Leto XLI. - Štev. 24 (2052) Četrtek, 15. junija 1989 Posamezna številka 1000 lir
List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katol. glasa« je izšla 2. februarja 1949
TAXE PERQUE	GORIZIA	SETTIMANALE - REDAZIONE E AMMINISTRAZ10NE: R1VA PIAZZUTTA, 18 34170 GORIZIA - TELEFONO 0481 - 83177 - DIRETTORE RESPONSABILE: MONS. MOČNIK FRANCESCO - REGISTR. TRIBUNALE Dl GORIZIA N. 5 DEL 28 - 01 - 1949 - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - GRUPPO 11/70% AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P. T. Dl GORIZIA	UREDNIŠTVO IN UPRAVA; Riva Piazzutta, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481 - 83177 - Telefax 83177 Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: Vicolo del le Rose, 7 - 34135 Trieste - Trst - Tel. 040 - 414646
TASSA RISCOSSA	1TALY		
za Evropo uirodov Med luterani skandinavskih dežel
Na evropskih volitvah to nedeljo 18. junija se Slovenska skupnost predstavlja na volitvah skupno z drugimi strankami manjšin. Znak je zato nov. V veliki črki
E,	ki je upodobljena v volilnem simbolu, so znaki vseh sodelujočih skupin Na vrhu je znak SSk: lipova vejica z napisom SLOVENSKA SKUPNOST - UNIONE SLOVENA.
Slovenska stranka zato vabi vse volivke in volivce, da prekrižajo ta znak in sicer ne le znak lipove vejice, ki je v njem na gornji strani, ampak celoten znak.
Če želijo, lahko oddajo tudi svoje preference (največ dve!). To izrazijo tako, da zapišejo priimek ali pa kar vrstno številko kandidata na listi. SSk svetuje, da zaupamo preferenco obema slovenskima kandidatoma na listi manjšin in da torej zapišemo št. 2 (ali PAHOR) in št. 12 (ali BRATUŽ).
Istega dne bo referendum o tem, kakšne pristojnosti bi želeli, da bi imel novi evropski parlament. Posvetovalno ljudsko glasovanje nas vprašuje, ali smo za povečanje pristojnosti.
Slovenska skupnost svetuje, da glasujemo DA in da torej prekrižamo na glasovnici »si«.
Opozarjamo, da so volitve le v nedeljo in ne kot običajno še v ponedeljek do 14. ure. Volivni glas je torej treba oddati v nedeljo do zaprtja volišč ob 22. uri!
V nedeljo 4. junija zvečer, ko je preletel 2.000 km od Islandije do Finske, je papež Janez Pavel II. pristal v Helsinkih, kjer ga je na letališču sprejel predsednik republike Koivisto z besedami: »Vaši napori za pospeševanje miru, človekovih pravic in mednarodnega sodelovanja zaslužijo vse priznanje.«
Finska, ki meri 338.145 kv. km in ima okoli pet milijonov prebivalcev, je skoro povsem luteranska. Pravoslavnih je 58.000, katoličanov pa komaj 3.700 (0,07 %). Katoliška škofija obsega vso državo, stolnica v Helsinkih pa je posvečena sv. Henriku, zavetniku Finske, ki je bil prvi škof in umorjen leta 1155.
DVE SREČANJI NA FINSKEM
V ponedeljek dopoldne je sv. oče obiskal mesto Turku, 160 km zahodno od Helsinkov. Mesto je bilo do 19. stol. prestolnica Finske in se ponaša z mogočno stolnico iz 13. stol., posvečeno božji Materi in sv. Henriku. Tu ga je sprejel luteranski nadškof Vikstroem. Najprej je bilo bogoslužje božje besede, nato .pa je nadškof izrazil svoje poglede.
Dejal je, da je s Cerkvami tako kot z mladikami na isti trti. Različna zgodovina je oblikovala različne Cerkve, vsem pa je skupno opravičenje po veri v Kristusa. Čeprav se v mnogočem razhajamo, pa nas družijo isti ciljd: oznanjevanje evangelija, Evropa brez ločitev in mir; slednji naj vključuje tudi mir z naravo in človekom, njenim najhiujšim sovražnikom. Papež mu je odgovoril, da se čuti z njim brata po krstu, pa tudi naslednik sv. Petra, ki ga je Kristus določil za temelj un vidno znamenje edinosti v veri.
Isti dan popoldne je Janez Pavel II. govoril članom »Paaskivi Society« (družbe) v kongresni palači v Helsinkih, kjer je bila leta 1975 sprejeta slavna Helsinška listina. Paaskivi je bil /predsednik Finske v prvih povojnih letih in je uspešno uredil odnos do mogočnega vzhodnega soseda Sovjetske zveze. Papež je govoril zlasti o verski svobodi, ki lahko mnogo prispeva k utrditvi mednarodne varnosti in
Zborovanja Slovenske skupnosti
Slovenska skupnost, ki na nedeljskih volitvah nastopa v sklopu liste manjšin Federalizma, je v preteklih dnevih pripravila vrsto zanimivih političnih pobud.
V soboto 11. junija dopoldne je imela javno zasedanje o razvoju prevozov, zaščiti okolja in listi manjšin na sedežu tiskovne agencije ANSA v Trstu. Sodelovali so nosilci liste manjšin v severovzhodnem okrožju dr. Alfons Benedikter iz Bočna, občinski svetovalec SSk v Dolini in kandidat liste manjšin v Srednji Italiji dr. Boris Gombač in tržaški strankin pokrajinski tajnik Miro Oppelt. Okroglo mizo je vodil deželni tajnik SSk Ivo Jev-nikar. V ospredju so bila vprašanja prevozov, ekoloških problemov, ki jih povzročajo, dalje vloga in pomen tržaškega pristanišča in njegove odprtosti naravnemu zaledju. Poudarjeno je bilo, da ima lista manjšin sicer na prvem mestu svojega programa skrb za narodnostne pravice manjšin, vendar se zavzema za reševanje tudi drugih družbenih, gospodarskih, ekoloških in kulturnih vprašanj.
Popoldne je dr. Benedikter sodeloval pri volilni manifestaciji v Vidmu, ki jo je priredila druga skupina iz Furlanije-Julijske krajine, ki tudi sodeluje pri listi manjšin, to je Union Furlane. Na zborovanju je v imenu Slovencev nastopil kandidat prof. Andrej Bratuž.
V soboto zvečer je bil shod volivcev na pobudo sekcije SSk za Zahodni Kras v Soščevi hiši na Proseku. Spregovorili so Bogdan Kralj, Robert Vidoni in pokrajinski tajnik SSk Miro Oppelt.
V nedeljo se je v Steverjanu končal tridnevni Naš praznik, ki sta ga priredila krajevna sekcija SSk in domače društvo Sedej. Pisatelj Boris Pahor, ki je kandi-
dat št. 2 na listi manjšin v našem okrožju, je v svojem nastopu med drugim poudaril, da morajo biti nedeljske volitve za Slovence v Italiji tudi izpraševanje vesti o tem, kako si zamišljamo svojo prihodnost, kaj hočemo s seboj in svojo skupnostjo narediti jutri, v združeni Evropi, koliko življenjske volje in zavesti imamo. Zato naj bodo volitve tudi odskočna deska za boljši jutri.
Pri jutranji okrogli mizi Slovenci in Evropa pa je bil pomemben poudarek člana predsedstva Zveze socialistične mladine Slovenije in komentatorja tednika Mladine Dejana Verčiča, da mladinska organi-zicija povsem razume in podpira volilno izbiro Slovenske skupnosti. O tem kaj več prihodnjič.
Volitve na Sardiniji
Deželne volitve na Sardiniji, en teden pred volitvami v evropski parlament, so potrdile rezultate vseh krajevnih volitev zadnjega časa: DC in PSI sta v porastu, PCI pa strmo nazaduje. Tako je DC prejela 34,9 % glasov (leta 1984 na zadnjih deželnih volitvah 32,3 %) in si zagotovila 29 sedežev (+ 2), PSI 13,9% <10,1% leta 1984) in 12 mest (+ 4), sardinska akcijska stranka 12,4 % (13,7) dn 10 svetovalcev (— 2). PSDI je ohranil štiri sedeže, prav tako MSI tri. Povezava republikancev in liberalcev s Pannellovimi radikalci pa se ni obnesla, saj so dobili tri mesta kljub podpori radikalcev kot pred petimi leti, ko so bili sami. Največji neuspeh pa so doživeli komunisti, ki so v sedežih padli od 24 na 19, v odstotkih pa od 28,7 na 234. Tudi zeleni se niso uveljavili. Prejeli so le dva odstotka.
sodelovanja med narodi. Omenil ‘je mučni položaj kristjanov vzhodnega obreda, ki so ostali brez pravnega priznanja, katoliška občestva, ki so prisiljena živeti v podzemlju, mladino, ki je zapostavljena pri zapolitvi zavoljo svojega verskega prepričanja in škofije, ki ostajajo nezasedene.
NEGOSTOLJUBNOST DANSKE CERKVE
V	torek 6. junija je papež v dopoldanskih urah prispel na Dansko, deželo, dvakrat večjo od Slovenije, a s kar pet milijoni prebivalcev. Ogromna večina se prišteva k luteranski državni veri (95,2 %), a od njih veruje v Boga le 58 %, v nebesa pa komaj 17%. Blagostanje povzroča samomore, duševne bolezni in uživanje mamil.
Ob prihodu je sv. oče omenil dansko zastavo: bel križ na rdeči podlagi ter dejal: »Pod tem znamenjem je Danska rastla v iskanju svoje istovetnosti in razvoja.« To je potrdil ob sprejemu tudi ministrski predsednik Scholeneter, ko je dejal: »Smo bogata družba, ki je znala porazdeliti svoje bogastvo.«
Danska javnost je papeža prijazno sprejela, ne pa tako luteranski škofje. Najbolj poniževalno je z njim ravnal škof v Roskildeju Bertil Vilberg. V katedrali iz 12. stoletja, kjer so pokopani danski kralji, je sam opravil bogoslužje, ne da bi papežu dovolil sodelovanje, češ da bi verniki lahko dobili vtis, da je papež poglavar luteranske danske Cerkve, izgovor, ki so ga sredstva javnega obveščanja označila kot smešnega.
