 drž. zajc. št. 135, v velja'vi, kolikor ni v očit- nem nav^skrižjiu z ujstavo in dokler ne dol>hno v cl. 14. ii&tave napowdanega ißrvirziilnega zakona. š VELIK POŽAR. V no6\ od pet- ka na .soboto je v Beogradu nastal v to- varni u«nja tvrdko P. Araanbaäic po- žar, ki je vpepelil celo prvo na.dstropJG. Skoda'se cen/i na 700.000 Din. Zanimi- vo je, da je ravno pred letom dni na- stal požai1 v istem paslopjiu in je tudi tak rat pogorelo prvo nadstropje. š ZARADI 50 DINARJEV. Za- grehška policija je airetirala Leopolda Novaka, rojenoga v Hainburgu, a prL- stojnega v Dvor pri Novem mestu, de- ljavca brez stalnega bivaliišča. Novak je prišel pocetkom prosfega tedtia iz Nmega mesta v Zagreb, kjer je pren-o- eeval v baraki Matije KraJjiica. Zigodaj zjutTaj je Kraljieu iz suknje izmaknil 50 dina.rjev in pobegnil z denarj-ein na kolodvor. Kraljic je tatvino kmalu opa- zil in zalotü Novaka še na kolodvoru. Novak je primal, da je hotel z denar- jem pobegniti v Ljubljano. š POMILOŠsiENJE DVEH NA SMRT OBSOJENIH MORILGEV. — KraJj je pom'idostil dva na smxt obso- jena morika in sicer trgovskega potni- ka Bana, ki je pri Vel'iki Gorici umoril in oropal nekega mlinarja in mlado- letnega J. Novaka, ki je v K nlmerje\iein log-u pri Zaigrebu umoril nekega bera- čaj. 01>erna je bila smrtna kazen spre- menjena v dvajsetletno težko ječo. š višje pebagoSke Sole ima jo značaj fakultete. Na zahtevo gsavne kontrole jie prawetni odsek iiz- dal odlok, s katoriin se priznava viisjim petlagaškiin šolam v Beograd'u in Za- grebu značaj univerzitetne fakultete. š NAČRT OSNOVNOŠOLSKEGA ZAKONA je v rniniistrstvu prosvete do- vršen. Končno redakcijo osnutka ima- ta sedaj dr. S. Čajkovac im Mih. Stano>- jevič. V zakonskem projektu so zelo vaine odredbe: Vzdrževanje šol je pre- puščeno občinam proti točnim izpla- čilom iz državnoga proračuina. Siro- mašnim občinam postavlja sole država. V Bosni pripada vzdrževanje šol držav vi. Ustanovi se fond za 10 milijonov za postavljanje šol. Možitev učiitelljic je svobodna. Osnutek osnovnašolskega zakona izifde v kratkem v tksku. š HONORARJI SREDNJEŠOL- SKIM PROFESORJEM. Ministrstvo prosvete je odobrilo večji kredit za iz- plačeva.nje zaostalih honorarjev profe- sorjem srednjih šol. š ŽELEZNIŠKE CENE ZA TU- RISTE. Prometno ministrstvo je odo- brifo vsem turističniim društvom, ki bo- do tekom zime posetila Slovenijo, polo- vično vozno ceno. š ZAHVALA SLEPGEV. Ob no- vem letu se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so se nas spomnili s kakršnim,- koli darom pred Božičem in prosimo obenem še za naklonjenost nje in tudi vse one, ki se nas dosodaj še niso spom- nli. — Podporno drudtvo slepih, Ljub- | ljana, Wolf ova 12. š SILVESTROVO V ŽALGU. So- kolteko drustvo v Žalcu priredi na sta- rega leta dan zopet svoj obieajni Sil- vestrov večer z zelo bogatim rporedom. Uvodoma — točno ob 8. uri zvecer — '¦ bo gledališka predstava. Uprizori se j dvodejanska šaloiigra, spfoh prvič na i slovenskem odru, namreč »Častni ob- ean«, ki slika razmere malega mcsta v velezabavnih prizorih. Nato bodo slo- dile telovadne točke, enajst po številu, ki bodo zelo ucinkovale. Govori 0 in- temzivnem delu v sokolski telovadnici. Po teliovadbi pride alegorija. Za ta zelo zabaven večer se pricakuje obilo ude- ležbo. Spored se bo vršil pri pogrnjenih mizah; zato si naj posamezne družine pravočasno preskrbe mize, ker bo po- vpraševanje vefiko. Vstopnina pri mi- ; zah po 10 in 8 Din, stojišea 5 Din. Za prosto zabavo in pred posamezninii točkami bo igral prvovrsten orkester. Za dobro postrežbo je paskrbljeno. ; š POKOJNINE IlClTELJSKTH VDOV. Glavna kontrola je izdala te dni odlok, da ima jo vdove učiteljev, kl ho biJi vpokojeni pred sprejetiem novega. uiradniškega zakona, pravtako pravico do pokojinine, kakor vdove po novem. zakonu vpokojenih učiteljev. PMrojone oblasti so namreč v več slučajih odre- kale to pravico. ^ ¦¦¦'. 4 »NOVA DOB Ac Stev. 144. Dr. L B. Krst Jugoslavia. (Famtasticna siiika iz 1. 