Glasilo Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija Lapajnetova 19, 5280 Idrija tel: (05) 37 34 750 OBVESTILA JUNIJ 2024 AKTUALNO FORUM OBRTI IN PODJETNIŠTVA Na 19. Forumu so bile vladi predstavljene letošnje Zahteve slovenske obrti in podjetništva Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je 24. maja na 19. Forumu obrti in podjetništva, vlado seznanila z aktualnimi Zahtevami slovenske obrti in podjetništva. V brošuri z naslovom STOP BIROKRATIZACIJI je zapisanih 137 zahtev v naslednjih sklopih: delovno in socialno področje, davčni izzivi, podporno okolje, odprava administrativnih ovir in digitalizacija, čezmejno izvajanje storitev in zaposlovanje tujcev, finančno poslovanje podjetij in s tem povezani sodni postopki, okolje Foruma obrti in podjetništva so se s strani vlade udeležili: predsednik Robert Golob, ministri Matjaž Han, Luka Mesec, Franc Props, Alenka Bratušek, Tanja Fajon in državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič. V video nagovoru je predstavil ukrepe na področju debirokratizacije v Nemčiji Franz Xaver Peteranderl, predsednik Obrtne zbornice za München in Zgornjo Bavarsko. Najpomembnejše letošnje zahteve (TOP 5): − Sistemska ureditev za pohitritev postopkov za zaposlovanje delovne sile iz tujine. − Oprava administrativnih ovir pri vodenju evidenc delovnega časa. − Sprememba Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. − Breme nadomestil v času bolniškega staleža mora preiti z delodajalca na ZZZS po 20 koledarskih dneh. − Sprememba dohodninske lestvice in znižanje prispevkov (razvojna kapica). ZAKONODAJA NADOMESTILO PLAČE DELACU V PRIMERU BOLNIŠKE ODSOTNOSTI Objavljen Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca ( Ur.l.34/2024 z dne 19.4.2024) določa postopek uveljavljanja izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) med začasno zadržanostjo delavca od dela, ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izplača delodajalcu ali na njegovo zahtevo neposredno delavcu. Nadomestilo plače se iz OZZ zagotavlja: − od prvega delovnega dne začasne zadržanosti od dela (presaditev živega tkiva in organov v korist druge osebe, darovanje krvi, posledice dajanja krvi, nega ožjega družinskega člana, sobivanje, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik ter zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni); INFORMACIJE IZHODIŠČA DAVČNIH SPREMEMB Gospodarstvo pričakuje veliko več, kot napovedujejo izhodišča davčnih sprememb Vlada je konec maja sprejela izhodišča za davčne spremembe, ki se bodo še usklajevala s strokovno in javno razpravo. Prvi odziv zbornice na predlagane davčne spremembe Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je že na Forumu konec maja predstavila vladi zahteve obrti in podjetništva. Z davčnimi spremembami pričakuje razbremenitev gospodarstva, debirokratizacijo in zagotovitve konkurenčnega poslovnega okolja. Predvidene spremembe, navedene v izhodiščih davčnih sprememb predstavljajo mini ukrepov, ki so premalo glede pričakovanje gospodarstva, saj potrebujemo konkretno davčno reformo. Zbornica pričakuje predvsem ukrepe v smeri razbremenitve gospodarstva, med drugim stroškov plač, v tem prvem paketu pa je predvidena zgolj razbremenitev ozke skupine delavcev, ki so mlajši od 40 let, ustvarjajo visoko dodano vrednost in delajo v tujini. Določeni ukrepi za razbremenitev so usmerjeni v zagonska oz. start up podjetja, OZS pa pogreša ukrepe za mala podjetja, ki predstavljajo velik del celotnega gospodarstva. OZS nasprotuje dodatnim obremenitvam, zvišanju trošarin na posamezne alkoholne in sladke pijače. OZS nasprotuje tudi napovedanimi dodatnimi administrativnimi bremeni, kot je to primer obveznega posredovanja evidenc za DDV. Izhodišča davčnih sprememb Ministrstvo za finance je danes predstavilo predlog prvega paketa davčnih sprememb, s katerim želijo odgovoriti na nekatere razvojne izzive gospodarstva, kot sta dvig dodane vrednosti in produktivnosti, obenem pa odpraviti nekatere pomanjkljivosti sistema. Ministrstvo za finance v izhodišču predlaga tri sklope ukrepov: 1.SKLOP V prvem sklopu ministrstvo predlaga tri spremembe, s katerimi naj bi Slovenija zmanjšala zaostanek za državami inovatorkami. 1.Davčni krediti za visokokvalificiran kader V predlogu je predvidena petletna ugodnejša davčna obravnavo za visokokvalificirane kadre, mlajše od 40 let, ki imajo vsaj dvakratnik povprečne plače (trenutno okoli 4.550 € bruto). Do olajšav bi bili upravičeni Slovenci, ki se po študiju ali delu v tujini vračajo v Slovenijo (za zdaj ni jasno, koliko časa je moral biti državljan v tujini, da je upravičen, naj bi pa postavili neko mejo), ali v Sloveniji zaposleni tuji državljani (pod pogojem, da pet let pred prihodom niso bili rezidenti naše države). Cilj je spodbujati zaposlovanje kadrov, ki lahko prispevajo k višji dodani vrednosti in produktivnosti. Ukrep bi bil videti tako, da bi pri enaki davčni osnovi upravičenci plačevali manj davka. 2.Davčne spodbude za nagrajevanje v start up podjetjih: Ena glavnih težav teh podjetij je zagotavljanje likvidnosti, zato bi ministrstvo prestavilo trenutek nastanka obveznosti za plačilo davkov in prispevkov iz naslova dohodka iz delovnega razmerja na poznejši datum. Po sedanjem sistemu se davki in prispevki plačajo, ko posameznik pridobi delnice oziroma deleže v zagonskem podjetju, po novem bo prispevke in davke plačal ob prodaji ali prenehanju delovnega razmerja (če start up podjetje propade in je vrednost delnic ali deleža nič, ne bo plačal nič). Cilj ukrepa je, da se posameznike razbremeni dela tveganj, zlasti v primerih, ko podjetju ne uspe. Davčna osnova bi bila vrednost deleža ob pridobitvi, zmanjšana za morebitno negativno razliko med vrednostjo deleža v trenutku nastanka obveznosti izračuna davka in vrednostjo deleža v času pridobitve, dohodnina pa bi se izračunala po povprečni stopnji. Razlika med prodajno vrednostjo deleža in vrednostjo deleža ob pridobitvi bi se obdavčila kot kapitalski dobiček. 3.Sprememba pri nagrajevanju z delnicami: Spremenili bi metodologijo izračuna bruto zneska nagrade, ki bi jo podjetje izplačalo v obliki delnic ali deležev, in sicer na način, da bi zmanjšali stroške za podjetje. Davke in prispevke, ki bremenijo delavca, bi namreč po novem plačal ta. Z vidika zaposlenega gre torej za ‘administrativno’ spremembo, ki pa bi po mnenju ministrstva povečala privlačnost te vrste nagrajevanja za podjetja. Omogočili pa bi tudi odlog in obročno plačilo obveznosti. 