Posamezna številka 10 vinarjev.
Š1BV. 195.
IT Ljubljani, v jelek, 28. avgusta 1914.
Leto XLU.
ss Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . , K 26'— sa en meseo „ . . '■'„" 2-20 ■a Nemčijo oeloletno . „ 29-— sa ostalo Inozemstvo . „ 35-—
V Ljabljanl na domi
B* oelo leto aapraj ■» . K 24-— sa ra meseo „ . . „ 8'— I iprati preleman naieino „ l>70 ■s Sobotna izdajat s
•a celo leto ........ 7'—
sa Nem6l|o oeloletno . „ B-— n ostalo Inozemstvo. „ 12-—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 miu): sa enkrat .... po 18 v za dvakrat .... ,. 15 „
sa trikrat ......13 „
za večkrat primeren popnst.
Parnima oznanila, zahvale.osmrtnice Iti:
enostolpna notitvrsta po 2Jvin:
■ ■■ . ■ Poslano:	.
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izbaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red
Icr Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8/IU. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne ■b sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188.
Kranjska dežela česiita k avstrijskim zmagam.
Deželni odbor kranjski je pod vtisom velike zmage naše armade nad Rusi pri Krasniku v včerajšnji seji sklenil odpo-elati Nj. c. in kr. Visokosti nadvojvodi Frideriku sledečo brzojavko:
Njegovi c. in kr. Visokosti presvetlemu gospodu nadvojvodi Frideriku, vrhovnemu poveljniku skupne c. in kr. oborožene moči.
Avstrijsko-ogrski glavni stan.
Kranjski deželni odbor čestita, ustre-zaje vzvišenim čutom vse dežele, Vaši cesarski in kraljevi Visokosti in preslavni cesarski armadi na sijajni zmagi v Krasni-ku prvem velikem uspehu na ruskem bojišču. Ponosno in zaupno zremo na svojo vojsko vseh narodov, najtrdneje prepričani« da ji bodo naklonjene z Božjo pomočjo pod modrim in krepkim vodstvom Vaše cesarske in kraljeve Visokosti nadaljnje odločilne zmage do srečnega konca.
šusteršič, deželni glavar.
Centralna pomožna akciia deželnega odbora za rodbine vpoklicanih vojakov.
Iz vprašanj, ki smo jih sprejeli iz 'dežele, posnamemo, da semtertja šc vlada kaka nejasnost, kani da oddajati denar za to akcijo.
Tedaj pojasnujemo še enkrat:
Težišče akcije je v krajevnih otlbo-rih. Kdor hoče kaj žrtvovati samo za domači kraj, naj izroči svoj prispevek dotičnemu krajevnemu odboru.
Kdor pa hoče kaj prispevati špe-cijelno za centralo, ki je pri deželnem odboru, naj pošlje svoj prispevek na naslov kranjske deželne blagajne, dež. dvorec v Ljubljani.
Centrala ima namen, delo krajev-hih odborov spopolnjevati —- priskočiti tam, kjer kljub vsemu še ostanejo vrzeli. —
Koder še ni krajevnega odbora, naj tisti, ki sc za stvar zanimajo, skrbe, da se ustanove č i m p r e j e , ker se centrala načeloma ne bo pečala s kra-
ji, koder ne deluje krajevni odbor z uspehom po navodilih dež. odbora.
Navodila, ki jih je tozadevno izdal krajevnim odborom deželni odbor, se glase:
Navodilo za krajevne odbore za pomožno akcijo deželnega odbora.
1.	Krajevni odbor nabira denar v svojem okolišu in ga shrani kot rezervo, ki pride šele potem v poštev, ko se izkaže uspeh državne akcije temeljem zakona z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št. 237 o preživljanju svojcev mobilizovancev.
Po krajevnem, odboru nabrani denar se bo porabil načelo ma lev dotičnem okolišu samem.
2.	Krajevni odbor naj naznani vsaj vsakih 1-1 dni predsedstvu deželnega odbora vsoto nabranega denarja.
3.	Krajevni odbor naj podpira s svojimi nasveti in informacijami uradno okrajno komisijo, ki se je temeljem zakona z dne 26, decembra 1912, drž. zak. št. 237, osnovala pri vsakem okrajnem glavarstvu za dotični politični okraj; zlasti naj podpira delovanje zastopnika deželnega odbora v dotični okrajni komisiji. Seznamek zastopnikov deželnega odboi-a je priložen pod?
Tu naj krajevni odbor podpira županstva in posameznike pri priglaša-nju podpore potrebnih rodbin.
4.	Ko bo državna akcija, ki jc označena pod točko 3, že toliko dovršena, da bodo določene rodbine, ki dobe državno podporo in bo odmerjen znesek te podpore, naj krajevni odbor sklepa glede nadaljnih podpor v svojem okolišu in stavi svoje predloge predsedstvu deželnega odbora.
5.	Krajevni odbor naj tudi podpira na celi črti delovanje društva »Rdečega križa«.
6.	Krajevni odbor naj se v seh vprašanjih, ki mu ne bi bila popolnoma jasna, obrne za pojasnilo do predsedstva deželnega odbora v Ljubljani.
Krajevni odbori se lahko ustanove po županstvih, ali po župnijah. Male občine ali župnije se lahko združijo v skupno akcijo.
Vsako ustanovitev krajevnega odbora jc takoj naznaniti predsedstvu deželnega odbora z natančno označbo okoliša, za katero velja delovanje dotičnega odbora
S tem, mislimo, je vso pojasnjeno. Sicer pa č ,e o s ta n e v p o d r o b -n o s t i h še kaka nejasnost,se je najbolje obrniti naravnost do predsedstva dežel, o d b o r a.
Ivstrilslie EMzm na Ruskem.
Bitka, ki se je za Avstrijce vzhodno od Visle pri Krasni ku zmagonosno končala, narašča po najnovejših poročilih do večjega pomena kot se je moglo prvi trenotek soditi. Rusi so udrli za svoje utrjene čete pri Wieprcu in na Visli in so se pri Krasuiku prvikrat v večjem številu merili z našo armado. Zmagonosne avstrijske zastave plapolajo nad avstrijskimi četami pri nadalj-nem prodiranju v Rusko Poljsko, kateri nosijo svobodo. —
Bitka pri Krasniku, ki se je končno bila na 70 km dolgi črti, se je pri-iz svoje utrjene črte pri Wieprcu in na dve do tri ruske divizije. V ponedeljek so naše čete nadaljevale z napadi na Ruse, ki so neprestano dobivali pomoč, tako da se je ruska fronta raztezala na zahodu do Visle, na vzhodu pa čez Turobin—Zolkiewko. V torek pa so naše čete z glavnim napadom čez Fram-pol in Turobin pognale Ruse v beg proti Lublinu.
Bojišče, na katerem jc naša armada izvojevala pivo veliko zmago, leži med Vislo, severno od izliva Sane, in med gornjim tokom ruske reke Wie-prz, ki izvira kakih 100 km vzhodno ob gališko-ruski meji, teče proti severu in se nad Lublinom obrne proti zahodu. Pri ruski trdnjavi Iv/angorod se izliva v Vislo. Ob Visli sega naša meja precej proti severu in je tam komaj 30 km oddaljena od Krasnika, vzhodno sc pa obrne meja proti jugu, tako da je, moralo naše. desno krilo na-napraviti pot 60 km. Naše čete so morale najprvo na lastnem ozemlju korakati čez močvirnate kraje ob Sani in prekoračiti obmejno reko Tanev. Severno od tu se na ruskem ozemlju razteza okoli 100 km širok in kakih 20 km globok gozd, ki je edinole v smeri Tar-nograd—Bielgorai—Frampol lahko prestopen za večje armade.
Zmaga pri Krasniku, ki je bila iz-vojevana v posebno težkih razmerah, jc vtisnila vojski značaj, ki ga bo ohranila do konca. Odločitev, ki je padla pri Krasniku, je pokazala, na kateri strani so večje vojne zmožnosti in pravi predpogoji za zmago.
Naša vojska operira zdaj v guber-niji Lublin, ki meji južno na Galicijo, zahodno na radomsko gubernijo, severna na Sedlec in vzhodno na Volhinijo. Lublinska gubernija obsega 16.848 km5. Štela je leta 1897. 1,159.463 prebivalcev. Dežela tvori visoko planoto 240 do 415 metrov nacl morjem. Po njej se preta-
LISTEK
Notranja ml nemške armade.
Francozi in Rusi so zamaknjeni v številke. Bahavo se hvalijo, da more poslati Francija nad pet milijonov, Rusija pa nacl sodem milijonov vojakov v boj. Ce dodamo še pomoč Anglije, Srbije, Črne gore in Bolgijc, dobimo zares sile, ki, kar sc številk tiče, združeni armadi Nemčije in Avstroogrske daleč prekašajo. To razmerje pa zavezniškima armadnima vodstvoma ni bilo neznano. Ce smo vkljub temu na vseh črtah stopili v. ofenzivo, — ofenziva je v vojni prcdpravica močnejšega, — tedaj to jasno dokazuje, da se svoje premoči zavedamo iz drugih razlogov.
Brez ozira, na avstroogrsko vojsko jo Nemčija docela uverjena o polno-vrednosti svoje armade. Zato ji je predvsem merodajna sodba nemškega glavnega štaba. Preurcdba artiljerije, na katere potrebo je zaveznik pred leti oopzarjal, se jc zadnji čas popolnoma izvršila, in sedaj koraka nemško topništvo na čelu drugih evropskih držav kot polnoveljaven tekmec. Artilje-rija pa je, ki dandanes v bitkah odločuje,
Ravnotako pa zaupa nemški zaveznik na pretežno notranjo vrednost svoje mogočne vojske, na njeno gibčnost in hitrost, na njeno pripravljenost za ofenzivo, lastnosti, ki pač morejo številno premoč sovražnikov izravnati. Nemško ljudstvo je ponosno na kakovost svoje armade! Ta kakovost pa temelji na sijajni organizaciji za časa miru. Nemčija si je znala izobraziti zbor po d častnikov, ki po številu in izvežbanosti daleč prekaša pod-častništvo kateregakoli nasprotnika. Mnogo resnice je v izreku, ki sc je večkrat slišal, da bodo v bodoči vojni odločevali podčastniki. Pri tej priliki sc jc opozarjalo, da zahteva moderna taktika, da sc morajo pri streljanju čete dostikrat široko raztegniti in da stoji vsled tega vodja tudi najmanših oddelkov često pred nalogami, ki so bile Pf> stari taktiki poverjene le častniku. Pomisliti pa jc tudi, koliko tisoč podčastnikov je treba, da preustroje milijone v naglici mobiliziranega moštva v za boj sposobne čete. Te najnujnejše naloge slone, kakor je naravno, v prvi vrsti na ramah podčastnikov. Tega sc je nemško armadno vodstvo zavedalo in si je zaerotovilo mogočno jedro dalje služečih podčastnikov, katerim je izboljšalo plače v aktivni službi in jih preskrbelo kot certjfikatislc itd. za bo-
dočnost.. Nemci po pravici pravijo: Kar se naših podčastnikov tiče, s tem nas ne more posnemati nobena država!
Pa tudi izobrazbi čim večjega števila častnikov je Nemčija posvečala vso skrb in pozornost. Ta hrbtenica nemške armade je močna in zdrava! Ne le po kakovosti, tudi po številu je nemški častniški zbor mnogo močnejši otl francoskega, čeprav si Francozi prizadevajo, da bi glede vojaštva korakali v isti vrsti napredka z nemškim sosedom. Da to tekmovanje za Francijo ne more biti uspešno, nam kažejo že številke prebivalstva: na eni strani 39 milijonov Francozov, na drugi pa 67 milijonov Nemcev. Ce hočejo torej Francozi imeti onoliko armado kakor Nemci, je to možno le na ta način, da pri tem trpi kakovost francoske vojske. Spomnimo se pri tej priliki alar-mujočih vesti, ki so letošnje spomladi krožile o zdravstvenem stanju francoske vojske. Vojni minister sam jc moral priznati, da je marsikaj resnice v teh vesteh, kajti okrog 25.G90 mož je bilo bolnih, število bolnikov v nemški in avstro-ogrski armadi je mnogo nižjo. Vojskovati pa sc morejo le zdravi, mlajši možje utrjenih živcev, ne pa bolehni slabiči. Tisto čaščenje, številk, tiste ogromne vsote vojaštva »na papirju« nas nc spravijo iz. ravnotežju 1
ka več rek, ki tečejo v globokih dolinah. Zemlja je rodovitna, večinoma ilovnata. Obnebje je milo. Prebivalci so Poljaki, Rusini in nemški naseljenci. Poljedeljstvo in konjereja sta dobro razvita. V guberniji je 1580 tvornic, med njimi 48 žganjaren in 30 pivova-ren, 842 mlinov, 5 slaščičaren, 10 strojnih tvornic. Železnice so 250 km dolge.
