58. Stav. Pavšalni tranKo « drtavl SHS. V Uubllani, v soboto 12. marca 1921. Posamezna Štev. 1 K. Leto V. Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan ob 10. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. Hr Glasilo Jugoslov. socllalno - demokratične stranke, Telefonska St. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo ie v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6^, Učiteljska tiskarna. Kaj pa to pomeni? LDU Belgrad, 10. marca. Včeraj je bila seja ministrskega sveta od 16 do 20, na kateri je minstrski predsednik in minister za zunanje stvar! Pašič poročal o zunanjem položaju v zvezi s pre« k i n | e n J e m odnošajev me d Nemčijo in entento. * * Belgrad, 10. marca. Notranje ministrstvo je izdalo naredbo, da mora Imeti od sedaj naprej potni Ust za inozemstvo tudi vizum konzularnega oddelka pri ministrstvu za zunanje zadeve. Ta oddelek bo vodil splošni register In kontrolo vseh izdanih potnih listov za inozemstvo. Ta odredba je praktično neizvedljiva in ne pomeni nič druzega, kakor prepoved potovanja v inozemstvo. * * Naš zunanji položaj v zvezi s prekinjenjem odnošajev med Nemčijo hi antanto — Vesnič v Parizu — prepoved potovanja v Inozemstvo — kontrola nad dopisniki tujih listov v Belgradu — ali niso to znamenja na nebu? Vlada trdno stoji... LDU Belgrad, 11. marca. Kakor se tu splošno sodi, ne bodo zeinljo-radniki vstopili v vlado, ker nasprotujejo plačanju odškodnine begom, spahijem in veleposestnikom. LDU Belgrad, 11. marca. Vladna pogajanja z muslimani se nadaljujejo. V ministrstvu za šume in rude je vodil pogajanja minister dr. Hinko Križman z dr. Nikolo Uzunovičem, dr. Karamehmedovičem, dr. Hrasni-co in Vilovičem, pri čemer se je podrobno razpravljalo, koliko naj plača država za odkup muslimanskih posesti v Bosni in Hercegovini. Zdi se, da se je vlada odločila, takoj ko bi se sklenil sporazum z muslimani in bi se jim izplačal odkup zemlje, dati večjo vsoto na račun predujma v svrho izplačila podpor invalidom v državi. *■ - Pogajanja z muslimani kažejo, da so demokrati, bodisi iz svojega nagiba ali pa pod pritiskom radikalcev pripravljeni žrtvovati eno izmed temeljnih točk svojega političnega programa, namreč zahtevo, da mora zemlja pripasti onemu, ki jo obdeluje, brez odškodnine. Samo da se obdrže na vladi! Antanta in Nemčija, Nemško in angleško stališče. LDU. Berlin, 11. marca. Dopisnik »Neue Freie Presse« doznava, da je včeraj ministrski svet sklenil, da predloži nemška državna vlada zvezi narodov svoje pravne pridržke glede sankcij, ker so sankcije v nasprotju z versaillesko mirovno pogodbo. Zahteva, ki jo je več poslancev izrazilo v zbornici, naj bi Nemčija odslej versaillesko pogodbo ne priznavala več, je bila odklonjena. Dr. Simons je izrazil svoje prepričanje, da se bo končno gotovo tudi ves svet uprl sankcijam, ker ima vendar vsak človek vest. Zadržanje dr. Simonsa v najnovejši politiki se smatra za popolnoma na mestu. LDU London, 11. marca. V poslanski zbornici je član delavske stranke Clines nemško sankcijo ostro kritikoval. Očital je Lloyd Georgeu. da ni vprašal parlamenta in da se je podvrgel francoski politiki. Zavezniki bi morali deliti med dvema alternativama, ki sta bili ponu-deni od Nemčije. Lloyd George je takoj izjavil, da je od obeh nemških predlogov prvi navadna žalitev, drugi pa je nesprejemljiv, ker bi d°datek glede Gornje Šlezije onemogočil vsako pogodbo. Da se doseže skorajšnja ureditev, je morala vzeti Nemčija na znanje, da ne zahtevajo samo Francija, Belgija in Anglija, temveč vsi zavezniki, naj Nemčija izpolni svoje dolžnosti glede obnovitve, v kolikor ji je pač možno. Kakor Nemčija sama, tako ji želi ves svet, da bi dobro prospe-vala. Nezadovoljnost v Srednji Evropi pomenja nevarnost za ves svet. Na vprašanje Meleansa, ki je nastopal za sodelovanje z Nemčijo, je odgovoril LIoyd George, da se bo morala Nemčija pač odvaditi staviti ta- Ponudbe, kakor so bile zadnje, samo draži zavezniško ■nonudbo°ir: , Nemč’ia mora staviti f ? p * bo Popolnoma sprejem- ljiva. Po govoru ČhamherHim »ki ie odobraval stališče vlade, je poslanska zbornica soglasno odobrila kredite za zunanji urad. Dogodki v Rusiji. Vesti iz Moskve. LDU Moskva, 11. marca. (Brezžično.) Po poročilu ameriških dopisnikov ic do preteku stavljenega ulti- mata trdnjava Krasnaja Gorka otvo-rila topniški ogenj na bojno ladjo »Petropavlovsk«. Ladja je poizkušala zapustiti luko, kar pa se ji ni posrečilo radi ledu. Na krovu ladje vlada needinost. Del mornarjev hoče častnike, ki so upor povzročili, izročiti sovjetski vladi. Govore, da se je nekaterim častnikom posrečilo, vtihotapiti se iz Finske v Kronstadt. Te vesti so neutemeljene ter je postopanje finske vlade popolnoma korektno. Iz neke brezžične brzojavke izhaja, da nameravajo uporniki bombardirati finsko obal. da zapletejo finsko vlado v konflikt. Moskovska vlada je Finsko že obvestila, da nikakor ne mara ogrožati prijateljskih odnošajev med obema državama in da bo ukrenila vse potrebno, da prepreči, da bi prenesli uporniki pozo-rišče boja na finsko ozemlje. Upor v Kronstadtu je le osamel slučaj. O protirevoluciji v Rusiji ni govora. Petrograd in Moskva sta mirna. LDU Moskva, 11. marca. (Brezžično.) Mornarjem posadk v dveh uporniških utrdbah v Kronstadtu, ki so hotele preiti k sovražniku, so to preprečili častniki. Navzlic ostrim odredbam proti desertacijam, se prebegovanje množi. Poročila iz drugih krajev. LDU Berlin, 11. marca »Lokalan-zeiger« poroča iz Stockholma: Kakor javljajo iz Revala, so dospele v ondotno luko tudi francoske pomorske čete. Več oddelkov se je izkrcalo in zasedlo Reval. Ogromne zaloge, ki so bile določene za boljševike in bi se imele odpeljati, so bile zasežene. Kakor se govori, so te čete zasedle tudi Narvo. LDU London, 11. marca. Brzojavke iz Finske potrjujejo, da so boljš,eviki zopet zasedli trdnjavo Krasno Gorko. Nasprotno so se polastili uporniki dveh drugih utrdb. Železnica med Petrogradom in Moskvo je pretrgana. LDU Berlin, 11. marca. »Lokal-anzČiger« javlja po brzojavki »Ti-mesov« iz Rige: Revolucionarne čete so se polastile Petrograda. Iz Moskve javljajo, da so poizkus vstaie boljševiški kozaki krvavo zadušili. Dne 7. t. m. so se tamkaj boji zopet pričeli, v katerih pa so povsod zmagali revolucionarci. LDU Pariz, 11. marca. (Brezžičen ?° zadnjih poročilili se nahaja 1 rockij v Krasni Gorki. Njegov štab se nahaja še v petropavlovski trdi njavi, ker pričakuje prihoda sedme rdeče armade pod poveljstvom pro-slulega Tuhačevskega, »rdečega Napoleona«. »Zanesljiva« poročila. ^ LDU Reval, 11. marca. Iz popolnoma zanesljivih virov poročajo, da so mesta Orel, Tambov in Kijev osvobojena boljševikov. Prebivalstvo je razburjeno, in daje temu du-ška s pokoljein komunistov. V Cari-cinu je bilo ubitih 120 boljševikov. LDU Varšava, 11. marca. Po brzojavkah iz Helsingforsa so uporniki v Moskvi poskusili polastiti se Kremlja. Napad so odbile kitajske, lati-^ke in bašltirske čete. V Moskvi je bilo ustreljenih nekaj carskih, generalov. V Petrogradu divja požar. Železnica Harkov—Kijev je pretrgana. O nemirih v Moskvi poročajo dalje: Oklopui avtomobili vozijo po mestu in streljajo na množico. Uporniki so pognali v zrak brzojavno centralo. Kancelparagraf. Z besedo »kancelparagraf« se na kratko označujejo vse naredbe, ki naj onemogočijo duhovščini katerekoli vere politično agitacijo v cerkvi. Pri nas pride tu v prvi vrsti v poštev katoliška duhovščina. Namen