Posamezna številka 10 vinarjev. Stev. 264. V LlnDljoni, v sredo, 18. novemora isu. LeiO XL1L e=š Velja po pošti: s Sa oelo leto naprej . . K 26'— n en meseo „ . . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— ■a ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Z> celo leto naprej . . K 24'— sa en meeeo „ . . „ 2'— V ipravi prs|enan meseCno „ 1*70 s Sobotna izdaja: — aa oelo leto....... V— sa Romčl|o oeloletno . „ 9'— a ostalo inozemstvo. „ 12-— r : '•t £ 1 1 1 1 m % 'V*, j Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat...... 13 „ za večkrat primeren popnst. PorsCna oznanili, zahvale.osmrtnice lil: enostolpna pedtvrsta po 2Ivin. ■■■ Poslano: : enostolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Bedna letna priloga Tomi red B3T Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/ffl. Rokopisi se na vračajo; nofranklrana pisma se ne bb sprejemalo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne brantlnloe avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Porazi Srbov. O PADCU V AL JEVA. Dunaj, 17. nov. Z južnega bojišča se uradno poroča: Na južnem bojišču so naše čete dosegle reko Kolubaro in jo deloma prekoračile, čeprav so Srbi vse mostove razrušili. V Valjevo, kamor je že došlo višje poveljstvo, je bil hitro vpostavljen mir in red. Mesto je od srbskih čet močno prizadeto. Mali kavalerijski oddelek je včeraj Ujel 300 Srbov. BELGRAD PRED PADCEM. Budimpešta, 17. novembra. S savskega obrežja se poroča: Sedaj je le še vprašanje par dni in na Kalimegdanu bo plapolala avstrijska zastava. Belgrad se ne more več dolgo držati. Napadi se od vseh strani čezdalje bolj približujejo mestu. Naši monitorji od četrtka zvečer naprej neprestano vznemirjajo Kalimegdan. Čez dan grome ladijski topovi, ponoči pa oddajajo strele pri svetlobi reflektorjev naši težki topovi. Vsak strel zadene. V soboto zjutraj je šla v zrak vsa muni-cija skladišča za smodnik ob podznožju Kalimegdana. Srbi, ki so v prvih časih tratili smodnik, sedaj le slabo odgovarjajo na ogenj naše artiljerije. (Kalimegdan je znamenit park, ki leži južno od belgrajske trdnjave.) V nedeljo zjutraj se Je pričet naskok na Belgrad. Središče boja je Kalimegdan. Boj sam se vrši v takozva-nem zemunskem kotu. V tem napadu pripada glavna vloga našim monitorjem. Naša armada, ki je z naskokom vzela Skele in Obrenovac, je osvojila v Savskem kotu Sobros in Vračko. Srbi so se v nedeljo dopoldne pomaknili nazaj, da napravijo pred Belgradom obroč. Naša artiljerija je vzela utrdbo za utrdbo. V Belgradu vlada nepopisna panika. Dunaj, 18. novembra. Vojni poročevalec »Tagblata« brzojavlja, da se padec Belgrada pričakuje v najkrajšem času. Novi Sad, 18. novembra. Prodiranje iz Obrenovca proti Belgradu se je pričelo. NAS PARLAMENTER V BELGRADU. Graški listi poročajo iz Novega Sada 17. t. m. ob 4. uri 20 minut popoldne. Poveljnik naših čet, ki operirajo pred Belgradom, je odposlal v ponedeljek zvečer v patruljenem čolnu v Belgrad nekega stotnika generalnega štaba kot parlamen-terja, ki je pozval mestnega poveljnika, da naj se mesto v eni uri uda. Ker se do 10. zvečer ni odgovorilo, so otvorili zvečer vsi topovi ogenj na mesto. OD JUGA PROTI BELGRADU. Budimpešta, 17. nov. (Kor. urad.) »Az Estov« poročevalec naznanja: Vojne operacije ob Savi so se z zavzetjem Obrenovca zelo olajšale. Dasi vodi cesta iz Obrenovca proti vzhodu neprestano med gorami, so ob zavzetju Obrenovca izginile vse umetne ovire; prodiranje bo otežko-čeno le vsled terenskih razmer in pa vsled izvrstnih srbskih artiljerijskih postojank. Belgrajska brambna črta se začne na višini Gorica. Na vseh višinskih točkah pogorja, ki se razteza do Avalske gore, so postavljene artiljerijske baterije. Vse znamenja kažejo, da bodo bližnji dnevi prinesli velike dogodke, BREZUPNO STANJE V SRBIJI. Dunaj, 18. novembra. »Reichspost« prinaša sledečo brzojavko iz Sofije: Posebni dopisnik »Utra« brzojavlja iz Niša, da je polom srbske armade od včeraj popolnejši. Srbi se v begu umikajo proti Uži-cam, južno od Valjeva. Srbski armadi primanjkuje municije. Med prebivalstvom in tudi med armado vlada velika prepade-nost. Množica ranjencev je brez zdravniške pomoči. Na tisoče beguncev iz notranje Srbije tabori v Nišu po cestah in na kolodvoru. Tujci, posebno Rusi, so odpotovali v Sofijo. Prebivalstvo želi čezdalje bolj, da se ustavijo sovražnosti in ima rajše, da Avstrijci hitro zasedejo Srbijo, kakor da bi se vojska še dolgo časa vlekla. Vojni poročevalec »Grazer Volks-blatta« poroča iz Novega Sada: O zavzetju Valjeva izvem, da se ni izvršilo, kakor se je prvotno sodilo, po pomikanju čet vsled obkolitve, ampak naše čete so prodrle sovražno črto. Srbska armada je bila vsled tega prerezana na dva dela. En del zasledujejo naše čete v smeri proti vzhodu, drugi del je bil pa potisnjen proti jugu. Samo pri glavnem napadu je bilo ujetih okoli 1000 Srbov in zaplenjenih zelo veliko vozov. Naše čete so prejele za svoje sijajno delovanje dvojno plačo. VTIS SRBSKEGA PORAZA V SOFIJI. Budimpešta, 17. novembra. »Az Estov« poročevalec brzojavlja iz Sofije z dne 15. t. m.: Zmagovita ofenziva avstro - ogrskih čet v Srbiji vzbuja tu vsepovsod veliko vesolje. Cela evropska vojna Bolgarov ne zanima toliko kakor srbsko bojišče. — Glasom iz Niša do-šlih obvestil beže na črti Šabac—Kru-panj premagani Srbi čez drn in strn. Štirje polki so že uničeni — deloma pobiti, deloma ujeti. Glavni vojni stan je iz Valjeva premeščen v Kragujevac. Enako veselje vzbujajo v Sofiji turške zmage v Kavkazu. i SARAJEVSKI ŽUPAN ČESTITA ZMAGOVALCU PRI VALJEVU FCM. POTI-OREKU. Sarajevo, 18. nov. Župan Čurčič je v imenu deželnega glavnega mesta brzojavno čestital povodom zmage pri Valjevu in Najvišjega odlikovanja višjemu armadnemu poveljniku fcm. Potioreku. V brzojavki na-glaša, da bo zabeležila povestnica z zlatimi črkami slavna dejanja fcm. Potioreka, ki ustvarjajo za vse večne čase zadoščenje svetemu in upravičenemu maščevanju naše monarhije in se kaznuje sovražnik, kakor je zaslužil. Brzojavka konča: Naša dežela je presenečena Vašemu vodstvu in dovoljujemo si, da globoko hvaležnost naših src zvesto izraža čuvstva vseh pravičnih sinov naše domovine, ki Vam kličejo trikratni živio. Fcm. Potioreku je došlo še veliko čestitk iz vseh delov dežele. DUNAJ V ZASTAVAH. Dunajski župan dr. Weiskirchner je povodom zmage naše armade v Srbiji odredil, da se naj na vseh mestnih poslopjih in zavodih izobesijo zastave. HUD BOJ MED AVSTRIJCI IN ČRNOGORCI. Kodanj, 17. novembra. Graški listi objavljajo: »Reuter« poroča iz Cetinj 15. novembra: Zadnje tri dni se bije hud boj med Avstrijci in Črnogorci v Grabovu. AVSTRIJSKI LETALCI NAD BAROM. Dunajski listi poročajo: Minulo sredo se je pojavilo nad Barom več avstrijskih letalcev, ki so metali bombe. Poškodovana je bila vila princa Danila. Ljudje niso bili ubiti, pač pa jc bila uničena vsa oprava vile. V vili biva zdaj princezinja Milica. SRBOM SE MEŠA. Bukarešt, 17. novembra. »Univer-sul« poroča dne 12. t. m.: Srbski princ Jurij se je razgovarjal v Ivladovu z nekim rumunskim odvetnikom, kateremu je zatrjeval, da bo Avstro-Ogrska najkasneje v dveh mesecih prosila za mir, in sicer za Srbe zmagovit mir. V Bitolju je bila velika slavnost radi »zavzetja Sarajeva«. Vojska i Kosi. Dunaj, 17. nov. i Uradno se razglaša: Naše čete, ki so prodrle iz okolice Krakova, so osvojile včeraj prednje utrjene sovražne črte severno od državne meje. V okolici Wolbroma in Pilicc so došli R"si po večini le toliko daleč, da jih je dosegel samo artiljerijski oi?enj. Kjer je napadla sovražna artiljerija, je bila odbita. En naš polk ie ujel 500 Rusov in zaplenil dva od- delka strojnih pušk. Nemška zmaga pri Kutnem že učinkuje na splošni položaj. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Holer, generalni major, XXX Berlin, 17. nov. (Uradno,) Operacije na vzhodnem bojišču se dalje ugodno razvijajo, Podrobnih poročil ni, Višje armadno poveljstvo. r XXX Na severnem Poljskem napreduje nemška ofenziva na obeh straneh Visle proti Plocku in Lowiczu, ki leži zahodno od Varšave. Nenaden pojav nemških čet v tem kraju je napotil rusko vojno vodstvo, kateremu se kljub močni konjenici ni posrečilo dobiti vpogled v novo grupacijo Hin-denburgove armade, da je pomaknilo znatne bojne sile iz srednje Poljske proti severu, Na južnem Poljskem so poskušali Rusi prodreti do krakovskega trdnjavskega ozemlja, Bili so pa v okolici Žilice in Wol-broma odbiti. Wolbrom leži blizu 40 km severozahodno od Krakova, Pilica pa 12 km severozahodno od Wolbroma. Južno rusko krilo je prodrlo do črte Slomniki— Nowe Brzesko. Kraj Slomniki leži 20 km severno od Krakova, Nowe Brzesko pa ob Visli 30 km vzhodno od Krakova, Na tej črti so se Rusi utrdili in upali, da bodo tudi lahko vzdržali napade, Naše čete so pa prešle k protinapadu in vrgle Ruse iz njihovih utrjenih postojank. VARŠAVSKI GUVERNER V NEMŠKEM UJETNIŠTVU. Berlin, 17. novembra. Med ujetniki iz bitke pri Kutno je tudi varšavski guverner pl. Korii s svojim štabom. Berolin, 17. novembra. (Kor. urad.) »Berliner Tageblatt« poroča o ujetju varšavskega guvernerja: Guverner baron Korff se je bil zgodaj zjutraj s svojim adjutantom odpeljal iz Varšave v privatnem avtomobilu. Vozili so se proti Kutnu, ne da bi vedeli, da so Nemci po hudem boju to mesto zasedli. Guverner je pri Tarnovvu nenadoma zadel na končine nemške konjence in se skušal obrniti in ubežati, toda dragonci so ga dohiteli in ga ujeli, ne da bi se bil upiral. Ujeti varšavski gubernator baron Korff je velik mož, junaško postave z dolgo, sivo brado, ki mu sega do prs. Oblečen je bil v generalsko uniformo s kožuhom. Peljali so ga z avtomobilom v Gnezno (Gnesen), kjer je prenočil v hotelu Hansch. Baron Korff govori iz-borno nemško, a izjavil je, cla želi biti sam, ker ni dobro razpoložen. Njegov šofer je Poljak, ki so ga začasno pustili v svobodi, ker je civilist. Šofer je pripovedoval, da so v Varšavi že vkorakali je v mesto smatrali za neizogibno in da so zato mesto zapustili že vsi vojaki. Bombe nemških letalcev so povzročile večjo škodo, kakor se je uradno priznavalo. Gubernatorja in njegovega pobočnika je stražila v Gneznu straža z nasajenimi bajoneti. Dne 17. t. m. so odpeljali ujetnika v notranjo Nemčijo. HINDENBURGOVO ARMADNO POVELJE. Berlin, 18. nov. »Berliner Tageblatt« prinaša iz Thorna naslednje armadno povelje generalnega polkovnika Hindenbur-ga: Njegovo veličanstvo cesar je odgovoril na moje včerajšno brzojavno poročilo: Generalni polkovnik pl. Hindenburg. Za včeraj in danes doseženi, veliko obetajoč uspeh operacij, katere vi vodite, vam vesel pošiljam svojo cesarsko zahvalo. Tudi vašega načelnika generalnega štaba in vseh drugih sodelovalcev se spominjam z najvišjim