NEMČIJA MANIFESTIRA ZA AVSTRIJO.
Berolin, 28. avgusta. (Kor. ur.) V Be-
rolinu so se predsinočnjim zopet vršile velike manifestacije za Avstrijo. »Vossische Zeitung« piše pod naslovom: Avstrija bogata na slavi in zmagah. Sijajna zmaga je vzbudila povsod po Nemčiii veliko navdušenje, tako kakor bi Nemčija sama zmagala. Avstriji in Nemčiji je sedaj vse skupno: veselje in žalost, bodočnost in skupna osoda.
AVSTRIJSKA UPRAVA NA RUSKEM POLJSKEM.
V okrajih, ki so jih naši na Ruskem Poljskem zasedli, so uvedli našo upravo. Pošto in železnico upravljajo žc avstrijski uradniki. Širše tračnice ruskih žcleznic so z občudovanja vredno naglico že preuredili tako, da po njih že naši vlaki vozijo.
KAKO SE NAŠI Z RUSI VOJSKUJEJO,
Neki častnik objavlja v Narodnih Listih«: Izprva smo bili izpostavljeni ruskim kozakom. Kakor kobilice so padli na naše ozemlje; pehota, artiljerija in strojne puške so j'h spremljale. Z velikanskimi izgubami v divjem begu so pa morali našo zemljo zapustiti. Vrgli smo jih daleč za mejo nazaj, odkoder so prišli. Tudi mi žalujemo za nekaterimi svojci; a ti tvorijo temelj nadaljnji Tlavi naših polkov. Naši vojaki so izvrstni. Neki vojak 7. osmimi krogljami v telesu je usmrtil 20 kozakov, a še živi in je v bolnišnici ljubljenec vseh. Godi se nam izvrstno, samo navadili se moramo, da pijemo mleko. Naš jedilni list, ki mi ga moi zvesti Jan vsak dan sestavi, je tak: pol hleba komisa, 400 gramov mesa in 25 cigaret.
NAŠI RANJENCI V KRAKOVU.
Dne 24. t. m. se je pripeljal v Krako-vo prvi vlak ranienccv, ki 'io sc pri Roz-wadowu ob meji vojskovali. Ranjcnci so vsi vojaki 54. pešpolka iz Olomuca, večinoma Čehi in so večinoma lahko ranjeni. V Krakovu je vlak lc nekoliko postal. Ženski odbor je vojakom razdeljeval razna okrepčila. Vojaki so bili izvrstno razpoloženi. Častnike in zdravnike so vedno
Še nekaj! Tako mogočen in kompliciran organizem, kakor jc moderna vojna velesila, potrebuje pred vsem: miru in stalnosti. Na tem polju in mestu za strankarske poizkuse. Nemčija jc znala strankarske prepise od svoje vojske odvrniti. Na Francoskem pa temu ni tako. Zanimivo je že dejstvo, da je Francija ocl početka tretje republike, koncem leta 1870., do danes rabila in obrabila že vojnih ministrov! In med njimi je bilo le nekaj pravih častnikov, ostali so bili trgovci, borzijanei, kmetovalci, rentirji itd. V takih razmerah nc more biti vse v redu!
Med najvažnejše panoge vojne oborožbe moderne armade je- šteti izvoz bano s a n i t 6 t o. Vojaku dviga pogum zavest, da bo, če bo ranjen, dobro oskrbljen. Znano je, da je v balkanskih bojih padlo mnogo več vojaštva vsled bolezni kakor pa od sovražnika, in le pomoči sanitetnih kolon s celega sveta gre zahvala, da ni bilo šo hujšega."
Avstroogrska je v tem oziru dobro preskrbljena, Nemčija pa ie glede sanitetne službe edinstvena na svetu, kajti na razpolago ima 7".080 dobro iz-vežbanih strežniških oseb, med katerimi zavzemajo katoliški redovi častno mesto.
Skratka: Mi smo pripravljenil
Na belgijskem bojišču.
vpraševali, če in kdaj se vrnejo lahko na bojišče. Vlak sc je nato peljal v Krowod-cze, kjer so jih prenesli v garnizijsko bolnišnico, da so jih obvezali, potem jih pa odpeljejo v Olomuc. Ranjeni desetnik Kra-tochwi! iz Olomuca jc prinesel Teboj sabljo, ki jo jc vzel nekemu ruskemu pehotnemu častniku in jo jc z veseljem kazal.
BOJI POLJSKIH PROSTOVOLJCEV Z RUSI.
Krakov, iS. avgustu. V Kielcu izhaja od 22. t. m. nadalje nov list »Oj-czvzna«, ki poroča o bojih pri Kielcu od 12. do lo. t. m.: Ruski vojaki in ruske oblasti so 12. t. ni. zapustili Kiel-ce. Za njimi so prišli poljski prostovoljni strelci, ki so kolodvor zasedli. Zvečer so se spopadli z ruskimi vojaki. Dva ruska častnika in štirje ruski vojaki so bili ustreljeni. Rusi so ustrelili kielskega župana Sielinskega. Poljski strelci so se 13. t. m. umaknili v Jen-drzejev, ki so ga že avstrijski vojaki zasedli. Rusko obstreljevanje je Ivielce zelo poškodovalo. Ranjenih je bilo več oseb, mestu so Rusi naložili 105.000 rubljev vojnega davka. Ruski vojaki so demolirali, predno so Kielce zapustili, trgovine. Avstrijski vojaki so dne 15. t. m. pregnali ruske vojake iz njih postojank pri Kielcu, nakar so mesto Basedli.
POLJSKE LEGIJE.
Dunaj, 28. avgusta. (Kor. urad.) Na Dunaju je bil velik shod, katerega so se udeležili dunajski Poljaki in vsi poljski no-tabli. Posvetovali so se o organizaciji poljskih legij. Povdarjala se je požrtvovalnost Poljakov na Dunaju. Poljak Galica je naznanil, da je strelska četa Poljakov na Dunaju za odhod popolnoma pripravljena. Zbirka, ki se je na shodu zložila v ta namen, izkazuje veliko vsoto.
JUNAŠTVO STOTNIKA GEBAUERJA.
O junaškem boju poveljnika trena, stotnika Gebauerja, poročajo dunajski listi: Pri Kamionki Strumilovi je vzdržal stotnik Gebauer s 100 trenskimi vojaki in s 70 črnovojniki premočan napad ruske kavalerije. Boj je trajal od 6. ure zjutraj do poldne. Na vsakega našega je prišlo do 15 sovražnikov. Vsak vojak in črnovojnik se je moral z nadčloveško silo vojskovati, da so junaki vzdržali, dokler ni došla pomoč. Vpokojeni ranjeni stotnik Gebauer se je nahajal pri transportu. Spremljalo ga je 100 trenskih vojakov in 70 črnovojnikov. Transport je napadla nepričakovano ena kozaška brigada. Stotnik Gebauer, dasi slab in bolan, je navduševal moštvo in sc je držal od 6. ure zjutraj do 12. opoldne, ko mu je prišla na pomoč zadnji hip kava-lerija in pehota. Izgubil je 26 mrtvih in 80 ranjencev. Kozake so nato podili v Tu-rynko, tam so pa še zagnali v beg rusko dragonsko brigado, ki je tam stala,
ODHOD VOJNE BOLNIŠNICE.
Dunaj, 27. avgusta. (Kor. ur.) Danes popoldne se je iz vzhodnega kolodvora odpeljala vojna bolnišnica št. 1. Z vojno bolnišnico je odšlo 114 oseb: sanitetno moštvo, usmiljene sestre, trenski vojaki in en avtomobil. Na kolodvor je prišel nadvojvoda Franc Salvator s spremstvom in imel na odhajajoče nagovor, v katerem jih je pozival, naj svojo dolžnost pogumno vrše in potrpežljivo prenašajo vse pomanjkljivosti. Nadvojvoda je nato ogovoril več oseb ter se porla.1 k vozu, v katerem je bilo moštvo. Nadvojvoda jim je rekel: »Upam, da se boste vzorno zadržali.« — Kakor iz enega grla je zado-nelo: »Gotovo, cesarska visokost, mi bomo ubogali do smrti!« — Nadvojvoda jim je nato zaklical: »Srečno pot!« Med burnimi živio-klici je zapustil vlak kolodvor.
RUSKI ZRAKOPLOVEC VJET.
Lvov. Pri Jezlerzanviu ^o izstrelili iz zraka ruski aeroplan. Pilota so pripeljali vjet.ega v Lvov.
RUSKI ČASTNIKI SE SKRIVAJO ZA VOJAKE.
Neki udeležencc zmagovitega boja dne 5. avgusta, ko so Nemci porazili eno ru-
Vcliki knez Nikolaj Nikolajevič,
tfeneralisimus ruske armade.
sko kavalerijsko brigado, poroča, da so Rusi v svoji nepazljivosti jezdili takore-koč v žrela naših skritih stroinih pušk. V nekaterih minutah je bil sovražnik ves postreljen. Ko smo sc mu približali, je le še malo ruskih jezdcccv živelo. Tudi konii so bili žc skoraj vsi mrtvi, tako strašno je učinkoval naš ogenj iz strojnih pušk na komaj 300 metrov. Čudili smo se pa, ker jc med tolikimi mrtvcci bilo le nekaj mlajših častnikov, a nobenega višjega častnika. Uganjko jc rešila naša odposlana patrulja, ki jc nekaj kilometrov proti vzhodu od bojišča dobila zbrano celo družbo vjšiih častnikov: ritmojstre. dva polkovnika in brigadnega generala s pobočniki, ki so iz varne daljave opazovali boj in so pustili moštvo, da nas jc skoraj brez vodnikov napadlo. Celo družbo smo seveda vjeli.
RUSI NAMERAVAJO V VARŠAVI KLATI.
V Krakov dohajajo zelo vznemirljiva poročila o usodi, ki čaka Varšavo. Ruski poveljnik je začasno mesto zapustil zato, da vidi, kako da se bo prebivalstvo obnašalo. Veselje, ki so ga pokazali meščani v Varšavi, ker so Rusi mesto zapustili, hoče zdaj s krvolitjem kaznovati. Ječe so prenapolnjene. Veliko oseb so postrelili. Po ulicah hodijo pijani ruski vojaki, ki ropajo in vrše grozodejstva.
28 MOSKOFILSKIH IZDAJALCEV OBEŠENIH.
»Gazeta Wieczorna«, izhajajoča v v Lvovu, je prinesla pred nekaj dnevi med drugim tudi tele podrobnosti: Prebivalci Bernsteinove ulice so bili včeraj priče groznega prizora. Okrog poldne je prišel na dvorišče policijskih kasarn žalosten izprevod: Eskorta vojakov z nasajenimi bajoneti je privedla 29 kmetov in 2 ženski — izdajalce iz Sokola. Izprevod je spremljala razburjena množica, kateri je policijski komisar z velikim trudom zabranil, da ni izdajalcev linčala. Na dvorišču re-čenega poslopja se je začelo zaslišava-nje. Jetniki, stoječi ob zidu v težkih verigah, so na stavljenna jim vprašanja prikimavali. Izvestno so slutili, da ne bi mogli utajiti svojega izdajalstva. Zaslišanje jc bila kratko. Neki vojak, ves okajen, zasopel in potan — najbr-že priča izdajalskega čina — je dolgo pred sodbo povedal nekaj častniku in kazal med svojim pripovedovanjem na posamezne obsojence. Potem je bilo naglo napisano sporočilo. Še malo posvetovanja — in žalostni izprevod je šel skozi zadnja vrata z dvorišča. Še istega dne se je izrekla obsodba nad 28 vklenjenimi moskalofilskimi izdajalci iz Sokola. V svarilen zgled bodo še danes odpravljeni v vas Skoromalio, od koder so doma. Ta vas je gnezdo moškalofilcev. V njih rodni vasi jih bodo obesili.
TUDI PREPOZNO.
Rusi so že dolgo časa nameravali zgraditi po načrtu inženirja Šuravijeva podmorski čoln, ki bi bil največji te vrste. Ta podmorski velikan bi bil 122 m dolg, 101/2 m širok in 9l/2 m globok, imel bi 5403 tone, in dva motorja s 18.000 konjskimi močmi. Hitrost čolna bi znašala 26 morskih milj, oborožen bi pa bil s 30 tor-pednimi cevmi in 14 topovi. Ta podmorski čoln bi v sedanji vojski zelo ojačil rusko brodovje, — ko bi ga Rusi pravočasno zgradili. Začetek vojske je pa onemogočil zgradbo tega velikana. Mogoče -so »izginila« po znanem ruskem receptu tudi tozadevna denarna sredstva? Vsekako je značilno: Belgija je zamudila dobavo svojih orjaških topov, Francoska zgradbo velikanskega nad-Zeppelina, Rusija, zgradbo podmorskega velikana . . . Mogoče bomo kmalu culi kaj podobnega tudi o Angleški.
