GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM ha/v naša smučina nS&v- 'x., ' %i<* 3■vfsp1 mMt LETNIK XIX ŠTEVILKA 5 25. MAJ 1980 ItZBftCAJ! Na Elanovi ročki 9 svetovnih rekordov IWF — Mednarodna zveza za dviganje uteži je zaupala 39. Evropsko prvenstvo Jugoslovanski zvezi za dviganje uteži oziroma mestu Beograd. Tekmovanje je bilo v času od 25. 4. do 4. 5. 1980 v znani beograjski dvorani P1NK1 — v Novem Beogradu. Organizacijski komite in vsi tekmovalci so bili v super luksuznem hotelu Jugoslavija, ki je s svojimi številnimi saloni in udobnimi prostori dajal prijetno zavetje tem specifičnim, kot nekateri pravijo — osamljenim borcem z železom. V bistvu pa dviganje uteži predstavlja borbo človeka samega s sabo, ker zahteva maksimalno koncentracijo in izredno trenutno eksplozivno moč. Tudi samo tekmovanje, ki navidez pri televizijskem prenosu ne izgleda izredno dinamično, je dejansko na prizorišču znatno bolj zanimivo ter človeka zelo hitro pritegne. Na tekmovanju je nastopilo 27 evropskih držav s 147 funkcionarji, zdravniki, maserji, trenerji ter 197 tekmovalcev. Reprezentance so bile različno sestavljene — od posameznih, katere so imele vsega po enega tekmovalca in enega vodjo in trenerja v eni osebi —do izredno številne bolgarske reprezentance s 16 funkcionarji in (Nadaljevanje na 2. strani) Bolgarska reprezentanca na treningu Ni redko, da se na treningu dvigajo večje teže kot na tekmovanju Naš sodelavec Janko Grošelj z glavnini trenerjem Bolgarije Abadjcvom, ki je svojo reprezentanco popeljal iz anonimnosti v sam svetovni vrh. Pregled ročke pred tekmovanjem. 2 NAŠA SMUČINA (Nadaljevanje s 1. strani) 16 tekmovalci. Povsem razumljivo je, da organizacija takega tekmovanja, s toliko velikim številom udeležencev, predvsem funkcionarjev, ni enostavna zadeva in zahteva od organizatorjev izredno velik napor. V glavnem lahko rečemo, da je celotno prvenstvo potekalo brez večjih spodrsljajev, kar gre glavna zasluga predsedniku organizacijskega komiteja — Vladanu Mihajlo-viču — duši evropskega tekmovanja, ki se je praktično razdajal, da je zadovoljil vsem zahtevam ekip-in funkcionarjev. Skrb za sodnike in da je po tej plati tekmovanje potekalo nemoteno, je imel naš znan težkoatletski delavec Janko Grošelj, ki je pa v bistvu v Beogradu nastopal v dvojni vlogi. Na eni strani je zadovoljivo opravljal svojo sodniško funkcijo, na drugi strani pa je bil neke_ vrste Elanovega ambasadorja in propagatorja ter ima levji delež pri mednarodni afirmaciji naših ročk. Spričo velike resnosti, s katero se je ELAN že angažiral v vrsti prireditev, predvsem zadnjem Donavskem pokalu in Mediteranskih igrah, je tudi predsednik organizacijskega odbora — Vladan Mihajlovič dobil polno zaupanje v naše sposobnosti in je sporazumno z nami predlagal naše ročke za 39. Evropski šampionat. Ta Evropski šampionat je dejansko zadnji, na katerem je lahko organizator izbiral ročke. Od letošnjega kongresa, ki se predvideva za jesen, pa bodo za posamezna vrhunska tekmovanja nominirane ročke s strani IWF. Spričo izredno velikih problemov, ki so bili na lanskem šampionatu v Varni, ko so Bolgari praktično preko noči upe-Ijali na mednarodno prizorišče finske ročke, je generalni sekretar zveze Tamas Ajan želel preprečiti podobno situacijo v Beogradu. S sestankom, ki je bil konec decembra v Elanu, na katerem smo se dogovorili za taktiko, ki se je na šampionatu pokazala kot uspešna, je ELAN dosegel uspeh brez primere, saj tekom celotnega tekmovanja ni bilo na naše ročke niti ene same pripombe. Povsem jasno je, da je s tem, ko so bile ročke neoporečne, organizacijskemu komiteju padla z ramen velika skrb, skrb, ki je na večini šam-pionatov povzročala zaplete in v Varni celo škandal. Naš jugoslovanski tekmovalni delež na sami prireditvi je bil nekoliko skromnejši, saj razen treh jugoslovanskih rekordov, ki pa v mednarodnem merilu ne pomenijo dosti, nismo dosegli veliko. Bolje od drugih je dvigal Zrnič, ki je vsekakor dokazal, da sodi na Olimpiado v Moskvo. Posledica tega, da ne pomenimo do- sti v dvigalskem športu, je bila tudi — vsaj v začetku povsem prazna dvorana, ki sc je šele pri zadnjih — to je najtežjih kategorijah, kjer se dvigajo izredna bremena, nekoliko zapolnila. Zadovoljiv je bil prenos televizije, ki je redno vsak večer posredovala posnetke s tekem, zadnje dva dni pa prenašala neposredno. Za nas je kot izrednega propagandnega pomena tudi to, daje ameriška televizijska družba ABC posnela neke vrste učno-informacijskega filma o dviganju uteži s sovjetskim šampionom Rahmaninom kot demonstratorjem in ameriškim bivšim šampionom, kot povezovalcem. Poleg Elana, ki je sorazmerno skromno napisan na ročkah in ni upadljiv, je na televiziji vse gledalce ves čas dobesedno bodel v oči Elanov znak in je povzročil Kozamerniku velike težave, spričo nezadovoljstva ostalih sofinancerjev prireditve. Borbe so začeli najlažji tekmovalci — pravi »palčki«, ki niso smeli presegati 52 kg. Vsi tekmovalci so bili glede na svojo telesno težo razvrščeni v deset kategorij in to: — kategorija do 52 kg — kategorija do 56 kg — kategorija do 60 kg — kategorija do 67,5 kg — kategorija do 75 kg — kategorija do 82,5 kg — kategorija do 90 kg — kategorija do 100 kg — kategorija do 110 kg in — kategorija nad 110 kg Same tekme so potekale tako, da so vsak dan nastopali le v eni kategoriji, kar je povzročalo izredno dolgo tekmovanje, ki je praktično trajalo 10 dni. V kategorijah, kjer je bilo več tekmovalcev, so tekmovanja delili na popoldanska in večerna, v kategorijah, kjer je bilo manj tekmovalcev, pa so nastopili samo zvečer. Z ozirom na tehniko dviganja obstoja po IWF predpisih dva načina dviganja — in to poteg, pri katerem mora ročka takoj od tal nad glavo. Ta dvig je značilen po tem, ker tekmovalec drži ročko v zelo širokem prijemu. Druga zvrst je sunek. Značilnost sunka je v tem, da tekmovalec dvigne ročko do višine ramen, počaka da se ročka umiri in jo nato sune nad glavo, pri čemer si pomaga še z nožnim izpadom. Značilnost tega dviga je tudi v tem, da je prijem ročke z rokami v širini ramen. Teže, katere tekmovalci dvigajo v sunku, so od 20 do 30% večje kot teže, ki jih dvigajo v potegu. Vrednoti se vsako dviganje — to je v sunku in v potegu posebej in se za vsako disciplino podelijo ločeno tudi kolajne, tako kot naprimer tudi v slalo- mu in smuku, jasno — obstoja pa tudi kombinacija, kar pri dviganju predstavlja biatlon. To je seštevek tež obeh disciplin. Tudi v biatlonu se podelijo kolajne. Rekordi se vodijo za vsako disciplino posebej in za biatlon. Medalje dobijo prvi trije tekmovalci v vsaki kategoriji. Glavni boj za kolajne je potekal med velesilami Bolgarijo in Sovjetsko Zvezo. V senci teh dveh velesil sta bili Poljska in NDR. Le redek tekmovalec izven kroga teh štirih dežel si je še priboril kako kolajno. Na tekmovanju je bilo postavljenih devet novih svetovnih rekordov, kar je izreden dosežek, vsekakor pa je za nas, kot proizvajalca ročk še izredno pomembno dejstvo, da je doseženih preko sto nacionalnih rekordov, kar pomeni, da je skoraj vsak tretji nastopajoči izboljšal svoje dosežke. Dejstvo je, da je letos olimpijsko leto in da so tekmovalci dobro pripravljeni, vendar je tudi dejstvo, da dveh vrhuncev sezone ne morejo načrtovati in vsled tega so rezultati, doseženi v Beogradu absolutno gledani zelo pomembni. Najuspešnejši tekmovalec je bil vsekakor Bolgar Rusev, ki je v kategoriji do 67.5 kg postavil tri nove svetovne rekorde — v potegu 148 kg, v sunku 190 kg in v biatlonu 337.5 kg. Svetovne rekorde so še postavili Aleksander Voro-nin v potegu s 112,5 kg — v najlažji kategoriji; Asen Zla-tev Bolgarija v kategoriji 75 kg s sunkom — 197,5 kg ter v biatlonu s 355 kg; v kategoriji do 100 kg David Rigert, — v potegu s 181 kg ter Leonid Taranenkov iz Sov. Zveze v kategoriji do 110 kg: z rekordom v potegu 190 kg in v biatlonu 420 kg. Po številu osvojenih kolajn so zmagali sovjetski tekmovalci, po številu svetovnih rekordov pa Bolgari. Interes za naše ročke je bil zelo velik in je iz dneva v dan naraščal, enako kot se je večalo število svetovnih in nacionalnih rekordov. Kontaktirali smo s predstavniki Bolgarije, Sovjetske zveze in večino ostalih dežel ter ugotovili, da obstojajo realne možnosti za plasman naših ročk tudi na zunanje tržišče. V prvi fazi vsekakor naj-realnejše možnosti obstojajo v Bolgariji, Avstriji in Italiji ter spričo neizmernih potreb vsekakor v Sov. zvezi. Generalni sekretar Tamas Ajan je bil izredno zadovoljen z vsem, kar je ELAN dosedaj v sodelovanju z 1WF naredil in želi še naše vezi okrepiti. Nastop na Evropskem prvenstvu pomeni za ELAN v bistvu eno stopnico k popolni verifikaciji naših ročk, to je pridobitvi atesta Mednarodne zveze za dviganje uteži. Spričo uspeha, ki smo ga imeli na Evropskem šampionatu in zadovoljstva, katerega so izražali vsi nastopajoči, sem mnenja, da gole formalnosti okoli pridobitve uradnega atesta od IWF ne bi smele biti prevelike, kljub temu, da obstoja že sorazmerno veliko število uradno priznanih proizvajalcev ročk in so se nekatere dežele — kot npr. Poljska jasno izrekle proti (Nadaljevanje na 4. strani) Pred vsakim tekmovanjem je sodniška komisija stehtala ročko Dvig je uspel Ameriška televizija je snemala tehniko in načine dviganja Strejček — ČSSS, polovico dviga je že opravljeno NAŠA SMUČINA 3 OUG< Neuspel dvig S tre j čeka — ČSSR Zmagovalec v kategoriji do 110 kg Taranenko — SZ je dosegel dva nova svetovna rekorda MM (Nadaljevanje s 3. strani) temu, da bi se to število še nadalje širilo Naj omenim še to, da je hila dvorana za trening in dvorana za ogrevanje, poleg ročk, kompletno opremljena z našo opremo, za katero je bilo tudi veliko zanimanje. Uspeh naših ročk v Beogradu je vsekakor rezultat dolgoročnega naprezanja v smeri izboljšanja kakovosti ročk, je rezultat praktično vseh, ki nastopajo v naši razvojno-proiz-vodni-prodajni verigi, ne moremo pa mimo dejstva, da je najzaslužnejši za nemoten potek samega tekmovanja v Beogradu neumorni Stane Kozamernik, ki je bdel 14 dni nad vsemi ročkami, katere so bile v Beogradu pripravljene za trening, ogrevanje in sam nastop tekmovalcev. Njegova skrb niso bile samo ročke in njihova tehnična neoporečnost, skrbel je za to, da so vsi funk- cionarji in novinarji bili založeni z našim prospektnim materialom, da so dobili zadostne informacije v zvezi z njimi in možnostjo nabave ročk. Ravno tako je vestno zbiral informacije od vseh trenerjev in posameznih vrhunskih tekmovalcev o kakovosti naših ročk. Ce svetovni rekorderji, njihovi trenerji niso imeli nobenih pripomb na ročke, sem mišljenja, da smo dosegli trenutno najvišjo stopnjo, stopnjo, na kateri so tudi ostali vrhunski tekmovalci bili. Mnenja pa sem, da moramo izkoristiti bližino sedeža sekretarja IWF — gospoda Ajana in njegovo naklonjenost ter vložiti še nekaj več naporov v izpopolnjevanje ročk za bodoče nove dvigalce. Na ta način bi si pridobili izredni sloves in s tem tudi odprli vrata za plasman naših ročk izven meja domovine, kar nam je tudi osnovni namen. mag. Petriček Peter Jugoslavan Surbanovič ni uspel »dvignili« olimpijske norme za Moskvo OUGOI Braun — ČSSR, uspešen dvig tezno 4 NAŠA SMUČINA Prva faza dviga JZ8ACAJ OUGC Cf&M Najmočnejši človek na svetu Sultan Rahmanov — SZ. Koncentracija pred dvigom. m 111 — iTi iiMHfciJriM Na zmagovalnem odru — .................. hi i MilTiiTi I Uspešno končan dvig— na zaključku bronasta medalja Predstavljamo vam novoizvoljene 1. Benedičič Jože, Predsednik DS — DO Elan, roj. 4. II. 1942 iz Kamne Gorice. V Elanu je zaposlen od leta 1965, kvalificiran mizar, na delovnem mestu mizarska dela v telovadnem orodju. 