111. iftillli.
I Urtljui, i WrK. 21. n]i HI7.
1. Isto.

.Slovenski Narod' v*l$a po po*U:
U Avstro-Ogrsko: cclo Ieto skupaj naprej     •   K 28— I
pol leta         „         „      .    .     ,  14—  I
četrt leta     „         „      •   .     .    7— I
na mesec    „       „    .   .    .   250 |
za Ncmčijo; cclo Ieto naprcj   .   .   .   .   K 33'—
za Amertko ip. vsc druge dežele: I ćelo Ieto naprej   ....   K 38.—
VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UprarnlŠtro (spodaj, dvorišče levo). Knaflora ulica ŠL 5, telefon st 85.
Enscrati se računalo po porabljcnem prostoru  in sicer: 1  mm visok, ter
63 mm Širok prostor:   enkrat   po 8 vfn.,   đvakrat po 7   vin.,   trlkrat   po 6   v. Poslano   (enak   prostor)   16   vin.,   parte   in   zahvale   (ttnak   prostor)    10  vin.
Pri večjih tnserdjati po dogovoru.
Na pismeni niroČila brez istodobne vposlatve naročnln« te ne ozira. „Marodaa tlikaraa" taUfoa it SS.
Upravaištvu ruj se pošiljajo naročnine, rekla nacije, inseratl Ltd., to je administrativne stvari.
,Slovcnald Narod* velja ¥ LJmUJaml doitavljen na dom ali če se tiodi ponj:
cdo Ieto naprej  .  .  .  .   K 2640 I pol leta       „       .   .   .   .    • 13-20 |
I četrt leta    „      .  .  ;  .   ,   060 | na mesec    „       *   •   •   •    9   2*20
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrađnlttvo: Enallova ulica iL 5 (v pri U ič ju levo,) telefon *t 34.
Hale oralo poročilo.
Dunaj, 23. maja. (Kor. urad.) LJradno se razglaša:
VZHODNO IN JUGO - VZHODNO
BOJIŠCE.
Nobenega omembe vrednega dogodka.
ITALIJANSKO   BOJIŠČE.
Včeraj je vlada! ob Soči zopet mir. Sele pozno zvečer je izvršil so-vražnik od metal min mogočno uveden napad na naše jarke pred me-stom Gorico. Vrgli smo ga s težkimi izgubami nazaj. Danes zjutraj so pri-čeli italijanski topovi in metala min z ognjem na naše pozicije na Kraški planeti. Artiljerijska bitka se stop-njuje do velike sile.
Na Koroškem in Tirolskem nie-stoma povećano bojno delovanje.
Sef generalnega štaba.
* NAŠE  VEČERNO  POROČILO.
Dunaj, 23. maja. (Koresp. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana javljajo 23. t. m. zvečer:
Na kraški visoki plano-ti se od opoldneva vrši i n -fanterijska bitka.
ileiko oriio poiio.
Derolin, 23. maja.  (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
ZAPADNO  BOJISCE.
Armadna   skupina   prestol. Ruprehta   Bavarskega.
Pri Hulluchu in Bullecourtu smo zavrnili več angleških sunkov, ki so blU  pripravljeni   od   močnega   ognja.
Armadna  skupina  nemške-g a  prestolonaslednika.
Na fronti ob Aisni in v Cham-pagni je ostalo bojno delovanje artiljerije v zmernih merah. Popoldne so se pričeli po nenadnem stopnieva-nju ognja od visoke planote Passy do gozda La Neuville aux Bois moč-ni franeoski napadi, ki so se do večera ponavljali z veliko rrdovrat-nostjo. V žilavem bližinskera boju In z močniml protisunki so držali bavarski, hanoverski, dolenje šlezijski in poznanjski polki svoje pozicije proti večkratnim napadom ter vrgli sovražnika nazaj. Ljuti boj! z roćni-ml grana ta mi v posameznih kosib jarkov so trajali tuđi ponoći. Umika-jočemu se sovražniku je prizadejal naš ogenj velike izgube. Francozi so doživeli, ker se jim je ponesrečil napad, krvav poraz.
Armadna   skupina   vojvod. Albrehta     VVurtemberšk.
Na lotarinški fronti in v Saud-gavu smo pregnali sovražne izvidne oddelke.
VZHODNO   BOJIŠCE.
Z mogočnim učinkujočim ognjem smo odgovorili na ogenj ruske artiljerije, ki je v več odsekih ožtvel.
Ob makedonski fronti je bilo bojno delovanje pri nevihti in dežju slabotno.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff.
•            •
NEMŠKO   VEĆERNO   POROČFLO.
Berolin. 23. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča, dne 23. maja zvečer i
Na zapadu in vzhodu no-beniii večjih  bojnih činov.
Včeraj se je razvnela bitka na Krasu.
Dunaj, 23. maja. (Koresp. urad.) Tz vojnega poročevalskega stana: Kakor je bilo pričakovati, se zdi da pričenja po včerajšnjem mirnem dne-vu danes drugi del vroče borbe. V odsekih. v katerih je dosedaj hrumel glavni bojni vihar, je vladal tuđi včeraj v sovražnih crtah priličen mir iz-vzemši sovražni napad, ki se je izvršil proti 11. uri vzhodno Gorice. Ta napad je bil z minometi krepko pripravljen in podpirali so ga metala osnja, toda navzlic temu je bil s tež-kimi izgubami za sovražnika odbit. Pač pa so bile naše patrulje kakor vedno pridno na delu, da motijo sovražnika z lokalnimi podjetji ter ga vznemirjajo. Pri tem delu so imele uspehe ter so pripeljale vjetnike iz sovražnih črt. Na kraški visoki p 1 a n o t i se nahaja naša fronta že od zore pod živahnim vedno lju-tejšim učinkujocim ognjem sovražnih topov in minometov. Naša artiljerija ne zaostaja v tempu za sovražno, tako da narašča artiljerijska bitka na Krasu vedno boli.
Demisija grofa Tisze.