kancelparagrafa je uničenje klerikalizma. Tako vsaj trdijo tisti, ki so ga izdali. Ker prihajajo na nas dan za dnem vprašanja, ali se bo socialistična stranka tudi udeležila »kulturnega« boja, čegar glavno sredstvo naj bi bil kancelparagraf, smatramo za svojo dolžnost, da razjasnimo svojim somišljenikom stvar tako, kakor jo pač moremo in znamo po svojem najboljšem prepričanju. Socijalistična stranka ie politično - gospodarska stranka. Njen cilj je osvoboditev proletarijata izpod kapitalističnega jarma in odprava družabnih razredov. Da se odpravijo družabni razredi, zato se poslužuje socijalistična stranka razrednega boja kot sredstva v dosego svojega cilja. Ker tlači in davi kapitalizem vse narode brez izjeme, zato je socijalistična stranka mednarodna, kakor je mednaroden tudi njen sovražnik kapitalizem, ki ne pozna ne osebe, ne rodovine in ne naroda. Kdor je tlačen in zatiran od kapitala in kdor čuti v sebi sposobnost in moralno dolžnost, udeleževati se skupnega proletarskega boja proti skupnemu sovražniku kapitalizmu, nam je dobro došel, brez ozira na to. kakšen jezik govori on sam oziroma njegova rodovina. Socijalist ne zaničuje in ne zasramuje nobenega jezika, a tudi nikomur ne prepoveduje, da se poslužuje tistega Jezika, katerega zna. Za socljalistično stranko kot tako jezikovno vprašanje ne ekzisti-ra, ker priznava jednako pravo vsem jezikom. Kapitalizem pa tlači in davi tudi pripadnike vseh ver. Kapitalisti izsesavajo katoliškega Slovenca in Francoza ravno tako, kakor derejo protestantskega Nemca in Angleža in muslimanskega Hindustanca. Zato se socijalistična stranka obrača tudi do proletarcev vseh ver in jim kliče: Združite se v obrambi in boju proti kapitalizmu brez ozira na vaše versko veroizpbvedanje! Socijalistični princip torej nikomur ne brani ne njegove narodnosti :n ne njegove vere: socijalizem je mednaroden In medverski. To je socljalističen princip. Če ga kdo krši, bodisi v narodnem, bodisi v verskem oziru, on tega ne more in ne sme delati, »ker mu tako veleva socijalistični princip,« ampak takrat nastopa dotičnik kot posameznik, kateremu je dano na prosto voljo, da brani tudi svoj jezik ali pa tud? svojo vero proti netole- rantnim in socijalistično ne dovolj šolanim ljudem - šovinistom ene ali pa druge vrste. » Iz tega osnovnega principa sledi drugi samposebi: »Vera le privatna stvar.« če se hoče borec proti skupnemu sovražniku kapitalizmu, ki je slučajno katolik, n. pr. postiti na veliki petek — zakaj ne? Socijalizem kot tak ne zapoveduje in ne prepoveduje nikomur jesti na veliki petek ne »štokša« z regratom, ne svinjskih klobas. Kaj ima to opraviti s soc!« jalizmom? Za socijalistično stranko kot tako je vse eno, kaj kdo j6 in strankini funkcijonarji bi se lepo zahvalili za kontrolo vsebine kuhinjskih loncev in delavske ženske bržkone tudi! Socijalisti zahtevamo le, da imej tudi delavec pravico do polnih loncev — kaj pa deva posameznik v lonce, to je pa njegova privatna stvar! Socijalizem vendar ni nobena verska sekta! Zato socijalist kot tak spoštuje in priznava vsak jezik in -»vsako vero! Če je komu drag in mil »sveti večer« — zakaj mu ne bi bil? Če slavi pravoslavec svojo »slavo« — zakaj ne? In če muslimanu dobro dč priklanjanje proti vzhodu — zakaj bi ga silili, da se klanja zapadu? Pustite ga, če najde v tem svojo srečo in zadovoljnost in tolažbo! Naj telovadi po svoje 1 Zato smatra socijalizem kot tak tudi vse prepovedi verskih obredov za nasilje in jih ne more odobravati. Popolnoma drugačna pa postane stvar, če nastopajo nacljonalne ali verske družbe kot zastopnice in braniteljice kapitalističnega sistema in vseh njegovih izrastkov. V tem slučaju bodo našli seveda eni In drugi v mednarodnem in medverskem proletarijatu svojega najhujšega protivnika, In ga morajo najti, ker to zahteva socijalističen princip. Za nas v Sloveniji ima na cela kultumobojna stvar še drugo lice: 1. Mi vemo, da se kapitalizem rad skriva za narodnostno ali pa za verskobojno krinko, da toliko lažje v kalnem ribari. Zato je nam treba biti opreznim! 2. Mi vemo, da kaplanom in faj-moštrom nihče ne more braniti dostopa do posameznih vernikov — če ne bodo govorili v cerkvi, bodo pa govorili v spovednicah in doma. Zato je vsaka naredba proti xpridi-govanju« iluzorna in odveč. 3. Mi ne poznamo samo »rimskega« klerikalizma. Klerikalizmov ie toliko, kolikor je ver. Tudi ateizem (neverovanje v boga) ima svoj klerikalizem; tega bi se dalo imenovati »znanstveni« ali pa »lažiznanstvenl« klerikalizem. Zakaj naj bi se socija-listi bojevali le proti »rimskemu«? Za socijalizem so vsi enako vredni ali nevredni! Toliko v pojasnilo. Politično pa smatramo, kakor že omenjeno, vsako protinarodnostno in vsako protiversko naredbo kot nasilje, in za socljalista kot takega stoji »kancelparagraf« v isti v.rsti, kakor policajdemokratska »ob-znana.« Iz ustavnega odbora. LDU Belgrad, 10. marca. 29. seja ustavnega odbora se je otvorila ob 9.30. Predsednik dr. Nlnčlč je izjavil, da je ožja konferenca zastopnikov strank pretresala na svoji seji člene, ki so bili rezervirani in razpravljala o oddelku VIL, ki govori o upravni oblasti. Tudi druga konferenca, ki se bavi s socialno - gospodarskimi vprašanji se je zanimala za III. oddelek ter se je dosegel sporazum skoro v vseh točkah. Preide se na dnevni red. Prečita se člen 86, kakor se je določil na konferenci včeraj dopoldne; »Za vojne ali splošne mobilizacije more narodna skupščina za vse državno ozemlje, za oborožene vstaje pa v posameznih državnih delih s posebnim zakonom začasno ukiniti nastopna državljanska prava: pravo združevanja in dogovarjanja, svobodo kretanja, nedotakljivost stanovanja, pisem in brzojavnih sporočil. Na isti način se more omejiti tud! svoboda tiska za oborožene vstaje y dotlčnem delu države.« Dr. Markovič (komunist) ne uvi-deva nobenega razloga za take omejitve. V interesu smotra samega, ki se želi doseči, je, da se te odredbe popolnoma izključijo. Zato bodo komunisti glasovali proti temu členu. Pri glasovanju je bil člen 86 sprejet v tej redakciji z večino glasov. Nato so pretresali oddelek o sodu nih oblastvih. Minister za konstltu-anto Trifkovič je izjavil v imenu vlade, da pristane na to, da popolnoma odpade III. odstavek čl. 70, proti kateremu se je v odboru samem izjavilo več glasov. To je oddelek, ki govori o posebnem sodnem postopanju v izjemnih primerih. Čl. 70 bi se imel glasiti: »Sodniki so neodvisni pri izrekanju prava in ne stoje pod nobeno oblastjo, vendar sodijo po zakona. Sodniki In sodna oblastva se smejo ustanavljati samo z zakonom, nikdar pa se ne smejo ustanavljati izredna sodišča ali komisije za razsojanje.« Za to redakcijo se je dosegel sporazum v ožjem odboru. Pri gla« sovanju je bil člen sprejet soglasno. Preide se na čl. 57, ki govori o upravni oblasti. Dr. Radonič (radikalec) ne uvi-deva potrebe, da se sprejme v ustavo Institucija o ministrskih podtaj-n?kih ali pomočnikih. Kot dokaz, da to ni potrebno, navaja angleške razmere. Dr. Dulibič (jugoslov. klub) smatra postavljanje državnih podtajnikov za popolnoma odveč, ker je že aktivnih ministrov preveč. In ako vzamemo še ministre brez portfelja in če dodamo ministrske pomočnike, ne bi imeli nič manj kakor 40 parlamentarcev. članov te skupščine, ki bi bili interesirani, plačani in vezani z vlado. To je preveliko Število na-pram številu članov v skupščini. Glede odredbe imenovanja nižjih uradnikov pravi, da lahko popolnoma izostane. To se lahko prepustr ali uradniški pragmatiki ali posebnemu zakonu. Radikalec dr. Vujičič nasprotuje temu, da bi se ustanovila mesta ministrskih pomočnikov in pravi, da ta naredba sploh ne spada v ustavo. Posl. Ljuba Jovanovič čita nata stavek: »Vsi ministri skupno tvorijo ministrski svet, ki je neposredno podrejen kralju. Kralj imenuje predsednika in člane ministrskega sveta. Ministri stoje na čelu posameznih panog državne uprave.