2. Arh Ivo, predsednik DS — TOZD Smuči, roj. 31. III. 1950 z Bleda. V Elanu je zaposlen dobro leto, VS — ekonomist, na delovnem mestu referent izvoza I. 3. Jagodic Stane, predsednik DS — TOZD Športna orodja, roj. 21. IV. 1934 z Zgoše. V Elanu je zaposlen od leta 1956, delovodja KV ključavničarske stroke, na delovnem mestu samostojni tehnolog KO v telovadnem orodju. Konec prvomajskih praznikov se prevesil v najglobje žalovanje Umrl nam je TITO. Štiri besede, štirje udarci v srce. Josip Broz TITO, revolucionar, legendarni vojskovodja in državnik. Od njegove osebnosti revolucionarja, vojskovodje in državnika ni moč ločiti pomena, ki ga ima njegov teoretični prispevek k ciljem, ki jim je posvetil vse življenje. Pomlad prebuja omrtvičeno naravo, brstenje napoveduje novo življenje. Umrl nam je TITO. Toda ni odšel, s smrtjo je še močneje zaživel v nas vseh. Komaj dobro leto je minilo, kar se je tistega mrzlega zimskega dne zadnjič nemo poslovil od svojega dolgoletnega prijatelja in sodelavca. Neskončno dolgo je tedaj negibno stal temno oblečen mož sedeminosemdesetih let ter se zadnjič poslavljal od svojega prijatelja. Stal je tam, brez glasu, do dna pretresen, a vendar pokončen mož. Malo kateremu človeku je dano, da bi izpolnil svoje življenje tako bogato kot našemu TITU. Naš človek je — osebnost, ki je vtisnila svoje delo v svetovne razsežnosti. Zato nas je vodil, zato bomo hodili za lučjo, s katero je razsvetljeval naša in svetovna pota. Čakali smo, upali, stiskali pesti, zdaj je trpljenje končano. Ostane nam, da zgostimo vse svoje sile okoli nalog, ki nam jih je nakazal. Veliko čudovitih vzgledov imamo, ki bodrijo, a največji je: TITO. Njegovo ime s spoštovanjem izgovarjajo na vseh kontinentih; pooseblja izjemen čas, v katerem je bilo redkim dano, da postanejo osebnosti, kot je naš TITO. Kdo bi lahko v teh trenutkih prehodil vse mejnike, ki jih je vkopal v našo in svetovno zgodovino tovariš TITO. Prehodil je dolgo pot, Jugoslaviji je dal mogočno dostojanstvo, trdno upanje v dobro usodo ii> edino mogočo razvojno perspektivo, ki je samoupravna in neuvrščena. V svojem življenju se je opiral edino na moč ljudskih množic in ljudje so mu ljubezen vračali. TITOVO delo je bilo uspešno zato, ker je bil oprt na ljudi. »Naša moč je v idejah, ki nas navdihujejo, in v ciljih, za katere se bojujemo!« je dejal na XI. kongresu ZKJ. Prav zdajle mineva 37 let, kar je na tisoče ljudi mislilo, da hujše ne more biti. Mož, ki odslej ne bo rekel ničesar več, je ukazal podreti vse mostove čez Neretvo ter nato skrivaj postaviti novega: za žive in tiste, ki so bili le napol živi. Ko je ta mož čez 35 let ponovno obiskal te kraje, je rekel: »Ko danes gledam prepade, gore in se spominjam, kako je bilo takrat, ko pomislim, kolikšne sile so se zbrale proti nam, je res videti, kot da smo jurišali na nebo.« Vsa naša prelepa dežela je bila do tega nedeljskega večera tako slovesna, barvita, praznična. En sam hip in zaključek praznovanja se je prevesil v začetek najmočnejšega žalovanja. Po dneh, ki ne bodo več žalni, ki bodo delovni, bomo morali vrsto let vedno znova iskati besede, ki nam jih je za- 4. Pctcrinan Pavel, predsednik DS — TOZD Plastika, roj. 14. IV. 1941 iz Zgornjih Gorij. Kvalificiran kolar z opravljeno delovodsko šolo in Višjo šolo za organizacijo dela. Zaposlen na delovnem mestu vodja proizvodnje v TOZD Plastika. je pustil ta odslej v molk pogreznjeni človek. In zapustil jih je veliko. In danes, ko pomladanski dež zaliva našo deželo, danes ga ta njegova dežela kot en človek v mislih objema in v srcu čuje. K. D predsednike DS-DO; TOZD, DSSS 5. Krmpotič Nevenka, predsednik DS — TOZD Inštitut, roj. 26. 1. 1947, iz Omiša — Hrvatska. V Elanu je zaposlena od leta 1970, dipl. ing. kemije na delovnem mestu raziskovalec v Inštitutu Elan. 6. Stošič Maja, predsednik DS — TOZD Trgovina, roj. 30. IV. 1945, iz Zagreba. V predstavništvu Elan v Zagrebu zaposlena od leta 1974, ekonomist, na delovnem mestu samostojni referent predstavništva. 7. Kalrašnik Severin, predsednik DS — TOZD Vzdrževanje, roj. 1. I. 1944 z Brezij. V Elanu je zaposlen od leta 1964 kot električar KV, na delovnem mestu skupinovodja elektro 8. Ilegedič Lado, predsednik DS — Skupnih služb, roj. 23. III. 1940, iz Ljubljane. V Elanu je zaposlen od leta 1972, strojni ing,, na delovnem mestu vodja sistema OD v gospodarskem sektorju. Elan na mednarodnem prvenstvu Ljubljane v gimnastiki 6. 4. 1980 se je v Ljubljani, v dvorani na Kodeljevem končalo že 10. jubilejno mednarodno prvenstvo Ljubljane v športni gimnastiki. Tokrat je bilo tekmovanje prvič izvedeno tudi v moški konkurenci. Telovadke in telovadci, ki so se udeležili tekmovanja, so prišli iz devetih držav Evrope, od mestne reprezentance od Tbi-lisa v SZ do Barcelone v Španiji. V moški konkurenci so gostje iz Barcelone osvojili vseh šest zlatih odličij, med dekleti pa so dve zlati kolajni osvojile predstavnice Tbilisa, po eno pa predstavnice Budimpešte, Barcelone in Novega mesta in to Mateja Kavšek za odlično izvedbo vaje na gredi. Našo moško vrsto je spremljala smola. Že med tekmo se je poškodoval član Ljubljane Kunčič, med samim tekmovanjem v mnogoboju pa se je poškodoval še Bane Tripkovič iz Maribora, do- bitnik zlate medalje na MIS, tako da v finalu tekmovanja ni več nastopil. Ob priliki tega 10. jubilejnega tekmovanja v športni gimnastiki, ki smo ga tako kot že nekaj let nazaj opremili z našim orodjem, je ljubljanska gimnastična zveza, kot organizator teh tekmovanj, na zaključni slovesnosti podelila priznanja ekipam, ki že od vsega začetka sodelujejo, najbolj zaslužnim posameznikom in delovnim organizacijam, ki ji ob tem s svojo pomočjo pomagajo in omogočajo izvedbo tekmovanja. Med njimi smo tudi mi. Ob priliki podelitve priznanja so organizatorji izrazili upanje, da jim bomo stali ob strani tudi v bodoče, pri tem pa posebej poudarili potrebo, da svoj program dopolnimo tudi s prepotrebnim parterjem in blazinami. ✓ ---------------------- 30 letnica IGD Elan — ______________________ Razvojna pot gasilstva v našem podjetju sega že do leta 1948, ko se je na pobudo takratnega vodstva podjetja organizirala desetina K članov, ki so bili podrejeni gasilskemu društvu Begunje. Gasilske opreme praktično sploh ni bilo, razen nekaj ročnih gasilnih aparatov. Franc, poveljnik Frelih Vinko in sekretar Kavčič Ivan. Že pol leta kasneje je društvo dobilo motorno brizgalno Rakovico z vso pripadajočo opremo za gašenje. Vse do leta 1956, ko se je iz »Prostovoljne industrijske gasilske čete Elan« preimenovalo društvo v »Prostovoljno industrijsko ga- Proslava 20-letnice društva Leta 1957 smo izvedli proslavo z razvitjem prapora in to pod vodstvom takratnega direktorja tov. Finžgar Rudija, lotnega kolektiva in članov gasilskega društva. Vodstvo podjetja pa nam je dodelilo večja finančna sredstva, za nabavo požarno varnostne opreme. Vedno večjo pozornost smo posvetili preventivni dejavnosti. Z nenehno rastjo podjetja in povečanja števila zaposlenih, smo povečali tudi članstvo v svojih vrstah. Imeli smo mnogo problemov. Oprema za gašenje in reševanje je bila zastarela, gasilska shramba mnogo premajhna in še zdaleč nizacijsko pa nam je pomagala tudi Občinska gas. zveza Radovljica. Že naslednje leto je društvo proslavljalo 20-letnico ustanovitve. Proslave so se udeležili gasilci iz 21 gasilskih društev z 210 udeleženci in nad 40 gosti. Le leto kasneje je društvo dobilo sodobno 1200 I motorno brizgalno »ROSSENBAUER« ter vrsto druge sodobne opreme. Vodstvo podjetja in samoupravni organi so se zavedali, da je podjetje požarno zelo ogroženo Proslava ob 15-letnici društva Govor predsednika društva ob 10-letnici obstoja društva Le dve leti za tem, t. j. leta 1950, je vsled neprevidnosti prišlo do katastrofalnega požara, ki je uničil celotno podjetje. Pri gašenju požara je sodelovalo 8 gasilskih društev iz Begunj in okolice s 133 gasilci in gojenci šole milice, ki je bila takrat v Begunjah. Toda zaradi slabe opremljenosti niso mogli preprečiti najhujšega. Takratno vodstvo podjetja se je takoj lotilo obnove podjetja in z velikimi napori vseh zaposlenih je proizvodnja kmalu ponovno stekla. Požar, ki je uničil podjetje, je še pospešil, da se je že v letu 1950 ustanovila »Prostovoljna industrijska gasilska četa Elan«, ki je ob ustanovitvi štela 22 članov in članic. Prvi njen predsednik je bil Ribnikar silsko društvo Elan«, smo bili v najtesnejših stikih z GD Begunje, ki nam je nudilo tudi vso strokovno pomoč. Leta 1957 je društvo razvilo svoj prapor. Število začetih požarov je stalno naraščalo, v sušilnici lesa je prišlo do večjega požara, ki pa je bil s strani domačih in sosednjih gasilcev uspešno pogašen. Pri tem je bila preprečena večja materialna škoda. Dva naša gasilca sta se pri gašenju zastrupila s plinom in smo ju morali prepeljati v bolnišnico. Vse to nam je narekovalo, da brez ustrezne strokovne izobrazbe in poučevanja vseh zaposlenih ne moremo uspešno zaščititi podjetje pred požarom. Pristopili smo k organiziranemu izobraževanju ce- ni zadoščala potrebam požarno varnostne službe. Ob 15-letnici društva nam je podjetje izročilo v upravljanje novo 800 1 motorno brizgalno »MAGEUS« in večje število cevi iz uvoza. Se uspešnejšemu delu v društvu, ki se je v tem času kadrovsko in številčno že močno okrepilo, je bila največja ovira gasilska shramba, ki ob povečanju članstva in opreme za gašenje ni bila več primerna. Kljub temu pa nismo izgubili volje do dela. Leta 1969 smo organizirali republiško gasilsko prvenstvo lesne industrije. Treba je bilo vložiti mnogo truda in porabiti veliko prostega časa, da je prireditev uspela. Pri tem nam je finančno pomoč nudilo podjetje, orga- Požar v delavnici metalnih smuči 1962. leta N 30 letnica IGD Elan / Moška tekmovalna desetina in da ni škoda sredstev za posodobitev gasilske tehnike, ki je bila po izvršeni rekonstrukciji in tedanjemu razvoju podjetja in požarno-varstvene službe nujno potrebna. Zato je bil že 1974. leta nabavljen sodobni vodni top »ROSSEN BAUER«. Ob leta 1970 dalje smo začeli opremljati obrate z jav-Ijalci požarov in do sedaj so javljalci nameščeni skoraj v celotnem podjetju. V lanskem letu smo končno dobili zagotovilo od samoupravnih organov DO, da bo prva večja investicija novi gasilski dom, ki bo zagotavljal normalno delo v društvu. Ko smo tako na kratko sledili razvoju industrijskega gasilskega društva Elan, se moramo zavedati, da je Elan postal moderna tovarna s sodobno tehnologijo in urejenimi delovnimi pogoji. Zavedati pa se moramo, da današnja proizvodna tehnologija uvaja vedno več različnih lahko vnetljivih in eksplozivnih materialov, ki nenehno povečujejo nevarnost požara in eksplozij. Zato ni dolžnost samo gasilcev, da skrbijo za požarno varnost v podjetju, ampak je dolžnost slehernega zaposlenega, da po svojih možnostih doprinese svoj delež za večjo varnost svoje delovne organizacije. V nedeljo 1. junija v dopoldanskih urah bomo s proslavo počastili jubilej industrijskega gasilskega društva podjetja, I. j. 30-letnico obstoja društva. Ob tej priliki bodo najzaslužnejši člani društva prejeli zaslužena priznanja. Vabimo vse člane delovne organizacije, da se proslave udeležijo in s tem dajo priznanje dolgoletnemu uspešnemu delu našega društva. Kot prispevek k temu pomembnemu jubileju bo vsak član delovne organizacije pri osebnih prejemkih prejel našo jubilejno značko. Požar v temperirnici lesa 1976. leta Desetarka ženske tekmovalne desetine prejema pokal za osvo- Ženska desetina z osvojenimi pokali 1978. leta jen«> 1. mesto na republiškem tekmovanju na gasilskem kongresu v Novi Gorici Požar v ostrešju temperirnice 1976. leta IVloška desetina na tekmovanju v Avstriji 1978. leta NAŠA SMUČINA 9 Vaja /. gasilskim topom Izobraževanje