UTRDITEV DUNAJA.
Dne 27. t. m. so so pričela naznanjena utrjeva.lna. dela pri Dunaju, da dobe delo brezposelni. Začasno dobi 20.000 mož delo, ki bodo zaposleni po določilih postave o vojnih dajatvah in podrejeni vojaški upravi. Tucli za. regulacijo Donave so sprejeli na delo več tisoč delavcev.
Vojska s Čreogoro.
Dunaj, 27. avgusta. Dosedanje obstreljevanje Kotora po Črnogorcih ni napravilo v Kot.oru nič sledu. Naša trdnjavska in mornariška artiljerija je pa imela proti Črnogorcem velike uspehe.
Dunaj, 27. avgusta. »Rundschau« poroča: Avstrijska artiljerija na posto^ janki Vermač in pomorska artiljerija sfa prisilile Črnogorce na Lovčenu, da so prenehali s streljanjem. Adrljn je prosta vseh tujih ladij.
Dunaj, 27. avgusta. Listi pišejo: Črnogorski vjetniki poročajo, da je črnogorski kralj Nikita iz Črnegore pobegnil v Srbilo
BELGIJA — NEMŠKA?
Berolin, 27. avgusta. (Kor .ur.) Na bruseljskem rotovžu vihra nemška zastava. Berolinski »Lokalanzeiger« zahteva, naj se Belgijo nerazdeljeno priklopi Nemčiji.
VOJNA KONTRIBUCIJA,
Berolin, 27. avgusta. (Kor. ur.) Liittich mora plačati 10 milijonov, provinca 50 milijonov vojne kontribucije.
STRAH IN ZMEDA V ANTWERPNU.
Antwerpčani blode po mestu v velikem strahu, ker se je pripetilo veliko nesreč z avtomobili. Okoli trdnjav grade žične utrdbe. Mesto se pi*iprav-lja na obleganje. Iz ladij izkrcavajo neprestano živila. Zbornica zboruje v flamski operi, senat v nizozemskem gledališču. Hotele izpreminjajo v bolnišnice. Marsen gozd, ki leži pri Calm-pthontu, sekajo. Graditi so pričeli nove utrdbe. Vsi veliki forti še niso dograjeni. Belgijci se vedno bolj jeze, ker jim zavezniki ne pomagajo in celo strogo cenzurirano časopisje nad tem zabavlja. Podrli so vse krasne parke pred mestom, več hiš so raztrelili. Proti težkim topovom so zgradili več novih nasipov. Iz Kanade jim pošiljajo moko, angleški časopisi pa zbirajo zanje prispevke. Angleži izjavljajo, da bi radi Antwerpčanom pomagali, a da tega ne morejo, ker nočejo kršiti nevtralnosti Nizozemske.
ANGLEŠKE SIMPATIJE BELGIJI.
London, 28. avgusta. (Kor. urad.) V spodnji zbornici je angleški ministrski predsednik Asquith predlagal adreso kralju Belgije, ki mu izraža občudovanje za hrabrost belgijske armade in ga zagotavlja, da bo Anglija za obrambo neodvisnosti Belgije vse storila.
NEMCI OSVOJILI GENT.
»Reuter« poroča iz Genta: Dne 20. t. mes. sta prijezdila en dragonski in en ulan-ski polk nemške armade pred Gent. Župan se je ž njimi razgovarjal. Popoldne so se z avtomobili pripeljali nemški častniki, ki so se pelali v mestno hišo. Brzojavni uradi so zaprti. V Gent in v Ostende je došlo veliko beguncev. (Gent leži na sredi ob cesti, ki vodi iz Bruslja v Ostende. Gent je glav-
Kakor na vzhodu tako tudi na zahodu udarec na udarec leti na naše sovražnike. Konjeniki nemške armade so že prodrli do Lille, glavne francoske trdnjave na severovzhodu, skoro od morja do Vogezov se razprostira železni obroč, ki francoske armade vedno ožje oklepa. Tudi francoska ofenziva je zlomljena in uradno francosko utemeljevanje, s katerim francoska vlada utemeljuje beg v utrdbe, se že glasi kakor strah za Pariz . . ,
Umikajoča francoska armada se hoče še enkrat v črti Belfort—Epinal—Toul— Verdun—Tesiers—Tanbenge meriti z pro-dirajočimi, živahno napadajočimi Nemci, Ako bo tu imela večjo srečo, je veliko vprašanje. Ta črta je zavarovana z mnogimi utrdbami: Belfort, Epinal, Toul, Verdun so velike, moderne trdnjave, toda Na-mur je pokazal, da vodi nemška armada s seboj oblegovalne topove, ki učinkujejo tako silovito, da se najmočnejše utrdbe razlezejo kot maslo. Za eksistenco teh skrivnostnih topov so Francozi šele sedaj izvedeli, zato pa ne morejo šele sedaj vse svoje trdnjave prezidati in izpopolniti, da bi novemu strašnemu sovražniku mogle kljubovati. Francoska defenziva bo skoro gotovo za Francoze ravno tako presenetljivo žalostno končala, kot je končala francoska ofenziva. Armada bavarskega prestolonaslednika prodira proti črti Epinal—Toul, vojvoda Virtemberški koraka s svojimi četami v smeri proti Sedanu, nemški prestolonaslednik pa proti Verdunu. Če >se bavarskemu prestolonasledniku posreči priti skozi črto Epinal—Toul in potem prodirati v notranjo Francijo, bo s tem zadan francoski desenzivi težak udarec. Francoski general Serč de Rivieres je utrdil dolino, ki se razteza od Belforta čez Epinal in Toul do Vcrduna, z gotovostjo, da se mora ob tej črti, ki jo branijo velike armade, razbiti tudi najmočnejša sovražna moč. Generalni štab v Parizu se ni zadovoljil z de-fenzivo, ampak se je odločil za ofenzivo. Francosko ofenzivo so Nemci popolnoma štrli in sedaj je v veliki nevarnosti tudi francoska defenziva.
Glavna odločitev bo zaenkrat padla med rekama Maas in Mosel. Tu se bodo bile še velike bitke in pravica zahteva, da se bo posebno angleška armada, ki namerava v bližini Waterloa iz gole zavisti pasti čez nemško armado, razdejana in ponižana morala zopet vrniti čez kanal. Zadnjo nedeljo je ob reki Maas stalo 400.000 Francozov iu 40.000 Angležev nasproti
no mesto vzhodnega Flandersketfn in šteje nad 210.000 prebivalcev. Od Brr j:i je oddaljena 60 km. V mestu so štirje kolodvori, v katere se steka 12 važnih železniških prog.)
POGOJI PREDAJE BRUSLJA.
Z bruseljskim županom je sklenil nemški general Arnim sledečo pogodbo: Prost prevoz nemških čet, v Bruslju ostane nemška posadka, rekvizi-cije se v gotovini plačajo, zasebnega in javnega premoženja se Nemci ne dotaknejo; občinske uprave ne kontrolirajo, župan vodi bruseljsko policijo, Nemci obnove obrat poulične železnice, pošte in železniške zveze z Liittichom kakor tudi brzojavne zveze z Nemčijo, Časopisje so ustavili.
ZAPLENJENI VOJNI ZAKLAD.
V Liittichu so Nemci zarubili dvt veliki blagajni, kjer je bil spravljen luttiški vojni zaklad 5 in pol molijona frankov.
Avsirilo napovedolo Belgili vojsko.
Dnnaj, 27. avgusta ob tričetrt na 11. uro zvečer. (Kor. ur.) C. kr. avstrijski poslanik na belgijskem dvoru Clar ry je pooblaščen od poslati na zunanjega ministra v Belgiji sledečo brzojavka
Po naročilu svoje vlade imam čast vaši ekscelenci sledeče naznaniti: Belgija 110 ponovni odklonitvi predlogov nemške države, podpira vojaško Francijo in Angleško, ki sta Avstriji vojno napovedali. Nadalje je dognano, da so z avstrijskimi državljani v Belgiji pred očmi kraljevskih oblasti postopali na tak način, ki nasprotuje tudi najpri-mitivnejšim zahtevam človeštva in kakor se ne sme postopati niti s podaniki sovražne države. Spričo teh dejstev se čuti Avstrijsko - Ogrska prisiljeno, diplomati čne zveze pretrgati in se smatra od tega trenotka naprej v vojni z Belgijo. Zapuščam s svojim osobjem deželo in izročam avstrijsko - ogrske državljane v Belgiji v varstvo poslaniku Zedinjenih držav. Od strani c. kr. avstrijske vlade so se grofu Erzembolt de Dodzeele, belgijskemu poslaniku na Dunaju izročili potni listi.
Nemcem. Najprvo so bile gospodar terena afrikanske čete zahodno od reke Maas. V tem so pa Nemci s svojo gardo v hitrem naskoku napadli zavezniške čete in jih prisilile, posebno Afrikance, da so se morali bežeč umakniti.
Krog zmagovitih nemških armad čez-dalje bolj ogroža Pariz. Pač bo treba premagati še velike težkoče in odstraniti ovire, vendar je padec Namurja odločilen. Kajti zgodovina Francoske uči, da, kdor si napravi pot čez Francosko v Pariz, prisili Francosko, da pade na kolena.
Po padcu Namurja so si Nemci napravili prosto pot, da udarijo čez Belgijo na Francosko. Liittich in Namur sta bila namenjena toliko časa zadrževati nemške čete, da bi francoska armada zmagala v Al-zaciji in Lotaringiji in udarila v osrčje Nemčije. Vsi ti načrti so pa vsled nemških zmag padli v vodo. Ker sedaj Nemci prodirajo od severa, so vse francoske vzhodne trdnjave, ki so bile sezidane s tolikimi milijardami, brez vrednosti, ker bodo nemške čete prišle za hrbet francoski vzhodni armadi.
Francoska armada dobiva udarec za udarcem. V štirih velikih bitkah je bila zadnje dni poražena in kakor vse kaže, bodo -sledili dosedanjim porazom še hujši in usodnejši.
XXX
Vojni poročevalec »Berliner Tagbl.« v zahodnem glavnem stanu poroča: Tu v velikem glavnem stanu so polni zaupanja, mirni in gotovi zmage. V kratkem času pričakujejo večjih dogodkov.
XXX
BITKA NA ČRTI CHARLEROI—THUIN -MONS.
»Temps« poroča: Iz smeri Charleroi in Thuin se čuje gromenie topov. Pričakuje se velika bitka na črti Charleroi—Thuin— Mons.
XXX
Charleroi leži ob reki Sambre zahodno od Namurja, južnozahodno od Charleroi proti francoski meji pa leži Thuin. Mons pa ieži zahodno od Charleroi, tako da tvorijo ti 3 kraji trikot. Iz tega sc vidi, da Nemci že prodirajo od Namurja proti francoski meji.
Prodiranje nemške armade na
Francosko.
BITKA PRI METZU — DOSEDAJ NAJ-- VEČJA BITKA V ZGODOVINI. NAD 600.000 BOJEVNIKOV.
Berolin, 26. avgusta. Po preračunanju listov se je borilo v velikanski bitki pri Metzu v razdalji okrog 100 km 310.000 Francozov z 900 topovi, katerim je stalo nasproti ravno toliko število Nemcev. Skupno število bojujočih je tedaj znašalo na obeh straneh čez 600.000, kar prekaša posedaj največjo bitko v zgodovini.
FRANCOZI O VOJSKOVANJU NEMCEV.
Kolin, 28. avgusta. Frankobrodskemu dopisniku »Kolnischer Zeitung« so pripovedovali francoski vojni vjetniki, ki so se vojskovali v bitkah ob nemški zahodni meji: Premoč Nemcev v boju je tako silna, da več ne verujemo, da bi Francozi zmagali. Nepopisno učinkuje nemška artilje-rija, ki jo sploh ni videti, ker je vedno krita. »Kakor da bruha modra voda iz gozda in kosi nemška artiljerija našo pehoto, se mi je zdelo, ko smo šli iz gozda, kjer smo se krili,« je opisal neki francoski vojak bitho. Nič manj strašna ni nemška pehota. Vojna siva uniforma skriva še Nemce, ko njih ogenj že strašno deluje. Najstrašnejši so Bavarci, ki kakor levi planejo v naše vrste. Prepričan sem, da bodo tisti francoski vojaki, ki so se že vojskovali z Bavarci, če trčijo zopet ž njimi skupaj, takoj dvignili kvišku svoje roke. Trdi se, da so se v boju pri Lagardu na francoski strani tudi Cuavi (afrikanski vojaki domačini) .vojskovali.