193 . .). Težkiih korakov jo stopal Ivko So- vie neko .nedolj.o avgusta mesca popol- ckie navk rebel' k ostrovrškemu županu. Mrko je zrl pred sebe, obraz mu je bil libra« v trdo, odliočne črte, in dolge, ko- žate obrvi so naježen.o strlt'l't» erez oo.i. Brki, ta ponos njegov, ki jiih je sicer tako rod zavihaval, so nenirejeni vkscli v veter, ki mu je bril s hriba nasproti im se z njimi poigraval. Vse je kazalo, da je Scnič slabe volje. Zakxst, obonem pa tudi jeza sta mm z.rli Ik obraza. Kako pa tudi ne? Že celi mesec in dalje so na Ostrem vr- fou. ter v njogovi bližirji in dadjni okali- ci vladale naravnost n'0/.n.os.n.e razmo- Te. Najprej je Joži VraJjcu, odlicne- mu narodnjaku, zanetila zločinska ro- ka požar ter mil uiiiieita. skedenj, go- spodarsko poslopje in domačijo. Prišol je na stare dni ab xse, p ret Ha je njemiii ter rodbiui beraška jiaJica. Ni še bila prav pazabLjena ta ne- xgoda, žo je bilo javljiemo, da so Juriju Vrazu, nacehiiku Sokola im predsedni- ku Ciril-Metodovo podniznico, zlikovci: 7. dinainitoni ali s cem razstrelili vodlno centralo, ki nwi je gnala daleč naokoli znafni niiliin, kovačniico in žago. Ni so mini'fo leto dni, kar si je siromak s težko in posteno, v potu obraza pribor- jenini kapitalom pozidal ter zboljšal. zuiodorniziral, kakor se pravi, to svojo napravo. Danes pa priča samo še kup razvaliil o prejttiijein blaigostanjiu. Pred 14 dnevi. so šoLskega nipravi- telja Rajka Borina ko se je vraeal pro- ti večeru domov iz Reinsinika, kjer je priredil zborovanje Jugoslovanske Ma- tice, neznani klativitezi napadli iz za- sede in umorili. Bil je že par let sem. duša vsega narodno-borbenega pokreta. tu. gori na sevexni liarodni ter državmi meji., vzor vsem rodoljubom, toda trn v peti za vse one, ki so več alii inanj po- tiiheim rovarili zoper narod in državo. In tako bi taJiko naštel celo vrsio shičajev, ki so jasno kazali. na to, da to že niso več zgolj slinčaji, temveč, da gre za organizira.no gonjo zoper znshižno ter z/voste pasti'rje naroda ob tej naj^- bolj izpostavlijeni toeki. IzpostavljeniV Körnn? Čeiniv? Ivko Sovio, je obstal. Bas tu s tega ovinka se mu je nudil najlepsi razgled tja proti Arvežu, Ivnki, Zelenenni Travniku. Krasni, zeleni gozdovi so so mu razpro&tirali pod nogamii. Tarn iz- za desnc so ga pozdravljaLi prijazni vi- nogradni gricki okrog Sv. Križa im Sv. Urbana. Solnčne Slaveoiske gorice so vabile v s\oj raj;. In tarn na severu >e iz tenke koprene migutata skiipina be- lih b.iis okrog stožčaste gore — Gradec. Da, res je! Tu leži Bartscliev »Deut- tsches Leid«, tu sem mi'ka in vlece Nenico z lieodoljivo silo že itzdavna! Njikove sanjave, roman.tične du- &e, kakor Rudolf Hans Bartsch, so srč- no zabrepenele po teb kraji'h. NjiJiovi poliliki a la Wastian, d)r. Hasse, dr. Delff in dru'gi, so tu preko gradili svoj- čas povestni most do Adrije. Nonoiska bojna drustva, na čelu ji;m »Sud mark« in »Scliulverein,«, so tukaj kupovala zemljo in kri — ves neniski narod je že od nekdaj, zliasti pa i>zza 80. let pre- teklega stoletja, imel oci pohtepno upr- te v ta divni kos sveta. Svetovna votjina je bila sicer zaenkrat ustavila n.jegov zmagoviti pohod proti siinjemu jadran- skemu morju, toda od ta.krat je že po- teklo toliiko in toliko let. Med tern pa so ti stari cilji nemškega iniperi.ializm;i zopet oživeli, ra^tli od leta do leta, mi- sel na maščevanje za 1. 