priznanjem. Tudi vašim vrlim četam, ki nikoli ne odpovedo, izročite moje pozdrave in zahvalo za neprekosljive napore v pohodih in bojih. Moje najboljše želje vas spremljajo v prihodnjih dneh. Viljem, — Hindenburg pristavlja v armadnem povelju cesarjevi brzojavki: To najvišje priznanje naj vas spodbuja, da tudi v bo doče vršimo svojo dolžnost. NAVDUŠENJE V BEROLINU. Berolin, 17. novembra. (Kor. urad.) Med prebivalstvom vlada navdušeno razpoloženje radi zmag na vzhodnem bojišču in v Srbiji; listi poudarjajo stra-tegični pomen avstro-ogskih uspehov proti Srbom. RUSKO PRIZNANJE. Berlin, 17. nov. Ruski generalni štab poroča, da so se v vzhodni Pruski razvili boji na črti Stalluponen—Pillkallen in da je Johannisburg zavzet. Nasprotno pa priznava nemško napredovanje pri Kališu. RUSI O SVOJIH POSTOJANKAH NA BOJIŠČU. Dopisnik londonskega lista »Daity Mail« poroča iz Petrograda: V bližnjih dneh se bo pokazalo, al) bodo mogli Nemci dolgo bojno črto, ki so jo utrdili že poprej zaradi brambe svoje meje, držati. Med Thornom in Krakovom sc silovito trudijo, da ruski upad v Nemčijo in Avstrijo preprečijo, Položaj na vzhodu da je sedaj enak onemu na zahodu po bitki pri reki Marne. Nemci da so se umaknili, ampak v svoje utrjene postojanke in imajo pred Rusi to prednost, da imajo trdnjavo Thorn za hrbtom. Rusi da so se držali že več dni v daljavi 32 km od Thorna in da so sovražnika na črti med trdnjavo in Kališem hudo napadali. Iz zadniih poročil da se pa razvidi, da so se Nemci obrnili, da napad Rusov odbijejo. KAKO JE V KRAKOVU. »Novva Reforma« porača: Krakovska »zračna straža« je pričela z delovanjem. 14. t. m. zgodaj zjutraj smo videli nad mestom naše zrakoplove, ki so neprestano krožili, vršeč zračno stražo nad trdnjavo in mestom. Zadnje dni je zapustilo Krakov okoli 00.000 ljudi. Večina jih je odpotovala proti Dunaju, kjer pa niso mogli vsi dobiti prostora, zato so jih poslali v Prago, odkoder so jih razposlali v razna mesta Češke. Od sedaj naprej vlaki več ne vozijo iz Krakova samega, ampak iz mesteca Podgorce, ki je istotako izpraznjeno. Mestni magistrat je naznanil, da se bodo vslecl ojačenja posadke nastanili vojaki tudi po zasebnih hišah. Vsak mora vojake sprejeti, sicer bo strogo kaznovan. Krakov izgleda sedaj, ko je izpraznjen, kakor praznične dneve: vse trgovine so zaprte, ulice prazne. RUSKI POPI V LVOVU. Dunaj, 17. novembra. Ruski popi, katere je poslal nadškof Antonije v Lvov, da tam rusificirajo rusinsko prebivalstvo, so doživeli popoln neuspeh, ker so propovedovali izključno v ruskem jeziku, pa jih ni nihče razumel. Sedaj so prisiljeni, da svoje ruske pridige prevajajo na rusinski jezik. NOVI NEMŠKI NAČRTI PROTI RU* SOM. Milan. »Corriere dela Sera« pripominja k novi nemški ofenzivi desno in levo od Visle s središčem v Vloclavsku. To je izboren poskus, da se rusko prodiranje ustavi. Čas je jako dobro izbran. Ofenzivo pospešujejo boji na vzhodno pruski meji in pa izvabljanje Rusov na črto Kališ—Čenstohov s počasnim umikavanjem. DFBRECINSKI REFORM. SEMENIŠČ* NIKI NA BOJIŠČU. Dcbrecin, 17. novembra. (Kor. urad.) Slušatelji tukajšnjega reform, kolegija so se odpovedali pravici do oprostitve od vojne službe in se javili k vojakom. Včeraj jc bilo pri naboru 43 potrjenih. RUMUNI NA OGRSKEM OSTANEJO SLEJKOFREJ ZVESTI DRŽAVLJANI. Budimpešta, 17. nov. (Koresp. urad.) Kronstadtski list »Desteotaren« piše z ozirom na akcijo ministrskega predsednika grofa Tisze: Državi nevarnih tendenc ali centrifugalnih aspiracij med nami ni in jih nikoli ni bilo. Le fatalno napačno razumevanje in tu in tam prevelika vnema si je mogla izmisliti fantom rumunskega ireden-tizma. Narod, kakor je naš, ne more nikdar postati izdajalec od dedov prejetih izročil. RUSKI NAMENI V SEDANJI VOJNI. Soiija, 18. novembra. List »Utro« navaja članek ruskega profesorja Jastrebova v časniku »Birževija Vjedomosti«, ki pravi, da mora biti cilj Rusije v sedanji vojni osvojitev Armenije, Male Azije, Bospora in Dardanel z bolgarskim zaledjem, tako da bi Črno morje postalo popolnoma rusko. — »Utro« pristavlja: Kliče se nas torej na pomoč zato, da bi postali sužnji države, v kateri so javne naprave popolnoma drugačne kot v naši mali, toda svobodni domovini. To naj bodo torej ideali, za katere so se vzgojevale cele generacije in za katere ie padlo na desettisoče žrtev. Jastrebov odpira tudi najbolj zaslepljenemu rusofilu med nami oči, da se mora Bolgarija boriti z vsemi močmi proti temu, da bi Črno morje postalo popolnoma rusko. Ker želje Jastrebova kakor tudi suženjstvo Macedonije podpirajo ravno države trojnega sporazuma, se morajo vse bolgarske moči organizirati proti tem tendencam. OLAJŠAVA UJETNIKOM V RUSIJI. »Jiskra« poroča: Car je izdal nove predpise, kako je ravnati z vojnimi ujetniki. Odredil je, da bi se z ozirom na to, da so zvesto branili svojo domovino, ravnalo z njimi po človeško. Nihče ne sme biti oviran v izpolnjevanju svojih verskih dolžnosti. Razen orožja, konj in vojnih dokumentov naj se jim pusti njih imetje, oziroma nazaj da, kadar pojdejo v svojo domovino. Ako bi skušal ujetnik pobegniti, se ga ne sme postaviti pred vojno sodišče, ampak mora biti samo ostreje kaznovan. Oporoke ujetnikov se morajo shraniti in se ima ravnati z njimi kakor s testamenti ruskih vojakov. Splošno naj se ravna z ujetniki po dostojanstvu, ki so ga uživali v svoji armadi. Častniki naj dobivajo enako gažo kakor prilični častniki ruske armade. NA VZHODNEM BOJIŠČU NI JAPONCEV. Berolinska »National Zeitung« je poročala, da so v bojih pri Eyotkuhnen in Stalluponen v Vzhodni Prusiji ujeli Japonce, ki so na ruski strani s topovi streljali. Merodajne strani v Berolinu pa izjavljajo, da ni tem ničesar znanega. RUSKI PRORAČUN. Ruski dumi so predložili proračune uprave indirektnih davkov in uprave za prodajo žganja. Dohodki so za 1. 1915. pro-računani na 605,570.600 rubljev, medtem ko so bili za leto 1914. proračunani z 1.307,251.600 rublji. Izdatki za leto 1915. se proračunavajo s 125,684.666 rublji, letos pa na 242,535.316 rubljev. Proračun carinske uprave se z ozirom na vojsko pro-računava za 1. 1915. na 235,912.491 rubljev, letos se je proračunaval na 374,785.988 rubljev. ČRNOGORSKI NIKOLAJ PROSI BREZUSPEŠNO CARJA ZA POMOČ. Budimpešta, 17. novembra. Iz zanesljivega vira se poroča: Črnogorski kralj Nikolaj je naprosil ruskega carja Nikolaja, da naj mu polije z ozirom na velike izgube Črnogorcev v bojih z Avstro-Ogrsko na pomoč v Črnogoro ruske vojake in častnike. Car je odklonil prošnjo, češ da potrebuje Rusija zdaj sama vojake. TRIJE RUSKI UJETNIKI POBEGNILI. Dne 6. t. m. sta ušla iz grada Varol-zalofak, kjer sta bila internirana kot vojna ujetnika, ruska nadporočnika Jurij Al-bokrinov in Eban Aftančenko s svojim slugo Hugo Petrovecz. Boji do zahodu. Berolin, 17. novembra. Tudi včerajšnji dan na zahodnem bojišču je splošno mirno potekel. Južno od Verduna in severnovzhodno od Cireyja so Francozi brezuspešno napadli . Izgube angleškega brodovja ob belgijski obali. Lipso. »Leipziger Tageblatt« poroča merodajne strani: O tridnevnem boju pri Middelkerke, kjer je angleško brodovje hudo zdelovalo nemško armado, a bilo nazadnje odbilo, se poročajo sledeče podrobnosti: Dne 24. oktobra so bili en križar in dva torpedna rušilca tako poškodovana, da so vse ladje naenkrat izginile. Dne 25. oktobra se je prikazalo angleško brodovje še v večjem številu in ob-sulo nemške obrežne baterije s točo težkih granat. Padlo je okoli 1000 strelov, ki pa niso vsled dobrega kritja nemških topov nobene škode napravili. Pač pa so se morale tri angleške ladje: »Falcon«, »Bril-lant« in »Rinaldo« vsled znatnih izgub na moštvu in častnikih umakniti s prizorišča. Dne 26. oktobra je angleško brodovje vnovič poskusilo nemške baterije razstreliti; ta poskus se je pa popolnoma izjalovil. Neka nemška granata je zadela kotel in strojne naprave angleškega torpednega rušilca, ki se je kmalu potopil. Tako so nemške baterije pregnale sedem angleških ladij, ki si od tega dneva naprej niso več upale k obali. Nemška armada pa je imela ocl tedaj prosto pot za napade proti Nieuportu. Boji v Cbampagne. London, 18. novembra. (Kor. urad.) »Morningpost« poroča: Od petka nadalje se v Champagne živahno deluje. Reims in okolico Nemci zopet živahno obstreljujejo Nemške črte obdajajo mesto v polkrogu. Sovražnik se je polastil več utrdb in je v zadnjih 48 urah izvedel hude napade na najvažnejše točke. Največji pritisk je sovražnik izvedel v smeri proti Berry du bacu in proti Thielu. Nemci so očividno z artiljerijo močno ojačeni. Njih najtežji oblegovalni topovi so se zopet odpeljali z višin. Nemški strelski jarki so se zopet potisnili dober kos naprej. Ponočni napadi trajajo neprestano. Dne 17. t. m. so bile razstreljene klavnice. Angleško poročilo o vremenu na bojišča. London, 17- novembra. (Kor. ur.) »Times« poročajo 15. t. m. z bojišča na severnem Francoskem: Danes zjutraj je padlo veliko snega, vreme je bilo zadnje dni hudo mrzlo. Pihal je močan veter in močno ie deževalo. Danes gospodari snežni vihar. Ceste so izpremenjene v blatno morje in skoraj ne morejo po njih voziti avtomobili. Nemci zavzeli Ypern? Iz Kodanja brzojavljajo listom, da so Nemci ndrli v Tpern. Angleži pričakujejo nemškega napada. Pariz. »Times« in »Dailv Chronicle« pišeta, da namerava nemško brodovje napasti angleško obal. Nemci da hočejo s tem izsiliti zmagovit mir. Manevri nemških podmorskih čolnov in enega križarja ob angleški obali dokazujejo, da je morje v Kanalu Nemcem še vedno dostopno. Nemci hočejo na vsak način na Angleško čete izkrcati. Nemški uspehi pri Dixmuiden. Amsterdam. Angleži, ki so jih podpirali Francozi, so poskusili preprečiti transport težkih topov v Dixmuiden. Nemci so jih pa v hudih bojih odbili. Obstreljevanje Armentlferesa. Kodanj, 17. novembra. »Politiken« poroča iz Pariza: Armentičres se obstreljuje. Zgorelo je več tvornic. Škoda je znatna. Mesto in bolnišnica sta izpraznjeni. Opustošenja v dolini reke Aisne. Angleški listi pišejo, da je postala dolina reke Aisne kraj strahu in groze. Posebno je trpelo mesto Soisons. Od 15.000 prebivalcev jih je ostalo doma komaj 1500. Francoski poskusi, da bi Nemce odtod prepodili, so ostali brezuspešni. Francozi ojačujejo zahodno fronto. Amsterdam. »Tid« piše: Ker se je zahodna fronta vsled odhoda belgijskih čet v Pariz na oddih oslabila, pošiljajo Francozi nove francoske čete iz Pariza na njihove postojanke. Kako Francija svet iarba. Carigrad. Dosedanji poslanik na Francoskem, Rifaat paša, ki se je vrnil iz mesta Bordeaux domov, pripoveduje: Ko se je pripeljal v Švico in dobil tam švicarske liste, se mu je zdelo, da sanja. Diplomacijo v Bordeauxu so popolnoma prevarili, tako da je vse mislilo, da sta avstrijska in nemška armada od Rusov popolnoma uničeni in da so Nemci že zdavnaj francoska tla zapustili. Na Francoskem nadzirajo tuje depeše in pisma tako strogo, da zasebne vesti in poročila nikamor ne prodro. Avstralci sestavljajo nove bataljone. London. Reuterjev urad poroča iz Melbourne: Obrambni minister je naznanil, da se mora sestaviti še drugi bataljon infanterije za službo v inozemstvu. Vojsko je treba skrajSati! Berolin. Londonski list »Pall Mali Gazette« piše, da mora Anglija številne in močne čete na Francosko poslati, ker je to neobhodno potrebno. »Westminster Gazette« pa pravi, da je dolžnost Angleške vojsko kakor hitro mogoče okrajšati to je v interesu Anglije kakor tudi zaveznikov, ki so sovražnikovi besnosti najbolj izpostavljeni. Francozi postajajo nepotrpežljivi. Berolin. Francoski listi kritizirajo nedelavnost angleškega brodovja in počas nost tako zaželjene ruske ofenzive. Nekateri listi pišejo, da se je Francija vojne na veličala. »Humanite«, »Guerre Sociale« in »Heme en chaines« napadajo vlado, katero delajo odgovorno z-a propast dežele. Vlada liste pridno konfiscira. Ogromna škoda na Francoskem. »Temps/ piše, da so Nemci glede na prebivalstvo in bogatstvo Francije zasedli 1 šestino države. Izgube Francozov na terenu, hišah, tovarnah, železnicah in umetninah znašajo 30 miliard frankov. Izgube Indijcev. Frankobrod, 18. nov. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Londona. Častniški seznam izgub Indijcev v bojih ob flander-skih kanalih prinaša 138 indijskih častnikov in 6 angleških polkovnikov, Anglija namerava najeti posojilo 500 milijonov funtov šterlingov. London, 18. novembra. (Kor. ur.) Listi poročajo, da namerava angleška vlada najeti vojno posojilo 500 milijonov funtov šterlingov, ki se izvede v dveh enakih delih. Francozi Izplačali Grški na posojilo le 800.000 funtov šterlingov. Kodanj, 18. novembra. (Kor. urad.) »National Tidende« poroča iz Pariza: Francoska vlada je obvestila grško vlado, da more v letu 1913. z Grško sklenjeno posojilo z ozirom na vojsko izplačati le 800.000 funtov šterlingov, ostanek se izplača, ko se konča vojska. Stroge odredbe za potnike na Angleškem. London, 17. novembra. Vse na kontinent vozeče vlake bodo odslej strogo nadzirali glede osebne prtljage, da se prepreči, da bi kdo sovražniku prenašal pismena obvestila. Potnike bodo odvedli k vlaku in ne bodo smeli pred odhodom vlaka z nikomur več občevati. Komoraik valeškejja princa padel na bojišču. Pariz, 17. novembra. (Kor. u.) »Temps« poroča iz Londona: Major Cadogan, ko-mornik valeškega princa, je padel. Pope! u nevlrainosl nalile. Rim, 18. novembra. Papež je nujno opozoril italijanske katoličane, naj nemudoma delujejo za nevtralnost Italije in opuste vse, kar bi znalo Italijo potisniti v svetovno vojsko. Nemški državni zbor sklican. Berolin, 18. novembra. Nemški državni zbor se snide 2. decembra, da dovoli pet milijard kredita v vojne svrhe. Volna in mednarodno gospMvo. Bombaž. Kakor znano, je Anglija proglasila bombaž za vojno kontrebando in s tem onemogočila ameriškim Združenim državam izvažanje tega njihovega najvažnejšega izvoznega blaga. Združene države so nato vložile ugovor in po daljšem pogajanju je Anglija v tolikp popustila, da smejo Američani na svojih lastnih ladjah prevažati bombaž v Nemčijo. S tem pa Američanom ni veliko pomagano, ker nimajo velikega trgovskega brodovja; vrhu tega je prevoz za Nemčijo bistveno otežkočen vsled zaprtja Severnega morja. Sploh se boje Američani, da bodo Angleži kljub dovoljenju delali na morju težave ameriškim trgovskim ladjam in jih vlačili v svoja pristanišča. Ker je letos bombaž posebno bogato obrodil i" 90 Američani pridelali menda 16 milijonov bal, je vprašanje svobodnega izvoza za Američane posebno pereče in preti Angležem od te strani resen in nevaren spor. Sicer so pa vsled zaprtja Severnega morja močno prizadete tudi skandinavske države ter se pripravljajo na energičen protest. Sladkor. Med evropskimi proizvodi je vsled vojne najbolj prizadet sladkor. Na prvem mestu pesne sladkorne industrije stojita Nemčija in Avstro-Ogrska, ki proizvajata skoro polovico vsega pesnega sladkorja na svetu. Ker je sedaj izvoz zelo otežkočen, trpi vsled tega posebno Avstrija, ker je sladkor njeno glavno izvozno blago. Letošnja pesna letina pa menda ne bo tako obilna kakor lani. V Italiji bodo pridelali letos komaj polovico lanske letine in bomo torej mogli tjekaj izvažati nekaj našega sladkorja. Glavni odjemalec je bila doslej Anglija. Pred izbruhom vojne je angleška vlada nakupila velike množine sladkorja in se tako za dolgo preskrbela, nato pa prepovedala uvoz sladkorja. Zato bo večina našega in nemškega sladkorja ostala doma in je upati, da bo postal cenejši. Na Nemškem, kjer nimajo nobenega davka na sladkoi', nameravajo s sladkorjem krmiti živino, kar že dolgo z uspehom delajo na Angleškem. Pesnemu sladkorju dela konkurenco trsni sladkor, ki ga pridelajo na vsem svetu po 80 milijonov meterskih stotov na leto, pesnega sladkorja pa le 60 milijonov me-terskih stotov. Največ trsnega sladkorja se prideluje v Britski Indiji, zato je umljivo, da hi Anglija rada izpodrinila nemški in avstrijski pesni sladkor. Upori moMmedancer. K VSTAJI V PERZIJI. Budimpešta, 17. novembra, »Az Est« je dobil po ovinkih iz Petrograda naslednje fioročilo z dne 14. novembra: V ruskih po-itičnih in vojaških krogih vzbuja veliko pozornost, da se je princ Salar-Dole javil Perziji in se v pokrajini Asserbeidsan postavil na čelo Kurdov, ki so se dvignili [»roti Rusiji. Princ Salar-Dole je imel pred eti v Perziji, kjer je vneto agitiral proti ruskemu in angleškemu vplivu, velik ugled. Perzijski princ ima zveze z mladoturki in je član mladoturškega odbora; on je bil, ki je pred dvema letoma pobunil Kurde proti Rusom in Angležem. Angliji in Rusiji se je končno posrečilo doseči pri perzijski vladi, da je princa iz Perzije izgnala. Po izbruhu turško-ruske vojne se je princ vrnil nazaj v Perzijo in se postavil na čelo kurdskim vstašem. Rusi so pri perzijski vladi proti temu protestirali, a v Teheranu na ta protest niti odgovorili niso. Princ ji organiziral gibanje, ki ima namen severne Perzijo očistiti Rusov. Peterburški listi seveda napadajo perzijsko vlado, ker to trpi. VSTAJA V EGIPTU. Turški list »Turan« piše: Liberalni stranka v Egiptu ima že vse pripravljen^ za vstajo. Izbruhnila bo, kakor hitro bo došel v Egipt glas o sveti vojski. Angleške čete so preslabe, da bi mogle vstajo udu* Siti- Sudan se je že uprl; čete marširajc proti severu. Častniki in čete, ki so posla* ne proti njim se bodo vstajnikom pridružile. Tudi Senussi se bližajo egiptovsltf meji. EGIPČANI V TURŠKI ARMADL Sofija, 17. novembra. Iz Carigrada se poroča: Izmail Leleb beg, vodja egiptovske narodne stranke, se je podal na turško-rusko bojišče. Egiptovski gojenci v tukajšnji vojaški šoli so prostovoljno vstopili v turško armado. VSTAJA NA CIPRU. Budimpešta, 17. novembra. Poročevalec »Pesti Napla« brzojavlja iz Carigrada z dne 15. novembra: Angleži so na Cipra prepovedali mohamedansko službo božjo in črtali sodno oblast šejk-ul-islama. Mohamedansko prebivalstvo se je radi tega uprlo in nova angleška vlada je v resni nevarnosti. Angleške oblasti so potom brezžičnega brzojava poklicale nazaj angleško vojno brodovje, ki je bilo pred nekaj dnevi odplulo od Cipra proti Dardanel am. gjjtU VSTAJA V SUDANU. ^ Carigrad, 18. novembra. List »DuranVal paraiso«. X X X • NOV DAVEK NA ITALIJANSKEM. Rim, 16. novembra. Uradni list priob Čuje kraljev ukaz, s katerim se uvede da_ vek na vstopnice v kinematografe, najmanj po 5 centezimov od listka. NOVA EDISONOVA IZNAJDBA. — PODMORSKI ČOLNI OSTANEJO LAHKO EN MESEC POD VODO. Amerikanski listi poročajo o novi iznajdbi Edisona. Zgradil je aparat, s caterim se omogoči, da ostanejo lahko podmorski čolni do enega meseca pod vodo. Aparat pripravlja kisik iz morske vode in je podoben ribjemu ušesu. GROF HARDEGG ODLIKOVAN Z ŽELEZNIM KRIŽCEM. Dunaj, 17, novembra. (Kor. urad.) Generaloberst pl. Hindenburg je obvestil tajnega svetnika Franca grofa H a r d e g g, da mu je cesar Viljem podelil železni križec. Morilec WMM kocijazev najden. Trst. »Piccolo« poroča: V kaznilnici v Kopru internirani kaznjenec Aleksander Hamerle, ki je obsojen na 10 mesecev ječe vsled tatvine, je priznal, da je umoril leta 1907. v tržaški okolici 3 kočijaše in jih oropal, Priznal je tudi, da je neko damo umoril, razsekal in- vrgel v morje. Priznanje da mu je izsilila pekoča ga vest. Bazna poročila. INDIJSKE ČETE ZASEDLE UTRDBE ŠEIH SAID. Berolin, 17. novembra. Po iz Londona došlem poročilu poroča angleška admiraliteta: Utrdbe Šeih Said nasproti Perimu na jugu Rdečega morja so zasedle indijske čete, ki jih je podpirala križarka »Duke of Edingbourgh«. Zaplenjene je veliko muni-cije in šest topov ter ujetih veliko sovražnikov. BREZŽIČNE BRZOJAVKE RUSOM IZ CARIGRADA. Carigrad, 17. novembra. Preiskave o ^asleditvi brezžičnih brzojavnih postaj v Carigradu nadaljujejo, ker vojaške oblasti po gotovih znamenjih sodijo, da dobivajo Rusi iz Carigrada še vedno brezžične brzojavke. Zadnje dni so v zasebnih hišah odkrili štiri brezžične brzojavne postaje. Francoske zavode in Grke strogo nadzorujejo. O ZAPLEMBI OPTIČNIH APARATOV V ODESI. Jena, 17. novembra. Vest »Novoje Vremja«, da so bili optični aparati v vrednosti 2 milijonov rubljev, ki jih je ruska vblast zaplenila v Odesi, namenjeni nemškim tvrdkam v Rusiji, je netočna. Kakor s« je zvedelo iz najzanesljivejšega vira, so bili to astronomični aparati, ki so imeli služili ali so služili o priliki solnčnega mrka; aparati so bili last Zeissove optične delavnice v Jeni in berolinske ter hamburške zvezdarne. NOVA LADJA »EMDEN«. Berolin, 17. novembra. (Kor. urad.) »Berliner Tagcblatt« poroča, da jc cesar Viljem mestnim kolegijem v Em-denu na njihovo sožalno brzojavko o priliki pogina križarke »Emden« poslal brzojavni odgovor, v katerem pravi, da bo vstala nova močnejša »Em-deh«, ki bo nosila spredaj železni križ v slavni spomin stare »Emden«. GRŠKA JADRNICA Z OROŽJEM ZA ALBANIIO ZAPLENJENA. Valona, 15. novembra. »Štefani« poroča, da so Italijani zaplenili jadrnico »Calabria«, ki je pod grško zastavo hotela vtihotapiti puške in strelivo v Albanijo. Dnevne novice, + Izvrsten vspeh vojnega posojila. Samo pri nekaterih dunajskih večjih bankah se je včeraj podpisalo 70 milijonov K za vojno posojilo; tu pa ni všteta avstro-ogrska banka, poštna hranilnica, osrednja mestna hranilnica in Bodenkredit, kjer je bil naval občinstva istotako velik kakor včeraj. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt je podpisal 20 milijonov, dina-mitna Noblova akc. družba poldrug milijon, praška železna industrijska in alpin-ska montanska družba 5 in pol milijona itd. Dunajski listi sodijo, da se je dozdaj podpisalo vojnega posojila 750 milijonov kron in da jc zato že zdaj pri popisovanju popolnoma zagotovljena milijarda vojnega posojila v Avstriji. -f- Deželni odbor kranjski je izdal na županstva okrožnico, v kateri poziva občine, da se z vso vnemo udeleže nabave vojnega posojila. V okrožnici pravi: Občinam je za izpeljavo te zadeve drage volje na razpolago deželni odbor. Hranilne knjižice in druge vrednostne listine, ki se hočejo vporabiti v ta namen, naj se pošljejo deželnemu odboru, ki je pripravljen preskrbeti vse drugo. Občine kranjske vojvo-dine, pokažite, da naše dežele, koje sinovi se borijo z brezvzgledno hrabrostjo za cesarja in domovino, ne zaostaja za nobeno drugo deželo! — Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je podpisala vojnega posojila za 20.000 kron, -f Za poljske begunce na Kranjskem. V Ljubljani se je ustanovil 16. t. m. poseben odbor Poljakov, katerega naloga je, skrbeti za poljske begunce na Kranjskem, Na dotičnem sestanku v Ljubljani bivajo-čih Poljakov je bil izvoljen za predsednika odbora g. Kazimir E 1 i a s , ravnatelj gimnazije v Zolkievvu, za podpredsednika g. Leon T o k a r y k , profesor iz Črnovic in g, P, Kazimir L a g o s z kot zastopnik bratovskega meščanskega odbora, za tajnika pa g. Franc Kozdowski, Creslav B y k o w s k i ter Aleksander A n d r y -c h o w i c z. Čč gg. duhovniki so napro-šeni, da ustanovitev tega odbora naznanijo poljskim beguncem, bivajočim po posameznih župnijah, da temu odboru blagohotno opišejo položaj poljskih beguncev v župniji, da mu sporoče vse želje in mu poročajo, kje in kake pomoči je kje treba, kje je treba tople obleke, poljskih knjig in časopisov in kje žele, da jih obišče poljski duhovnik. Odbor ima svojo pisarno v »Katoliški tiskarni« v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6, III. nadstropje, skozi veliko knjižnično dvorano, zadnja soba na levi strani. Uradne ure vsak dan, tudi v nedeljo, od pol 11. do 12. ure dopoldne. Vsa pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na naslov: Kazimir Elias, gimn. ravnatelj, Ljubljana, Katoliška tiskarna, III. nadstropje. — Izplačevanje hranilnih vlog in vojno posojilo. Po § 5,, odstavek 3. cesarske naredbe z dne 27. septembra 1914, drž. zak. št. 261, oziroma po § 5,, odstavek 3. ministrske naredbe z dne 13. oktobra 1914, drž, zak. št, 279, morajo hranilnice iz vlog na vložne knjižice zneske brez razločka, tedaj do vsake višine, izplačati, ako vložniki take zneske zahtevajo v svrho subskribicije vojnega posojila. Tako izplačevanje se vrši potom odkazanja ali izročitve denarja blagajni, ki jc prevzela sub-skribcijo in so hranilnice tudi upravičene same to preskrbeti. -j- Svalčice in tobak za božično darilo našim vojakom. Odkar se je pričela vojska, zbira naš bojni preskrboval-ni urad smodke in svalčice, ki se odpošljejo našim vojakom na bojišče. Velike pošiljatve so se že ponovno odposlale našim vojakom. Številna bojnemu preskrbovalnemu uradu došla pisma dokazujejo, kako hvaležni da so vojaki za ta mala darila. Vojni preskrbovalni urad namerava zdaj, kakor je znano, obdarovati vsakega vojaka na bojišču z božičnim darom. Misli se poleg živil in malih potrebščin samoobsebi umevno v prvi vrsti na svalčice in na tobak, darilo, ki je bo gotovo vsak vojak sprejel z veseljem. Potrebno število, ki je za obdaritev potrebno, je velikansko; velikost množine se najlažje presodi, ker potrebuje dunajska občina, ki velikodušno pokloni vojakom 2. armadnega zbora tako božično darilo, skoraj dva milijona svalčic. To potrebuje en sam armadni zbor! Tisti naši vojaki, na primer večji del kmetskega prebivalstva, ki ne kadi svalčic ,clobc pipe in tobak. Vojni preskrbovalni urad se obrača na skupnost s prošnjo, da naj ga pri njegovih namenih z vsemi močmi podpira in naklanja bogata darila za to akcijo. Potrebna je hitra pomoč, ker se morajo ta darila, ki se izroče našim hrabrim vojakom na božični dan, odposlati z Dunaja v prvih dneh decembra. Darila sprejema deželna vlada. Pri darilih se lahko napove, kate- remu polku je dar namenjen. Na delo v vseh mestih, trgih, občinah in vaseh! + Povišanje. S 1. novembrom je bil vojaški superior v Gradcu monsi-gnor Anton Jaklič povišan v VI. činov-ni razred. Vrlemu rojaku naše najiskre-nejše častitke! -j- Umeščena sta bila gg.: Jožef Plantarič, župnik na Dobrovi pri Ljubljani, na župnijo Trebnje dne 11. novembra in Peter Hauptmann, župni upravitelj v pokoju, na župnijo Dobrovo dne 13. novembra t. 1. — Promovirala bo v ponedeljek, dne 23. listopada, ob pol 11. uri dopoldne doktorjem modroslovja v senatni dvorani dunajskega vseučilišča članica »Danice« gdč. Angela Piskernik, koroška rojakinja iz Železne Kaple. — Brata v vojnem ujetništvu. Deželni inžener Karlicky, ki jc vodil zgradbo ceste in mostu od Škofje Loke do kolodvora, je v vojnem ujatništvu v Nišu. Slabše kot njemu se pa godi njegovemu bratu, ki je kaplan na Dunaju v 20. okraju, in je v francoskem ujetništvu. Kaplan Karlicky je potoval letošnje poletje po Francoskem. Z dr. Zdešarjem je prišel v francosko ujetništvo in je bil interniran v Chateau d' If pri Marsilji. Njegova poročila so polna pritožb nad francoskimi siro-vostmi. Sedaj pa poroča, da pride najbrže iz Francije v Barcelono. — Pokopali so včeraj dopoldne na Spodnjem Brniku na Gorenjskem akademika Joškota Jereba. Bil je član »Danice«. Bil je zelo priljubljen kakor pri dijakih in profesorjih, tako tudi v svojem rojstnem kraju pri vseh ljudeh. Pa ni čudno, kajti bil je krat-kočasen, toda skozinskoz pošten mladenič. Ko sem ga pred tremi tedni obiskal, mi je dejal: »Pripravljen sem na smrt. Ne bojim pa se prav nič, ker me tolaži zavest, da sem ostal zvest katoliškim načelom.« Blagi Joško, součenci in prijatelji Ti kličemo: »Uživaj veselje pri Bogu!« — Od smrti vstali junak. Iz Velike doline sc piše: Ranjenec je pisal iz vojske, da je Lončarič mrtev; celo sam vojni kurat je pisal župniku, da je pokopal Lončariča. Zvonilo je zato rajnkemu Lončariču, opravila se je zanj črna sveta maša, katere so se udeležili vsi tovarniški pazniki, ker je bil pokojni član tovarniške organizacije, zaprosila se je sodnija, naj bi postavila otrokom varuha in uredila premoženjske razmere, davkarija pa tudi zaprosila, da bi odpisala obrtni davek. Domači so skoro od žalosti zboleli, a glej, svojemu botru piše sedaj in vošči god, ženi pa, da je bil samo malo prehlajen, a je sedaj do cela zdrav. Pomota jc prišla, ker je bilo v tukajšnji župniji rojenih več Lončaričev, so sedaj razkropljeni po svetu več let in so sedaj prišli k vojakom. Nauk za vse: bodite silno previdni, preden verjamete vestem o smrti v vojski padlih junakov. — Tudi za mrtvega proglašeni infanterist 47. pešpolka J. Toplak je zopet oživel. Pisal je iz ruskega vojnega ujetništva i!poi;ac o Vrbanja, Kvkvjevci Ind.ii,k oDrenovci ts%° Cunja, iirttfS"^ Brezovo Polje. Grh o ,^B0Sutc oJamem .„ o. • . Lacarak Tiuma, Martina, o « m c&arrr.nda. f Obarsfca o Koraj .. , Bislina o J UaheuiK J J O Pnboj o tk Teočak o Še p a} o 'rasno Skoda cDubnm Kozli i liodesiia oo. Pagraca o C\itole tRdunje trovica Crnabara- Drenom °Belolici o Dobrine. VaiincL O ^ Golubinci Cirepaja) G log on °/Hrtkoi>ci VojiiCL -- o s,' Prkovo Hienje o Zminjak, Šabac °Lješmca Tovarnik-' Grotbouci ZEMUN Petrovčič .o o nsanja Surčin> M a s Joseva-..... I ° MS:' A. olozmca vj V Jarebi.ce uukosic Varna Meovine čelipolok S' "GrOCkt Draginje Banjanil' Metlic o yov.ac#>> , A . Jabučj. VJt. Sopot v! ^eina^' \otesica, Volskot Ulaspnica o BraUinot Hiliči * Kraljevo polje Burosevac Kamenica. SlovoY~. <&9orevci ^^.Vdlj^oV-8"^^ ...... °Rrangjelovac f Bcdinovič o*wnkap Hntofvci-- ^Topola Kajkovu: t (f Jarmenouci 7maua '•tw Srebrenica Vinice o Hrkalje^ .S^Osmače ^ ~ Sokolovičipteffi^SšL,.. /c^jinabasta. o Lub U9Ri . xr ° 0 ssnfcovr■ » Kamenica Dubci o^^remna^uiu:, o Velelovo ^Nfe^S'?,'^ ,, tkcgalica „ ) °Banjam oKataria. J oKahmaniči °bruieliči o °GroMilanovac Vijohovci Borac D i t/o it fn y ujel i no. ° Čacak ° °Knič mrkovicay>Ha]eva- - lopač . cZa\lace jPajsijevic _ Grn '\-Dob Zemljevid k prodiranju avstrijskih čet v Srbijo — S srebrno brnbrostno svetinjo 1. razreda je bil dne 2. t. m. odlikovan praporščak Karel Settelle 27. pešpolka. Dne 19. oktobra se mu je posrečilo, da je s svojim vodom ob naskoku na Blo-čev gorni kljub kroglam vdrl v vas, kjer je ujel veliko sovražnikov. Hrabri praporščak je sin graškega višjega mestnega svetnika Karla Settelle. — Pogrešan črnovojnik. V Mariboru že nekaj dni pogrešajo črnovojnika topničarja nadomestne baterije B u -kovnika. Prejšnji dan, preden je izginil, je bil zelo razburljiv. Bukovnik je nad srednjo velikostjo, močnih kosti, črnih las in brk, zarjavelega obraza; star je približno 40 let. Doma je z Gorenjskega in je po poklicu gorski vodnik. — Nenadna smrt poveljnika 87. pešpolka. Iz Merana se 17, t. m. poroča: Ne- | nadoma je umrl tu polkovnik in poveljnik 87, pešpolka Dionizij Rabatsch, ki je potoval skozi Meran. — Češka industrijska banka je podpisala za lastni račun en milijon kron davka prostega 5' •>' ,' avstrijskega vojnega zajma iz leta 1914." — Na severnem bojišču sta padla Ivan K o r d i š , c. in kr. nadporočnik domobranskega nešpolka štev. 26 in pomožni učitelj iz Trbovelj Valentin L a u b i č. — Gospod dr. A. Gosak, odvetnik v Ptuju, sedaj c. in kr. poročnik pri 17. trd-njavski brigadi, o katerem se je bil raz-nesel glas, da je padel, piše, da je doslej popolnoma zdrav in čil ter dobrega humorja, akoravno je izgubil kakih 25 kg na svoji prejšnji teži. — Kolera. Zdravstveni oddelek notranjega ministrstva poroča: 17, novembra So se dognali naslednji novi slučaji azijske kolere: na Dunaju 6, v Brucku na Litavi 1, v Thalerhofu pri Gradcu 2, v Volšbergu na Koroškem 1, na Češkem 1, na Moravskem 9, na Šleskem 1 in v Galiciji 53 slučajev, — Podružnica c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani, Prešernova ulica 50, prevzema po izvirnih pogojih priglase za subskripcijo na davka prosto 5M>% avstrijsko vojno posojilo iz leta 1914, poplačljivo dne 1. aprila 1920, ter posluje oficijelno subskripcijsko mesto. Subskripcija prične dne 16. novembra 1914 in se konča v torek, dne 24. novembra 1914 ob 12. uri opoldne. Obrazci za prijavo so brezplačno na razpolago in se radevolje podajejo zaželjene zadevne informacije. Ljubljanska kreditna banka sprejema kot član avstr. bančnega konzorcija za državne ki-editne operacije, prijave za subskripcijo davka prostega avstr. vojnega posojila iz leta 1914., po originalnih pogojih. Prospekti in obrazci za prijave so subskribentom na razpolaga pri blagajnah Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani in njenih podružnic. Istotam se dajejo vsakomur rade volje vsa tozadevna pojasnila. Subskripcija se konča z dnem 24. novembra t. 1. dopoldne. — Popravek. Vsled pomote je prišel v 12. številko »U. Glasnika« podpis »Turški sultan Mohamed V.