Tudi škof iz Kopenhagna, danske prestolnice, Ole Bertensen, je bil vse prej kot odprt. »Ne potrebujemo lepih besed,« je dejal. »Vidnost Cerkve in njene ustanove še ne vodijo samo po sebi k edinosti in zveličanju.« V odgovoru je sv. oče podčrtal, da je Kristus Petrov sedež postavil v službi edinosti Cerkve in pozval luterane, naj se neha z medsebojnim obtoževanjem. Bolje bi bilo, da razmišljamo, zakaj je v preteklosti prišlo do razdora.«
Vendar pa je bil tudi kak trezen glas med temi škofi. Tako je Henrik Cristian-sen papeža pozdravil v palači Moltke v Kopenhagnu, kjer so se zbrali tudi predstavniki drugih ver — a od desetih danskih škofov jih je bilo le pet in še ti neuradno — z besedami: »Vi ste apostol evangelija, ki dela za mir in pravičnost.«
Več zadoščenja je prejel sv. oče od katoličanov, ki so se na travniku samostana benediktink Zbrali v Aasebakenu k maši. Bilo jih je kakih deset titoč. (Vseh danskih katoličanov je 28.000, katerim je treba prišteti še katoličane-delavce iz drugih držav). Pri maši pa so bili tudi verniki iz Grenlandije in Farorskih otokov, ki pripadajo Danski.
Posebno srečanje je imel Janez Pavez II. še z redovnicami, duhovniki in apostolskimi delavci, ki so se zbrali v stolnici sv. Angsgarja (Oskarja), korak od kraljeve palače. Laikom je naročil, naj se ne ravnajo po duhu tega sveta, o moralni krizi družbe, o sekularizaciji, o razporoki, o zavračanju življenja, o zmedi glede pojmovanja moškega in ženske (na Danskem živi 20.000 homoseksualcev na način moža in žene in zakon te zveze enači s pravimi zakoni).
V	sredo zvečer je govoril tudi diplomatskemu zboru na sedežu apostolske nunciature. Opozoril ja na pomen vere v zgodovini, kulturi in v družbi. Cerkev oznanja nauk stvarjenja in odrešenja, ki postavlja človeka kot središče stvarstva.
V	DEŽELI BLAGOSTANJA
Zadnja skandinavska dražva, ki jo je papež obiskal, je bila Švedska. Na 410.928 kv. km živi osem in pol milijona prebivalcev; med njimi je 130.000 katoličanov, a tri četrtine so priseljenci iz tujine. Njim je v četrtek 8. junija govoril v katoliški stolnici sv. Henrika v Štokholmu. Opozoril jih je na blagostanje, ki človeka lahko tako prevzame, da izgubi vero. Obilje dobrin ima svojo veljavo le, če služi do-
brobiti človeka.
Mogočna je bila maša, ki jo je popoldne istega dne opravil v zaprtem stadionu »Globus«. Ima 16.000 sedežev, ki so bili vsi zasedeni. Navzoči so bili luteranski škofje, pravoslavni metropolit, 80 članov diplomatskega zbora in verniki kakih 70 različnih narodnosti.
Na večer je obiskal še sestre sv. Brigite, ki jih je ustanovila slavna Švedi-nja sv. Brigita, ki je po smrti moža (imela je osem otrok) odšla v Rim, ustanovila dve redovni skupnosti, za moške in ženske in umrla leta 1373 v Rimu. Njena hči, sv. Katarina švedska, pa je postala prva opa-tinja samostana v Vadsteni na južnem Švedskem.
Zelo prijazno je bil sprejet v kraljevskem dvorcu, kjer ga je pozdravila vsa vladarska družina s kraljem Karlom XVI. Gustavom na čelu. Tam se je pomudil pol ure in nato z balkona palače pozdravil kakih pet tisoč ljudi, ki so se zbrali pred poslopjem. Dvajset minut se je pogovarjal tudi z ministrskim predsednikom Ingvarjem Carlssonom. Velik odmev je imelo v javnosti tudi srečanje z ženo leta 1986 umorjenega ministrskega predsednika Olofa Palmeja. Slednji je že leta 1983 in 1984, leo je bil na obisku v Vatikanu, papeža povabil na Švedsko.
Predzadnji dan svojega bivanja na Švedskem je sv. oče preživel v mestu Uppsala, 70 km severno od prestolnice. Kraj je versko in kulturno svetišče države, s starodavno stolnico iz 13. stoletja in z univerzo, ki jo je potrdil s papeško bulo Sikst IV. leta 1477. V stolnici je luteranski škof Bertil Werkstroem skupaj s sv. oče-
tom opravil ob navzočnosti kraljevske dvojice ekumensko bogoslužje, na univerzi pa je imel Janez Pavel II. govor o človekovih vrednotah in o poslanstvu univerze, ki mora braniti človekove pravice, med njimi pravico do življenja od spočetja dalje. Na velikem travniku blizu stare stolnice je nato pred nekaj tisoč verniki opravil sv. mašo, pridigo pa je posvetil pomenu zakona.
V	soboto 10. junija dopoldne je papež obiskal samostan Vadsteno, ki ga je ustanovila sv. Brigita. Tu je skupaj z luteranskim škofom Loennebom in pastorji dolgo časa molil na grobovih sv. Brigite in njene hčerke sv. Katarine, nato pa opravil sv. mašo na dvorišču gradu, ki ga je zgradil začetnik švedske kraljevske dinastije Gustav Vasa. Maši je prisostvovalo več tisoč mladih, ki so prišli iz vseh skandinavskih dežel.
Prebivalci grofije Ostergotland so papežu izročili simboličen dar: kamen iz srednjeveške stolnice, ki je sedaj luteranska cerkev; kamen naj bi vzidali v temelj nove katoliške cerkve v tej pokrajini. Simbolična gesta je bila tudi vsaditev mladega drevesa, ki jo je papež opravil na grajskem travniku.
Iz Vadstene se je Janez Pavel II. premaknil na letališče v Linkopingu, kjer se je od njega poslovil ministrski predsednik Ingmar Carlsson. Papež se mu je zahvalil za izkazano gostoljubje in povzel svoj obisk z besedami: »'Prišel sem kot naslednik sv. Petra oznanjat evangelij in v bratovskem duhu pričat resnico, ki kljub vsem razlikam druži nas kristjane.«
-jk
Naš dolg civilizaciji
»Ljubljanski dnevnik«, »Delo« in »Družina« so v prvih dneh tega meseca objavili obvestilo, ki vabi h komemoraciji v spomin vetrinjskih žrtev, ki bo 27. junija ob 17. uri na ljubljanskih Žalah. Na prehodu iz starih na nove Žale je bila na jasi, za katero pravijo, da so na njej pokopani domobranci, v začetku maja vsajena »Lipa sprave«, ki se ji bodo konec junija pridružili še spominska plošča ter breze. To je začetek razgaljanja komunističnega nasilja oziroma naš dolg civilizaciji, kot so zapisali v »Dnevniku«.
V »Študentski tribuni« (5. junija) je Ivo Žajdela objavil obširen zapis z naslovom »Sojenje komunistom« o britanskem zgodovinarju Nikolaju Tolstoyu ter o tragičnih dogajanjih na Koroškem leta 1945, nato pa še v »Mladini« pod naslovom »Domobranska grobišča« z dvema slikama — prva je iz »Bele knjige« in prikazuje zemljevid Slovenije z morišči, druga pa je posneta iz »Tabora«, na njej pa je spominska plošča z Orlovega vrha (Cleveland), z vklesanimi komunističnimi morišči, Reakcije na to dogajanje do sedaj ni bilo nobene in izgleda, da so se komunisti potuhnili. Natančneje rečeno, znašli so se v manjšini in ne preostaja jim drugega, kot da so tiho.
NADALJUJE SE GONJA PROTI SLOVENCEM
Srbska medijska in politična gonja proti 'Sloveniji se nadaljuje z povsem odkritimi klevetami. Novi srbski populist Mihajl Ker-tes, ki je priplaval na politično prizorišče (član predsedstva Srbije) s pomočjo mitingov ter zrušitve tako im. »avtonoma-šev« v Vojvodini, je na svojem gostovanju v Črni gori brezkompromisno pljuval po Sloveniji.
V Trstu je predaval predsednik Slovenske demokratične zveze Dimitrij Rupel. Bil je ostro napaden s strani tržaških Srbov, češ da sovraži srbski narod. Rupel jim je jasno odgovoril, da nikakor ne sovraži srbskega naroda, ampak le Miloševiča z naj ožjimi sodelavci ter njihovo politiko.
Društvo slovenskih pisateljev je objavilo
izjavo zaradi blokad, ignorance, preglasovanj in molka, ki jih je deležno v Zvezi pisateljev Jugoslavije in noče več, da jih ta zveza predstavlja v svetu. Vsekakor opozorilo pred izstopom iz zvezne organizacije.
VOJSKA JE REZERVIRANA
V	Sloveniji je bil 5. junija zvezni sekretar za notranje zadeve Srb Petar Grača-nin. Poveljnik zagrebškega vojaškega območja (po ukinitvi ljubljanskega območja) generalni polkovnik Martin Špegelj je izjavil, da »si vojska ne namerava nikogar podrejati, ker da se to vselej vrača kot bumerang« in »mi v JLA smo za enotno orientacijo, ki jo je predstavil predsednik vlade Ante Markovič. Toda pri uresničevanju programa prihaja do blokad. Pojavljajo se sile, ki se formalno sicer zavzemajo za reforme, dejansko pa so proti njim. Temu taktiziranju je treba narediti konec. Nekateri bodo morali sneti maske«. Viceadmiral Stane Brovet pa je v Mariboru (9. junija) izjavil, da zmanjšanje vojaškega proračuna na 4,6 odstotka pomeni veliko podporo Markovičevi vladi.
Slovenska kmečka zveza organizira enodnevni bojkot oddaje mleka in mesa, ki bo 29. junija. Opozarjajo, da nočejo več nositi bremena zgrešene politike.
DVA OD ČETVERICE V ZAPORU
Za Janšo je sedaj šel v zapor tudi Ivan Borštner, ki mu je vojska lani sredi Ljubljane dosodila 4 leta ječe, ker je hotel Slovence opozoriti na veliko nevarnost, ki jim grozi od strani JLA. Janša se lahko iz zapora na Igu, kjer prestaja kazen, vsak dan vozi v Ljubljano na svoje delovno mesto.
Ta dva politična arestanta sta pravzaprav poosebljenje nemoči Stanovnika in Kučana nasproti Beogradu in vojski. Kučan je v razgovoru z Bavčarjem sicer izjavil, da bodo morali, kar se tiče odnosov Beograd-Slovenija, iti vse do Arse Jovanoviča, ki je bil med vojno poslan med slovenske partizane, da jih posrbi — kar se je ob koncu vojne tudi zgodilo.
