Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 1'-
Stev. 110.
V Ljubljani, ponedeljek 16. maja 1938.
BRB9
Leto III
Voditelj čeških Nemcev Henlein je pripravljen pogajati se s praško vlado
po obisku v Londonu, kfer le od angleških politikov dobil trezne nasvete
London, 16. maja. o. Voditelj čeških Nemcev Henlein je po razgovorih, ki jih je imel s svojimi prijatelji in z angleškimi politiki, odpotoval v pohoto zvečer z letalom v Berlin. Pred odhodom je še obiskal češkoslovaškega poslanika v Londonu Massaryka in se z njim nad uro dolgo raztovarjal.
0	njegovem nenadnem obisku v Londonu piše res včerajšnji in današnji angleški tisk, da je selo pomemben in da pomeni važen korak k jnirni poravnavi narodnostnega spora v ČSR. Henlein je v Londonu čisto odkrito povedal svoje *ahteve in naletel v angleških krogih na veliko Pripravljenost. Čeprav je Češkoslovaška daleč od Anglije, vendar Anglijo to spor zanima, saj bi stegnila izbruhniti v Evropi vojna, če se ta spor
mirno in pravično ne uredi. Zdaj je vrsta na češkoslovaški vladi, da pove, kaj bi mogla Nemcem največ dati. Odlašati s tako izjavo ne kaže, ker bodo nemške zahteve rasle in se bo spor nepotrebno zaostril.
Angleško časopisje je mnenja, da je Henleiu po razgovorih v Londonu opustil misel na nasilno uresničevanje svojih zahtev, ker so ga angleški krogi opozorili, da bi tak poskus lahko rodil nedogledne posledice. Ker je pa do njegovega obiska v Londonu prišlo po dogovoru z nemškimi odločujočimi krogi, kaže, da so morda tudi v Berlinu pripravljeni na mirno reševanje tega spora. Tudi češkoslovaška vlada je pripravljena začeti pogajanja, razumeti pa je treba, da je proti separatizmu, ki bi bil usoden za obrambo
države in za njen gospodarski razvoj. Razumeti je tudi treba, da bi bilo češkoslovaški vladi težko sprejeti spremembo zunanje politike, kakor jo zahteva Henlein, ki je samo voditelj dela češkoslovaškega prebivalstva. Če bi Češkoslovaška opustila zvezo s Sovjeti, ki predstavlja za marsikoga v Evropi kamen spotike, bi to morala storiti sama od sebe. Nikdar pa ne bo mogla dovoliti, da bi njeno zunanjo politiko narekovale manjšine v državi.
Splošno prevladuje v londonskem časopisju mnenje, da je llenlein po obisku v Berlinu odstopil od nekaterih najskrajnejših zahtev, ki jih je postavil v velikonočnem govoru in da je zdaj pripravljen premotriti predloge češkoslovaške vlade, katere je pred tremi tedni odločno zavračal.
Mednarodni kongres za kemijo v Rimu
Rim, 16. maja. AA. Stefani: Včeraj so v dvorani Julija Cezarja na Kapitolu odprli 10. mednarodni kongres za kemijo. Na kongres je prišlo več tisoč delegatov in zastopnikov iz vseh delov eveta. Ko je kralj in cesar stopil v dvorano, so vsi navzoči navdušeno pozdravili.
Nato je guverner Rima zaželel dobrodošlico vsem udeležencem. Predsednik kongresa profesor Paravani je govoril o razvoju kemije in poudaril tehnično višino kemije. V imenu tujih udeležencev je govoril profesor Emer Dilnia, nakar je trgovinski minister v imenu kralja in cesarja in po ukazu Duceja proglasil kongres za odprt. Velika skupina tujih udeležencev je odšla nato na grob italijanskega neznanega junaka in na K rob padlih fašistov. Kongres bo zasedal do 21. maja. Danes se bodo seje nadaljevale v vseučili-
Japonci poročajo o novi zmagi
Tokio, 16. maja. AA. Reuter: Japonske čete ca severnem Kitajskem so tik pred zmago v sedanji vojni. Zmaga jim bo omogočila, da bodo popolnoma lahko nadzirali progo proti Lunghaju. Japonske čete, ki prodirajo proti progi, so sedaj še 5 km oddaljene med seboj. Z drugimi kolonami, ki tudi prodirajo proti Progi, menijo Japonci zavzeti progo v najkrajšem času.
Tokio, 16. maja. AA. DNB: Listi objavljajo posebne izdaje, ki poročajo, da sta se japonska severna ™ južna armada združili in da so predhodnice obeh annad prišle v Jangce, ki je 80 km zapadno od Sučava.
Peking, 16. maja. AA DNB: Japonsko letalstvo podpira borbo japonskih čet pri Sučau. Bombe z letal so zadele brzojavno centralo v Sučau. Japonski bombniki so uničili tudi oddelek kitajskih vojakov, ki je Stel 1600 mož ter se umikal iz Sučaua.
Strupeni plini na kitajskih bojiščih
Ženeva, 16. maja. AA. (Havas.) Kitajsko zastopstvo je objavilo novo sporočilo, v katerem ponovno trdi, da Japonci kljub svojemu zanikanju delajo velike priprave za uporabo strupenih plinov z namenom, da zlomijo kitajski odpor pred Sučevom. Kitajsko zastopstvo zavrača japonske obtožbe, po katerih naj bi bile kitajske čete že uporabljale strupene pline in zastrupile vodnjake. Kitajci pripisujejo te trditve dejstvu, da Japonci žele ustvariti napačno javno mnenje v Evropi in ga pripraviti na to, da bodo v kratkem Japonci res začeli uporabljati ta sredstva.
Mehikanska vlada je odpoklicala svojega poslanika iz Londona
Spor med Anglijo in Mehiko radi petroleja
Mehika, 16. maja. o. Mehikanska vlada je po nalogu predsednika republike Cardenasa v soboto naročila svojemu poslaniku v Londonu, naj takoj zapre poslaništvo in odpotuje domov. Hkratu je sporočila angleškemu poslaniku v Mexico-Cityju naj zapusti državo. S tem so diplomatski stiki med Mehiko in med Anglijo pretrgani, kar je vzbudilo veliko razburjenje v Angliji, saj je v zadnjih dveh stoletjih to prvi primer, da je kaka država pretrgala zveze z Anglijo. Vzrok za ta korak je nedavna odredba mehikanske vlade, ki je razlastila vse tuje petrolejske družbe v Mehiki ter jim zaplenila imetje. Pri tem je zelo prizadet angleški kapital, ki je zahteval od svoje vlade, da zavaruje angleške gospodarske koristi. Zaradi tega je vlada poslala Mehiki ostro spomenico, v kateri zahteva, naj Mehika takoj plača V6o odškodnino angleškim petrolejskim družbam, česar pa Mehika ne zmore. Razen tega je Anglija zahtevala, da Mehikanci povrnejo vse 6tare dolgove v Angliji in veliko odškodnino za škodo, ki go jo trpeli angleški državljani v raznih domačih bojih po Mehiki. Mehikanska vlada je na te zahteve odgovorila z odpoklicem poslanika iz Londona.
Razburjenje, ki je zaradi tega zajelo Anglijo, ima svoj razlog tudi v dejstvu, da bi zaradi spora z Mehiko utegnila trpeti preskrba angleške vojne mornarice in letalstva 6 petrolejem. Vlada pa je včeraj izdala pojasnilo, v katerem pravi, da spor z Mehiko Anglije ne bo v tem oziru nič prizadel, saj je uvažala komaj 6% petroleja iz Mehike, vsa ostala množina pa prihaja iz Iraka, Venezuele in holandske zahodne Indije.
Mehiški poslanik v Londonu je izjavil poročevalcem listov, da ga je njegova vlada zaradi trdovratnega stališča britanske vlade glede odškodnine petrolejskim družbam odpoklicala. Ta ukrep pa ne pomeni — čeprav kaže reakcijo državnega poglavarja Cardenasa nad britanskim odporom — da so med Londonm in Mehiko diplomatski odnosi za 6talno, marveč le začasno pretrgani.
Angleško časopisje trdi, da je v ozadju tega spora so-vjetstea Rusija, ki se hoče maščevati nad Anglijo zaradi Chamberlainove protisovjetske politike, ki je Rusijo docela izrinila iz Evrope. Sovjeti imajo na Mehiko, ki jo vladajo marksisti pod vodstvom Cardenasa, vleki vpliv.
Mussolini govori o zvezi z Nemčijo, o sporazumu z Anglijo, o pogajanjih s Francijo
Genova, 16. maja. o. Predsednik italijanske vlade je imel v soboto v Genovi velik govor, v katerem je dejal med drugim:
Dne 11. marca letos je Italija vnovič stala na križišču, ki je odločalo o miru in vojni, to je o usodi Evrope. Mi smo takoj jasno odgovorili, kakor je bilo tedaj najkoristneje. Sovražniki fašistične Italije so bili tako razočarani, da so se raztogotili. Očitno so želeli, da bi prišlo do spopada med nami in Nemčijo. Ta morebitnost bi na stežaj odprla vrata zmagi boljševizma v Evropi. Zato je naše stališče narekovala ne sila, temveč jasna in določna volja. Od leta 1934 do marca 1938 je preteklo mnogo vode pod mostovi na Tiberi, na Donavi, na Spreeji, na Temsi in na Seini. Toda medtem so izvajali sankcije proti Italiji, ki je bila veliko in krvavo vojno — sankcije, ki jih še nismo pozabili. Med tem je umrlo
Zveza zadrug za sleparstvo
V	Belgradu je poslovala posebna sveža za sleparske zadruge, ki so vršile svoje posle po vsej državi.
Maribor, 15. maja.
Ko smo nedavno poročali, da se bodo v zvezi z aferami Rožetove »Privredne zadruge« odkrile še zanimive reči, res nismo mislili, da bodo te zanimivosti tako dalekosežne in tako pomembne. Pokazalo se je namreč, da je bil Rože v zvezi s podobnimi ptiči v Belgradu ter da je obstojala Po vsej državi razpredena.
zveča sleparjev
ki so se pečali obrtoma s prevarami in goljufijami na račun lahkovernih ljudi. Lansko leto v poletju je bila razkrinkana v Belgradu drzna sleparska družba, kateri je načeloval neki Cešljarevič. Omenjeni je kakor Rože ustanavljal zadruge v Belgradu in drugih mestih Srbije. Te zadruge so se nazivale »Zdravstvene i privredne zadruge za uzajamno pomaganje«, stvarno pa so Pomagale samo Cešljareviču in njegovi kliki. Zadruge so se pečale z raznimi zavarovalnimi posli, kakor s posmrtninskim zavarovanjem, z zavaro-vanjem živine, proti toči itd. Imele so vse idealno sestavljena pravila, kako bodo na zadružni Podlagi pomagale ljudem na zdravstvenem polju, vse skupaj pa je bilo samo lepa krinka za edini eilj — sleparstvo. Da bi lahko varno sleparil ter •>i se zavaroval pred neprijetnimi revizijami, je Ustanovil Cešljarevič še posebno
revizijsko zvezo
dvojih zadrug. Vsega skupaj je bilo včlanjenih v ‘ej zvezi 10 takih zadrug in čeljareviču je nje-Sov sleparski posel cvetel dolgo vrsto let. Na-
zadnje pa je tudi zanj udarila ura, razkrinkali so ga ter je lansko leto meseca avgusta stal pred sodniki. Obsojen je bil na dolgoletno ječo. Takrat, ko se je v Belgradu ta afera odigravala, ni pri nas nihče mislil, da sega Cešljarevič s svojini delom tudi v Slovenijo. V resnici pa je bilo tako in sicer sta si bila Cešljarevič in Rože v najtesnejši zvezi.
Šele sedaj se je ugotovilo, da je prav za prav podružnica belgrajske »Privredne i zdravstvene zadruge za uzajamno pomaganje«, ki jo je lansko leto ustanovil v Mariboru Rože, bila samo ekspozitura Cešljarevičeve sleparske zadrugo. Iz te podružnice je Rože po Cešljarevičevi aretaciji napravil novo »Privredno zadrugo«. Na zadnjem občnem zboru je tudi omenjal, da je imel svoje zadruge včlanjeno v revizijski zvezi v Belgradu, ki da je vršila reden pregled ter je bila s poslovanjem vedno kar najbolj zadovoljna. Sedaj se ve, da je te »preglede« vršil prav za prav sam Cešljarevič, ki jo večkrat prihajal v Maribor, zveza pa, v kateri jo bila mariborska zadruga včlanjena, je bila Cešljarevičeva zveza sleparskih zadrug. Sedaj je šele razkrinkana predrzna sleparska družba, ki je znala lepo pod krinko zadružnega dela slepariti ljudi širom vse države ter je zbrala na ta način gotovo ogromne ka-pitale.