STRAŠEN UČINEK NOVIH VELIKO-KALIBERSKIH OBLEGOVALNIH TOPOV.
»Lokalanzeiger«, ki objavlja fotografije razstreljenih belgijskih fortov, piše o učinku kroglej, ki jih bruhajo novi oblegovalni topovi: Naša težka artiljerija je vsak fort z nekaterimi streli popolnoma demo-lirala. Oklopi in beton so večkrat zleteli v zrak, ko jih je prva naša kroglja zadela. Branilce še ne razrušenih fortov smo porabili, da naj si ogledajo, kako da delujejo naše kroglje, da sami izprevidijo, kako neuspešna da je nadaljnja obramba. Kjer so se še branili, je nekaj strelov razpršilo dvom, tako da so na mnogih fortih zapla-polale bele zastave,
FRANCOSKE TRDNJAVE IZGUBLJENE.
Strašna moč topovih krogel.
Nemške čete imajo topove s kroglami v premeru 42 cm. Proti tem kroglam je boj in odpor francoskih trdnjav popolnoma nemogoč. To je pokazal že padec Liitticha in Namurja. Liittich je padel v par dneh, Nainur pa v desetih dneh. L. 1870./71. jc pa samo trdnjava Metz vztrajala v odporu dva meseca.
Ti nemški oblegovalni topovi so ostali vsem tujim vojaškim strokovnjakom skriti in šele danes je njihova čudovita sila odkrita. Francoske trdnjave bi bilo treba preurediti in ojačiti tako, da bi lahko kljubovale tej sili. Tako delo je seveda sedaj nemogoče in zato so tudi francoske trdnjave za francoske čete izgubile precej svojega pomena. Nemške armade gredo kakor vihar čez Francosko in sc ne bodo ustavile prej, da pridejo do Pariza.
Kako strašna sila mora tičati v omenjenih kroglah, lahko sklepamo iz Krup-povih oklopnih granat s premerom 35'5 cm. To je bil dosedaj najbolj uničujoč strel. Taka krogla je sestavljena iz jekla in tehta 620 kg. Smodnika se porabi za en strel 255 kg. Energije aH moči ima krogla, ko zapusti topovo cev, 27.650 meterskih ton. Da bomo razumeli to moč, si predstavimo železni brzovozni stroj s težo 300 ton, ki preleti na uro 90 km; zraven vzemimo še voz za prtljago in 4 železniške vozove. Če to veliko silo trikrat vzamemo, pa dobimo moč, s katero krogla iz takega topa ven bruhne. Šc na daljavo 4600 metrov je njena sila dvakrat tolika kakor jc sila takega brzovlaka. Učinek te krogle na to
daljavo je tak, kakor da bi dva taka brzovlaka s hitrostjo 90 km na uro skupaj trčila. Tak hud pritisek krogle zbije in poruši vse, tudi še tako močan beton. In novi nemški oblegovalni topovi so hujši kakor Kruppova oklopna granata s premerom 35-5 cm. Ti najnovejši nemški oblegovalni topovi so neki podobni Kruppovim obrežnim kanonom s premerom 42 cm. Krogla iz takega topa tehta 1000 kg in ima 18.594 meterskih ton moči pri izstrelitvi,
GROF ZEPPELIN V VOJSKI.
Berolin. Grof Zeppelin je vstopil v nemško armado.
STRAH PARIŽANOV PRED ZEPPELI-NOVCI.
»Nieuwe Courant« v Haagu piše: Francozi se vedno bolj boje nemških Zep-pelinovih zrakoplovov. Parižani sodijo, da ni izključeno, da bi Pariz samo nemški zra-koplovci oblegali. Ponoči in podnevi vadijo francoski letalci nad Parizom, da mesto čuvajo pred sovražnikovimi zrakoplovi.
BOJAZLJIVI SOVRAŽNIKOVI ČASTNIKI.
Francoski častniki bojazljivci.
Neki vjet.i francoski podčastnik je v bitki pri Metzu pripovedoval: Naš polk je štel približno 3000 mož. V dveh urah nas jc ostalo le še nekaj nad 300. Naši častniki so se zelo slabo obnašali. Kakor hitro so opazili, cla ne zmagujemo, so pobegnili in so nas same pustili. Nemci so nas na to vjeli. Jesti nismo dva dni dobili.
NOV VOJAŠKI GUVERNER V PARIZU.
Pariz, 28. avgusta. (Kor. ur.) Agen-ce Havas poroča: Namesto dosedanjega generala Michela je imenovan za vojaškega guvernerja v Parizu general
Galieni.
V PARIZU SE ŽE PLENI.
Švicarski listi poročajo, da je obsodilo pariško policijsko sodišče žc do enoletnega zapora 45 oseb, ker so v nedeljo ropali in plenili.
NEMCI KAZNOVALI ZAHRBTNE NAPADALCE.
Strassburg. (Kor. ur.) V občini Dal-heim v Lotringiji v okrožju Clialean-Salins, ki ima 286 prebivalcev, so prebivalci iz hiš zavratno streljali na nemško čete. Na povelje nemškega armad-nega poveljstva so nemške čete ta kraj sedaj popolnoma porušile, da ni ostal kamen na kamnu.
WILJEM II. MED SVOJIMI VOJAKI.
Dortnnud, 28. avgusta^ (Kor. urad.) Kakor »Tremonia« poroča, jc zbral cesar v glavnem taboru svoje vojake skupaj in jih nagovoril sledeče: Tovariši! Zbral sem vas skupaj, da sc veselimo zmag, ki so jih naše čete izvojevalc v vseh krajih z nezlomljivo hrabrostjo in »vestobo. Bojevali so sc vsi z enako hrabrostjo, aktivni vojaki, rezervisti in deželni brambovci in dosegli Slavne uspehe pod poveljstvom sina bavarskega kralja. Za to zmago zahvalim Boga. Bog nas nc bo zapustil, ker sc bojujemo za sveto in pravično stvar. Mnogo jih je padlo na bojišču junaške smrti. Spoininjajmo se vseh s častjo, vseh, ki sc bore zunaj mej, njim naj velja trikratni hura. Še marsikatera krvava bitka je prccl nami. Naše zaupanje v zmago jo neomajeno. Mi hočemo in moramo zmagati!
XXX
Berolin, 28. avgusta. Uradni »Lokalanzeiger« zagotavlja, da splošni vojni položaj upravičuje najboljše nade za nadaljne trajno ugodne operacije.
Bojišče v vzhodni Prusiji.
V vzhodni Prusiji je zavzela nemška armada isto taktiko kot Avstrija proti Srbiji. Za Ncmcc jc vojska na vzhodu postranska, ker so glavno silo vrgli proti Francozom, Rusi operirajo ob vzhodni Prusiji z štirimi armadni-mi zbori in tremi kavalerijskimi divizijami. Najbrže so mislili Rusi s tem zapeljati Nemce, da bi poslali v vzhodno Prusko še nadaljne četo in tako oslabili svojo moč na zahodu. Vendar Ncmci niso šli na ta lim in so se žc naprej tu odločili za defenzivo, da bodo dovolj močni tam, kjer bo padla glavna odločitev. Tako postopanje jamči za vspešno skupno delovanje obeh zveznih armad. Kakor je Avstrija pri Šabcu, Ljcšnici in Loznici izrabila priliko napasti sovražnika in ga popolnoma porazila ter tako oslabila, da delj časa ni zmožen prodirati, prav tako jc Nemčija z zmagovitimi bitkami Dri ,Wirballen in Gumhinnen ustavila
Potopljena nemška križarica.
KRIŽARICA »MAGDEBURG« SE JE SAMA RAZSTRELILA.
Berolin, 28. avgusta, (Kor. ur.) Wolf-fov urad piše: Državni mornariški urad poroča: Mala križarica »Magdeburg« je prodrla v Finski zaliv. V bližini otoka Odensholm je pa v megli nasedla na tla. Pomoč od strani drugih ladij je bila vsled viharnega vremena izključena. Ker se la-dija ni mogla rešiti in jo je napadla ruska mornarica v veliki premoči, so jo pognali v zrak in je tako našla časten grob. Med sovražnim ognjem je torpedni čoln N 26 večji del posadke na križarici rešil. Zguba mornarjev na »Magdeburgu« in torpednem čolnu N 26 ni še znana. Dosedaj je bilo naznanjenih 17 mrtvih in 20 ranjenih. Re-šence so včeraj prepeljali v neko nemško luko.
Berolin, 28, avgusta. Od potopljene križarice »Magdeburg« pogrešajo 85 mornarjev, med njimi poveljnika križarice, ki je skoro gotovo našel v valovih junaško smrt.
Kodanj, 28. avgusta. (Koresp. urad.) Rusko mornariško ministrstvo javlja, da so Rusi poveljnika križarke Magdeburg in del častnikov ujeli.	, ^^^^^ .
»Magdeburg« je bila 136 metrov dolga, 13-3 metrov široka in 5-1 m globoka, 4500 ton depl. Zgrajena je bila leta 1913, Imela je 101 mm debel oklop.
MrijsKi cesar nemškemu cesarju.
Dunaj, 27. avgusta (Kor. urad.) Avstrijski cesar je odposlal nemškemu cesarju Viljemu sledečo brzojavko: Slavne zmage, ki so mogočnega sovražnika ob tla vrgle, zmage, ki jih je nemška armada pod Tvojim višjim poveljstvom izvojevala, imajo svojo veličino in svoje uspehe zahvaliti železni volji, ki je silno močan meč nabru-sila in ga dvignila. Med lovor, ki Te zma-galca krasi, bi Ti rad vtaknil najvišje in najvzvišenejše vojaško častno znamenje, ki ga imamo. Prosim Te torej, da sprejmeš veliki križ Mojega vojaškega reda Marije Terezije kot znamenje visokega spoštova nja in zvestega vojnega zaveznika. Insig nije, dragi prijatelj, Ti prinese poseben odposlanec, kadar Ti bo drago, V dobri veri, kako visoko Ti in Tvoja armada cenita že-nialna dela infanterijskega generala pl. Moltkeja, mu podelim komandeur-križ vojaškega reda Marije Terezije. — Franc Jožef,
Naše razmerje i Italije.
Rim, 28. avgusta. (Kor. urad.) Nasproti razburjenim vestem pariškega lista »Petit Parisien« javlja laška uradna »Agencija Štefani«, da je razmerje Italije do Avstrije izvrstno.
ENOTNO POVELJSTVO V SEVERNEM IN SREDOZEMSKEM MORJU.
Monakovo. »Miinchener Post« dobiva po ovinku službeno poročilo francoskega vojnega ministrstva, ki pravi: »Občevanje angleških in francoskih mornariških oblasti je tako intimno, da se nahajajo francoske vojne moči v Severnem morju pod poveljništvom angleških admiralov, med tem ko so angleške ladje v Sredozemskem morju pod poveljstvom francoskih admiralov.
VRNITEV AMERIKANCEV.
Nevarnost pri vožnji. Dunaj. Tukajšnje amerikansko poslaništvo je dobilo od državnega tajnika Zedinjenih držav, Williama I. Bry-ana depešo sledeče vsebine:
Wašington, 24. avgusta. Vpričo možnosti, da bi mogla biti vožnja v Ameriko vsled vojske nevarnejša nego doslej in bi se iz tega mogle razviti pomorske bitke, se mora skrbno paziti, da se vsi Amerikanci v tem smislu informirajo, da za vsak slučaj prekinejo svoje potovanje, aradi tega naj se Amerikanci takoj odločijo, ali hočejo nemudoma domov potovati ali pa naj prevzamejo vso odgovornost in posledice na se, ako bi odlašali.
in omajala rusko ofenzivo. Rusi niti niso mogli zasledovati nemških čet, ki so sc umikale v najlepšem redu.
NEMCI NA SKRAJNEM SEVERU VZHODNEGA BOJIŠČA.
Nemški poveljnik v Insterburgu je izdal sledeč oklic: Rusi so bili 20. in 21. t. mes. pred Gumbinnenom težko poraženi in ne pridejo sploh pred osmimi dnevi v Insterburg. Tukajšnje čete -se morajo po višjem povelju drugod porabiti, a ostanejo vsaj še dva do tri dni v bližini. Kmalu nastopijo še močnejše sile. Intendaturi je ukazano, da med prebivalstvo vsa živila razdeli. Posamezniki, ki kaj zahtevajo, ne dobe ničesar. Čc bi Prusi Insterburg zapustili in če zasedejo Rusi Insterburg, kar se pa pred osmimi dnevi ne zgodi, je najbolje, da ostane vsak prebivalec v svoji hiši in da je nasproti Rusom gostoljuben, ker le tako so represalije izključene. Izkušnja uči, da Rusi oropajo le tiste hiše, ki so zaprte. Resno se zato svetuje, da ostane vsak v svoji hiši in naj sc v tem smislu deluje.