2.SKLOP V drugem sklopu je več malih ukrepov, ki naj bi prinesli mednarodno bolj konkurenčen in pravičen davčni sistem. Nekateri predlogi, ki so navedeni v izhodiščih: 1.Možnost ustanovitve tako imenovane DDVskupine, kar pomeni, da bi več podjetij znotraj skupine lahko imelo eno davčno številko. Tako jim ne bo več treba poračunavati DDV, kar naj bi podjetjem omogočilo boljšo optimizacijo stroškov. 2. Mali davčni zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV v Sloveniji (torej ne presegajo praga za vstop v sistem DDV), bodo lahko v EU poslovali brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV do skupne višine prihodkov 100.000 €. 3. Prag za vstop v sistem DDV bi s 50 dvignili na 60.000 € letnega prometa. 4. Črtanje posebne davčne obravnave za zaposlene javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino. S tem bi jih izenačilo z delavci, napotenimi na delo v tujino iz gospodarstva, katerim delodajalci od letos dalje plačujejo tako prispevke kot dohodnino za celotno bruto plačo, medtem ko delodajalci v javnem sektorju dohodnine za dodatek v tujini ne plačujejo. 5.Tako kot pri olajšavi za investiranje bi tudi pri olajšavah za digitalni in zeleni prehod omogočili, da zavezanec v davčnem letu neizkoriščeni del olajšave prenaša v naslednjih pet zaporednih let. 6.Nadaljevanje ukrepa ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih petih letih, nato pa njeno postopno zviševanje, ter uvedba bonitete za uporabo koles in e-koles (do 2.500 evrov na kolo). 7. Kmetijske subvencije za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (tako imenovana OMD plačila), naj bi znova izključili iz obdavčitve. Te subvencije je sicer obdavčila trenutna vlada, in sicer z zadnjimi spremembami zakona o dohodnini. 8.Davčno priznavanje odhodkov iz naslova obresti od posojil med povezanimi osebami. 9.Omejili naj bi znesek za obresti na posojila, ki jih podjetje zaračuna pri posojanju drugemu podjetju v skupini. 10. Ministrstvo naj bi predlagalo tudi spremembe na področju ureditve normirancev. 3.SKLOP V tretjem sklopu so ukrepi, ki niso namenjeni pridobivanju dodatnih javnofinančnih virov, ampak primarno naslavljajo druge politike in cilje. Med temi so: 1.Dvig DDV za sladke pijače (z dodanim sladkorjem) in energijske pijače z 9,5 % na 22 % 2. manjši dvig trošarin na alkohol in alkoholne pijače. 3.Časovna omejitev prenašanja davčnih izgub na pet let, pri čemer pa ministrstvo predlaga sedemletno prehodno obdobje za uveljavljanje neizkoriščenih starih izgub. 4.Knjigo prejetih in izdanih računov bodo davčni zavezanci po novem mesečno pošiljali Fursu, ki jim bo nato nudil možnost izdaje predizpolnjenega obračuna DDV. 5.Za prodajo blaga in storitev na samopostrežnih avtomatih izdaja računa ne bo obvezna, obvezno bo le sporočanje podatkov o prodaji davčnemu organu (prvotni predlog je bil obvezna izdaja računa) 6.Prenose presežkov DDV bi omejili na pet let od predložitve obračunov. 7.Spremenjen naj bi bil zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v smeri poenostavitve, in sicer, da se skrajša postopek vrednotenja oziroma določanja posplošene tržne vrednosti nepremičnin. 8.Višina olajšave za vzdrževane družinske člane, ki je bila v zadnji dohodninski noveli določena za leti 2023 in 2024, postane trajna. Javna obravnava predlaganih zakonov Ministrstvo za finance je v javno obravnavo na portalu eDemokracija predložilo prvi paket predlogov davčnih sprememb, ki so zajete v naslednjih zakonih: Zakon o dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb Uredba o določitvi zneska trošarine za alkohol in alkoholne pijače Zainteresirana javnost bo lahko komentarje na predloge oddala do 3. julija 2024. DAVČNE SPREMEMBE ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE Kaj prinašajo izhodišča davčnih sprememb samostojnim podjetnikom Spodaj je izpostavljenih nekaj ukrepov, predvidenih v predlaganih spremembah davčnih zakonov, pomembnih za male poslovne subjekte. Vsi ukrepi v napovedanih davčnih spremembah so navedeni zgoraj. Zaostrovanje obdavčitve normirancev Trenutno se tistim, ki imajo do 50.000 € letnih prihodkov, priznajo normirani odhodki v višini 80 %, za prihodke od 50 do 100.000 € prihodkov je priznanih 40% normiranih odhodkov, nad 100.000€ prihodkov se normirani odhodki ne priznavajo. Ministrstvo predlaga, da bi tisti z do 60.000 € prihodkov imeli priznanih 80 % normiranih odhodkov, nad tem zneskom pa normirani odhodki ne bi bili priznani. Najvišja dovoljena meja za popoldanske s. p. se niža s 50.000 na 30.000 €. Popoldanci z do 12.500 € letnih prihodkov bodo imeli priznanih 80 % normiranih odhodkov, do 30.000 € bo priznanih 40% normiranih odhodkov, nad to mejo se normirani odhodki ne priznajo. Davek na dodano vrednost 1. Prag za vstop v sistem DDV bi s 50 dvignili na 60.000 € letnega prometa. 2. Mali davčni zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV v Sloveniji (ne presegajo praga za vstop v sistem DDV), bodo lahko v EU poslovali brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV, če njihovi prihodki ne presegajo 100.000€. 3.Prenose presežkov DDV bi omejili na pet let od predložitve obračunov. 4.Knjigo prejetih in izdanih računov bodo davčni zavezanci po novem mesečno pošiljali na FURS, in s tem možnost izdaje predizpolnjenega obračuna DDV. LETNI DOPUST Trajanje letnega dopusta S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi tudi pravico do letnega dopusta. V posameznem koledarskem letu znaša minimalni letni dopust po zakonu najmanj štiri tedne (ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za polni ali krajši delovni čas). Ker imajo delavci različno razporeditev delovnih dni v tednu, zakon določa, da je od tega odvisno tudi minimalno število dni letnega dopusta. To pomeni, da ima delavec, ki ima petdnevni delovni teden, pravico do minimalnega dopusta 20 dni (4 x 5 dni), delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden 16 dni (4 x 4 dni), delavec, ki ima šestdnevni delovni teden pa 24 dni (4 x 6 dni) minimalnega letnega dopusta. Minimalni letni dopust v trajanju 4 tednov se poveča za ustrezno število dodatnih dni že na podlagi samega zakona v naslednjih primerih: − dodatne tri dni ima starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60% telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke − dodatno še en dan dopusta ima delavec za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti − pravico do dodatnih dni ima tudi nočni delavec, pri čemer zakon ne določa števila dni, temveč to prepušča kolektivnim pogodbam − dodatnih sedem dni ima delavec, ki še ni dopolnili 18 let starosti. Delavec, ki je starejši od 55 let ima že na podlagi zakona