Novi krivci pod ključem
Preiskava se vrši še naprej ter je državno pravduištvo v zvezi z novimi izsledki odredilo še nadaljnje aretacije. V Ptuju so aretirali ter prignali v Maribor trgovskega potnika Jakoba Gregorca, ki je bil eden najagilnejših zastopnikov Rožetovih zadrug ter je deloval z Rožetom že kakih šest let. Gregorec je bil že zaslišan, noče pa se na nobeno stvar spomniti. Pravi, da on ne
vse, kar so na diplomatskem in političnem polju krstili na ime zveze med Francijo, Anglijo in Italijo v Stresi. Kolikor se nas tiče, ne bomo nikdar pomagali k vstajenju tega. Nihče ni mogel zahtevati od fašistične Italije, da bi trajno vršila grdo in jalovo vlogo bivše habsburške Avstrije; ni se mogla upirati prizadevanju nekih narodov, da dosežejo zedinjenje. Danes sta v neposrednem stiku dva svetova: rimski in nemški svet. Sodelovanje med dvema revolucijama more biti zelo rodovitno in utegne dati obeležje našemu stoletju. V tem je pomen sprejema, ki ga je italijanski narod priredil nemškemu kanclerju. Besede, izgovorjene v noči 7, maja v Beneški palače, sta oba naroda sprejela z največjim navdušenjem.
Te besede pomenijo nekaj svečanega, nekaj, kar pride kot dejstvo v zgodovino. Os, ki ji bomo tudi nadalje ostali zvesti, nas pa ne bo ovirala, da ne bi vodili politike sporazuma z vsemi, ki jim je iskreno do sporazuma. Tako smo marca lani dosegli sporazum z Jugoslavijo in od takrat vlada mir na obeh straneh Jadranskega morja. Dalje smo dosegli sporazum tudi z Veliko Britanijo. Mnogi tujci imajo o Italiji le slabe pojme. Skrajni čas je, da vendar že spoznajo Italijo kot deželo reda in kot dobro oboroženo državo.
V	teku so razgovori s Francijo. Ne vem, ali se bodo ti razgovori uspešno končali, ker mi in Francija v veleaktualnem vprašanju — v vprašanju državljanske vojne na Španskem — ne stojimo v istem taboru. Francozi žele zmago Barcelone, mi pa želimo in hočemo ymago generalisima Franca.
ve ničesar, da je delal samo po navodilih Ro-žeta. Le v toliko obremenjuje Rožeta, ko mu očita, da je Rože izrečno naročal svojim agentom, naj prigovarjajo premožnim članom, da dajo zavarovati še nesvojce. Tak način zavarovanja pa pravila zadruge izrečno prepovedujejo. ter je Rože sam dejal, da bodo pač pobirali članarino, ne bodo pa izplačali posmrtnine. Odrejena je bila tudi aretacija celjskega agenta Leskovška, toda ta se je nekam izmuznil ter ga zaenkrat še niso mogli prijeti. Pač pa je brzojavil mariborski policiji iz svojega skrivališča, da bo prišel na razpravo proti Rožetu kot razbremenilna priča. Poleg tega pa so prignali v Maribor s Hrvatskega še štiri agente Privredne zadruge, ki so bili na zahtevo mariborske policije aretirani. Med njimi je tudi Žid Mirko Frank iz Slav. Požege, ki je bil Rožetov glavni zastopnik za Slavonijo in Bosno ter je spodaj zelo agilno deloval. Frank je bil tudi tisti, ki ga je na zadnjem občnem zboru zadruge v Mariboru predstavil Rože zborovalcem kot predsednika nadzorstva ter je potem prečital poročilo nadzornega odbora, dasi ni bil nikoli izvoljen v nadzorni odbor ter bilance sploh nikoli ni imel v rokah, svoje poročilo pa mu je Rože šele tik pred občnim zborom izročil.
Vesti 16. maja
100.000	ljudi jc gledalo nogometno tekmo med Anglijo in Nemčijo v Berlinu včeraj. Zmagali so Angleži s 6:3.
Carinski pregled na mejah je odpravila Romunija za tujce, ki prihajajo v razna romunska letovišča. Namesto na meji bodo carinskim predpisom lahko zadostili v mestih, kamor so namenjeni.
Nov svetovni rekord v brezmotornem letu je dosegel Nemec Kraft, ki je 168 km dolgo progo med Hornbergom in Ansbachom preletel v šestih urah in pol.
Vse družine v Pragi si morajo oskrbeti plinske. maske začenši s 30. junijem. Kdor tega ne bo storil, bo strogo kaznovan. Siromašnim rodbinam bo maske podarila država.
Nemški komunistični begunci so organizirali obsežno propagando po holandskih šolali, zaradi česar jih je več prijela in zaprla policija.
Zvezo narodov sta zapustili južnoameriški republiki Čile in Venezuela.
Rasne ukrepe za dosledno motorizacijo vseh panog angleške vojske je izdalo londonsko vojno ministrstvo.
Spominskih svečanosti v čast pokojnemu maršalu Pilsudskemu, ki jih je priredila poljska kolonija v Litvi, so se prvič v zgodovini udeležile številne litvanske uradne osebnosti.
V dveh minutah in 11 sekundah je poljski boksar Talun, znan pod imenom »poljski velikan«, premagal 120 kilogramov težkega indijskega orjaka Sanooka.
10 velikih zborovanj za ustanovitev belgijske enotne protimarksistične fronte so imeli včeraj v Bruslju rexisti. Levičarji so skušali zborovanja motiti, a jim ni uspelo.
Do hudih pouličnih bojev med Arabci in angleško policijo je prišlo v Akonu, kjer je velika jetnišnica za arabske upornike. Policija je morala poslati nad Arabce tanke in letala.
Francozi so vselej složni, kadar gre za obrambo države ter znajo svojo zemljo vedno braniti tako, kakor zahtevajo koristi domovine, je dejal predsednik francoske republike Lebrun pri odkritju nekega spomenika včeraj.
O	programu nove madžarske vlade je govoru predsednik Imredy in dejal, da bo v zunanji politiki ostala zvesta sedanji smeri, v notranji politiki pa bo zastopala narodno in krščansko siuer. Izdala bo zakon o varstvu države, o omejitvi svobode zborovanja, o varstvu rodbine, o delovnih taboriščih in o raznih obveznih organizacijah.
Več torpedovk in podmornic je pO "poročilih angleških listov naročila kitajska vlada v Italiji.
Organizatorji brasiljskega upora so, kakor ie ugotovila preiskava, razpolagali z velikimi količinami orožja, ki je tujega, povečini evropskega
izvora.	.	.
Češkoslovaški poslanik v Parizu Osuslct se je v soboto vrnil iz Prage.
Angleški letalski minister lord Smnton je odstopil zaradi hudih napadov, ki jih je bilo njegovo delo deležno v poslanski zbornici ob razpravi o letalskem proračunu.
Sovjetsko poštno letalo se je spustilo na poljska tla, ker je v megli zašlo. Poljske oblasti so letalo zapleniie, letalca pa zaprle.
Turški listi veliko pišejo o zadnjem obisku turških ministrov v Belgradu in poudarjajo pomen prijateljstva med Turčijo in Jugoslavijo.
Velik govor za propagando novega obrambnega posojila je imel francoski ministrski predsednik v soboto po radiu.
Dvoletnico sedanje poljske vlade generala Sladkovskega bodo praznovali prihodnji teden. Listi poudarjajo, da je sedanja vlada bila najdalje na krmilu od vseh poljskih vlad.	.
10. mednarodni kongres za kemijo se je začel včeraj v Rimu. Prve slovesne seje se je udeležil tudi italijanski vladar. Na tej seji je imel italijanski kemik Paravano predavanje o zaslugah kemije za človeštvo. Kongresa se udeležuje tudi pet Nobelovih nagrajencev.
V Malagi je umrl general Cabanellas, bivši predsednik odbora za varstvo španske nacionalistične države in generalni nadzornik Francove vojske.
Veliko mednarodno letalsko razstavo so odprli v soboto v finski prestolnici Helsinkih.
Predsednik grške vlade Melaxas se je včeraj odpeljal na nadzorstveno potovanje po polotoku Peloponezu, kjer mu pripravljajo navdušen sprejem.
Znamenitega nemškega teniškega mojstra tort Čramma so v Berlinu obsodili na 12 mesecev zapora zaradi prestopkov proti nravnosti.
Nove vesti o vojaškem uporu na severnozahod-nem Češkem najodločneje zanika uradno poročilo
praške vlade.
Trii e precej hudi potresi so. bili v soboto zjutraj v Turčiji, in sicer v pokrajini blizu Ankare, ki je zadnje čase že toliko trpela zaradi potresov.
50 milijonov frankov škode je povzročil požar, ki je uničil veliko blagovnico v belgijskem mestu Berieuxu blizu nemške meje.
Maršal Goring je prispel v soboto na Dunaj in prisostvoval tam začetku del za gradnjo novega velikega letališča.
Zastopniki rasnih italijanskih in Uljih denarnih zavodov v Genovi so Mussoliniju ob njegovem obisku izročili več milijonov lir, da jih porabi v dobrodelne namene.
9500 m visoko se je dvignil poljski poskusni balon >Forun« z raznimi merilnimi pripravami, ki bodo zelo služile znanstvenim raziskavanjem o stratosferi.
Poljski kmetje spominu maršala Pilsudskega
Varšava, 16. maja. AA, Pat: Včeraj je pred* sednik republike Moscicki odkril spomenik maršalu Pilsudskemu. S|>oinenik so na prostem zgradili kmetje sami. Predsednik Moscicki je ob tej priliki poudaril, da so kmetje sedaj zopet pokazali, da hočejo ostati zvesti oporoki pokojnega maršala in da 6e bodo v primeru potrebe vsi v slogi borili za neodvisnost in svobodo Poljske,
Lfubljana umetnostno središče
Krasno predavan e prof. dr. Steleta o našem kulturnem živlieniu
Ljubljano so oblikovale tri dobe: srednji vek, j barok in sodobnost. Osnovno podobo kot mestu ji je dal srednji vek, jo vklenil v obzidje, estetsko jo j oblikoval po načelih srednje evropskih mest in jo j zunanje poudaril s krono — gradom. Na tej podlagi se je Ljubljana razvijala v baročni dobi s tem, da je novo estetsko naziranje preoblikovalo njeno notranjščino po načelih baročnih mest in ji dalo j življenje s spomeniki. Višek je barok dosegel sredi 18. stol., ko je bila Ljubljana enotno zgrajena in je na zunaj kazala živahen relief z zaključnim motivom gradu ter s številnimi stolpi cerkva in javnih poslopij. V začetku sodobnosti se je mesto potegnilo proti Šišenskemu hribu, Tivoliju in kmalu tudi proti severu. Njeno harmonijo je zmotil potres 1. 1895 in nastala je potreba po novi izgraditvi, novi obliki — nastopi tretja podoba, ki naj bo obraz njenega novega pomena.
Za Ljubljano kot središče je važen njen notranji razvoj. Njen pomen kot deželnega glavnega mesta poveča ustanovitev škofije. Ljubljanski meščan, ki je prišel v deželo kot kolonist procvita, se ukoreninja vsled dotoka iz dežele in postaja važen kulturen činitelj. V začetku baroka je. Ljubljana središče protestantizma in sledeče mu protireformacija, v 19. stol. pa postane središče vseh Slovencev in eno središče slovenske kulture.
V srednjem veku je vloga Ljubljane kulturno kolonizacijska. Kolonizacijski element se staplja z deželo. Skozi Ljubljano pronica kultura in napredek med nas. Ni pa edino središče. Poleg nje je še Beljak, Kranj, Šk. Loka. Proti koncu sred. veka pa začenja prevzemati vodilno mesto med slovenskimi mesti.
Priča tega razvoja so razni srednjeveški spomeniki, ki so se še ohranili (relief Marije z detetom v kapelici v Krakovem, Pieta in dr.)
Vsi ti spomeniki kažejo, da je bilo umetnostno ustvarjanje pri nas odvisno od umetnostnega razpoloženja v sred. Evropi. Prvo določno umetnostno afirmacijo zasledimo pri Janezu Ljubljanskemu. Ta je prinesel slog svojega očeta iz Koroškega k nam in njegovi nasledniki so ga nadaljevali. Iz ostankov raznih cerkvenih fresk vidimo, da je pri nas do časa Janeza Ljubljanskega vladala umetnostna struja z oporiščem v Furlaniji. Ta slog zasledujemo nekako do 1. 1470. Poleg tega opazimo okrog sredi 15. stoL strujo, katero označuje še bolj kot Janezovo stremljenje po mili, plemeniti lepoti. Tako slovensko slikarstvo skoraj ne pozna grobega realizma, ki je od srede 15. stol. prodiral v srednjo Evropo, ampak ohrani sicer zaostal, toda lasten in plemenit značaj do prvih desetletij XVI. stol. Koroška in kranjska smer sta sicer ozko sorodni, toda razvijata se samostojno, kar priča, da Ljubljana ni podlegla vplivu belja-ške šole, ampak se z njo samo okoristila.