V. Slemensky
Zlatomašno slavje v Avberju Tudi Ljubljana se letos spominja
pobitih domobranceu
Kadar prisostvujemo mašniku, ko spreminja kruh in vino v Kristusovo Telo in Kri, se morda premalo zavedamo, kako veliko in težko skrivnost je Kristus zaupal duhovniku. Po svoji veličini se more primerjati samo še dogodku na Sinaju, ko je Bog na dveh kamenitih tablah izročil Mojzesu zapovedi za vse človeštvo.
Danes so postavljene čisto na stranski tir človekove duhovne potrebe, zato je bila tembolj osvežujoča slovesnost na kraškem griču v vasici Avber, kjer je g. Franc Zlobec 11. junija praznoval svoj zlati jubilej.
Z napisi na vencih »Zlatomašnik bod’ pozdravljen« in s cvetjem bogato okrašena župna cerkev sv. Nikolaja je dihala prisrčno domačnost. Škoda le, da Kraljeve slike ne blestijo več v prvotni lepoti. Med tolike kulturne akcije bi prav gotovo spadala tudi nabirka za obnovo te pozabljene Kraljeve umetnosti.
Škofov vikar dr. Lojze Škerl in lepo število duhovnih sobratov je spremljalo še mladostnega slavljenca pred oltar, kjer je pred 50. leti opravil svojo prvo sveto daritev. Med sobrati je bil tudi msgr. Mario Virgulin iz Ronk, prav tako letošnji zlatomašnik. Štiri ljubka dekleta so recitirala verze M. Elizabete o duhovnikovem poslanstvu: »Ko dviga roko, da v dušo naseli se rajski mir, ko odpira tabernakelj sveti, ovčicam svojim ostaja zvest’ pastir«... In proslavlja: »Vse tihe žrtve, vse molitve vroče v zlatem vencu dolgih let, plemenita apostolska dela in vse drugo, kar ni videl svet«...
Skromnemu duhovniku g. Zlobcu, ki je v svojem dolgem življenju okusil prene-katero bridko preizkušnjo, je tolika pozornost šla do srca. Težko je obvladal ganjenost, ko je izrekel zahvalo pričujočim sobratom in velikemu številu ver-
Resnica o vetrinjski tragediji, ki se je odigravala maja in junija 1945, ko so Angleži vrnili jugoslovanske protikomunistične borce in civilne begunce jugoslovanskim partizanom v pokol, je sedaj dostopna tudi vsem bralcem v Sloveniji.
»Mladina« je namreč v številki dne 9. junija objavila kar dolg članek o zadevi vračanja slovenskih domobrancev in drugih jugoslovanskih protikomunističnih borcev. Povedano je v glavnem vse, kar se danes ve o tej tragediji.
S tem je za slehernega Slovenca raz-
nikov, ki so prihiteli od vsepovsod. Vidno ganjen se je spomnil svojih pokojnih staršev, se zanje Bogu zahvalil, kakor tudi za mnoge milosti, ki jih je bil deležen.
Najmočnejši vzgib njegove duševnosti pa je veljal Mariji, božji Materi. On sam, velik Marijin častilec, je toplo priporočal popolno vdanost Njej, ki je srednica vseh milosti. V skrbi za žalitve Srca Marijinega je na spominske podobice dal natisniti: »Brezmadežno in prežalostno Srce Marijino, bodi naša rešitev!«
Kako mora biti zlatomašniku pri srcu, ko mu zbor zapoje »Zlatomašnik bod’ pozdravljen«, ve samo on. Vsi pa smo strnili svoje želje in upe, da nas Bog ne bo zapustil in bo še kdaj zacvetela pomlad duhovnih poklicev. Pevci na koru so dobro opravili svojo nalogo, pesmi so bile posvečene Srcu Jezusovemu, skladno z mesecem, Njemu posvečenim.
Slovesno je ob koncu zadonela »Tebe Boga hvalimo«. Ob pesmi »Marija skoz’ življenje« so verniki stisnili zlatomašniku roko in mu zaželeli vzpona do vrha biserne maše. Tomajski župnik g. Ivan Furlan, ki je vso slovesnost organiziral in vodil, je zlatomašniku tudi čestital; ostalim duhovnim gospodom, ki se naglo bližajo zlatim jubilejem, pa je voščil, da jim Bog nakloni trdnega zdravja za dosego tega slavja.
Darežljivost in gostoljubnost naših ljudi se je končno izkazala ob pogrnjenih mizah, obilica božjih darov je vse od kraja vabila k prigrizku in prijateljskemu razgovoru. Moški zbor pa ni pozabil na sloves Slovenca-pevca in pod cvetočo lipo je v nedeljski popoldan zaorila nikoli izpeta slovenska pesem...
Hvala Bogu za lepo vreme, da je slovesnost notri in zunaj cerkve res praznično potekla.
F.	V.
krito tisto šušljanje in ugibanje, ki je napolnjevalo Ljubljano ob koncu petdesetih let, kot piše Lev Detela: »Govori se (o domobrancih), da na Kočevskem v globokih rovih kopljejo uran. S pomočjo zajetih domobrancev izdelujejo posebno tajno orožje, za katerega obstoj nihče ne sme vedeti. To je tudi vzrok, da domobrancev še po enajstih letih ne izpuste iz svojih rok in jim ne vrnejo svobodo.« (Časomer življenja, str. 148). Danes Ljubljančanom ni treba nič več ugibati, kako in kaj.
V	našem listu se že vrsto let v juniju spominjamo vrnjenih in nečloveško pobitih domobrancev, civilistov in drugih žrtev stalinističnega nasilja, ki so v Teharju, Škofji Loki, v jaških premogovnikov v Zasavju in zlasti v Kočevskem Rogu doživeli svoj Veliki petek. V Gorici pa se opravi v tem mesecu že leta nazaj sv. maša za dušni pokoj teh žrtev. Zanimivo je, da marsikomu te vrste spomin v naših vrstah ni bil všeč in so se nad njim zmrdovali.
Letos pa nas je domovina prehitela. V ljubljanskem »Delu« z dne 6. junija, str. 9 in v »Ljubljanskem dnevniku« z dne 5. junija, str. 6 je bil objavljen članek pod naslovom »Žalna slovesnost ob Lipi sprave«. Glasi se:
Po strelu v tilnik, še zvezanih rok, si zvrnil me v brezno, moj brat, k tisočerim.
Ob Lipi sprave, ki je bila vsajena na ljubljanskih Žalah 11. maja in poganja neprijaznim vetrovom navkljub na jasi pri prehodu iz starih Žal na nove, kjer smo se lansko leto na Dan mrtvih prvič javno spomnili vseh žrtev stalinizma in žrtev naših zmot, vseh nekrivih in krivih, ki počivajo v nezaznamovanih grobovih in grobiščih po slovenski zemlji in drugod, bo v torek Zl. junija 1989 ob 17. tiri skromna in žalna slovesnost.
Posvečena bo tisočem naših sonarodnjakov, domobrancem, njihovim svojcem, somišljenikom in drugim, ki so bili v maju 1945 v Vetrinju na Koroškem izročeni našim oblastem in na svoji (naši in njihovi) zemlji mučeni in pobiti v imenu neomejene Moči, ki je s tem dejanjem prekršila temeljno etično načelo — človečnost.
Spomin na najbolj tragične dni v vsej naši zgodovini dolgujemo Slovenci tudi sebi in človeški civilizaciji, tudi tistim našim ljudem, ki so zaradi pobitih svojcev desetletja bili zapostavljeni, pa onim, ki so v strahu pred boljševištičnim maščevanjem zapustili rodno grudo, in še zlasti mlademu radu, ki iz učbenikov zgodovine izve odločno premalo, da bi mogel spoznati, česa se mora varovati, da bi se
Torej boš prvič volil.
Mogoče ti je že prišlo na uho, zagotovo pa ti bo v naslednjem času, da so volitve sicer lepo zamišljena zadeva, da pa se v praksi vse konča s komedijo, za katero se skrivajo računi premetenih ljudi in skupin.
Naj te to ne zbega. Res je, komedija in računi so stvarno dejstvo. Toda to je le senčna stran nečesa, kar ima tudi svojo svetlo plat. Ta svetla plat pa je tako dragocena, da vse sence ne morejo zmanjšati njene neznanske vrednosti. Njeno ime je demokracija. Brez te dragotpenosti bi bil ti pri desetih letih član nekdanjih ali pa še obstoječih organizacij kot so Balilla, Hitlerjugend ali Pionirji, v sedanji polnoletnosti pa bi bil ali ideološki zdresira-nec ali pa odrinjenec, vržen v obup, v zelo tvegano upornost ali pa v tak ali drugačen nihilizem.
Vse to ti je bilo na veliko srečo prihranjeno. Živiš v svetu, ki gotovo ni idealen, ki pa kljub vsej neurejenosti in kljub vsem pomanjkljivostim pristaja na demokracijo ne le v besedah, marveč tudi v dejanjih.
Volil boš torej. Tvoj glas bo en sam, neznaten v milijonski množici. Ampak tudi za milijoni neznatnih glasovnic bodo mladi ljudje kot ti; veliko vas bo, ki boste imeli sveže in nepokvarjene ideale in sanje o tem, da bi demokracija bila boljša kot je. Čisto zares boste vsi skupaj vzeli tisti tihi trenutek v volilni kabini, in čisto zares boste prekrižali volilne simbole, za katere boste prepričani, da tolmačijo in izražajo vašo vizijo boljšega sveta. Vaše glasovnice bodo preštete in upoštevane. Ob vseh lisijaštvih tako imenovanih starih mačkov bo vaša volilna misel imela svojo tehtnost. Vaše glasovnice bodo imele točno enako moč in veljavnost kot glasovnice mogočnikov. V tem pa demokracija ni prazna beseda.
Zelo sem vesel, dragi moj mladenič, da bo tvoje prvo volilno izkustvo imelo evropski pečat. Tvoj prvi vstop v volilno kabino ne bo torej imel samo italijanskega državnega obzorja ali celo obzorja krajevne politike. Pomagal boš odločati, kakšen naj bo sicer precej platonski parla-
narodova tragedija nikdar ne ponovila.
Stanislav Klep, Kranj, Viktor Blažič, Ljubljana za skupino nekdanjih borcev NOV in kulturnih delavcev.
★
Tudi v Gorici se bomo teh žrtev spomnili v cerkvi sv. Ivana v ponedeljek 26. junija ob 12. uri s sv. mašo, da s tem izkažemo pobitim posmrtno pieteto, molimo zanje in izrazimo pred slovenskimi oblastmi odločno zahtevo, da tudi te žrtve kot letos Imre Nagy na Ogrskem pridejo do svojega groba, ki ga bodo mogli svojci obiskovati in polagati nanj cvetje.