« Komunist dr. Markovič pravi, da dodatek: ki je neposredno podrejen kralju ni potreben, izraz »vsi ministri tvorijo ministrski svet« je do- X"' volj. Republikanec Gjonovič zahteva, naj se naglasi, da se morajo ministri voliti iz parlamenta in predlaga, naj bi imenoval kralj samo predsednika ministrskega sveta, ta pa člane ml- . t nistrskega sveta. — Pri glasovanju je bil prvi stavek tega Člena odklonjen. Minister za konstituanto Trifkovič prosi, naj bi ustavni odsek še ne razpravljal o členu 57. nakar se ta člen odgodl. V nadaljni razpravi je bil sprejet še član o ministrski odgovornosti, ki se glasi: »Ministri so odgovorni kralju in narodni skupščini. Kralj in narodna skupščina moreta tožiti ministre za protiustavne in protizakonita prestopke, katere so storili pri Izvr-* Sevanju svoje službene dolžnosti.« : Prihodnja seja bo v soboto. LDU Belgrad, 11. marca. Ožji odbcr ustavnega odseka je imel danes od 9. do 13. svojo sejo, na kateri se je razpravljalo o čl. 62. vladnega ustavnega načrta, ki govori o upravni razdelitvi države. Posl. Juraj De-rretrovič je predlagal, naj se ta člen izdela na podlagi dosedanje razue-IPve države v sreze, okrožja in županije. v Srbiji pa naj bi se dosedanji srezi razširili na večji obseg. Upravna razdelitev države na podlagi tega predloga je znatno zbližala stališča vseh skupin. O čl. 81 se danes ni razpravljalo. _____________ Avtonomistično gibanje v Sloveniji. Politični boj, ki se danes bojuje v Sloveniji, se polagoma, toda vidno, pretvarja iz starih oblik v nove: namesto liberalno - klerikalnega divjaštva. ki je gospodovalo v svoji najgrši formi nekako od L 1890. do i. 1910. stopa polagoma ne manj ljuta borba med »centralisti« in »avtonomisti« ln ker pri nas že od nekdaj velja tradicija, da liberalec ne srne potrditi, da je dvakrat dve štiri, ee to trdi klerikalec in klerikalec mora negirati, da je ena in ena dve, če tako šteje liberalec, zato se pretvarjajo nekdanji »liberalci« (današnji Tavčarjanci in 2erjavovci) v brezpogojne centraliste, »klerikalci« od nekdaj in danes pa v »avtonomiste«. Tako se je stvar namreč začela. Nadaljuje se pa že precej drugače: avtonomisti dobivajo od dne do dne večjo pomoč tudi iz vrst onih. ki doslej niso bili ne izraziti liberalci, ne izraziti klerikalci, ampak so stali mirno ob strani, ker se jim je dotedanji politični boj gnjusil in studil zaradi neotesanih oblik, katere je zavzel. Izjava »slovenskih kulturnih delavcev«. ki jo je podpisalo 43 prav odličnih mož, in je napravila ne le v slovenski javnosti, ampak tudi zunaj mej naše ožje in širše domovine velik vtis — vsaj tako se nam poroča iz verodostojnih in resnih virov — je v tem oziru zelo simptomatična in značilna. Kako je došlo do tega pojava? To je zanimiv problem! Mi nimamo namena pisati o tej stvari globoke psihologične študije — to razumejo samo pri »Njivi« —■ ampak le nekaj kratkih opazk. Mi živimo prilično poltretje leto v »svobodni« državi. Ta država, rojena v bolečinah svetovne vojske in v skoraj še večjih povojnih težavah ni prinesla ljudem v naši ožji domovini tega, kar so pričakovali. Draginja je postala znatno občutnejša, kakor je bila. Stanovanj ni. Dela nt. Trgovina je omogočena ali je vsaj dolgo časa bila omogočena le privilegiranim protežirancem. Davek je vedno občutnejši, še občutnejši zaradi tega, ker je prepričanje splošno, da ga ne plačujejo vsi državljani v isti meri kakor Slovenija; za Slovenijo je najhujša šiba božja dejstvo, da Ima dobro urejen uradni aparat Pritožbe ne pomagajo nič. deputa-cije nič, interpelacije nič. Ministri in parlamentarci se bijejo le za »višje« stvari in težav ljudstva ne vidijo. To Je le nekoliko točk iz bogatega registra grehov, ampak naj bo dovolj. Za vsak greh in za vsako krivico išče ljudstvo krivca. Najde ga že nekje, ker ga toliko časa išče. da ga najde. In našlo ga je — ali pravega ali nepravega, to je v našem slučaju vse eno. za nas zadostuje konstatacija. da ga je našlo. Krivec je centralna vlada. Od lam prihajajo naredbe. ki ubijajo trgovino; naredbe. ki ovirajo nabavo potrebnega blaga, zlasti surovin, za mestno in kmečko prebivalstvo; naredbe vojaškega značaja, (o katerih ne govorimo, ker imamo pasjo steklino v deželi); naredbe, ki se igrajo s carino kakor z žogo; i. t. d. Vse te naredbe so upravnega značaja: ene ali druge upravne stroke. Namesto toliko ptičakovane pomoči in toliko zaželjenega ozdravljenja vojnih bolečin smo dobili iz centrale — tako je obče mnenje — še hujše bolezni. Zato ni klic: proč od centrale (»proč« v upravnem smislu) prav nič čuden, ampak zelo razumljiv m iahko pojmljiv. Ce je opravičen, to je seveda druga stvar; mnogi pravijo. da je. A tudi v drugi smeri ni dosti bolje. Danes velja »narodno edinstvo« pri vladajočih ^strankah kot najvišji notranjepolitični princip. Narodnega in državnega edinstva pa nihče ne negira, niti komunisti ne. Pač pa se mnogi bunijo proti metodam, s katerimi se hoče narodno edinstvo in kar je ž njim v zvezi, po vsej sili kar v enem dnevu ljudem ubiti v glavo 1 Te metode so nasilne in ker pravi star izrek, da vsako nasilje rodi odpor, zato ga rodi tudi metoda nasilnega vtepavanja narodnega edinstva in posledica tega odpora je — avtonomizem! Ni dvoma, da bo to gibanje naraščalo od dne do dne bolj, če se ne izpremeni ves dosedanji naš vladni sistem. Ne. da bi morale izginiti s poprišča sedaj vladajoče stranke, pač pa njihove dosedanje vladne metode! Mi s svoje strani se ne bi prav nič čudili, če bi pri prihodnjih volitvah našli na kandidatnih listah tudi avtonomistično slovensko stranko! Vse je mogoče! Imperializem io socialna revolucija. RESOLUCIJA MEDNARODNE SOC1JALISTIČNE KONFERENCE NA DUNAJU. Bistvo Imperijallzma. 1. Impertjaltzem je na eni strani rezultat podrejanja produkcije naprednih dežel pod nadvlado finančnega kapitala, ki stavlja v službo svojih ekspanzivnih potreb celokupno politiko le-teh držav; na drugi strani je njegov rezultat osvojevanja ostalih dežel, ki stoje še na stopnji predkapitalističnega in rano-kapi-talističnega razvoja, in ki takoj postanejo predmet najljutejše konkurenčne borbe med raznimi nacijonal-nimi kapitalističnimi skupinami. Do-člm je buržoazija v svoji liberalni dobi razrušila ostanke fevdalizma v visoko razvitih kapitalističnih deželah in na mesto starih vladajočih kooperativnih organizacij postavila neomejeni boj svobodne konkurence, se imperijalistična doba razvoja kapitalizma odlikuje po svojem nasilnem izpodrivanju tradicijonalnega družabnega reda v krajih prekomorskih trgov, kakor tudi po izzivu najljutejše kapitalistične konkurenčne borbe, ki narašča do oboroženega konflikta zbog monopoliziranja nadvlade in eksploatacije v teh deželah. Posledice Imperijallzma. 2. Imperljalizem je pred 1. 