V dobi protestantizma se je njen pomen povečal. V borbi protestantizma za njegov obstoj se je na eni strani navezala na južno in zapadno Nemčijo, po drugi strani je imela velik vpliv na vso Slovenijo. V dobi protireformacije se otresa zunanjih vplivov in postaja kulturno aktivna in ekspanzivna. Duh požrtvovalnosti in domoljubja se kaže v delu dveh glavnih dveh mož: škofa Hrena in V. Valvazorja.
Letnica smrti V. Valvazorja pomeni novo, italijansko orientirano estitiko med Slovenci. Borba med nemškim in italijanskim estetskim okusom se je vršila od Hrena dalje in slednjič je nemki podlegel kvalitativno boljšemu italijanskemu. Vpliv Ljubljane v tej dobi je bil velik, kar pričajo dela slov. slikarjev in kiparjev v Zagrebu.
Ustanovitvi Academiae operosorum je sledila živahna znanstvena in domoljubna delavnost in z njeno ustanovitvijo je zmagal italijansko baročni način. V teku dobrega pol stoletja je Ljubljana dobila baročno lice, srednji vek je bil zabrisan. Prva generacija se opira na ital. mojstre, v naslednji nastopajo domače moči (Maček), ki se ne drže več trdno ital. vzorov, ampak jih prilagajo domačemu milje ju. Stavbe iz te dobe: stolnica (Pozzo), rotovž (Maček), uršulinska cerkev in dr. Isto nam pokaže razvoj slikarstva, v katerem je mnogo deloval Quaglio, ki je izučil par domačinov (Fr. Jelovšek, Madona pri Sv. Petru).
Od srede 17. stol. do srede 18. stol. je bujno cvetela kiparska delavnica, katero je Francesco Robba povzdignil na višino. Njegova dela so: keruba v stolnici, vodnjak pred mestno hišo, oltar y uršulinski cerkvi in dr.
Raročna umetnost je pod vodstvom Ljubljane preobrazila Slovenijo in njen vpliv sega daleč čez slovenske meje. V 18. stol. Ljubljana ni več posrednik, ampak proizvodnik, čeprav pod vplivom Benetk, ima poseben ljubljanski značaj. Baročna Ljubljana je dosegla svoj višek, v gradbenem izrazu jo popolna: na zunaj ponosni grad, na znotraj stavbe, nasičene z umetnim bogastvom. Najbolj so se odlikovale tri stavbe: mestna hiša, dvorišče škofijske palače in knežji dvorec. Umetniška aktivnost Ljubljane je v dobi jožefinizma, Napoleonove Ilirije in avstrijske uprave popustila, tako so zamrla (Zois, Čop, Prešeren). Pripravljala se je nova pot: slovensko narodno
usmerjena Ljubljana. Po pritegnitvi slovenskih še raztresenih moči začne naglo zoreti naše javno življenje.
Problem nove Ljubljane je nastal po potresu 1. 1895, še bolj pa po svetovni vojni. Drugič je Ljubljana zbrala raztresene moči. Genij te nove Ljubljane je postal znani arlitekt Jože Plečnik.
V	19. stol. je Ljubljana kot umetnostno središče zaostajalo, ker doba (jožefinizem, Metternich) ni bila ugodna. Umetniške moči so iskale kruha drugod, doma pa je bilo pomanjkanje. Iz te dobe so pomembnejši: Langus, Stroj, zlasti J. \Volf ter njegova naslednika, brata Šubica in A. Ažbe, ki so potrošili — vse ali deloma — svoje moči v tujini.
Konec s preteklostjo pomeni razstavo slovenskih impresionistov pod razstavo R. Jakopiča L 1900. Mladi rod se je zavedal, da mora središče političnega življenja postati tudi kulturno središče. Po vojni nastala reakcija — impresionizem — pod vodstvom bratov Kraljev.
Istočasno z impresionizmom je zrasla prva generacija slov. kiparjev (Zajc, Gangl in drugi), ki so ustvarili spomeniške naloge nove Ljubljane. Tik pred vojno nastopi Dolinar, nekak tekmec Meštroviča, po vojni brata Kralja.
Z ustanovitvijo univerze je Ljubljana dobila oporišče arhitekturne umetnosti. Prva šola je bila ustanovljena po J. Plečniku, drugo vodi prof. I. Vurnik. Poleg njiju deluje vrsta mlajših moči.
Slovenska likovna umetnost, oprta na svojo lastno tradicijo, nastopa kot enakopraven sestaven del jugoslovanske umetnosti. Stik z občin-
stvom se je poglobil, k čemur so pripomogle nove institucije: Narodna galerija, Umetnostno zgod. društvo, ki izdaja propagandni list »Umetnost«, zgodovinska stolica ter pravkar ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti. Pravi dom umetnosti naj bi pa bila Moderna galerija, ki naj bi zamenjala zastareli Jakopičev paviljon.
Cilj vseh kulturnih prizadevanj pa je, povzdigniti Ljubljano v dostojno tretjo prestolnico Jugoslavije in viden simbol kulturnega življenja Slovencev.
Po predavanju se je vršil XV. redni občni zbor Umetnostnega zgodov. društva. Predsednik je poudaril namen društva: pospeševanje študija umetnostne zgodovine na Slovenskem in razvijanje umevanja za umetnost in zgodovino ter ovire pri delu: pomanjkanje delavcev in sredstev. Zahvalil se je podpornikom društva, zlasti g. banu dr. Marku Natlačenu in g. županu dr. Juru Adle-šiču. Dr. R. Ložar je prečital zapisnik zadnjega občnega zbora ter podal svoje tajniško poročilo. »Zbornik« bo izhajal kot do slej, večje znanstvene razprave pa se bodo tiskale posebej in jih bodo člani dobivali po znižani ceni. Tako je upati, da se bodo pridobili novi viri. Za njim je podal izčrpno blagajniško poročilo monsignor Steska. Nato so se vršile volitve in je bil izvoljen stari odbor. Ker se k slučajnostim ni nihče oglasil, je bil občni zbor zaključen.
Pri tej priliki opozarjamo na oglede, ki jih društvo prireja po Ljubljani in deželi. Namen teh ogledov je, seznaniti občinstvo z stavbarstvom, slikarstvom, kiparstvom ter z zgodovino Slovencev sploh. Brez dvoma so ti izleti zanimivi in poučni za vsakogar.
Isto opozarjamo na edicijo Umetnostnega zgodovinskega društva »Zbor«, ki zasluži vsestransko priznanje in podporo, ter izhaja enkrat na leto.
Zofifa izpraznila Ljubljano
Ljubljana, 16. maja.
Tradicionalno nazvana »mokra« Zofija je bila včeraj Ljubljančanom glede vremena naklonjena. Na Ljubljanici in na Savi so se zaradi toplega vremena pojavili prvi kopalci in »sončarji«. G. Jakob Sedej je preuredil mestno kopališče ob Ljubljanici in je bil včeraj že večji obisk.
Ižanska cesta je bila včeraj od ranega jutra do poznega večera pravo dirkališče. Do 500 izletnikov na kolesih, avtomobilih, motociklih in v atobusih je drvelo tja proti Igu v znameniti Iški Vintgar.
Lepo vreme je izvabilo lahko rečemo do 50.000 Ljubljančanov v prirodo, na deželo in v bližnjo okolico. Avtobusi so neprestano prevažali izletnike na vse strani. Povsod je bilo vse zasedeno.	.
Prav povoljna je bila tudi frekvenca na železniških progah. Na Gorenjsko se je z vlaki odpeljalo do 2300 izletnikov. Izletpiški vlak je vozil 250 oseb, jutranji vlak ob 7 je bil natrpan in se je z njim vozilo 950 izletnikov, opoldanski in popoldanski 6ta imela 550 odnosno 500 potnikov. Kamničan je bil
slabše frekventiran. Vozil je do 600 potnikov. Prav povoljen je bil obisk turistov na Dolenjsko. Dolenjski turist je vozil 350 in jutranji redni vlak 365 potnikov. V Zasavje je odhajalo z jutranjim vlakom do 500 in s poznejšim 550 turistov na Kum odnosno na Sv. Goro. Tudi proti Notranjski je krenilo mnogo izletnikov, zlasti v borovniški Pekel. Proti Notranjski se je vozilo do 400 izletnikov.
Ostali Ljubljančani so kakor ponavadi odšli malo na sprehod po ljubljanskih ulicah. Družine so priredile skupen nedeljski popoldanski sprehod, gledale so nove stavbe, postajale pred trgovskimi izložbami, zavile malo v gostilno in se zvečer utrujene vračale na domove. Največja atrakcija pa je bila na včerajšnji dan brez dvoma Ljubljanski Grad. Tu je bilo v teku tra-dicionakio vsakoletno jurjevanje. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je bila včeraj na Gradu zbrana od poldneva pa do noči dobra tretjina vsega mestnega prebivalstva. Ljudje so jedli in pili, postajali zlate volje, prepevali na vse grlo, se bratili in objemali ter bili »nasploh« dobre volje — kakor smo že Slovenci ponavadi ob takih dneh, kadar šega zahteva, da si privoščimo suhih in mokrih zemskih dobrin v večji meri kakor pa ob navadnih, pustih dneh... Vreme je bilo čudovito in je seveda tudi prispevalo svoje k splošnemu razpoloženju.
Kollmannov gradič na dražbi
Ljubljana, 16. maja.
Na kraju, kjer stoji danes po italijanskih vzorcih zgrajeni Kollmanov gradič, je stalo prej, pred vojno, še okoli 1. 1910. tudi gradiču slično nižje poslopje, ki je imelo v pritličju velike sobe z debelim zidovjem, namenjene za gostilniške prostore. Tu je namreč imel do 1. 1909. g, čonžek svojo znamenito gostilno, kamor so Ljubljančani zahajali prav radi, zlasti ob nedeljah na dobro	pečenko,	piščance, klobase	in dobro vino.
Čonžkov cviček	je slovel	povsod. Stari gradič je bil
izredno masiven. Zgrajen je bil pred dobrimi 160 leti. Prvi gospodar, kolikor je mogoče dognati po zapiskih deželne deske okrožnega sodišča v Ljubljani, je bil neki poljski plemič — avstrijski častnik. Na podlagi kupne	pogodbe,	datirane	Trst 23.	januarja 1882. in
kupne	pogodbe,	datirane	Ljubljana	1. februarja 1882.
pa je gradič kupila Marija Seunig, iz znane trgovske ljubljanske rodbine Seunigov. Ta je pozneje kupila tudi grad Bokavce ali po nemško »Stroblhof«, ki je sedaj pred mesecem prešel v last mestne občine ljubljanske in Vincencijeve družbe. Od Marije Seunigove pa sta zakonska France in Marija Čonžek 1. septembra 1900 kupila gradič in tam odprla gostilno. Prodala pa sta gradič 16. julija 1909. veletrgovcu Robertu Kollmannu, ki je gradič popolnoma preuredil. Posekal je tudi lepi smrekov gaj, pod katerim so se Čonžkovi gostje v vročih poletnih dnevih senčili in krepčali
Zakonska Čonžek sta pozneje odprla gostilno pri »Čonžku« v Zgornji Šiški v bližini stare ljudske šole. To gostilno je pozneje pred 15 leti prevzel g. Kmet.
L. 1931. umrli Robert Kollmann, ki je bil blag dobrotnik in mecen, je gradič z nekaterimi parcelami in gospodarskimi poslopji testiral za posebno ustanovo, imenovano »Robert Kollmannova ustanova«, iz katere dohodkov naj bi 6e podpirali onemogli trgovski so-trudniki in slepi. Na podlagi zapuščinsko-obla6tvenega
Ogromen požar v Slovenskih goricah
Šestim posestnikom je uničeno vse imetje. Zaigal je otrok
Maribor, 15. maja.