« pod napačno sliko. Sliko Mohameda V. prinese prihodnja (13.) številka »II. Glasnika«. Preselitev. Že 40 let obstoječa anon-čna ekspedicija M. Dukes nasl., deln. družba, Dunaj se je morala vsled naraščajočega prometa v svojem podjetju preseliti v lastno poslopje, ki je bilo za namene tvrd-ke primerno preurejeno. Tvrdka posluje sedaj Dunaj, I. Wollzeile 16 (prej V/oll-zeile 9). — Telefona št. 917, 8126 in 7080. LjiiHilonske novice. lj Za poljske legijonaše in poljske strelce! Prijatelj nam piše: Pošiljam nekaj poljskih knig za v Ljubljani se nahajajoče poljske legijonaše in strelce. Kakor čujem. so med njimi zastopani vsi sloji poljskega naroda od intelegence do poljskega delavca. Mnogo je med njimi navdušenih akademikov in dijakov. Vse so dali na oltar domovine — zato jih tudi mi najprijazneje sprejmimo v trenotku, ko sovražnik divja po njihovi dragi domovini. Ljubljanske gospe,' gospodinje in gospodične iz vseh slojev, dajte tudi ve priskočiti na pomoč, da jim bo bivanje v Ljubljani prijetno. Napravite jim časih kaj dobrega za pod zobe — in nesite jim v belgijsko vojašnico. Eden voditeljev poljskih strelcev je gosp. doktor Drosio, ki se nahaja v vojašnici 27. pešpolka (belgijski vojašnica objekt 2, soba 53). On bo rad posredoval za svoje rojake. Kdor more, pa naj pošlje v trafiko Šoukal tudi k a j cigar ali cigaret za vrle Poljake. lj Kdor bi Imel kaf tople obleke za uboge poljske begunce, naj jo blagohotno odda pri portirju v deželnem dvorcu. Pomoč ie nujna. Prosimo! lj Novi poveljnik 27. pešpolka je postal podpolkovnik Julij Lustig-Prean pl. Preanfeld. Novi polkovnik je bil več let prideljen generalnemu štabu in je bil pred enim letom kot podpolkovnik imenovan za poveljnika beljaškega lovskega bataljona. lj Z železnim križcem I. vrste odlikovan. Piše se nam, da je v ljubljanskih krogih znani gospod Rudolf baron Buddenbrock, ki se je kot topničarski nadporočnik proste volje uvrstil v nemško vojsko pri Yperu, bil odlikovan z železnim križcem I. vrste. lj Travnika za obdelovanje. V četrtek, dne 26. novembra 1914 ob 9. uri dopoldne se bo potom javne dražbe na 12 parcel razdeljeni travnik pod Rakovnikom dajal v najem v svrho obdelovanja. Zbirališče ponudnikov na dotičnem travniku onkraj železniške proge. lj Otroka popustila. Te dni je Jožefa Štibernikova prinesla svo'ega novorojenčka v otroško bolnico, kjer ga popustila in odšla. lj Divjačino bo v petek in soboto prodajala po znižanih cenah na Vodnikovem trgu Ivana Florjančičeva. Na osvojenem zemljišči. Z južnega bojišča. (Konec.) V veliki kotlini, ki jo prereza po-točič, so pasli otroci, veselo poskakujoč, svojo čredo, po potoku pa so plavale gosi in race in iz hiš so se prikazovali moški in ženske, in čeprav so bili daleč od nas, so mahali z belimi robci, odhajajoč na severni holm te doline. Na tem griču ni bilo sledi o tako hudem boju kakor na južnem. Izkopan je bil samo en okop, pred njim malo vejevja, v njem in okrog njega pa nekaj pušk, ki niso več izvršile svoje naloge. Dve stari puški samo z enim nabojem in nekaj čepic, plaščev in ena častniška bluza. Vzeli smo s seboj za spomin raznih manjših izstrelkov, ker večjih kosov ni možno nositi. Na tem hribčku so bile hiše lepe in obdane z lepimi sadovnjaki; od daleč so bile videti kakor vile. Ograje okrog vrtov so bile podrte; podrli so jih vojaki, ki so preganjali sovražnika čez dol in breg. Povsod je ležalo vse polno mrtvih Srbov. Neki moški in njegova žena sta nas plašno pričakovala in mahala z robci iz kuruze, zahvalivši se, ko se jima je reklo, da se jima nič ne zgodi, če bosta mirna. Kmalu se je prikazalo več žensk z otroci v naročju pred hišami, na katerih so visele bele zastave. Vsi so bili srečni in zadovoljni, ko se jim je reklo, da se jim ne zgodi nič hudega. Prinesli so vojakom sliv in slivovke. Žalibog, da so je vojaki, ki so šli tocl, le tako malo pustili, kajti pitna je in lahka! Pogled se je razprostiral odtod na ravninico in potem na visoko, podolgasto brdo med ravninama. Z brda je šumljal precej močan potok. Na tej ravnini so bile raz-streljene bele hišice, lepo urejene z na-sadnjaki, nekatere pa tudi s cvetličnimi vrtovi, ki jili je prej negovala nežna dekliška roka. Zclaj je menda tudi to prenehalo. Naenkrat nam visoke gore zapro vsak pogled. Samo proti zapa-du se vidi še Drinska ravnina na srbski in bosenski obali. To je visoka, gorska ravnina, na kateri so se še kazali sledovi prenočevanja čet. Naši patroni, naši kartoni. Naši so se tu okrepili za naclaljno prodiranje. Ob mostu pri potoku smo zagledali veliko zidano hišo s trgovino in zalogo koruze, sliv, žganja itd. — vse domalega razrušeno. Na planini smo videli kočo pri koči, precej daleč drugo od druge, nikjer pa ljudi — samo vole in krave, konje in nreši-če, ki so se potepali z mesta na lf.esto, najrajši med koruzne nasade. Ob potoku svež grob. brez napisa. Kdo ve, kdo tu počiva? Slovan z Mačve, Slovenije ali Makedonije? Pozabljen, nevštet, ne-zaračunjen med gromadami žrtev! Grozen vtis napravi tak nepozabljen grob! Kakor je bilo ukazano, so orožniki pripeljali iz Bosne mnogo kmečkega ljudstva, z lopatami in motikami, da pokopljejo srbske vojake, ki jih je srbska vojna uprava pustila ležati pod milim nebom, dočim se je za topove in strojne puške poskrbelo, da jih spravijo do bližnjega poveljstva. Pri pokopo-vanju so pomagali tudi domačini iz srbskih vasi, ki so pripovedovali prave čudeže. Neki Srbi so pravili, da je v njihovi vasi, katere lepo cerkev je j^o-škodovalo topovje, stanoval kmet z ženo brez otrok. Pred odhodom v vojsko je ženo ubil in hišo zažgal . . . Vse da je opustošeno, razdrto, porušeno, poteptano. Ko se vojna konča, bo treba pričeti novo življenje in novo gospodarstvo. Vsi letošnji pridelki so uničeni. Enako žalostno da je povsod v Sr-biJL Z bojišča prihajajo neprestano vesti o napredovanju naše vojske. Vse posadke vzamemo z napadi na bodalo, česar se Srbi najbolj boje. Pred našim »hura!« zbežijo. Na osvojenem zemljišču je zavladalo novo življenje. Za vse je moderno preskrbljeno, bodisi za zdravniško službo, bodisi za promet in vojno oskrbo. Se]a umskega občinskega sveia. Ljubljana, 17. nov. 1914. Zupan dr. Ivan Tavčar otvori sejo in imenuje za overovitelja zapisnika občinska svetnika: Marinko in Dimnik. V spomin padlima junakoma. Župan vstane, ž njim občinski svet, in izvaja: Dne 16. oktobra je padel na severnem bojišču polkovnik brigadir Weber junaške smrti. Rajnik je bil celo vrsto let polkovnik in poveljnik 27. pešpolka. Njegova viteška oseba in njegov izrazit obraz je ostal vsakemu v spominu, ki je imel opraviti s tem izrednim možem. Vdovi je župan izjavil sožalje. Blag mu spomin! Izraz sožalja se zabeleži v zapisnik današnje seje. Na severnem bojišču je bil ranjen dne 14. oktobra profesor mestnega liceja prof. Berce. Spominjamo se, da je bil izvrstna učna moč, ki bi bil še mnogo koristil. Izraz sožalja se zabeleži v zapisnik današnje seje. Ljubljanska občina podpiše 500,000 K, oziroma 30.000 K vojnega posojila. Dr. Tavčar nadaljuje: Država se je v sedanjih hudih časih obrnila do vsega prebivalstva, da bi jo podpiralo s tem, da bi podpisavalo vojno posojilo. Mesto iz svojih tekočih sredstev, saj vsi veste, v kakšnem stanju da se občina nahaja, ne more veliko podpisati, če se ne pritegnejo tudi vrednostni papirji, ki jih upravlja mestna občina. Ti papirji so vredni do 1 milijona kron. Vsi ti so vinkulirani, kar je čisto pravilno. Če jih lahko porabimo, da podpišemo posojilo, si moramo izposlovati potrdilo deželne vlade in deželnega odbora. Prosim, naj me mestni svet pooblasti, če se izposluje dovoljenje, da podpiše mestna občina vojno posojilo v višini 500.000 Kj če se pa privoljenje ne bo dobilo, naj se mi dovoli, da podpišem za mestno občino vojno posojilo iz tekočih sredstev v višini 30.000 K. — Županova predloga obveljata soglasno. Vojne zadeve. Vdova Silvija Weber se zahvaljuje za izraženo ji sočutje ob smrti njenega moža, — Profesor Berce je umrl v bolnišnici v Budimpešti, Nastali so stroški za prevoz, ki jih je poravnal rajnikov brat. Bilo je namreč upanje, da rajnik vsled operacije v budimpeštanski bolnišnici še ozdravi. Župan predlaga, naj se posmrtna četrt za rajnim Bercetom izplača rajnikovemu bratu. Obvelja, — Vojni preskrbovalni urad se zahvaljuje, ker mu je naklonila občina 500 K, 4000 K za vojne namene. Dr. Tavčar nadalje izvaja: Znesek 5000 K, ki ste mi ga za razne izdatke za pogostitev vojakov in za darila dovolili, jc do malega že izčrpan. Gospod deželni glavar dr. Šusteršič me je opozoril na 2. december, dan obletnice, ko je naš cesar zasedel vladarski prestol; 2. decembra bo prav, da se ranjencem kaj da. Prosim, naj se mi zopet dovoli 4000 kron; kadar se znesek izčrpa, bom zopet prišel. — Obvelja soglasno. Razni darovi mestnim revežem. Gospa Trdina je darovala 50 kron, ki naj se razdele med dve potrebni rodbini, katerih roditelja sta padla na bojišču. Marija Trdina je darovala 10 K, gosp. Wolf pa 50 K za reveže. Izreče se darovalcem zahvala občinskega sveta. Poslopje obrtne šole je 26. oktobra 1914 prešlo tudi formelno v roke erarja, kar se vzame na znanje. Nadaljnja predsedstvena poročila. Dr. Tavčar poroča, da je avstrijska družba malih železnic trasirala namerova-ne nove proge električne železnice v Ljubljani. — Grof Rosenberg, komtur nemškega viteškega reda, se zahvaljuje, ker se je zadeva o rimskem zidu spravila v red. — Na prošnjo gospe Pammerjeve odgovarja, da bo, ker primanjkuje ranjencem perila, gospe primerno nagradil. Odgovori na interpelacije. Glede na Bonačevo interpelacijo o razširjenju Škofje ulice izjavlja, da so se izrekli za razširjenje vsi interesentje, protestirali so pa, da bi kaj prispevali. Zadeva se mora zato še odložiti. — Z ozirom na interpelacijo obč. svetnika Jegliča o odpravi jarka na Zaloški cesti odgovarja: Ta jarek obstoja že 20 let. Odprava bi provz-ročila velike stroške, naj se zato za enkrat odgodi. — Glede na Kregarjevo interpelacijo o potrebnih varnostnih napravah ob Ljubljanici; zclaj sc ne more sploh ničesar storiti, ker dela počivajo. Dolenjska cesta pri Putrichu se še ne razširi, ker bi to stalo 13.300 K. Parcelacija travnika ob dolenjskem kolodvoru (interpelacija obč. svetnika Zupančiča) se izvede, ko se razširi dolenjski kolodvor. Tlak na Dunajski cesti bo popravil erar, kakor hitro se zazida zemljišče, kjer je nekdaj stala stara garnizijska bolnišnica. Odobri se zapisnik zadnje javne seje. Zagotovitev sprejema v občinsko zvezo. Zagotovi se sprejem (poroča dr. Novak) v občinsko zvezo vdovi Olgi See-mann, ki je tudi vplačalo takso 200 kron. Računski sklepi odstavljeni z dnevnega reda. Dr. Tavčar: Zdaj naj bi prišli na dnevni red računski sklepi za leto 1913. Ker se je pa v finančnem odseku izrazilo mnenje, naj bi se računski sklepi ne vzeli v pretres poprej, predno reši deželni odbor pritožbe o vseh računih, odstavljam vsa poročila o računskih sklepih za 1. 