članstva, vaje in tekmovanja Za uspešno delo v društvu je predvsem potreben ustrezni strokovni kader. Pri nas smo se tega zavedali in smo skupno s sosednjimi gasilskimi društvi organizirali razna predavanja, seminarje in izvedli več tečajev, na katerih je več kot 100 gasilk in gasilcev opravilo izpit za gasilca. Pri Republiški gasilski zvezi je šest članov društva končalo šolanje za poklicne gasilce, od tega eden Fiistenfaldu v Avstriji so v konkurenci gasilcev iz devetih držav zasedli odlično 2—3 mesto. Čeprav v društvu nimamo velikega števila članic, pa tiste, ki jih imamo, nočejo prav nič zaostajati za moškimi — nasprotno, včasih se celo zgodi, da dosežejo celo boljše rezultate. Več naslovom občinskih prvakinj so v letu Ženska desetina pri opravljanju vaje iz prve pomoči Moška tekmovalna desetina na tekmovanju v Šaleku Naši gasilci na sektorski vaji v Radovljici leta 1968 10 NAŠA SMUČINA za gasilskega tehnika. Pri obč. gasilski zvezi pa je sedem članov opravilo izpit za nižjega gas. častnika, osem jih je naredilo izpit za gasilske strojnike, dva za republiške gasilske sodnike, ostali pa so gasilci z izpitom in gasilci pripravniki. En član društva pa je napredoval in dobil čin višjega gasilskega častnika, organizacijsko preventivne smeri. Poleg tega se članstvo nenehno izobražuje na vajah in predavanjih v podjetju in izven njega. Vaje so različne; od taktičnih, reševalnih do vaj za razna tekmovanja. Tudi na gasilskih tekmovanjih smo dosegli že odlične uvrstitve. Člani so že vrsto let med vodilnimi industrijskimi gasilskimi enotami v Sloveniji, pa tudi na prvem mednarodnem tekmovanju v 1977 dodale še naslov najboljše ženske enote v Sloveniji. Delo v našem društvu pa ni samo delovnega značaja. Za strokovno izpopolnjevanje organiziramo razne ekskurzije in športna tekmovanja z raznimi gasilskimi društvi. Ob teh srečanjih si poleg strokovnega znanja izmenjavamo prijateljske stike ter se ob priliki kulturno zabavnih prireditev tudi razvedrimo. Razvoj podjetja narekuje tudi vse večjo strokovno usposobljenost in vse večje število aktivnih gasilcev v društvu. Iz tega razloga, ob tej priliki apeliramo na vse člane kolektiva, zlasti na mlajše, da se vključijo v naše vrste in s tem dajo svoj prispevek k nadaljnemu razvoju požarne varnosti in gasilstva v Elanu. Vaja v Poljčah 1967. leta Letni posvet s tekmovalci, ki vozijo Elanove smuči Križaj, Franko in Kuralt v prvi vrsti Elanova zmagovalna smučka iz VVengna — Križajeva Filip Gartner zvezni trener naše alpske reprezentance med na grajenci Novinar Jože Dekleva sprejema Elanovo priznanje TUDI LETOS NI NIHČE IZOSTAL! Vsakoletni prijateljski razgovor v Elanu, na katerega povabimo najboljše domače tekmovalce, vodje ekip, trenerje in novinarje se je tudi letos pokazal kot koristen. Nekateri so celo bili mnenja, da se zanje sezona uradno konča po srečanju v Elanu. V uvodnem pogovoru je tov. Vojsk čestital vsem skupaj za dosežene rezultate, saj takih dosežkov kot v sezoni 1979/ 1980 ne beležimo niti v analih Elana kot tudi ne v 'analih jugoslovanskega zimskega športa. Resnično lahko trdimo, da se je letos prvič govorilo o Jugoslaviji kot ekipi, kar je istočasno pomenilo tudi govoriti o ekipi Elana. Vsekakor se sredstva vložena v ta namen bogato obrestujejo. Kot vedno na srečanju v Elanu so vse prisotne tudi tokrat čakala presenečenja. Tako sta Tone Vogrinec in Bojan Križaj dobila vsak po eno smučko zmagovalnega para iz Wengna. Janez Šmitek, Filip Gartner in Jože Dekleva — Repi pa so.dobili spominska darila v znak zahvale za večletno uspešno sodelovanje z Elanom. Tudi tekmovalcem smo ob tej priliki pripravili priložnostna spominska darila. Po uradnem delu v Elanu smo se vsi skupaj ponovno zbrali v restavraciji leškega letališča in prijetno kramljali do poznega popoldneva o lepih kot tudi težkih trenutkih, ki smo jih preživeli v pretekli sezoni. dipl. oec. U. A. LAKE PLACID — Elanov klubski prostor ELNSI * ■* K A V ,v 10 -M- 1980 E POSTA MK3SRI V __ 70W£/V/) S/t>£ 7/DE OfitetfS " Iti 1,90 Blocul Scara_______Etajul Apart_ Sectorul_____Judetul ___________ i dastinafi*______________ __________________ ----------------------------------------------------------------- Obiski, obiski, obiski, obiski, obiski, obiski v Obiski predstavnikov letalske zveze Jugoslavije in Slovenije Predstavniki LETALSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE in SLOVENIJE na razgovorih Obisk delavcev AERO Celje Učenci Višje komercialne šole Maribor Študentje Višje ekonomske komercialne šole i/. Maribora Obiski DIT lesarjev in gozdarjev Gorenjske Člani I)IT Lesarjev in gozdarjev Gorenjske 12 NAŠA SMUČINA DIT— Lesarji in gozdarji v Elanu Obiski, obiski, obiski, obiski, obiski, obiski DRUŠTVO EKONOMISTOV LJUBLJANA 61000 LJUBLJANA, Titova c. 19/1 - Tel. 23-951 Stev.: 79 Datum: 31» 3*1980 Tov.Dolfe Vojsk Generalni direktor ELAN-Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem Učenci trgovsko šole Krn 11] Spoštovani tovariš Vojsk, V imenu vseh udeležencev se vam iskreno zahvaljujemo za pomoč pri organizaciji naše strokovne ekskurzije na Koroako dne 20.3.1980. Z vašo pomočjo smo uspeli detaljno seznaniti naše člane s politično in gospodarsko situacijo v naši Koroški in možnostmi nastajanja naših delovnih organizacij na tem področju. Pri vašem delu vam želimo veliko uspehov in vas tovariško pozdravljamo. Podpredsednik DEL Gi^SKor JJerkopec Nenajavljeni obiski Koledar svetovnega pokala (moški) Datum 06. —07. 12. 80 09. —10. 12. 80 14. 12. 80 17. 12. 80 21. 12. 80 04. 01. 81 06. 01. 81 10,—11. 01. 81 13. 01. 81 17. —18. 01. 81 24.—25.01. 81 26.01. 81 31.01,—01.02. 07. 02. 81 08. 02. 81 10. 02. 81 14.-15.02. 81 02.—08. 03.81 09.—15.03. 81 24.—25. 03. 81 27.-28. 03. 81 Kraj Val d’ Isere (FRA) Madonna (1TA) Groden (ITA) Cortina (ITA) St. Moritz (SUI) Ebnat-Kappel (SUI) Morzine-Avoriaz (FRA) Garmisch (BRD) Allgau (BRD) Kitzbiihel (AUT) VVengen (SUI) Adelboden (SUI) St. Anton (AUT) Schladming (AUT) Oslo (NOR) Opdahl (NOR) Aare (SWE) USA Furano (JAP) Borowctz (BUL) Kranjska Gora (JUG) Discipline SK SL VSL x x x x x x x x x x x X X x X X X X X X X X X X X Par. SD 9 11 11 1 Opomba: Šteje pet najboljših uvrstitev posamezne discipline in tri najboljše uvrstitve od štirih kombinacij — Val ’d’ Isere, Madonna Groden, Allgau/Kitzbiihel in Kandahar St. Anton. Koželj, Gračner, Podobnik na zmagovalnem odru v Saalbachu Športna rekreacija 6. Sestava kompleksa gimnastičnih vaj Kompleks gimnastičnih vaj imenujemo skupini) vaj, ki jo posredujemo na eni vadbeni uri. Kompleks vsebuje 12—14 vaj. Razmerje med krepilnimi, razteznimi in sprostilnimi vajami naj bo približno 40:40:20. Pri tem moramo vedeti, da nobena vaja ni samo krepilna ali samo raztezna. Ko se ena mišična skupina kontrahira, se njeni antagonisti raztezajo. Delitev na krepilne in raztezne vaje kaže na primarni (prevladujoči) učinek določene vaje. Če posredujemo gimnastične vaje na frontalen način, potem naj bo vrstni red vaj v kompleksu naslednji: I. Vaje /,a gibljivost (raztezne vaje): — vaje za ramenski obroč, roč, — vaje za hrbtenico, — vaje za kolčni obroč; II. Vaje /a pomoč (krepilne vaje): — vaje za roke in ramenski obroč, — vaje za hrbtne mišice, — vaje za trebušne mišice, — vaje za mišice nog in stopal; III. Sprostilne vaje. Tak vrstni red omogoča vaditelju dobro izbiro najbolj koristnih vaj in sistematično »obdelavo« celotnega gibalnega aparata. Kompleks gimnastičnih vaj ne menjavamo vsako uro. Isti kompleks lahko uporabljamo en mesec ali več. Iz ure v uro povečujemo obremenitev: — s povečanjem števila ponovitev določene vaje, — s hitrejšim tempom izvajanja, — s krajšim počitkom med posameznimi vajami, — z vadbo v več serijah (2—3), — z dodatnimi obremenitvami (ročke, medicinke). Kompleks lahko po določenem obdobju v celoti zamenjamo z drugim ali pa postopoma zamenjujemo posamezne vaje. 7. Obhodna vudba Obhodna vadba je ena od sodobnejših organizacijsko-metodičnih oblik posredovanja gimnastičnih vaj. Način dela z obhodno vadbo vnaša pestrost, zapisovanje rezultatov na posebne kartone pa vadeče motivira in vzpodbuja k delu. Če upoštevamo še to, da obhodna vadba omogoča individualno načrtno progresivno doziranje, je nujno, da v praksi tej obliki dajemo prednost pred frontalnim posredovanjem vaj. Običajno vsebuje zbirka vaj za obhodno vadbo le vaje moči. Zato je treba pred pristopom k obhodni vadbi posvetiti nekaj minut vajam gibljivosti, po končani obhodni vadbi pa sprostilnim vajam. Pri načrtovanju programa obhodne vadbe je pomembno to, da si posamezne gibalne vaje sledijo tako, da nikdar niso obremenjene iste mišične skupine na dveh zaporednih vajah — postajah. Za organizacijo obhodne vadbe je zaželjeno, da ima vaditelj zbirko slikovnih kartonov, ki nazorno prikazujejo različne gibalne naloge. Na vsaki postaji nato obesi na steno slikovni karton, ki kaže nalogo, ki jo je treba opraviti na tej postaji. Vsak boljši risar lahko brez težav naredi take slikovne kartone. Omenili smo že, da obstajajo številni načini obhodne vadbe. Za rekreativno vadbo starejših občanov so primerni naslednji trije načini. I. način Vadeči so razdeljeni po postajah posamezno, po parih ali v manjših skupinah (odvisno od števila postaj in števila vadečih). Na znak vaditelja prično z vadbo. Vsak posameznik čim večkrat v srednjem tempu in brez odmora ponovi gibalno nalogo na vsaki postaji in si zapiše število ponovitev v kartonček. Ko opravi nalogo na eni postaji, nadaljuje z vadbo na naslednji. Tako vadeči obide dva kroga. Med eno in drugo postajo je počitek. Dolžino odmora si določa vsak posameznik sam. To je ena najbolj preprostih metod doziranja. Količino si določajo vadeči sami s številom ponavljanj, ki ustreza njihovi zmogljivosti. Napredek se kaže: — v povečanju števila ponovitev določene vaje v prvem krogu in v drugem krogu, — v povečanem seštevku ponovitev iz prvega in drugega kroga, — zmanjšuje se razlika med številom ponovitev določene vaje v prvem in drugem krogu. II. način Ta način je podoben prvemu, le da sta čas vadbe na vsaki postaji in dolžina odmorov določena. Na znak vaditelja vsi prično z vadbo. Vadba na eni postaji traja 20 sekund. V tem času si vsak posameznik prizadeva nalogo čim večkrat ponoviti. Po preteku 20 sek. da vaditelj znak za prekinitev vadbe. Odmor traja 40 sekund. V tem času si vadeči vpišejo v kar- tonček število ponovitev in zamenjajo postaje. Po preteku 40 sekund da vaditelj ponovno znak za vadbo na naslednji postaji. To se ponavlja dokler vadeči niso zaključili dva kroga. V daljšem časovnem obdobju lahko vaditelj postopoma povečuje obremenitev tako, da skrajšuje čas odmora in podaljšuje čas vadbe (npr. 25 sek. vadbe in 35 sek. odmora — 30 sek. vadbe in 30 sek. odmora — 35 sek. vadbe in 25 sek. odmora — itd.). Ta način obhodne vadbe je zahtevnejši in je'zato primeren za nekoliko mlajše in bolj zrno--gljive. Za zapisovanje rezultatov lahko uporabljamo isti kartonček kot pri prejšnjem načinu. Tudi napredek lahko analiziramo na isti način. Pri obeh omenjenih načinih obhodne vadbe ne upoštevamo individualnih potreb in slabosti vadečega. To skušamo upoštevati z naslednjim načinom. III. način Za ta način obhodne vadbe potrebujemo normative za zmogljivost v vsaki gibalni nalogi posebej. Te normative napišemo v obliki tabele (za posamezne starostne kategorije za oba spola) na manjši košček tršega papirja (10x10) in ga zataknemo v stransko rezo slikovnega kartona. Tako vadeči lahko svoj rezultat neposredno po vadbi primerja z normativom, ki predstavlja optimalni rezultat za določeno starostno kategorijo. Če nekdo normativa ne doseže, pravimo, da je v tem poizkusu manj zmogljiv in skušamo z individualnim pristopom popraviti to pomanjkljivost. Jasno je, da tak primer zahteva nekoliko večjo obremenitev (večje število ponavljanj), da bi se čez čas lahko približal optimalnemu rezultatu. Ena od praktičnih in zelo preprostih rešitev je tale: Vadeči, ki je dosegel normativ za njegovo starostno kategorijo, nadaljuje z vadbo na naslednji postaji. Tisti, ki normativa ni dosegel, naj po krajšem odmoru ponovno pristopi k isti gibalni nalogi. Ne glede ■d ra {ilkov* vranu ■ lidmc ■ IMo J Putika ■ Caftov« poNad na rezultat v drugem pristopu nato nadaljuje z vadbo na naslednji postaji. Pri vseh treh načinih obhodne vadbe imamo lahko nekaj vmesnih postaj, kjer se ne izvajajo gimnastične vaje. Na teh postajah zaposlimo vadeče z drugimi gibalnimi nalogami, ki so bolj privlačne npr. met na koš, odbijanje žoge v dvojicah, podajanje žoge z nogo ipd. Pri I. in II. načinu ne vpisujemo rezultatov vsako vadbeno uro. To storimo morda vsako tretjo, četrto ali peto uro. Razlogi za to so povsem preprosti: a) Napredek se ne bo pokazal v eni uri, kar lahko nevzpod-budno vpliva na vadečega. b) Z vpisovanjem pri vsaki vadbeni uri bi bil kartonček prehitro izpolnjen. V zvezi z obhodno vadbo je treba pripomniti še to, tla je pri vadečih treba doseči tako miselnost, da tekmuje vsak posameznik sam s seboj in skuša vedno znova izboljšati svoj lastni rezultat. 