Vas Cenkovo pri Sv. Antonu v Slov. goricah je zadela danes popoldne strahovita nesreča. Ogromen požar jo je vso uničil ter je napravil iz šestih imenovitih posestnikov uboge berače. Okrog pol 3. popoldne so se pojavili plameni v hiši posestnice Pavle Lovrec. Dva sedemletna fantka, sin Lovrečeve sestre in pa sosedov sinko, sta se igrala z vžigalicami, pa je iz tega nastala nesreča. Ker so bile vse hiše krile s slamo, dan pa je bil vroč in vetroven, se je ogenj širil z bliskovito naglico po Cenkovi. Hišo za hišo so zajemali plameni, vmes so grabili po gospodarskih poslopjih in v pičlih desetih minutah je bila vsa vas zavita v ogenj in dim. Ljudje so jedva imeli še toliko časa, da so pobegnili iz hiš, vročina pa je bila tako strahovita, da niso mogli misliti na reševanje pohištva in obleke, niti svinj in kokoši. Le toliko so uspeli, da so pognali živino iz hlevov, zgorelo pa je veliko svinj in kokoši. Uničil je ogenj 10 poslopij, med temi 6 stanovanjskih hiš. Požar je bil viden po vseh Slovenskih goricah. Cenkova leži na visokem antonovskem hribu ter je ogromen steber dima, iz katerega so spodaj švigali krvavo-rdeči plameni, naznanjal prebivalcem daleč na okrog katastrofo, ki je zadela uboge ljudi. Cenkov-Čanom so hitele na pomoč požarne branibe iz domače fare od Sv. Antona, potem sta prišli še tro-jiška in lenarška, toda žal je primanjkovalo vode, ki je na tem strmem hribu vedno redka ter jo imajo ljudje samo v vodnjakih, katere pa so briz-
I galne hitro spraznile. Škoda je prav velika, zavarovani pa so bili nekateri le za malenkostne vsote, drugi pa sploh ne.
potrdila z dne 6. decembra 1932 je bil gradič s parcelami prepisan na novega lastnika »Robert Kollmannova ustanova«. Ta ustanova je podedovala tudi ves pokojnikov inventar, razno pohištvo in slike v gradiču. Mestna občina kot upraviteljica ustanove je ta inventar že predlanskim prodala v dobro ustanove. Dražba je nesla za ta inventar okoli 60.000 din.
Vprašanje upravljanja gradiča je bilo naposled, ker so stroški uprave znatni, tako rešeno, da se naj gradič s parcelami vred proda na -prostovoljni javni dražbi. Prosvetno ministrstvo je 23. oktobra lani dovolilo prostovoljno javno dražbo, za katero je bilo uvedeno predpišemo sodno postopanje pri okrajnem sodišču v Ljubljani.
Okrajno sodišče je za danes ob 9 dopoldne razpisalo prostovoljno javno dražbo gradiča in k gradiču spadajočih parcel. Gradič spada v zemljiški knjigi pod vi. št. 1223 k. o. Vič, poprej je spadal pod vi. št. 190 deželne deske. Posestvo Kollmannove ustanove ob Večni poti se proda po dražbenih pogojih kot enota, to je hiša z vsemi gospodarskimi poslopji in parcelami, ali pa se prodajo tudi posamezne parcele po določenem in odobrenem parcelacijskcm načrtu. Prodaja se je začela danes ob 9. Po dražbenih pogojih se je najprej začela prodaja po parcelah, nato pa po celoti Prostovoljno javno dražbo vodi predstojnik okrajnega sodišča g. Jakob Jerman. Za gradič se žarnima v prvi vrsti mestna občina ljubljanska. Za posamezne parcele pa je več interesirancev.
Izklicna cena za celo posestvo z gradičem in gospodarskimi poslopji vred je določena na 1,952.967 din. Posamezne parcele imajo v podrobni prodaji vsaka svojo izklicno ceno.
Dražba je trajala dobro uro. Mestna občina je po svojem zastopniku komisarju g. Slavku Pelcu zdražila ceno tega posestva na 1,952.967 dinarjev.
Gogolj je enp izmed največjih in najbolj znanih imen v ruski literaturi. Kot pisatelj, romanopisec in novelist je bil duhovni oče pisateljske generacije, ki je prišla za njim ter je ustvaril čisto svojevrsten slog. Prav tako se je zarezal kot izrazita osebnost v zgodovino odrske dramatike ter zgradil na osnovi svojega gledanja na življenje, ljudi in teater, med drugimi svoje najučinkovitejše delo »Ženitev«,
Stari Strah okraden za 32 jur jev?
Osumllenka Terezija Sluga oproščena!
Ljubljana, 16. maja.
Dolga kazenska obravnava pred eodnikom-poedincem okrož. 6odišča g. Jožom Kokaljem je v soboto pokazala, s kakšnimi sredstvi, lažnimi ovadbami in denuncijacijami skušajo nekateri ljudje uničiti svojega nasprotnika.
Stari Jože Strah, prevžitkar, stanujoč v Zalogu, je znan kot strasten pravdar in kverulant. Celo s sinom je vodil že nad deset civilnih in kazenskih pravd. Teče na 6odišče za vsako malenkost. Lani maja je Jože Strah presedel 10 dnevni zapor. Ko se je vrnil domov, mu je žena povedala, da so zmanjkali kovanci, Strah je imel svoj denar v nezaklejneni omari kar na hodniku hiše, kjer stanujejo tudi Slugovi. Strah je šel pogledat in je javil vevškim orožnikom, da je bil okraden in da mu je zmanjkalo kar 32.000 din. Orožniki so zadevo preiskovali. Naposled pa so Straha po § 139 k. z. zaradi lažne prijave ovadili sodišču. Postopanje pa je bilo ustavljeno.
Nato so sledile mnogoštevilne ovadbe nroti
1	članom rodbine Terezije Sluga, ki je bila v sporu
1	z gostilničarjem Cirilom Požarjem v Zalogu. V ovadbah so se označevali Slugovi kot oni, ki so denar pobasali. Cela rodbina je bila prvotno aretirana. Naposled pa je bila obtožena tatvine 23 tisoč dinarjev le posestnica Terezija Sluga.
Prestopka tatvine po § 314 k. z. obtožena Terezija Sluga je pred sodnikom zanikala očitano ji dejanje in vsako krivdo. Državni tožilec je namreč na podlagi prič Cirila Požarja in njegove^ žene oslanjal .obtožbo le na okolnost, da je obtoženka baje kritični čas razmetavala s šopom tisočakov, da je dajala za pijačo in ee okrog bahala z denarjem. Požarjeva žena je celo na razpravi povedala, da ji je Reza zaupala tajnost in da je priča nekaterim pravila: »Reza je los zadela.« Mnoge priče so obtoženko močno razbremenjevale. Le priči Požar sta jo skušali obremeniti.
Državni tožilec g. Fran Sever je utemeljeval sodbo, sklicujoč 6e na izpovedbe obeh prič Požar in predlagal sodbo v smislu obtožbe.
Filmi,
ki jih velja videti... ali ne videti
Filmski škandal »Golem« v Slogi. Zgodovina te judovske propagandne, izrazito protikrščanske in nemoralne filmske epopeje, je znana, v Ljubljani je zanimiva. Prvi ga je postavil na program brez sramu kino Union, ki ga je pa na pritisk zdrave javnosti umaknil ter ga prepustil — svoji programski podružnici in odlagališču za manjvredno blago. Slogi. Čeprav so bili vsi odločujoči krogi že tedaj opozorjeni na reakcijo ob takem filmu, se vendar ni nihče zganil, da bi predvajanje prepovedal. Kljub toliko poudarjeni verski strpnosti in podobnemu je dovoljeno v Ljubljani kazati ali magari v gledališču uprizarjati deia, ki žalijo verski čut in moralo devetdeset odstotkov Slovencev. Vse pod firmo umetnosti seveda.
»Golem«. Slovenci pa res vse prenesemo. V filmu so podčrtano očitne protikrščanske tendence. Kljub burnim in upravičenim protestom ljudi, ki se v svojem katoliškem in nacionalnem prepričanju ne dajo žaliti, se uprava kina ni zmenila, ampak je po sobotnih protestih predvajala film nemoteno in brez ozirov naprej! Kje je tokrat ostala cenzura! Tako imenovani »nacionalni« akademiki so takrat pokazali svojo barvo; soglašali so s predvajanjem filma in manifesti-
Vselej so imeli toliko povedati proti Judom, tokrat pa so ploskali in dajali prav nesramnemu judovskemu roganju, ki se oči-tuje v tem filmu! Živio, ti naši »nacionalisti«, ki so jih bila prej polna usta graje na račun mednarodnega židovstva! Dobro vemo, s kom imamo opravka.
O	filmu samem to pot ne bomo govorili, niti ne bomo zapisali, da to ni umetnost. Take trditve so namreč v Ljubljani tvegane in se dostojen list lahko z njimi blamira, če ne bi z njegovim mnenjem soglašali »strokovnjaki«. V Ljubljani jo umetnost marsikaj. Tako eo n. pr. pomembni ljudje pri našem gledališču prepričani in pripravljeni uradno izjavljati, da so umetnost »Svedrovci«. Preden si bomo torej v bodoče upali izreči kake sodbe v tej smeri, bo treba vprašati topo-gledne gledališke strokovnjake, branitelje umetnostnih vrednot v »Svedrovcih«.
Kljub razmeram in_ kljub raznim progresivnim avtoritetam pa je naše skromno mnenje, da takih reči, pa naj bodo umetnost ali ne, pri nas ne potrebujemo.
Krani fe pozdravil bolgarske pevce
Kranj, 16. maja.
V soboto dopoldne je bilo v Kranju nenavadno živahno in veselo razpoloženje, ko se jo kranjsko mesto pripravljalo na sprejem bolgarskih pevcev. S številnih poslopij so vihrale zastave. Ko je okoli pol 12 kranjsko glasbeno društvo oznanilo, da gostje prihajajo, se je strnila okoli spomenika kralja Petra I. Osvoboditelja velika množica Kranjčanov. Zbrana je bila tudi vsa šolska mladina.	'
Goste je pozdravil kranjski župan g. Karel Češenj, ki je v svojem govoru poudaril naše prijateljstvo do bratske slovanske države. Bolgarskim pevcem so tri učenke pripele na prsi kranjske nageljne, nakar je vsa zbrana šolska mladina zapela bolgarsko »Šumi Marica«. Za lep sprejem, ki so ga Bolgari doživeli v Kranju, se je zahvalil njihov vodja Pešev. Bolgari so položili lep venec na spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja pred Narodnim domom, nato pa so obiskali tudi kranjsko pokopališče, kjer so okrasili s cvetjem grobova naših velikih pesnikov Prešerna in Simona Jenka.
Ob pol 9 zvečer so Bolgari nastopili v Narodnem domu ter doživeli velik uspeh. Po koncertu so gostje odšli na Staro pošto, kjer je kranjska mestna občina skupno s kranjskimi društvi priredila Bolgarom slavnostno večerjo. Bolgari so včeraj odšli v Tržič, kjer so jim priredili tudi nad vse lep sprejem.
Koncert Glasbensa društva v Kočeviu
v počastitev spom na na Mate*a Hubada In Emila Adam>ča
Počastitev spomina Krnila Adamiča in Mateja Hubada,
V četrtek, 12. maja, je bil v dvorani gostišča »Trst« koncert kočevskega Glasbenega društva, ki je bil posvečen spominu skladateljima Emilu Adamiču in Mateju Hubadu.
Uvodno besedo o teh dveh velikih slovenskih glasbenikih je imel dipl. fil. g. J. Šeško, ki je med drugim dejal: Matej Hubad in Emil Adamič sta posvetila vse svoje neizčrpne sile in 6voje odlične sposobnosti slovenski glasbi. Gojila sta jo z vso ljubeznijo in vsem žarocn, širila sta našo pesem po slovenskih krajih in po inozemstvu. Glasba je pomenila obema življenje, neizogibno duševno nujnost.
Nocojšnji večer pa je bil posebej posvečen spominu dveh mož, ki sta v silnem in globokem zamahu posegla v njen razvoj: Adamič kot izreden stvariteljski talent, Hubad kot velik dirigent in organizator. Oba-dva spadata med one, ki so orali globoke brazde na njivi slovenske kulture. Oba spadata med one, ki 60 vse svoje duševne napore posvetili cilju, da nekoč bela krizantema ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega.«
Sledile so zborovske pesmi, kjer sta zlasti Hubadova »Prišla je miška« in Adamičeva »Če ti ne boš moj« naleteli pri občinstvu, ki je skoraj napolnilo dvorano, na navdušeno odobravanje. Škoda, da nismo imeli prilike slišati tudi moškega zbora, ki bi nekaterim pesmim dal lahko veliko večji poudarek kot mešani zbor.
Zbor je odlično naštudiral in vodil g. Mirko Trost, učitelj in dirigent Glasbenega društva v Kočevju.
Že danes naj tudi opozorimo, da nas bo obiskal v nedeljo, 22. maja, Akademski pevski zbor iz Ljubljane in nam priredil svoj koncert. Za ta koncert tc pač nepotrebna vsaka reklama, saj je to zbor, ki 1« svojo veličino dokazal na številnih koncertih po Sloveniji in drugod," o katerih smo brali vselej le nap pohvalnejšo kritiko.	Fr^L^
Branilec dr. Vlado Vavpetič je nasprotno pl®* diral za oprostitev, navajajoč mnoge tehtne oko*' nosti, kako ee je Strah sam zapletal glede v . ’ pogrešanega zneska, da gre v tem procesu za intrigo in da so bile proti obtoženki podane ovuno od strani obremenilne priče.	...