Na morju.
ANGLEŠKI NAČRTI NA MORJU.
O angleških načrtih na morju poroča »Ziiricher "Zeitung« iz Londona: Angleška admiraliteta ne namerava poiskati nemške mornarice in je k bitki prisiliti. Omejiti se hoče zgolj na to, da ohrani gospodstvo na Severnem morju in čuvati francosko (?) obrežje, da Nemci tam -svojih čet ne izkrcajo. Nadalje namerava Anglija uničiti nemško pomorsko trgovino in blokirati nemško obrežje v slučaju, da vojska več časa traja, da onemogoči Nemčiji preskrbo z živili. Angleži sodijo, da prisilijo na ta način nemško vojno mornarico, da bo morala v neugodnih okolnostih sama ponuditi na morju odločilno bitko. Če se Angležem njih zdaj izblebetani načrt posreči, je vprašanje, na katero bodo morebiti nemški 42 cm možnarji odgovorili tako, kakor oholi Angleži ne pričakujejo.
ANGLEŽI USTAVLJAJO LADJE V NEMŠKEM PREKOPU.
Budimpešta, 27. avgusta. (Kor. urad.) Avstrijski Lloydov parnik je došel iz Kal-kute na Reko. Kapitan Grimme pripoveduje: Parnik je dospel 21. avgusta v Port-Said, kjer so mu prepovedale angleške oblasti kljub mednarodnemu značaju sueškega prekopa nadaljno vožnjo. Angleži so hoteli parniku odvzeti Markonijev aparat in so ga pustili šele, ko se je kapitan s častno besedo zavezal, da ga ne bo vpo-rabljal. V Port-Saidu navzoče nemške ladje so Angleži nadlegovali. Vsem so vzeli Markoniieve aparate. Parniku » Dorf-linger« severonemškega Lloyda 'So Angleži s tem preprečili nadaljevanje vožnje, da so mu odvzeli važen del stroja- Šele dne 10. avgusta je mogel po ponovnem protestu konzulata odpluti proti Trstu.
Ruske mine razlrelile več parnikov.
RUSKE MINE RAZSTRELILE DVA NIZOZEMSKA PARNIKA.
V Finskem zalivu sta dva nizozemska parnika zavozila na ruske mine. Par-nika sta zletela v zrak.
RUSKI PARNIK SE POTOPIL — 300 OSEB UTONILO.
Galac, 27. avgusta. (Kor. urad.) Ruski parnik je zadel na mino in se je potopil. 300 oseb je utonilo.
islam se dviguje.
Carigrad. Tasvir-Efnia razpravlja o žalostni usodi Osmanov v deželah, ki so v ruskih, angleških in francoskih rokah. Pravi, da je sedanja svetovna vojska nekak vzdigovatelj božje pravičnosti, ki bo dvignila in osvobodila islam povsod iz okov, v katere so ga vkovali.
MOHAMEDANCI SE PRIPRAVLJAJO NA SVETO VOJSKO.
Berolin, 28. avgusta. Listi poročajo iz Carigrada: V Perziji se pojavlja mogočno gibanje proti Rusiji in Angliji, ki se naglo širi. V vseh krajih, osobito v severni Perziji, se ustanavljajo oddelki prostovoljcev. Govori se že, da se proglasi sveta vojska in da se razvije zelena prerokova zastava, Perzi se zavzemajo za zvezo s Turčijo,
Berolin, 28. avgusta. Po v Carigrad iz Vzhodne Indije došlih poročilih, vre med mohamedanci srd proti Angliji. V nekaterih krajih so bile že vstaje, ki so jih le s težavo zadušili. Angleška vlada si ne upa zato odposlati indijskih vojakov v Egipt, kar so v Londonu zahtevali, ker vse vojake sama v Indiji potrebuje. Indijski podkralj se je s svojega letovišča vrnil v Kal-kuto, kjer se vsak dan merodajne osebe posvetujejo.
Berolin, 28. avgusta. »Siidschwedische Post« poroča iz Londona: Angleške kolonije v Tihem in v Indijskem oceanu se z vso odločnostjo izjavljajo proti nameri Japonske, da zasede nemške naselbine na jugu Tihega oceana.
Monakovo, 27. avgusta. Turški gene* ralni konzulat kliče po nalogu turške vlade vse turške državljane brez izjeme od 20. do 45. leta pod orožje.
PONESREČENI NAČRTI PROTI VOJNI MOČI TURŠKE MORNARICE.
»Jugoslovanska korespondenca« po* roča iz Carigrada: Izvedeli smo od zelo zaupne strani: Dokazalo se je, da so angleški inštrukcijski častniki skovali načrt proti vojni sposobnosti turške mornarice, ki se je ponesrečil vsled odkritja. Angleški instrukcijski častniki so še pred izbruhom vojske vpeljali gotove izpremembe na turških bojnih ladjah z namenom škodovati bojni moči ladij in jih napraviti nesposobne za boj. Srečnim okoliščinam in pazljivosti se je posrečilo uničiti vse naklepe angleških častnikov in v kratkem času popraviti povzročeno škodo. Razume se, da se je angleškim častnikom odvzela vsaka priložnost, da bi mogli izvršiti svoje naklepe.
Zveza vseh balkanskih držav nemogoča?
Carigrad, 28. avgusta. (Kor. urad.) Vse turško časopisje se peča z vprašanjem zveze, v kateri naj bi se združile vse balkanske države. Turški listi pravijo, da jc taka zveza nemogoča. »Tanin« piše o tej novi zvezi, za katero dela propagando »Giurnal de Balkan« v Bukareštu. da jt» nemogoča. Dokler sta Srbija in Črnagora v vojski proti trozvezi, je ta zveza nemogoča, ker bi se sicer morale tudi druge balkanske države vojskovati proti tro-zvevi, In to je izključeno*
ia ]c Nemčiji vojsko m
Lokalanzejgcr« poroča iz Londona, da so že dne 25. t. n). v Londonu izjavili, da jc Japonska Nemčiji vojsko napovedala.
Dunaj, 27. avgusta. Rundschau« (prej »Militarisrhc Rundschau«) poroča, da so se sovražnosti pri Kiančau s tem golovo že pričele,
MOBILIZACIJA JAPONSKE.
Japonska vlada jo izdala oficijelen razglas, v katerem utemeljuje mobilizacijo. Oklic povdarja, da je vlada odločno za to, da se na skrajnem vzhodu ohrani mir in da prepreči vso eventu-alitete, ki bi bile zmožne ta mir kršiti. Ta korak vlade je v soglasju z angle-Ško-japonsko zvezo.
JAPONSKI POSLANIK ZAPUSTIL DUNAJ.
Dunaj, 27. avgusta. (Ko.r ur.) Japonski poslanik je danes zvečer z vsem poslaniškim osobjem odpotoval iz Dunaja. V ta namen mu je naša vlada dala na razpolago posebni vlak. Podal se je naj prvo v Bern, kjer je, kakor znano, poverjen kot poslanik.
V razglasih glede vojnega poštnega prometa, ki so bili ob začetku mobilizacije nabili pri vseh političnih in občinskih uradih, je za naslovljenje vojnopoštnih pošiljatev naveden sledeči zgled: Prejmi kor-poral Janez Potočnik, pehotni polk št. 4, 12. kompanija, vojnopoštni urad štev. 65 (Feldpostamt Nr. 65).
Že iz nadpisa -zgled« in iz okolno-5ti, da je v naslovu navedeno namišljeno ime, jc razvidno, da je tudi ?;onačbo »vojnopoštni urad št. 65« smatrati le za zgled, ime, je razvidno, da je tudi z označbo »voj-nopoštne pošiljatve na > vojnopoštni urad št. 65', najbrže v popolnoma napačnem domnevanju, da se ima v s e vojnopoštne pošiljatve poslati na vojnopoštni urad št. 65. i o je popolnoma napačno. Na vojnopoštne poštne pošiljatve je marveč napisati ona številka vojnopoštnega urada, katero je dotična v vojni se nahajajoča, oseba svojcem v domovini naznanila, oziroma poslala. Vsak vojak dobi v to svrho od svojega poveljništva več vzorcev za vojnopoštne naslove, v katere mora tudi številko onega vojnopoštnega urada napisati, na katerega je navezan.
Samo one pošiljatve je mogoče v vojni se nahajajočim osebam dostaviti, ki so opremljene z od naslovljenca samega naznanjeno voinopoštno številko. Samo ob sebi ie umevno, da svojci v vojni se naha-jajočih oseb z veliko nepotrpežljivostjo pričakujejo poročila svojih dragih. Naravno je, da v času, ko se vojna proti sovražniku pomiče in ko se posamezni oddelki vedno bolj od poštnih nabirališč oddaljujejo, pismena poročila vojnikov vedno več in več časa rabijo, predno pridejo naslov-ljencu v domovini v roke; to je tem lažje razumljivo, če se pomisli, cla pošte vojnih železnic veliko počasneje vozijo, kot one mirovnih železnic. Da se ta vsled obstoječih razmer nastala in popolnoma naravna zakasnjenja nekoliko zmanjšajo, si bo vojna pošta kakor tudi državna pošta na vso moč prizadevala, da zvezo v vojni se nahajajočih oseb z domovino kolikor moč pospeši.
Mim poročila.
KONKLAVE KARDINALOV.
Rim, 28. avgusta. (Kor. urad.) »Tribuna- poroča: V Rimu je sedaj zbranih 43 kardinalov, od teh jc 27 Lahov in 16 ino-zemcev. Od 65 kardinalov se jih bo ude-ežilo voliive papeža 60.
PAPEŽEV TESTAMENT.
Rim, 28. avgusta. (Kore. urad.) Testament umrlega papeža Piia X. jc spisan na belem papirju in obsega tri strani. Pisan je z jasno in kaligrafično lepo pisavo. V začetku priporoča sveti oče sebe Bogu in v varstvo Devici Mariji. Nato našteva nekaj legatov, ki so pa vsi navezani na dovoljenje prihodnjega glavarja katoliške cerkve. Testament bo priobčen v celoti in bo častno pričal, kako je bil sveti oče v zemeljskih stvareh nesebičen.
RUSJNSKI ŠKOF PROTI RUSKI PROPAGANDI.
Lvov, 28. avgusta. (Kor. urad.) Ru-sinski metropolil Skeptczki je izdal na vse Rusine v Galiciji pastirski list, v katerem pravi: Rusija ni mogla prenašati konfe-sielne in narodne prostosti, katero uživa rusinski narod v Avstriji. Zato širi med Rusini letak, v katerem pozivlje Rusine k izdajstvu proti monarhiii. Te agitacije naj se rusinski narod varuje. Rusinski narod naj ostane zvest tradicijonelni zvestobi do Avstrije do zadnie kaplje krvi.
POGREB RUSKEGA GENERALA V KRAKOVU.
Ruski general Vanovski, ki so ga naši ranjenega vjeli, je na dobljenih ranah umrl. 26. t. m. so ga pokopali.
PRINC LUITPOLD BAVARSKI UMRL.
Monakovo, 28. avgusta. (Kor. urad.) Princ Luitpold bavarski jc umrl v Berch-tesgaben, Umrl je za vnetjem grla.
NOVA NEMŠKA CESARSKA NAREDBA O VOJSKI.
Berolin, 28. avgusta. (Kor. urad.) ,Lo-kalanzeiger« objavlja cesarsko paredbo z dne 15. avgusta, po kateri sc morajo nemudoma vrniti v Nemčijo vsi nemški državljani, ki so v vojni službi kake sovražne države.
100.000 KRONSKO DARILO »RDEČE-MU KRIŽU.
černovice, 26. avgusta. Bukovinski grško-pravoslavni nadškofijski konzi-storij je sklenil predlagati deželni vladi. da se »Rdečemu križu« iz grškega verskega zaklada podeli 100.000 kron.
BOMBNI NAPADI V JUŽNI ITALIJI.
V južni Italiji so odpuščeni železničarji, kakor sodi policija, provzročili več. bombnih napadov. V premogovem skladišču Poggioreale so bombni napad še pravočasno preprečili. Delavec Ponizio je namreč našel bombo in jo pravočasno odstranil. Na progi Neapelj—Potenza je bila zvečer 20. t. m. vržena bomba pri postaji Balvano v voz prvega razreda. Ranjeni so bili trije potniki. Napadalcev niso dobili. V Caseriu so našli v železniškem vozu bombo. Blizu San Giovannija a Teduccio je bila vržena bomba na neki vlak. Prijeli so dve osumljeni osebi.