»Primorska srečanja«
Izšla je nova (dvojna) številka te revije. Kot navadno, je razdeljena v tri dele: Razprave, Leposlovje, Zapiski. Med razpravami je dolg intervju s prof. Lojzko Bratuževo; pripravila ga je Metka Lavrič.
V	drugem delu so objavljene pesmi in leposlovna proza; skoro vse je uglašeno na grobo spolnost, kar je najbolj poceni »umetnost«.
Bogati so zapiski in recenzije.
■ Na Poljskem so bile v nedeljo 4. junija prve skoro svobodne volitve. Volilna udeležba ni bila ravno velika; le 62 % je glasovalo, pet milijonov volivcev pa je ostalo doma. Kandidati »Solidarnosti« so prejeli 80%. Zanimivo je, da noben minister sedanje vlade z ministrskim predsednikom Rakowskim vred ni bil izvoljen. Za senat so bile volitve svobodne, za poslansko zbornico pa je bilo določeno, da 65 % mest pripade komunistom brez ozira na volilne izide. Dejansko pa so komunisti prejeli le 20 %.
■ V Sloveniji se je drugim strankam pridružilo še gibanje Zelenih. Za prvega predsednika je bil izvoljen dr. Dušan Plut. Zeleni so za pluralistično pravno državo ter za svobodo političnega organiziranja in delovanja. Zahtevajo čimprejšnje zaprtje jedrske elektrarne Krško. Izrekli so se tudi proti gradnji sinhrotrona v Bazovici.
ment zahodne Evrope, vsaj zahodnega dela tiste Evrope, za katero tvoj oče sanja, da bi kdaj zaživela kot celota, sestavljena iz zares svobodnih narodov, slovenskega med njimi.
Ne bom se niti po ovinkih skušal pozanimati, kateri simbol nameravaš prekrižati, ko boš v kabini sam s svojo vestjo in s svojo radostjo, da svobodno izražaš svoje ideje. Slutim pa, da boš natančno pogledal, kje med številnimi simboli je kaka vsaj drobna sled tvoje pripadnosti in tvojega jezika. Pripisujem ti dovolj zrelosti, da veš, da se vsaka gradnja začne pri temeljih. Tako je tudi z gradnjo bodoče Evrope. Njeni temelji so v njenih narodih. In eden med njimi, čeprav za zdaj le v zamejskem odlomku, je tudi tvoj, dragi moj sin volilec!
Tvoj oče
Zatiranje katoliške Cerkve v Maleziji
Malaškii škof James Chan (škofija Ma-lacca Johore) je opozoril ob obisku v Aachnu na sodežu misijonske ustanove »Missio« na vedno večje zatiranje katoliške Cerkve v Maleziji. Oblasti so ukazale vsem kaltoliškim šolam, da morajo odstraniti kniže iz razredov. »Vedno težje je biti kristjan v Maleziji.«
V	tej azijski državi je državna vera islam, ustava pa vsem veram zagotavlja svobodno delovanje, toda to le na papirju. Katoličanov je le dva odstotka prebivalstva.
Braziljski škofje so zaskrbljeni
Brazilska škofovska konferenca je vedno -bolj zaskrbljena zavoljo upadanja števila vernikov, zlasti pa še nad njihovim nravnim življenjem. Raziskava je pokazala, da je med Brazilci le 32,4 odstotka dejavnih katoličanov. Med mladimi katoličani se maše udeležuje redno le 26 odstotkov. Nravnega nauka Cerkve se zares drži le nekaj odstotkov katoličanov. Samo trije odstotki žena, starih od 15 do 44 let, ne uporablja umetnih protispočet-nih sredstev. Veliko je tudi žena, ki so se dale sterilizirati.
Predstavitev liste manjšin v Čedadu
Slovenska skupnost je utemeljila svoje sodelovanje pri listi manjšin »Federalizem« za evropske volitve na predstavitvi programa in kandidatov v Čedadu. Srečanja so se udeležili predstavniki beneškega tiska in nekateri ugledni rojaki iz videmske pokrajine.
Deželni tajnik Ivo Jevnikar in deželni predsednik SSk Marjan Terpin sta orisala sestavo liste, ki je odraz koalicije med osmimi strankami narodnih manjšin in avtonomističnih skupin v Italiji. Solidarnostna povezava pa je pritegnila tudi nekaj neodvisnih kandidatov, med katerimi sta slovita strokovnjaka za manjšinska vprašanja prof. Guy Heraud iz Francije in Italijan Sergio Salvi. Na prvem mestu je v programu obveza, da si bo lista prizadevala za pravice narodnih manjšin, a tudi za varstvo okolja, uravnovešeno politiko teritorija in gospodarstva, upoštevanje deželneh stvarnosti, mednarodno solidarnost, pozornost do novih procesov v vzhodni Evropi.
Kandidat v našem okrožju prof. Andrej Bratuž je na srečanju spregovoril o prizadevanju za Evropo narodov in ne le držav ter birokracij, kot tudi o interesu vsega slovenskega naroda za procese evropske integracije.
V	razpravi je bilo poudarjeno, da zasluži sodelovanje edine slovenske stranke pri listi manjšin vso pozornost naše javnosti.
S TRŽAŠKEGA
Sv. Križ pri Trstu
Pogreb duhovniške matere. V soboto 3. junija je iz katinarske bolnišnice odšla h Gospodu gospa Frančiška Stefančič vd. Bogateč, mati g. Rudija Bogatca, župnika in dekana v Dolini.
V	torek 6. junija ob 12.30 pa smo jo pospremili k večnemu počitku na naše pokopališče, kjer že več let počivajo zem-ski ostanki njenega pok. moža Jerneja in njenih štirih hčera Erneste, Olge, Marije Pije in Anice.
Preden smo položili krsto z njenimi telesnimi ostanki k večnemu počitku, so jo prinesli v cerkev, kjer je bilo somaševanje, ki ga je vodil domači župnik Jože Kunčič. Z njim je somaševal sin Rudi in še drugih šest sobratov duhovnikov. Udeležencev je bilo veliko. Med somaševanjem je ubrano in občuteno pel domači cerkveni zbor. Še posebej lepo je občuteno zapel po sv. obhajilu pesem-prošnjo za nove duhovne poklice. Domači župnik pa je po evangeliju v glavnem povedal tole:
Pokojna Frančiška se je rodila v Sv. Križu pri Trstu v dobri, verni številni in kmečki družini 8. marca 1901. 2. decembra se je poročila z Jernejem Bogat-cem. Imela sta šest otrok: Rudija, Viktorijo, Emesto, Olgo, Marijo Pijo in Anico. Pod fašizmom se je moral oče, ki je bil železničar, kakor mnogi drugi naši ljudje, z družino preseliti v notranjost Italije, v bližino Savone.
Leta 1944 je družino, ki je bila že premeščena v Genovo, zadela strašna nesreča. Zaradi neke sabotaže in temu sledeče eksplozije, med katero je umrlo okrog tri tisoč ljudi, je umrl tudi oče Jernej, z njim pa štiri hčere. Žene in matere Frančiške, hčere Viktorije in sina Rudija, ki je bil takrat v semenišču v Gorici, k sreči ni bilo doma in so si tako rešili življenje.
Pok. Frančiška je vse do smrti živela skupaj s sinom duhovnikom Rudijem na Kontovelu in v Dolini, mu stregla in skupaj z njim prenašala težo dušnega pastirja. Svojega sina je dala vsej Cerkvi, še posebej pa naši tržaški.
Bog ve, kdaj nam bo spet kaka mati tu na Tržaškem dala duhovnika. Bog daj, da bi se to kmalu zgodilo, kajti večina nas duhovnikov je že v letih in bojim se, da bo kaka naša župnija kmalu ostala brez pastirja v teh nič kaj rožnatih časih za našo manjšino.
Po sv. maši zadušnici v cerkvi smo pospremili krsto na pokopališče in se tam poslovili od pokojne duhovnikove matere, zbor pa je zapel še pesem: Večna luč naj mrtvim sveti, večni mir Gospod jim daj... ★
Zahvala
Iskreno se zahvaljujeva vsem: g. škofu, škofovemu vikarju, duhovnikom, sve-tokriškemu zboru, g. župniku, znancem in prijateljem iz Sv. Križa, Kontovela in Dolini, posebno vsem sorodnikom, ki so nam stali ob strani in z nami sočustvovali ob smrti naše drage matere Frančiške Stefančič vd. Bogateč.
Sin Rudi in hči Viktorija
Kam na počitnice?
Ta čarobna beseda, ki jo posebno otroci te dni težko pričakujejo. A tudi mi, starejši, je bomo deležni in celo prav nam bo prišla. Mesece in mesece smo »garali« (eni bolj, drugi manj) in zato se prostih dni upravičeno veselimo. Kaj pa bomo naredili z njimi? Veliko možnosti je na razpolago.
So ljudje, ki sploh ne vedo, kaj bi s prostim časom, ko pride. Niti pet minut obstanka nimajo. Ko se jim bo začel dopust, bodo sedli v avto, se vozili daleč v neznane kraje in ko bodo prišli	na	cilj, se	bodo spraševali:	kaj pa zdaj? Tekli bodo
naprej, bili stalno v premikanju	in	niti opazili ne bodo, da	nad njimi sije sonce, da
je na travniku polno metuljčkov in da rože krasijo okna. Vrnili se bodo še bolj utrujeni, živčni in nerazpoloženi. Boste morda tudi vi med njimi?
Drugi so se v času dopusta namenili popraviti hišo, na novo tapecirati stanovanje, pospraviti klet ali podstrešje in samo kak dan udobno počivati na vrtu. Vas čaka enaka »usoda«?
Še drugi bodo naložili v avto pol svojega stanovanja in se odpeljali na morje, kjer bodo v gneči lovili sončne žarke in se jezili nad umazano vodo. Zaradi nepo-trpežljivosti si bodo že prve dni opekli občutljivo kožo in potem samo čakali na povratek. Jim boste podobni?
Najbrž se jih ne bo veliko odločilo za hribe. Kdo pa je še tako neumen, da bo lezel tja gor, kjer je vse tako	mirno,	brez televizorja	in glasnega tranzistorja?
Samo najnujnejše v nahrbtniku	in	oči na	pravem mestu.	To sploh niso prave po-
čitnice, boste rekli. In vendar se lahko ravno v gorah najbolj približamo Bogu in še vase imamo čas pogledati. Se boste odločili za take počitnice?