Budimpešta, 23. maja. (Kor. ur.) Cesar je volilne pravice tičočim se vladnim predio-gom odrekel svoje pritrje-nje, na kar se ministrski predsednik grof Tisza po-dal demisijo kabineta, k a -teroje cesar sprejel. — Cesar je ministrskemu predsedniku po-veril nadalnje vodstvo tekočih za-dev. — Glede avdijence v zvezi 2 imenovanjem novela ministrstva ni še nobene odločitve.
V klubu vladne stranke v Budimpešti ie grof Tisza povedal: Jaz sem predložil vladarju nov nacrt vo-lilne^a reda, v katerem sem se zlasti trudil, da ustrežem željam industri-ialnih delavcev. Oemagogi in pristaši skrajnih strank ne smejo napolniti parlamenta. Će pa misli novi ministrski predsednik. da treba novih voli-tev, bi mi sprejeli boj. Vojnim potre-bam bi se tuđi v tem slučaju ne ustavliali.
»Budapesti HiHap<r trdi, da poj-de srrof Tisza v opozicijo,   če se    v
parlamentu in z vlado ne doseže spo-razumijenje. Mnogi trde, da bi šla s Tiszom vsa većina v opozicijo.
Mirovno vprašanje.
STOCKHOLMSKA   KONFERENCA,
Kodani 22. maja. Iz Stockholma poročajo: Stalni socijalistični mirovni odsek je imel včeraj prvi razgovor s socijalističnimi odposlanstvi raznih bojujočih se držav. Prva konferenca se je vršila z bolgarskim odposlan-stvom, ki je izjavilo, da je načeloma za mir brez aneksij, vendar pa dostavilo, da za vojevanje Do-brudže in Makedonije ni smatrati za aneksijo.
RIBOT  O   MIROVNEM  VPRA-SANjU.
Pariz, 23. maja. (Kor. urad.) Ob močni udeležbi poslancev je zbornica v otvoritveni seji začela razpravo o vlo-ženih 40 interpelacijah. Pri razpravi o raznih interpelacijah glede zadnje ofenzive je ministrski predsednik R i -bot izjavil: Ljudje so si delali preti-rana upanja. V izvršitvi so se zgodile napake, a uspehov ni ne povečevati, ne zmanjševati. Vlada je smatrala kazni za potrebne in je pri višjem poveljstvu izvršila premembe, da spravi s pota vse, kar ni v zvezi z vojaškimi odred-bami. Vojni minister ^ela z vojnim od-sekom. Prosim zbornico, naj počaka na konec tega dela, predno začne razprav-ljanje o interpelacijah. — Ministrski predsednik je dalje prosil, naj zbornica odloži na nedoločen čas razpravo o interpelacijah Renaudela in Mairata glede ruske revolucije in vstopa Zedinje-nih držav y vojno, ker je franeoska vlada prisiljena na razgovore z rusko vlado. Razumemo težave, na katere ie zadela iz odličnih in hrabrih mož se-stavljena ruska vlada. Ti hrabri mož je so podali izjave, ki so nas popolnoma zadovoljile, ker hočejo predvsem za-sjotoviti v armadi najstrožjo disciplino. Ruski minister zunanjih del je pravilno ozij^il sofizem, s katerim zlorablja Nemčija formulo »brez aneksij in od-škodnin« v namenu, da ohrani nekdaj nam ugrabljene province. Vojno je hotela Nemčija. Krivec ni pri nas, nego tam. Zahtevala bo povrnitev; a to ne bodo aneksije, nejjo obnovitve pravice in pravičnosti. Mir brez odškodnine. tega Rusija ne bo rekla, a ne pojde za vojne odškodnine, ki se nalože kot hazen. Gre za zadoščenje za stvar pravičnosti. Ves svet bo sodni dvor. Neki ruski general je rekel po pravici, da bi bilo smešno, delati določne pred-loge o miru brez zavojevanj, ko ima Nemčija  še  zasedene    dele    Francije,
Rusije, Belgije in Srbije. Vojne ne borno nadaljevali v duhu zavoievanj in aneksij, nego da vzamemo to, kar je bilo nekdaj naše. Ponavljam, da neče Francija nobenega naroda zatirati, niti narodov svojih sovražnikov, ker pri-znava svobodo vseh narodov. Francija ne bo na dan zmasre kričala po osveti, nego po pravičnosti. Predvsem gre za to, da bo mir trajen. Pritisk vojne tra-ja že predolgo. Uničiti moramo vojaški despotizem. Dan, ko to uvidi nemški narod, bo mir laglje doseči. To pravimo Rusi in mi vedno. Naši demokraciji je na srcu, da priđe ruska armada zopet v roke svojih voditeljev in začne ofenzivo, dočim se pripravljajo Zedinje-ne države, da nam pošljejo v nekaterih tednih prve divizije. Naj stori Rusija svojo dolžnost in ne bo se nam ničesar več bati. Naši sovražniki bodo videli, da so njih upanja razdrta. Morda bodo prosili za mir, ne hinavsko. kakor danes z neresničnimi in zvijačnimi sred-stvi, nego odkrito in pod pogoji, ki so Franciji dostojne. In če ne prosijo za mir, bomo mir izsilili. Energične izjave Ribotove so vzbudile največjo pozornost na vseh klopeh in žele tuđi burno odobravanje socijalistov. — Po Riboto-vem govoru je zbornica doloČila nada-Ijevanie razprave o podmorskih čolnih na petek. — Na dan 1. juni ja bo raz-prava o interpelaciji glede namenov onih Francozov, ki pojdejo na medna-rodni shod v Stockholm in glede voja-ške politike.
NEVTRALNf   PREDLOG    GLEDE MIROVNIH   POGOJEV.