POŽAR UNIČIL TVORNICO AVTOMOBILOV.
Praga, 28. avgusta. (Kor. urad.) Požar je uničil v praški okolici tvornico avtomobilov. Rešili so le 30 avtomobilov. Škode je več stotisoč kron.
Dnevne novice,
—	Na Brezjah: V nedeljo ,dne 30. t. m. bo g. knezoškof dr. Jeglič imel na Brezjah ob 10. uri pridigo in pontifikal-no sv. mašo v ta namen, da bi Marija, Pomočnica kristjanov pri Bogu izprosila zmago našemu orožju in tolažbo vernikom v teh hudih vojnih časih.
+ Naše ljudstvo. St. Peter pri Novem mestu. Človek se kar ne more oživeti, cla smo v tako resnih časih. Ki-, peče navdušenje ljudstva zamori vse tužne misli. Tukajšnje izobraževalno društvo je priredilo dne 23. t. m. predavanje o bojiščih in naših vojnih nasprotnikih. Če bi tujec zrl vedre obraze mnogobrojnih poslušalcev, si pač ne bi mogel misliti, da so to ljudje, ki so poslali v ogenj očete, može, sinove, brate. Ob koncu predavanja je množica spontano zapela cesarsko pesem. Na »Rdeči križ« niso pozabili. — Nabralo sc jc 253 kron 50 vin.
-r Iz kranjskega deželnega odbora. Glede deželnih financ je poročal dež. glavar, da bo država siejkoprej redno izplačevala deželne doklade in državne preodkaze. — Odobrila se je prireditev dveh strežniških tečajev v deželni bolnici kakor tudi centralna akcija deželnega. odbora za pomoč rodbinam vpoklicanih vojakov in pa organizacija varnostne službe po občinah in organizacija deželne posredovalnice za. delo. — Sklenila so jc tudi provizorna ureditev prejemkov za rodbine vpoklicanih deželnih uradnikov.
—	Županom. Župani se opozarjajo na zakon o podporah družinskih očetov in drugih na vojsko odpoklicanih. Župani morajo samo poročati na c. kr, glavarstva, ali je prosilec potreben podpore ali ne. Drugega ni treba ničesar poročati. Župan ni upravičen povedati in predlagati, kakšna in kako velika podpora naj se prosilcem da. To je stvar okrajne in deželne komisije. Te se pa morajo držati seveda zakona.
- Grda laž o goriškem nadškofu. Tržaška »Edinost« piše: Iz Gorice: Zakotni italijanski list, ki izhaja pod imenom »Gazzettino Fopolare« v Gorici, je v minolem tednu prinesel vest, da se goriški knez in nadškod dr. Se-dej misli preseliti v neki gorenjeav-strijski samostan. Namigavalo se je, kakor da bi knez in nadškof moral iti! To vest je priobčil tudi »Piccolo«. Ta vest omenja grdo in ostudno laž ter veliko luniparijo, ki so jo zagrešili ravno tisti laški krogi v Gorici, ki so prav blizu takozvane iredente. Ti ljudje namenoma spravljajo po časopisju in osebno v svet vesti o tem in onem uglednem Slovencu, cla bi ga na ta način kompromitirali. Ljudstvu se začenja govoriti in potem se imajo ti Italijani še za zelo patriotične, ki v isti sapi kriče: »Abassa i ščavi!« in »Evviva Italia!« Jasno je, da tu zadaj deluje laška klika, ki hoče uničiti ugled onih slovenskih oseb. ki so slučaino na pr-
vih mestih. Za to jim ni pregrdo nobeno sredstvo. Državno oblast, pa prosimo, naj ob Času te stroge cenzure gleda tudi na delovanje teh laških tičev ter naj energično zasleduje učitelje takih vesti. Saj oblasti ni vseeno, kako gotova klika med Italijani namenoma razburja Slovence.
-i- Vojaške vesti. Fml J. pl. Fiedl, poveljnik 26. domobranske infanterij-ske divizije je imenovan za poveljnika devetega vojnega zbora in je obenem postal fcm. Fml. Karol Kripek je imenovan za poveljnika 26. domobranske inf. divizije, Alf. Kraus pa za poveljnika 29. dom. inf. divizije.
—	Preč. g. superior dr. A. Zdešar jc bil 24. avgusta v Marziliji vjet, ko se je vračal iz Barcelone. Priporočamo ga v molitev vsem znancem.
+ Osebne novice s pošte. Poštni praktikant dr. Frančišek Rapotec je imenovan za poštnega konceptnega praktikant a pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. — Poštni nadkon-trolor Karel Ilussak je imenovan za poštnega nadoskrbnika pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu Gorica 1.
—	Šolska mladina v Središču za naše vojake. Ljudska šola v Središču priredi v nedeljo, dne 30. avgusta t. L, v svojih prostorih v korist Rdečemu križu šolsko .slavnost, pri kateri se uprizori posebej za ta namen prirejena patriotična spevoigra »Za dom med bojni grom«. Povodom bojnega viharja v Avstriji leta 1914. sestavil Anton Kosi, nadučitelj v Središču. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: sedeži 80 h, stojišča 40 h.
—	Smrtna kosa, V Zagrebu je umrl časnikar in finančni strokovnjak dr. Josip Belovič ,star 39 let. — V Zagrebu je umrl umirovljeni učitelj Škender Horvat, star 61 let.
—	Zastrupil se je v Trstu s karbolno kislino 28letni snažilec kočij Jurij Šabec.
—	Žetev v Bosni. Bosenska deželna vlada javlja, da je žetev po celi dečeli. končana.
—	Od straže ustreljen vojak. O tem
se nam še poroča: Nesrečni Alojzij Pri-stov, sin posestnika in poštnega podurad-nika v Rožni dolini, je takoj po dovršitvi »Slov. trgovske šole« odšel k mornarici. Ravno pred enim letom je pri veliki eksploziji komaj ušel smrti, ki ga je bila doletela letos na jako tragičen način. Dne 19. t. m. zvečer je stal na straži kot druga straža, prva straža pa ni bila daleč od njega. To stražo je ravno karala višja straža, ker je kadila. To kričanje je izvabilo nesrečnega Prislova, da se je oddaljil od svojega mesta, da bi pogledal, kaj je. V tem času ga je pa zagledala prva straža, mislila je, ker je bila tema, da je kak sumljiv človek in je zaklicala. Pristov ni dal odgovora, ampak je brzo stekel proti svojemu mestu, a bilo je že prepozno. Puška je počila in nesrečnež je padel smrtno zadet na tla. Krogla mu je šla skozi hrbet in srce ter pri sprednji strani ven. Bil je v dveh minutah mrtev. Častno so ga spremili njegovi kolegi na zadnji poti. Lahka mu bodi žemljica!	,
—	Učiteljska imenovanja. C. kr. okr. šol. svet v Krškem je imenoval a'o-
solvirancga učit. kandidata Antona Brodnika iz Vidma provizoričnim učiteljem na štirirazrednici v Tržiču in bivšo suplentinjo v Čatežu Hermino Stične, za provizorično učiteljico na dvorazrecinici v Branskem Kalu. -- C. kr. dež. šol. svet kranjski je imenoval bivšo suplentinjo v St. Jurju Alojzijo Verbič za definitivno učiteljico na dvorazrecinici v Skocijailu pri Turjaku.
lj Umrli .so v Ljubljani: Ana Pir* nat, hči paznika v prisilni delavnici, 6 tednov. — Josip Štebla.j, poljski dninar, 19 let. - Gotard Biglez, cerkovnik, 46 let. — Marija Kozamernik, žena čevljarja in hišnika, 68 let. — Marija Deč-man, bivša delavka, 24 let.
—	Člani hrvatskega kraljevega gledališča v vojski. Vsled vojske so morale iz-ostati tudi v Zagrebu vse gledališke predstave. Del orkestra in moškega zbora je odšel na bojišče. Izmed solistov se nahajata na bojišču poleg komika Diirra le Marko Vuškovič in Josip Križaj. Vesti, da je bil Vuškovič ranjen, niso resnične.
—	Koliko ljudi je v Ameriki podvrže* nik vojni dolžnosti v Evropi? Mnogo Evropejcev se je moglo vrniti v Evropo in udeležiti vojne. Po statistični cenitvi se jc preračunalo, da biva v Združenih državah "približno dva milijona mož, ki so podvrženi vojni dolžnosti v Evropi. Podanikov iž Nemčije je 400.000, iz Rusije 600.000, iz Italije 650.00, iz Avstro - Ogrske 650.000, iz Francije 30.000, iz Anglije 700.000. Ameriški zakon o nevtraliteti prepoveduje odhajati oboroženim ali neoboroženim na tro'-ške tuje države na bojišče. Vsakdo se lahko vrne kot prostovoljec na svoje stroške. Ta zakon stopi v veljavo, kakor hitro Združene države proglase svojo nevtralnost.
—	Umrl je v Gradcu vpokojeni major Friderik Hochenegg, star 92 let.
Prebrisane deklice, V neki višji berolinski dekliški šoli je pred začetkom šolskega pouka izjavila deputacija mladih deklet učiteljici, naj preneha poučevati francosko in angleško, ker se nočejo učiti jezikov takih zahrbtnih narodov. Učiteljica je pa mlada dekleta opozorila na njihove dolžnosti in jih opomnila, naj nc motijo učni načrt s svojim precej nalašč pretira« nim patrijotizmom.
Dunajski psihiater umrl. Umrl je znani dunajski psihiater dr. Svetlin.
Ruski dezerterji in begunci. V gra-ške zapore so pripeljali, kakor poročajo graški listi, dne 24. t. m. nad 00 .ruskih dezerterjev in vojaških beguncev.
—	Avtomobil je ubil v Čikagi sinčka Franceta našega rojaka Martina Hafnerja, ki se je preselil v Ameriko iz Žabnice pri Škofji Loki.
Sofija, 28. avgusta. Vojni minister je odpotoval, da nadzoruje vežbanje vojakov v osvobojenih krajih.
Sofija, 28. avgusta. Kralj je pooblastil ministrskega predsednika, da odpove zasedanje sobranja, ki ;e bilo sklicano na dan 29. t. m.
Berolin, 28. avgusta. (Kor. urad.) Nemški glavni vojni stan poroča: Nemška zahodna armada prodira devet dni no končani koncentraciji z magoslavnimi bitkami v francosko ozemlje. Od francoske trdnjave Cambrai do južnih Vogesov je bil sovražnik povsod poražen in se sedaj na celi črti umika. Kake izgube ima sovražnik, se še ni moglo dognati, ker je bojna črta tako velikanska. Armada generala Klucka ie vrgla nazaj angleško armado pri Maubenge in jo je danes znova napadla jugozahodno od Maubenge. Armadi generalov Btilowa in Hausna sta v večdnevnih bojih popolnoma premagali okoli 8 armatlnih zborov Francozov in Belgijcev med reko Samble, Namurjem in reko Maas. Naraur je padel po dvodnevnem obstreljevanju. Naskok na trdnjavo Maubcuge je pripravljen.
Armada vojvode Virtemberškega zasleduje poraženega sovražnika čez Šemois in je prekoračila reko Maas.
Armada nemškega prestolonaslednika je zavzela utrjene sovražne postojanke pred Longwyjem, odbila hud sovražen napad iz Verduna ter prodira sedaj proti reki Maas. Longwy je padel.
Armada bavarskega prestolonaslednika je bila pri zasledovanju od novih sovražnih moči iz pozicije Nancy in od južne smeri napadena ter je zmagovito odbila ta napad.
Armada generala Hecringen nadaljuje zasledovanje sovražnika v Vogezih proti j«gu.
Aizacija je prosta sovražnikov, h Aatwerpna so štiri belgijske divizije včeraj in predvčeraj napadle naše čete, ki vežejo črto z Brusljem, čete, ki so jih Nemci pustili za cernšranje Antwerpna, so odbile ta napad, ujele veliko sovražnikov ter zaplenile več topov. Belgijsko prebivalstvo se povsod udeležuje bojev. Zate so se izdale najstrožje odredbe. Nemci imajo do Pariza na najkrajši črti še 180 km, to je približno zračna črta od Trsta do Celja.
X
A
Amsterdam, 28. avgusta. (Kor. uiad.\ Telegraaf« poroča iz Londona: Po brzojavkah iz Petcrburga je poročilo, da so se morale francoske armade umakniti, povzročilo v Peterburgu velikansko skrb.
v v v
/\ /n /\
Maubeuge jc trdnjava prve vrslev važno križišče železnic. Ima 21,000 prebivalcev in leži na reki Samlire. Leži ob poti, ki pelje črez Charleroi, Namur v Liittich.