1918. je po- novno razpaljevala bojevita srca od Belita do Drave im Karavank! Prišfi so odločilni dnevi, nastopal je dan končnega računa. Doslej saino- stojna republika Avstrija se je — brez dvoma s pristankom Beroltna — pro- glaai'la za s-estavni del Neniske države. Vsa Evropa je pokoncu. Diplomati spletkarijo. Državne zveze pokajo ali pa se slovesno obnavljajo. Splosna ner- voznost je dosegla vrhunec — s prita- jeniin dihom posluša vse iji čaka, da se zabliska in trešci. ^^ Berolin še ni govoril. Tada — hm — za razumiiiega človeka pač ni nobe- nega dvoma, kako se bodo oiloci'si ob Šprevi. Tarn so že dolga leta brusili nož in se pripravljali na ta grozni, ponov- ni pokolj človeštva. Srce je jeknilo od eevera do juga, to veliko, mogocno nemško srce, pamet pa je utihnila, se pokorila, podvrgla. In tako je toliko Sctizacija! Oglejte si največji film zadnjih rnesecev, Sensacija! ki ga občuduje ves svct, znamcniti rusUi velefilm Carjev sel Mihajlo Strogov Insceniran po slovitem romanu Ju!e» Vfc^ne-ja» V glavnih vlogah Ivan Možuhin, Nat. Kovanko, Gajdarov. Predstave: I. del: na Novcga leta dan, potem v nedeljo, pondeljck in torek. II. del: četrtck 6., pctek 7., soboto 8. in nedeljo 9. januarja. kakor gotovo. da bodo spet trčili drug ob dnigega narodi, t-ele države, dä — svetovi. Mord a že juitri? Ali pojutriš- njiin? Tako je misliil sain pri sebi Ivko Sovič, ko je stal tain na vrhu Kozjaka in gi'edal v ta raj okrog sebe. »Narav- no, da bonio mi tu gori prvi postavlje- ni med dva ognja. Naža meja — ali ne gori že dan.es? Ze meseo dni? Mi smo predstraia v bodočem boju. Prve praske se že vršijo!« In Sovič je vzdibnil. Saj ti lie.pro- stajii požigi, umori in razdejanja go- vorijo vendar dovolj jasno, da jih po- vzroeajo le sovrainiki zavednih Juigo- slovenov, Nemci iz Avstrije. pa tudi domaci, i/n odpaidniki. V vsem je opa- žati gotov sistem. Zakaj se pa Rolla- ritscliu ali Pibroutzu all Swarsclmi^ggu doslej ni skrivil niti las? Ali županu Pototschniggu? Javna varnost vendar ni samo za te! Da, bas zaradi toga je Sovič sedaj na potu k z-upanu. Vzravnal se je, od- ločno zavihal brke in črez malo časa stal na pra.gu velike, Jepe, enonad- stropne hiže ostrovrškega žmpana. To- liko, da je še imel ca.s pomiis-lliiti, iz ka- ko revne koče se je tekom borih 10 do 15 let razvila ta, .po km.e>ckih pojmib naravnost palaci podobna stavba, že mu je prišel nasproti župa.n sam, Jože!" Potoitschni'gg. »No, kaj pa je tebe vendar enkrat pripeljalo k menu«, ga je ta ogovoril. tako nekako zvrha, kakor je sploh imel navado, pasebno v zadnjiib časili. »Že dolgo si me zanemarjal.« Bil je dokat rnož zavalljenega lien, in gl'adkü obrit. Nadtitost, obenem pa lokava^t Ma jnu zrli iz obraza. Vendar pa nekega ,^tra- ha. le ni rnogel popolnoma priikriti. »Delo in skrbi, saj veš«, mu je od- vrnil Sovič. čudec se sam pri sebi, da I ga je župan prestre^el že kar na pra- gu, ko se je vendar sicer vedlno pustil dolgo isskati in klicati. »Toda danos je kupa pelina že polna do vrba! Naša obcina postaja pekel. Ti gledaš na vse te homatiije zadnjib dni križem rok im . . .« »Že mogoče«, zamahne Pototscb- nigg z roko, »ampak tu zuinaj ni mo^to, da o |em razpravlava! Vstopi!« iio pa je Sovič odločno usmeril korake proti veTiki sobi na levo, ga je , župaai naigl'o, vznemiirjieno ustavil. češ: i »pojidiva gori v mojo pi«arno! Tu je j danes vse razmetano. Predelujemo.« Sovitč sicer ni opazil nobenega de.- lavca in splob nič^sar takega v veži. ] kar bi kazalo na kakr^nokoli prodelo- j vanje v him, vendar je aledil gos.poda,r- ju po stopnicab v prvo nad»tropja — I Skozi okna nj-egove pisarne je bilo vi- deti daleč proti severu in zapadu tja do hribov nad Zeleniun travnikonv. Mi- lo se mu je storilo in bt/lj napram si*bi je polglasno, otožno zasep^tadc »Oj, ko bi vse to bifo in ostalo nase!« »Naše?« pritegne zupan. »Saj to i je vendar biilio, je im bo verino na.sel Saj smo vendar Štajerci)! Vse, kar vidiž okrog sebo, na vse »sti.ri vetrove, to je zelena štajerska dežela. naša domo- vi . . . .« »Stoj!« ga zaprepaačen prekine Sovi^. »Ti kot župan, kot glava naše občime bi najmanje smel tako govoriti. To je roganje nasi pravi domovini, Ju- goslavia i.! To je greh zoper našo drža- vo. Štajenske vendar že izza prevrata ni vec, sedaj . . .