Sodnik je Terezijo Slugo popolnoma opros vsake krivde in kazni
te Si tam
10. jubilejna pomladanska razstava slikarskih in rezbarskih del je bila včeraj odprta v umetniškem Paviljonu na Kalemegdanu pod visokim pokroviteljstvom kr. namestnika kneza Pavla. Otvoritve te razstave se je udeležil tudi zastopnik N. Vel. kralja podpolkovnik Milan Krekovič, poleg njega pa je bilo pri tej otvoritvi tudi več drugih uglednih osebnosti iz diplomatskih, umetniških in književniških krogov. Razstavo je odprl pomočnik prosvetnega ministra Djoka Kovačevič 6 krajšim nagovorom, v katerem je poudaril pomen te vsakoletne pomladanske razstave slikarskih in rezbarskih del, 10. jubilejna pomladanska razstava jugoslovanskih umetnikov slikarjev in rezbarjev bo trajala od 15. maja do 5. junija. Svoja dela razstavljajo umetniki iz vseh krajev naše države.
Novo pravoslavno cerkev v Zarkovu so včeraj posvetili na zelo svečan način. Blagoslovitvene obrede je opravil Nj. svetlost patriarh dr. Gavrilo Dožič ob navzočnosti velikega števila duhovnikov iz vračarskega okraja. Na to svečanost je prišel tudi kraljev zastopnik polkovnik Sondermajer, pravosodnega ministra Simonoviča je zastopal Ljubisav Popovič, načelnik v pravosodnem ministrstvu, kmetijskega ministra Stankoviča pa narodni poslanec 'n tajnik banovinskega pododbora Milan Badjak. Slovesnosti se je udeležil dalje ban dunavske banovine Svetislav Rajič ter dalje vsi župani iz vračarskega okraja, Po blagoslovitvenih obredih je imel Patriarh srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrilo Dožič krajši govor, nakar je vsem navzočnim podelil blagoslov. Patriarhu Gavrilu, banu Rajiču in drugim visokim gostom so zatem priredili svečano kosilo.
Za dosmrtnega častnega guvernerja jugoslovanskega rotarstva je bil na včerajšnji državni konferenci 77. rotarjanskega okrožja v Belgradu izvoljen Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. To izvolitev so udeleženci omenjene konference sprejeli z velikim navdušenjem in ploskanjem, ki je trajalo več minut.
10 let je krošnjaril po Sloveniji in si prihranil
30.000	din 26 letni krošnjar Jožef Matič, doma iz Sinja. Pretekli teden pa je njegovo razočaranje nad življenjem prikipelo do vrhunca. Ko je šel čez smledniški most preko Save, je odložil krošnjo, 6i slekel suknjič ter se vrgel v savske valove. Njegovi tovariši pripovedujejo, da ni nikdar popival ali drugače zapravljal denarja, pač pa da je imel vedno pred očmi, kako bi si vsaj na stara leta postavil svoj dom in se oženil z dekletom, ki si ga je pred kratkim izbral. Pred nekaj dnevi pa je zvedel, da' se je njegova izvoljenka poročila z drugim. Matič je Postal ves zagrenjen in ni mogel na noben način Pozabiti na svojo izvoljenko. Postal je še bolj tih kot prej_ Hodil je okrog po svojem poslu čisto sam. Desetletno krošnjarjenje se mu je, kljub temu, da je prihranil lepe denarje, zazdelo brezplodno ter 6i Je zato sklenil vzeti življenje.
Tečaji v danskem jeziku in o danski kulturi so,
kakor sporoča kr. dansko poslaništvo v Belgradu, Vsako leto meseca avgusta v Kopenhagenu. Letošnji tečaj bo od 1.—31. avgusta ter 6tane 50 danskih kron. Za stanovanje in hrano v tem mesecu je računati na okrog 100 danskih kron. Poleg jezikovnih tečajev obiskujejo slušatelji tudi druga predavanja
o	danskem kulturnem in gospodarskem življenju, obiskujejo družabne prireditve, ogledujejo razne zanimivosti ter imajo izredno veliko prilike za športno udejstvovanje. Tečaji so dostopni akademikom in neakademikom.
Petkrat po vrsti fe dobila dvojčke žena nekega siromašnega muslimana Ibrahima Šahibegoviča v Sarkinu. Trije prejšnji dvojčki so kmalu po rojstvu pomrli. Poleg teh petkratnih dvojčkov je omenjena žena rodila še pet otrok.
Za novega ministra brez listnice je bil namesto dosedanjega Šefkije Behmena imenovan dr. Džaier Kulenovič. Rojen je bil leta 1891 v Rajnovcih v okraju Bosanski Petrovac. Ljudsko šolo je končal v Kulen Vakufu, gimnazijo pa v Mostarju. Pravo je študiral na zagrebški univerzi in je bil tudi na isti univerzi promoviran za doktorja prava. Služboval je v Tuzli pri okrožnem sodišču kot avskultant, pozneje pa kot sodnik okrajnega sodišča v Bihaču in Cazinu. V začetku leta 1919 je izstopil iz državne službe ter 6e'prijel advokature. Zdaj je odvetnik v Brčkem. Prvikrat je kandidiral za narodnega poslanca pri volitvah v ustavotvorno skupščino na listi JMO. Pozneje je bil izvoljen pri vseh volitvah do 6. januarja 1929. Pri petomajskih volitvah je bil izvoljen za poslanca v zapečkem okraju. Novi minister dr. Djafer Kulenovič pripada skupini JRZ.
Topovska granata iz svetovne vojne je te dni v
Vasi Magarevu v okolici Bitolja ubila dva moška, enega pa težko ranila. Granato je našel neki kmet na svojem posestvu. Pokazal jo je svojemu tovarišu, ki ga je nato pregovoril, naj jo nese domov, kjer jo bosta toliko spilila, da bosta lahko iz nje pobrala eksplozivno snov. Rečeno, storjeno. Pri piljenju pa je granata nenadoma eksplodirala ter oba neprevidna kmeta na mestu raztrgala, tretjega, ki je slučajno prišel mimo, pa težko ranila.
160 članov frankfurtske opere je prispelo v so-soboto v Belgrad. Pripeljali so se iz Bolgarije, kjer
zadnje dni priredili nekaj zelo uspelih gostovanj. Nemški pevci so imeli na razpolago za svoje potovanje vlak z več kot dvajset vozovi, v katerih je bilo preskrbljeno tudi za miren nočni počitek. Poleg tega je bilo priklopljenih še nekaj tovornih vagonov, s katerimi so vozili nemški pevci s seboj y«e potrebne odrske kulise in ostalo prtljago. Goste )e pozdravil na belgrajskem kolodvofu v imenu jugoslovanskih opernih igralcev operni pevec Ertl, *a njegov pozdrav pa se mu je zahvalil ravnatelj ^ankfurtske opere Hans Meissner. Ze takoj v soboto so imeli nemški igralci nekaj skušenj za svoj nastop v Belgradu,
Tovarne cementa v Dalmaciji že nekaj časa Počivajo« V tovarniških skladiščih je nad sto tisoč ton cementa, pripravljenega za izvoz. Vsaka posamezna tovarna je prej izvažala na mesec do 2.000 Vagonov, dočim zdaj izvažajo vse skupaj komaj '•500 vagonov cementa na mesec. Vzrok, da danes skoraj vse dalmatinske tovarne cementa stoje, so 2elo nizke cene cementa na tujem tržišču. Dalmatinske cementarne zato danes preživljajo hudo kri-Zo. s katero je prizadetih na tisoče delavcev, ki ZcN nič ne zaslužijo. Vendar pa upajo, da bo mogoče vsaj v doglednem času spraviti velike zaloge cementa na trg, nakar bi se delo po omenjenih to-Varnah spet redno začelo.
, Jadransko morje nam je tako blizu in vendar oaleg, Z dobrimi cestnimi zvezami pa si ga lahko Približamo tako, kakor nam je to potrebno. Važnost Jadranske ceste Ljubljana-Sušak v tem oziru "mn bo nazorno pokazala razstava >Cesta« na Jubljanskeni velesejmu.
Naročajte Slovenski dom!
Jubilejni večer g.
Tiho, vendar iskreno prisrčno je potekla jubilejna prireditev g. Vala Bratine v ljubljanski drami. Ni bilo naročene svečanosti — kakor jo opažamo drugod — ampak intimna zbranost prijateljev gledališke umetnosti in umetnika samega. Njegovo narodno delo bi sicer zaslužilo večje pozornosti merodajnih krogov — saj je g. V. Bratina še v odgovoru na mnoge čestitke ob tako svečanem trenutku izpovedal edino željo, da bi se slovenska beseda lahko igrala in slišala povsod, kjer prebivajo sinovi slovenske matere. Gledališče so skoraj dodobra napolnili slavljenčevi rojaki, prijatelji in častilci.
Ko se je zastor dvignil, smo videli na odru intimno sliko. V ozadju je visela velika oljnata slika rojstne hiše Bratinove s cerkvijo sv. Barbare v ozadju, okoli samega slavljenca pa 60 bili zbrani člani Narodnega gledališča z intendantom g. Otonom Župančičem in ravnateljem drame Pavlom Goljo. Najprej je slavljencu v toplih besedah čestital g. Oton Župančič ter obenem tudi izročil red Jugoslovanske krone V. stopnje. V imenu Združenja gledaliških igralcev je govoril g, Lujo Drenovec, ki je omenil, da bo najbrž že trideset let, od kar se današnji slavljenec udejstvuje na gledališkem odru. Že samo število let nas mora navdati s spoštovanjem. Največja zasluga g. V. Braiine pa je, da je s fanatično vdanostjo gojil predvsem slovenska dela in da je pod njegovim vodstvom doživelo toliko slovenskih dram svoje krstne predstave.
Tajnik Združenja gledaliških igralcev g. Jerman je prečital številne brzojavke, ki jih je prejel slavljenec. Med drugimi je čestital k njegovi 25 letnici gledališkega delovanja tudi g. ban Marko Natlačen.
V	imenu idrijskih rojakov pa mu je izrekel tople besede bančni uradnik g. T. Kos, Obenem mu je izročil šopek s temile besedami: »V Idriji zdaj ne rastejo orhideje in rože duhteče, pač pa rasteta spomladi na Zeleniku petelinček in orlica, šmarnica in lobodika v Strugu, mastnica in primula nad Divjim jezerom, muškat, roženkravt in rožmarin pa na oknu kamrice tihega idrijskega dekleta. Sprejmi v imenu vseh Idrijčanov ta šopek pomladnega cvetja, nabranega v Idriji in po vrhovih okoli nje.« Idrijski rudarji-trpini pa so mu poslali kos živosrebrne in cinobrove rude za spomin.
Slavljenec je ginjen objel šopek, nabran na domači grudi in se s toplimi besedami zahvalil za vse čestitke
¥. IraSiite v Drami
in poklone. Njegove besede je občinstvo nagradilo z viharnimi aplavzi.
Sledila je uprizoritev treh Šnuderlovih skečov z epilogom. Šnuderlovi skeči so sicer dobro grajeni, vendar pa manjka posebno prvemu precej tiste lahkotnosti v izražanju in tiste psihologije verjetnosti, ki je potrebna tudi taki skici, da zadene v živo. Prehodi iz smešnega v tragično in narobe morajo biti bolj človeški in bolj psihološko utemeljeni. Vsi trije skeči obravnavajo isto problematiko. V življenju je mnogo dogodkov, dejanj, ki jih lahko etično ocenjujemo z dveh strani. Z ene nas presenečajo kot lopovščina, z druge pa se nam zdijo moralno, etično opravičljivo dejanje, Sam pisatelj se postavlja na vitalno, življenjsko stališče: A vse, kar koristi, pospešuje življenje in lopovščino, je dejanje vredno življenja. Vrhovno pravilo naj ti bo življenje. — V epilogu se avtor rahlo norčuje iz kritikov.
Za vse štiri prizore je napravil inscenacijo sam slavljenec. Pri tem se je ponovno izkazal, da ima oster smisel za zakonitosti prostora, barve in potrebe samega dejanja. Prav tako je igral g. V. Bratina Petriča, komisarja, notarja in kritika. Igralsko je bil izredno dober njegov notar. Ostale vloge pa sta igrala ga. M .Danilova in g. S. Jan. Ga. M. Danilova je v teh kratkih prizorih prav efektno razvila svojo igralsko temperamentnost in možnost izražanja. Tudi g. Jan prehaja, in to prav sigurno v novo fazo svoje igralske ustvarjalnosti.
Neznan utopljenec v Muri
Radenci, 15. maja.