pravico do treh dodatnih dni letnega dopusta. Sicer pa dodatne dni letnega dopusta glede na določeno dopolnjeno delovno dobo določajo kolektivne pogodbe. Drugi kriteriji, ki se nanašajo praviloma na zahtevnost delovnega mesta in pridobljene izkušnje ter socialni status delavca, so določeni v kolektivnih pogodbah. Praviloma se kriteriji med seboj ne izključujejo, ampak se seštevajo, razen v primerih, kadar se isti kriterij (na primer starost) v zakonu in kolektivni pogodbi podvaja in je treba v takem primeru upoštevati dodatno število dni po istem kriteriju le enkrat, v trajanju, ki je za delavca ugodnejše.) Delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in na tak način doseže polni delovni čas. V tem primeru mu morajo delodajalci v skladu z zakonom zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela (razen v primeru, če bi jim to povzročilo škodo). O tem se mora delavec z delodajalci dogovoriti oziroma sporazumeti v pogodbah o zaposlitvi. Delodajalec mora vsakemu delavcu vsako leto posebej odmeriti, koliko dopusta pripada. Rok za odmero dopusta je 31. marec. Izraba letnega dopusta Letni dopust se izrablja v dogovoru med delavcem in delodajalcem. Mogoče ga je izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Zaradi potreb delovnega procesa je možno določiti tudi kolektivni dopust v določenem obdobju leta (meseca) in o tem delavce predhodno obvestiti (z letnim razporedom delovnega časa v začetku leta). Pri tem pa delodajalec ne sme omejiti pravice delavca do letnega dopusta zaradi potreb na njegovi strani (počitek in rekreacija ter družinske obveznosti). Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Poleg tega ima vsak delavec še en dan letnega dopusta pravico izrabiti na dan, ki ga sam določi, o čemer pa mora delodajalca obvestiti najmanj tri dni pred izrabo. Nekatere kolektivne pogodbe določajo večje število dni dopusta, s katerimi lahko delavec prosto razpolaga. Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta na dneve, ki jih ima delavec pravico sam določiti samo pod pogojem, če bi odsotnost delavca na te dni resneje ogrozila delovni proces. Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri tem delodajalcu, razen če delavec z novim delodajalcem dogovori drugače. Za vsak mesec dela pri posameznem delodajalcu torej delavcu pripada 1/12 letnega dopusta po kriterijih za odmero letnega dopusta, ki veljajo pri posameznem delodajalcu. Pri izračunu sorazmernega dela se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan dopusta. Pri izračunu sorazmernega dela se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan dopusta. Delavec ima pravico izrabiti preostanek letnega dopusta iz preteklega leta v dogovoru z delodajalcem do 30. junija tekočega leta (162.člen ZDR-1). Če pa do izrabe ni prišlo zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, pa do 31. decembra. Odškodnina za neizrabljen dopust Delavec se dopustu ne more odpovedati, kar pomeni da je izplačilo denarnega nadomestila namesto dopusta nedopustno. O denarnem nadomestilu za neizrabljen dopust se delavec in delodajalec lahko dogovorita le ob prenehanju delovnega razmerja in delavec ljen dopust upravičen, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem je nujno, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Pomembno je tudi, da je delavec izrabo letnega dopusta zahteval. REGRES ZA LETNI DOPUST 2024 1.julij je zadnji rok za izplačilo regresa Višina regresa Višina regresa je odvisna od odločitve delodajalca, ki pa po Zakonu o delovnih razmerjih ne sme biti nižji od minimalne plače (1.253,90 €). Posamezne kolektivne pogodbe ali drugi akti lahko določajo drugačen znesek minimalnega regresa, ki pa ne sme biti nižji od omenjenega zneska. Višina regresa navzgor ni omejena, vendar ga lahko delodajalci neobdavčeno izplačajo do višine zadnje objavljene povprečne mesečne plače ( povprečna plača za marec je 2.332,70€). Pravica do regresa Pravica do regresa je vezana na pravico zaposlenega do dopusta, ki pa po 131. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pripada vsem, ki sklenejo pogodbo o zaposlitvi. Ne glede na to, koliko dopusta posamezni zaposleni izrabi v tekočem letu, mu pripada celotni regres. Če ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, mu pripada regres sorazmerno delovnemu času (razen v primeru zaposlitve s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ko regres pripada v celotnem znesku in ne v sorazmernem delu glede na delovni čas). V primeru, da zaposleni sklene pogodbo o zaposlitvi sredi leta in mu pripada sorazmerni del dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. Izračun sorazmernega dela dopusta Zaposleni ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Pri izračunu sorazmernega dela dopusta se v primeru, da pogodba o zaposlitvi preneha sredi meseca, najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan ( 161 člen ZDR) . V tem primeru ima zaposleni, poleg 1/12 letnega dopusta za vsak polni mesec zaposlitve, še sorazmerni del za zadnji mesec, pri čemer je treba upoštevati sorazmerni del dni v mesecu in pravilo, da se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan. Izračun sorazmernega dela regresa Enak način izračuna sorazmernosti se uporabi tudi pri izračunu zneska regresa. Kot pravi ZDR-1, je pravica do regresa vezana na pravico do dopusta in je treba izračunati sorazmerni del, vključno s sorazmernim delom za posamezne dneve v zadnjem mesecu. Vračilo regresa Delavec, ki prejme regres, do katerega dejansko ni upravičen, denimo, če mu po izplačilu zaposlitev med koledarskim letom, v katerem je regres prejel, je dolžan preveč izplačan regres vrniti. Delodajalec lahko preveč izplačan regres tudi poračuna z njegovo plačo, vendar pa za to potrebuje njegovo pisno soglasje. Izplačilo regresa v višini, ki presega neobdavčen znesek V primeru, da višina regresa presega neobdavčeni znesek, torej višino povprečne plače za pretekli mesec, se od razlike med neobdavčenim delom in zneskom izplačila obračunajo prispevki in akontacija dohodnine. PREKARNO DELO Izhodišča za strategijo odpravljanja prekarnosti Vlada je sprejela Izhodišča za pripravo Strategije za odpravo prekarnosti. Negativni učinki prekarnega dela so odsotnosti minimalne pravne, ekonomske in socialne varnosti delavcev. V strategiji bodo predlagani ukrepi na naslednjih področjih: − Navidezni samozaposleni in prikrita delovna razmerja: Cilj strategije je jasneje določiti definicijo delovnega razmerja, da bo skladna s porastom novih oblik dela. − Okrepitev nadzornih institucij in njihovega ukrepanja: ukrepi za lažjo prepoznavo in sankcioniranje kršitev, za krepitev sodelovanja med organi, za boljši pretok informacij,.. − Agencijsko delo in druga razmerja z udeležbo več strank: ukrepi, ki bodo naslovili uporabo agencijskega dela za nadomeščanje stalnih zaposlitev in ukrepe, ki bodo naslovili navidezne napotitve in druge zlorabe v praksi. − Platformno delo: ukrepi, ki bodo naslovili nejasen delovnopravni status oseb, ki delajo preko spletnih platform. − Študentsko delo: ukrepi za krepitev socialne varnosti študentov in izboljšanje pravnega položaja študentov na trgu dela, kot je to npr. priznavanje izkušenj, pridobljenih s študentskim delom. − Davki in socialna varnost: ukrepi za pravično vključitev in obravnavo v sistemih obdavčitve in socialnih zavarovanj. − Socialni dialog: ukrepi, ki bodo krepili dostop do socialnega dialoga tudi tistim, ki delo opravljajo v položaju, ki je podoben oziroma primerljiv položaju zaposlenih. SLOVENSKI ROKODELSKI FESTIVAL Park Brdo pri Kranju je 2. junija gostil Slovenski rokodelski festival, ki ga organizira konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, ki ga od lani vodi škofjeloški rokodelski center DUO. Slovenski rokodelski festival od leta 2015 povezuje prireditve regijskih rokodelskih centrov, članov Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije. Dogodki vsako leto potekajo od maja do novembra, lani pa so mreži dogodkov prvič dodali osrednji vseslovenski rokodelski dogodek na Brdu pri Kranju. Namen dogodka je predstaviti rokodelce in rokodelke iz cele Slovenije, predvsem pa opozoriti, kako pomembno in bogato je naše rokodelstvo. Na festivalu je sodelovalo več kot 60 različnih rokodelcev in rokodelk. Festival se je začel s strokovnim srečanjem, spremljale so ga številne predstavitve in tudi otroški program. V okviru festivala so bile podeljene listine potrjenim rokodelskim centrom, ki so bili sedaj uradno potrjeni s strani ministrstva za gospodarstvo, turizem, šport. Na okrogli mizi so obravnavali pred kratkim sprejet Zakon o ohranjanju in razvoj rokodelstva, na katerem so sodelovali vsi deležniki podpornega okolja: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Obrtnopodjetniška zbornica Slovenije, konzorcij rokodelskih centrov, Slovenski etnografski muzej in pa Zveza društev upokojencev Slovenije. PRISPEVKI IN DAVKI PLAČILO AKONTACIJE DOHODNINE IN PRISPEVKOV Z ENIM NALOGOM FURS od marca 2023 dalje omogoča plačevanje obveznosti tudi s karticami Davčne obveznosti zavezanci lahko plačujejo z eračunom, Flikom in po novem tudi s karticami. Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2N) določa od 1. januarja 2023 za samostojne podjetnike in druge fizične osebe z dejavnostjo poenoten rok za plačilo predhodne akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Obe obveznosti je potrebno plačati najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. Postopek plačila V eDavkih se spletno plačilo izbranih obveznosti izvrši iz vpogleda eKarticaO preko gumba »ePlačilo za označene« oziroma iz vpogleda »Prejeti dokumenti« preko gumba »ePlačilo«. Na pregledu pripravljenih plačilnih navodil se izbere možnost ePlačilo in nato način plačila. Za zaključek plačila se vnesejo podatki v skladu z navodili plačilnega servisa in potrdi plačilo. Izvršena spletna plačila je mogoče preveriti tudi v eDavkih na vpogledu ePlačila, kjer so na povezavi »Postavke« na voljo podrobnejši podatki o plačilu in sicer o višini zneska, ki bo razporejen na posamezno izbrano vrsto davka. 1.Plačilo prispevkov z enim e-računom Družbeniki in samozaposlene osebe lahko prispevke plačujejo poenostavljeno, z enim plačilom vseh štirih prispevkov (PIZ, ZZ, prispevke za starševsko varstvo in prispevke za primer brezposelnosti) na podlagi eračuna. Zavezanec se pri svoji spletni banki prijavi na prejem e-računa FURS, davčna številka 77695771. V prijavi se za »Referenčno oznako izdajatelja eračuna« vpiše davčna številka zavezanca, ki prijavo oddaja. Prijavo na prejem e-računa za plačilo obveznih dajatev oddajte v svoji spletni banki. E-račun, ki ga boste prejeli v spletno banko nekaj dni pred iztekom roka za plačilo, bo vseboval vse podatke potrebne za izvršitev plačila. Prav tako se zmanjša tveganje, da bi pozabili plačati davčne obveznosti. Rok za plačilo akontacije in prispevkov je do 20. v mesecu za pretekli mesec. FURS zavezancu na podlagi obračuna dajatev pripravi zbirni plačilni nalog in ga pošlje zavezancu v obliki eračuna v njegovo spletno banko. Zavezanec plačilni nalog potrdi in s tem poravna obveznosti. Izdaja e-računa je vezana na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost in akontacije davka. Na ta način lahko predhodno akontacijo dohodnine in vse štiri obvezne prispevke za socialno varnost samostojni podjetniki poravnajo z enim plačilnim nalogom - e-računom. 2.Plačilo s Flikom preko eDavkov Finančna uprava je v sodelovanju z Upravo za javna plačila omogočila plačevanje davkov preko sistema eDavki s pomočjo Flika. Plačilo s Flikom omogočajo vse slovenske banke (razen trenutno Sparkasse, ki še pripravlja podporo), kar zagotavlja široko dostopnost in uporabnost storitve za vse davčne zavezance. Prednosti plačevanja s Flikom preko eDavkov: − takojšna izvedba plačila: Flik omogoča takojšnje izvajanje plačil, kar pripomore k nemotenemu poteku postopkov; − enostavna uporaba: plačevanje davkov s Flikom preko eDavkov je izjemno enostavno. Z le nekaj kliki v eDavkih lahko zavezanci hitro in brez težav izvedejo plačilo svojih obveznosti brez izpolnjevanja plačilnega naloga; − uporabniku prijazno: z enim plačilom se lahko plača več različnih obveznosti, ki se sicer plačujejo na različne račune. Kako uporabniki Flika izvršijo plačilo iz eDavkov? 1. Na vpogledu eKarticaO določite obveznosti, ki jih želite plačati in izberite možnost »Pripravi plačilna navodila za označene«. Plačilna navodila se lahko pripravijo tudi iz menija "Prejeti dokumenti", kar pomeni, da se lahko plačilo izvede tudi takoj ob vročitvi odločbe. Uporabnikom mobilne aplikacije eDavki pa je ta storitev na voljo tudi v "Koledarju" in obvestilu, ki ga zavezanec prejme kot opomnik tri dni pred iztekom roka za plačilo svoje obveznosti. 2. Na pregledu pripravljenih plačilnih navodil izberite možnost "ePlačilo" in nato način plačila Flik. 3. Vnesite svojo telefonsko številko ali elektronski naslov in potrdite plačilo. Postopek plačevanja je predstavljen tudi v kratkem filmu Plačevanje davkov s Flikom. 