1914 razdelil Evropo v dva sovražna si tabora in je njuna nasprotstva poostril v toliki meri, da ie zadostoval en sam lokalni konflikt, da je izzval splošno katastrofo. Imperijalizem je žrtvoval miHjone ljudskih žiti j in blagostanje ene cele generacije vla-deželjnosti in grabežljivosti finančnega kapitala. Tekom vojne je irnpe-rijalizem sam ovrgel lažnjive izgovore. s pomočjo katerih je angažiral imetje in življenje delovnih mas narodov. da služijo interesom finančnega kapitala. Legendo centralnih držav, češ, da vodijo vojno za obrambo svojih dežel, je že prve dni vojne ovrgel zločinski napad na Srbijo in Belgijo; v jedru njene laži pa jo je razkrinkal nasilni mir v Brest-I Jtovskem in v Bukarešti. — Legenda ententnih velesil in Zedinjenih držav ameriških, češ. da vodijo vojno zato, da bi zajamčile demokratično vladavino in večni mir na svetu, pa je razkrinkana v mirovnih pogodbah v Versaillesu in Saint-Oermainu. Trianonu, Neullyju in Sevresu kot sistem ciničnih laži. — Celo svobodoumna ideologija naci-jonalnega gibanja malih narodov, ki jih je imperijalizem med vojno stavil v službo svojih interesov, je po Izidu vojne gažena; svoboda, ki so Jo ententne sile izvojevale z vojno, služi njihovemu imperijalizmu; In »osvobojeni« narodi izkoriščajo to »svobodo«, da pogazijo pravico sa-moodločevanja drugih narodov in jih vprežejo v neznosljiv jarem tuje nacijonalne vladavine. Narodnostne manjšine pogrešajo kakor prej tako tudi sedaj svoje državljanske narodnostne pravice. Ituperijalizem — sredstvo kontrarevolucije. 3. Svetovna vojna je hudo razru-vala kapitalistični sistem. Doživljaji Iz vojne, ki pretresajo, ter težka gospodarska kriza, ki je imperijali-zein ne more spraviti s pota. so zre-volucijonirali narode. Ogromni soci-jalm' revoluciji v Rusiji so sledile revolucije v Srednji Evropi: podjarmljeni narodi Azije in Afrike se dvigajo preti imperijalzmu; v delavskih masah zmagovitih držav je začelo vreti. Imperijalizem obrača sredstva svoje sile proti revoluciji: skuša zadušiti rusko revolucijo, pobija revolucije v Srednji Evropi in nasilno ukroča kolonijalne narode. Imperija-iizem sedaj ni več sistem kapitalistične ekspanzije;1 na odkritejši tn brutalnejši način kakor prej se sedaj javlja istočasno tudi kot sistem kapitalistične kontrarevolucije.. — Boj proti imperijalizmu postaja življen-ska vsebina socijalne revolucije, ki jo je izzval imperijalizem sam. Boj proti kontrarevoluciji. 4. Imperijalizem še ni mogel končati vojno stanje v prednji Aziji, ko že ustvarja nove vojne nevarnosti. Tekmovanje zavezniških zmagovitih držav, samovoljno razmejevanje novih držav ter kontrarevolucionarne intervencije v revolucijonanih deželah dnevno povečujejo nevarnost, da izbruhnejo nove vojne. Proleta-rijat se ne vara v svojem prepričanju, da se v kapitalistični družbi mir prav tako ne more zajamčiti kakor svoboda narodov. Tam, kjer si ie proletarijat že osvojil politično oblast. se mora tudi z orožjem v roKi branit? pred napadi imperijalizma. V deželah, kjer revolucija ni napredovala toliko, da bi si bil protelarijat osvojil politično oblast, mora delavski razred braniti že izvojevane i evolucijonarne pridobitve napram Imperijalizmu, ki skuša z oboroženo silo dovesti kontrarevolucijo do zmage ali zadržati tek revolucije ter izkoristiti revolucijonamo krizo v to, da bi si osvojil politično oblast. Toda v velikih kapitalističnih drža- vah, v katerih vlada imperijalizem, in v malih državah, ki jih imperijalizem pošilja kot svoje vazale v ogenj, mora delavski razred, ne da bi se pustil varati od lažnjive argumentacije. češ, da je vsaka vojna, ki je vsaka'ie v interesu kapitalistične ekspanzije. — nacijonalna obrambna vojna, vztrajati v neomajanem boju zoper vladajoče razrede in mora zoper imperijalistične vojne nastaviti vse svojo moč z revolucijonamo odločnostjo. Kakor je dolžnost proie-tarijata, da to stori napram vsaki imoerijalisiični vojni, tako je še dvakrat večja njegova dolžnost, da isto stori zoner vojne, ki imajo namen. da zaduše revolucije v drugih deželah«. Načela za mednarodno sodelovanje socijalističnih strank. 5. Začetkom svetovne vojne je prevladovalo v socijalističnih stran-kan večine dežel socijalpatriotično naziranje, ki je boj za imperijalistične osvojevalne cilje buržoazije smatralo za »dolžnost deželne obrambe«. Čim dalje pa je trajala vojna, tem jasneje se je masam razodeval imperijalistični značaj ciljev, za katere so jih vladajoči razredi žrtvovali. Ooozicija proti politiki meščanskega miru je bila čim dalje večja. V nekaterih deželah je dovedla do razkola strank, v drugih deželah pa tako daleč, da je vodstvo stranke prešlo na one elemente, ki so proti vojni politiki kapitalistov vseh dežel nastopali in se borili za principe proletarskega intemacijonalizma. Ta proces se je s poudarkom nada-lieval po premirju v novembru leta 1918 Toda še so cele stranke in manjšine v strankah, ki se drže svojega socijalpatrijotskega nazira-nja. Vsled tega izjavljajo stranke, kj so se združile na dunajski konferenci. da se v delovno skupnost socijalističnih strank, katero hočejo ustvariti, morejo sprejeti le tiste stranke, ki so se oprostile upliva so-cijalpatrijotizma. ki odklanjajo vsakršno podpiranje imperijalističnih vojn in vsako politiko meščanskega miru. pa četudi bi kapitalizem Iznašel izgovor, češ, da gre za obrambo dežele, in ki priznavajo kot smernico svoje dejalnosti samo varovanje re-volucijonarnih razrednih interesov, ter morejo Internacijonali jamčiti edinstvenost njene akcije In izvedbo njenih odločb. Solidarnost v boju zoper imperlja- lizem. 6. Stranke, zastopane na dunajski konferenci nikakor ne odobravajo sistematičnega cepanja v svrho »čiščenja«. ki ga propagira Moskva. — Vsaka delavska stranka je organizem. sposoben, da se razvija, in more kot celota pod uplivoin zgodovinskega izkustva obvladati prezgodnje zmote. Toda dobro zavedajoč se značaja, ki ga mora imeti boj proti imperijalizmu v dobi socijalne revolucije, mora delovna skupnost socijalističnih strank, zastopanih na dunajski konferenci, insistiratl na tem, da bodi v vsaki stranki, ki se ji pridruži, večina, ki odbija socijal-patrijotizem. Samo takrat, če je proletarijat v nepomirljivem boju zoper imperi-juli7em, in proletarijat vsake dežele naperi svoj boj predvsem proti im-perijalistom lastne dežele in v vseh teh bojih energično podpira proletarijat vseh dežel, more proletarijat izpopolniti svojo zgodovinsko nalogo v periodi socijalne revolucije. Imperijalizem je cele narode oropal rodlage za njihovo gospodarsko eksistenco: žrtvoval je cele dežela izkoriščanju od strani kapitala za-padnih držav in podredil je cele kon-tinente nasilni vladavini tujcev; in sociialna revolucija ni nič drugega kakor upor narodovih delavskih mas vseli kontinentov proti imperijali-stičnemu tlačenju in uničevanju. In samo takrat, kadar proletarijat prevzame vodstvo tega boja zoper im-oerijahzem, more zbrati vse svoje bojevne siie in naslanjajoč se nanje razrušiti imperijalizem in njegov temelj, t. j. kapitalistično eksploatacijo. j Dr. Ivan Oražen. 