V	petek okrog 15 so našli v bližini Hrastja ob Muri na travniku močno razpadlo in nago truplo neznanega utopljenca. Neznanec je imel okrog vratu le še ovratnik. Pred dnevi zaradi deževja močno narasla Mura je utopljenca vrgla iz struge na travnik. Tu so ga potem, ko je Mura upadla, našli delavci. Identitete utopljenčeve doslej niso mogli dognati. Na utopljencu niso našli nobenih znakov nasilja. Vsekakor pa je važna okolnost, da je bil utopljenec neoblečen. Oblasti poizvedujejo o tem, kdo naj bi bil ta neznanec. Truplo , so pokopali na bližnjem pokopališču.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Krai	Barometer-sko stanje	tempe- raturi) v r*		= » S« §>	O, C o C Jj o~	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		. 3 = §	a , ’’1-’e?"c O « E				m/m	vrsta
Ljubljana	767-7	24-0	8-3	75	0	0	—	—
Maribor	766-4	23-0	8-0	80	0	0	—	—
Zagreb	766-9	24-0	9-0	60	0	0	—	—
Belgrad	767-1	24-0	9-0	60	0	0	—	—
Sarajevo	767-3	24-0	4-t	80	0	0	—	—
Vis	766-9	21-0	150	80	0	0	—	—
Split	765-5	23-L	13-0	80	0	0	—	—
Kumbor	765-8	22-0	13-0	80	1	NW,	—	—
Rab	765-7	20-0	13-0	60	0	0	—	—
Vremenska napoved: Stanovitno lepo in toplo vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: V soboto je bilo iz noži do 10 popolnoma jasno. Ob 10 se je pojavila na vzhodni strani plast lahkih visokih oblakov, ki se je do 11 precej razširila, ostalo pa je še vedno večinoma jasno vreme. Zvečer ob 21 se je zopet popolnoma zjasnilo.
Tudi včeraj je bilo do 8.45 večinoma jasno. Ob 9 se je na jugovzhodnem delu neba nekoliko pooblačilo. Popoldne je pihal zmeren jugozapadni veter, ki je prignal nekaj težkih oblakov, ki so 6e pojavili na severozahodni strani neba. Ob 18.50 ee je popolnoma zjasnilo in tako ostalo tudi ponoči.
Najvišja temperatura v eoboto: 21.6.
Najnižja temperatura včeraj 9.2.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, 16. maja: Janez Nepomuk.
Torek, 17. maja: Paskal.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec, Rimska c. 31.
»Slovenska produkcija« je naslov prihodnjo javne produkcije gojencev našega drž. konservatorija, ld bo v petek 20. t m. ob 'Al v veliki Filharmonični dvorani. Na sporedu so izključno le dela naših domačih skladateljev. — Podrobnosti slede.
Tobačne razstave inonopolske uprave, ki jih
zadnja leta redno prireja na pomladanskem velesejmu v Ljubljani, so postale zelo priljubljene in so zaradi svoje odlične sestavljenosti zares v propagando porabe tobačnih izdelkov. Tudi letos bomo na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija imeli priliko videti veliko reprezentativno razstavo tobaka in tobačnih izdelkov. Za to priliko bodo prišle v promet iz posebne vrste tobaka izdelane izložbene cigarete »Vardar« in »Drina«, ki ne bodo nič dražje, vendar pa znatno boljše od cigaret istih imen v navadni prodaji. Prodajale se bodo eamo za časa Ljubljanskega velesejma in samo v trafiki na velesejmu.
Nabftvljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani priredi v ponedeljek 16. in v sredo 18. maja ob 19 v glasbena dvorani »Železničarskega glasbenega društva Sloge« za vse člane zadruge iz Ljubljane članski sestanek, na katerem poroča upravni odbor o minulem poslovnem letu in tekočih zadevah zadruge. Vabimo člane, da se udeleže sestankov. Kdor ne more na prvega, naj pride na drugega,
Llublfansko gledališče
DRAMA — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 16. maja: Zaprto.
Torek, 17. maja: »Haremske skrivnosti«. Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra. Izven.
Sreda, 18. maja: »Aleksandra«. Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra. — Izven.
Četrtek, 19. maja: »Princesa Juta«. Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra, — Izven,
Petek, 20. maja: »Ženitev«. Premiera, Premierski abonma,
OPERA. — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 16. maja: Zaprto.
Torek, 17. maja: »Manon Lescaut«, Premiera. Premierski abonma.
Sreda, 18. maja: »Lucia di Lammermoor«. Red Sreda, Gostujeta gdč, Župevčeva in g. Gostič. Četrtek, 19. maja: »Rigoletto«. Red Četrtek.
Petek, 20. maja: Zaprto.
DRAMA
Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra bo za Ljubljano nedvomno izredno zanimiv dogodek. Prvič bo gostovala pri nas bolgarska opereta, ansambl z odličnimi umetniki kot so: Mimi Balkanska, Krajeva, Stanov in Stojanov. Uprizorili bodo tri dela in sicer: opereto bolgarskega komponista Valentinova »HaTemske skrivnosti« (17, t, m,), nadalje učinkovito opereto Sirmaja in Martoša »Aleksandra« (18, t. m.), ki so je uprizarjala z velikim uspehom različna evropska gledališča ter opereto znanega popularnega komponista Kal-mana »Princesa Juta« (19. t, m.). Obisk bratov bol-garbv-umetnikov bo za Ljubljano dogodek prve vrste, posebno, ker nam bo nudil možnost spoznati umetniški nivo lahke operetne umetnosti. Največja privlačna sila tega gostovanja je Mimi Balkanska, ki je naše občinstvo za časa njenega gostovanja pred dvemi leti zadivila in navdušila. Predprodaja vstopnic se vrši pri dnevni blagajni v operi. Cene so od 40 din navzdol Opozarjamo, da se bodo vse tri predstave vršile v drami.
OPERA
Za premierski abonma bodo peli v torek 17, t, m, prvič v letošnji sezoni Puccinijevo opero »Manon Lescaut« pod muzikalnim vodstvom dirigenta Nika Štritofa. Naša mlada, mnogo obetajoča sopranistka ga. Vidalijeva bo pela naslovno vlogo lepe in nesrečne Manon. Njen partner bo Franci v partiji Des Grieuxja, Janko bo pel Lescautja, Zupan Geronta in Gostiša študenta Edmonda. Kakor vsa Puccinijeva dela, tako očituje predvsem »Manon Lescaut« njegovo živo invencijo, čustveno razgibanost, dramatsko učinkovite prizore ter nedosežno melodioznost in pretresljive glasbene vzpone, Opera bo za vse, ki cenijo Puccinijevo umetnost, dobrodošel muzikalni dogodek, ki mu bodo dali sodelujoči z vso prizadevnostjo odgovarjajočo podobo. Opero bo zrežiral prof. Šest.
Ljubljana fe v Zagrebu Izgubila z 1:5
Predzadnje kolo prvenstva še vedno ni prineslo popolne jasnosti v prvenstveno tabelo. Vodi z eno točko prednosti sicer še vedno BSK, vendar bo pa zadnje kolo, ki bo 19. junija, šele odločilo, kdo bo letošnji državni nogometni prvak. Največ izgledov ima sicer BSK, vendar bo tekma v Ljubljani tudi zanj zelo težka preizkušnja, zlasti zaradi dejstva, ker BSK danes ni v tako dobri formi.
Po pisanju zagrebških časopisov je Ljubljana v Zagrebu zaigrala zelo požrtvovalno in poletno, sicer pa je bilo to pomlajeno moštvo še nekam neizdelano in manjka potrebna rutina za težke ligaške tekme. Poleg tega pa igra Ljubljana preveč temperamentno in je odločni in hitri start poedinih igralcev večkrat ne samo volja do igre in do zmage, ampak je ta etart preveč oster. Ljubljana ima po pisanju zagrebškega »Jutarniega lista« zelo slab	napad,	v katerem se je	izkazalo
samo levo krilo	Erber.	Erber	bo postal	sčasoma
izredno dobro krilo, vendar pa bo moral opustiti nepotrebni dribling. Sicer pa je hiter in odločen in ima zelo dober strel. Krilska vrsta je bila požrtvovalna, ravno ona pa je tudi največ grešila v preostrem startu. Obramba je bila slaba in negotova in gredo najmanj trije goli na njen račun. Prav to slabo pokrivanje je omogočilo napadu Gradjanskega in je lahko prihajal do gola Ljubljane. Dober pa	je bil	golman	Pogačnik.	Ljubljana je izgubila z	rezultatom 5:1	in je s tem prišla
na prvenstveni lestvici na predzadnje mesto. Gole so zabili Cimermančič 3, Smeliček, Pleše, za Ljubljano pa Cankar.
Pred 2500 gledalci je premagal Bask v Splitu Hajduka z rezultatom 1:0. Odločilni gol je zabil Tomaševič že v prvem polčasu. Razmerje kotov,
iki znaša 9:0 pa kaže, da je Hajduk mnogo napadal, da pa neodločen napad Splitčanov ni znal izkoristiti številnih povoljnih situacij, ki jih je imel na razpolago. Sodil je Mlinarič dobro.
Največje presenečenje včerajšnje nedelje pa
Rečani so se odrezali dobro
Reka ga pihne! Sicer ni resnično reško geslo, da »Reka vse naseka«, vendar le nekoliko označuje, da imajo priljubljeni Vičani zadnje čase res namen in dobro voljo ter tudi že precej solidnega znanja, s katerim bodo začeli lahko jeseni v podzvezni hiši prav dobro pometati. Včeraj popoldne so imeli na Viču v gosteh tretje plasirani klub zagrebške nogometne podzveze SK ZET. (Prva je varaždinska Slavija, drugi je Železničar, tretji je ZET, četrta Viktorija, ki je bila pred nedavnim Reko na Viču prav pošteno namahala — kar s 5:1.)
Ob pol štirih popoldne sta se sodniku g. Macco-ratiju predstavili obe moštvi. In že se je začelo. Prve napade je z vso silo vprizorila Reka, toda že v 4. minuti je Hrubec, bivše Haškovo krilo, lepo podal Bar-beriču, ki je postavil 1:0. Toda Rečani se niso dali ugnati v kozji rog. Živahno so pritisnili in že v 6. minuti je Aljančič sijajno izenačil iz gneče — 1:1. Kmalu nato je Legat dobil od gibčnega Primožiča prav pripravno žogo in povzpel na 2:1 za Reko, ki je po tem golu še vedno žilavo napadala, V 14. minuti pa je Strašek uprizoril čedno polomijo in že si je utegnil postreči Avguštin, ki je izenačil na 2:2, Toda Rečani si še niso hoteli dati oddiha. V 20. minuti je dobro žogo porabil Slanina, ki je zabil 3:2 za Reko. Po odmoru je igra postala manj zanimiva. Videti je bilo, da sta obe moštvi izgubili v naglem tempu prvega polčasa precej sape. Nekoliko agilnejši so bili vendarle Zagrebčani, ki bi bili razumljivo — radi izenačili. Toda šele v 18. minuti drugega polčasa je dobil žogo Pavle-kovič, ki je končno izenačil na 3:3. Ta rezultat se kljub obojestranskim, sicer bolj mlačnim napadom do konca ni več izpremenil. Sodil je prav dobro in objektivno g. Maccorati.
Zamisel Reke, da bi s pogostimi gostovanji ponudila svojemu moštvu šanso za napredek, je vredna vse pohvale. Škoda je le, da ljubljansko nogometno občinstvo ne kaže skoraj nobenega smisla za ta gostovanja. Včeraj je bilo na igrišču Reke vsega skupaj morda le dobrih stopetdeset ljudi. Taka gostovanja stanejo denar in klub stroška^ s samim golim idealizmom ne more kriti, Zato naj se Ljubljančani prihodnjič polnoštevilno odzovejo vabilom, ki jih Reka pred temi gostovanji objavlja v časopisju.
»Poročnik Indijske brigade« za naše naročnike 14 din, za druge	24	din.
je neodločen rezultat Sarajevčanov, ki so ga dosegli v Belgradu. Rezultat je bil 1:1 kljub temu, da je Slavija nastopila brez dveh najboljših igralcev, ki so diskvalificirani zaradi pretepa s Sekuličem pri zadnji tekmi. Najboljši igralec na polju je bil srednji napadalec Rajlič. Gole sta zabila Matekala in Vujadinovič. BSK je igral zelo slabo in je zadovoljila kvečjemu ožja obramba. Napad pa je bil izrazito slab in je igral brez vsake volje. V krilski vrsti pa je bil dober edino Lehner. S tako igro kot jo je BSK dal včeraj, bo moral v Ljubljani izgubiti.
Najvažnejša tekma za nas pa je bila tekma med Jedinstvom in Codcodijo. Zmagalo je domačo moštvo z 0:1. Kljub temu da je bila istočasno tekma med BSK in Slavijo, je bilo na igrišču Jedinstva dobrih 2500 ljudi. Odločilni gol je zabil Simič. Mnogo dela pa je imel madžarski sodnik Gomboš. Igra obeh klubov je bila namreč zelo ostra. Zlasti so se pri tem odlikovali igralci Jedinstva.