V norveškem ^Morgenbladetu« piše vojaški kritik kapitan Norregard o mirovnih pogojih, ki bi jih moral nemški državni kaneler predložiti drž. zboru ter navaja te - Ie točke:
1.   Vojna odškodnina se  ne  plača, niti se ne zahteva.
2.  Bistveni cilj centralnih držav je strategično ugodna crta, da v bodoče ne bo mogoč noben napad.
3.  Zadovoljiva ureditev kolonijske-ga vprašanja.
Glede ureditve meje bi veljalo:
a)   Franeoski   ne   odstopi     Nemčija nobenega  dela  Alzacije  in  Lotaringije, na gotovih toČkah se uredi meja v Vo-gezih, zlasti y prilog Nemčije pri strategično važni gorski crti    Le Donon, zato pa za Francosko gotove prednosti ekonomičnega in finančnega značaja.
b)    Zopetna   vzpostavitev   Belgije kot samostojne države, v gotovem ozi-ru pod nemško vojaško kontrolo. Nemčija pomaga  oživiti vire dežele, kakor je že pričela.
c)   Italija    dobi   Gorico    in    ozko ozemlje, katero je zasedla ob Soči, zato pa se potegne crta odTrentina bolj proti jugu do tja, kjer stoji sedaj prva crta.
d)  Rusija odstopi Kursko in gotove dele gubernij Kovno in Vilna. Iz teh po-krajin naj se ustanovi neodvisna država, podobna Poljski.    Avstrija odstopi del  Galicije     deloma     Rusiji,     deloma Ukrajini in Poljski.
e)   Bolgarska  dobi    od    Romunije Dobrudžo. od Srbije vzhodni del Makedonije in pokrajino do Jadranskega morja.
f)  O usodi Srbije ni treba govoriti, dokler nišo znane zahteve Bolgarske.
g)  Turčija dobi nazaj, kar so   za-sedli Rusi in Angleži, del Egejskih oto-kov pa se odstopi Angleški.
Glede kolonij: Nemčiia se odpove jugo - zapadni Afriki v prid Angliji. Togo se prepusti Franeoski. Nemčiia pa dobi nazaj Kamerun in Nemško vzhodno Afriko. Belgijski Kongo se razdeli med Francosko, NemČijo in An-gliio.
Položaj na Ruskem.
MINISTER   TEREŠCENKO  O SVOJEM  PROGRAMU.
Petrograd, 21. maja. Zunanji minister Tereščenko je dovolil zastop-nikom ruskega časopisja razgovor, tekom katerega je izvajal: Moj program je kolikor mogoče nagla vzpostavitev splošnega miru, miru, ki ni-ma niti cilja, da bi se podjarmilo druge narode niti se jih oropalo njihove narodne deđščine. miru brez aneksij in odškodnin, ki temelji na pravici samoodločevanja narodov, miru, ki bo dosežen v tesni in neloč-Ijivi zvezi z demokracljami zavezni-kov. Svobodna Rusija ima, kakor vsaka mlada revolucijska država« vec idealnih stremijenj. Prvo obstp-ja v zahtevi, da se osreči svet s pravičnim mirom, ne osramoti nobenega naroda in ne ustvari po vojni no-vega sovraštva in odtujevanja. Videli smo ta žalostni zjded leta 1870. Rana, ki jo je prizadejal a Nemčija. Franciji, je ostala 45 let odprta. Upanje Alzacanov in Lota-rinžanov na boljšo bodočnost gotovo tuđi še sedaj ni izumrlo in danes imajo isti pravico, da pričaku-jejo uresničenja svojih idealov. Drugo stremljenje je zavest vezi k i spaja Rusijo in njene alf-irane demokracije. Aliirane armade varujejo rusko revolucijo poraza od zunaj. S čustvom globo-kega zadovoljstva zamoremo konstatirati, da ni v svobodni Rusiji kljub nasprotstvom v demokratičnih strankah niti ene stranke, ki bi zahte-
L1STEK.
Crtica z Dunaja.
Spisal L a j o š.
Že zjutraj so se dvignile sive, brezupne megle, razblinile se in iz-ginile proti vzhodu in mlado, žarko solnee je mehko razlilo svoje žarke po Dunaju, da so se zasvetile mokre strehe in da so žarela okna v jutra-nji zarji. Po vprav peklensko dolgo-časni in mrzli velikonočni soboti, me ie ta pomladanska nedelja spravila v dobro voljo, da sem bil žvižgaje iz postelje in v najkrajšem času sem bil že pri maši v Stiftskirche, kjer iinam navadno rendezvous z mojo ljubo prijateljico Stano. Res je bila že v cerkvi, spoznal sem jo takoj po njenem navihanem slamniku in zlatih Iaseh. »O ti hinavka« sem si potiho-ma mislil, ko sem jo videl, kako pobožno moli ob strani svoje^ dobre mame in na spomin mi je prišlo, kako to, da ravno tako pobožne dekli-ce znajo tako nebesko sladko polju-bovati. »Niti malo se neče obrniti«, kar ježilo me je, ko bi ji tako rad vsaj od daleč voščil dobro jutro in sretan uzkrs. (Ona je namreč Hrvatica) kako bi mogel moliti« ko so vse
moje misli pri njej, ko se vrte moji pojedi mesto pri oltarju, pri njeni zlati glavici, pri majhnem ušescu in rožnatih licih. No hvala Bogu! Zadnji evangelij, še malo in ona se bo okrenila.
Hana, takoj me je opazila in do senc in ušesc je zarudela! »Ljubim ruku«, »moj naklon«, poljubil sem gospej mami roko in prosil, če ju smem malo spremiti. Vse rado spre-jeto in že korakamo po živahni ma-rija hilferici. Stana ima krasno, po-mladansko obleko, čisto nove če-veljčke in se brez dvoma sama sebi dopade. kaj sele meni! Klobuček je tako navihano nasukan, kot bi klical na korajžo in ćelo lice se ji smeje.
Najpoprej si želimo »sretan uzkrs« in potem se vsestransko veselimo lepega dneva. Komaj mi vsta-ne misel, da bi z Stano rad vsaj par besed zgovoril, že je prilika dana. Mamo je ustavila neka gospa in mi-dva sva že sama.