« »Vem, vom, Tvko, kar mi bočeš re- čii! To vse so suhi, prazni zemljepisni pojmi. Jaz za svojo osebo som v sreu i se vedno sin Stajerske, kakor sem to bil j nekoč za Časa velike Avstrije. Ta deze- | la, pri nas tu, geografično sicer re ob- stoja več, toda moja duša, moj san, ves ! moj znaeaj jo se pozna, jo čuti slejko- ! prej. Ce sem slučajno sedaj že osmo le- j to župan tu na Ostrem vrhu, to na tern ničesar ne spremeni. Zupanovanje je moja javna sruiba, na zunaj. Zasebno, kot človek, pa niisem omejen na pre- hodne deželne ali drzavne ali narodne meje.« »Tako,?« zarohni Sovič, ves tresoč se od gneva. »In to se drzneš ti, župan j'ugoslovenske obmejne občijie, povedati. meni v brk? Zdaj si vendar enkrat od- ločnto in odkrito ]jo-kazaf svojo barvo! Ti ne priznaš nas ill mej., ker škiMš črez nje proti severu! Gradec, kaj ne, Du.naj in Berolin — to so tvoji vzori, tvoji ci- lji?! In jaz sem prišel danes, da iscem pri tebi kot prvi oblastni osebi v nasi občini zažčifte za narod no čuieče obca- ne! Ha-ha.! Zdaj razuiinem, zakaj se. niti ne zganeš, da bi zatrl zalego, ki pi- je naSo narodno kri.. DeinoraliziTati nas hočejo. zbegati, zanasti zmedo v naše vrste, in ti to mirno gledaš! Mor- da celo Se odobruješ? Nesreča za iie- srečo zadeva naše može, stebri naToda padajo — župan pa . . .« »Nehaj!« ga zamičljivo ustavi Po- totsebniigg. »Za to je drzavna oblast. čemu pa so žandaruierije in sodnije? He? Naj jih polove, ce morejo, in mir- na Bosnia. Jaz si ne bom op ekel pr- Rtov.« >Ke.r držiš s puntarji. Le priznaj' Ne taji!« »Ali jih poznam? Zdi se mi pa, da to niso navadni lopovi, ki žgo. ubijajo iin podkajo po iiaših krajib. ALi nimaš tudi ti vtis. da gre za politi^.nL akcijo? In politični grehi — moj Bog, kosiiko se jih je v nasi državi že storilo! Brez pokore in kazni. Saj vendar vidis, da \Te tudi v sosednih občinah, od Sv. Priimoza preko Remsnika po celi meji noter do Maribora. Si slep? Tu so na deki tajne, pa mogocne sile! Kdo jini pozna izvor, kdo preceni njihov obseg? Avstrije je z odloeno kretnjio zai)lula \ objem Nemcije, nemška Štajerska tvori ali bo vsaj že te dni tvorila del^ Volike Nemcijte! In ti se čudi«, če se Štajerci gibljejo, če se tod majejo tla, ce meja tu na Kozjaku gori?« In pristopiivsi tesno k Sovir.u mu položi župan roko na ranio ter reče: »Pasluišaj me, Ivko! Stara znanca sva. Skupaj sva služila vojake v ranjki Avstriji.. Ramo ob rami sva se borila v Karpatih, na Doberdol)u. \ tiToTskib Alpaii, v Scdmih občinah. Jaz navdu- sen fttajorc in Avstrijec, ti mrko zroči Slovenec! Boiil si se jtuinaško, toda brez ognja, ki ga podžiga prepričanje za sveto stvar, samo zato, ker si se mo- ral. In priišla je katastrofa. Ti si vsto- piil v Majstrove čete, si se boril naKo- rošketm, bil celo težko ranjen nad Veli- kovcem, stal si nato doma vedno v pr- vih vrstah naroda tu gori na severu — in uspeh? Kaj si? Kaj imas? Ali ti je narod poplačal tvoj trud, tvoje žrtve? Ali ti je država. katero si tako navdu- šeno pozdravil ob njenem rojstvu, po- pravila tvoje bajte, pomnožila tvoje premoženje? Si žef morda kako časti za svoje narodno delovamje? Imenuj mi le mrvico tega, kar ti je nesla Jugosla- vija?«- (Dalje pride.) Sprejme se potnik oziroma zasfopnik za Slovenijo s primerno kavcijo. Nastop po dogovoru. Ponudbe z zahtevki na : rl id JUZllUSLdJtJI SKd Vllldlölvd ÄdUlllga registrovana zadruga z omojeno zavezo. ^^ Pripof*oča se ^^ izdelovalnica in trgowina moskega in ženskega ^^^= perila kakor tudi čipk. Predtiskarija, entlanje na s.troj itd. Najnovejši vzorci na razpolago. 35 Cene konkurenčne. 33 Postre2ba točna in solidna. — Zaloga to- varne ženskega peiila »Leda«, Ljubljana. NI. Srihar, CeSje, Gosposka ul. 27 paTRia Važno zä vsako gospodinjo! Ako potrebujete prvovrstno b^lo blago kakor: Sis one, batiste, opale, atlasgradl, franc, damast, hlačni gradl, kroise, nankinj, platno za rjuhe itd., potem si oglejte pred nakupom cene in kvalitete. ß. 'Pafan v Cefju. Tedenski izkaz mestne kiavnke o V\w\u In uvo/.u od 20. XII. do 26 X'l. 1926. I Zaklana 1 vina | UvuZtiiiu niKsu V K|) •— eö nj cc .— 1 rn e .- g;S5.|aj'>oo-> > o o Dečman Ferdinand - — 2-----------1-----------— 51 — — - — Esih Matija .... ------3------21----------------40 — - — -Friedrich Ivan ...