Pri tekmi med Jugoslavijo in Haškom pa je prišlo zaradi slabega sodnika Stipanoviča do hudih incidentov in celo pretepa, v katerem se je izkazal zlasti golman Jugoslavije Spašič, ki je dejansko napadel Kacijana. Rezultat tekme je neodločen 1:1, kar je velik uspeh za pomlajeno Jugoslavijo. Gole so zabili Medarič in Petrovič.
Lestvica pa	bo do 19. junija				takale:	
BSK	17	11	S	S	43:23	25
Hašk	17	11	2	4	36:20	24
Gradjanski	17	10	3	4	49:21	23
Bask	17	8	2	7	34:28	18
Hajduk	17	6	5	6	31:33	17
Slavija	17	6	4	7	22:26	16
Jugoslavija	17	5	5	7	21:21	15
Jedinstvo	17	4	4	9	13:32	12
Ljubljana	17	3	4	10	22:40	10
Concordia	17	4	2	11	22:49	10
Olimpijski dan v Uublfani
.. 2a dne 19. junija je določen po vsej državi olimpijski dan, ki naj osredotoči na ta dan propagando olimpijske ideje potom časopisja in ra-^ja, potom filma in predavanj, dalje športne prireditve manifestacijskega značaja in športne tekme v korist olimpijskemu fondu. Za olimpijski fond se
00 pobiral olimpijski dinar in prodajale značke.
1 oleg v Ljubljani so predvideni olimpijski dnevi w l-v P°dešelskih krajih, kjer delujejo športni klubi, predvsem na Jesenicah, v Kranju, Tržiču, Kamniku, Trbovljah in Novem- mestu. Program olimpijskega dneva bomo objavili, čim bo dokončno sestavljen.
Dva tečafa plavalne šole
V	ponedeljek 16. t. m. pričneta v plavalni šoli dva tečaja, namenjena prvi za učiteljiščnike, drugi za učitelje in učiteljice. Tečaja 6ta ločena in imata namen, izvežbati udeležence za dobre plavalne učitelje, ki bodo mogli učiti plavanja mladino na svojih službenih mestih. Tečaja trajata 10 dni ter je prijavljenih za tečaj učiteljiščnikov 35 dijakov, za tečaj učiteljev 38. Vodja tečajev je Božo Kramaršič, nadzorstvo dijaškem tečaju pa vodi prof. Zaletel, Oba tečaja sta v zimskem kopališču Ilirije.
Pričetek rednega avtobusnega prometa v Kamniško Bistrico
S 15. majem se je na avtoprogi Kamnik-Staho-vica-Kamniška Bistrica pričel redni avtobusni pro-n1®*. Bratje Rode, avtopodjetniki iz Kamnika, so že te dni prejeli od kr. banske uprave potrjeno koncesijo, katera je bila prejšnja leta izdana pokojnemu g, Francu Fajdigi. Prepričani smo, da se bo novi lastnik te koncesije vsestransko potrudil svoje potnike kar najbolj zadovoljiti.
Obvezno cepljenje zoper koze v letu 1938. se za mestno občino ljubljansko prične 16, maja t. 1. Natančen razpored cepljenja, kdaj se bo_ vršilo v posameznih predelili mesta, je razviden iz lepakov na vseh občinskih deskah, na vseh cerkvah, šolah, na gasilskih domovih itd. Cepljenje je obvezno za vse v letu 1937. rojene in doslej zoper koze še necepljene otroke, kakor tudi za vse one, ki so bili rojeni v letu 1938, in so stari najmanj tri mesece. Kdor ne prinese otroka k cepljenju in pregledu, oziroma se
Eravočasno ne opraviči, bo kaznovan po določilih za-ona o zatiranju nalezljivih bolezni.
Kaj vse zmore človek v smrtnem strahu
Strah pred smrtjo ruši rekorde
Šport je znak današnjega Sasa. Zdrav duh v zdravem telesu je geslo današnje dobe. Treningi in vse mogoče vaje, vzdržnost, napori in zatajevanje, vse to ustvarja svetovne rekorde. Včasih pa doseže tudi oni, ki ni športnik, rekorde, in če bi bili ti po raznih športnih komisijah priznani, bi se lestvica svetovnih tekmovalcev mnogo spremenila. To, kar zmore človek v gotovih trenutkih, ko se gre za njegovo življenje, presega še tako svetoven rekord.
V petmeterskem skoku si je rešil življenje
Častilakomnost doseže mnogo, strah pred smrtjo zmore še več. Takšen skok v daljavo je naredil Amerikanec Jim Mason. Masonu, ki je bil častnik pri vojni mornarici, je bilo ukazano, da pripelje s tovornim avtomobilom novo pošiljko dinamita z železniške postaje v vojaško skladišče. Povelje je tudi zahtevalo, da mora voziti počasi. Razumljivo je samo po sebi, da mu takega ukaza ni bilo treba. Gotovo pa je bil nekoliko vznemirjen, saj je vozil na vozu pol tone dinamita. Ko je tako vozil, je nenadoma zapazil, da leži čez cesto brzojavni drog. Opazil ga je šele, ko je zavozil izza ovinka. Če ga je vihar podrl ali če ga je kdo namenoma položil tja, se ni dalo ugotoviti. Takoj je uvidel nevarnost in spoznal položaj, v katerem je. Nenadoma se je avto znašel nekaj do deset metrov pred drogom. Da bi zavrl, je bilo prepozno, da bi vozil še tako počasi, tudi ne bi nič pomagalo, saj bi dinamit eksplodiral pri majhnem pretresu. Samo na en način je bilo mogoče rešiti svoje življenje. Če bi se mu posrečilo, da bi vse pognal z voza in se znašel v trenutku, v sekundi v obcestnem jarku. In res, v sekundi je to mislil, v sekundi se je pognal v jarek, v naslednjem trenutku pa se je že s strahovitim pokom voz v tisoče in tisoče koščkov razletel. Brez zaleta, in skočil je s sedeža pet metrov in 12 cm. Kdor pozna Amerikance, ve, da so točno premerili ta skok, kajti v Ameriki je rekord vse.
Dvanajst ur je plaval
Res je, da je treba za razne uspehe v športu neverjetne volje in živcev, res pa je tudi, da človek doseže tudi uspehe in rekorde, ki so vsi brez treninga, brez gledalcev in brez sodnikov. Da, kadar je človek prisiljen, da se bori ne za kolajne, ampak za kaj več, za samega sebe, za svoje življenje, takrat se niti sam ne zaveda, kaj zmore in premore. Rekord v plavanju na dolgo progo je mogel doseči Francoz Paillard. Bil je na zabavnem potovanju po Sredozemskem morju. Večer je bil lep in možakar se je hladil na palubi ter opazoval morje v mesečini. Ko je tako naslonjen na ograjo prisluškoval šumenju morja, je izgubil ravnotežje in padel v morje. Padca ni
in sicer v topilnici v Franciji delavec Victor De-cremieux. V tovarno je prišel že kot 14 letni dečko ter ji je 06tal zvest vse do pozne starosti. To so še stare korenine,	ki svoje delo, če je	še tako naporno, ljubijo z	vsemi močmi in 6i ne	begajo glave
z raznimi teorijami nevoščljivcev in rovačev in prevratniških plačancev o izkoriščanju. — Za svoje delo mu je dala država svoje najvišje odlikovanje, nihče	slišal	in	tudi	njegovih	klicev	ne.	V	obupu I tovaTiši-delavci	in vodje obratov pa so mu na čast
je	spoznal,	da	se	ladja	vedno	bolj	oddaljuje	od	priredili veliko	prisrčno slovesnost.
njega. Sam sredi morja, samo nebo nad njim, je plaval po neznanih poteh neznano kam. Ko so ga pozneje vprašali, kako se je počutil popolnoma sam na neskončnem morju, ni znal odgovoriti. Še vseh vrst plavanja ni poznal, in vendar je plaval celo v obleki 12 ur, dokler ga niso rešili neki ribiči.
Tekma s smrtjo
Herbert Breuer, Nemec, je bil na letovišču na Severnem morju. Bila je ravno oseka in obala se je vsa lesketala v lepem belem morskem pesku. Breuer se je ravno sprehajal in je zašel nekoliko predaleč v morje. Ker pa je manjkalo še dve uri do plime, se je vlegel in trdno zaspal. Kdo bi mogel popisati njegov strah, ko se je prebudil in zapazil, da morje z neverjetno naglico leze in obkroža njega samega. Ker ni znal plavati, mu ni preostajalo drugega, kakor da beži, da teče s plimo in smrtjo. Tekel je za svoje življenje in zmagal. V sedmih minutah je pretekel skoro tri kilometre, kar je svojevrsten rekord.
Skok, ki še do danes ni premagan
Naravnost edinstven skok v višino je naredil Rudolf Moser, Avstrijec, za časa svetovne vojne v tretji soški bitki. Njegova četa je bila pripravljena, da napade italijanske jarke. Kljub velikim izgubam se je posrečilo, da so zavzeli nekaj jarkov. Nenadoma pa so začele italijanske strojnice trositi smrt. Moser je stal neposredno pred veliko žično ograjo, ko je spoznal, v kakšnem položaju je. Ni dolgo premišljal. V polni bojni opremi je preskočil z mesta ograjo in s tem rešil svoje življenje. Preskočil je 1.64 m, in ko je na prošnjo svojih tovarišev hotel v zaledju še enkrat ponoviti ta skok, ni mogel več skočiti kakor 1.23 m. Še danes mu je ta skok uganka, še danes ne more razumeti, kje je dobil ono neverjetno moč. Bil je strah pred smrtjo, ki mu je dal moč za neprostovoljen rekord.
71 let je delal v isti tovarni
Strelec je takole skril sebe in svojo puško v vejevje, da ga sovražnik ne opazi.
Letošnji potres v Tur čip je zahteval 800 človeških življenj. Okoli 10.000 ljudi je ostalo brez strehe. Slika
kaže turški dom v razvalinah.
Anekdote iz srečne Rusife
Pred nekaj leti na nekem moskovskem bulvarju: Neki tujec je zamišljeno pohajkoval med množico. Naenkrat se ustavi: »Kdo je tisti človek?,« je vprašal svojega vodnika in pokazal na neko ubogo, razcapano postavo, ki je pometala cesto. »Mqž ima nenavadno inteligenten obraz.« — »To je znameniti fizik in nekdanji univerzitetni profesor Trofim Feodorov.«
»Hm,< se čudi tujec. »In ta snažilec čevljev? Tudi ta se mi ne zdi navaden proletarec.« — »Ta je bivši docent visoke rudarske šole Gregor Molotov, zelo čislan in znan geolog.«
»Kaj pa tale prodajalec^ časopisov,« izprašuje tujec dalje. »Gotovo je kakšen komponist ali dirigent, kaj ne?« — »Ne, ta ni noben godbenik, ta je bil nekoč eden najsposobnejših juristov, Semjon Markovič.«
»Srečna dežela,« pripomni tujec, »kamorkoli pogledaš, sami inteligenti. Kaj nimate pri vas nobenih nešolanih ljudi?« — »Toda... več kot preveč!« — »Kje 60 pa ti?«
Tu 6e vodnik nagne k tujcu in mu zašepeče na uho: »V Kremlju...«
Napredek
»Tovariši,« kriči govornik 6 hripavim glasom, »to vendar ne gre, da gledate na razvoj tehnike tako pesimistično. Sovjetska tehnika je čudovita stvar! če bomo načrt naše druge petletke v naslednjih desetih letih uresničili, potem bo lahko imel vsak hišni upravitelj svoje lastno letalo.«
»Smešno,« pripomni nekdo izmed poslušalcev. »čemu naj mi bo vendar letalo?« — »Čemu? pomisli vendar, tovariš: sedaj si v Moskvi in nenadoma izveš, da delijo v Kazanu margarino. V naslednji minuti sedeš v aeroplan, se pelješ v Kazan in že imaš margarino.«
Talne volitve
Ivan Galubkin pride na volišče. Predsednik volilne komisije mu izroči zalepljeno kuverto, v katero je že poprej vtaknil listič.
»Tako tovariš, sedaj vrzi to kuverto v urno.«
Toda Galubkin je radoveden, rad bi pogledal v kuverto.
»Stoj,« ga posvari predsednik. »To ni dovoljeno! Ali ne veš, da eo volitve tajne?!«
Dosmrtna služba
Za časa svojega bivanja v Moskvi je imel francoski romanopisec Andre Gide od sovjetske vlade posebno dovoljenje, da si je smel ogledati najbolj zanimive in tudi najbolj skrite dele Kremlja. Končno je prišel pred neki stolp z razgledno galerijo.
Po ozkih stopnicah je splezal navzgor. V stolpu je naletel na nekega zdolgočasenega proletarca, ki je sedel pred nekim zaklenjenim zabojem.
Pest! Govorite tiho, prosim Vas. Mislim, da se Vaša dobra skrbnica mis Gertil še nič ne meni za mojo glavo. Ne bi hotel vzbuditi njenega zanimanja in mi je ljubše, da tudi vnaprej ne ve, da je za to glavo razpisana nagrada.«
Gospod Ralph je pokleknil k postelji in jo začel brisati.