Nazadnje pa — resničnega počitka brez miru in samote ni. Že Kristus je naročil apostolom, naj gredo na samoten kraj in se odpočijejo. Bi bili tega zmožni tudi mi? Bi se enkrat odločili za duhovne vaje ali kak podoben tečaj, ki bi nam poglobil znanje in vrnil duševni mir? Na dolgih sprehodih bi lahko razmislili o svojem dosedanjem življenju in morda bi se dalo celo kaj spremeniti ali popraviti. Poleg tega nas na knjižni polici čaka precej knjig, na katerih se, žal, nabira samo prah. Moramo res zboleti oz. obležati, da dobimo čas za dobro knjigo? Le kdaj ste jo zadnjič vzeli v roke? Pa toliko zanimivega in lepega je v njej. Kaj, ko bi se odločili za to zadnjo možnost?
Hrup in ples v disko, divjanje z avtomobilom	ali	motorjem,	posedanje	po	zakajenih lokalih — vse to	ne more dati moči za	nadaljnje napore.	Ne	vlagajmo	napačno
svojih moči! Navsezadnje nas vse to pusti prazne in nezadovoljne. Kristus pa nam ponuja življenje v izobilju — toda brez duhovne poglobitve in dobrih del ga ne bomo dosegli.
In če vam bo na koncu ostal še kak dan neizpolnjen, če se vam bo zdel prazen in teman in ne boste vedeli, kaj početi z njim... Obiščite prijatelja, ki ste ga že pozabili — on pa še vedno čaka na vaš obisk; razveselite bolnika v bolnišnici ali pa se spomnite na soseda oz. znanca, ki sam in osamljen poseda doma (ali morda celo na Invalidskem vozičku) in je brez prevoznega sredstva. Vzemite ga s seboj, naredite tudi njemu en dan počitnic. Tak dan vas bo najbolj obogatil in vam dal čutiti, da ste še potrebni, da ste	še človek — ne robot.
Vesele počitnice —	in srečno vrnitev!
R.B.
Vetrinjska tragedija
Pismo sinu volilcu
Goriška pokrajina bo preverila onesnaženje
Na svoji zadnji seji 7. junija je goriški pokrajinski odbor sprejel odločitev, da se obrne na Osrednjo državno ustanovo za zdravstvo (ISS - Istituto Superiore di Sanita) za ponovno temeljito preučitev stanja onesnaženja soriškega upepeljeval-nika.
Tako je po sodnih postopkih, ki 'jih je odredil goriški preiskovalni sodnik dr. Liz proti županu Scaranu in odgovornim družbe SISPE iz Firenc, ki upravljajo goriški upepeljevalnik, in ustreznih imenovanj strokovnjakov, ki pa bodo lahko izvajali svoje ugotovitve samo na podlagi že obstoječih (mestoma tudi spornih) podatkov družbe ISPRA, ki jih je objavila sovodenjska občina, končno pokrajinska uprava, po dolgem in odločilnem prigovarjanju slovenskega odbornika dr. M. Špacapana, pa tudi prefekta Garsie, sprejela odločitev, ki ji gre že od vsega začetka, in bo povedala končno besedo o dejanski stopnji onesnaženja.
Pokrajinska uprava je namreč danes odgovorna za vsako problematiko, ki zadeva varstvo okolja in odlaganje odpadkov.
Na seji odbora je predsednik Crisci tudi zagotovil dr. Špacapanu, da bo že na prihodnji seji predlagal imenovanje strokovnjaka, kateremu bo Pokrajina dala nalogo za preučitev in sestavo načrta za odlaganje odpadkov.
Iz te analize bo pokrajinska uprava ugotovila, kakšen naj bi bil najboljši in najvarnejši sistem odlaganja odpadkov, in bo torej ta študija predstavljala prvi, a obenem najvažnejši korak k uresničitvi in izgradnji novega obrata za diferencirano odlaganje smeti, ki bo nadomestil, in to dokončno, dosedanji dotrajani upepeljevalnik pri Sovodnjah.
Glasbena šola »Emil Komel« je nastopila
Glasbena šola »Emil Komel« v Gorici s svojimi podružnicami v Števerjanu, Pod-gori, Štandrežu, Doberdobu in Jamljah je kot druge šole zaključila svoje delo za šolsko leto 1988-89. Vsaka šola pa ob zaključku pouka želi pokazati tudi na uspehe, ki jih je dosegla, in na delo, ki ga je opravila.
Goriška glasbena šola podaja svoj obračun z nastopi gojencev po svojih podružnicah, v Gorici pa je zbrala najboljše gojence in pripravila zelo prijeten glasbeni večer v Katoliškem domu v četrtek
8.	junija. K nastopu je prišlo kar lepo število staršev, a tudi drugih prijateljev mladine in lepe glasbe.
Prof. Franka Žgavec je v imenu vodstva šole pozdravila in se zahvalila tako staršem kot drugim dobrotnikom šole, nakar se je začel program, ki ga je izvajalo devet gojencev; naj jih naštejemo: Valentina Pavio, klavir; Giovanna Prizzi, flavta; Ana Cuk, flavta; Marko Gus, flavta; Mitja Cevdek, klavir; Guido Michelon, klavir in čembalo; Danijel Devetak, violina; Sara Vittori, violina; Miran Devetak, klavir.
Šlo je torej za klasična glasbila in zato tudi za izvajanje klasičnih avtorjev (De-bussy, Brahms, Scopin, Beethoven, Haydn, Scarlatti, Mendelsshon, A. Forster). Nastopili so posamezno in skupinsko, npr. trio kljunastih flavt, kvartet za kljunasto flavto, dve violini in basso continuo. Vsi nastopajoči so pokazali visoko glasbeno poustvarjalnost, zlasti je izstopal Miran Devetak.
Gojence so pripravili profesorji Silvan Kerševan, kljunasta flavta; Jurij Križnič, violina; Helena Plesničar, klavir, čembalo; Beno Šaver, klavir.
Za lepi koncert naj gre zahvala njim in pa vodstvu Glasbenega centra E. Komel.
Imamo pa skromno željo ali predlog, če hočete: Zakaj takšni gojenci ne nastopijo tudi ob kaki drugi priložnosti in ne samo v okviru šole? Kako prijetno bi npr. popestrili kak kulturni večer.
Štandrež
Gojenci glasbene šole so v ponedeljek 12. junija priredili zvečer v župnijski dvorani javni nastop za zaključek šolskega leta.
Po uvodnem nagovoru dijakinje Martine Nanut je najprej nastopil mladinski pevski zbor in ubrano zapel dve veseli pesmi. Nato so se zvrstili na odru vsi gojenci, razen dveh bolnih deklic in so po vrsti ali pri klavirju ali s harmoniko ali s
kitaro zaigrali pripravljene melodije. Vsi so se kar dobro postavili in prejeli priznanje od gledalcev. Zlasti prijetno je bilo poslušati kitariste, ki so skupinsko podali venček priljubljenih pesmi. Večji gojenci so pokazali, tako s klavirjem kot s harmoniko, kako iz leta v leto napredujejo in da se bodo lahko razvili v dobre glasbenike, kot je to dokazalo že več naših gojenk in tudi gojencev.
Z zahvalo našim glasbenim učiteljicam in učiteljem ter s povabilom, naj se še novi učenci prijavijo za našo glasbeno šolo, se je zaključil večerni nastop.
Gabrje
Prireditev »Na borjaču«. Gabrje so v soboto 10. junija doživele prijeten večer. Blizu dve sto ljudi se je zbralo k nastopu pevskih zborov KD Skala, »Sovodenjskih deklet« ter gostujočega »La Clape« iz Cer-vinjana. Ob 21. uri je ob napovedovanju domačink Vesne in Sare (res je bil njun nastop vreden pohvale in tudi v prihodnosti jima želimo takih uspehov) najprej nastopil 25-61anski moški zbor iz Gaberij pod vodstvom Nade Konjedic. Izbrano so zapeli v slovenskem, italijansko-furlan-skem dn dalmatinskem jeziku. Zasluženo so poželi velik aplavz.
Sovodenjska dekleta so s svojimi nežnimi glasovi pokazala, da slovenska pesem še živi in da še ne bo umrla. Kot zahvalo za nastop je vsaka od njih (devet jih je bilo) dobila rdečo vrtnico.
24 moških, ki nastopajo pod imenom »La Clape«, je tako dobro zapelo, da je celo sam župnik (ki je poleg župana tudi prisostvoval prireditvi) zahteval dodatek. Seveda smo ga tudi dobili.
Kot zahvalo in pohvalo sta si zbora izmenjala spominska darila in Červinjanci so Gaberce povabili k sebi — navdušeno je bilo to tudi sprejeto.
Za zaključek sta še enkrat združeno nastopila domača zbora in to tako dobro, da bi bila zmožna konkurirati tudi profesionalnim pevcem. Slovenska pesem gre s svojo mehkobo pač do srca.
Po prireditvi so bili vsi poslušalci povabljeni na zakusko in ob kateri se je dalo prijetno kramljati. Pevci pa so sproščeno prepevali še naprej. Organizatorju (KD Skala - Gabrje) čestitke, z upanjem in željo, da se kaj takega spet kmalu ponovi. Saj je prostor kot nalašč ustvarjen za to, domačini pa se med seboj tako lahko še bolj povezujejo.
R.B.
P. S. - Dovolite mi k temu še dodatno misel oz. prošnjo. Prireditev mi je dala osrečujoč občutek, da ste tukaj res še Slovenci, da beseda in pesem živita med vami, da za našo stvar želite kaj narediti. Zakaj pa vas tako malo prejema in bere »Katoliški glas«, zakaj ga ne podpirate? Ne bi tudi s te strani kaj naredili za slovenstvo?
Plešivo
Plešivo je majhna vas, kljub temu ima svojo šolo in v Krminu slovenski otroški vrtec. V nedeljo 11. junija so na dvorišču osnovne šole naši malčki pripravili svoj zaključni nastop. Nastopili so otroci iz otroškega vrtca z igrico »Muca copatarica« ter z recitacijami; osnovna šola z igro »Strah«, ki se ga pa nihče ne boji. Poleg tega je sodelovala še glasbena šola. Starši so namreč organizirali tudi svojo glasbeno šolo, ki so jo obiskovali skoro vsi otroci osnovne šole ter tudi nekatere dijakinje nižje srednje šole.
Gojenci glasbene šole so izvajali zelo pester spored od baleta do flaute in klavirja ter solo in zborovskega petja. Z nedeljskim nastopom so otroci in njih vzgojitelji napravili obračun o delu v preteklem šolskem letu; ta obračun je vsekakor zelo pozitiven. Številni starši in prijatelji otrok so lahko s takšnim obračunom zadovoljni.
Družinska sreča
Ob rojstvu drugorojenke Daše izreka SKPD Hrast Renzu in Animariji iskrene čestitke.
Čestitkam se pridružuje doberdobska skavtska družina in toplo pozdravlja rojstvo drugorojenke Daše Frandolič.