3.Plačilo s karticami Finančna uprava je razširila nabor načinov plačila, ki se jih lahko uporabi v eDavkih. Poleg spletne banke Bank@net in Flika je v eDavkih od zdaj mogoče izvršiti spletno plačilo davkov tudi s karticami MasterCard, Visa, Maestro in Diners club ter rešitvami mobilne telefonije mBills in VALÚ. Postopek kartičnega plačevanja obveznosti do Finančne uprave preko mobilne aplikacije eDavki si lahko ogledate v predstavitvenem videu Kartično plačevanje obveznosti do FURS . PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Mesečna zavarovalna osnova je zavezancu določena glede na dosežen dobiček. Zavezanci, ki nimajo plač, plačujejo prispevke od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Do 15. dne v mesecu je potrebno preko sistema eDavki davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu (OPSVZ), oziroma se obračun šteje za predložen na osnovi predizpolnjenega obrazca POPSV, ki ga pripravi FURS. Minimalna osnove za plačilo prispevkov Od leta 2018 dalje je osnova za prispevke za socialno varnost 60 % povprečne plače za preteklo leto. Povprečna letna plača za leto 2023 je 2.220,95€, najnižja osnova za plačilo prispevkov je 1.332,57€ (60% x 2.220,95€), najvišja pa 7.773,33€ (3,5 kratnik PP 2023 = 3,5 x 2.220,95€). Najnižji prispevki, ki jih samostojni podjetnik plačuje od februarja 2024 dalje so v višini 544,04€, (vključen tudi obvezni zdravstveni prispevek v pavšalnem znesku 35€), najvišji pa 3.004,40€. Če želi samozaposleni zavezanec plačevati prispevke od višje zavarovalne osnove, kot je tista, ki mu je določena na podlagi doseženega dobička, v obračunu prispevkov – OPSVZ obrazcu, v polju 110 vpiše znesek zavarovalne osnove, od katere želi prispevke plačevati. Posebno obvestilo davčnega organa o zvišanju zavarovalne osnove ni potrebno. Zasebniki plačajo prispevke na prehodni račun: − akontacijo dohodnine do 10. v mesecu, − prispevke do 20. v mesecu za pretekli mesec, − dajatve za zaposlene na dan izplačila plač Obrazec obračun prispevkov Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (PODO-OPSVZ) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vroči zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v obračunu niso pravilni in/ali popolni, ali če obrazec PODO-OPSVZ ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti obračun najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PLAČEVANJE PRISPEVKOV Pri plačilu davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatvah zavezanci z referenco na plačilnem nalogu določijo vrsto dajatve ali pa izberejo način plačila s katerim poravnajo več vrst dajatev, in sicer tako da, združijo obveznosti, ki pripadajo isti javnofinančni blagajni oziroma istemu IBAN računu. Uporabljena referenca pri plačilu vpliva na način zapiranja terjatev s plačili v davčnem knjigovodstvu. 1. Primer: plačilo z referenco na izbrano dajatev ali izvršilni naslov (npr. SI19 DŠ-45004; DŠ pomeni davčno številko zavezanca in šifra dajatve 45004 za prispevke za zdravstveno varstvo) zapre zapadle in nezapadle terjatve za izbrano vrsto dajatve. 2. Zapiranje s plačilom s splošno referenco (SI19 DŠ99996; oznaka 99996 določa, da se plačilo uporabi za vse dajatve na podračunu) pa se izvede šele, ko terjatve dospejo v plačilo in sicer znotraj prehodnega davčnega podračuna na katerega je prispelo. Pri uporabi splošne reference se prednostno zapirajo terjatve, ki so prej dospele v plačilo. 3. Z enim plačilom se lahko plača več vrst dajatev z združitvijo obveznosti, ki pripadajo isti javnofinančni blagajni, istemu IBAN računu: IBAN Referenca SI19 namen SI56 01100-8881000030 DŠ-99996 akontacija davka, prispevki (st. varstvo, zaposlovanje) SI56 01100-8882000003 DŠ-99996 Prispevki PIZ SI56 01100-8883000073 DŠ-99996 Prispevki ZZ Pravilno izpolnjen plačilni nalog je pogoj za pravilno evidentiranje prejetega plačila v knjigovodsko evidenco. V primeru pomote pri vpisovanju se lahko plačilo knjiži na napačnega zavezanca ali zapira napačno odprto postavko. V primeru odprte terjatve in obveznosti, lahko predlagate pobot, v primeru preveč ali napačno plačane dajatve lahko predlagate vračilo ali preknjižbo. delu in poklicno bolezen in pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 2. Od 1.1.2024 je višina pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 46,87€ in sicer 11,72€ (povprečna plača oktober 2023 = 2.210,78€ x 0,53%) in dodaten prispevek v višini 35,15€ (25% povprečne plače oktober 2023 = 25% X 2.210,78€ x 6,36%). Zavezanci plačajo prispevek za ZZ ne glede na število dni opravljanja dejavnosti v posameznem mesecu. 3. Od 1.4.2024 do 31.3.2025 je pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 46,28€ (doslej 42,19€). Prispevek se določi s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Ur.l.19/2024 z dne 8.3.2024) in velja za obdobje od aprila tekočega koledarskega dela do marca naslednjega koledarskega leta. V primeru, da zavezanec v posameznem mesecu začne na novo opravljati dejavnost ali preneha opravljati dejavnosti in jo opravlja dejavnost manj kot 15 dni, plača polovičen znesek prispevka PIZ. Skupni pavšalni prispevki od 1.4.2024 so 93,15€ (46,28€ + 46,87€), ki se jih plača na prehodni račun do 20. v mesecu za pretekli mesec. Primer plačila (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki PIZ DPD - ZPIZ 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 44008 46,28€ do 31.3.2025 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki ZZV DPD - ZZZS 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 45004 46,87€ od 1.1.2024 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti DPD 0110 0888 1000 030 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 40002 X,XX € Plačilo z enim e-računom Zavezanec lahko prispevke plačuje poenostavljeno, z enim plačilom vseh štirih prispevkov (PIZ, ZZ, prispevke za starševsko varstvo in prispevke za primer brezposelnosti) in akontacijo davka na podlagi eračuna. Zavezanec se pri svoji spletni banki prijavi na prejem e-računa. Izdaja in plačilo e-računa sta neposredno vezana na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost in plačilo te obveznosti. V eDavke FURS 10. v mesecu vloži obračun prispevkov. Do 15. v mesecu zavezanec tako vložen obračun lahko popravi (v primeru bolniške ali druge odsotnosti z dela). Obveznosti je potrebno poravnati najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. Obračun prispevkov – oddaja obrazca v eDavke Obračun prispevkov za socialno varnost za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, so morali zavezanci (popoldanci) prvič oddati za januar 2018. Zavezanec mora oddati obračun do 15. v mesecu za pretekli mesec, če FURS do 10. v mesecu v sistem eDavkov ne odloži predizpolnjenega obračuna oz. je ta obračun napačen. PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE Pavšalni prispevki za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za popoldanski s.p. Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanci), morajo biti obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti (PIZ) in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (ZZ). Popoldanci plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za družbenike, ki so poslovodne osebe (zavarovalna podlaga 040) je od januarja 2020 90% povprečne letne plače za preteklo leto. Od februarja 2024 dalje je najnižja zavarovalna osnova 1.998,86€ (90% povprečne letne plače za leto 2023, ki je 2.220,95€), najvišja pa 7.773,33€ (3,5 kratnik PP 2023 = 3,5 x 2.220,95€). Zavezanec plača prispevke za socialno varnost najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec in sicer najmanj v višini 798,57€ (vključen tudi obvezni zdravstveni prispevek v pavšalnem znesku 35€) in največ v višini 3.004,40€. Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVL najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Od leta 2015 dalje so najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za zavarovance iz delovnega razmerja vezane na znesek zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec. Za izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. 3. dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta. Najnižja osnova za obračun prispevkov za delavce v delovnem razmerju je 60 % zadnje znane povprečne letne plače v Sloveniji, preračunane na mesec (144.člen ZPIZ-2). Če je izplačana plača oziroma nadomestilo plače nižje od minimalne osnove, se od razlike do minimalne osnove obračunajo in plačajo vsi prispevki. Ta razlika vpliva le na obračunavanje in plačevanje prispevkov. To pomeni, da delodajalcem razlike do najnižje osnove ni treba prišteti k bruto plači v enakem smislu kot to velja za dodatke, torej se zaradi te razlike delavčeva bruto plača ne spremeni. Zaradi obračunanih prispevkov pa ta razlika posredno vpliva na delavčevo neto plačo. Za izplačila od 1.3.2023 do 28.2.2024 je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju v višini 1.214,35 € (60% povprečne bruto plače za leto 2022, ki je 2.023,92 €). Za izplačila od 1.3.2024 do 28.2.2025 je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju v višini 1.332,57 € (60% povprečne bruto plače za leto 2023, ki je 2.220,95€). Minimalna plača 2024 za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2024, je 1.253,90€. Delodajalec mora voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu (ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo, uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, skupno mesečno število ur opravljenega kratkotrajnega dela). Delodajalec mora osebo, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M12) in za čas opravljanja dela preko eDavkov oddajati REK-O (vrsti dohodka 1509). Znesek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni je od 1. 1. 2024 v višini 6,63€ (0,30% PP za oktober 2023 = 0,3% x 2.210,78€) in se plača na TRR: SI56 0110 0888 3000 073, sklic: SI19 davčna številka 45004. MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO Minimalna urna postavka od 3. februarja 7,21€ Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del (Ur.l.9/2024 z dne 2.2.2024) določa od 3. februarja 2024 minimalno bruto urno postavko za začasno in občasno delo dijakov in študentov v višini 7,21 € (doslej 6,92€). Zakonsko določena bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov (na podlagi 130. c člena Zakona za uravnoteženje javnih financ) ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Minister, pristojen za delo, je na podlagi 6. člena Zakona o minimalni plači določil znesek minimalne plače, ki za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, znaša 1.203,36 €. Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pokojninska doba) in zdravstveno zavarovanje. Od zneska na študentski napotnici se plačujejo prispevki za PIZ v višini 15,5%. Delodajalec na znesek na napotnici plača prispevek za PIZ v višini 8,85%, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36%, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53%, koncesijsko dajatev v višini 16% in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2%. PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA DELO UPOKOJENCEV Prispevek za kratkotrajno delo od 1. januarja 6,63€ Kratkotrajno delo je brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi. Opravlja ga lahko zakonec ali zunajzakonski partner, starši ali otroci lastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe, ki lahko opravljajo pomoč v podjetju največ 40 ur mesečno in za to ne prejmejo plačila. Minimalna urna postavka od 1. marca 7,21€ Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) določa, da začasno ali občasno delo lahko upokojenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu, pri čemer neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec. Ne glede na navedeno lahko upokojenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 90 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 720 ur. Sprememba Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-G), Ur.l.54/2022 z dne 20.4.2022 je določila, da bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako, da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Od 1. marca 2023 do 29. februarja 2024 bruto dohodek za opravljeno začasno in občasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 10.346,52 €, od 1. marca 2024 do 28. februarja 2025 pa ne sme presegati 10.781,07€. Višina bruto urne postavke in višina bruto dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajujeta z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo, ter ju enkrat letno določi minister, pristojen za delo, in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do konca februarja v koledarskem letu. Višina bruto urne postavke na osnovi spremembe zakona velja od marca tekočega koledarskega leta do vključno februarja naslednjega koledarskega leta. Od 1.marca 2023 do 29.februarja 2024 urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev ne sme niti nižja od 6,92 €, od 1. marca 2024 do 28. februarja 2025 pa ne nižja od 7,21€. PODATKI O PLAČAH Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za marec 2024 je znašala 2.332,70€, neto plača pa 1.480,90€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar marec 2024 je znašala 2.310,03€, neto 1.469,15€. UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE Člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija lahko koristijo članske ugodnosti - svetovanje na davčnem, knjigovodskem, računovodskem področju, gospodarsko pravnem in delovno pravnem področju (davek od dobička pravnih oseb, davčni postopek, dohodnina, DDV,…). Ob prijavi na svetovanje predstavite vprašanje (tema svetovanja). Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. (05) 37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si PRAVNO SVETOVANJE Območna obrtno-podjetniška zbornica Idrija svojim članom nudi možnost pridobitve pravnih nasvetov odvetnika. Naročilnico za svetovanje dobite na zbornici, kjer boste dobili tudi termin glede dneva in ure storitve. Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. (05)37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si prihranite letno članarino. Uporabite svojo kartico Mozaik podjetnih in prihranite! Preverite aktualni seznam. partnerjev in njihovih ugodnosti, ki ga ki ga članom OZS, imetnikom kartice Mozaik podjetnih nudijo partnerji projekta. SREČANJE MLADIH PODJETNIKOV 14.6.2024 – Vrt Youth Hostel Pliskavica (Kras) MOJ OBRTNIK Članom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, portal Moj Obrtnik nudi: brezplačno spletno predstavitev vašega podjetja, 90 dnevno brezplačno prejemanje povpraševanj, ugodnejši prejem povpraševanj, brezplačen prejem SOS povpraševanj. https://www.mojobrtnik.com/ MOZAIK PODJETNIH Kartica Mozaik podjetnih, kartica tisočerih ugodnosti za člane OZS. S kartico Mozaik podjetnih zlahka V prvem delu dogodka bo pogovor s keynote govorcem, ki zaenkrat ostaja presenečenje, v drugem delu pa sledi zabava z DJ Barbs The Nune in Frenky Music Night. Prijave na: Srečanje mladih podjetnikov (ozs.si) IZ URADNEGA LISTA 39 39 39 39 39 39 39 43 43 43 44 44 44 44 44 44 44 44 45 10.5. 10.5. 10.5. 10.5. 10.5. 10.5. 10.5. 24.5. 24.5. 24.5. 31.5. 31.5. 31.5. 31.5. 31.5. 31.5. 31.5. 31.5. 4.6. IDRIJA - Zaključni račun proračuna Občine Idrija za leto 2023 IDRIJA - Odlok o dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Idrija IDRIJA - Odlok o dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Vrtec Idrija IDRIJA - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Idrija IDRIJA - Odlok o spremembah Odloka o turistični in promocijski taksi v Občini Idrija IDRIJA - Sklep o prenehanju statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena IDRIJA - Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Uredba o določitvi zneska specifične in stopnje proporcionalne trošarine za cigarete Poročilo o gibanju plač za marec 2024 Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije Pravilnik o varnosti dvigal CERKNO - Zaključni račun proračuna Občine Cerkno za leto 2023 CERKNO - Odlok o dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Idrija CERKNO - Sklep o cenah programov Vrtca Peter Klepec pri OŠ Cerkno CERKNO - Sklep o cenah storitev oskrbe s pitno vodo CERKNO - Sklep o cenah storitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda CERKNO - Sklep o lokacijski preveritvi LP 05 na območju enote urejanja prostora KE06/A306 CERKNO - Sklep o lokacijski preveritvi LP 06 na območju enote urejanja prostora KE06/A438 Sprememb Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP-E) VSEBINA AKTUALNO................................................................................................................................................................................. 1 FORUM OBRTI IN PODJETNIŠTVA ................................................................................................................................... 1 ZAKONODAJA ............................................................................................................................................................................ 2 NADOMESTILO PLAČE DELACU V PRIMERU BOLNIŠKE ODSOTNOSTI ................................................................................ 2 INFORMACIJE ............................................................................................................................................................................ 2 IZHODIŠČA DAVČNIH SPREMEMB ................................................................................................................................... 2 DAVČNE SPREMEMBE ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE ....................................................................................................... 4 LETNI DOPUST ............................................................................................................................................................... 4 REGRES ZA LETNI DOPUST 2024 .................................................................................................................................... 5 PREKARNO DELO............................................................................................................................................................ 6 SLOVENSKI ROKODELSKI FESTIVAL ................................................................................................................................ 6 PRISPEVKI IN DAVKI ................................................................................................................................................................. 6 PLAČILO AKONTACIJE DOHODNINE IN PRISPEVKOV Z ENIM NALOGOM ........................................................................... 6 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ....................................................................................................................... 7 PLAČEVANJE PRISPEVKOV .............................................................................................................................................. 7 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI ................................................................................................ 8 PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE ............................................................................................................. 8 PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE ................................................................................................................................... 9 PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO .................................................................................................................................. 