8. Proizvodna gimnastika a) Teoretične osnove proizvodne gimnastike in potrditev v praksi Znano je, da večurno monotono delo slabi pozornost in zmanjšuje delovno energijo. Odmor zmanjšuje utrujenost. Sečenov pa je eksperimentalno dokazal, da se utrujenost hitreje zmanjšuje pri aktivnem odmoru. Z drugimi besedami: menjanje aktivnosti med delovnim procesom je bolj koristno od pasivnega odmora. Taka aktivnost pa so lahko gimnastične vaje. Ta pojav je utemeljil Pavlov s svojo »teorijo negativne indukcije«. Po tej teoriji se pri menjanju aktivnosti vzburijo novi živčni centri. Prej aktivni centri pa ne samo, da niso več aktivni, temveč zaradi negativne indukcije (zbujanje elektr. toka) nastopijo v njih pospešeni procesi zaviranja, ki pospešijo in izboljšajo regeneracijo in oddih teh centrov. K temu je treba dodati še pospešeno cirkulacijo krvi, ki jo izzove intenzivnejše gibanje telesa. Pospešena cirkulacija I! lij M« . 9AV J! JnitCNČČ yZt,u vp i-Si ticilr itft/s/s) ?0Lf)xcy/i * tOAStu: ha. aumcjt/ y:n-UJ/ ju) tnfip/t HHffl •ffrui/Alip* fnATAttrM CU/V/? &E&UNJE ftt eCZENJSkTi 'J r /, Y r ||{ CA/j//? JHUii/MS)) iUC0SLW/J) pa pospešeno oziroma ugodno deluje na prehranjevanje tkiva (živčno tkivo, mišično tkivo), kar se prav gotovo kaže v večji pripravljenosti za delo. Prednost aktivnega odmora pred pasivnim so dokazali še številni drugi avtorji (Maršak, Kresto vni kova, Kom aro va, Rozenblat in drugi). Ti so ugotovili. da ni vseeno, kake so intezivne vaje, ki se uporabljajo v času odmora. Pri prevelikem naporu učinkovitost aktivnega odmora pada, ali pa tak »odmor« celo negativno vpliva. To pojasnjujejo s tem, da močnejše vzdraženje novih centrov povzroča tudi močnejše zaviranje v prejšnjih centrih, kar verjetno podaljša fazo ponovnega »privajanje« na delo. Številne raziskave v praksi potrjujejo prednost aktivnega odmora pred pasivnim. Ugotovili so, da je pod vplivom gimnastičnih vaj proizvodnja porasla, zboljšalo se je subjektivno počutje delavcev in celo nekatere fiziološke funkcije so pokazale težnjo k izboljšanju (dihanje, vitalna kapaciteta, krvni obtok). Nekateri avtorji so ugotovili zmanjšanje poklicnih obolenj in zmanjšanje števila nesreč pri delu. h) Obliko proizvod nje gimnastike 1. Uvodna gimnastika se izvaja pred pričetkom dela. Vsebuje vaje, ki imajo kompleksen učinek na gibalni aparat in specialne gibe za konkretno de- lo. Traja 5—7 minut. Njen namen je aktivirati organizem in s tem prispevati k skrajšanju »navajanja na delo«. 2. Gimnastika v času odmora (gimnastična pavza) traja 5—7 minut delovnega procesa in drže pri delu. Njen namen je, da pomaga ohraniti visoko delovno sposobnost. Kompleks vsebuje 6—9 vaj. Odmor z gimnastiko je lahko enkrat, dvakrat ali celo trikrat v enem dnevu. Odmor mora biti vedno takrat, ko se začenja utrujenost pojavljati in se zaradi tega zmanjšuje storilnost pri delu. Zato je pri načrtovanju proizvodne gimnastike nujno ugotavljati čas, ko se začne pojavljati utrujenost. Če aktivni odmor ne sovpada v to fazo delovnega dne, ni koristen. Običajno je odmor z gimnastiko v začetku druge polovice delovnega dne. Pri bolj monotonem delu priporočajo strokovnjaki dva odmora z gimnastiko. Običajno je to 1—2 uri pred koncem prve polovice delovnega dne in 1—2 uri pred koncem dela. Pri izredno monotonem delu, zlasti v nočnih izmenah, priporočajo tudi 3—4 odmore z gimnastiko, ki pa so krajši. 3. Minutni odmor z gimnastiko (gimnastična minuta) uporabljamo takrat, kadar tehnološki proces proizvodnje ne dovoljuje, da bi delavci prekinili delo za dalj časa npr. pri tekočem traku. V tem primeru se individualno izvajajo 2—3 vaje, ki poživijo krvni obtok in kompenzirajo negativen vpliv drže pri delu (npr. strojepiska: vzravnava hrbtenice, »pretegniti« se in globoko vdihniti, stresanje v zapestju in podobno.). c) Osnovna načela za izbiro vaj I. Utrujene mišice je treba sprostiti, neaktivne okrepiti, z razteznimi vajami pa vzdrževati normalno gibljivost v tistih sklepih, kjer je ta zaradi minimalnih gibov pri delu prizadeta. 2. Vaje morajo biti enostavne, dostopne vsem, tudi gibalno manj izobraženim. 3. Prednost imajo dinamične vaje zmerne intenzivnosti v počasnem in srednjem tempu. Vaje morajo sicer dati občutek napora, vendar napor ne sme biti tak, da bi ljudje po tem čutili potrebo po počitku. Vaje ne smejo povzročati znojenja. 4. Vaje izberemo na osnovi analize delovnega mesta. Primer analize delovnega mesta v sedečem položaju (za delavca pri montaži radijskih sprejemnikov): Delo se opravlja sede (krepitev mišic nog in zadnjičnih mišic, raztezanje vezi na prednji strani kolčnega sklepa). Splošna mišična aktivnost je minimalna. Vsi deli telesa — razen zapestja in prstov — so v statičnem položaju (dinamične vaje z veliko amplitudo gibanja). Glava je sklonjena naprej, telo je nagnjeno naprej, torakalna krivina hrbtenice je povečana, hrbtne mišice se statično raztezajo. Posledica takega položaja je zmanjšanje gibljivosti hrbtenice in prsnega koša ter končno tudi oslabljena funkcija dihalnih organo (krepitev hrbtnih mišic, vaje za gibljivost hrbtenice in ramenskega obroča, vaje za širjenje prsnega koša). Velike mišične skupine spodnjih okončin, medenice in prednje strani trupa pri delu niso angažirane. Trebušne mišice so opuščene, kar prispeva k popuščanju »mišičnega steznika« in spuščanju notranjih organov v trebušni votlini. Pri sedenju so trebušni organi stisnjeni in diafragmalno dihanje je otežkočeno. Poslabša se venozni krvni obtok v predelu medenice in spodnjih okončin (krepitev mišic nog z dinamičnimi vajami večje amplitude, krepitev trebušnih mišic). Delo se opravlja predvsem v zapestju in s prsti. Veliko število po amplitudi malih, vendar točnih gibov, zahteva veliko koncentracijo (vaje za sprostitev lahti, »stresanje« v zapestju). 9. Sredstva za povečanje interesa za izvajanje gimnastičnih vaj a) Teoretična utemeljitev Vadečim je treba razložiti pomen gimnastičnih vaj. Nazorno je treba pokazati delovanje posameznih mišic na njihovem lastnem telesu. Če bodo vadeči razumsko dojeli učinek posameznih vaj, bodo najbrže bolj motivirani za njihovo izvajanje. b) Glasbena spremljava Praksa potrjuje, da je gimnastične vaje mnogo prijetneje izvajati ob glasbeni spremljavi. To velja še posebaj za dekleta in žene. Za ta namen je najbolje uporabljati klavir. c) Testiranje in primerjanje rezultatov z normativi Človek vedno želi primerjati svoje sposobnosti z drugimi, predvsem pa ga zanima ali je njegova telesna sposobnost zadovoljiva ali ne. Zato občasno preverjanje zmogljivosti z različnimi testi in ugotavljanje napredka vzpodbuja vadeče vadbi. Če imamo na voljo še normative telesne zmogljivosti za posamezne starostne kategorije, potem bo najbrže primerjanje lastnih sposobnosti z normativi marsikomu pomenilo močno vzpodbudo za vadbo. P F Bohumirju Zemanu mnogo sreče v zakonu JSohumir *&man altana S&rarvvd “Iftklab, m odstariuji do fpaUfniho ihrvtn 26. 4. 1980 «t 12 hodit na vrckfabskc rodnici Želimo, da bi Inla njegova zakonska pol tako uspešna, kot je bila smučarska Občinska analiza gospodarjenja -1979 IV. T U R N I I Št. Priimek in ime 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 T M * 1. BLAŽIČ P 1 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 XI. 2* KCRCŠEC 0 V\N 1 1 0 0 0 O 0 0 0 0 0 . 2 ni 3. DOLAR 0 0 X* 1/2 0 1 l 0 0 1 1 0 0 i ti IX- 4. BILIČ 1 0 1/2 s\' 1/2 1 1/2 0 0 0 1 0 1 5l/2 V-V :i. 5. CMEJC 1 1 1 1/2 0 0 0 0 0 0 0 0 Vs XI 6. BRNEDIČIČ 0 1 0 0 1 1 1 1 1/2 0 0 0 5l/2 V-v i 7. RESMAN A. 1 1 0 1/2 1 0 0 0 1 1/2 0 0 5 VII 8. VREČKO \ 1 1 1 1 0 1 N* i/; 0 1 1 1 V? II •m 9. JERALA 1 1 1 1 1 0 1 1/2 s 1 1 0 1 Vi XI riii 10. RESMAN F. 0 1 O 1 1 1/2 0 1 0 1 0 0 h r, V- VII 11. BLAŽIČ A. 1 1 0 0 1 1 1/2 0 0 0 £ 0 0 V IX- < 12. LANGUS 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 1/2 ?/2 I. 13. DRAGAN 1 1 1 0 1 1 1 0 0 1 1 1/2 'l/2 IV 14 15. Izpiti za polkvalifikacije Finančni rezultati gospodarjenja v preteklem letu so za občino Radovljica, vsaj nominalno, precej ugodni. Uresničili smo resolucijska načrtovanja in jih na nekaterih področjih celo presegli: indu- strijska proizvodnja se je realno povečala za okoli 10 %, 4 % več kot smo načrtovali. Izvoz je bil za 26 % višji kot leto prej ter 6 % nad predvidevanji. Uvozili smo za 1 1,3 % več kot leta 1978 in hkrati prekoračili resolucijska predvidevanja. Kljub temu je izvozno uvozna bilanca občine še vedno pozitivna, saj smo izvozili za 22,5 % več kot smo uvozili. Največji izvozniki so Elan Begunje, LIP Bled in Veriga Lesce, najvišje pa pokriva uvoz z izvozom LIP Bled. Če upoštevamo še devizni priliv približno 10 miljonov S od turizma in gostinstva, ki sicer ni uresničil načrtovanih 15 % povečanja nočnin, je rezultat zunanje trgovinskega poslovanja občine Radovljica še ugodnejši in bi ob ugodnem uresničevanju nakazanih trendov ter ob smotrni menjavi dela in sredstev med posameznimi panogami gospodarstva devize ne smele predstavljati resnejši problem. Med gorenjskimi občinami beležita aktivno zunanje trgovinsko bilanca le še občini Škofja Loka in Tržič. Intenzivnost zaposlovanja v preteklem letu ni presegala načrtovane in je v gospodarstvu znašala 1,8 % več kot v preteklem letu v negospodarstvu pa 1.6 % več. Celotni prihodek smo v primerjavi z letom 1978 povečali za 33 %, 6 % več kot znaša gorenjsko povprečje, vendar so na ta dvig v veliki meri vplivale hitro rastoče cene. Rast cen in zivljenskih stroškov je bila namreč kar za 24 % višja kot leta 1978. Stroški so bili za 1 % večji od celotnega prihodka, kar kaže na zmanjšanje ekonomičnosti poslovanja. Podoben trend beležijo tudi v jeseniški in škofjeloški občini, medtem, ko so v kranjski in tržiški občini ekonomičnost nekoliko izboljšali. ELPkN Po produktivnosti je radovljiška občina med gorenjskimi na četrtem, predzadnjem mestu. Ko smo od celotnega ustvarjenega dohodka odbili porabljena sredstva, nam je ostal dohodek v višini 2.462.362.000 din, ki je za 30 % večji od 1. 