-----------j~ 111-------------_____ (iorenjak Josip . .-------2j"2-------5 —-------— - — — — — Gunžer Fridrik . . 3-----------------------------------------— — - - -Hole Ma.tin . . . .-------2---------------------------------171 125 - - -Hohnjec Victor . .-------1--------4----------108- - - -Hohnjec Stefan ..------1 (— — 1 3 — — _— — — ___ Janžek Marija . .------1 — •- 2-------— — — — — — — — Kroflii Alojz ....------1_ 2-2- — -- 156— - _ — Lapornik Ivan ...-------_j-j'l 4 1 --- — - — — _ — Leskošek Ivan ...-------— 1 -| — "1-------— — — 72 — - — — Robek Anton ... - _J _ 1; 1 - — _— — --_ — RebeuschegK Franc — 4 5 — 6 6 - ¦— — — 54 — -- — — Reicher lvan . . . -------4 —'— 2 2 - - _ — 20 - — — — Urbančrt Aiolf . . 2------_ 1 — — _ — 108 - — _ — Vo sk Rozalija ...------211-----------— _— — — _ — _ Zany Viktor ...-------_______-----------—--------— 214 — — — Zavodnik Alojzija — 2-------1 2 - ~ - — 90 - — — -Kač Franc..... — _-----------1 ------------— — - — -LeiičFani .... — U_ — 1 — - —--------_____ PlešivčniK Ana . . - -I_J-------i|-------------------- 1,3 — _ — — Reberšak Anton . — _'-------------------------____. — _ Pilih Karl . ... - — —'---------------------------------— - _ - — Invali ski dom . . — —'—j — 1-----------______ Jora (slaščičar) . .-------' —'-----------1---------____ — _ Skoberne Fric .. -----------2---------------— — — — — — Zasebne stranke .-------------------—-----____ _ __ i Bernanii Dra 0.. — - 1---------------______ | bkupno . . 1 3|— 27 10 3 28 33j-|-|-| —j9J1j<41|—|- -| Štev. 144 »NOVA DOB A« Stran 5. Kam greste na Silvestrovo? V s-estavracijskih prostorih Uar. doma priredi tamburaško društvo „Danica" Silvestrov vecer 8 plesom h kateremu so povabljeni vsi prijatelji prijetne zabave. Vstopnina prosta. Za telesno okrepčilo bo preskrbljeno v polni meri. Dobra in pristna kapljica, sveže pivo, koline, jetrnice, krvavice, vse kar si srce poželi ! Če se hočete neprisiljeno zahavati na Silvestrov večer, pridite ! K obilni udeležbi vabi KAROL in PEPCA PERC. UNION ČOKOLADA KAKAO BONBONI Gospodatpsfvo. g NIVO GEN NA DEBELO SE DVIGA. Mednarodna vredn.ost dinar ja je bila z neznatniiimi izpremembaini vse leto stalma. To so j,p obdržalo tudi v ce- nah. ki niso poka.zovale divjih skokov, temveč»so popuščale air narasöale, ka- kor je nanosel tržni položaj; ravnase so se po moči povpraževainja in pomud- be. Kakor vonio iiz prakse, cen-e vsak- danjim patrebščinam na drobno letos v oboe niiso valovale v vecji meri, dočim .so cene na debelo, pokazovale nekaj vecje sprominjevanje, kar je vsaj raz- vixLno iz indeksa beograijisko.ga »Pri- vredn>ega Pregleda«, edinega jmgoslo- •veaiskega indeksa cen na debelo. Tako je let as padala cena žiiviini, meso pa se zaradi toga ni pocenilo v enakem raz- merju. Tudi cena moki ni držala kora- ka z valovanjcm žitniih con. Cene se- zonskega blaga (jajca, sadje iftd.) se giblje.jo kakor običajno: čton bolj gre- mo v zimo. tem krepkej&e so cene. Za pravilno negovanje telesa pokazujese Fellerjev pravi blagodišeČi »Elsafluid« koristnega delovanja že od Časa naših dedov. On daje osla- belemu telesu novih moči in sve2osti, oživlja živce, jača mišice in kite in prija vsem telesnim delom. — Drg- njenje in umivanje z Elsafluidom krepi utrujene oči in zabranjuje nahod. ~ Z vodo razrcdčen izvrsten za izpi- ranje grla in ust. Da je Rlsafluid povsod tako priljuljen, je stoiila baš njcgova vsestranska uporaba odzunaj in znotraj kot zanesljivo domače sredstvo in kosmetikum. MoČnejši, zato boljšega delovanja kot francosko 2ganje. Zahtevajte za poizkus povsod izrecno »Feller- jev« pravi blagodiSeči Elsafluid v poizkusnih stekleničicah po 6 Din, v dvojnatih steklenirah Po 9 Din ali specijalnih steklenicah po 26 Din. o poSti pride tem ceneji', čim več se naroči naen krat. Z zavojnino in ooštnino stane : 9 poizkusnih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici 61 Din; 27 poizkusnih ali 18 dvojnatih ali 6 specijalnih steklenic 133 Din; 54 poizkiu- nih ali 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic 250 Din. Naročila nasloviti razlofno takole: Eugen V. Feller, lekarna v Stublci DonJI, Elsatrg 356, Hrvatska. R. SAUNIK modna in galanterijska trgovlna CelJGa Aleksandrova ul. 4 nudi vsakovrstno blago, kakor n. pr. moško in žensko perilo, nogavice, ro- kavice, otroške obleke, dežne plašče ter dežnike, pletenine, klobuke, kape, vse vrste robcev itd. po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna. 26—4 Razgled po svetu. i- OGNJENIK V ALBANIJI. V gorati pokrajini Salka v Albaniji se je vsled zčidnjih potresnih sttnkov na vr- hu neke gore odprl vu;lkan, ki že nekaj dni bluje ogenj in Tavo. Voda bližnjega jezera vre, Prebiivalstvo je zapustilo svoja domovja in išoe zavetja v odda- ljeiLejsih krajili pri sorodnikih in znancih. Potres je povzročil v Dracu težke poškodbe. Mnogo stavb je poru- šenih.. Potres je zahteval mnoge člore- žke žrtve. Nad tisoc os^b je brez krova. ltalijanska vlada je odposlaJia v Drac oddcJek Rdečega križa s potrobnimi zdravili in sotori za 650 oseb. r SMUT SVECENIKA V GER- KVI. V pondeljek je v dunajski farni cerkvi »Brezmadežnega spočptja« med rekvijem zadela kap duliovnika Vilje- ma Fiedlerja. Prenesli so ga nezavesl- nega v zakristijo in poklicali zdravni- ka, ki pa je ugotovil' nastop smrti. r PREBIVALSTVO FRANGIJE. Po uradnem ljudskem stetjit iz leta , 1926. je znašalo število prebivalstva v Franciji 40,743.851. nied tomi 2498.230 iniozemcev. r KON EG LATINSKE DENAR- NE ZVEZE. Po doslej še nepotrjenih vesteh se je Ita.ldja pridružila švicar- skemu naziranju, da je v^led iizstopa Belgije prITO« pasta za zobe — najbolja. Enrilo ) Splošno priljublfen i kavni nadomesteh; oKu&Gn i cenen. Dotoiva se v vsef} dobro asorüraniß kolonifalnil) trgovinaf). St ran 0 »NOVA DOBA« Stev. 144. Izvrstna, naravna štajerska, bela in rdeca vina vedno sveže marčno in črno , s pivo priporoča gostilna Emil Schara, Gospod Franc K0LEN0 iz Savinjske doline se naproša za svoj naslov. ANTON LEČNIK upar, op>tiK, zlatap Celje, Glavni tr»gr 4 I Šč e m za pisarno registratorja ter tudi enega nočnega čuvaja. Ponudbe na P. MAJDIČ, Sp. Hudinja pri Celju. Lepa enodružinska hiša 3 sobe, kuhinja, velik vrt, 10 minut od kolodvora Celje, je po ceni na prodaj. Naslov da Breznik, Celje, Dolgopolje 1. Sprejme se hišnico s prostim stanovanjem, obstoječim iz ene sobice in kuhinje, za zakonski par brez otrok. Informacije v upravi. lepa moška zimska suknja, stenska ura in kuhinjska posoda po aeelo ugo • ni cent* Naslov v upravi lista. Klavir dobro ohranjen se p**oda za Din 1500. Ivan OBLAK, Radeče St. 35. Opoxorilo. Svarim vsakoRar, o meni raznašati neresnične vesti, ker bom sicer proti vsakemu obrekovalcu sodnijsko na- stopil. Vilim Sekul n, črkostavec tiskarne »Celeja«. Srečno in vesejo ,, , NOVO LEm želi cenj. strankam Marij a Böi-qw tFjBtlna ilialnlh atrejn Is knits Celje, Kralja Petra c. 33 Srečno in Vcjelo JtoVolcto zdi Vsetn ccflj stranHara praac Ccrar toVarna HlobuHoV V Domžatah podružnica Cclje, Ci5posl(a ulica 8 Srečno in veselo NOVO LETO želi cenj. strankam Avgust Maček čevljarski mojster Celje, Slomškov trg 6 SfbČibo in veseio NQVQ LETO želi vsem cenj. odjemaicem Ivan Mastnak manufakturna in modna trgovina CELJE, KRALJA PETRA CESTA Sreeno in veselo JSLOVO LETO želi vsem eenjeninn gostom gostilna pri „Zelenem travniku" I^eberšak, gostilničar. j Rcrošec Drogotin, lesno trgovina GorenjE št 7, Rečico ob Paki išče stalnega, vtSčega in zanesljivega nakupova!ca za nakup jamskega Sesa v Celjski okolici, s provizijsko plačo. Pismene ponudbe z nravnostnim spriče- valom do 4. jan. 1927 na gornji naslov. Dfllmatinsiia domača yina nudl v vsakl množint najceneje fvrdka 50 46; I. I*. IVIatko^ric, Slomškov tii»jy X Kolodvorska restavracija Celje VALTBR HOBSäHER nudi najboljSa vina, izborno pivo in vsakovrstno gorko ter top'o