1913,, z dnevnega reda. Magistrat je storil le svojo dolžnost, ker je sestavil računske sklepe in jih predložil občinskemu svetu. Poročila stavbnega odseka. Zavrne se priziv dr, Maksa Pirca kol kuratorja Josipa Streharja proti odloku mestnega magistrata z ozirom na razne poprave v hiši št, 2 na Tržaški cesti. Rok, da izvede poprave, se iz razlogov pravičnosti podaljša do 1. aprila 1914, — Spremeni se regulačni načrt prejšnje občine Spodnja Šiška v toliko, da se med Knezovo in Gasilsko cesto napravi 9 metrov široka cesta, ob kateri se smejo graditi visoke pritlične hiše. Na županov predlog se regulačni načrt prejšnje Spodnje Šiške sprejme kot del regulacijskega načrta mesta Ljubljane, Šolske zadeve. Potrde se računi v dotacijah na mest nih ljudskih šolah v letu 1913/14, Sklene se, da se morajo računi predlagati v odo-brenje deset dni po zaključku šolskega leta in da se izdelajo norme za naročanje blaga, — Učiteljsko osobje na dekliški mestni ljudski šoli mestnega dekliškega liceja se sprejme v status mestnega ljudsko-šolskega učiteljstva. Aprovizacija mesta. Občinski svet se pridruži (poroča dr. Triller) občinskemu svetu v Dunajskem Novem mestu glede raznih odredb v svrho aprovizacije mesta, ki merijo v glavnem na to, da se določijo živilom in žita najvišje cene in proti zadržanju žita po žitnih oderuhih. Interpelacije. Obč. svetnik Kavčič se pritožuje, kef se gostilničarji tako strogo kaznujejo, če je kak vojak po določeni uri v gostilnL Pritožuje se tudi, ker se morajo gostilne v Ljubljani zapirati ob 10., kavarne pa ob 12. uri, dasi so odprte gostilne v Gorici do 11., kavarne do 1, ure, v Celovcu gostilne do 12., kavarne do 1. ure, v Gradcu gostilne do 12., kavarne do 2. ure, v Mariboru gostilne do 11., kavarne do 1. ure in v Trstu gostilne do 12., kavarne pa do 3. ure ponoči. Župan obljubi, da hoče posredovati v interepelantovem smislu, ki zahteva, naj bodo gostilne odprte do 11., kavarne pa do 1. ure ponoči. Občinski svetnik Bahovec (S, L. S,) želi: šentjakobski most bodi prost vsaj za tovorne vozičke. Župan: Hočem posredovati, — Obč. svetnik Koleša: Pot, oziroma cesta od Martinove ceste ob Zeleni jami je v zelo slabem stanju. Želi, da se popravi. — Dr, Tavčar: Pot ni mestna last, marveč last kolinske tovarne in južne železnice. Posredoval bo, da jo lastnika popravita. Dr. Tavčar nato javno sejo zaključi. Tajna seja. Odklonijo se naslednje prošnje za koncesije: Franc Bizjana v Spodnji Šiški za fijakarsko obrt; Gregorja Habjana v Spodnji Šiški za podelitev gostilniške koncesije; Josipa Pollak, trgovca na Sv. Petra cesti za podelitev gostilniške koncesije s pravico žganjetoča; Marije Kramar na Dolenjski cesti za razširjenje gostilniške koncesije na prodajo žganih opojnih pijač; Marije Rozman za prenos gostilniške koncesije iz Stritarjeve ulice štev. 7 v hišo štev. 34 na Stari trg. — Dovoli se prenos gostilniške koncesije Hafnerjevih dedičev z Dolenjske ceste štev. 14 na Sv. Petra cesto štev. 7. Ubožne podpore po 100 K dobe: Cob man Ana, Jazbar Jakob, Kasch Fran, Kra-šovec Marija, Kristan Ivan, Lavtar Josip, Malič Matija, Mate Avgust, Murmayer Ivana, Perko Josipina, Počivavnik Ivan, Potokar Ivan, Rozman Mar., Stopar Martin, Schnelzer Bertram, Terkuč Lucija, Vodišek Fran, Zdešar Franc, Žagar Jožefa, Faleschini Franc. Sklene se za 1000 K od akademtčne-ga slikarja Vavpotiča kupiti sliko »Dela v strugi Ljubljanice«, — Za nadoficijala Mestne hranilnice se 1. novembra imenuje g. Mešek. — Glede dveh šolskih slug se sklene, da se pooblasti župana, naj mesti provizorično odda. To velja tudi za šolskega slugo Josipa Koviča v Spod. Šiški, kateremu večina ni hotela priznati defi-nitivnosti. Za definitivnost je govoril obč. svetnik Jeglič in so glasovali zanjo zastopniki S. L. S, Izgone mariborskega polko Slev. 47. (Dalje.) Ranjeni: Koller Gustav 2, Koller Robert 13, Kdnig Franc 3, Kfinig Janez 15, Konrad Franc 5, Konrad Jurij 14, Konrad Janez 14, Konrad Ludvik 14, Kopčič Anton 15, Korseska Adolf 4, Kos Franc 14, Kowald Jožef 16, Krajnc Vinko 14, Krajner Avgust 2, Kraj-ner Franc 16, Krajnc Ludvik 7, Krajnc Matija 15, Kramberger Janez 5, Kramberger Jožef 3, Kramberger Tomaž 6, Kramer Alojzij 4. Krampi Karel 7. Krapi Janez 12, Kratzenbacher Tomaž 4, Kraus Franc 8, Kraut Franc 14. Kren Jožef 15, Krotmeier Peter 3, Krumpholz Jožef 16, Kržič Anton 13, KU-berl Franc 3, Kummer Franc 13, Kurzmann Jane« 2, Lačen Janez 8, Laginja Jožef 2, Laibacher Franc 8, Lambauer Jožef 1, Lamprecht Alojzij 2, Lang Anton 3, Lautner Jožef, Lebič Janez 4, Lederer Janez 13, Ledinegg Friderik 9, Ledinek Franc 10, Leitgeb Anton 10, Leitinger Leopold 6, Lekešič Martin 8, Leopold Franc 7, Lescb Janez 16, Les-kovar Ferdinand 3, Lileg Janez 4, Linzer Alojzij 14, Lipp Anton 5, List Alojzij 16, List Jožef 2, Loffler Franc 16, Loffler Jožef 6, Loibner Anton 6, Lopitsch Janez 2, Lorbek Janez 2, Lorber Alojzij 13, Lorenčič Jernej 6, Lorenc Karel 16, Loschnigg Jožef 14, Lovrišer Jožef 7, Lubičič Jožef 3, Luc Jožef 11, Lug Pavel 7, Magerl Franc 5, Maier Franc 2, Maier Franc 12, Maier Karel 7, Maier Konrad 12, Mais Karel 16, Malajner Janez 2, Ma-lavašič Viljem 1, Mandl Janez 7, Mandl Roman 7, Marčič Franc 4, Masser Karel 2, Mati Karel 6, Maurer Jožef 5, Maverhold Franc 14, Mcier Mihael 5, Meisterhofer Rudolf 5, Mejausek Anton 5, Mengotti 3, Mesarič Lovrenc 3, MeBner Franc 3, Mihalič Filip 7, Mild Avgust 12, Minarič Janez 3, Mittendrein Jožef 12, Moitz Janez 6, Morschner Franc 14, Muhič Franc 3, Miihlhauser Anton 3, Muhonik Franc 13, Muhr Franc 9, Mulec Mihael 15, Muskardin Anton 1, Musler Jožef 9, Narat Karel 2, Neubauer Anton 6, Neubauer Janez 14, Neu« wirth Alojzij 5, Nickl Ferdinand 10, Niglhell Al-bert 1, Nikolausig Janez 11, Ninaus Franc 15, Nost Jožef 10, Ofner Karel 4, Ogrin Janez 7, Olivo Janez 13, Onič Anton 6, Orač Anton 6, Ornig Franc 15, Ornlk Ernest 8, Očiua Janez 1, Oster Rupert 2, Oswald Franc 10, Pabetz Jožef 16, Pa-hernik Franc 1, Pachler Nikolaj 8, Pack Jožef 1, Pajek Oton 4, Paliaga Dominik 11, Pangračlč Franc 1, Paskoli Peter 6, Pastenjak Anton 15, Pavalec Sebastljan 3, Pavalec Alojzij 13. Perger Leopold 4, Perlcs Anton 4, Pernat Franc 13, Perner Anton 13, Perner Janez 6. Perša Filip 8. Pertot Avgust 4, Pczdirček Ludvik 5, Petek Jakob 8, Petsche K. 3, Petschovnig Franc lt>. Pfingstl Janez 10, Pfister Anton 16, Pichler Franc 2, Pichlcr Jožef 4, Pirš Franc 4, Pikchitz Jožef 12, Pittner Franc 13, Plaschg Leopold 5, Platzer Karel 12, Ploj Anton 6, Ploj Feliks 6, Pocofnig Jožef 13, Pojer Franc 14, Pold Jožef 2, Polzi Franc 9, Polzi Matija 1, Pon-tfratz Ignacij 16, Pontin Franc 13, Poschaunik Franc 14, Piischl Matija 1, Poši Franc 6, Potočnik Rajmund 3. Potožnik Janez 4, Povaletz Vinko 13, Pozarnek Jožef 15, Požarnik Adam 4. požornik Franc 13, Pvantl Avgust 1, Praschl Matej 3, Prassl Jožef 6. Prati Peter 3, Prattes Ignacij 12, Primus Franc 3, Pucher Aleksander 2, Pucher Anton 2, Pucki Anton 14, Pugl Jožef 16. Pungaitnik Štefa.u 6, Puntigam Ferdinand 12, Raifler Valentin 1, Rauitl Janez 13, Rath Jane/ 3, Rath Janez 10, Ra-vasini Orest 5, Razbočan Jožef 13, Razboršek Ferdinand 2. Rebernik Franc 13, Reich Matija 3, Reicht Jožef 12, Reiner Jožef 5. Reinprecht Franc 13. Reitinger Rudolf 3, Resch Matija 3, Reschka Franc 11, Ribič Franc 5, Riedl Anton 16, Riedl Peter 15, Riegler Anton 13, Ritter Janez 10, Ro-bar Vinko 3, Robert Avgust 1. Robič Janez 15, Roiss Franc 13, Roj Franc 5, Rop Anton 4, Ross-tnann Franc 14. Rudorfer Cahariia 8, Rumpl Anton 8, Rumpler Janez 1, Rupp Ferdinand 6, Iluppl Maks 8, Rušič Matija 3, Rus Franc 9 Sackl Avgust 13, Safran Andrej 3, Sagadin Mihael 13, Šalamun Jakob 2, Sammer Franc >5. Schablcr Franc 3, Schadler Franc 9, Schadler Vinko 10, Schant Friderik 2, Schauer Jožef 10, Schauperl Rudolf 14, Scheibl Arnold 11, Scheucher 14. Scheucher Franc ti, Schcucher Friderik 14, Sciiigert Ulnk 11, Schindelbacher Jakob 8, Schlosser brnest /, Schmidt Viljem 10, Schobcr Alojzij 2, Schober Anton 12, Schober Janez 8, Schober Jožef 5, Schollauf Franc 2, Schonegger Janez 6, Schdn-wetter Franc 9, Schrei Avgust 10, Schrei Martin 3, Schulz Jožef 11, Schuster Jožef 9, Schwab Janez 3, Sedlaček Anton 3, Seidl Franc Seidl Leopold 12. Seifried Avgust 6. Semlič Franc 5, Semlitsch Anton 10, Semlitsch Franc 2, Senekovič Janez 13, Senica Janez 2, Seraval Franc 8, Serbi-nek Janez 7, Sernec Janez 4, Siebmann Franc 11, Siegl Jožef 3, Siegl Mihael 9, Siegl Rihard 7, Si-iconič Ignacij 10, Simonič Ignacij 10, Simperl Friderik 14, Sinncr Janez 13, Sissek Karel 16, Škilan Karel 3, Skrobal Adalbert 14, Šmurik Emerik 6, Šober Janez 1, Sokoli Franc 3, Sommer Alojzij 2, Sorko Jožef 2, Spes Franc 6, Spindler Jožef 4, Sproseč Ludovlk 5, Stampfler Alojzij 10, Stangl Franc 14, Stany Jožef 1, Stark Peter 15, Stein-bauer Avgust 3, Steinbauer Jožef 2, Steiner Jakob 4, Stelzl Jožef 8, Stering Rupert 13, Stern Avgust 4, Stern Pavel 6, Sternad Anton 6, Stiper Franc 3, Stockler Franc 12, Stofmeier Anton 7, Stolletz Janez 15, Stopajnak Jožef 2, Stopar 13, Strametz Friderik 3, Strasser Ernest 3, Strauss Anton 6, Strauss Franc 5, Strohmaier Janez 2, Stumberger Alojzij 3. Stupan Ignacij 5, Sturm Karel 8, Summer Franc 14, Suako Janez 6. Suntl Jožef 14, Supanič Alojzij 6, Suppann 14, Suran Simon 14, Siisser B. 4, Temel Jožef 11, Terant Ludovik 16, Thier Jožef U, Thomann Janez 9, Thor Peter 3, Tischler Alojzij 11, Tober Jožef 16, Torej Janez 11, Trabi Alojzij 5, Tropper Franc 10, Tropper Janez 5, Trumer Anton 15, Trummer Jožef 3, Trunk Franc 10. Tux Rudolf 8, Ukmar Hermengild 16, Ulrich Janez 14, Unger Franc 13, Unger Jožef 2, Urbania Franc 5, Url Janez 11, Uršler Ferdinand 5, Valher Andrej 3, Veigl Štefan 5, Verblač Janez 10, Verde-'ak Joief 1, Verle Jakob 15, Vernik Anton 2, Veronik Andrej, Vidič Franc 11, Vidmar Jožef 3, Vodo P'vec Leopold 15, Votfrin Jožef 4, VSlker Mihael 4. wagner Franc 10, Wagner Henrik 11, Wagnet Jožef 3, Wagner Jožef 6, Walch Janez 6, Walcher Franc 5, Wallncr Franc 9, Walter M. 12, Walters-derfer Janez 1, Weber Anton 12, Weber Avgust 12, Weinhandl Anton 3, Weiss Peter 1, Wendler Alojzij 9, Wendlcr Franc 2, Wendler Jurij 2, Wes-siak Alojzij 13, Widmayer Anton 8, Wiedner Janez 2, wledner Janez 2 (častniški sluga), Wieser