3 K počitku lega mož, ki se ie vse svoje življenje borit proti gotovim predsodkom. S svojim poštenjem in žilavim deno-vanjem sil je znaJ pridobiti v vseli slojih splošno spoštovanje kot zdravnik in kot organizator zdravstvenega ' okrožja Slovenije. Po Ljubljani se ie včeraj zjutraj raznesla vest, da je nenadoma, zadet od kapi umrl dr. Ivan O ra žen, šei zdravstvenega odseka za Slovenijo. Ob 7. zjutraj Je vstopila v Rjeeovo spalno sobo hišna, da bi mu očistila obleko. Na postelji je zazrla svojega gospodarja z razprostrtimi rokami in motnih oči, k! so se borSe 9 smrtjo. Takoj so poklicaAi njegovega prijatelja in zdravnika dr. O. Krajca, ki pa ni zaimogel nuditi svojemu prijatelju rešilo« zdravniške pomoči. Dr. Ivan Oralen J« podlegel kam. Dr. Ivan Oražeti Je nam onega dijaka trpina, ki se je imel vse /raje dijaško življenje boriti z neprestanimi eksistenčnimi boji. Tudi pozneje kot zdravnik Je mora! za Avstrije prestati nebroj političnih persekuclj. Po balkanski vojni, katere se je udeležil kot zdravnik, so ga « Avstriji politično preganjali. Dr. Ivan Oražen Je b& rojen leta 1869, v Kostanjevici na Dolenjskem. Izpolnil le svoje 52. leto starosti. Oženil se je z Ženko rojeno Auerjevo, po kateri si je pridobil znatno premoženje. Pa tudi v Kostanjevici je imel lepo kmetijo. Njegova žena trni jc umrla pred dvema letoma. _ Pokojnik je zapustil kratko, humanitarno oporoko. Glavnim dedičem vsega pro. mičnega in nepremičnega premoženja i« imenoval medicinsko fakulteto v Ljubljani, Dotičnl pasus oporoke slove: »Vse svoj* premično in nepremično premoženje zapuščam medicinski fakulteti v Ljubljani, katera naj vporabija to premoženje za ustanovitev in vzdrževanje zavoda: »Orožnov, dijaški domu, v katerem zavodu naj doba prosto stanovanje v prvi vrsti nezakonski, ubogi medicine! slovenskega, srbskega hi brvatskega plemena, ki študirajo v Ljubljani.« V oporoki je nadalje voiii dr. Ivan Oražen znatne svote svojim služkinjam, t%-ko Micifci Kajtanovt, TookJ Prlmožičevt, hišniku Kraišeku in oskrbniku Gerloviču. Za izvršitelja oporoke je postavil načelnika urada za zaščito dece svet. din, Fianceta Goršiča. Oporoka je bila včeraj na okrajnem sodišču zakonito razglašena. Za zapuščinskega komisarja je bfl Imenovan notar dr. Schmidiager. — Pogreb preminulega dr. Ivana Oražna bo X nedeljo ob 3. popoldne. LISTEK. Brtnislav Nušič:"" Rejenček. Preložil Cvetko Golar. (Dalie) Da bi bil še bolj varen, grem gvečer v telegrafski urad In se predstavim kot sluga Mladena Petroviča in povem, da je on v Nišu, pa me je poslala njegova gospa, naj vprašam, če ni zanjo kakega telegrama. Hotel sem se prepričati, ako že ni slučajno prišla kaka njegova brzojavka. pa še pristavim raznašalcu: »Ako pride nocoj kak telegram, nikar ne hodite gospč budit, ker prt-dem jutri na vse zgodaj sam po tele-gtam.« No, tako sem vse uredil in čakal, da pade noč.« Tu je pretrgal policaj RIsta nit svojega pripovedovanja, a župan in Jova nista niti mrdnlla; komaj sta dihala in nestrpno pričakovala nadaljevanja, ker zdaj bo, kar bo. RI- sta naroči kavo, strese pepel s cigare, malo zazdeha in pripoveduje da- jje • »Pade noč, takšna, kakor da sem jo naročil; nikjer zvezde temveč mrak. gost kot testo, in veter vleče in puha, kot da ga je kdo naročil. Greni v kavarno k »Oraču« in izpijetn dve kavi, da preženem spanec: a vina niti ne pokusim, ker hočem biti trezen, ko imam takšne opravke. Popijem tretjo kavo, pogledam na ure, vidim, da je četrt na dvanajst. Ajd. rečem, čas je. — Da zabrišem vsako sled, vprašam natakarja: »Boga ti. kje je odtu najbliž-ja pot do vojaške bolnice?« On mi pove. plačam kavo, krenem na ulico, pa ajd pred Mladenovo hišo! Pogledam levo in desno, nikogar ni Najprej se prekrižam, da pokličem Boga na pomoč pa: kuc, kuc, kuc na okno. Postojim malo in komaj diham. Okno se tiho odpre In pokaže se ona. gospa Lenka pri oknu. a z lepo golo roko mi ponuja ključ. Ves sem zmešan in ne vem, kaj bi. a ona zašepeta: »Tu je ključ od hodnika, pazi, hodi po prstih, ker je tukaj v drugi sohi moja tašča.« Vzamem ključ in predno sem odprl usta, da jej odgovorim, zapre okno. Začuden sern obstal in mislil, kaj bi s ključem. E kaj. ko mi ga je pa sama dala! Še bolje! Ako odprem in vstopim, to ni nikakšno raz- bojmštvo. Grem na dvorišče, odprem s ključem tiho hodnik, vstopim in zaklenem zopet odznotraj in potem, ker «em vedel, kje je spalnica, jo krenem polagoma po prstih naravnost v to sebo. Koinaj sem vstopu v sobo, mi že zašepeta iz postelje: »Ne prižigaj sveče, da tašča ne opazi, kar v temi se sleci pa lezi k meni!« Malo sem .pomislil, kaj naj storim, pa sklenem, da jo poslušam. Slečem se v temi in ležem. Ona me čvrsto objame in poljubi ter zašepeče.; »Pomisli, kar ni nikdar storil, nocoj mi je pa privedel svojo mater, da spi pri meni. Menda misli, da me straži, pa če me niti on ne more, kako me bo ta babura.« Jaz samo molčim, niti ziniti ne smem. »Zato sem ti tudi pisala, da prideš tako kasno, da baba trdno za- SPU u.- . . In me začne zopet poljubljati m objematj, a da vama povem, tudi jaz je nisem pustil pri miru. »Ali kaj je to, kje so tvoji brki?« Jaz sem bil takrat Še mlad in nisein itnei brk. »Saj jaz še nikdar imel nisem btk,« odgovorim. »Kako da jih nisi imel. kaj je tebi, Jovan?« »Pa meni tudi ime ni Jovan.« »Jovan!« »Boga mi. gospa, resnico govorim; meni je ime Rista.« »Jovan,« za vrešči ona, pa se odtrga proč od mene. . »Jok, nisem Jovan, nego. Rista.« Protestni shod privatnih nameščencev proti plačerini. Predvčerajšnjem zvečer se je vršil v Mestnem domu protestni shod prot* plačerini. ki je bil zelo dobro obiskan. Shod je otvoril predsednik društva privatnih nameščencev g. Orehek, ki je primerno pojasnil, zakaj se je ta shod sklical. Nato je podal besedo poročevalcu s. Mihevcu kateri je prilično takole govoril. Kot da si jo polil. skloni na postelji pokoncu« polSče vžigalice, prižge eno pa mi jo prinese pred lica- ko opazi človeka, čisto tujega, ugasne vžigalico, hoče vrlsniti. a ni mogla od straha, ali pa si ni upala, da je ne sliši tašča, temveč zarije glavo v blazine in začne jokati. »Slušaj, gospa, nikar jokati, temveč sedi. da se kaj pogovoriva,« ji rečem mirno. Ali ona niti ne obrne glave, temveč le jeka. , , »Pa dobro,« Spregovorim, »ako boš jokala, se bom jaz obrnil in mirno zaspal, a ii me boš zjutraj lepo morala prositi, da se dvignem odtod; ampak jaz ne pojdem, meni je tukaj dobro, da mi ne more biti boljše.« Sirota žena je spoznala sama, da ne more biti drugače, neha jokati in se obrne k meni ter se začne opravičevati : - »Odpustite, prosim vas, to je pomota « (Dalie Drih.) Dr. Šušteršič je nekoč, ko je rajnka Avstrija davke poviševala kmetom. pripovedoval, da država rabi denar, ker mora nabaviti moderne topove, ako hoče državo braniti pred tujimi sovražniki. Človek bi mislil, da sedaj, ko imamo svojo državo, ko smo se osvobodili, da bomo uživali v resnici svobodo in da bo država zahtevala največjo postavko za grajenje tega, kar smo š*iri in pol leta razbijali; temu pa ni tako, vlada nam je oktro-lrala zopet ono postavko za militarizem najvišje, zakaj za leto 20—21 moramo plačati pet milijard (tu je govornika prekinil vladni komisar, češ o vojaštvu se sploh nič ne sme govoriti.) Govornik je nato navajal številke, in povedal, da mora tisti Privatni nameščenec, ki ima danes 4000 kron mesečne plače, plačati Čez 13.000 K davka na leto. S. Mihevca je shod večkrat prekinil z aplavzom. Nato je govoril poslanec profesor Reisner, ki je pojasnjeval, kako da je do tega davka prišlo. Za njitn je govoril s. Korun, ki je stvarno pojasnjeval ta krivični davek, ki naj bi ga privatni nameščenci plačevati ni se pa strinjal s izjavo poslanca Reisnerja. Nato je govoril s. Bernot, k) je z ostrim sarkazmom kritiziral plačarino. Rekel je, da vlada vedno tam išče denar, kjer ga ni. milijonarske verižnike pa pusti v miru, da delajo, kar se njim zljubi. Govorili so še. Brandlner in Hiter. Poverjenik Ribnikar je podal izjavo, da se bo pri centralni vladi zavzel, da se ta krivična