jed. Vsak potnik dobi vsakovrstna delikatcsna in močnata jedila. Postrežba hitra. C^ne kulantne. Vsak dan ob 9 uri zjutraj sučni golaž in pristne kranj^ke klobase Banaške svinje so dašie! Kdor jih želi, se naj javi pri Alojzu BCrofliču9 Ljubljanska c. 5 do nedelje. Izdajale se bodo pa v pondeijek v mestni klavnici. Veselo in srečno Novo leto it\\ vsem svojim ^^fTl^» ceni. odjem«lcem Karol iezernik & drug, podjetje za izdelovanje cementnega blaga Celjo. Bramofoni in plošče iz tovarne Edison Beil-Penkala Ltd., His Master's Voice in »Columbia« se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih v glavnem zastopstvu Goricar & Leskovsek. Ccljc. Glavni dobitek zadel bode le eden izmed srečnih. Sigurnejši dobiček kakor v loteriji bode pa imeli tisti, kateri kupuje v novo otvorjeni manufakturni trgovini,' FISCHER IN DRUG KraSja Petra c. 22 CgIJG Kralja Petra c\ 22 vsled z^lo konkurenčnih cen. Izbira velika. Pridite in prepričajte se. > Krojači in šivilje znaten popust. Kehlamni holedarji za trgovce se dobivajo z blokom in hrbtiščem od Din 3"7O näprej. 0§- Tisk firme po najnižji ceni. Epohalna novost! Angleški proizvod iz Avstralije. FU1?MOTO nedosegljivo čistilno in pollrno srcdstvo za pohištvo, klavir, usnjene garniture, automoDile, sfeklo, marmor, srebro, celuloid, sploh vse emajlirane in politirane predmete, ka- terim daje sijaj. Staro, rabljeno pohištvo iz^leda po upoiabi tega izvrstnp^a pre- parata kakor no\/T). Novi predmeti, či^čeni s »FURMOTO», ne morejo dob»ti tiobenega madeza. Z.ikaj? Zato, ker se po uporabi s «FURMOTO» pojav« na predmetih čvrsta suha kožica, katera tuva stvyr pred mad^zi, mokroto in prahom. Proizvod" je brez kisljn, brez masti in olja, torej ne maze in ne Skuduje nobetii stvari. Kdor poizkusi, ta se uven o nedosegljivost tetra proizvoda. Dobiva se v Celju pri tt. : I ČuH, J. Rojc, I. Rawnikar» The Furmoto-Chemical Co. Ltd. Zastopstvo : London-Sydney. M. Gregovič & Co., Ljubljana. :; $tev. 144. >yo^A DoŠii^- Stray 7. V, "*"*¦ Srečno 7?öüo fefo *""""* ieti svoj'im cenj. oBjemafcem in gosfom Zaßrßovafnica Josip §orenjak, mesar in kfoßasicar Cefj'e, Tirafja *Pefra cesta < Ueselo in srečno Nouo Ielo želi vsem cenj.~ odjemalcem kojigarna, frgou. umefnin, rouzikalij in papirja FLORfl LflGER-NECKERMflNN Prešernova ulica l CELJE '"v*iÄ"/"'''iPpeSepnova ulica l .-, f r.'.'i.. Srečno ix\ yeselo Novo lettf y želi vš%m svojim cenj. strankam SPruaceljska čistilnica m likalnica ?r. Hradila naslednica Jožica li'eSkbuSek ülGVJllU 111 VCÖC1U želi vsem cenjenim gostom Novo leto 1927 kavarna ,Europa' Lastnica Helena Kl^ULSiČ. Ueselo in srecno NOUO LETO 1927 usem inoiim cenj. odjemalcem in prijateljem /AARTIN OREHÖVC KRZNAR IN IZDELOVATELJ tEHC Gosposka ulica 14 CELJE Gosposka ulica 14 Srečno in veselo NOVO LETO želi vsem cenj. gostom piačilni natakar KARL hotel „Pošta", Celje Veselo in srečno N*0^0 L^T*O želi j\. UrbanClC? mesar, Qaberje. Modna ia manufakturna trgovina /ILÖlfö'JDROriNIK m" želi vsem svojim cenjenim odjemalcem mi •^ >?v^5» veselo in srečno 182? NOVO LETO. ßrecno in veselo ^^~ ¦: Nooo leto 1927 želi vsem cenj. gostom ter se priporoča še za nadaljni obisk Kaoarna „Merkur" ) IVAN in HERM/NA JICHA. Veselo in zdravo Novo leto želim" svojim cenj. odjemalcem Lipičnik Maks izdelovanje cementnih izdelkov CFLJE—ČRET i J>rec5zo želijo vsem cenj. odjemalcem sodavice i 1927 Veselo in srečno Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka M. RAUCH trgovina stekla in porcelana CELJE, Prešernova ul. 4. Srecno'in veselo Novo leto želim vsem svojim cenj. odit-mjilcem in se Sp za naprej prporočam s točno in solidno postrtžbo. Fr. Volferl, čevijarski niojster, CELJE, Za kresijo St. 5 11927 Franjo Dolžan kleparstvo in vodovodne: instalacije želi vsem cenjenim odjemalcem in naročnikom veselo in jrečno Novo leto! Stran 8 > N ¦"» VA P 0 ^ A c Štev. 141. Zaloga pohištva, Celje, BWJi FRANJQ VEHGVAR tovarna pohiötva Celje, Kersnikova ulica Specijalna delavnica