1978. Razporeditev do- hodka in čistega dohodka ter oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno in splošno porabo, za delovanje samoupravnih interesnih skupnosti ter državnih organov, je bila ugodnejša kot leto poprej. Dohodek je bil za 9 % nad pričakovanim, osebni dohodek za 5 in akumulacija za 23 %. Med gorenjskimi občinami so za akumulacijo namenili več le še v Škofji Loki in Kranju. Poslovno leto sta zaključili z izgubo dve TOZD: Kompas TOZD hoteli Bled in KOMPAS hotel Stane Žagar Bohinj, medtem, ko je bilo leta 1978 kar sedem izgubašev. Nič manjšo skrb pa ne gre posvečati 8 TOZD, ki so poslovale na meji rantabilnosti. V preteklem letu smo zaslužili 26 % več kot leto poprej, če pa upoštevamo povišanje cen se v gospodarstvu ta procent zniža na 1,6% v negospodarstvu pa so realno osebni dohodki celo padli za 4,8 %. Če primerjamo povprečni izplačani čisti osebni dohodek v občini Radovljica, ki znaša 6.681 din z ostalimi gorenjskimi občinami vidimo, da je manjši le še v Tržiču, v Kranju pa znaša 7.202 din. O gospodarskih rezultatih v preteklem letu so kritično spregovorili tudi na 90. seji izvršnega sveta občinske skupščine, ter sklenili, da bodo posebej obravnavali problematiko gospodarjenja v tovarni Verig iz Lesc, s posebnim poudarkom na pričetku obratovanja nove hale, prav zato bodo spregovorili o GKZ Srednja vas v Bohinju, Kredi Bled, Čevljarstvu Triglav Bohinj in Eliti Bled. Samoupravne organe tistih TOZD, ki so lani kršili občinsko resolucijo pa so pozvali naj to obravnavajo in sprejete sklepe posredujejo izvršnemu svetu. Prav tako bo kršitelje obravnaval tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja. 23. aprila bodo rezultate gospodarjenja obravnavali na skupni seji delegati vseh zborov občinsko skupščine ter jih nedvomno obogatili z stališči in izkušnjami iz svojih delovnih sredin. V mesecih marec in april je bil organiziran seminar in izpiti za pridobitev interne polkvalifikacije. Vabljeni so bili delavci, ki opravljajo dela in naloge na lesno obdelovalnih strojih v TOZD Smuči in TOZD Športna orodja. Od skupaj 62 vabljenih delavcev je uspešno opravilo izpit 35 delavcev. Od 27 delavcev, ki izpita niso opravili, Jubilej Muzeja Osmega maja mineva 20 let odkar je bil na pobudo Okrajnega odbora ZZB NOV Gorenjske v Kranju ustanovljen Muzej talcev v preurejenih prostorih begunjske graščine v katerih so bile med okupacijo zloglasne gestapovske ječe. V celicah in hodnikih, kjer so nacistični zložinci zapirali in najokrutnejše mučili slovenske rodobljube in borce za svobodo so sodobno predstavljeni izvirni nemški dokumenti, slike, razglasi o streljanih talcih ter zbirke mučilniških orodij in druge opreme. Najdragocenejši, hkrati pa najpretreslivejši dokumenti so v stene in vrata celic vgrebe-na predsmrtna izročila jetnikov, ki so jih s skrbnimi posegi kon-zervatorskih izvedencev zaščitili in ohranili do danes. V vojnih letih je bilo v teh zaporih 12.134 jetnikov. 849 so jih streljali nacisti na graščinskem dvorišču in v bližnji dolini Drage, nad 5.100 pa sojih odgnali v taborišča smrti. Prvo ureditev muzeja je zelo vestno opravil danes že pokojni Slavko Smolej z Jesenic. 1971. leta pa so celotni muzej sodobno preuredili in dopolnili zbirke po vsebinski in oblikovni zamisli je bilo 7 delavcev, ki so neopravičeno izostali od izpita, 4 delavci pa so bili v bolniškem staležu. Od 35 delavcev, ki so bili uspešni lahko posebej pohvalimo naslednje delavce: Simnic Jolando, Torok Valerijo, Klein-berger Sandija, Bertoncelj Metko, Stankič Dragico in Terlikar Slavkota. M. Z. Mire Mihevčeve in Alojza Gostiše iz Muzeja revolucije Ljubljana. Muzej talcev v Begunjah si je v 20 letih ogledalo nad 850.000 domačih in tujih obiskovalcev. V knjigi vtisov so v domala vseh svetovnih pisavah in jezikih opisani občutki in misli stotine najuglednejših osebnosti z vseh kontinentov in podpisi številnih državnih, političnih, kulturnih in drugih delegacij. Vse misli obiskovalcev tega muzeja se zlivajo v enotno obsodbo fašističnega nasilja pri nas in v odločno zahtevo, da se nikoli več ne sme ponoviti kaj takega. Obiski Muzeja v Begunjah in grobišč talcev v Dragi so vselej tudi na programu šolskih izletniških skupin in potovalnih agencij za domače in tuje turiste ter za naše rojake iz zamejstva. Tudi poslovni partnerji in delegacije, ki prihajajo v Elan so pogosti obiskovalci muzeja in grobišča talcev v Dragi. Dvajsetletnica Muzeja talcev sovpada letos 4. maja tudi s 35-letnico osvoboditve begunjskih zaporov, v katerih so borci Kokrškega odreda rešili 632 jetnikov ter zajeli celotno nemško posadko. JR. talcev v Begunjah Akcija »Tisoč delavcev - sodelavcev« Zamisel o akciji »tisoč delav-cev-sodelavcev« jc nastala kot odra/, poznanja o vlogi obveščanja pri uresničevanju samoupravljanja delavcev. Ustrezna obveščenost je temeljni pogoj vsakega odločanja, kar se je potrjevalo ob tako pomembnih nalogab, kot so periodično obravnavanje poslovnih rezultatov (periodični obračuni in zaključni računi), demokratizacija dela in odločanja na vseh ravneh, obravnavanje planskih dokumentov itd. Akcija »tisoč delavcev-so-delavcev« vodi k uresničevanju stališč, da ni dovolj, če je delavec le objekt obveščanja, ampak mora v procesu obveščanja tudi sam aktivno sodelovati, tudi kot informator. S to akcijo bo delavec dobil širšo družbeno podbudo za uresničevanje te svoje naloge, ki je sestavni del njegovega samoupravnega vedenja. Delavec mora postati v večji meri resnični subjekt obveščanja kot sestavine uresničevanja družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Seveda pa ima akcija še vrsto drugih učinkov, kot je zagotavljanje temeljne obveščenosti delavcev, dviganje kulture pisane (in govorjene) besede, samoupravnega dogovarjanja in odločanja, bogatenja izkušenj družbenopolitičnega dela, poživitev delovanja sistema obveščanja v združenem delu kot sestavnega dela družbenega sistema informiranja . . . Odločitev za akcijo je bila sprejeta na drugem srečanju urednikov, novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu, ki je bilo 2. in 3. novembra 1979 v Radencih. Akcija »tisoč delavcev-sode-lavcev« hkrati pomeni širjenje odgovornosti članov Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje, predvsem o združenem delu, pa tudi v občini. Tako bodo delavci še bolj čutili obveščanje za svojo pravico in dolžnost, kar je tesno povezano tudi z vlogo Zveze sindikatov Slovenije. Dobro obveščenost delovnih ljudi in občanov mora pokazati sama praksa skozi uresničevanje samoupravnega in delegatskega sistema — kjer so sc doslej marsikdaj in marsikje pojavljale vrzeli ravno na področju obveščanja. Zato je eden bistvenih smotrov akcije »tisoč delavcev-sodelavcev« vzpostaviti organizirane oblike obveščanja v tistih organizacijah združenega dela, ki tega še nimajo. Prav tistim temeljnim delovnim okoljem, kjer je bilo informiranje delavcev doslej v dobršni meri spregledano oziroma prepuščeno spontanosti, moramo s to akcijo zagotoviti kakovostno skok naprej. Iz vsebine tako zastavljene akcije izhaja odgovornost družbenopolitičnih delavcev Zveze sindikatov Slovenije za njeno dosledno izvajanje. Letos praznujemo 30-letnico delavskega samoupravljanja, ki ga je delavski razred Slovenije in Jugoslavije uresničil kot bistveno sestavino svoje revolucionarne socialistične demokratične prakse, v kateri ima pomembno vlogo obveščanje človeka kot delavca in občana. Zato se osnovno geslo akcije povezuje z delovnim obeleževanjem uspešnih treh desetletij uresničevanje delavskega samoupravljanja. Akcija »tisoč delavcev--sodelavcev« se vključuje tudi v prizadevanja Delavske enotnosti, da bi okrepila dopisniško mrežo v združenem delu in da bi si zagotovila stalne dopisnike iz vseh slovenskih občin. Akcija bo trajala od 1. maja do 31. decembra 1980. Namen in cilji akcije v organizaciji združenega dela so: — uveljavljanje celovitosti sistema obveščanja v organizaciji združenega dela, — zagotavljanje pravočasne in kakovostne obveščenosti delavcev o temeljnih podatkih in dogajanjih, pomembnih za uresničevanje njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti. — zagotavljanje dostopnosti in odprtosti virov obveščanja, — zagotavljanje povratnega pretoka informacij, — podružbljanje sredstev obveščanja delavcev (družbeni organ infirmiranja — odbor za obveščanje), — skrb za ustrezen status delavcev v službah za obveščanje, — vključevanje področja obveščanja delavcev v vse dokumente razvoja organizacije združenega dela, — spodbujanje izobraževanja in usposabljanja delavcev s področja obveščanja in drugih delavcev o vlogi obveščanja v združenem delu, — pridobivanje novih sodelavcev — avtorjev in pobudnikov obveščanja v organizaciji združenega dela, — pridobivanje informatorjev iz sindikalnih skupin. Letna konferenca ZRVS Redna letna konferenca ZRVS občine Radovljica je bila v marcu, krajevnih organizacij pa v aprilu 1980. Zveza rezervnih vojaških starešin občine je svojo dejavnost in prizadevanja usmerila v krepitev položaja in vloge krajevnih in osnovnih organizacij ter aktivov rezervnih vojaških starešin v osnovnih šolah in organizacijah združenega dela. V okviru te usmeritve je bila zlasti pomembna krepitev idejnopolitičnih osnov splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Ob prizadevanju za še bolj kakovostno splošno vojaško usposabljanje in idejnopolitično izobraževanje rezervnih vojaških starešin smo veliko pozornost posvetili raznim oblikam delovanja na področju družbene dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, organizacijskih in kadrovskih zadev in na področju informativno — propagandne dejavnosti. V preteklem letu smo dosegli vzpodbudne rezultate na vseh področjih delovanja naše organizacije. Med najpomembnejše naloge sodi skrb za idejnopolitično in splošno vojaško usposabljanje. Udeležba na predavanjih, taktično-orientacijskih pohodih, izpitih in drugih akcijah je boljša kot preteklo obdobje. Z akcijo pridobivanja novih naročnikov revije Naša obramba smo v zadnjih treh mesecih pridobili 73 novih naročnikov med člani ZRVS. Ugotovljeno je bilo nekaj pomanjkljivosti, ki jih je konferenca kritično ocenila. Občinska konferenca je sprejela naslednje sklepe: 1. Občinska konferenca ZSMS Radovljica organizira skupni sestanek predstavnikov občinskih konferenc ZSMS, ZB NOV in ZRVS, da se na njem skoordinira program sodelovanja v skupnih akcijah za vse leto. 2. Na konferencah osnovnih in krajevnih organizacij je potrebno: — obravnavati poročila predsednika, predsednikov komisij in oceniti delo organizacije, — obravnavati program občinske konference ZRVS za leto 1980, ki gaje sprejela letna konferenca in ga dopolniti z nalogami krajevnega značaja, — obravnavati člane, ki ne prihajajo na strokovno vzgojo; od njih zahtevati izjavo, da povedo, zakaj so neaktivni, ta stališča obravnavati in sprejeti v zvezi s tem ustrezne sklepe, — obravnavati krajevne stabilizacijske programe s tem, da se osnovne in krajevne organizacije v celoti vključijo v napore za njihovo izvedbo, KS pa nuditi vso pomoč, da se v teku leta realizirajo, — člani ZRVS bodo morali v letu 1980 še posebej pridno proučevati strokovno gradivo, objavljeno v reviji Naša obramba; zato je potrebno na letnih konferencah ugotoviti, ali so vsi člani naročeni na to revijo in zahtevati od tistih, ki revije ne prejemajo v družini, da to store takoj, — z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri KS je treba izdelati program, kako čimprej zaključiti akcijo »Revija Naša obramba v vsako slovensko družino« in po tem programu tudi delati, — izdelati oceno o rezultatih sodelovanja med odbori za LO in DS pri KS in KO ZRVS, predvsem na področju izdelave vojnih načrtov, kakšna pomoč jim je bila nudena in kaj je potrebno še storiti. 