■	Etiopski veleposlanik v Italiji Tesfa-ye Abdy je s svojo ženo in triletno hčerko izginil neznanokam. Bržkone se je zbal, da bi se utegnil sedanji diktator Mengistu nad njim maščevati, ker je bil prijatelj enega voditeljev nedavnega upora proti marksističnemu režimu.
Zadeva Benedikter
Južnotirolski politik dr. Alfons Benedikter, ki je nosilec liste manjšin v severovzhodnem okrožju, je naslovil na glasilo KPI v slovenščini Delo pismo z zahtevo po popravku na podlagi zakona o tisku.
Delo je 24. maja v članku pripisovalo dr. Benedikterju izjavo, da se je med vojno vojskoval v Sloveniji. Temu dodaja poceni namige o pripadnosti nemški vojski in koncentracijskih taboriščih.
V svojem popravku dr. Benedikter odločno zavrača tako pisanje in poudarja, da je bil prvič v Sloveniji po vojni, ko se je udeležil manjšinskega zasedanja. Z mnogimi mladimi Slovenci pa je bil od februarja 1941 do aprila 1942 v Cagliariju, kamor so ga premestili iz Bassana z oznako, ki je bila lastna mnogim slovenskim nabornikom, da ima »dvomljiva italijanska čustva«.
V pismu nato opisuje, kako se je kot nemški vojak znašel kot tolmač na ruski fronti, nato na Montecassinu, nato pa spet na Vzhodu, kjer je bil konec aprila 1945 ujet. Sovjeti so ga imeli pet mesecev za tolmača v Rdeči armadi, nato se je lahko vrnil domov. Ruščine se je namreč učil v Vzhodnem inštitutu v Neaplju, ko je v letih 1936-40 študiral pravo.
Sožalje
Slovenski tržaški duhovniki in sveto-kriški župljani izrekajo g. Rudiju Bogateti, njegovi sestri Viktoriji in vsem sorodnikom iskreno sožalje, medtem ko jih spominjajo na našo staro pesem, ki poje: «... le križ nam sveti govori, da zopet vid'mo se nad zvezdami...«
Nabrežina
Proslava stoletnice rojstva Virgila Šče-
ka. Pričela se je v petek 9. junija v župnijski dvorani s primerno pesmijo mladinskega zbora z Repentabra pod vodstvom Toneta Bedenčiča, čemur je sledilo temeljito predavanje prof. dr Antona Požara o delu, trpljenju in uspehih primorskega duhovnika Virgila Ščeka v skrbi za svoje ljudstvo, zlasti mladino. Nato je bil predvajan dokumentaren film o poimenovanju osnovne šole leta 1978 po tem zaslužnem rodoljubu.
Grozotna smrt. Med trtami svojega vinograda je tragično umrl 30. maja Mirko Radovič, ko se je nanj prevrnil težak traktor. Velika udeležba pri pogrebni maši in sprevodu na pokopališče je pričala o pokojnikovi priljubljenosti. Ob grobu je o pokojniku spregovoril dr. Drago Legiša in ga prikazal kot zglednega kmetovalca, ki je znal za obdelovanje zemlje in gojenje vinogradov navdušiti še druge. — V soboto 10. junija pa smo pokopali 28-lctnega Maria Mora, ki je postal žrtev neozdravljive 'bolezni na jetrih. Pred njim sta umrla pred leti tudi oče in mati. Obema naj bo dobri Bog milostljiv, vsem žalujočim pa naše sožalje.
Zaključek šolskega leta. V soboto 10. junija je šolska mladina priredila primerno slovesnost v telovadnici, ki so se je udeležili tudi starši. Vsi so lahko občudovali razstavo ročnih del. Šolska maša pa je bila prvič v zgodovini naših šol izven šolskega urnika, kar je vzbudilo mnogo začudenja, pa tudi nevolje, saj se poskuša šolo ločiti od duhovnih vrednot kot je prav zaključna šolska maša. Tega postopanja in omalovaževanja vere iin naših tradicij res ne moremo biti veseli.
Začele so se počitnice. Tudi letos bo v času počitnic ob sredah ob 9. uri mladinska maša, združena z različnimi igrami, prihodnjo nedeljo 18. t. m. pa bo podeljevanje tradicionalnih nagrad za verouk.
Solidarnost z bazoviškim župnikom
Deželni svetovalec Bojan Brezigar je poslal solidarnostno brzojavko župniku Marjanu Živcu v Bazovici, potem ko so ga missini obtožili, da je z zvonjenjem oviral njih volilne shode. Pri tem Brezigar ugotavlja, da gre za ponoven poskus strahovanja slovenskega duhovnika, ki spominja na fašistične čase. Sploh člani MSI svojo volilno propagando radi vnašajo v slovenske vasi na Krasu, kjer razni govorniki žalijo na razne načine čustva našega prebivalstva, kar bi oblasti ne smele brezbrižno opazovati, saj gre za proslavljanje fašizma.
14. junija bo poteklo 47 let, odkar je naš župnik
msgr. MARIJAN ŽIVIC
pel novo mašo v cerkvi sv. Ivana v Trstu.
Ob tem jubileju mu iskreno čestitamo in voščimo, da bi ga Bog še dolgo let ohranil med nami, da bi nam kazal pot k veri, upanju in ljubezni.
Obenem se mu zahvaljujemo za trud, potrpežljivost in vztrajnost, ki jo je izkazoval dolga leta pri vzgoji in izobraževanju naših otrok bodisi v šoli kot izven nje. Da bi jim še dolgo stal ob strani s svojo pozornostjo, zanesljivostjo in nasveti!
Hvaležni verniki
Barko vij e
V	ponedeljek 12. junija smo se v izredno velikem številu poslovili od dolgoletne bralke Katoliškega glasa, nepozabne gospe Marčele vd. Pertot roj. Pipan. Ko je barkovljanski g. župnik z dvema sobratoma molil pri pogrebni sv. maši, ko je v kratkem nagovoru orisal njen značaj, predvsem njeno pripravljenost pomagati vsem in imeti prijazno besedo do vseh ne glede na narodnost, medtem ko so s kora donele naše lepe pesmi še v zadnji pozdrav, se je orosilo marsikomu oko.
Gospa Marčela je bila znana po celih Barkovljah kot prijazna, življenja polna, uslužna žena. Kamor je prišla, se je zde-
lo,	kot bi sonce posijalo. Izhajala je iz revne delavske družine, zgodaj je morala sestri in bratu nadomeščati mater, vendar si je z veliko pridnostjo in podjetnostjo skupno z možem Zvonkom — ona v ribarnici, on v zidarski stroki — znatno izboljšala gmotne razmere. Povsod se je udejstvovala, vedno pripravljena, da priskoči na pomoč tako posameznikom kot v društvu in pri prireditvah.
Zelo jo bomo pogrešali pri delu za versko skupnost v Barkovljah, saj je živahno sodelovala pri župnijskem pastoralnem svetu, pomagala ob procesijah in prvih sv. obhajilih (koliko narodnih noš je zlikala! Zadnjo še letos maja za prvoobha-janko, ko se je že slabo počutila), vneto pobirala prispevke ob vsaki priložnosti, velikodušno pomagala pri pripravi in delitvi oljk na oljčno nedeljo v prid revežem, priskočila na pomoč duhovnikom.
Naj ji bo dobri Bog velikodušen plačnik v nebesih! Naj bi še marsikdo posnemal njen zgled! Hčerama gospe Veri Poljšak in gospe Savi Schillani, vnukom ter ostalim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Župnijska skupnost v Barkovljah
Boljunec
Na pobudo dolinske sekcije Slovenske skupnosti je bilo v četrtek v mali dvorani gledališča »Fr. Prešeren« v Boljuncu srečanje na temo »Slovenci in evropske volitve«. Krajevni sekcijski tajnik Sergij Mahnič, pokrajinski tajnik Miro Opelt in kandidat na listi manjšin v okrožju srednje Italije Boris Gombač so najprej obrazložili, kako je prišlo do sestave liste manjšin, ki nastopa po vsej Italiji in pri kateri enakopravno sodeluje s svojim znakom in svojimi kandidati tudi Slovenska skupnost. Nastop liste ima izreden pomen za vse manjšine v Italiji, ima pa tudi zelo stvarne možnosti, da izvoli svojega predstavnika v novi evropski parlament in tako ponovi uspeh, ki ga je lista dosegla že na zadnjih evropskih volitvah 1984.
Prisotni so naslovili poziv na vse slovenske volilce, naj 18. junija podprejo listo manjšin pod geslom »Federalizem« in z znakom »E«, na katerem je tudi simbol lipove vejice. Slovenski kandidati so v večjem številu samo na listi manjšin. En slovenski kandidat je le še na komunistični listi.
Socialistična stranka pa ne samo, da ne kandidira nobenega Slovenca, temveč kandidira protislovenskega kandidata Liste za Trst Camberja. Stranki sta na najvišji državni ravni sklenili pakt proti uveljavljanju slovenskega jezika v odnosih z javnimi oblastmi.
»Zato slovenski volivci,« je zapisala dolinska sekcija SSk, »ki imajo še nekaj osebnega in narodnega ponosa, ne bi smeli glasovati za stranko PSI na volitvah za evropski parlament 18. junija.«
Bazovica
Na javnem zasedanju, ki ga je v Bazovici priredila vzhodnokraška sekcija Slovenske skupnosti, sta rajonska svetovalca Vinko Ozbič in Peter Močnik najprej obrazložila pomen sodelovanja slovenske stranke pri listi manjšin z geslom »Federalizem«.
Tudi Slovenci v Italiji se tako vključujemo v široko gibanje, da bi 50 milijonov pripadnikov narodov brez države in narodnostnih skupnosti prišlo do besede tudi tam, kjer se odloča, in tam, kjer se gradi skupna Evropa — v evropskem parlamentu v Strasburgu. Ostro sta obsodila zavezništvo med socialistično stranko in Listo za Trst, ki ponuja kot edinega tržaškega kandidata na socialistični listi predstavnika in zagovornika včerajšnje Evrope in zaprtosti, odv. Camberja, ki nasprotuje plodnemu in enakopravnemu sožitju v teh krajih.
Seveda je v Bazovici prišla do izraza tudi ena izmed točk programa manjšinske liste: obramba narodnega ozemlja in zaščita okolja. Predstavnika SSk sta ponovila zahtevo SSk in naravovarstvenih skupin, da bi se sinhrotron zgradil znotraj področja za znanstvene raziskave in ne pri Bazovici. Močnik in Ozbič sta pri tem obžalovala dejstvo, da je PCI uvrstila med svoje kandidate za evropske volitve prof. Margherito Hack, ki je sicer ugledna znanstvenica, glede sinhrotrona, ki je za nas življenjskega pomena, pa je podpisala spomenico, ki brezpogojno podpira lokacijo pri Bazovici.