Peter 6, Wilfinger Jožef 16, Windisch Franc 14, Winter Jurij 16. WoIf Jožef 1, Wolf Jožef 2. Wo-nicsh Friderik 3, Woschinek Franc 11, W račko Mihael 12, Wurzlnger Jožef 7, Wurzinger Jožef 3, Zach Aleksander 2, Zavcer Peter 13, Zebe Bogomir 13, Zechner Anton 14, Zeiler Karel 2, Zelzer Peter 1, Zernko Anton 14, Zhulck Viktor 8, Zicser Alojzij 4, Zlpper Karel 6, Zirngast Jakob 13, Zirn-gast Rupert 13, Zlahtič Leopold 14, Zmugg Franc 3, Zotter Janez 3. — Številka pri imenu pomeni stotnijo. Izgone celjskega polko SI. 87. Mrtvi so naslednji vojaki 87. pešpolka: Bian-chi Jožef, Blatnik Andrej 1, Bodovič Ivan 2, Brečko Ivan 87, Cvetko Ivan 3, Debešek Ivan 2, četovodja Dobovišek Blaž, Glogovšek Franc 11, Jager Ivan 2, Ješovnik Jožef 1, Klajnšek Henrik 9, Kozole Jožef 2, Kovačič Franc 9, Križnič Peter 2, Majcen Ivan 1, Marčič Ivan 11, Mulec Franc, Osojnik Jožef 2, četovodja Plohi Ivan 2, Potrč Ivan 2, Primožič Anton 1, poddesetnik Siuc (ali Sivec) Franc Oton 2, Sitter Franc 11, Sovec Martin 2, korp. Steiner Jožef 1, korp. Štolc Anton 1, Svet Franc 9, korp. Teriek Franc 1, Vreš Anton 2, narednik Vrhnjak Martin 4, Windiscb Andrej 1, Zabavnik Franc, četovodja Zabernik Maks 1, Za-drovec Lovro 7, korp. Žohar Franc 2, Zugmeister Otmar 2. Ranjeni so naslednji vojaki 87. pešpolka: Agrež Franc 1. Alt Ivan, Autlej Martin 1, poddesetnik Antolinc Franc 3, korporal Antonič Andrej 5, Arch Franc, ArnuS Franc 6, Aršenšek Ivan 7. Avguštinovič Ivan 1, Babič Jožef 1, Balant Jožef 4, Ban Franc 2, Bedenik Ivan 5, Bečan Jožef 2, Belšak Anton 6, Berk Mat. 8, Berločnik Ivan 1, Blagolinšek Franc 1, Blasutti Anton 9, Bobek Jožef 8, Bogina Simon 1, Borovnik Anton 1, Bratuž Franc 2, Brence Franc 1, Brezovnik Florijan, Bric-man Bernard 11, korporal Bruderman Leopold 9, Bukovnik Alojzij 6. narednik Čepel Franc 5, Cesar Avgust 11, Cimerman Matija 1, Cintar (ali Pintar) Ivan 2, Čobec Martin 2, četovodja Čonč Franc 4, Cupin Jožef 2, Cvetko Ivan 8, Cvetko Martin 6, Danjko Anton 1, Damjo Pavel 5, DoberŠek Ferdinand 2, Dešman Silvester 1, Deuče Franc 6, Deželak Franc 7, Diriti Anton 7, Drobrilla Franc 2, Dobrina Jožef 1, Domajnko Jožef 6, poddesetnik Dunaj Franc 4, Eler Anton 5, korp, Enzi Simon 4, Ernst Karel 1, korp. Ferdic Mihael, Feržen Ignac 2, Fodler Ivan 1, Filčič Franc 2, Formasir Jožef 6, Frece Jernej 1, Fridauer Franc 1, poddesetnik Friedau Franc 1, Ftindek Ivan 1. Gabron Ivan 1, podd. Gašparič Franc U, podd. Gašper Jožef 7, podd. Gehert Alojzij 3, Glimek Franc 4, korp. Germut Leopold 2, korp. Golinar Feliks 9, podd. Golob 11, Golob Franc, Golob Matija 7, Golob Mihael 3, Goltnik Pavel t, Goričan Leopold 2, Gorjan Franc 1, Grah Martin 10, Grašek 11, četovodja Graiič Tomaž 1, podd. Gregi Ivan 4, Grei-foner Franc 1, Gričnik Franc 1, Gruskovnjak 11, Guzej Jožef 1, Hajnšek Jožef 9, Hanžekovič Jožef 4, korp. Hikša Ivan 3, četovodja Hofer Edvard 3, Hribernik Matija, št. narednik Hribšek Martin 2, podd. Hudina Franc 2, Hudovernik Ivan 8, Irgl Alojzij 1, podd. Inzinger Franc 9, Ivič Karel 4, Ja-godič Blaž 1, Jazbec Mihael 2, podd. Jaušovec Anton, Javomik Ignac 1, četovodja Jazbec Jožef 4. četovodja Jelen Ivan 7, Jeraj BukuS, Jerman Ivan 1, Jevšinek Jožef 2, Jošt Franc 2, podd. Jo« Jožef 1, podd. Junež Anton 2, podd. Jurkovič Vrane 1, korp. Jursa Martin 7, Kačan Ivan 1, Kamnik Rok 2, četovodja Kellner Franc 8, Kerček Franc 4, narednik Kirac Luka 6, Klavžer Ivan 1, Klekl Andrej 2, Kliček Mihael 9, Knez Franc 5, Kodilja Ivan 5, Kodrin Franc 1, Kokol Ignac 7, Kolarič Martin 2, Končan Franc 1, Kopinšek Jurij 9, Kopriva Alojeii 6, Koren Franc 1, Korošec Ivan 2, podd. Korpar Ivaa 1, Kosec Franc 3, Kosi Anton, korp. Kosi Matija 4, Kostanjevec Franc 3, Koter Valentin 1, Kovač Jožef 4, četovodja Kovačič Ivan 1, Kozman Anton 8, podd. Kožuh Štefan 1, Krainc Anton 2, Krajnc Jožef 6, Krajnc Jožef, korp. Krajšek Andrej 1, Krčmarič Andrej 1, Kristan Ivan 6, Križanec Štefan 2, Križnik Franc 1, podd. Kroflič Franc 2, Krump Franc 7, Krušič Mihael 2, Kurent Anton 1, Leben Mihael 7, Lebič Ivan 1, Lesar Ivan 2, četovodja Lesjak Ivan 2, Li-povšek Luka 5, Lopan Mihael 7, Lukše Emerik 1, Magnetič Anton 9, Majcen Martin 3, Majerič Jožef 2, Malec Ulrik 2, Marin Franc 2, Marinič Ignac 1, podd. Marktiš Malija 9, korp. Mastnak Franc 4, Mastnak Jožef, Maiaušek Anton 1, korp. Matek Franc 8. Miau Adolf 8, Mihelj Alojzij 9, Miklošič Martin 3, Mlačnik Franc 2, Mlakar Franc 4, Mlinaric Vincenc 9, Močnik Mihael 1, Mohorko Anton 7, korp. Mrek (ali Urek) Martin 4, Mižek Franc 1, Negro Martin 9, Novak Tomaž 6, korp. Oberski Ivan 3, Ogrizek Franc 2, Ogrizek Martin 4, Operčkal Ivan i, Orehovec Luka 7, Orešnik Anton 1, Orožen Alojzij 1, Otorepcc Jožef 1, Ožlr Anton 1, Palir Alojzij Papetnik Mihael, Pasgualis Ivan 8, Paulin Franc 2. podd. Pavlic Anton 4, Pav-lič Ivan 6, četovodja Pečovnik Franc 3, Pejovnik Gabrijel 1, korp. Perič Franc 4, Perše Ivan 1, Petek Alojzij 1, Peteros Anton 9, Pihler Henrik 1. Pintar Ivan 2, Pintar Franc 1, Pivc Jožef 1, Planine Franc 11, Planinšek Rok 2, četovodja Platovšek Karel 2, Plevnik Franc 1, Podkorltnik Matija 7, Podlesnik Franc 2, Pogorelčnik Fortunat 5, Pohlar Jožef 2, Pokorni Anton 4, Pokrajac Simon 9 četovodja Polak Anton 4, Potočnik Ferdinand 2, Potočnik Franc 2, Prašiček Vincenc 1, Praunseis Adolf 1, Preložnik Jurij 1, Premelč 11, korp. Pre-skar Ivan 5, Presker Mihael 6, Pučko Alojzij 1, Pučnik Alojzij 4, korp. Pukl Karel 4, Radej Franc 6, podd. Rafolt Karel 2, Rajh Ignac 2, Ramšak Anton 1, Ratek Franc 4, podd. Ratek Ignac 11, Ra-tej Ludovik 2, Razdevšek Anton, Reberšak Ivan 7, Reich Franc 6, Reigel Mihael 9. Relterič 11, Repič Ivan 1, Rižner Franc 2, Rižner Peter 6, Robin Rok 1, Robnik Vincenc 1, Robnik Vincenc 1, Rogina Martin 1, korp. Rogovnik Anton 6, Rojko Feliks 2, Roškar Ivan 2, korp. Roti Alojzij 2, Rožman Blaž 7, Sagadin Anton 2, podd. Sagadin Jožef 4, Sakšek Franc 6, Satler Karel 2, Slajošek Vaclav, Šega Anton 6, Šega Anton 9, Senic Franc 3, Šešerko Peter 1 korp. Šeskovšek Franc, Sinkovič Jakob 1, Ško-berne Jožef. 7, fckobeme Mihael, Škof Jožef 3, Skrabel Florijan, podd. Skrbinšek Franc 2, Šlan-der Alojzij 5, šmon Alojzij 1, Sohar Franc 1, Stelzar Jakob 2, podd. Stiftar Peter, Štrafela Os-vald, Strašek Franc 1, Strasser Anton 1, Strgar Maks 5, Štrkel Ivan 1, Šuman Anton 2, korp. Su-panc Supanc Rudolf 8, Supančič Ivan 8, Šuster Iv., Svenšek Jernej 9, Svenšek Jurij 8, Temen Franc 5, Teržan Jožef U, Tinta Avgust 2, Trškriš Alojzij 6, Tojnko Martin 5, Tomažič Franc 2, Tonšek Jožef 7 Toplak Jožef 2, podd. Toplak Rudolf 4, korp. Topolovec Matevž 2, Tretjak Ivan 1, podd. Trste-njak Lovro 4, TuSek Mihael 9, Urek Mihael 5, Valenčak Jožef Mihael 1, korp. Venflust Anton 4, Verdev Jernej 7, Vejak Viktor 1, Vidmar Anton 1, Vidovič Ivan z2, Vindiš Ivan 6, podd. Vivat Friderik 9, Vodopivec Jožef 2, Vogler Matevž 2, Voš-ner Franc 4, četovodja Vovk Jakob 3, Vovk Mih., Vrabl Franc 3, Vrcčcr Filip 1, Vrečer Ivan 2, korp. Vrenko Martin 4, Vutholen Filip 3, korp. Webre Leopold 2, Wenguschl Adolf 7, Žafran Jurij, Zalc-šek Franc 1, Zavec Jurij 1, podd. Zavec Jakob 3, Žmavc Peter 6, Žnidar Blaž 1, Žopac Ivan 7, Zoipl Jožef 9, korp. Zorko Jožef 1, podd. Zupane Mihael 3. — Številka pri imenu pomeni stotnijo. V najem sa odda s 15. decembrom dobro vpeljana HieifMi Ponudbe sprejem« uprava „Slovenca" pod Številko 31» 2. sešitek je ravnokar izšel. Iztsaja !. in 15. vsakega meseca. Četrtletna naročnina (6 zvezkov) K 3-—, vsak posamezen sešitek vel]a 60 vin. To delo, ki ]e opremljeno s krasnimi slikami, ne bo nndilo samo enotnega in nepretrganega popisa vojske, temveč bo pndalo tudi v svojih prihodnjih sešitkih mnogo vojnih dogodkov, slik in črtic, ki jih niso prinesli časopisi. Uredništvo »Svetovne vojske" ima nsmreč na razpolago veliko izvirnih poročil, posebno od naših slovenskih vojakov. Delo bo torej nad vse zanimivo, tako da si je bo vsakdo shranii za spomin na težke dni svetovne vojske, katere je doživel. Časopisi se pogube, to delo pa bo ostalo nam in zanamcem za spomin na hude boje, katerih se je udeležilo toliko naših. — Zato naj ne bo slovenske hiše, ki bi te knjige ne hranila. Pa tudi vojakom, ki se bodo vrnili iz bojev, bo ta knjiga dragocen spomin in kronika slovenskega junaštva. Družbenik Marijin. Molitvenik za Marijine družbe. — Izdalo škofijsko vodstvo M. D. Drugi natis. Platno, rdeča obreza K 1'50, zlata obreza K 2'30, šagrin, zlata obreza K 2 80. Ta dolgo pogrešani in zaželjeni molitvenik za Marijine družbe je ravnokar izšel v novem natisu, lepi opremi in priročni obliki. Kakor prvi natis je razdeljena tudi ta izdaja na tri glavne dele: I. Pravilnik, II. Obred-nik, III. Molitvenik. Cena je zelo nizka. ii srecnc oscirosf. Molitvenik. Spisal Anton Mrkun, župnik. Drugi natis. Cena z rdečo obrezo K 1—, šagriu, zlata obreza K 2-—, fino valirane platnice K 2'GO, najfinejša teletina K 350. Zaradi priljubljene vsebine in priročne lepe oblike 8e je že prvi natis tega molitvenika tako razširil, da je bilo vprašanje po drugem natisu vsesplošno. Nov natis presega glede na svojo zunanjo opremo in priročnost vse druge slovenske molitvenike; zadovoljit bo vsakega, ki si je želel lep in priročen molitvenik s primerno vsebino. Oblika je zares lična, velikost in debelina sta med seboj v tako prijetnem razmerju, da si ugodnejše oblike za molitvenik ne moremo želeti. Slovenskim fantira za slovo na pot v cesarsko službo. Spisal Jernej Hafner, kaplan. Platno rdč. obr. K 1" 20, šagrln zl. obr. K 2'20 najfinejša vezava K 3'20. Stariši skrbite, da dobe Vaši sinovi, ki so odšli v vojno službo, ta molitvenik. Z njim jim bote dali najboijega spremljevalca, ki jim bo klical v spomin Vaše zlate nauke in jih varoval, da ne zaidejo v tujini. Pa tudi tolažil jih bo in jim pomagal, da bodo vdano in zaslužno vstrajali v mnogih naporih in nevarnostih vojaškega življenja. Tudi če jih smrt doleti na bojnem polju, jo bodo vdano sprejeli iz božje roke. Tolažba dušam v vicah. Priredil Frančišek Bleivveis, župnik. Drugi natis. Cena K P20, z zl. obr. K 2"—, najfinejši šagrin K 260. Molitev za verne duše je sv. Cerkev vedno priporočala kot posebno zaslužno delo. Letos je pa spomin na mrtve zlasti na one, ki so darovali življenje na bojnem polju, še posebno oživel v naših srcih. V dolgih vrstah so položeni k večnemu počitku in njih grobovi ostanejo pozabljeni. Njih nema prošnja „prosite za nas" sega vsakemu kristjanu globoko v srce. Ta molitvenik nas uči zaslužno molitev za mrtve. Slava pras s 8169 ii LfiiiSiiaiii. ■ m Zbirka 75 Evharističnih pesmi za mešani zbor. Zbral in uredil Stanko Premrl. Cena partituri K 6—, glasovi po 60 vin. 75 lepih za naše zbore primernih pesmi obsega ta zbirka. Zastopanih je 33 naših najboljših skladateljev. Izbira je toraj velika zadosti, da bo našel vsak pevovodja v nji svojemu zboru prikladnih pesmi v izobilju. Najpriprostejši cerkveni zbor na deželi do najizvežbanejših korov v mestu mora zadovoljiti ta zbirka. Zemljevid Gorenjske. Cena SO vin. Ta zemljevid je na novo izdelan in z vso skrbnostjo prirejen. Širok je 1 m, visok pa 60 cm in bo prav dobro služil ne le turistom, temveč tudi za domačo rabo. Dobil se bo tudi napet na platno s palicami za na steno, pa tudi zložljiv v žepno obliko. m B VABILO NA XVI. OBČNI ZBOR CECILI- JINEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI, 1 > ki se bo vršil v sredo 25. novfembra 1914 ob pol 11. dopoldne v knezoškofijski palači. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo glasbenega vodja. 5. Govor o cerkveni glasbi. (Govoril bo p. Hugolin Sat-tner.) 6. Volitev društvenega odbora. 7. Slučajnosti. — Pred občnim zborom bo ob 9. uri v stolnici slovesna sv. maša. Izvajala se bo p. Hugolin Sattnerjeva Missa seraphica za mešan zbor, orkester in orgle, dr. Kimovčev gradual »Dilexisti iustl-tiam« za mešan zbor, orkester in orgle tn dr. Wittov ofertorij »Afferentur« za mešan zbor a capella. Introit in komunija koralno. — Po končani sv. maši se bo kot dodatna samostoina točka izvajal še Gries-bacherjev Te Deum, op. 108. za mešan ebor, orgle in trobila. Po občnem zboru bo poseben sesta-/lek nadzornikov organistov in članov cer-kvenoglasbene komisije. Po končanem občnem zboru in sestanku se namerava prirediti skupni obed, če se bo zanj oglasilo zadostno število udele-tencev, Gg. duhovniki, gg. organisti in vsi prijatelj cerkvene glasbe, pridite v obilnem številu na naše velevažno Cecilijino zborovanje! izgone kranjskega 17. pešpolka. Seznamek izgub St. 57 prinaša med mrtvimi naslednje častnike 17. pešpolka: rez. poročnik Weynar Friderik (13). — Ranjena sta: rez. poročnik Fnchs Oswald, poročnik Zlobec Marij. — V vojnem ujetništvu je rez. kadet Strobel Kamilo. Moštvo. Mrtvi so: Berian Franc 10, korp. Campa Leopold 15, četovodja Ceferin Anton 16, Cerar Martin 14, Dremelj Anton 14, Erbida Jožef 14, pedd. Hribar Ignac 13, Jene Anton 13, Jurglič Jož. 15, Košir Ignac 14, Košir Jakob 16, Košmerlj Štefan 13, Križaj Anton 16, podd. Kuralt Franc 15, Kuzelj Anton 3, Lipovšek Ernest 13, Longar Alojzij 12, Martinčič Anton 16, Mlakar Alojzij 16, enoletni prost. Mohorč Ivan 16, Možina Ivan 13, četovodja Musec Jakob 15, Oberč Franc 14, korporal Okorn Frane 13, Pakar Anton 13, Petač Blaž 15, podd. Petkovšek Jernej 15, četovodja Petsche Fr. 14, Pfeifer Nikolaj 15, Pirnat Mihael 14, četovodja Pracny Franc, Švigel Silvester 13, korp. Schneider Leopoid 7, Telič Franc 16, korp. Trkovnik Ignac 15, korp. Vihtelič Pavel 13, četovodja Vozelj Alojzij 13, enol. prost. Wieniewsky Kazimir 14, 2agar Ivan 3, četovodja Zidar Jožef 13. V vojnem ujetništvu je: Windischmaun Iv. 15. Ranjeni so: Albreht Andrej 4, Avbelj Franc 12, Bajt Ivan 16, Baloh Franc 13, Belčič Iv. 14, podd. Benedičič Jernej 14, Berce Ivan 7, Ber-nobich Anton 13, korp. Bevc 15, Bevka Franc 15, korp. Brglez Gotard 15, Biljuh Ivan 13, poddesetnik Bizjak Franc 14, Bizjak Ivan 16, Bogolin Anton 15, Bonifačič Ivan 15, Borižek Anton 15, Brank Anton 13, Brezar Rudolf 12, Bricelj Ivan 15, korp. Buh Jurij 13, Cajhen Alojzij 15, Cerar Franc 13, Česnik Jožef 15. Cevec Anton 13, Debevc Jožef 15, Diraka Jožef 2, enol. prost. Dobrota Kornel 14, korp. Dobrovoljc Martin 15, Dolenc Anton 13, Doltar Friderik 13, Drenik Jožef 16, Erjavec Jakob 13, podd. Flak Ivan 16, Gerčar Alojzij 8, Gcrm Anton 13, Glavan Albin 15, Glavič Ivan 15, četovodja Golmajer Gašper 16, Grdadolnik Anton 16, podd. Gregorič Anton 16, Gregorka Andrej 16, Gričar Jožef 16, Grohar Jožef 16, Hafner Jakob 16, Hauliček Jožef 15, korp. Hočevar Franc 13, Hojkar Ivan 15, Hribar Ivan 14, korp. Hudorovac Ivan 15, Hudovernik Simon 15, Iskra Martin 15, Jamnik Anton 13, Janžclj Franc 15, podd. Jarc Franc 15, Jarc Jožef 14, Javornik Anton 8, Jel-nikar Leopold 15, Jenko Ivan 15, Jereb Anton 13, Kakež Avgust 16, Kapus Mihael 16, Kastelic Ivan 14, Kervina Franc 15, Kimovec Franc 10, Klinar Blaž 15, Kmet Franc 14, Kočevar Ivan 13, Kodrza Anton 13, Kogovšek Anton 14, enol. prost. Kell-roann Rihard 15, podd. Kolmao Ivan 13, Kondrič Jožef 15, Konrad Franc 2, Korošec Ivan 16, podd. Kosec Jakob 16, četovodja Koširnik Rudolf 15, Krhin Ivan 16, Križ Adolf 15, četovodja Križnar Anton 15, Kršič Lovro 13, Krvina Franc 16, Kupic Franc 16, korp. Kurre Karel 14, Lakner Alojzij 16, Lekšan JožeJ 16, Levstek Alojzij 15, korp. Maus Ivan 15, Marcelja Karel 6, Mavsar Mihael 16, podd. Meglič Franc 13, podd Miklavčič Alojzij 14, Miklavčič Ivan 13, Mlakar Franc 16, Modec Matija 8, Momich Pavel 16, korp. Nada Ivan 14, podd. Naglič Anton 14. podd. Naglič Ivan 13, Naglič Karel 16, korp, Nemanič Marko 13, Novak Jožef 13, Novak Mihael 12, četovodja Omejec Al. 13, podd. Omejec Anton 15, Orešek Leopold 16, četovodja Osterman Ivan 15, Oven Jožef 16, četovodja Oven Ludovik 16, Ožina Ivan 14, Pavlič Jožef 15, korp. Perko Anton 5, Perko Anton 15, Pe-šclj Jurij 16, Peterlin Štefan 13, Petrovčič Franc 16, tit. narednik Petsche Jožef 16, Planinšek 16, PleSic Alojzij 15, Plut Martin 12, korp. Plut Matija 15, četovodja Pogačnik Albin 13, Povhe Mihael 14, Povlrk Franc 16, Prišel) Anton 15, Prošek Mihael 15, Puh Alojzij 16, Pungrčar Jakob 1, Pust Ivan 14, Radešček Ivan 16, korp. Raser Jožef 15, Renko Jožef 14, Resnik Anton 15, Resnik Franc 8, korp. Režek Martin 15, korp. Rijavec Anton 16, Rokavec Franc 14, podd. Rupar Anton 15, Rupar Ivan 14, Rupnik Ferdinand 12, podd. Sadar Jož. 13, Sajovic Mihael 14, podd. Šantelj Franc 15, Ser-šen Jožef 15, Šetina Maks 16, Sive Ivan 14, Šker-janc Mihael 16, Škerlj Alojzij 16, Slabina Franc 16, Smuk Ernest 15, korp. Sossich Viktor 16, Starman Ignac 16, Strah Anton 16, štrukelj Vincenc 16, Stular Jožef 15, podd. Šuštar Anton 16, četovodja Šušteršič Ivan 15, podd. Tekavc Alojzij 16, korp. Trilar Ivan 14, tit. narednik Tschinkel Jožef 14, Ulčar Leopold 16, podd. Vahtar Karel 15, četov. Vezel Jožef 13, Vidic Franc 15, podd. Vidmar Martin 14 Vidmar Mihael 14, Virant Ivan 13, Vriič Anton 14, Wisiak Friderik 13, štabni nar. Žabnikar Leopold 14, podd. Žagar Ivan 15, Zajec Franc 8, korp. Zavodnik Ivan 13, Žebre Ivan 13, Železnikar Jožef 13, podd. Žgajnar Jožef 13, Žga-vec Ivan 12, korp. Žibert Ivan 15, Žičkar Alojzij 13, Zrimšek Anton 13, Žurman Jožef 16. Številka pri imenu pomeni stotnijo. V seznamu fzgub št. 58 in 59 se med drugimi nahajajo tudi sledeči: Zdravniški asistent dr. Der-novšek, 91. pp., ranjen; poročnik Leben Janez, 3. bos.-herc. pp., ranjen. n i—j izid i_J c 1C se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Po-nucibe pod »pošten dečko« F. B. na upravo lista. se še sprejme za zunanje delo takoj proti dobri plači. Vpraša se pri FRANC PUST-u, tesarski mojster, Ljubl.ana. Streiiška ulica. 3191 ffilaftlt z mešanim blagom išče službe v kaki večji trgovini. Naslov pove upravništvo »Slovenca" pod št. 3106. (Znamka za odgovor!) Naročajte »Slovenca,j —»i ii ii—i.—. 3189 Vsemogočni Bog je poklical v boljše življenje naJega iskreno ljubljenega nepozabnega sina in brata, gospoda Franc Posačarja četovodjo 6. stotn. 17. pešpolka, ter posestnika na Seln pri Žerovnlcl ki je dne 17. oktobra t. 1. v starosti 29. let na severnem bojišču junaške smrti umrl. Bodi vsem prijateljem in znancem priporočen v molitev in blag spomin. Gorensko Vrba pri Žerovnlcl, 18. novembra 1914. Žalujoči starši, brata in sorodniki. Zaradi odpotovanja se proda razno . SANATOR1JM • EMONA i 1 M.raRA^^mi^CNE.BOL^MI. / f / LJLJBLdANA • kohenskegaulica- 4 ta f SEF-zim^jiK:praiwaj DR-FR.DERGANC jI : Vajena sem v vsem gospodinjstvu in tudi gostilne. Nastop lahko takoj. Naslov pove uprava lista pod št. 3127. (Znamka za odgovor!) 3127 Kantina Corazza Levada (Istra) 601 VINO belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako. ugodni ceni. Za pristnost se jamči. za Me in zasebne in druge stvari, kakor tudi še ne rabljen čevljarski stroj po jako nizki ceni. Poizve se v Rožni dolini št. 215. 3184 Ponk obsega: krojno risanje, prikrojevanje in sestavljanje ženskih in otroških oblačil. Podučuje se v tečajih in tudi posamezno. Prihodnji teden se prične nov tečaj. Naslov je: T. Hnbmayer, Mestni trg 24, 11. nadstr., Ljubljana. 3192 EzgotovlI t 18, za moške in dečke ter lepe in jako okusno izgotovljene iz pliša ali sukna vrhne • •01 VV V I • s Pri Škofu v zalogi po stalno najnižji ceni v manufakturni in kon- fekcijski trgovini LJubljana, Pred Škofijo št. 3 Meilarske ulico Ceniki na zahtevo brezplačno. 2999 Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice • sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. • Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovani koncem ; leta 1913. . •.................................K 170,217.149-- ; Stan.e garancijskih fondov koncem leta 1913...................K 43,424.196-17 • V letu i913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička ... K 432.232'66 « Kdor namerava življensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane • podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. i 2171 fcŠT Sposobni zastopniki se sprejme/o pod na ugodnejšimi pogoji. "£31 mzc * * mm. \ r c atlii SBaaMa Priporočamo domačo solidno tvrdko gta&fa tvržfcl Zunanja naročila 2815 obratno Cene Urez konkurence Velika zaloga damskih in olrolkih klobukov v najnovejši! oblikah vseh vrst ter športnih žepic Popravila se sprejemalo Žalni klobuki vedno v zalogi Stavbeno podjetje: Parketna tov ar na: Strojno mizarstvo: lesarstvo: Prevzamem iavne in zasebne stavbe, železnobetonske mostove, sit op e itd. — Popravila izvišuiem no naj-mžiih cenah. — Jzdeluiem načrte in dajem strokovna navoaiia. Velika zaioga hrastovih in bukovih deščic, katere aobavim z ali brez poiagan/a; prevzamem tuai popravila in polagam aeščice na stara, že obstoieča tla. Izdelujem vsa, stavbeno mizarstvo tičoča se dela, pohištveno le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna popravila, točno povoljno in po nizkih cenah. Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kakor napravo strešnih stolov, stropov, verand, barak, odrov itd. — Popravila izvršujem točno in solidno. Parna žaga: Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnici poslan les se dostavi na žago po lastnem industrijskem tiru z ar ž. kolodvora. V. SCAGNtm, Ljubljana. Tehnična pisarna: za skladiščem državnega kolodvora. Telefon 299. Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno v £ju6ljani, sfirecj nasproti sv. sSadoGa mostu 3187 Izdaja kouzorcil »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar, državni posluncc.