3. Predsedstvo OK ZRV.S bo v krajevnih organizacijah Bled in Lesce ter v eni od enot TO skušalo ugotoviti razpoloženje članov do dela in usposabljanja v naših organizacijah. Analiza bo posredovana vsem KO ZRVS. 4. Več pozornosti jc . treba posvetiti delu aktivov ZRVS na osnovnih šolah in OZD. Krajevne in osnovne organizacije so pregledale delo v preteklem obdobju in kritično ocenile predvsem nedejavnost posameznikov in slabo udeležbo na konferencah. Sprejele so letne programe dela, ki so še bolj zahtevni od preteklih. Blaževič Tak je bil konec sezone 1979/1980 Dograditev sistema hladilne vode 18 NAŠA SMUČINA Hladilna voda V zadnji polovici aprila in prvih dneh maja smo pri službenem obhodu ali ob poti na malico pri mostu preko potoka Zgoša spet opazili gradbišče in se tako kot vedno radovedno in z različnimi komentarji spraševali, kaj gradimo in čemu bo to služilo. Odgovor na takšno vprašanje je, da povečujemo inštalirane kapacitete hladilne vode. Hladilna voda je za našo DO postala eden od pomembnih energetskih virov in pri obstoječi tehnologiji po pomenu enakovredna ostalim energetskim virom: elektrika, komprimirani zrak, itd. Uporabljamo jo za hlajenje stiskalnic v smučariji in IE, hlajenje VF feneratorja v kovinskem oddelku in hlajenje kompresorja. Dosedanje kapacitete hladilne vode so slonele na sistemu, zgrajenem za nekaj stiskalnic v hali A. Ta sistem smo iz leta v leto dopolnjevali in ga izsiljevali za večje kapacitete, ki so jih narekovale povečane kapacitete v proizvodnji. Kljub vsemu prizadevanju je pri zadnji rekonstrukciji tudi temu sistemu izbilo dno in z njim ni mogoče več zanesljivo obratovati, kar zgovorno pove podatek, da razpolagamo s kapacitetami 253.000 kcal/h v zimskem času in 95.000 kcal/h v letnem obdobju, medtem ko so izračunane potrebe 637.000 kcal/h. Pristopili smo k sanaciji sistema v dveh delih. Prvi del, to so dela, ki jih opravljamo sedaj in bomo z njimi zagotovili kapacitete za leto 1980 in 1981 in drugi del, za katerega se tudi pripravlja dokumentacija in bo reševal problematiko hlajenja kompleksno, vklučujoč v celoti tudi elemente ekologije in varčevanja z energijo z uporabo toplotnih črpalk. Tokrat nas zanima prvi del, ki ga gradimo in bomo z njim zagotovili hladilno vodo že v mesecu maju 80. Zgradili bomo del novega cevovoda in tako odstranili oviro neustreznih presekov cevi, uporabili bomo nove črpalke in s tem zagotovili zadosten in konstanten pretok tekočine. Postavili bomo tudi proti-točnik in hladilni stolp in z njim povečali kapaciteto hladilne vode za celotno pokritje sedanjih potreb in potreb, ki jih narekuje še 5 stiskalnic, katere bomo v bližnji prihodnosti inštalirali. Poleg kapacitet bomo zagotovili tudi potrebne tlačne razmere primerne za obratovanje. Dokumentacijo nam dela IMP za instalacije in Projektivni biro za gradbena dela. Izvajalec gradbenih del je Gorenje iz Radovljice, cevnih instalacijskih del IMP in elektro-instalacij Vzdrževanje iz Elana. S strani Elana sodeluje TOZD 1E in TOZD Vzdrževanje, po potrebi pa tudi tehnologi drugih TOZD. Vrednost del v sedanji fazi, ki je v bistvu premostitvena faza, neobhodna za pristop k definitivni rešitvi, bo znašala cca 1.000.000.— din. Pri tem je upoštevano, da bo končni fazi vgrajeno cca 60% opreme uporabljene sedaj v premostitveni fazi. Ekonomičnost vloženih sredstev bo izkazana delno na neposrednem prihranku na uporabljeni vodi, predvsem pa je odvisna od tehnologije, ki ima realne možnosti s tem, da bo konstantno zagotovljena zadostna količina vode ohlajene na 250 C, da realno definira hlajenje m s tem poveča kapaciteto stiskalnic. Delovanje sistema upošteva prilagoditev porabe energije glede na potrebe po hladilni vodi. Za zaključek želim izreči priznanje delavcem IMP-ja in Vzdrževanja, ki so v času prvomajskih praznikov, zavedajoč se pomembnosti dela, opravili delo potrebna za prehod na preurejeni hladilni sistem brez zastojev v proizvodnji, dipl. oec. Renko Branko Še iz udeležbe Elanovcev v Saalbachu Srečanje harmonikarjev »amaterske melodije 80« Prva Iskra Otoče - Elan tretji Vsako leto meseca marca in aprila organizirata ZTKO Radovljica in komisija za šport in rekreacijo pri OSZS občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju borbene partije. Tako so tudi letos merile moči najboljše občinske sindikalne ekipe v tej športnorekreacijski zvrsti vse od 26. marca pa do 10. aprila na kegljišču Doma upokojencev v Radovljici. Kot je za vsa sindikalna kegljaška tekmovanja značilno množična udeležba, tako je tudi tokrat nastopilo veliko število ekip, saj je vsaka OOZS ali KOOZS lahko nastopila z dvema moškima šestčlanskima in dvema ženskima štiričlanskima ekipama, če ne upoštevamo rezervnih tekmovalcev. Po končnih podatkih se je tekmovanja udeležilo nad 500 članov sindikata ali točneje 52 moških in 28 ženskih ekip. Elan je nastopil s svojimi ekipami že v soboto 29. marca. Najprej obe drugi ekipi. Moška v postavi: Debeljak M., Stroj M., I onejc N., Mulej J., Peinkihgr M., Kocijančič J. Ženske pa: Ilc J., Lavrič M., Gomboc L. in Jerala M. Obe ekipi sta prvič nastopili v taki postavi. Z rezultati smo bili zaradi tega lahko zadovoljni, če upoštevamo da so to tekmovalci, ki se s tovrstnim kegljanjem ne ukvarjajo dolgo, oziroma ne trenirajo redno. Predvsem to velja za žensko ekipo, ki je bila sestavljena v zadnjem trenutku in zato nismo mogli pričakovati boljših rezultatov. Od nastopa prvih dveh ekip je bilo pričakovati, da bosta dosegli rezultate, ki bi ju pripeljali do medalj. Primerjanje rezultatov z lanskimi je to tudi potrjevalo, vendar pa so za nami nastopile še vse ostale konkurenčne ekipe, ki so imele možnost poseči po medaljah. Bojazen, da je rezultat 921 podrtih kegljev preslab za medaljo v moški konkurenci je bila upravičena, saj je na koncu zadostovalo le za peto mesto. Doseženo mesto ni neuspeh, če pomislimo, da je do prvega mesta manjkalo borih 23 kegljev, medtem ko je bila lani razlika med našo tretjeuvrščeno ekipo in zmagovalcem kar 53 kegljev. Ženska ekipa je kljub odličnemu rezultatu osvojila drugo mesto, kar pa je ponovitev lanskoletne uvrstitve. Za Elan 1 so nastopali: Hrovat A., Blažič A., Šlibar M., Praprotnik F., Legat Z., Hanžič J. za moško ekipo, Bec M., Gosak D., Košir M., Bulovec T. za žensko ekipo. Že lani smo pisali o srečanju harmonikarjev amaterjev na griču Sveti Peter nad Begunjami. Izredna odmevnost po lanski prireditvi je vzpodbudila glasbene zanesenjake, da so se jo pod pokroviteljstvom domačega turističnega društva odločili letos ponoviti. Štiri-najstčlanski odbor že nekaj časa vneto deluje na pripravah in obljublja, da bo do svečanega dne vse nared. Opis srečanja v našem glasilu je namenjen vsem, ki jih tovrstna glasba zanima in se ga želijo udeležiti kot gledalci, hkrati pa naj bi harmonikarjem tega konca Gorenjske služil kol prijavnica za nastop. V nedeljo prvega junija bo v Krpinu ob robu Begunj — ne več na griču Sveti Peter — ob devetih pričetek tekmovalnega dela. Nastopali naj bi tisti, ki so vešči igranja na tritonski harmoniki, po domače »frajtonarici«. Nastop bodo ocenjevali po štirje člani strokovne žirije in štirje »delegati« občinstva. Vsi nastopajoči bodo prejeli priložnostne diplome z značkami, najboljši med njimi praktične nagrade, ki so jih prispevale bližnje delovne organizacije. Prvi in drugi bosta prejela pokala v trajno last. V principu naj bi bil tekmovalni del simboličen, ker organizatorji vseeno dajejo večji poudarek spoznavanju godcev med seboj, menjavi izkušenj, pa tudi stikom s širšim občinstvom, za kar imajo nekateri, zlasti manj znani, bolj malo priložnosti. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi nagrad bo namreč prosti program, v katerem bodo poleg tistih, ki so tekmovali, prišli do besede še tisti, ki igrajo na klavirske harmonike. Pripravljajo tudi improvizirane skupine harmonikarjev, ki bi zaigrali naenkrat. Že lani so bile posebno doživetje vsem prisotnim — paša za oči in ušesa. Da se bo iz tega v popoldanskih urah izcimila prava pravcata veselica, je že zdaj jasno, saj je glasbo za ples obljubilo tudi nekaj bližnjih narodnozabavnih ansamblov. Poleg tega bo turistično društvo nudilo kompletno uslugo prehrane in pijače ves dan. Če k temu dodamo svežino pomladanske narave, možnost zabave otrok na urejenem igrišču, bližino trim steze, bolj vnetim hodcem pa priliko male ture na grič Sveti Peter, je združeno vse za prijeten nedeljski dan. Čepr av imajo lepo vreme naročeno, se lahko vseeno zgodi, da jo potem zagode. V tem primeru bo brez dodatnih obvestil prireditev preložena na osmi junij. Oba omenjena dneva bomo vozili tako parni, kot neparni. Vstopnina za tekmovalni del bo deset din, vstopnice bodo v obliki nalepk. Večino avtomobilov bodo morali gledalci pustiti na parkirišču v Begunjah. Srečanje bo imelo še en simboličen pomen. 'liste dni bo poteklo 36 let od ustanovitve Kokrškega odreda in ob tej priložnosti bo imel predstavnik odreda kratek nagovor. »Ne smemo pozabiti, da smo s partizansko pesmijo prodirali po vseh predelih prelepe Slovenije od Trsta do Koroške. Želimo, da mladi rod ne pozabi včasih otožnih, včasih prešernih not, ki so se rojevale v tistih čudnih časih.« Tako je v lanskem nagovoru pozdravil navzoče Tonček Triplat, nekdaj sam bo-rec-harmonikar Kokrškega odreda, zdaj »oče« te prireditve. TOVARIŠI HARMONIKARJI! Vsi, ki igrate »frajtonarice«, prijavite udeležbo na tekmovanju! Pravila so enostavna. Zaigrali boste po eno partizansko in po eno vižo po svoji izbiri. Željeno je, naj bi bila to narodna ali narodnozabavna, lahko je njen izvajalec tudi avtor. Da se razumemo: petje ne pride v poštev. Pravico nastopa imajo vsi, ki igrajo »frajtonarice« in so doma z Gorenjskega, ne glede na stopnjo znanja in glasbene izobrazbe. Napišite svoje ime in priimek ter naslov na prijavnico in jo pošljite na naslov: Turistično društvo 64275 Begunje na Gorenjskem. Rok je •30. maj, po tem datumu prijav načeloma ne bodo upoštevali. Pred nastopom boste vplačali 60 din takoimenovane »startnine«. Nasvidenje torej prvega junija v Krpinu pri Begunjah! A. REZULTATI EKIPNO MOŠKI 1. Veriga Lesce I. 2. HTP Bled I. 3. Iskra Otoče I. 4. Elan Begunje I. 5. Elan Begunje II. REZULTATI EKIPNO ŽENSKE: 1. Iskra Otoče I. 2. Elan Begunje 1. 3. Iskra Lipnica I. 26. Elan Begunje II. REZULTATI EKIPNO SKUPAJ: 1. Iskra Otoče 2. Veriga Lesce 3. Elan Begunje AMATERSKE MELODIJE 80 Prijavljam se na nastop s tritonsko harmoniko v tekmovalnem delu srečanja harmonikarjev, ki bo prvega junija 1980 v Krpinu pri Begunjah. Ime in priimek.............. Naslov 944 kegljev 77 točk 937 kegljev 65 točk 934 kegljev 55 točk 921 kegljev 40 točk 843 kegljev 50 točk 566 kegljev 55 točk 531 kegljev 45 točk 453 kegljev 37 točk 301 kegljev 6 točk 110 (M Ž) 140 točk 87 (M Ž) 134 točk 85 (M Ž) 111 točk VRSTNI RED SŠI PO TREH DISCIPLINAH: EKIPNO ŽENSKE: 1. Elan Begunje 2. LIP Bled 3. Iskra Otoče EKIPNO MOŠKI: 1. Elan Begunje 2. Veriga Lesce 3. Lip Bled EKIPNO SKUPAJ: 1. Elan Begunje 2. LIP Bled 3. Veriga Lesce 4. Iskra Otoče 5. Vezenine Bled 116 točk 97 točk 96 točk 230 točk 224 točk 171 točk 346 točk 268 točk 256 točk 220 točk 128 točk P. F. Zimsko tekmovanje gasilcev Elana in BPT Tržič V soboto 15. III. 1980 smo imeli gasilci BPT — ELAN, tekmovanje za prehodni pokal na Zelenici. Letos so bili organizatorji tekmovanja gasilci iz Tržiča. Kljub slabemu vremenu je tekmovanje potekalo po predvidenem vrstnem redu. Od 40 prijavljenih gasilcev se jih je tekmovanja udeležilo 36. Tekmovali smo v treh disciplinah: veleslalomu, sla- lomu in gumi spustu. Sedemindvajset gasilcev in ena gasilka se je potegovalo za čim boljše rezultate v kombinaciji, ostali udeleženci pa so tekmovali samo v gumi spustu. Po tekmovanju smo odšli v Križe, kjer je bila razglasitev rezultatov. Tudi tokrat smo bili gasilci iz ELAN-a boljši, tako, da smo osvojili prehodni pokal v trajno last. Po razglasitvi rezultatov smo se pomenili še o našem nadaljnem sodelovanju tako na gasilskem področju, kakor tudi na športnem. 