Glede zelenih pa sta govornika podčrtala, da je njihovo poudarjanje potrebe po »kraškem parku« nejasno in zato nevarno. Slovenska skupnost si zaščito okolja zamišlja ob jasnem upoštevanju potreb in navad domačega prebivalstva, ki je do zadnjih let ohranjevalo zdravo okolje na Krasu, nekatere naravovarstvene pobude pa bi ga rade izrinile z rodnih tal. Potrebne so torej zelo jasne besede o takih načrtih.
Pevska zbora
»Fantje izpod Grmade« in »Dekliški zbor Devin« pod pokroviteljstvom občine Devin - Nabrežina vabita na pevsko revijo
PESEM V ZALIVU
v petek 23. junija ob 20.30,
pred devinsko cerkvijo.
Poleg prirediteljev bodo nastopili mešani pevski zbor »Milan Pertot« iz Barkovelj,
moški pevski zbor »Ermes Grion« uz
Tržiča, mešani pevski zbor »Hrast« iz Doberdoba in mešani pevski zbor »Obala« iz Kopra.
Kip na hodniku šole v Nabrežini, ki predstavlja zaslužnega duhovnika in narodnega delavca Virgila Ščeka. Ob kipu učiteljice v letu poimenovanja šole po tem velikem
možu iz naše polpreteklosti
Z GORIŠKEGA
Šport
SLOVENSKI KULTURNOjšPORTNI CENTER - GORICA (KATOLIŠKI DOM)
vabi na
DAN PRIJATELJSTVA
(Družinski dan)
Sobota 17. junija ob 18. uri odbojkarski turnir »Peter Špacapan« — ženske mladinske ekipe: OLVMPIA, SOCA, DOM AGOREST;
— ob 20.30 prosta zabava z ansamblom BIG BEN.
Nedelja 18. junija ob 10. uri maša za družine na Placuti;
— ob	15. uri v Katoliškem domu risanje na zid s kredo;
— ob	16. uri nogometna tekma med očeti in sinovi, razne	družabne igre,
zabava in presenečenja;
— ob 18. uri odbojkarski turnir »Peter Špacapan« — moški finale med ekipami: OLVMPIA, TURRIACO, ASFJR, FINCANTIERI, VIVIL, OK VAL, PAV NATISONIA, TORRIANA;
— ob	20.30 prosta zabava z ansamblom PRIJATELJI.
Na voljo	bo domača jedača in pijača. V primeru slabega vremena	bo isti
spored v telovadnici.
Svetogorska tridnevnica
V cerkvi sv. Ivana v Gorici bomo imeli v dneh od 22. do 24. junija tridnevnico v čast svetogorski Materi božji kot pripravo na mašniško posvečenje člana naše slovenske duhovnije v Gorici g. Karla Bolčine, ki bo v oglejski baziliki v nedeljo 25. junija ob 18. uri.
Vsak večer bo ob 20. uri sv. maša, združena s pridigo povabljenega govornika. V soboto zvečer bo sklep tridnev-nice s posvetitvijo duhovnije svetogorski Kraljici. Na predvečer tridnevnice, v sredo 21. junija, bomo pred sv. mašo ob
8. uri slovesno sprejeli milostno podobo svetogorske Matere božje, ki bo med tridnevnico med nami.
Goriški verniki, Marija vas čaka!
Zaključek »Praznika špargljev«
Z nastopom štandreške baletne skupine se je v Štandrežu zaključil v nedeljo
11.	junija »Praznik špargljev«, ki ga vsako leto prireja PD »Štandrež«. Mlade članice baletne skupine so skrbno izvedle vrsto ritmičnih in baletnih točk. Skupino vodi prof. Nataša Sirk. Pri pripravah za ta nastop sta sodelovali tudi Anita Lutman in Kristina Marušič.
Isto nedeljo je bilo tudi nagrajevanje slikarskega ex-tempore za osnovno in srednješolsko mladino, ki je potekal v nedeljo 28. maja v Štandrežu in na katerem je sodelovalo lepo število mladih slikarjev. Ocenjevalna komisija je sestavila sledeče prednostne lestvice:
v skupini prvih in drugih razredov osnovnih šol je najlepše risala Monika Brešan, drugo nagrado je prejel Denis Frandoli, tretjo pa Laura Paulin. V skupini tretjih, četrtih in petih razredov je prvo nagrado prejela Katja Zavadlav, nato David Mučič in Dimitrij Ferletič. Za nižjo srednjo je največ točk prejela Katja Ferletič, druga je Rozana Zotti, tretja Ales-sandra Schetttino. Prva dva uvrščena v vsaki skupini sta prejela pokal, ki so jih darovale razne ustanove in podjetja. Posebno nagrado je prejel tudi peti razred štandreške osnovne šole »Fran Erjavec« in Serena Mučič za risbo, ki prikazuje štandreški upepeljevalnik.
Posamezne točke je povezovala Sonja Bastiani.
Na nedeljski prireditvi je PD »Štandež« izročilo športnemu društvu »Juventina« posebno plaketo za športne dosežke v letošnjem nogometnem prvenstvu in za napredovanje v višjo ligo. Ob isti priložnosti je društvo »Juventina« izročilo PD »Štandrež« plaketo s priznanjem za uspešno dolgoletno prisotnost na dramskem področju.
Vrsta zaključnih šolskih prireditev
Ob koncu letošnjega šolskega leta so osnovne šole in otroški vrtci goriškega ravnateljstva pripravili vrsto zaključnih prireditev.
Dokaj kvalitetne prireditve, ki so se razvrstile v Štandrežu, Števerjanu, Pevmi in Plešivem, so bile dokaz velikega truda in sodelovanja učiteljev in učencev.
Še posebno važna in zanimiva je bila prireditev »Mi z vami - Voi con noi«, ki sta jo pripravili osnovna šola F. Bevk in O. Zupančič v sodelovanju z osnovno šolo Largo Isonzo iz Tržiča. O tem poročamo v naslednjem dopisu.
Skupni nastop slovenskih in italijanskih učencev
V Kulturnem domu v Gorici so v petek
9. junija nastopili učenci 5. razreda osnovne šole »Largo Isonzo« iz Tržiča in osnovnih šol »O. Župančič« in »F. Bevk« iz Gorice pod naslovom »Mi z vami — Voi con noi«. Prvič se je tako zgodilo, da so učenci, učitelji in starši pripravili skupen nastop italijanske in slovenske šole. Vse to pospešuje medsebojno razumevanje in sodelovanje med različnimi kulturami in skupnostmi istega območja.
Uprizorjeni sta bili dve legendarni zgodbi. Učenci šole »F. Bevk« so pod vodstvom Barbare Rustja izvedli »Kralja Matjaža«, ki je za slovensko ljudstvo simbol pravice in svobode, učenci šole iz Tržiča pa bizjaško zgodbo »Diau zot«. Gre za ukradeni zaklad, za katerega se borita angel in hudič. Hudič je uspešnejši, a na begu se spotakne in ne more doseči pekla. Tako se ustavi v neki votlini ob ustju reke Timava in tam sedaj čuva zaklad.
Tretji del nastopa je pripravila Majda Paulinova z drugimi sodelavkami šole »O. Župančič« pod naslovom »Goriška ša-gra«, ki je obsegala recitacije pesmi, pevske in plesne točke. Na koncu so učenci predvajali še dve zborovski pesmi.
T. G.
Prijateljska tekma med poljsko in videmsko odbojkarsko ekipo
V ponedeljek 5. junija je Š. Z. 01ympia imelo v gosteh poljsko odbojkarsko vojaško državno reprezentanco. Poljske atlete je v popoldanskih urah sprejel predsednik goriške pokrajine G. Crisci in odbornik za šolstvo Mirko Špacapan. Prisotni so bili tudi odborniki 01ympie, ki so gostom razkazali mesto in okolico.
Zvečer je 01ympia organizirala prijateljsko tekmo med Poljaki in ekipo VBU iz Vidma, katera je letos z velikim uspehom igrala v A2 ligi. Zmagali so Videm-čani s čistim rezultatom 3 : 0.
Bili smo priča lepi in hitri igri, katero so zmožni samo igralci, ki nastopajo v tako visokih ligah. Škoda, da so poljski gostje komaj začeli s pripravami na evropsko vojaško prvenstvo ekip Varšavskega pakta, saj bi bili drugače deležni še bolj lepe in kakovostne igre.
Po končani tekmi je vse odbojkarje, njihove trenerje, spremljevalce in voditelje pozdravil in se jim zahvalil predsednik 01ympie Simon Komjanc. Med drugim je dejal, da goji 01ympia že vrsto let prijateljske odnose z odbojkarji drugih držav, posebno vzhodnih, saj nastopajo v Gorici večkrat po zaslugi tega slovenskega društva ekipe iz Slovenije, Češke in Poljske in da se bodo taka srečanja še nadaljevala v telovadnici Slovenskega športnega centra.
V spomin na to srečanje je predsednik goriške pokrajine G. Crisci izročil ekipama pokala, ki sta ju darovala goriška pokrajina in tvrdka Terpin.
TURNIR »P. ŠPACAPAN«
OLVMPIA - TURRIACO 1 : 3 (15:10, 11:15, 7:15, 11:15)
Turnir se je za ekipo 01ympie slabo začel. Zanimiv je bil samo prvi set, ko je trener Jakopič poslal na igrišče igralce prve ekipe. Ostale tri sete pa so igrali mladi, med njimi tudi trije, ki so letos igrali pri »Soči« in so se tudi odlično izkazali.
FINCANTIERI - ASFJR 3 : 1 (15:8, 10:15, 15:9, 16:14)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Čestitke
V soboto 11. junija bosta stopila na skupno življenjsko pot
NEŽICA BAJT in FLORIJAN LAN GO. Da bi jima Bog podelil mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva v novem življenjskem krogu, voščijo in želijo.
Sekcija SSk - Števerjan Društvo »F. B. Sedej« Cerkveni pevski zbor
llllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinNIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIII
OBVESTILA
Poletni center za otroke je letos v Aloj-zijevišču (ul. Don Bosco 60) kakor vsako leto ob delavnikih od 9. do 12. ure. Ne bo manjkalo igre in zabave. Vabljeni!
Na goriškem gradu nastopi v sredo 28. jlunija ob 20,30 glasbena skupina »New Swing Ouartett« (jazz, duhovne pesmi, gospels).