»Kaj napravimo popoldnec to je moje perece vprašanje. Hitro ji stavim predlog, da jo ob dveh počakam pri vratih ljudskega vrta na ringu, že je mama pri nas. Razburja se, da so nam Amerikanci napovedali vojsko in da bo zdaj še dalje vojska trpela, ko je že vse trdno verjelo na mir. Njen mož je general in že od počet-
ka vojske na fronti, niti za veliko noč ni mogel dobiti dopusta. »Res strašna je ta vojska« dejem mehanično in pogledam Stano, ki je hipoma vsa otožna, ko se je spomnila papata. »Pa kaj čemo. Rat jest rat« so nam rekli srbski kmetje, ko smo rekvirirali po njihovi zemlji. Mi smo še srečni, da živimo v zaledju in da ne čutimo vse nepopisne groze, ki vlada v bojnih vrstah. Tam smrt, tu pa še mlado, kipeče življenje in čuditi se ni, da vojaki, ki se vwiejo na dopust ali iskat si zdravja, postanejo v zaledju kot brezumni. Preje niti ce-niti nišo znali, kaj je to življenje, utrl-panje srca, zdravje, mladost in sreča.
Škoda, da smo tako kmalu doma. Obljubim gospej, da pridem v prihodnjih dneh na čaj, Stano pa samo z očmi vprasam in ona mi vsa zardela z očmi odgovori in jaz že vem. Gorko si stisneva roke in skoro bi zavriskal — ob dveh se sesta-neva!
Kaj se pravi ob takih časih kot so sedanji, imeti tak biser kot je Stana« to se ne da popisati Kamor se ozre oko, povsodi beda, žalost in trpljenje. In najžalostneje je, da zahteva vojska žrtve baš od mladine, ki niti še ne sluti, kako lepo je življenje, ki komaj prične stresati svoje mlade, kodraste peroti, da se spusti v polet.
v tem momentu jo prekine — hajdi z menoj v podzemske jame, med mrli-če in v smrdljive jarke, in mladi orii bi se rajše veselili solnea, pomladi in ljubezni. Povsodi so politiki, držav-niki in diplomati stari ljudje — ti hočejo vojske — pošiljajo pa mladino v boj. Zakaj ne gredo sami? Zakaj se-diio na varnem in naj mladina poje juho, ki so jo oni skuhali? Za starce bi itak ne bilo škoda, naveselili so se, naljubili so se, siti so življenja, a mladina ga je gladna in žejna in starci ga ji ne privoščijo. O da bi mladina vladala svet, ne bi bilo vojsk, sporekla bi se včasih, a hipoma bi se zopet sprijaznila in smeh in ljubezen bi zopet zavladala. Kako tuđi? Saj mladost nima niti časa, niti volje kovati intrige in hudobije — izrabiti hoče le svoje mlade dni, veseliti se hoče in ljubiti. Starine pa ni drugo, kot samar zavist in hudobija. Mladini ne privo-šči življenja, ker starec je sam suha veja in zato misli, da naj tuđi mladina umira.
Ali ob takem lepetn dnevu se človek ne srne udajati sentimentai-nostim. Sicer imam že tuđi nekaj kri-žev na hrbtu in nekateri mislijo, da sem že več star, toda hvala Bogu, prištevam se še k mladini, posebno odkar sem spoznal Stano. »Ljubezen starca pomladi«, ta arija iz Onjegin*
Stran *.
.SCGVENSKT NAROD-, dne   24. maj« 1917.
118. Stev.
ml pade vglavo in vse, vojska, starci, beda in hudobija naj gredo k vragu. Bog ve, koliko časa se bom se vese-III — dolgo ne, pa bo    spet    strelsk!
jarek.«
•      m      •
Stano sem že od daleč zagledal fn ji hitel naproti. »Kam?« je bilo prvo vprašanje. »Na Kahlenberg« sem predlagal in bila je takoj zadovoljna. Vsa rudeča in zasopla si Je vtaknila za pas mali šopek šmarnic in vijolic, ki sem ji ga poklonil. »Ti ne veš. kako težko sem dobila dovo-Ijenje«. mi je pripovedovala. »Morala sem mamo nalagati, da me je povadila gospa R. da gremo skupaj v gledišče in da potem z njeno hčerko igrava glasovir.«
»Do kdaj moraš biti doma,c sem bil jaz radoveden.
»Do sedmih.«
»Bravo! Dovolj časa.«
Sedla sva v tramvaj In naglo je Šio proti-Nussdorfu. Zdaj sem sele mogel pohvaliti toaleto Stane in vsa srečna je bila, da se mi dopade. »To je vse moj okus,« se je pohvalila, »mama tega ne razume«. In res je tako čedna.da se še razvajene Diriaj-čanke zvedavo ozirajo   v   ta   svež
obrazek.
(Konac  prffcodnjtč.)    .
vala separatni mir. Pač pa ml je znano, da obstoja vprašanje, ki more razburiti številne skupine ruske demokracije: ruska demokracija se boji, da bi morala, vezana na stare pogodbe, služiti aneksijskim namenom. Raditega se izraza zahteva, da naj se takoj obja-vijo vse pogodbe stare vlade. A to bi bilo istovetno s prelomom z zavezniki in Rusija bi ostala osamljena. To bi bil začetek poseb-nega miru. Ravno to zavrača ruski narod z vso odločnostjo. On ve, da se more končati svetovna vojna le s svetovnim mirom. Treba je torej iskati druga pota. Osebno občevanje z zavezniki bo omogočilo provizorič-ni vladi, da ukrene korake za dose-go sporazuma z zavezniki, ki bo te-meljil na podlagi izjave 9. aprila. Gledal bom na to, da pospešim zbližanje obstoječega in medsebojnega sporazuma. Toda v uspešno dosego tega cilja mora svobodna Rusija dokazati, da zvesto izvrsuje svoje glavne obveznosti napram aliirancem, da se ne odpoveduje aneksijam morda radite-ga, ker jih ne more dobiti, ampak zato, ker jih ne mara. Ruska armada mora razumeti in tuđi razume, da bi poraz unići! svobodo in novo življenje. Smešno je res govoriti v sedanjem trenotku o aneksijskih načrtih aliirancev kot o faktični oviri za pravičen mir, ko so ven-dar Rusija, Belgija, Francija in Srbija popolnoma ali deloma v rokah sovražnika. Sedaj more za obrambn narodne neodvisnosti in svobode pri-hajati v poštev le d e j a n s k a obramba. To je vse, kar morem povedati v sedanjem trenotku o te-rneljih mojega delovanja in ukrepih, ki jih nameravam storiti.