16.4 BPT 18—19. Lavrič Karel 17,0 ELAN 18—19. Resman Andrej 17,0 ELAN 20—22. Srečnik Silvo ;),? bpt 20—22. Jurjevčič Tone 17,2 BPI' 20—22. Zlodej Jernej 17 2 BPT 23—24. Purkart Miro 17,3 ELAN 23—24. Živkovič Momčilo 17,3 BPT 25—27. Palovšnik Albin 17.4 ELAN 25—27. Dobrin Riko 17,4 BPT 25—27. Ne-zirovič Jasminka 17,4 BPT 28. Težak Franc 17,5 BPT 29—30. Bulovec Tinca 18,0 ELAN 29—30. Ropret Marjan 18,0 BPT31. Zajc Bojan 18,2 ELAN 32. Beravs Niko 19,3 ELAN 33. Čikič Dragica 22,0 ELAN 34. Klasan Andja 23,4 BPT 35. Banovič Nada 33,0 36. Meglič Valentina 45,2 BPT EKIPNO: ELAN— 1035,7 BPT — 1360,9 Langus Slavko Re/.ultati: 1. kombinacija: 1. Mikič Lado 119,7 ELAN 2. Tonejc Niko 125,5 ELAN 3. Hrovat Danilo 126,2 ELAN 4. Avsenik Janez 130,6 ELAN 5. Palovšnik Albin 130,9 ELAN 6. Stroj Zvone 132,3 ELAN 7. Langus Slavko 132,9 ELAN 8. Beravs Niko 137,6 ELAN 9. Oman Stane 138.3 BPT 10. Lavsegar Jože 140.4 BPT 11. Urbančnik Jelko 144,2 BPT 12. Dobrin Riko 149,4 BPT 13. Arh Franc 154,0 ELAN 14. Kapus Jakob 155,3 ELAN 15. Bulovec Tinca 166,8 ELAN 16. Srečnik Silvo 167,6 BPT 17. Eržen Franc 173,1 ELAN 18. Jurjevčič Tone 175,4 BPT 19. Blažič Franc 186,3 ELAN 20. Zajc Bojan 206,1 ELAN 21. Ropret Marjan 206,7 BPT 22. Lavrič Karel 217,7 ELAN 23. Valjavec Franci 238,9 BPT 24. Resman Andrej 373,4 ELAN 25. Težak Franc 412,6 BPT 26. Jančev Ljubčo 427,7 BPT 27. Purkart Miro 112,1 ELAN II. »Gumi spust«: 1. Stroj Zvone 12,3 ELAN 2. Eržen Franc 13,9 ELAN 3—5. Urbančnik Jelko 14 BPT 3—5. Blažič Franc 14 ELAN 3—5. Kapus Jakob 14 ELAN 6. Hrovat Danilo 14,1 ELAN 7. Tonejc Niko 14,2 ELAN 8—9. Langus Slavko 14.9 ELAN 8—9. Oman Stane 14.9 BPT 10. Mikič Lado 11— 14. Lavsegar Jože 16,0 BPT 11—14. Arh Franc 16,0 ELAN 11—14. Valjavec Franci 16.0 BPT 11—14. Serič Marko 16.0 BPT 15. Vinter Drago 16.1 BPT 16. Avsenik Janez 16.2 ELAN 17. Jančev Ljubčo Balinarsko sindikalno prvenstvo PRVENSTVENO PRESENEČENJE Balinarski) sekcija SŠD F.lan je letos že drugič organizirala Elanovo sindikalno prvenstvo v balinanju. V soboto 19. aprila se je zbralo na balinišču UK Lesce nad dvajset ljubiteljev tega športa, ki so zastopali ekipe TOZD Vzdrževanje, TOZD Športno orodje, DS Skupne službe in TOZD Smuči. Preden napišemo par vrstic o samem tekmovanju, naj razložim osnove balinanja. Ta športna panoga je prišla v Jugoslavijo iz. Francije in Italije in seje najbolj razvila v Sloveniji in na hrvaškem Primorju. Ze leta 1935 je bilo v Sloveniji veliko balinarskih klubov, ki so igrali med seboj prijateljske tekme. Ponovno je balinanje zaživelo po vojni, organizirano pa šele leta 1949, ko je bil pri takratni Fiskulturni zvezi Slovenije ustanovljen poseben odbor. S tem je bila podana osnova za poenotenje balinišč, pravil in sojenja. V Sloveniji je trenutno nad 80 balinarskih organizacij, v katere je vključeno nad 5500 članov. Balinanje kot športna panoga se je le s težavo uveljavilo predvsem zaradi gostilniških balinišč, kjer so se pojavljali negativni elementi kot igra za denar in pijačo. Danes pa večstezna balinišča balinarskih organizacij, kjer poteka izključno športno balinanje, odstranjujejo možnost obstoja teh negativnih elementov. V pogledu rekreacije ima ta panoga veliko pozitivnih lastnosti, ki vplivajo na krepitev telesa. Ze sama hoja po balinišču (za eno tekmo prehodi tekmovalec skoraj 1,5 km poti), priklanjanje do krogle, postavljanje in označevanje krogel, izmetni korak ob lu- čanju krogle ter potrebna koncentracija so elementi koristne in razvedrilne vaje na svežem zraku, ki privlači vsakogar, ne glede na starost. Steza za balinanje je dolga 27,5 m. Srednji del meri 12,5 m. Na vsaki strani temeljnih črt, ki omejujeta srednji del je 5 m dolg prostor za metanje balinčka, nato 2 m do zaključne črte in 0,5 m nevtralnega prostora, kjer se nahajajo krogle in balin izven igre. Širina steze meri od 2,5 do 4 m. Igrišče mora zaradi varnosti biti ograjeno z zaščitnimi stranicami. Igralna površina mora biti ravna, posuta s tankim slojem drobnega peska ali pa z debelejšim slojem debelega peska. Krogle so kovinske ali plastične, premera 90 do I 10 mm in teže od 0.7 do 1,3 kg. Balinček pa je iz lesa ali plastike 35 do 37 mm premera. Načela igre: Nastopati morata najmanj dva tekmovalca ali ekipi (razen pri izbijanju). Vsak igralec skuša svoje krogle čimbolj približati balinčku. Kdo bo metal balinček določi žreb. Isti tekmovalec oziroma ekipa meče tudi prvo kroglo. Nato igra nasproti igralec toliko časa, da je njegova krogla bliže balinčku. Če porabi vse krogle nasprotnik poizkuša svoje ostale krogle približati balinčku in si tako povečati število točk. Ko so izigrane vse krogle, moštvo osvoji toliko točk, kolikor ima krogel bliže balinčku, od najbližje nasprotnikove krogle. Tekmuje lahko igralec proti igralcu s tremi ali štirimi kroglami, dva proti dvema z dvema ali tremi kroglami, trije proti tem z dvema kroglama, štirje proti štirim z dvema kroglama in pa v izbijanju. Število točk ne sme biti v nobenem primeru manjše od 9 in večje od 18. Na našem sindikalnem prvenstvu je bil sistem igranja tak, da je v medsebojnem srečanju zmagala tista ekipa, ki je prva osvojila 13 točk. Ekipe so bile z žrebom razporejene v dve skupini. Zmagovalca skupin sta se pomerila za prvo in drugo mesto, poraženca pa ta tretje in četrto. Ekipo so sestavljali štirje tekmovalci in ena rezerva. Tekmovanje je bilo že v predtekmovanje izredno razburljivo in zelo izenačeno. Sami rezultati niso bili presenetljivi, če upoštevamo, da sta se favorita srečala že v predtekmovanju. Presenetljiv pa je bil nadaljni potek tekmovanja, ko je tričlanska ekipa TOZD-a Športno orodje povsem zasluženo premagala ekipo TOZD-a Vzdrževanje. V boju za tretje mesto se je ekipa DS Skupnih služb dobro upirala Smučanji in tesno izgubila. REZULTATI PREDTEKMOVANJA f? EL AN ^ v ; k Dop >voje c >isujte jlasilo )) TOZD Športno orodje TOZD Vzdrževanje Rezultati finala: /a I. in 2. mesto: TOZD Vzdrževanje Za 3. in 4. mesto: TOZD Smuči KONČNI VRSTNI RED 1. TOZD Športno orodje 2. TOZD Vzdrževanje 3. TOZD Smuči 4. DS Skupne službe DS Skupne službe 13 : 10 TOZD Smuči 13 : 9 TOZD Športno orodje 10 : 13 DS Skupne službe 13 : 11 1 3 točk (SŠI Elana 80) 9 točk 6 točk 4 točk Vrstni red SŠI Elana 80 po petih disciplinah: 1. TOZD Vzdrževanje 50 točk 2. TOZD Smuči 40 točk 3. TOZD Športno orodje 28 točk 4. DS Skupne službe 19 točk 5. TOZD Plastika 12 točk 6. TOZD Inštitut 8 točk 7. TOZD Trgovina 3 točk P. F. Odbojka V NADALJEVANJU USPEŠNEJŠI 11 11 0 33 : 3 + 30 22 točk 11 8 3 26 : 13 + 13 16 točk 11 8 3 27 : 14 + 13 16 točk 11 8 3 28 : 16 + 12 16 točk 11 i 7 4 24 : 17 + 7 14 točk 11 1 7 4 25 : 18 + 7 14 točk 11 1 6 5 21 : 23 — 2 12 točk 1 1 1 3 8 17 : 25 — 8 6 točk 1 3 8 14 : 26 — 12 6 točk 1 1 3 8 10 : 26 — 16 6 točk I 1 1 2 9 15 : 28 — 13 4 točk 1 0 11 3 : 33 — 30 0 točk iči nske lige so take i sestavljci ne nasled- V mesecu marcu in aprilu se je nadaljevala medobčinska liga v odbojki. Po določilih pravilnika sta se po odigranem jesenskem delu, glede na rezultate, formirali dve po jakosti različni ligi. V prvi igrajo v spomladanskem delu vse tiste ekipe, ki so se uspele v jeseni uvrstiti na prvih sedem mest. V drugi pa vse ostale in izven konkurence ekipa Bohinja II. Rezultati naše ekipe v prvem delu so bili zadovoljivi, čeprav bi z malo sreče lahko stali na čelu tistih ekip, ki so sedaj igrale v tako imenovani drugi ligi. Tudi set razlika kaže, da smo tokrat le malo tekem izgubili gladko s 3:0, kar tri pa so se končale tesno 3:2 za naše nasprotnike. Preden preidemo na tekmovanje v spomladanskem delu, pa sem dolžan objaviti končno lestvico prvega — jesenskega dela: 1. Jesenice 2. Bled ml. 3. Radovljica 4. Bohinj 5. Lubnik 6. Triglav II. 7. Kamna Gorica 8. Triglav I. 9. Plamen 10. Žirovnica 11. Begunje 12. Gumar nje eiupc. iiigiuv i, i lami.., __ hinj II. Po žrebu smo prvo tekmo drugega dela igrali v Kranju e ekipo Gumarja. To je bilo že drugo zapovrstno srečanje s to ekipo saj smo z njimi igrali v zadnjem kolu jesenskega dela. la ekipa je trenutno ena najslabših v tej ligi. V prvem delu je izgubila vsa srečanja. Samo srečanje se je pričelo z nekoliko zamude. Ze prve žoge so pokazale, da bo srečanje dokaj enakovredno in bo zmagal tisti, ki bo imel več sreče. V sredini prvega seta smo priigrali prednost nekaj točk in to držali do konca prvega seta. V drugem smo kmalu povedli in ga prepričljivo dobili. Kazalo je, da bo tekma končana prej kot smo mislili v začetku. Domači ekipi je uspelo napraviti preobrat, seveda po naši zaslugi, saj smo v tretjem setu zaigrali slabo. Podobno je bilo tudi v četrtem, tako da je bil rezultat izenačen. Zadnji odločilni set so povedli domačini. Z malo sreče nam je uspelo izenačiti in v nadaljevanju tesno vendar zasluženo zmagali s 3 : 2. Drugo kolo smo gostili ekipo Plamena, ki je prišla na to srečanje s povsem spremenjeno postavo, kot jo je imela na prvem srečanju. V ekipi so bili tudi igralci Plamena, ki je igrala v slovenski ligi in osvojila zadnje mesto. Že med ogrevanjem so pokazali kaj znajo, zato smo bili vsi prepričani, da bomo hitro izgubili. To naše prepričanje se je v prvem setu tudi uresničilo, saj je nasprotnik dokaj hitro povedel in to vodstvo držal vse do rezultata 13 : 6. Takrat pa nam je uspelo nekaj, kar nam ni še v nobeni tekmi do sedaj. Že skoraj izgubljeni set smo dobili. To predvsem po zaslugi naše dobre igre in pa zaradi podcenjevanja ki ga je ekipa Plamena drago plačala. V drugem setu smo nadaljevali s tako igro in kmalu povedli 11 : 0. V takem tempu smo ta set gladko tudi zmagali. Pred nami je bilo veliko presenečenje, ki se je odražalo predvsem na igri gostujoče ekipe, ki ni in ni mogla najti svoje igre. Toda kar jim ni uspelo v prvih dveh setih jim je nato v nadaljevanju, tudi po zaslugi naše igre. Pokazalo se je da ne moremo odigrati celega srečanja v takem tempu. Končni rezultat 2 : 3 pa je bil še vedno uspešen proti tako močni ekipi. V tretjem kolu je bila na sporedu tekma z ekipo Bohinja II. Nadaljevala se tradicija, rezultatov 3:2 in to v korist Bohinja. Povedati je potrebno, da naša ekipa ni nastopila v kompletni postavi. pa se morajo nekateri zavedati, da mora biti primerno organizirano. Čeprav je bila uvedena kavcija, nekatere ekipe niso prišle na vsa srečanja. Veliko je bilo tudi prelaganja tekem, ne da bi bile pravočasno obveščene ekipe. Posebno poglavje pa zaslužijo sodniki, ki bi morali biti steber take lige, pa jih v večini primerov ni na srečanja. Za primer naj navedem, da v petih srečanjih, ki smo jih odigrali v drugem delu, kar štirikrat ni bilo sodnika. Io kaže na zelo organizirano sodniško organizacijo. Nasploh bi bilo v bodoče potrebno marsikaj spremeniti. Čeprav je to le rekreacijska odbojka, pa mora vseeno teči po nekih pravilih in mora vsaka ekipa ali pa sodnik čutiti nekakšno obveznost za uspešen potek tekmovanja. Navsezadnje je to baza iz katere prihajajo ekipe v kvalitetnejše lige, kjer pa morajo prestajati ostrejše kriterije tekmovanja. Poleg odbojkarjev pa so v Elanu aktivne tudi odbojkarice. Že več mesecev vsak ponedeljek zvečer redno vadijo v telovadnici v Begunjah. V programu njihove rekreativne vadbe odbojke je tudi nekaj prijateljskih srečanj z okoliškimi ekipami. Tako so pred kratkim igrale z ekipo Bolnice Begunje. Največje probleme imajo s kadrom. Le malo imajo mladih igralk in zato ob tej priliki naprošajo vse tiste, ki bi se želele rekreativno ukvarjati z odbojko, da se udeležijo treningov. Vse podrobnejše informacije lahko dobite pri Brejc Nuši tel. 247. P. F. Kegljači so aktivoi Četrto kolo je prineslo eno naših najslabših predstav v zadnjem času. V Kranju smo v slabe tričetrt ure izgubili s Iriglavom I. Ekipno je resda najboljša v tej drugi