9 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO ..................................................................................................... 9 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA DELO UPOKOJENCEV .................................................................................................... 9 PODATKI O PLAČAH ..................................................................................................................................................... 10 UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA ...................................................................................................................................... 10 DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE................................................................................................................... 10 PRAVNO SVETOVANJE .................................................................................................................................................. 10 MOJ OBRTNIK .............................................................................................................................................................. 10 MOZAIK PODJETNIH ..................................................................................................................................................... 10 SREČANJE MLADIH PODJETNIKOV ................................................................................................................................ 10 IZ URADNEGA LISTA ............................................................................................................................................................... 11 PRISPEVKI - MAJ 2024 ............................................................................................................................................................ 12 PRISPEVKI - MAJ 2024 PRISPEVKI ZASEBNIKA in DRUŽBENIKA prispevek PIZ ZZ Starš. var. Zaposl. najnižji ZASEBNIK Bruto zavarovalna osnova v EUR TRR SI56 SI56 SI56 SI56 0110 0110 0110 0110 stopnja 0888 0888 0888 0888 2000 3000 1000 1000 003 073 030 030 referenca SI19 SI19 SI19 SI19 24,35% 13,45% 0,20% 0,20% DŠ-44008 DŠ-45004 DŠ-43001 DŠ-42005 najnižji DRUŽBENIK najvišji 1.332,57€ 1.998,86€ 7.773,33€ (60% PP 2023=60% X 2.220,95 €) (90% PP 2023=60% X 2.220,95€) (3,5 kratnik PP 2023) 486,72 303,85 4,00 4,00 798,57 1.892,81 1.080,51 15,54 15,54 3.004,40 324,48 214,23 1,19 2,66 2,67 544,04 PRISPEVKI SKUPAJ DOLOČITEV ZAVAROVALNE OSNOVE - individualno osnova 1. ZASEBNIK: Najnižja osnova za prispevke je 60% PP za leto 2023 (PP je 2.220,95€), prispevki skupaj 544,04€ ( vključen OPZ 35€) 1.332,57 € 2. ZASEBNIK: Osnova za prispevke = dobiček, povečan za obračunane prispevke, preračunan na mesec in znižan za 25%, vendar najmanj do višine 60% PP za leto 2023 (60% x 2.220,95€= 1.332,57€) individualno 3. DRUŽBENIK: Najnižja osnova za prispevke družbenika = 90% PP za leto 2023 (PP za 2023 je 2.220,95), prispevki skupaj: 798,57€ ( vključen OPZ 35€) 4. ZASEBNIK IN DRUŽBENIK: Najvišja zavarovalna osnova = 3,5 x povprečna letna plača 2023 (3,5 x 2.220,95€), prispevki skupaj: 3.004,40€ ( vključen OPZ 35€) OLAJŠAVE 1. Splošna olajšava - letni dohodek do 16.000,00 € (mesečni do 1.333,33 €) - letni dohodek nad 16.000,00 € (mesečni nad 1.333,33€) mesečna olajšava € 416,67 + (1.563,45 -1,17259 x bruto dohodek) 416,47 224,83 244,42 407,67 291,67 241,97 2. Posebna olajšava: 1. otrok 2. otrok 3. otrok 3. za rezidenta, ki se izobražuje (dijaka ali študenta) 4. za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 5. za dohodke iz delovnega razmerja: - mesečni bruto dohodek do 1.330,33€ - mesečni bruto dohodek nad 1.333,33€ - za osebe do dopolnjenega 29. leta starosti 6. za zavezanca po dopolnjenem 70. letu starosti 7. za invalida s 100% okvaro 416,67 + (1.563,45 -1,17259 x bruto dohodek) 416,67 108,33 125,00 1.515,72 OBRTNIKI - POPOLDANCI namen akontacija davka na dejavnost SI56 0110 0888 1000 030 SI19 DŠ 40002 PIZ nesreče pri delu SI56 0110 0888 2000 003 SI19 DŠ 44008 ZZV pavšalni prispevek SI56 0110 0888 3000 073 SI19 DŠ 45004 SKUPAJ Znesek € 7.773,32 € letna olajšava € 5.000,00 + (18.761,40 -1,17259 x skupni dohodek) 5.000,00 2.698,17 2.933,00 4.892,00 3.500,00 2.903,66 Če delojemalec ne želi, da se mu upošteva povečana splošna olajšava, se davčna osnova zmanjša za 416,67€ 1.300,00 1.500,00 18.188,61 DELOVNI DNEVI sklic prehodni račun 1.998,86€ DELOVNI PRAZNIKI 21 168 2 16 DELOVNI DNEVI APRIL 2024 OBRAČUN UR 46,28 46,87 SKUPAJ 23 184 93,15 PODATKI O PLAČAH Povprečna plača MAREC 2024 Povprečna plača JANUAR - MAREC 2024 Povprečna plača JANUAR - MAREC 2024 Povprečna bruto plača (PP) 2023 Povprečna bruto plača (PP) 2022 Minimalna plača od 1.1.2024 bruto € 2.332,70 € 2.310,03 € 2.310,03 € 2.220,95 € 2.023,92 € 1.253,90 € neto € 1.480,90 € 1.469,15 € 1.469,15 € 1.445,12 € 1.318,64 € STOPNJE PRISPEVKOV PRISPEVEK Pokojninsko, inval. zavarovanje Zdravstveno zavarovanje DELAVEC DELODAJALEC KONTO 15,50% 8,85% SI19 DŠ-44008 6,36% +35€ 6,56% + 0,53% SI19 DŠ-45004 Starševsko varstvo 0,10% 0,10% SI19 DŠ-43001 Zaposlovanje SKUPAJ: 0,14% 0,06% SI19 DŠ-42005 22,10% 16,10% Dohodnina LESTVICA SI19 DŠ-40002 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM Vrsta izplačila ( neobdavčeno do zneskov po Uredbi) Znesek za prehrano Terenski dodatek Prevoz na delo Kilometrina za službeno potovanje Regres za letni dopust Dnevnice za službeno pot v Sloveniji na dan prisotnosti, najmanj 4 ure dela, prisotnost na delu nad 10 ur za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur + 0,99€ (Uredba Ur.l.87/2022) Uredba (Ur.l.162/2022) Uredba (Ur.l.87/2022) Uredba (Ur.l.114/2021) Uredba (Ur.l.87/2022) Najvišji znesek od katerega se ne obračuna prispevke je povprečna plača za predpretekli mesec 6-8 ur 8-12 ur Uredba (Ur. l. 162/2022) nad 12 ur LETNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad osnova do € dohodnine € € 8.755,00 25.750,00 51.500,00 74.160,00 8.755,00 25.750,00 51.500,00 74.160,00 1.400,80 5.819,50 14.317,00 23.154,40 Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja SKUPAJ 16 % + 26 % nad 8.755,00 + 33 % nad 25.750,00 + 39 % nad 51.500,00 + 50 % nad 74.160,00 7,96 € + 0,99 € 4,49 € 0,21 € 140 € mesečno 0,43 € 2.332,70€ 9,69 € 13,88 € 27,81 € MESEČNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad € osnova do € dohodnine € 729,58 2.145,83 4.291,67 6.180,00 729,58 2.145,83 4.291,67 6.180,00 116,73 484,96 1.193,08 1.929,53 SKUPAJ + 26 % + 33 % + 39 % + 50 % 16 % nad 729,58 nad 2.145,83 nad 4.291,67 nad 6.180,00