Izjava generala Aleksejeva.
Petrograd, 23. maja. (Kor. urad.) Agentura: V glavnem stanu se je se-šel prvi kongres zastopnikov oficir-jev in vojakov armade in brodovia. V otvoritvenem govoru je general Aleksejev spominjal vojake na alarm »Domovina je v nevarnosti«. ki je zadonel zadnje dni in je dejal. da je bil ta alarm jako opravičen. ker je bojna sila ruske armade vsled raz-porov in nezaupnosti med oficirji in vojaki jako znatno padla. Ruska armada, je rekel generalisim, ki ie bila včeraj še tako strašna, je danes uso-donosno onemogla in to pred strašnim, trdovratnim in moćnim sovraž-nikom, ki izteza svojo lakomno roko še po dalnjih provincah južne Rusije, in se že več ne zadovoljuje z že za-sedenimi ozemlii. Generalisim je opo-minjal zastopnike, naj takoj po povratku k polkom store največje napore, da bo konec vsem razporom v armadi. da obnove iz armade izginulo disciplino in poskrbe z vsemi sred-stvi, da bodo oficirji in vojaki združeno zopet zmožni iti na zmacro, brez katere je blagor Rusije nemogoč. — Predsednik kongresa polkovnik No-vosilcev je odgovorili Gospod generalisim! Bodite prepričani, da stori-mo vse. kar je mogoče, da vrnemo armadi njeno bojno silo.
Kongres ruskih častnikov.
Petrograd, 22. maja. (Kor. ur.) Tu se je sestal kongres oficirskih de-legatov iz ćele Rusije. Kongresa se udeležuje nad 600 oficirjev.
Kongres kadetov.
Petrograd, 23. maja. (Kor. urad.) VIII. kongres stranke kadetov se ie tu sestal. Za predsednika je bil iz-voljen Miljukov, ki je otvoril zboro-vanje z govorom, v katerem je po-dal sliko splošnega političnega položaja ter označil cilj. ki ga zasleduje
stranka, namreč da utrdi z revolucijo doseženo svobodo.
Židovska agitacija. Kodani, 23. maja. (Kor. iiracL) Kakor javlja »Politiken« iz Petra-grada, je prečital na kongresu voja-ških odposlancev v Pctrognradu ne več aktivni general Skalon sledeče pismo: Po obvestilih \z uradnega an-gleškega vira je bila 22. t. m. v Ko-danju tajna seja ruskih Židov, ki so naseljeni na Danskem. Udeležniki so sklenili, da se vraejo na Rusko, da bi delali v armadi propagando proti vojni. Vsi udeležniki so prijazni Nem-cem. Vojaški kongres je ožigosal ta dogodek za poskus. nahujskati ruske narode in je zahteval. naj se krivci postavijo pred sodišče.
Pojemanie ruske industrije.
Stockholm, 23. maja. (Kor. ur.) »Aftenbladet poroča iz Haparande, da je petrogradska inženirska zveza te dni na svojem zborovanju dogna-ia, da je padlo število izdelkov ruske industrije od početka revolucije za 25%. Vzrok za to je iskati v skrajša-nju delavnega časa in v splošnem neredu.
Iz ruskesa zunanjega ministrstva.
Zeneva, 22. maja. Baron Nolde, profesor mednarodnega prava, je bil imenovan glasom poročila >Tempsa« za tajnika ruskega zunanjega ministra.
Imenovanje Sazonova za londonske-ga veleposlanika preklicano.
Rotterdam, 23. maja. »Nieuwe Rotterdamsehe Courantu« brzojav-Ijajo iz Petrograda: Imenovanje Sazonova za veleposlanika v Londonu je bilo preklicano.
Buchanan odstopi?
*Frankf. Ztg.« javlja, da bo pe-trogradski angleški veleposlanik Buchanan odstopil. Za njegovega na-siednika bo najbrž imenovan doseda-nji pariški veleposlanik Sir B e r t i 1.
PHtisk entente na Rusljo. Beroiin, 23. maja. Tu se zatrjuje, da je ententa začela neposredna pokajanja z ruskim delavskim in voja-škim svetom glede nadaljevanja vojne. Ameriski in angleŠki veleposlanik ter francoski minister Thomas so zahtevali v imenu svojih vlad od sovjeta garancije za resno voljo ru-skesra naroda, da nadaljuje vojno tako dolgo. da bo strt nemški militari-zem. Delavskemu svetu se je pove-dalo. da se bo ententa, če ne dobi pričakovanih jrarancij. odtočila za popolnoma izpremenjeno taktiko in da se potem v nobenem pogledu ne bo oziraln na interese Rusije.
Ruski tninimalisti.
Petrograd, 23. maja. (Kor. urad.) Petro^radska brzojavna agentura poroča: Splošna konferenca pod imenom rr^nimalistov strnjenih ruskih socijalnodemokratičnih delav-skih strank je sprejela dve resoluciji glede vojne in pobratenja na fronti.
Prva resolucija pravi: Revo-lucijonarna demokracija mora pripomoći z vsemi mogočimi sredstvik ojače-nju bojne pr i p r a vi j e n ost i ruske armade, da more ta braniti interese domovine proti zunanjim nevarno-stim, ki ji groze.
Druga resolucija pravi, da po-bratenje vojakov na fronti nikakor ne more biti sredstvo za dosego mini in da more imeti za posledico le na-hujskanje armade.