za najfinejše in umetno pohištvo, kakor tudi za vsa druga mizarska dela. Postrežba točna in solidna. Cene konkurenčne. IVAN STRELEC 48s tapetar Ceije, Samostanska ul. se priporoča za izdelovanje žimnic, divanov, otoinan in drugih tapetniških mobilij, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila iz- vršuje točno in po zrnerni ceni. Tapetarske potrebščine na z a I o g i. Tri zadnje modne novosti! Žametni klobuk, elegantna ovratna ob- robka iz nojevih peres in fina cvetica za natik v poljubni modni barvi od navadne do naifinejše izdelave kupite po najbolj ugodni ceni pri 46 Mvry Smolniker, modistinja, 26s Celje, palača Prve hr-w. čtedionice. Josip KOS, Celje, | Ljubijanska cesta 10 Izdelovalnica vsahourstnih mošhih, so žensHih in otrošhih čeuIiev. 47 Izdeluje vsakovrstne goruje dele. Vsa v stroko spadajočo popravila I po znižani cenl. Postrežba solidna. : Podružnica Žalec št. 29. Božična darila! Blago za dame in gospode, double blago, odeje, plahte, žimnice, preproge, predposteljne preproge, pleteno blago, pravo dr. Jaeger perilo, nogavice, rokavice, robci najceneje v manufakturni in modni trgovini so Fr. Karbeutz, Celje, 49 »Pri čebeli«, Kralja Petra c. 3. Snežne čevlje in galose popravlja Rudolf Perdan, meha- niška delavnica, Celje, Krekov trg 5 (vhod od Matija Gubčeve ul.) 6-6 «Premog.. iz državnega rudnika v Zabukovci in na željo tudi iz vseh drugih premogovnikov, za domačo porabo ter za obrtna in indu- strijska podjetja, dobavlja in dostavlja na Us* dom točno in po najnižji ceni ~m Franjo Jost, Celje» Aleksandrova ullca šiev. 4. Zajtrkov alnica Josip Gorenjak mesat* in klobasičar Celje, Kraljs Petra cesta se priporoča za obilen obisk. — Izde- luje vsakovrstne mesne izdelke po nizkih cenah ter prodaja na drobno in na debelo. Specijaliteta blaga zajamčena Prvo iDznostajersas iorslo zii v Celji CanKarjeva ulica šiev. It priporoča svoja fzvrstna natnlzna ter odbrana sorti- mentna Vina vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. Vzorei na razpolagol Vzorei na razpolagoü Na novo otvorjena manufakturna trgovina HUGO SCHMIDT CELJE, Gosposka ulica st. 4 Naznanjam cenj. občinstvu, da prodajam v svoji na novo otvorjeni manufakturni trgovini za 30°/o ceneje od fakturne cene. — Naj se vsakdo prepriča, ker bode gotovo z nakupom vsestransko zadovoljen. BELÄK & INKRET Celje, Presepnova ulica. štev. 3 ELEKTR1ČNE instalacije, telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio antene. POPRAVILA transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih apa- ratov i. t. d. VODOVODNE instalacije, naprava I moderno - higijeničnih kopalnih sob, I klosetov. Toplovodne naprave, cen- I tralne kurjave. POPRAVILA central- I nih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd. I SOsH Tudi vsa druga v to stroko spadajoča popravila se izvrše točno, solidno in z večletno garancijo. Cene k c n k u r e n č n e. lnformacije, pruračuni in načrti vedno na razpolago. Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani. Popolnoma vai-no naložite denarne pri^panke pri zadrugi B VarČuj v mlado ti,l da stradal tie boš I v starosti ! I LASTNI DOM stavbena in kreditna zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Marljivost, treznost, varčnost, so predpogoj ^ mravnosti 1 Obrestuje hranilne cjo/ Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. vloge po ** fa9 Jamstvo za vloge nad 1,500000 Din. Iz malega ra^te | vtliko! fc Zl Z$,fb^;tikpL20^. Plsarna v Ceim, Prešernova ul. 6. Osnovano leta 1864 pod jamstvom mestne občine celjske. Celjslio mestno firanilnica Celje, Krekov trg, v lastni palači Sprejema vloge na hranilne knjižice, tekoči in čekovni račun z ugodnim obrestovanjem. Daje posojila na hipoteke in na menice ter otvarja kredite pod najugodnejšimi pogoj1. Obavlja vse v hranilnično stroko spadajoče posle. Ttbka in izdaja Zve*na ti»karna. — Odgovorna sta: za izdnjatelja in tiskarno Miiia.t G«tma | lo. icOdh.^1,0 Kmka V. tiaborc. - Oba v Celju.