Cambrei jc majhna trdnjava, ki leži ob železnici, ki pelje v St. Quentin.
Avstrijske žete
na Ruskem p	srn-
i dalje.	
Dunaj, 28, avgusta (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Od 26. avgusta nadalje so se razvili boji med našimi in ruskimi četami. Boji se raztezajo
na vsem ozemlju meti Vislo in Dnjestrom. Naše levo krilo je v ofenzivi in zmagovito prodira naprej.
Zanimiva poročila o bolita s Srbi.
Z merodajne strani objavlja »Bohe-mla«; Nc sme se misliti, da so zdaj naše operacije proti Srbom ustavljene. Armada, ki iz Bosne operira, neprestano prodira. Boj v Srbiji se bo bojeval v dosedanjem obsega, samo da odločilni napadi na popolnoma oslabljenega sovražnika niso več potrebni. »Neues Wiener Tagblatt« pa izvaja: Poročila o postopanju proti Srbiji kažejo, kako da se razločuje bitka na prostem polju od akcije na brezpotni kraški zemlji. Odredbe narekuje taktika, ki hoče, da se doseže s čim manjšimi žrtvami ono, kar bi nas ob napadu na sovražnikovo fronto stalo neizmernih krvnih žrtev. Glavno je, da se s kolikor mogoče malimi žrtvami doseže uspeh in da se, ko bo sovražnik poražen, vrže južna armada, intaktna in popolnoma za nadaljni boj pripravljena, proti sovražniku na severu.
Kako so naSi luooki razbili srn urinsko divizijo.
Iz Zemuna v Budimpešto pripeljani ranjenci izpopolnjujejo poročila o naši zmagi nad srbsko drinsko divizijo.
Infanterist, ki ga je zadelo sedem krogel.
Z vlakom se je pripeljal tudi neki infanterist, ki ga je sedem krogel zadelo. Njegovi tovariši pripovedujejo, da je še napadal ž njimi, ko je bil že od šestih krogel zadet. Šele sedma krogla ga je vrgla. Svetijo se mu oči, tako je še zdaj vzhičen. Nosilnico odkloni in gre naslanjajoč se na zdravnika.
V ognju.
V ognju! Junaški vojaki v ozkih ogrskih hlačah izgovarjajo ti besedi z zaža-relim obrazom. Častniki pripovedujejo, da ni v zgodovini primere s hrabrostjo, ki so jo naši vojaki pokazali. Vsi potrjujejo, da so Srbi predvsem streljali na naše častnike.
Kako se je pričel boj.
O bojih pri Šabcu pripovedujejo častniki, da se je izvedel prehod že ponoči od 11. na 12. t. m. V mali vasici Klusak, ki leži nasproti Šabcu, so se naše čete zbirale. Na ceste so položili slamo, da se ni čul ropot, ko so vozili naše topove. Čarobna noč v avgustu. Nočno tišino zmoti gromenje topov. Zemlja se trese, tako grome topovi na obeh straneh. Naši metalci svetlobe razsvetljujejo pokrajino ono-stran reke, da morejo naši topničarji meriti. Pehota Se počiva. Oglašajo se prostovoljci, da se popeljejo čez vodo.
Boj ob premostitvi Save.
Naša pehota zasede breg z močnimi strelskimi četami. Tiho se prične graditi most s petimi pontoni. Mislimo, da sovražnik našega poizkusa ni zapazil, a komaj doseže naš most sredo Save, prično srbske prednje Čete streljati. Na ogenj med premostitvijo nismo odgovarjali. Sovražnikove krogle odskakujejo od jeklenih pon-tonov. Škode jim nobene ne napravijo. Čez pol ure stoji že 350 mož onstran Save. Srbi se med neprestanim ognjem umikajo. Ko je trajal ogenj eno uro, utihne. Častniki sodijo, da namerava sovražnik kako zvijačo. Prostovoljci naprej! Vsi se oglašajo! Gre za to, da vpadejo v Šabac. 40 najboljših strelcev tvori oddelek prostovoljcev,
Zahrbtnost Srbov ▼ Šabcu,
Ko pridemo v Šabac, nam mahajo iz hiš z belimi robci. Šabac je prazen. A komaj prikorakajo naši do mestnega parka, se vsuje nanje hud ogenj iz pušk. Iz parka, če zasluži nekaj sto grmov to ime, strelja več sto žensk in otrok na oddelek prostovoljcev. Mečejo bombe, ki k sreči ne raz-
Eočijo. Več žensk navidezno pobegne; a o beže, streljajo. Vojska je trda, neizprosna. V takih slučajih se takoj postopa po določilih vojnega prava. Tudi tisti, pri katerih se dobe zastrupljene ali dum-dum krogle, zapadejo ostrim, neizprosnim postavam vojske.
Na Črni planini.
Ko očistimo Šabac, preganjamo Srbe, ki beže na Črno planino. Med Dobričem in Desičem zadenemo na srbske čete. Naš ogenj povzroči strašne vrzeli v njih vrstah, Že zapuščajo svoje postojanke, a se vrnejo. Poroča se nam, da dohajajo Srbom močna ojačenja z jugozahoda od Loznice, kjer tudi naši pritiskajo na drinsko divizijo. Samo tri polke je naših. S celo sovražnikovo divizijo se ne moremo vojskovati. Ozemlje je ugodno Srbom. Umaknemo se k našim četam, ki so že v Šabcu zbrane. Tu šele izvemo, da naši, ki so pri Lješnici vdrli iz Bosne v Srbijo, preganjajo drinsko divizijo. Srbi mislijo, da je najboljše zanje, da se umaknejo preganjanju tako, da napadejo naše tri polke. To je bila njih pogibelj. Zapuste svoje utrjene postojanke na Črni planini, a v noči, ki je sledila, se pojavijo oaše čete, ki prodirajo iz Lješnice.
Drinsk« divizija med dvema ognjema.
Drinska divizija stoji zdaj med dvema ognjema. Obupno napade Šabac. Vzeti ga hoče z jurišem. Napada ne pripravi z
ognjem iz topov. Junaško vzdržimo napad osemkrat močnejšega sovražnika. Trikrat nas nazaj potisnejo, a trikrat zopet osvojimo višine pri Dobriču. Ko napadejo naši sovražnika šc za hrbtom, jc bila drinska divizija razbita; umikanje izpred Šabca ji je bilo odrezano. Z zahoda se je vsi-pal nanje uničevalen ogenj. Srbi so se mogli umikati le ob Savi pri Mišarju, kjer je nanje streljala lastna artiljerija, ki se je pripravila za boj pri Klenku.
Boj za Dobrič nam marsikaj pojasni. Dobrič je bil srbski Aspern, ki smo ga trikrat izgubili in trikrat zopet priborili.
Bo] pri Kamenici Blizu Voljeve.
»Grazer Volksblatt« prinaša o tem boju naslednji velezanimivi opis nekega ranjenega častnika: Mejo smo prekoračili že 12. avgusta. Treba vedeti, da vodijo Srbi gverila vojno v polnem pomenu. Zato smo bili takoj ob prvih korakih na srbskih tleh napadeni iz zasede: iz hiš in drugih kotov. Streljajo in mečejo bombe ne le četaši, marveč tudi navadno prebivalstvo, in sicer moški, ženske in celo otroci. Zasačiti jih je težko, ker se takoj po napadu poskri-jejo po grmovju, jamah, zlasti pa v visokih koruznih nasadih. Polja so tu izredno plodna; koruza raste tako visoka, da se celo jezdec v nji skrije. Sadno drevje se šibi pod obilico sadu. Blagostanje se kaže tudi nazunaj v kmečkih hišah, ki so take, kakor pri nas v manjših mestih in trgih. Ko smo zapuščali Loznico, ki so jo krogle iz naših topov užgale, in prodirali dalje, so nas zopet na vsakem koraku iz zasede napadali četaši, moški, ženske in otroci. 15. avgusta smo vsi utrujeni dospeli do pobočij Jerebice planine. Divjala je strahovita nevihta. Tu nas je na gori Brda-rici (blizo Kamenice), ki je 222 m visoka, čakal trd boj. Srbi so na tej gori zgradili okope, ki so se v obliki kroga dvigali drug nad drugim. Na vrhu se je nahajala izvrstno skrita srbska artiljerija, kateri so naše čete nudile izboren cilj. Vse utrdbe so imeli zasedene srbski regularni vojaki. Sploh treba povdarjati, da se Srbi vedno nahajajo v izvrstno kritih postojankah in okopih, ki so jih začeli graditi takoj po smrti Frana Ferdinanda, kakor pripovedujejo vjetniki. Navadno so te postojanke tako dobro maskirane, da ti sovražnika izda šele ogenj in dim Utrdbe so zgrajene na najmodernejši in velepraktičen način. To nevarno postojanko na Brdarici smo začeli naskakovati, o čemer nas je veleuspešno podpirala naša artiljerija. Treba povdarjati, da naša artiljerija nadkriljuje srbsko, kateri se sicer v gotovem oziru ne more odrekati izbornosti, a njen učinek obsega komaj prostor 20 m, naše krogle pa delujejo 100 m na široko. Naši gorski topničarji so se neizmerno hrabro obnašali; kakor otroke so prenašali svoje topove na rokah in tako pripomogli, da je padel okop za okopom. Na obeh straneh se je vodil boj na življenje in smrt, kar so najbolj pričale obojestranske izgube, ko smo 16. avgusta končno osvojili tudi vrh in popolnoma porazili sovražnika. Med srbskimi vjetniki je komaj najti kakega častnika, kajti srbski častnik se ne uda. Ako vidi, da je stvar izgubljena in mu preti vjet-ništvo, se usmrti sam ali pa se tovariši postrele drug drugega. Sploh bijejo Srbi obupen boj; vedo, da jim gre za biti ali nebiti, zato bo to v sedanji vojni najbolj krvavo bojišče, kakršnih zgodovina že dolgo ni videla. Vpoštevati treba tudi, da se tu bori od kulture še neoslabljena človeška naturna sila, podvojena z obupom. —- Značilno je, kako Srbi beže; na begu takoj pomečejo s sebe orožje, streljivo in ono malo prtljage, ki jo imajo, t. j. navadno le po eno odejo. Naši vojaki imajo že cele zaloge teh stvari. Tudi vjetnikov imamo silno mnogo; kajti čete novincev iz novih srbskih krajev, se o prvem naskoku udajo, zlasti Bulgari. — Ponoči sem imel priliko poslušati, kako si Srbi s ptičjimi glasovi dajejo znamenja. Nihče bi ne dvomil, da se oglašajo le nočne ptice. Uniforma srbskega vojaka je izredno praktična, ker je skoraj popolnoma take barve kakor zemlja; ker je večina njih tudi v obraz nekam rmena, jih je komaj razločiti od tal.
Z vzhodne bosenske meje.
Dvakratni juriš.
Srbi so že prej, predno je izbruhnila vojska, ob meji izkopali dolge, utrjene jarke, ki so bili deloma tudi z betonom utrjeni. V zadnjih bojih so bili v njih dobro kriti. Šele po drugem jurišu so jih naši iz njih pregnali. Sovražniku se je posrečilo pobegniti v gozdove, predno smo mogli izvesti svoj načrt, da ga obkolimo.
Komitaši ▼ reki.
V neki obmejni kraj je udrlo približno 40 komitašev, ki so maloštevilne orožnike, ki so proti veliko močnejšemu oddelku nastopili, pobili ali jih pa ranili. Moški so sekali les. Neki sel, ki je morilcem ušel, jih ie o vpadu komitašev obvestil. Vaščani
so takoj drli domov, obkolili presenčene komitaše in jih zagnali v reko. Nekaj jih je reko preplavalo, ostali so pa utonili.
Kdo seje M priVišepdu?
Pri Višegradu se je, kakor iz Bero-lina poročajo, borila šumska divizija prvega poziva, štirje pešpolki, en ka-valerljski polk, en artiljerijski polk in po en polk 1., 2. in 3. poziva drinske divizije.
Kaj pripeveijejo ranjencu - M nal vojakov s srbskimi komitaši.
Neki vojak, ki je bil ranjen pri Kamenici, opisuje boje s srbskimi komitaši takole: Kakor sodim, so morali komitaši kriti umikanje Srbov. Naše čete so vedno z bombami vznemirjali. Naši vojaki so se tega bojnega načina hitro privadili, osobito ko so videli, da bombe niso tako nevarne. Z bombami prizadete rane niso nevarne. Bolj so bili komitaši nevarni, ker so streljali iz starih pušk svinčene ali pa dum-dum-kroglje. Sploh 'imo komitaše obkolili in jih nato poklali. Le enkrat se jim je posrečilo, da jih je 400 napadlo neki naš tren, a tudi to čelo je naša patrulja popolnoma uničila.