Lemnova stranka. Stockholm, 22. maja, Leninova stranka je proti nameravanl sestavi kabineta ter zahteva čisto socijali-stično vlado. Domneva se. da seda-nji kabinet ne bo dolgo na krmilu.
Bitka na zapadu.
ANGLESKO    URADNO    POROCILO.
20.  maja.   Uspeh našega napada danes zjutraj je bil, da so se naše čete vstalile   v  nadaljnem   odseku     Hinden-burgove crte med Fontaine les Croisil-less in Bullecourtom. Sovražnik je vec5-krat brezusriešno poskušal    preprečitt, da bi se tam vstalili. Tu so se vršili silni boji.   Prizadejali smo sovražniku težke izgube ter vjeli več mož.
21.  maja     popoldne.     Ponoči smo z uspehom nadaljevali svoje delo-vanje ob Hindenburgovi crti med Bullecourtom in Fontaine    les    Croisilles, vzeli jarek v drugi crti   ter   zavračali sovražne protinapade s težkimi   izsni* bami. Našli smo veliko število mrtvih
v jarkih ter vjeli 150 mož. Tam dcluje-ta od včeraj dve nemški diviziju V blizini Loosa smo izvršili zjutraj uspešen sunek.
21. m a j a. Včera! močno deknranj« v zraku. Naši letalci so sodelovali r !n-fanterijo ter obstreljevali ncmške Cctc v prvih strelskih jarkih s strojnim! pu-Ikami.
21. maja zvečer. čez dati smo zasisurali svoje pozicije v Hlndenbnr-govi crti severo - zapadno od Bullc-courta. Sovražnik nas ni zelo moti!. Vsa poročila, ki prihajajo, potrjujejo težke izgube, ki jih je imel sovražnik v zadnjem boju v tej pokrajini. IzvzemŠi •a smm <x3sekT kl leži kakih 2000 jardov
B«posrediio zapadno od BouBecourU, drftmo seđaj vso Hmdenburfovo Crto, poćenši od točke eno miljo vzhodno od Arrasa«
22. maja. Popoldne smo izvršili uspešne ranke proti sovrainim jarkom vzhodno od Vermellesa. Z ostale fronte ni poroČati ničesar. Uspešni iz vi dni po-! hodi, severo - vzhodno od Epeiivja in severno od Armentieresa. Delovanje sovražne artiljerije severo - vzhodno od Bullecourta. Zapadno od Lensa smo uničili obsežno nemško municijsko skla-dišče ob cesti iz Arrasa v Cambrai.
Belaijsko aradno porobilo,
22. maj a. Ponoči dne 22. maja običajni boji ročnih granat v odsekih Dixmuiden, Steenstraete in Het Sas. Zlasti je delovala artiljerija v odseku Ramscapelle - Peroyse. Dne 22. maja so namerile uemške baterije svoj ogenj zlasti na odsek Ramscapelle - Perovse. Borili smo se proti sovražni artiljeriji ter slreljali v povračilo.
fRANCOSKO URADNO POROCILO.
20.     m a i a    Doooidne.   Na Chemin   des   Damesu se ie zfutrai oiačilo delovanie sovražne artilieri-ie. k iie bilo od včerai ODolnoči zelo silno, od Hurtebisa    tia v Dokraiino severno od Sancvia. Nemci so obložili    naše    Doziciie    z    bobnaioćim ocfnjem iz velikokaliberskih toDOV in s olinovimi granatami. Naše protipri-nrave    Da    so vdušile    Drinravljeni
splosni napad na večiem delu na.^e osrrožene fronte. Za napad naerma-dene nemške čete nišo mo2:le zapustiti jarkov. Tuđi na raznih točkah, kier so dosneli do naših iarkov. se ie razvil vroč boi. ki se ie končal nam v oriloe. Sovražnik ie imel težke izdube vsled našecra zaporneea oenja in DrotinaDada ter se ie vstalil samo v naših naisDredrmh naoravah seve-rovzhodno od Cernvia. na fronti kakih 200 m. Povsod drueod smo držali svoie Doziciie. Na ostalem delu fronte časih   Drekinieni   artiljerijski
boji.                                  _
21.  maja   zveče r. Dan je pote-kel razmeroma mirno. Od časa do časa delovanje  artiljerije    na    večjem   delu fronte  zlasti v Champasmi,  kjer je so-vražnik   silno   obstreljeval   pozicije,   ki smo jih bili v pokrajini južno od Mo-ronvillersa zavzeli.    Nobenega delovanja infanterije.
22.  m a j a  p o p o 1 d n e. V Cham-pagni so bili po sovražnem    artiljerij-skem obstreljevanju naperjeni sovražni infanterijski napadi na od nas zavzete pozicije severno od gora Cornilet, Helm in Teton.. Povsod smo sovražnika za-vrnili ter je imel sovražnik občutne izdube, uspeha pa nobene^a. Število od nas dne 20. maja neranjenih vjerih zna-ša kakih 1000 mož, med njimi 28 častnikov. Na ostali fronti artiljerijski boj s presledki, ki je bil posebno sllen na visoki planoti Vi.rderc. Nenadni napadi, ki jih je sovražnik poskušal na raznih točkah fronte, so se ponesrečili. Iz-vidni pohodi v nemške crte so nam pri-nesli kakih 15 vjetih.
22. ma j a zvečer. Artiljerijski boj je dobil v pokrajini pri visokih pla-notah Vauclerc in California ter vzhodno od Chevreuxa veliko silo. Včeraj in danes so Nemci močno obstreljevali me^to Peims. Na ostalih frontah nobenega važn^Ka dogodka.
Anglfja obupana.
Monakovo, 23. maja. V »Observer-3*tj« priznava Can\in, ki je v prijateljskih stikih z ansdesTdm generalštabnim ?efom, da sedanja ofenziva ni prinesla zmacre ter da je tmičtta vse upanje na zma^oviti konec vojne. Treba je sedaj počakati amerišice pomoči, ki obeta s svojo premoČTo končno zmago.
Amerika v vomi.