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo v sodelovanju s Slovensko prosveto zaključilo letošnjo sezono ponedeljkovih večerov z »Vezilom Kosovelovim« v spomin na Tončko Kosovel, ki je preminila preteklo zimo. Pri večeru bodo sodelovali moški pevski zbor Novega sv. Antona, recitatorji dekliškega zbora »Vesna«, ansambel Gallus Consort ter Vokalno-instrumentalni ansambel Fabia Nieder-ja, ki bosta izvajala izvirne skladbe na besedilo Srečka Kosovela. Govoril bo Ubald Vrabec. Začetek ob 20.30 v ponedeljek 19. junija.
Sv. birma v Bazovici bo v nedeljo 25. junija ob 10.30. Birmanci in botri se Oberejo v Slomškovem domu ob 10.15. Naprošamo, da med birmovanjem mirujejo fotografski aparati razen uradnega. Staršem in botrom bo v torek 20. junija govoril v Slomškovem domu p. Markelj ob 20.30. Birmanci obeh župnij sv. Marije Magdalene in sv. Tomaža apostola bodo preživeli dan priprave na birmo v sredo 22. junija v prostorih kolonije v Dragi. Pridružijo se jim lahko tudi drugi birmanci, ki so se že prijavili za birmo v Bazovici. Začetek ob 9. uri. Srečanje birmancev bo vodil tudi p. Markelj. Če kdo želi pojasnila, naj telefonira na št. 226117.
XXIV. Študijski dnevi »Draga ’89« bodo
1., 2. in 3. septembra v parku Finžgarje-vega doma na Opčinah pri Trstu. Podroben spored objavimo prihodnjič.
Volilni shodi Slovenske skupnosti na Goriškem
Četrtek, 15. junija:
17.30 Gorica, Trg Cesare Battisti;
18.00 Štmaver (pred župniščem);
18.15 Oslavje (ipri gostilni Tilda);
18.30 Pevma (pri spomeniku);
19.00 Podgora (pri spomeniku);
19.15 Podgora (pri šoli);
19.30 Štandrež (na trgu pri cerkvi);
20.00 Sovodnje (pred občino);
20.30 Rupa (pri vodnjaku);
20.45 Peč (pri spomeniku);
21.00 Gabrje (pri vodnjaku);
21.30 Vrh (gostilna Devetak).
Petek, 16. junija:
19.00 Poljane (ob gostilni);
19.15 Devetaki (v vasi);
19.30 Palkišče (pri spomeniku);
19.45 Ferletiči (v vasi);
20.00 Jamlje (pri spomeniku);
20.30 Doberdob (gostilna na ovinku).
DAROVI
Za Katol glas: Nada Pertot, Trst 100.000; M. češčut v spomin na pok. Valerijo Pertot 50.000 lir.
Za SSk: Ida Košuta, Gorica 10.000; Pavlica Drašček 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Rafaela Pavlica, Vižovlje v spomin prof. Žitomira Terčelja
50.000 lir.
Za Katol. dom: N. N. 200.000; N. N. 50.000; Z. Š. 200.000; M. Č. 100.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: druž. M. Špacapan 100.000 lir.
Za goriško Slovensko skupnost: Giovan-ni Krakaldk, Ronke 10.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: A. K. v spomin tete Danice Bajt 50.000 lir.
Popravek: za števerjansko cerkev: druž. Aleša Komjanca v spomin očeta Franca Hledeta 50.000 lir (in ne v spomin Jožefa Komjanca).
Za cerkev v Nabrežini: Nadja Pertot v spomin na pok. mamo 400.000; Zdravko in Vera v spomin na pok. Valerijo Pertot 100.000; v isti namen Majda Cibic 30.000 in Marinka Terčon 20.000; ob pogrebu Mirka Radoviča 70.000; druž. Pupis v njegov spomin 50.000; Ida Caharija 40.000; Kodrič 10.000; Pertot 20.000; Gulič 10.000; Garetti 40.000; Caharija 10.000; N. N. 10.000; Saksida 5.000; Maiorca 5.000; Caharija 5.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
Angela Cerovac 20.00; Albert Kosmina 50.000; Pavla Margon 50.000; Štefanija Štok v spomin na moža Maria 20.000; druž. Baretto v spomin na drago mamo Santino 100.000; namesto cvetja na grob Antonije Filipčič so darovali: Imelda Žerjal <15.000; Marica 50.000; Zora Škerk 50.000; druž. Bizjak 10.000; Vera Abram 10.000 lir.
Za dela v Marijinem domu v Rojanu: Uča in Nada Berce v spomin Antonije Filipčič 50.000 in za drugo obletnico Tomaža in Aleksandra 50.000; Silvana Meuc-ci ob koncu šolskega leta 100.000 in Dora Giovannini 50.000; Marija Žagar ob življenjskem jubileju 50.000; Marija Kobal 50.000; Katarina Bole 100.000 lir.
Za Slovensko Vincencijevo konferenco v Trstu: N. M. v počastitev spomina Marcele Pertot 50.000 lir.
Za cerkev v Dolini: Albina Košuta v spomin Frančiške Bogateč 20.000; N. N. v isti namen 20.000 lir.
Za cerkev v Ospu: Slava Slavec namesto cvetja na grob sestrične Marije 20.000; Ljuba Smotlak namesto cvetja na grob dobre znanke Gizele Benevol 20.000 in ob zlati maši g. Franca Zlobca 30.000 lir.
Namesto cvetja na grob tete Marije Tul
daruje nečak Mario z družino za cerkev v Mačkoljah 50.000; namesto cvetja na grob iste sestrična Slava za popravilo cerkve v Ospu 30.000; v isti namen Angela Kolarich za Skupnost Družina Opčine
10.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Jelka Taučer 20.000; Slava Vičič v spomin na sina Vojka in moža Stanka 20.000; druž. Sosič-Biondo 20.000 lir.
Za Slomškov spomenik v Mariboru: druž. Kostnapfel v hvaležen spomin bla-gopokojne duhovniške matere Frančiške Stefančič vd. Bogateč 100.000; razni prijatelji s Primorske 900.000; Vojko in Nada Pertot v počastitev spomina drage mame Valerije Gruden vd. Pertot 100.000; Marta in Verenka Terčelj namesto cvetja na grob Valerije Pertot 100.000 lir.
Za cerkev v Medani: Komjančevi v spomin mame dr. Oskarja Simčiča 200.000 lir.
Za misijonarja Ivana Štanto: M. Reja 50.000; N. N. 200.000 lir.
Za slovenske misijonarje: S. M. 50.000; A. Levstek 50.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
V središču Moše prodam štiri zazidljive parcele za vilo ali dvostanovanjsko hišo. Obrniti se na tel. štev. 0481 - 390238.
KATOLIŠKI GLAS tednik - uredništvo in uprava: Riva Piaz-zutta, 18 - 34170 Gorica - Tel. 0481/83177 -telefax 83177 - poštni tekoči račun: 11234499 poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo (Societa Tipografica Cattolica srl - Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318) Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina:	Italija	40.000	lir
inozemstvo	55.000	lir
zračna pošta	85.000	lir
Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 Mr, k temu dodati 19 % IVA
i Radio Trst/l
Spored od 18. do 24. junija 1989
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Beli vitez«. 11.00 Nediški zvon.
11.45	Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 J. Javoršek:« »Leto 1789 v Parizu«. 14.55 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8j10 Mal' položi dar domu na oltar. 9.00 Beležka. 9.30 Misel dneva. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 Mešani zbor iz Batha-Avona na Angleškem.
13.30 Gospodarska problematika. 14.10 Goriški razgledi. 15.00 A. Rdbula, Duh Velikih jezer. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simf. orkester RTV Ljubljana. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Poezija pred opero. 9.30 Beležka. 10.10 Koncertni in operni spored.
12.00 Ko študent na rajžo gre. 12.40 Me šani zbor iz Vilne na Litovskem in mešani zbor iz Batha-Avona na Angleškem.
13.30 Od Milj do Devina. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Iz Benečije. 15.00 A. Rebula, Duh Velikih jezer. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simf. orkester RTV Ljubljana.
18.00 S. Kosovel: »Pisma domačim«.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 9.30 Beležka. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 Mešani zbor iz Vilne na Litovskem. 13.30 Na goriškem valu. 15.00 A. Rebula, Duh Velikih jezer. 15.22 Neopravičena ura. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violinist T. Lorenz in pianistka A. Šček. 18.00 Literarne podobe.
Četrtek: 8.10 Trst, mesto znanosti. 9.00 Misel dneva. 9.30 Beležka. 10,10 Koncertni in operni spored. 12.00 Glasbeni portret U. Kodra. 12.30 Mešani zbor iz Vilne na Litovskem. 13.30 Nediški zvon. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.00 A. Rebula: »Duh Velikih jezer«. 15.21 Popoldan s slov. pesmijo.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbori M. Kogoja. 18.00 Muzejstvo na Slovenskem.
Petek: 8.10 Iz zaprašene delavnice. 9.30 Beležka. 10.10 Koncertni in operni spored.
12.00 Razvoj slovenskega povojnega pesništva. 12.40 Ženski zbor iz Vilne na Litovskem. 13.30 Od Milj do Devina. 14.10 Halo, kdo tam? 15.00 A. Rebula, Duh Velikih jezer. 15.24 Pogovori z Jožiijem. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.00 Beležka. 10.10 Koncertni in operni spored.
12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele. 12.40 Moški zbor Vilnius iz Vilne na Litovskem. 14.10 »Glas od Rezije«. 15.00 Sobotni razmislek. 16.30 France Bučar: Problemi sodobne družbe. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega. 18.00 A. Petje: »Otožni, veseli in zli norci«.
ZAHVALA
Po težki kratki bolezni nas je v četrtek 8. junija zapustil naš dragi mož, oče in brat
Peter Devetak
Zadnji počitek je našel v svoji rojstni vasi na Vrhu sv. Mihaela, kjer smo ga pokopali v soboto 10. junija. Zahvaljujemo se domačemu župniku za pogrebno mašo in pogrebni obred, g. župniku s Placute za blagoslov krste in spremljanje iz Gorice na Vrh, moškemu zboru »Danica« za občuteno petje, udeležencem pogreba z obeh strani meje in vsem, ki so nam izrekli sožalje ali se ga kako drugače spomnili.
Zena Olga, hčerki Sonja in Elena, zet Massimo z vnukinjo Sereno, sestra Helka in ostalo sorodstvo
Gorica-Vrh sv. Mihaela, 10. junija 1989
Ubertas
FAC SIMILE
Inserto/Supplemento al n. 24 del KATOLIŠKI GLAS, 15.VI.1989
VOLITVE ZA EVROPSKI PARLAMENT — 18. JUNIJ 1989