plačarina odpravi. Politične vesti. + Radič. Kakor poroča danaSnjl »Hrvat« te Beograda, bi imel te dni Radič odpotovati v Belgrad. V političnih krogih se govori, da bo Radič opustH svoje staJISče gJede vprašanja državne reforme ter tx> zahteva) izvedbo svojega gospodarskega Id socialnega prosrrama. + Bivši državni pravdnik Accurti Izpuščen Iz ječe. S pristojnega mesta se do« snava glede prošnje Miiana in Marjane Accurti, ki sta prišla svojčasno v sodmjskj preiskavo in sta bila oddana v preiskovaim **po* radi zločina proti domovini po § S*), k- *•. naj se jima ukine preiskovalni zapor, da je sklenil kr. sodni stoj v Zagrebu, da fce iu oprosti preiskovalnega zapora. Na pritožbo kr. državnega pravdništva je kr. banski stol potrdil sklep kr. sodnega stola V Zagrebu iz razlogov, da ne obstoji sum bega iu da Je zakoniti rok preiskovalnega zapora treh mesecev potekel. — Kakor Je znano, je bil Accurti zaprt zaradi sama habsburške propagande. -1- Likvidacija min. za prehrano. Od vlade določena komisija za likvidacijo ministr. za prehrano je včeraj končala svoje delo. Poljedelske zadeve so se odstopile ministrstvu za kmetijstvo, ostali posli pa so se Izročili ministrstvom, ki jim po svo-tetn značaju pripadajo. Razprodaja 'sega preostalega blaga je poverjena posebni likvidacijski komisiji, ki »o Podrejena ministrstvu za socialno politiko. Kar se tiče uradnikov, jih je bilo okoli 500 v Beogradu in pri Pokrajinskih odsekih. Od 272 uradnikov v Beogradu jih je komisija pridržala samo 42, vsem ostalim pa se bodo z ozirom na kvalifikacijo odredila mesta v drugih uradih. Vsem uradnikom bo tekla njihova plača do konca proračunskega leta, t. j. do konca maja + Sociialistična stranka Jugoslavije (ccntrum) sklicuje na 28. t. m. socialistično deželno konferenco v Beljrradu z dnevnim PotočIIo o delu akcijskega odbora; načela stranke; Statut; taktika; tatemacl-jonala; konstituiranje stranke; predlogi + 70.000 madžarskih emigrantov je na Slovaškem. Sedaj, ko vlada v Ceškoslova-ški splošno velika brezposelnost, se zlast: delavski lisfl z ogorčenjem obračajo proti inipertaciji tujerodnih stavkokazov, ko že domač delavec nima v lastni zemlji ne jela »e dela. Končno pa očitajo tem ljudem še oiidžarotilstvo, in tako so to prav nepriljubljeni priseljenci v češkoslovaške krale. + Pravilen plebiscit. Po poročilu Iz Duisburga otežujejo francoska zasedbena S*>*astva v novo-zasedenih krajih, zlasti v »ttlsbl Francozi so razpustiti urade in Izvestllnice. Piepovedali so tudi vožnjo h glasovanju. Državna vlada je pri medzavezniški konusi)! v Opolab, kakor tudi v Parizu protestirala proti postopanju francoskih zasedbenih oblastev. — Če bodo francoske »nadzorovalne« komisije tudi v Sleziji sami tako postopale, po;ein je plebiscit za Poljake že danes dobljen. Škoda, da niso tako postopali tudi na Koroškem. + Poplovski, poljski minister za socialno politiko, je odstopil, ker se je viaJa navzlic njegovim protestom odločila za ua-daljno taktiko železne roke proti delavskemu gibanju. Splošna stavka je selaj končana. Nadaljevanje so preprečili buržu-ji z najnesramtiejšimi terorističnimi akti. Krščanski in narodni sociaici so delavstvo kakor po navadi izdali Vendar pa trtoa omeniti, da je Poplovski sam naroden social ec. + Finska vlada je odstopila. + Obsojeni komunisti. V procesu radi komunističnih nemirov v Brnu se je razglasila razsodba. Radi zločina upora, vstaje, javne nasilnosti in prisilnega pristopa na tuja zemljišča sta bili razglašeni dve razsodbi, vsaka na 10 let težke ječe. Tri druge razsodbe so se glasile na 8 let, dve na 6 let težke ječe. Več obsojencev je bilo kaznovanih s težko ječo do 8 mesecev. Nekateri obtoženci so bili oproščeni. + Strankin zbor čsl. socialno demokratične levice, ki bi se moral vršiti o Veliki noči je bil preložen na 14.—16. maja t. 1. Vzrok tega je menda finančna situacija levičarskih organizacij. Dnevna kronika. »Kooperacija«. Ta terminu* tehnuus za juristovsko zavijanje so iznašli ljubljanski advokatje, ki skušajo prikriti jako smrdljivo afero o »nekih intervencijah« in »neki perzijski preprogi«. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem je bila včeraj ve-lezanuniva civilna pravda. Advokat dr. Dragotin Treo toži nekega armenskega 'is-jaka milijonarja na plačilo ekspenzarja. Pri tem pa gre tudi za drugo perzijsko preprogo. V zadevi je bil zaslišan tudi ljubljanski podžupan dT. Karel Triller, kj ima skupno pisarno z dr. Treotom. Stvar precej diši po korupcijskih razmerah, kajti bila je potrebna kooperacija več advokatov, posebno kooperacija s znanim advokatom dr. Ažmanom, da so pri državnem pravd-ništvu »izposlovali« ustavitev kazenskega postopanja proti bogatemu Armencu Akly-ruanu. O stvari bomo Se poročali. Z univerze. V soboto, dne 12. marca 1921 ob 12. uri bo promoviral na tukajšnji univerzi za doktorja prava Ciril Kraševec, odvetniški kandidat v Mariboru. Otvoritev brzojavnega prometa z Reko. Otvorfl se le do daljne naredbe brzojavni promet z Reko (Fiume) via Itale od pristojbina kakor za italijo, t. f. 18 ce besede. Gospod narednik, ki živi na stroške arestantov. Včeraj zjutraj so prijeli redova Urtana Beloviča, ki je nesel iz Sentpeter-ske vojašnice na Grad nekemu naredniku do vrha napolnjen nahrbtnik raznih jestvin, a’asti makaronov rn soli Gre za tatvino jestvin iz kuhinje garnizijskih zaporov. Do-tičn" gospod narednik gotovo skuša živeti po ceni na stroške arestantov. Preprečen vlom. V petek ob 3. zjutraj sj vlomili trije moški v raanufakturno trgovino S vab & Bizjak. Iz trgovine so že odnesli 14 velikih zavojev manufakturnega blaga v vrednosti 80.000 K. Stražnik Antjn Cuk jih je ob 4. zjutraj zapazil In prepodS. Vlomilci so zbežali. Iz trgovine odnešeno blago so pustili na nasipu ob Ljubljanici. Pojasnilo. Krojaški mojster, g. Feliks Potočnik, se je z ozirom na dopis minuli torek v »Napreju« zglasil v našem uredništvu ter predložil izpričevala, ki jih je vložil pr) deželni vladi prošnji za koncesijo. Kot prikrojevale« je služil Sest let pri dunajski firmi M. Tttler & KO. To objavljamo tu nje«ovo izrecno želja »dom wreu. delovanje združenih zvez ov|*i zvestih Gorenje - Slezičanov«. Položaj ljubljanskih akademikov. Veliko se nas je vrnilo po dolgih letih trpljenja na najrazličnejših bojiščih na nevzmernih ruskih stepah in v tesnih barakah v Italiji k knjigam. Hoteli smo si priboriti potrebno znanje, da bi lahko kedaj koristili našemu narodu, človeštvu. Polni idealizma smo hoteli študirati — a danes nam je to nemogoče. Naš položaj. naše životarenje nas sistematično ubija! Velik del revnih dijakov stanuje v ledenih kleteh ali pa visoko v podstrešjih. Na Gradu je natlačenih v 3 sobah šestdeset akademikov! Prostori, ki niso bili dovolj dobri za vojne internirance in za italijanske ujetnike, ki so se vedno pritoževali, morajo biti dobri za dijake! Naši dobri mestni očetje so nas vrgli iz Tivoli-ja ter nas naselili v prejšnjih ječah, iz same ljubezni najbrž do akademske mladine, do bodočih »voditeljev«. V eni sobi je nastanjenih 26 dijakov — postelja se tišči postelje, v drugi 22, v tretji dvanajst. Od začetka pa so nam namenili Viteško dvorano, ki je neposredno zvezana s straniščem. Iz te-tfa stranišča so prihajale v dvorano velikanske podgane, tako. da po par dnevih ni mogel nikdo več tam vzdržati. Do zamreženih oken se je pnšlo lahko samo po lestvicah, če so hoteli sobo prezračiti. Tudi v drugih sobah so okna zamrežena! Velik del