BRAZILIJA PREKLICALA  SVOJO NEVTRALNOST.
New York. 23. maja. (Kor. ur.) »Associated Press« poroča iz Rio de Janeira, da je kongres sprejel zahtevo predsednika. da naj se nevtralnost pre-kliče.
Amerlške čete.
Bern, 23. maja. (Kor. urad.) Tukaj-Šnji američki konzulat priobčuje sporo-čilo, da bodo na ukaz vlade že določe-nim diviziiam v najkrajšem času sledile nadali ne čete. Devet polkov teh-ničnih čet, ki so določeni za Trancosko, je že nabranih. Amenška divizija Steje 20.000  do 25.000  mož.
Povrateh Vivianija in Joffra« Pariz, 23. maja,  (Kor. urad.) Ha-vas. Viviani in  Joffre sta    dospela na povratku iz Amerike v Brest.
Američki denar za Rosljo.
Amsterdam, 23. maja. V ameriških krogih so mnenja, da bo dala Amerika Rusiji Se nadaljne predujm«, da jo ohranf pri ententi.
Dogodki na morju.
NOVI  USPEHI  PODMORSKIH ĆOLNOV.
Bcrolln, 23. maja« Wolf!ov urad poroča:
Novi nspehi podmorskih čolnov v Atlantskem oceanu: 22300 ton bruto. Med potopljenimi ladjami se nahajajo med drugim: 3 veliki oboro-ženi parniki, en parnik, opremljen kot past za podmorske čolne, obsegajoč 3000 ton; poveljnik tega parnika je bil viet
Sel admiraL štaba tnoraarice.
Đerolla, 23. maja. (Kor. nrad.) Wolffov urad poroča:
NaSi podmorski čolni so v Sre-dozemskem morju iznova potopili večje število parnikov in jadrnic skupa] s 53.000 tonami. Med njimi so se nahajali angleški transportni par-nik »Transsylvania (14^15 ton), ki so pa spremljali rušilci. neznan, pol-no obložen angleški parnik 8000 ton na poti v Italijo, neznan angleški parnik kakih 5600 ton z istim ciljem, oboroženi italijanski parnik »Ales-sandra« (8000 ton) z 11.000 tonami pšenice za Italijo, »Ferrara« (3172 ton) najbrže z municijo, oboroženi angleški parnik »Karonga« (4665 ton) na poti iz Neapolja v Port Said.
Novi uspehi v Atlanskem oceanu in Severnem morju: Potopili smo 4 parnike in 5 jadrnic s 17.200 tonami.
Sef admir. štaba mornarice. ŠVEDSKO - NEMŠKI INCIDENT.
Kodanj, 22. maja. (Kor. urad) »Berlingske Tidende« javljajo iz Stockholma: V noći na ponedeljek so nemške vojne ladje zasačile vsaj tri švedske parnike, ki so peljali zlasti poljedelske stroje iz Švedske v Ranino. Najbrž sta bili prijeti Še dve drugi švedski ladji in odpeljani na jug. Švedski parnik »Notalastrom«, ki je dospel včeraj v Ooteborg, je bil odšel z Angleškezu istočasno s transportnim parnikom »VVester-land«. Ko je bil »Westerland« torpediran, so oba parnika spremljale štiri angleške torpedovke. Parnik se je potopil v nekaterih minutah.
Razne vojne vesti.
Anelija v stiskah.
Bern. 22. maja. (Kor. urad.) »Times« z dne 17. maia oiŠeio: Nenadni val Domirjenfa in ODtimizma srlede oreskrbe z živilL ki ere sedai Dreko Doslanske zbornice, ie skozin-skoz neuDravičen. Položaj je in ostane skraino resen, kar je sDoznati n. Dr. na tem. da ni bilo nikdar tako malo sladkona. kakor sedaj.
ChrlstJania. 23. maja. Glasom poročila norveških listov iz Londona, stavka v ansleških mestih nad 300.000 de-lavcev, ker primanjkuje živil.
Rotterdam, 23. maja. Od 1. aprila sem ni dospela skoro nobena ameriška municijska ladja v kako angleško pri-stanišče. Vsled pomanjkanja premoga v Italiji je prevzela Anglija velik del iz-delovania municije za Italijo.
Lakota na Portugalskem.
Amsterdam, 23. maja. 2ivilski nemiri v Lisaboni so hujši. kakor se je prvotno domnevalo. Velike množice, med njimi tuđi pomorščaki, so plenili prodajalne in pekarije. Razglašeno je bilo vojno stanje. Ćete z ladijskimi topovi in strojnim! puškami so zasedle glavne ceste; do sedaj je bilo 10 oseb ubitih in 50 ranjenih.
Mirovne demonstracije na Anffleškem.
Haac. 22. maja. »Nation« Doro-ča: Dne 1. maja ie demonstriralo 70.000 ljudi, od nfih desetina z barvo intemaciionale. Sorejeta te bila re-5oluciia za demokratičen mir. Tuđi v drueih velikih mestih so se vršile Dodobne demonstracije.
Drobne vesti iz Italije.
»Zflricher Zeitunfir«f poroča. da se fe od 10.000 italiianskih delavcev. ki so bili Doslani na Francosko. vrni-!q 8000. Drutre Dričakuielo. O vzro-kih Dovratka ni nič znarjeea- — Poroča se znova o mirovni DrpDaeandi v Italifi. ki se usDeŠno razvija. Štraj-ki so bili v Milanu. Turinu. Genovi. Neaplju. Rimu in so hudo škodovali italiianski vojni industriji.
Nemški odgovor Španski.
Madrid, 23. maja. (Kor. urad.) Kakor Je sporočil minlstrskl predsednik kabinetu, je odgovorila nemška vlada na špansko noto glede špan-skih teritorijalnih voda, da je pripravljena respektirati te vode. Odgovor Nemčije je zadovolji v.
Liberia.
BeroHn, 23. maja. (Kor. urad.) Pri nemški vladi akreditirani poslo-vodja republike Liberije je dobil od svoje vlade sporočllo, da ie pretrga-la diplomatične stike z Nemčijo.