ligi, vendar rezultat 3 : 0 ne kaže njihove kvalitete ampak našo slabo igro. Zadnje peto kolo je bilo na sporedu srečanje Begunje: Žirovnica, vendar tekme ni bilo, ker ni bilo gostujoče ekipe. Srečanje smo dobili brez borbe 3 : 0. Za zaključek naj napišem še nekaj kritik na račun te medobčinske lige. Pohvalno je da tako tekmovanje obstoja, vendar TUDI DRUGIČ VZDRŽEVANJE Ne mine mesec, dq katera od sekcij SŠD Elan ne bi organizirala sindikalnega ' prvenstva v tej ali oni panogi. Ponavadi so prvi spomladanski meseci najbolj zasedeni s tovrstnimi prireditvami, veliko pa je tudi drugih tekmovanj. Tako je naša kegljaška sekcija le nekaj dni po občinskem sindikalnem prvenstvu, organizirala v soboto 12. aprila Elanovo sindikalno prvenstvo v kegljanju borbene partije. Šest ekip TOZD-ov in DS se je pomerilo za letošnjega sindikalnega prvaka in pa seveda za nove točke v tekmovanju SŠI Elana 80 na kegljišču Doma upokojencev v Radovljici. Pravila tekmovanja so določala, da ekipo sestavlja pet tekmovalcev in ena rezerva. Vsak tekmovalec je imel na voljo v enem setu tri lučaje. Po končanih petih setih na eni stezi je ekipa nadaljevala na drugi stezi. Tudi letos je bilo pričakovati velik boj med ekipami Vzdrževanja, "Športnega orodja in Smučarije, medtem ko naj bi ostale ekipe zasedle slabša mesta. Prvi rezultat ekipe TOZD-a Vzdrževanje pa je dajal velike možnosti ostalima dvema ekipama, da letos posežeta po prvem mestu. Priložnosti pa nista izkoristili, medtem ko je nepričakovano dober rezultat dosegla ekipa DS skupnih služb in tako zasluženo osvojila drugo mesto, če prav z minimalno prednostjo pred TOZD-om športno orodje. Nasploh je bilo za letošnje tekmovanje značilno, da so bile med ekipami minimalne razlike. Nekoliko sta odstopali le ekipa Vzdrže- vanja v pozitivnem in ekipa Inštituta v negativnem smislu s to pripombo, da je slednja nastopila samo s štirimi tekmovalci. Druga značilnost letošnjega prvenstva pa je bila nešportna atmosfera, oziroma neprimerno obnašanje nekaterih posameznikov na taki prireditvi, čeprav je sindikalna. Na žalost pa to ni prvič, da posamezniki ne znajo strpno počakati na svoj nastop, ko pa le tega opravijo, glasno in ponavadi neumestno komentirajo svoje in pa tuje nastope. Mnogokrat hočejo uveljavljati svoja pravila in pri tem ne izbirajo način uveljavitve. Nasploh lahko ugotovimo, da je precej takih, ki se ne znajo športno obnašati. To pomeni, da ne znajo na tekmo-valliščih vzdrževati tekmovalne, umirjene in prijateljske atmosfere. KONČNI REZULTATI 1. TOZD VZDRŽEVANJE (Kolman J., Tonejc N., Hanžič J., Stroj M., Gašperin J.) 326 kegljev 2. DS SKUPNE SLUŽBE (Zajec B., Vidic M., Košir M., Hegedič L.) 297 kegljev 3. TOZDŠPORTNOOROD-JE (Bec M., Blažič A., Kelih D., 290 kegljev 4. TOZD SMUČI (Bulovec T., Peinkiher M., Radevič J., Arh F., Peinkiher A.) 284 kegljev 5. TOZD PLASTIKA (Gosak D., Bolčina J., Alibegič A., Peterman S., Hrustelj L.) 275 kegljev 6. TOZD INŠTITUT (Kozamernik S., Praprotnik F., Kokalj R., Stare A.) 224 kegljev P. F. III. TURNIR MED TOZD ZA TOČKE SŠI ZA LETO 1980 V ŠAHU Turnir je bil v soboto 26. IV. 1980 v sejni sobi upravne stavbe. Na njem so sodelovale 4 ekipe TOZD, DSSS in ekipa TOZD Smuči II. izven konkurence. Kot zanimivost naj navedem to, da niso nastopile ekipe telovadnega orodja, ID in TOZD Trgovina, čeprav je njihov športni organizator Jani Cerar vse navzoče obvestil, da ekipa TOZD TRGOVINA ne bo nastopala, če tekmovanja ne bodo v soboto popoldne, ko je trgovina zaprta. Naj omenim še to, da je istega dne bilo organizirano občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju in opravičuje nastop ekipe IE. Razumljiv pa je tudi nena- stop ekipe ŠO kjer je bila tem tekmovalcem odvzeta šahovska ura. In še rezultati med TOZD, DSSS: 1. TOZD Smuči 7 točk, točke SŠI 13; 2. TOZD Plastika 4 1/2 točke, točke SŠI 9; 3. TOZD Vzdrževanje 4 točke,točke SŠI 6; 4. DSSS 2 1/2 točke, točke SŠI 4; Rezultati po deskah: 1. deska Dragan 2 1/2 tč. 2. deska Peterman 3 tč. 3. deska Potočnik 3 tč. Še nekaj besed o posameznih ekipah: TOZD Smuči si v postavi Vrečko, Jerala in Potočnik ni dopustila presenečenj. 2 tč. je oddala proti Plastiki in Vzdrževanju. Izredno je presenetila ekipa Plastike z drugim mestom, nastopila je v postavi Langus Mirjan, Peterman Pavel in Finžgar Bogdan. Ekipa Vzdrževanja je v postavi Dragan, Resman F. in Blažič F. ni zabeležila niti ene zmage in le dva remija. DSSS je nastopila izredno okrnjena v postavi Kos D., Bilič J. in Resman A. Vsi si želimo, da bi na teh turnirjih nastopile vse ekipe iz vse DO in upam, da se bo to uresničilo na rekreacijskem turnirju na pikniku ob 35 letnici tovarne v Krpinu meseca septembra 1980 'Pone Benedičič Elanovci na teku »JASSA* Dne 23.3.1980 sta SK »Snežinka« Ljubljana in »JASSA« organizirala spomladanski smučarski tek. Udeležilo se ga je približno 600 tekačev, med njimi tudi 7 Ela-novcev. H Proga s startom pod hotelom »JELKA« je potekala čez C rni vrh, Javorški vrh preko Praprotnice na Rudno polje, od tam čez Kucmanove konte v Kranjsko dolino, mimo Mrzlega studenca na cilj k Mil-četu. 25 km krog s težkimi vzponi in spusti je še oteževal novo zapadli sneg in močno sneženje, čeprav je bila proga odlično pripravljena. Rezultati: Moški do 45 let (50 km): I. Kobilica Pavel 3.22.33 57. Kelih Jože — Elan 4.28.22 90. Iskra Franc—Elan 4.53.47 Udeležilo se ga je 147 tekmovalcev. Moški nad 45 lel (25 km): 1. Fornezzi Tone 1.51.22 9. Hrovat Janez — Elan 2.09.36 Udeležilo se ga je 41 tekmovalcev. Moški do 45 let (25 km): 1. Zupan Tine — Elan 1.43.1 I 39. Kobilica Vlado — Elan 2.02.14 78. Vrečko Maks — Elan 2.19.43 215. Zajc Bojan — Elan 3.03.00 Udeležilo se ga je 256 tekmovalcev. m. v ELAN — OBČINSKI SINDIKALNI PRVAK V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO ZA LETO 1980 V soboto 26. IV. 1980 je bilo v prostorih Kulturnega doma Podnart občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško. Od 333 prijavljenih tekmovalk in tekmovalcev v dveh starostnih razredih se je tekmovanja udeležilo 246 tekmovalcev, od tega 37 Elanovcev. Skupni zmagovalec za leto 1980 je DO Elan s 197 osvojenimi točkami. Prav tako je med moškimi in ženskami ekipami zmagovalec Elan. Zmagovalna moška ekipa z doseženimi 820 krogi v postavi: Kozinc Boris z doseženimi 1 72 krogi Kokalj Rudi s 167 krogi Praprotnik Filip s 164 krogi Resman Andrej s 160 krogi Pristave Slavi s 157 krogi Zmagovalna ženska ekipa v postavi: Podlipec Malči z doseženimi 148 krogi, Mrak Angela s 126 krogi, Jesenšek Vera s 112 krogi ima skupaj 386 doseženih krogov. Med posamezniki v skupini moški do 40 let je 3. mesto dosegel Kozinc Boris, 5. mesto Kokalj Rudi in 8. Praprotnik Filip. Nad 40 let pa je občinski prvak Resman Andrej, 5. mesto pa je dosegel Albinini Anton. Pri ženskah do 40 let je 2. mesto dosegla Podlipec Malči, 5. mesto Mrak Angela in 8. Jesenšek Vera. Pri ženskah nad 40 let pa nismo imeli tekmovalke. Kokalj Rudi EZ.AA/SKI oddelek tiskanja oblog Kadri V mesecih marec in april so bili sprejeti v delovno razmerje naslednji delavci: 1. Bratuša Ivan, PK ličar, za dela in naloge izdelovalec laminata I v TOZD Plastika 2. Vovk Samo, NK delavec, za dela in naloge skladiščnika v nabavnem sektorju, za določen čas 3. Hrovat Viktor, KV tapetnik, za dela sedlar 1 v sedlarskem oddelku TOZD Športna orodja, vrnitev iz JLA 4. Mulej Tine, KV orodjar, za dela orodjarja 111 v TOZD Vzdrževanje, vrnitev iz JLA 5. Makuc Igor, dipl. ing. strojništva, za dela vodje proizvodnje jadralnih letal v TOZD Plastika 6. Lindič Boris, KV natakar, za dela priučenega ročnega delavca I v TOZD Smuči 7. Gostiša Ivo, dipl. ing. fizike, za dela vodje laboratorija v TOZD Inštitut 8. Urh Amalija, KV natakar, za dela prodajalec II v TOZD Trgovina 9. Schmitt Marija, KV natakar, za dela in naloge knjigovodje PK v gospodarskem sektorju, za določen čas 10. Avbelj Desanka, ekonomski tehnik, za dela in naloge knjigovodje PK v gospodarskem sektorju za določen čas 11. Mali Tatjana, ekonomist, pripravnik za dela samostojnega referenta v oddelku za koordinacijo in program TOZD Smuči, za določen čas 12. Žemva Jožef, ekonomski tehnik, za dela pomočnika poslovodje v TOZD Trgovina 13. Ceferin Darko, NK delavec, za dela izdelovalca smučarskih palic II v kovinskem oddelku 'I OZD Športna orodja, vrnitev iz JLA 14. Tancar Anton, PK delavec, za dela skupinovodja krojenja desk v pripravi lesa TOZD Smuči, vrnitev iz JLA V istih dveh mesecih so iz delovne organizacije odšli: 1. Miljkovič Sladana, NK delavka iz TOZD Smuči, sporazumno 2. Zgodič Mira, PK delavka iz TOZD Smuči, sporazumno 3. Pušenjak Olga, NK delavka iz TOZD Smuči, sporazumno 4. Žerovec Janez, KV kuhar iz TOZD Trgovina, potek dela za določen čas 5. Mrak Amalija, PK delavka iz TOZD Smuči, sporazumno 6. Olip Boštjan, NK delavec iz TOZD Smuči, odhod v JLA 7. Polajnar Marjan, KV mizar iz TOZD Športna orodja, odhod v JLA 8. Požar Peter, KV vodo-inštalater iz TOZD Vzdrževanje, odhod v JLA 9. Benedik Jože, KV sedlar, iz DS Skupne službe, odhod v pokoj M. Z. ZAHVALA Ob težki izgubi dragega očeta ALOJZA BOLČINA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem športnega orodja za izrečena sožalja in za venec na grob, sodelavcem plastike za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca. Žalujoča sin Janko in Alojz z družino ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, sina in brata BAJIČ VELJKA se zahvaljujemo sindikatu za denar namesto venca na grob. Posebno pa se zahvaljujemo njegovim sodelavcem, montaži telovadnic, za sožalno brzojavko in denarno pomoč. Žalujoči otroci Branko in Brankica mama, oče, bratje in sestre ZAHVALA Ob smrti FINŽGAR RUDOLFA — starejšega, soustanovitelja in upokojenca Elana, se iskreno zahvaljujemo številnim njegovim sodelavcem za sožalja, slovo od pokojnika na domu ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sindikatu za vence, govorniku za izraze hvaležnosti in spoštovanja v imenu kolektiva ter vsem, ki ste ga imeli radi in ste to večkrat dokazali. Ohranite ga v lepem spominu. Finžgarjevi IV. Interfoto 1980 - Kolmanu zlato ČETRTA MEDNARODNA RAZSTA V A FOTOG RA FIJ NA JESENICAH Na letošnji razstavi fotografij v aprilu je sodelovalo 24 avtorjev, vsak s po 4 slikami, ki so včlanjeni v fotosekcijah »Naturfreude« iz Beljaka in v fotoklubu Andrej Prešeren iz Jesenic. Za kolekcijo športnih fotografij je prejel zlato medaljo naš sodelavec, fotograf Franci Kolman, ki slikovno opremlja tudi »Našo smučino«. Za ta uspeh mu iskreno čestitamo! Janezu Kolmanu v slovo Dragi Janez! IS let nas je združevalo de- lo, tako da si ie popolnoma vrasleI v kolektiv. 'Zato čutimo tvojo izgubo kot izgubo deta tovarne. Bil si svetel kamenček mozaika, ki le sestavljeni izražajo celotno podobo nečesa, v našem primeru Elana. Opravljal si zahtevna in težka dela, saj si bil korenjak tudi še sedaj, ko si nas nenadoma in brez slovesa zapustil. Prva leta si delal na zidarskih in transportnih delih, celih 14 let pa si bil kurjač visokotlačnih kotlov, do svoje prerane smrti. V 52 letu starosti si bil še v pravih moških letih. Zelo aktivno si sodeloval v sindikalnem športnem društvu v kegljanju in balinanju in si bil vedno med najboljšimi. Tudi na tem področju te bomo zelo pogrešali, ne samo v kotlovnici. Dragi Janez, ko odhajaš od nas vedi, da smo te imeli radi in da nam je hudo po tebi. Toda usodi se ne da izogniti. Točiva j v miru! Sodelavci UREDNIŠKI ODBOR: Arh Franci, Urbanc Janez, Kos Marjan, Stare Anton, Knafelj Slavko, Kolman Barbara, Vrhunc Anton, Brejc NuSa, — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Tiska Gorenjski tisk Kranj ZA BELA ČESTITAMO IN ŽELIMO VE LIRO DELOVNIH USPEHOV UCEUU IH UČENKE. OŠ A.T. LINHARTA PJD0VLJ1CA