Kako so srb?ki vojaki oblečeni.
Srbski vojaki niso slabo oblečeni, a nosijo zimsko obleko. Oboroženi so samo s puško, z bajonetom in nosi vsak patrone na sebi. Našli smo veliko mrtvih s častnimi znaki iz balkanskih vojska, ki smo jih vzeli za spomin. Častniki so prav dobro oblečeni. Nekaj smo jih vjeli; sploh smo gledeli, da smo častnike, če le mogoče, žive vjeli.
Kako je Valjevo utrjeno.
Pri Valjevu je bil Srb strašno potol-čen. Umaknil se je zato v utrjene postojanke, kjer se je pripravil za trdnjav-ko vojsko. Okolu Valjeva so zgradili Srbi velike utrdbe.
Naši uspehi in težave na srbskem bojišču.
Ranjen častnik pripoveduje: Javnost ne ve prav presojati položaja na srbskem bojišču. Tu ne gre za velike moderne bitke, marveč za silno težavno gverila vojno. Sovražnika nikjer ne dobiš pred top in puško v veliki armadi, kjer bi mu lahko takoj zadal odločilni smrtni udarec; Srbi so namreč razpršili svoje brambne sile na majhne drobce, ki jih je treba posamezno iskati in trebiti na težavnem terenu. Vrhu tega je tu vsak človek — moški ali ženska, starec ali otrok — sovražnik, ki preži nate z bombo in puško izza vsakega vogla, izza vsakega grma. Tu je torej potrebno težavno, podrobno delo — velikih bitk ne more biti, ker jih sovražnik noče in se jih izogiba. Kljub vsem tem težavam je doslej naša akcija na Srbskem vseskozi uspešna in vztrajno napreduje.
n in nečloveško postopanje z ranjenci.
Dnnaj, 28. avgusta. (Kor. ur.) Kakor je bilo Javnosti že naznanjeno, traja od armadnega poveljstva ukazana preiskava o srbskih krutostih in kršitvah mednarodnega prava še dalje. Raz-ven že priobčenlh slučajev, Je treba še sledeče povdarjati:
. Srbske čete masakrirajo in izkvar-jajo vjetnike ln ranjence. Tako so dobili enega naših brez glave in rok. Prostore, kjer naše ranjence obvezujejo, obstreljavajo. Srbske vojaške čete razvijajo bele zastave; kadar pa naši ogenj ustavijo, začno zopet zavratno naše čete napadati. Vojaki II. in III. poziva, ki nimajo niti uniforme, niti kakega drugega vojnega znaka, kakor tudi komitaši, se delajo, kakor bi bili popolnoma mirni državljani, kar jim grozi nevarnost vjetništva, se hitro znebijo orožja, samo da se jetništva rešijo.
Pri ubitih komitaših so se našle patrone, nabasane z žeblji, bakrom in vi-trlolom. Srbski civilisti, zlasti žene in otroci, streljajo in mečejo bombe zavratno armadi v hrbet. Naše čete špi-one, civilno prebivalstvo ln komitaše, ki so se na omenjeni način pregrešili, usmrte. V Lešnici, kjer je prebivalstvo kakor sploh sovražnosti uganjalo, je bila naložena vojna kontribucija za kazen.
XXX
Srbska zverinstva nasproti našim četam so dokazana z mnogimi žalostnimi dokazi. Tako se je konštatiralo, da so ma-sakrirale zaostale naše ranjence dekleta, žene in celo otroci ter jim odrezali glave in posamezne ude. Dogodilo se jc, da so Srbi izobesili bele zastave, ko so se pa
naše čete približale, so na nezavarovane streljali.
Movi za brblom Srbov razbeljeni.
Iz Sofije se poroča, da so bulgarski četaši razstrelili železniški most čez Ba-buno pri Velesu, ko je vozil čez most vlak za Srbe municijo,
Sofija, 28. avgusla. (Kor. urad.) Kakor »Dnevnik« poroča, je zletel most med Njegotinom in Zaječarjem v zrak. Po tej poti je Rusija oskrbovala Srbijo z živežem Srbija je torej sedaj od dovoza živil odrezana.
Notranje težave v Srbiji.
Tifus v Nišu. — Izgredi ruskih častnikov. — Novi konflikti med vlado in vodstvom armade. — Boji med Macedonci in Srbi.
Monakovo. Posebni poročevalec -Miin-chen-Augsburger Abenclzeilung« brzojav-lja iz Soluna (čez italijansko mejo): Moj poizkus, da bi i. avgusta prejezdil srbsko-bulgarsko mejo v smeri Pirot—Caribrod, se je ponesrečil vsled energičnih odredb srbskega poveljnika v Pirotu, ki je pričakoval bulgarski napad in je zato na tej progi dal ustaviti vsak železniški promet in je od zanesljivih oseb izvedel o nevzdrž-ljivili razmerah v Srbiji. Iti iz Pirota mi je bilo strogo prepovedano. V Nišu je položaj izredno kritičen, ker divja tifus; primanjkuje oskrbovalnih sredstev in stanovanj. Ruski častniki so vprizorili velike izgrede, med vlado in vodstvom vojske pa je prišlo do novih konfliktov. Tudi železniški promet na rumunsko-srbski meji je ustavljen. Na svojem povratku sem našel železniški tir v bližini Veleša razdejan. Vzrok: Veliki boji med Macedonci in Srbi, v katerih so bili Srbi poraženi, ker so se morali umakniti z južne meje nasproti Grčiji med Štipom in Bitoljem. Dovoz iz Grčije je izostal. V svoje največje presenečenje našel sem v Solunu razpoloženje nasproti Srbiji popolnoma izpremenjeno, gotovo zaradi vojske med Nemčijo in Rusiio, Simpatije so na strani Nemcev.
Radi razširjanja neresniCsilb vesli prijela.
Dunaj, 28. avgusta. (Kor. urad.) Korespondenca Wilhelm javlja, da sta bila v Reichenauu aretirana neki šofer in njegova soproga, ker sta razširjala nezmiselne vesti, da so nekateri avstro-ogrski generali avstrijski bojni načrt izdali sovražniku, Aretiranca so oddali sodišču.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, predobri soprog in oče, gospod
nariučitelj
sinoči ob 9. uri po kratkem trpljenju, v 53. letu starosti, udario v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnkega so bo vršil jutri dne 29. t.m. ob 10. uri dopoldne iz šolskega poslopja na tukajšnje pokopališče.
Priporočamo pokojnika v blag spomin in pobožno molitev!
V ZALJNI, 28. avg. 1914.
Žalujoči.
(Brez posebnih obvestil.)
2627
sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom. Kje, pove upravništvo tega lista pod št. 2623. (Znamka za odgovor.)
dnevno po tržaških tržnih cenah pošilja „„.,„ po poštnem povzetju v koših po 5 kg "bl3°
I. PANGERC, Dolina pri Trsfu.
Debeli
se prodajo pri tvrdki St. &. C, Tauzher, Dunajska cesta št. 47.	2562
Zemljevide v naša Mm
Iz raznih krajev poročajo, da so v naših izobraževalnih društvih izobešeni zemljevidi in važnejši razglasi in odloki. Ljudstvu se poljudno razlaga dogodke in odloke. Tako bodi v vseh naših izobraževalnih društvih. Zemljevide se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Natančen zemljevid Srbije in drugih balkanskih držav, ki bo zelo dobro služil pri zasledovanju vojnih dogodkov med Avstrijo in Srbijo, dobi brezplačno kdor naroči krasno, z vsakovrstnimi vojnimi podabami bogato opremljeno, zelo zanimivo in poučno knjigo »Vojska na Balkanu«. Knjiga s priloženim velikim zemljevidom vred ima zelo nizko ceno in stane elegatno broširana samo K 6"50. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Zemjevid sam za se pa stane 2 K. —
Razun tega so na razpolago še sledeči zemljevidi bojnega polja:
Zemljevid Avstrijsko-ruskega bojnega polja 1 :1,000.000. Cena s poštnino vred K 130.
Zemljevid Nemško-ruskega bojnega polja. 1 :2,000.000. Cena s poštnino K —90.
Zemljevid Nemško - francoskega bojnega polja. 1 : 2,000.000. Cena s poštnino K —"90.
Zemljevid Evrope. 1 : 7,500.000. —
Cena s poštnino K 2'60.
Zemljevid svetovnega prometa —
1	: 15,000.000. Cena s poštnino vred
2	K 70 vin. — Ta zemljevid bo izbomo služil posebno, če se razširi vojni požar tudi izven Evrope. Zemljevid je pa tudi drugače za splošen pregled jako zanimiv, ker obsega statistične podatke za vse države na svetu (obseg, število prebivalcev, izvoz itd.). Dobi se v Katoliški Bnkvarni v Ljubljani.
Kumno, pšenico, oves, fižol, vinski kamen,
sploh vse deželne pridelke, kupi
Anton Kolene v Celju.
Kdor kaj ima, naj ponudi.	2629

1 LtJUBLtJANA • komenskega- ulica- 4 ti SEP-zgOT.MK-mmKu-Dft FR. DERGANC I
2612 6
iz pasteurizirane smetane ima na prodaj »Mlekarska zadruga« v Šenčurju &ri Kranju. Cena mu je 3 K za 1 kg.
Sprejme se tabo]
kuharica
k! je dobra gospodinja, v župnlSCn v Šmartnu pri Celju.__2621 3
Sprejme se takoj
Pno firanjsfto Me u mino stehlarstvo ln Mm na steMi
Hogusfa Hgnola, uubijana
Dunajska cesta 51.13 poleg „Ffgooca"
n'BnPoh^«aJ)reeastiti duh0VŠC,ni cerkvenim predstojniStvom kakor p n. občinstvu za prcvzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni iu navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3686 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago n. n. odjemalcem v ogled.
pod zelo ugodnimi pogoji. - Oglasi na Poljanska cesta št. 27, Ljubljana.
Pri nakupu različnega manufakturnega blaga, se blagovolite obrniti na tvrdko
A- $ £ Sfaberne,
Mestni irg tO.
Aa debelo in drobno) obsiojl od Uia 1S83>	hrednonhke cene t
I
da je najboljši izmed vseh v trgovini m nahajajočih
malinov sok
oni
lekarnarja Piccolija v Ljubljani.
1 poštna pošiljka z voznino in zavojnino k 5-60.
Razpošilja se tudi v sodih in v steriliziranih 1 kg steklenicah.
Naročila izvršuje	677
lekarnar Piccoli, Ljubljana.
Ceniki zastonj ln Iranko.
p i 150/12/S4
Poslano.
2620
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I, kot skrbstvena oblast naznanja, da se dolgovi g. Feliksa Schaschel v Ljubljani, katere le-ta naredi brez privoljenja svojega skrbnika g. Julija Elbert. trgovca v Ljubljani, ne bodo po-plačevali.
C. kr, okrajno sodišče v LJubljani,
odd. I., dne 26. avgusta 1914.
300000000000010100000000000000
IVHN JHX in SIN, Ljubljana
Dunajska cesta 15.
0 a
0
1 0
0 a
a
0 0
Dunajska cesta 15.
Kolesa
iz prvih tovarn Avstrije:
Dfirkopp, Styrla, 339i Waffenrad.
Šivalni
stroji
In stroji za pletenje.
0 0 i
9 0
0 0 0
: Acllerjeri pisalni §tro|i i
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena L1867. B« Vezenje poučujemo brezplačno.	Ceniki zastonj in franko. 0
0©©©©®®®®®®®®i®|®©©©©©©©©©©©j©|!j)
Zaradi prenosa gostilne odnosno opustitve prenočišča na Taborn št. 3
več različne (še nove) sobne in gostilniške oprave in priprave: Kompletne po« stelje, nočne omarice, mize, stole, različno posodo in ostanek nekaj sto litrov pristnega vm , vse po nizki ceni.	2584
Posebna prilika, ogleda in kupi se lahko vsak čas na Taboru 3, v Ljubljani.
Za pomlad!

kravate in vse druge potrebščine za gospode in dečke kupite ugodno v special. modni trgovini
TTE
Ljubljana, Franca Jožefa c. 3
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata Eberi
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena n stavbena pleskarja
Ljubljana, Miklošičeva cesto
Nasproti hotela Union Telefon 15«. Telefon 154.
| Jantarjevi laki in laščiio za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristne« ga lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše vrste fasadne barve,
vremensko neizpremen-
«
ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	m2
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine
Lake angleške za kočije, lake | za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete
slikanje.
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
Izdaja konzorcij »Slovencat,
•Tisk: »Katoliške Ti8ka.ru.wu
Odgovorni urednik: Jolet Gostlnčar, državni poslanec.