»Samo malo časa imava,« je dejal. »Zato bova skušala vprašanja, na katera si morava odgovoriti, najprej
Pierre Bžnoit:
VELIKI JEZ
Roman iz irskih bojev za svobodo
57
kjer smo podpisali predajo, so ostali Gospod Ralph je vneto brisal tla.
 ....................-	_	poškodovani.	Vas	je	vrglo	proti	steni,
urediti. Kako" se Vam "godi, gospod kier ste obležali v nezavesti. Saj raz-
vsi razen Vas, gospod profesor, ne- Ponovil je svoje vprašanje:
»In drugi? AH se ne zanimate zanje?«
profesor?«
»Mislim, da je sedaj dobro.« »Hvala Bogu, napravljali ste nam skrbi.«
»In Vi,« sem rekel. »Koliko časa angleški prijatelje.«
umete, da ta čas ni bil posebno pripraven, da bi se brigali za Vas. Možje in žene, ki bi to radi napravili, so pa gospod profesor.« v istem trenutku prijeli naši dobri
»Pearse?«
»Preteklo sredo je bil ustreljen,
ste že tukaj? Nihče ni vedel, kaj se je zgodilo z Vami.
»Vem tudi,« sem rekel, »kako sta v tem xrenutku nastopila gospod Har-
»Zato sem pa še pri življenju. vey in gospod Idzumi.«
Vns, gosf>od profesor, so prinesli v
»S svojimi listinami v rokah sta
Molčala sva. Gospod Ralph je stiskal iz gobe rjave kaplje, ki so padale v posodo.
»Ali ni nikogar več, gospod profesor, ki bi Vas mogel še zanimati?«
»In grofica Markiewiczeva?« sem prašal s tresočim glasom.
Gospod Ralph je pobral svoje stvari in napravil korak, kot da me hoče zapustiti.
»Grofica Markieviczeva«, je rekel.
»V zaporu čaka, da bo njen slučaj rešilo vojho sodišče. Sodba bo kmalu.«
Smeje je še pristavil:
»To bi bilo vse, ali ne? Da, o resnici, Saj res ni nikogar več... Na svidenje, gospod profesor.«
Z vzklikom prestrašenosti sem se dvignil v postelji.
»Ah,« sem vzkliknil, »Ralph, za
bolnišnico 29. aprila zvečer. Jaz sem napravila peklenski hrušč. Istočasno prišel skoraj istočasno. Toda, kakor so pa profesorja Henriksena s puški-se spodobi, po zadnjih stopnicah. Po- nimi kopiti prisilili, da je ostal. Niti navijam Vam, da je ta moja zaj>osli- polkovniku Harveyu niti baronu Idzu-tev čisto prehodna. Ima pa dvoje miju se ni pripetilo ničesar. Nasprotno,
prednosti: prihranim si nekaj denarja $ svojim energičnim nastopom sta vo-	„
in na uslugo sem svojim prijateljem.« jake naravnost presenetila in sta v ustreljeni včeraj, ostali pa predvčeraj-Pomenibno se je smehljal, ko mi družbi s profesorjevi Henriksenom šnjim.« je rekel:	odšla ... Več nisem mogel videti; zdelo
»Ali se nič ne zanimate zanje?« 6e m; je namreč bolje, da sem se umak-»Do zadnjega torka sta me o njih nil, da mi ne bi bilo treba dajati po-obveščala baron Idzumi in polkovnik jasnil, ki bi jih od mene zahtevalejeve-Harvey«, sem dejal z muko.
»Morda sta Vam oba gospoda pozabila povedati, da se morate njima zahvaliti za svoje življenje. Zdi se mi prav, da Vam povem.«
»Clarke?'
»Tudi v sredo ustreljen?«
»Mac Donagh?«
»Prav tako v sredo ustreljen,«
»Connoly?«
Obsojen na smrt. Toda vsi so človekoljubi. Z izvršitvijo obsodbe bodo božjo voljo ostanite vendar.« počakali toliko čas, da bo lahko sam Prišel'je nazaj. Bil je bled; smeh-stal pokonci.«	ljaj	6e je.
»Mac Bridge?«	»Prenehajte vendar s to strašno
»Tako kot Plunkett, Edvard Dally, komedijo. Ali ne vidite, da nimam no-William Pearse in drugi. Eni so bili bene moči več.«
»Res, gospod profesor.«
»Dovolj, Ralph, dovolj. Pripoveduj-»Grof Antrim?« sem vprašal tiho. je mj( ah, pripovedujte mi.«
»Njegova Visokost«, je dejal gospod V tem trenutku 6em zaslišal v pred-Ralph s svojim ravnodušnim glasom, v sobi tih korak. Proti nama je prihaja-katerem sem opazil, da v njem vse la dostojanstvena in hladna mis Gertie
ste čete Njegovega Veličanstva Geor- trepeta. »Njegovo Visokost so prijeli z rokami prekrižanimi na prsih.
ga V,
»Baron Idzumi in polkovnik Har-
26. aprila in takoj odvedli v traleejske	Gospod Ralph je izpustil gobo na
ječe. Toda, saj razumete, kako vpli- tla.
vey sta pred dvema dnevoma odšla iz vajo na starega človeka taka razbur- Ko se je priklonil, da bi jo pobral,
»Kaj počneš tu, tovariš?« ga je vprašal pi* satelj.
»Pazim na zastavo. V tem zaboju je namreč rdeča zastava, ki jo bomo razobesili takrat, ko izbruhne svetovna revolucija.«
»Tako, tako,« je kimal Gide. »Kakšna pa je plača? Ali zadostuje za življenje?«
»Plača je res slaba,« je odgovoril lačni ubožec, »toda služba je stalna in mesto imam zagotovljeno do smrti.«
Beg s Hudičevih otokov
Novembra meseca lanskega leta so 6 »Hudičevega otoka« v Južni Ameriki, kamor Francija pošilja svoje zločince, pobegnili štirje kaznjenci. Posrečilo se jim je zmakniti majhen čoln in ubežati iz kraja, odkoder je beg skoraj nemogoč, ozir. te doleti nasilna smrt, preden moreš svojo svobodo količkaj izkoristiti.
Tedne in tedne so blodili po morju kakor sta jih zanašala veter in valovje ter napol mrtvi od žeje in lakote dospeli do nekega otoka v Antilih, kjer so sicer dobili hrano in obleko, mirnega kotička pa jim oblasti niso dovolile, ker se niso hotele zameriti francoskim postavam. Pognali 60 jih naprej po 6vetu po široki morski poti, jim mahali v pozdrav in jih zgubili izpred oči. Kakor po čudežu so ubežniki dosegli neki večji otok nekaj stotin kilometrov od prejšnjega; ameriška »Salvation army«, nekako nepristransko človekoljubno društvo, jih je lepo sprejelo, jim postreglo in dalo možnost začeti novo življenje.
Razkropili eo se na vse strani, eden izmed njih, Vaudet, je odšei na otok Porto Rico, kjer je začel pošteno delati in hrepeneti po domovini, po Franciji. V nekaj mesecih si je nabral toliko denarja, da je imel za vožnjo. Vkrcal se je pod izmišljenim imenom, na ladji pa je nekemu prijatelju neumno izblebetal svoje dogodivščine. »Prijatelj« je opozoril ladijskega kapitana na nevarnega potnika, kapitan pa je obvestil po radiu francosko policijo.
Ko je ladja pristala, je že čakala policija in strogo pregledovala potnike, toda ni 6e ji posrečilo najti pravega. Skočil je namreč v morje in priplaval na varen kraj, ee odpeljal v Pariz in uredništvu nekega časopisa izjavil: »Svoj prvi zločin sem izvršil v sili razmer. Svoj dolg človeški družbi sem temeljito poplačal, pa so me hoteli po krivici še huje kaznovati. Zato sero ušel, prebrodil 6000 km v majhnem čolnu po viharnem morju v družbi blazneža, da se postavim za svoje pravice!«
Dublina«, sem dejal. »Vem, da sta jenja, poleg tega še samotna celica, ki sem slišal, kako je šepetajo iztisnil iz J	Cehov	Ue	va*' i irra «0roln J ©v vrt« -Dunaj: l9-10
J ------!!--	1» 1	-	-	!1	_	~	<%	2	—	A--- v   *  ---------------•m	m	—	*	—	—	1	—	\T	.	«	.	-	—	?	*	  .	••	—	~	—	•	.	J	J	(Jf-
Ameriške države,
v katerih ga najbolj .cukalo*
Pri raziskavanju, s katerim se je bavil kalifornijski vinski institut (na programu je bila ugotovitev, v katerih ameriških državah so ljudje najaktivnejši prijatelji vina) so izšle kot absolutne zmagovalke tri severnoameriške države: Kalifornija, New* york in Illinois. Prijatelji vinske kapljice pa so se v teh treh državah pokazali celo za tako odlične »pospravljalce«, da so v letu 1937 vtroje spili tretjino več vina kot vseh ostalih pet in štirideset držav. Letni »konzum« teh treh držav se je »natekel* na 125 milijonov litrov ali v odstotkih 52r/o vse narodne vinske potrošnje. Med temi tremi »vinskimi sestricami« je spet daleč spredaj Kalifornija. Na drugem mestu je Newyork, je pa precej za Kalifornijo, Kakor vidimo, so tudi v »Novem svetu« ljudje žejni.
Radio
Programi Radio Ljubljana
-o P°n(,dcJlck, ta. maja: 12 Vsakem n nekaj (plošče)
/ \ ?ro^R — Napovedi — 13.20 Iz opernega sveta (plošče) — 14 Napovedi — 18 Zdravstvena ura: Kako se zaščitimo pred napadi iz zraka (g. dr. Ladisl*^ ]y,nc) — 18.30 Zd. Fibich: Sarka, fantazija (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: Zofka Kvedrova - v spomin na (50 letnico rojstva (ga. pfof. Marja RorŠnik) — Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura: Ali Paaa Rizvan* begovič in vstaja Hercegovcev 1. 1851 (Ahmed M urad" bogovi6, knjiž., Zgb) — 1.0.50 Zanimivosti — 20 Koncert kla«sikov in romantikov (Rad. orkester) — 21.10 Koncert klavirskega kvarteta (gg. Sl .Korošec, Ivan Trost, Gustav Mtiller, Herbert Svetel) — 22 Napovedi, poročil« ~ 22.15 V oddih (igra Rad. orkester).
Drugi programi
Ponedeljek, 16. maja: Belgrad-Zagreb: 20 Oper*
— Vragu: 19.30 Smetanova opora »Dalibor« — Varšavo-20 Zab. konc., 22 Ork. kone. - Sofiju: 19.45 Simf. ko"0-
— Budimpešta: 20.10 Fiih. kone., 22.30 Kvintet.
Jazz — Trst-Milan: 21 1'ihala — Rim-Bari: 17.15.
»Oba sta prav tako skromna kot pred svojim odhodom napravila vse je v tem času še razmeroma mrzla. V sebe:
—	.	I	  .	1	J	,	1.	___1 _	^	~	f	.	.	\A	n	V-	n	rt	/1	1,!	n	O	A	A	^	n	n	fl	Ml	W	ni	rt	_	^	1
dobra«, sem šepetal.
»In hrabra, gospod profesor. Lahko Vam povem, kako so se stvari odigravale. Ko je granata udarila v sobo,
potrebne korake pri generalu	Mai- nedeljo, 30. aprila,	so	(Ja	našli	v nje-	»Tudi ona čaka obsodbe v ječi. Hra-
vellu, da se bom lahko vrnil v Fran- govi celici mrtvega. Jetničar ga je pri- bra je. Sledila bova njenemu zgledu.«
'šel ravno vprašat,	ali	bi	želel	priso-	Gledal je vstran.
slvovati maši.«	Mis Gertie je stopila med naju.
cijo. Neizmerno mnogo sem jima dolžan.«
Ork. kone., 20 Kmečka Roclbn, 22.30 Zab. kone. -- “ , lin: 19.10 drieprove skladbe, 30 Operotna in filmsK« Ij — Vratislava-Uamhurg: 20 Plos. tri. harmonikarje' solistov — tipsfco: 19.10 Mladinski kone., 20 A°p|„ 7.bor, 21 Sibeliusovo skladbo — Stuttgart: 1?.3« in zab. gl. - Strasbourg: 21.43 Zbor, 22.15 Kora«*
►Sloveniti dom* Izhaja Tiak delavnik ob 12. Mesefna oaro^nlna 12 Din, ca tnoienutro O Din UrednlJtvoi Kopitarjeva a lira i/lll Irlelon 4001 do 100» Upravai Kopitarjeva olica *■
7.a Ingotlovantka tiskarno v Llnblianii K te* Izdaiatelii Ivan Rakovec. Uredniki loj.e KošiFrk