revnih akademikov hodi okrog razcapan in raztrgan, z razbitimi čevlji in brez podplatov ter trga Še zadnje ostanke vojaške obleke. Večina nas je na dan dvakrat in še takrat je hrana nezadostna. Sedaj v mladostni dobi prezebamo. stradamo, trpimo! Ali bo to zdrav naraščaj za inteligenco, ali bodo to krepki in močni voditelji, ki bi naj vodili kedaj naš narod s smelo roko?! Kdor le more, se peča v prostem času z inštrukcijami ter zanemarja študij seveda če ima protekcijo. da inštrukcijo sploh dobi. Koliko jih opravlja razven študija še kakršnokoli službo, samo da lahko izhaja! Da študij radi tega trpi, ni treba še posebej omenjati! In če bi hotel kdo študirati, ne more. ker nima najpotrebnejših knjig! Koliko jih dela dolgove na račtin bodočega zaslužka. Od zaslužka, ki je premajhen danes 2» uradnika, da bi si kupil obleko, da bi imel zadostno hrano in primerno stanovanje, od te plače naj plačujemo pozneje dolgove?! Obupno je naše stanje, pomoči ni od nikoder! Vendar pa smo prepričani. da n| tako kratkovidnega državnika, ki ne bi hotel pomagati akademski mladini, če bi le poznal njen položaj! Zato se je sestavila statistika 204 revnih dijakov, da vidi univerza, da v:di vsa javnost in da vidijo državniki. kako trpimo in da pomislijo, kam to vede. Od 204 dijakov Je brez vsakih sredstev 101, brez zajuterka 128, brez najpotrebnejše obleke 145, brez perila 149, brez obutala 130. Inštrukcije iib mora Imeti 53, ker nl-inaio protekciie jih ne dobi inštruk-cfj 30. ostali nimajo časa. Službo lih Ima 22 začasno. Neprimerno in nezdravo stanovanje jih lina 124. brez kn|ie je 159. zadolženih 77. To so grozne številke in vsak. ki ima možgane za to, da misli in ne samo za to. da mu polnilo lobanjo, se bo ustavil ob teh številkah in začel premišljevati: Ali je mogoče kaj takega? Podporno društvo je zahtevalo za letošnje leto 2 in pol milijona kron. a dobilo je samo 1,700.000 K. torej 800.000 K premalo, da vzdržuje menzo, akademski dom. bolniško blagajno. Ker se je vse podražilo od lanskega leta, samo meso n. pr. od‘ 20 na 30 K. se bo najbrže zgodilo, da se bo morala menza že sredi maja zapreti. Na ta način bi nas vrgli popolnoma na cesto. Mi pa ne potrebujemo samo hrane dvakrat na dan 10 je premalo! Mi moramo imeti obleko, mi moramo imeti perilo, stanovanje. luč. knjige! To vse so le predpogoji za uspešni študij. Zato se obračamo na javnost, da nas podpira sedaj, ko prosimo za podpore in za naknadni kredit, ko zaprosimo za drobtinico z dobro od-lužene državne mize zato, da lahko študiramo ter postanemo koristni člani človeške družbe! Vestnik Svobode. Seja glasbene podzvoze »Svobode« se vrši v ponedeljek, dne t m. ob 7. url zvečer v upravništvu »Napreja«. Prosi točne udeležbe. L. Dramatskl odsek »Svobode« v Ljubljani gostuje v soboto (ob 8. zvečer in na kakor je bilo včeraj napačno poročano ob. 3.) in v nedeljo (ob 3. popoldne: ob 8. zv.) v Delavskem domu pri Jelenu na SavL Dala se bo v soboto »Otroška tragedija«, v nedeljo »Faun«. Gospodarstvo. «>» Državni proračun za bodoče leto. LDU. Belgrad, 11. marca Skoro vse državne oblasti so poslale finančnemu ministrstvu svoje proračunske predloge za tekoče proračunsko leto. Na podiagf teh poročil ie razvidno, da so enormno narastle zahteve za novo leto. Proračun za preteK-lo leto je znašal nekaj nad 4 milijarde dinarjev. Dosedaj predloženi proračuni pi presegalo vsoto 8 milijard dinarjev, kar bi značllo za vsako osebo, vštevšl ženske to otroke, okoli 666 dinarjev davka na leto. Ministrstvo za vojno in mornarico stoji tudi tokrat s svojimi stroški na prvem mestu, za njim ministrstvo za promet in lavna dela s svolimi zahtevami za zgradbo novih železnic in cest. Daši so nekatere teb zahtev upravičene, je vendar ministrstvo za finance sklenilo z ozirom na linančno moč dr. zave, da se predvidene vsote reducirajo ‘>a najmanjšo mero, na najpotrebnejše za dal. V ta namen bodo sklicani m l& t a. delegati vseh ministrstev na posvetovanje, na katerem se bo razpravljalo o vseb posameznostih letošnjega proračuna ter IzvriHo potrebno reduciranje. — Pomorsko brodarstvo. V ravnatell-stvu državnih železnic se bavl posebna komisija z vprašanjem ureditve pomorskega brodarstva. Posvetovanjem predseduje K. Jelič ter se jMi udeležujejo gg. dr. Primožič, Stipanovih, dr. S. Tomašič ter zastopniki raznih tateresiranlb ministrstev In paroh rodnih družb. Konferenca bo razpravljala o organizaciji obalne lo prekomorske plovbe ter o socialnih vprašanjih pomorščakov. Rešitev dnevnega reda je prora-čunana na 10 dni ter se bodo končaove-Davni sklepi predložni vladi v potrdHo. Marijonetno gledališče igra v nedeljo. dne 13. t. m. ob treh popoldne in ob š e s t i uri zvečer bajko v 4 dejaniih: »Obuti maček«. V med- aktu bo imel Gašperček posebctl monolog, v katerem bo razpravna! o davčnem bremenu. Društvene nesti. Podporno društvo žci. »služi:en« cev Ljubljana. Redni občni zbor je določil sledeče: Članarina se je do-^ ločila mesečno za vsakega člana 4 K. Člani bivših društev lnomost (innsbrucker Sterbeverein) in Ljubljana (Ljubljansko pogrebno društvo). plačajo članarine za vsaKO društvo 4 K (skupaj 8 K). Podpora se izplača za vsak smrtni slučaj 2000 K. Člani obeh društev za vsako društvo 2000 K, torej skupaj 4000 K. Poleg tega plača vsak član in za vsako društvo letno v mesecu januarju 2 K kot upravni prispevek za tiskovine, znamke, papir itd. Članom. ki so zaostaii s članarino, se je dovolilo, da jo sigurno poravnajo do dne 30. junija 1921, sicer se črtajo iz društva. Uslužbencem, ki namera-i vajo pristopiti k društvu, in so prekoračili 35. leto, se je izjemoma do* volil naknadni pristop do 40. leta, ako prijavijo svoj pristop v društvo do dne 30. junija 1921 in če plačajo vso članarino, ki bi se morala plačati od 35. leta dalje do pristopa. S tem opozarjamo, da društvo Inomost in Ljubljana ne obstoja več, namesto imenovanih se je na novo osnovalo Podporno društvo železniških nsluž« bencev v Ljubljani, v katerem so pravice in dolžnosti istih članov po § 5. društvenih pravil v polni meri zajamčene. Odbor je mnogokrat ugotovil, da so naši člani popolnoma opustili društvu javiti spremembe. kakor premestitev, vpokojenje, izstop Iz žel. službe in stanovanja itd., za kar je vsak posameznik oseb-* no odgovoren, — Odbor. k. Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo v Ljubljani naznanja svojim Članom vsakdanjo prodajo nsnia in čevljarskih potrebščin. Opo* zarja gg. člane na bogato zalogo vsakovrstnega blaga za spomladan* sko sezijo. Prodja se v Hrenovi ulid štev 4. k. Sodrugl i Ali se nahaja „NAPREJ" v vseh javnih lokalih, v katere zahajate ? Nekaj za Vas! Radon« Ino negovanja lepota. Hečete li obraz in roke racionelno negovati, l ege, mozolce odpravili, biapavo kožo mladostno in prožno napraviti, uporabliaite Follerjevo pravo Elia-obrazno in koio-ob-vnrujočo pomado 1 veliki porcelanski lonček 15-— K Elza toaletne umivalne (aalilje 1 škatljica 10 50 K. Pomada za ustnice 2’— in 4-- K. Prvovrstno naravno negovanje las. Rast las napreduje, kožo na glavi krepča, plešo in prerano osivelosti preprečuje Fel-lerjeva prava Tannokina pomada za rast las, 1 veliki porcelanski lonček !&•- K. Ogrska pomada za brke po S-— in 8 — K. Neškodljiva olja za lasa, orehovo olje, mala steklenica 6 — K, velika 30.— K. Schampon za umivanje las 4'— K, Ideal vseh mil je Fellerjevo Elza liiijno mlečno milo 19*— K. Tekoče liiijno mleko 12'— in 15’— K. Naj-finejši Gijrcerin 6— in SO-— K. Vaselin po 3-—, 7 — in I2-— K. Neškodljivi puder za obraz v vrečicah po 5 — K. Barvilo rdeče za obraz 10 pisem 20'— K. Nafmetnejle francosko Sganje najčišča predvojna roba. manjia steklenlea 15’— K, velika 35-— K. Elsa Kolonska voda v steklenicah 7'— in 35 — K. Puder gospe, katera sa v to razume je pravi dr. Kluper-jev Hega-puder, bel, rosa, velike elegantne fkallju 24‘— K. »»roti potenju telese deluje zanesljivo Fellerjev Elsa aipaiui pra-iek 1 šfcalljica 10 50 K. Kaj Je „Etza Fiuld“ to sna vsak 1 6 dvojnatih ali 2 apecijalni steklenici 42 —K. Kurja otesa bradavice, trdo kožo, odpravljata brzo in temeljito Fellerjev turistovski oblii .Elsa* v fekalijah po B — K in 7 50 K in Feller-jeva turiatovska tinklura steklenica id1— K. Za usta in zobal Hega zobni prašek s kisikom, 1 šknlljica 2G-- K. Dr Heider-jev zobni prašek 1 škatlja 6'— K. Elsa vodd za usta 30 — K, zobne krtačice od 20 — K unprej. Fini Part ml francoski, originalne steklenice 40'— K; na tehtnico od 20— K naprej. Saehet (ovitek diSefega praSka za perilo) 8*— K’ Proti mrčesom kakor muhe, bolhe, stenice, rusi, zanesljivo in lemljito deluje Elsa mrčesni prah, velika škaUja 15‘— K. Tinktura zoper stenica 30-— K NapbtnUn ed 2‘— K naprej. Kaj se vsak dtn polrckujel AngieSki obliš 2,— K. Lysotorm 60 - K Popolni Irrigntor najboljši 150— K. Pravi Lysol 30 - K. Katra 3’- K. Kafrne krog-ljice 6 — K. Arnika 6'— K in 30-— K. Po t-merekovem gozdu dišeči partem za sobe 35'— K. Konjak 80’— K. Malinov sok 30 — K Kina železno vino 30— K. Esenc za rum 7 — in 35 — K. KineJki čaj na tehtnico od 8-- K naprej. Miit In podgane! Mišji strup 8*— K. Strup zoper podgane S‘*-K in 10 - K Omot in poštnina se računa posebej, toda najceneje. Cim več se na enkrat naroči, tem manj d raže stroški to robo. Pri vpralanjlh naj ae priloie poštne znamke za odgovor. Naročila bo adresirajo na: EVGEN V. FELLER, lekarna, Stubica donfa, Elsafrg 252, HrvatsVa, Sdiicht Sila nas uči itediti! Zato uporabljaj Iskuiene gospodinje samo kot najboljie preizlcuSeno, prav* ,jS chichiovo milo" * znamko , Jelen", u oranje perila, kakor tudi ta vsako drugo analcnje v kuhinji fn hllL Mflo « .JELENOM* dobiva se aedoj povsod v naslednjih velikostih: V« kg komadi, Z delnL */* kg komadt, 4-dehtl Zastopstvo za Slovenijo ima tvrdka J. Globočnik in drag v Ljubljani, Scliidli \ lAcin Pofalitin sv.Petra edina tovarniška zaloga %IU31p I ClCllllLi nasip št. 7, šivalnih sfrofev v vseh opremah, materija! in izvršba pred- jj[ T — vojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si- Vecletna ...._ Popravila VefleJna garartija I steme, igle, o8|e na drobno in debelo. Vcfta paKijal garancija. ——— se sprejemajo. .... — Ugodni plačilni pogoji. Priporoma se tvrdka Stavbne parcele po K 10.000 za enodružinske hiše z vrtom v Sp. Šilki se prodajo. Tavčar & Svetina, stavb, podjetje,Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. Sprejme se za fino delo in iivilja gornjih dela« (šteparica). Plača po dogovoru. Josip Prešeren, Celovška cesla 82, UublJana«SiSka. DoliiiTljfliiio otl zaloge surovo olje za motorni pogon, strojno olje težko, srednje, lahko, ci-iindrsko olje za pregreto in nasičeno paro, auto-olje, dlnanio-transformatorno olje, strojno lovol-maM, koloma« parafin, surovo vazelino, bencin, petrolej itd. ter prosimo, da zahtevate v slučaju potrebe ponudbo. ,KOMET4, d. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Ii3 vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke FRANJO CERAR, v Stebu, roSla Domžale pri Ljubljani. V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. ................. Razpis. KAJO DELIČ, zlatar in draguljar LjuhBJana fiifatomM priporoča evojo in dr: Slojni ta m. mala, se odda. Naslov v upravi »NAPREJ". CebuUek in flahtnl semenski grah priporoča SEVER & KS:, IM* za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za po zla to-vanje in posrebro vanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in Brebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega haložana naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Piva ttla tmovina i vinom Ante Korenjak in drug pri Sv. Barbari « HaloZsh. Gradbeno podjetje Ins. Dukl<, Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. JULIO MEINL D. D. KAVA ČAJ KAKAO Centrala: ZAGREB. Podružnice: ZAGREB: Duga ulica 6. LJUBLJANA: Aleksandrova cesta 1. MARIBOR: Gosposka ulicu7. PECUH: Kraljevska ulica 19. Poverjeništvo za socijalno skrb v Ljubljani poda potom javne, pismene ponudbene obravnave težaška, zidarska m železobetonska dela za gradenje »Invalidskega doma“ na Mirju v Ljubljani. Ponudbene obravnave se morejo udeležiti le tvrdke jugoslovanske pristojnosti, katere so za izvršitev predmetnih del opravičene in strokovno kvalificirane. Dela se bodo oddala po enotnih cenah, katere je s številkami in besedami vpisati v popis del in in s številkami v proračun, kateri je popolnoma sešteti in izpolniti. Pravilno kolekovane in zapečatene ponudbe z naslovom: Ponudbe za težaška, zidarska in železobetonska dela za »Invalidski dom“, je oddati najpozneje do 21. marca 1921 do pol 12 ure dopoldne v vložišče invalidskega oddelka poverjeništva za socijalno skrb v Št. Petrski vojašnici v Ljubljani. Komisijonalno odprtje ponudb, kateremu gospodje ponudniki lahko prisostvujejo, se vrši istotam pol ure pozneje. Ponudbe je staviti na v to svrho pripravljene formularje, katere dobi vsaka tvrdka v zgoraj navedenem vložišču, dokler bo zaloga zadostovala in duplo, proti povračilu režijskih stroškov. Stavbni načrti, splošni in posebni pogoji bodo razgrnjeni na vpogled pri istem vložišču od 14. t. m. K ponudbam mora biti priloženo potrdilo deželne finančne blagajne o vloženi kavciji v višini 5 #/0 od skupne zaokrožene ponudene svote. Na nekolekovane, popolnoma neizpolnjene, s potrdilom o plačani kavciji neopremljene predložene ponudbe, se ne bo oziralo. Dela se bodo oddala le podjetniku, kateri se zaveže pričeti z delom takoj po izdanem naročilu in ga z največjo energijo solidno in v določenem terminu izvršiti. S predložitvijo ponudbe je ponudnik vezan ostati 30, dni od dneva odprtja ponudb, v besedi. Poverjeništvo za socijalno skrb si pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponujene svote ali ponudbeno obravnavo popolnoma sisiirati. V Ljubljani, dne 11. marca 1921. Poverjeništvo za socijalno skrb v Ljubljani. Naš nepozabni predstojnik, gospod Dr. Ivan Oražen, sanitetni šef, je včeraj, dne 11. t. m., nenadoma preminul. V njem smo izgubili svojega prvega in najboljšega tovariša in svetovalca. Počivaj v miru, blaga duša! V Ljubljani, dne 11 marca 1921. Uradništvo Zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro. PIL j I Vse kitparske »troje in orodja ima vedno v zalogi zastopnik tvrdke ERDMANN K1RCHEIS, Aue Karlo ttnttt \ im. znm, HifZGva ul. 25. Strugami««, vrtalni stroji, bruzlt-nlca, traine *»••» stroji sa ©bllJanJe (Abrlchter) itd. Razpis službe. Pri podpisanem podjetju se sprejme takoj v službo jamski obratovodja. Reflektanti naj predložijo vloge, opremljene s popisom dosedanjega službovanja do 25. marca 1921 „vodstvu premogovnika" na Lešah, gosta in železniška postaja Prevalje. Plača po'dogovoru. Prejšnja službena leta se prištejejo pokojnini. Kje kupim dober in fin Gramofon, plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofoni? Glstruo zastopstvo aca: pisalni stroj mmmM apaiat ima tvrdka THE REX Co., Ljubljana Seienlmrgovn ni. 7/1. in Ora