Notranjepolitični položaj.
CESARJEVA PRISEGA.
Z Dunaja nam poroćajo: Vlada se protivi temu^ da bi se izvršila predpisana cesarjeva prisega na ustavo že v poleteem zasedanju dr-žavnega zbora. Vlada, ki vztraja na svojem znanem programu, hoče do-čakati, kako se bo razvijal položaj In ima v rezervi še vedno »najskrajnej-še sredstvoc § 14. •..
Zadeve poslaoske zbornice.
Danes se vrši na Dunaju seja načelnikov parlamentarnih strank, v kateri se bo razpravljalo o programu zasedanja ter o reformi državno-zborskega poslovnika. Politična debata v poslanski zbornici se bo vršila povodom razprave o budget- i Bern provizoriju, —   Glede   pred- '
s e d n i š t v a še ni določeno ničesar definitivnega. Nemci vztrajajo na kandidaturi posl. drja. G r o s s žl Stranke, ki se tej kandidaturi proti-vijo, pa dosedaj Še nišo odločile za konkretno drugo postopanje. Gotovo je, da s 1 o v a n s k e stranke za drja. Grossa ne bodo glasovale. V pred-sedništvu se sicer ne bodo izvršile večje spremembe. Večina doseda-njih podpredsednikov ostane, med njimi tuđi posl. vitez Pogačnik. le mesto Italijana Malfattija bo v smislu dogovorjenega, ključa tokrat izvoljen Romun Simionovici, Čehi pa kandidirajo mesto posl. Ždarskega posl. Jana S ć d 1 a k a.
Češki državnopravni pridržek.
Nemški listi poročajo iz Prage, da je Cesky Svaz sklenil podati v otvoritveni seji državnega zbora znani državnopravni ugovor, ki po-udarja. da smatra češka delegacija za edini ustavni zbor le češki dežel-ni zbor in da s tem, da izvrsuje dr-žavnozborske mandate še ne priznava zakonitosti dualističnega ustroja monarhije. Glede formulacije tega ugovora je bil dosežen med meščan-skimi strankami in socijalnimi demokrati popolen sporazum.
Iz Poljskega kluba«
Poslanec Abrahamowicz je iz-stonil iz predsedništva Poljskoga kluba, katerega podpredsednik je bil dolga leta.
Nov nemški klub.
Dunajski poslanci Friedmann, Ganser, baron Hock, Kuranda, Neu-mann, dr. Ofner in Zenker (takzv. židovska skupina) so ustanovili »klub nemško - svobodomiselnih po-slancev«. Za načelnika je izvoljen posl. dr. Ofner.
Gosposka zbornica.
Cesar je imenoval poleg doseda-njega predsednika gosposke zbornice kneza \Vindischgratza ter podpredsednikov kneza Furstenberga in grofa Schonborna še tretjega pod-predsednika in sicer načelnika stranke desnice grofa Sylvo - Tarouco. Dnevni red prve seje gosposke zbornice, ki se vrši 30. t. rn. ob 4. popoldne, obsega m. dr. i z j a v o predsed- . ništva in volitve v razne komisije.
Novi član! gosposke zbornice.
Minole dni je bila imenovana ćela dolga vrsta članov gosposke zbornice. Kar se piše v gotovih listih o zaslugah teh novih peerjjev, je vča-sih več kakor neznatno. Ce oficijozni čestilec ne ve o kakem grofu druge-ga povedati, kakor da gospodari na tej in tej grajščini in se peča s ko-njerejo, je to prav malo. Med novimi člani gosposke zbornice je tuđi bivSl pravosodni minister Hoehenburger. Ko je moral ta kot minister odstopiti, ni dobil nikakega odlikovanja in ni-kakega priznanja. Njegovi somišlje-niki so bili takrat uprav konsterni-rani in kakor smo izvedeli od zanes-ljive strani, so napeli vse sile in za-stavili ves svoj vpliv, da so ga po premaganju velikih težav zdaj spravili v gospodsko zbornico. Imenovanje glavnega urednika »Neue Freie Pressec Morica Benedikta je posebno nevoljo vzbudilo pri socijalnih demokratih; »Arbeiter Zeitung« imenuje to imenovanje političen skandal.
Gospod Moric B e n e d i k t, šef »Neue Freie Presse<*t je o svojem imenovanju za člana gosposke zbornice povedal v svojem listu, da je s tem postal nekak feldmaršal av-strijskega časopisja. A še na Dunaju nišo tega mnenja ter mu očitajo javno, da si je imenovanje v gosposko zbornico z vsemi sredstvi p r i z v i -j a č i I i n i z s i 1 i 1 ter ustvaril izgled, kako more uspešna korup-cijska karijera doseči vrhunec v gosposki zbornici.
Dunajski »Abend« izjavlja z ozi-rom na imenovanje bivšega justične-ga ministra dr. Hoehenburgerja za člana gosposke zbornice, da je to imenovanje političen skandal, ki tako izgleda, kakor da je ostal ohranjen zadnji najhudobnejši ostanek Stiirgk-hovega gospodstva.
Politične veiti.
= Izvrševalnl odbor S. L. S. o položaju. Izvrševalni odbor S. L. S. je v svoji seji 22. t. m. sklenil sledečo resolucijo: Stoječ na neminljivih, edi-no rešilnih načelih evangelijskih na-ukov. in zvest vročim željam svete-ga očeta Benedikta XV., ki od začetka svoje vlade v imenu Izveličarja sveta neprenehoma kliče vojskujoče se države k mirnemu sporazumu, pozdravlja Izvršilni odbor Slovenske Ljudske Stranke na Kranjskem vele-dušno inicijativo Nj. Veličanstva ce-sarja Karla I. za dosego čimprejšnje-g-a častnega miru, ki naj d& naši državi varnost pred zunanjimi napadi in jamstvo za miren in uspešen razvoj vseh v okviru habsburške monarhije prebivajočih narodov v bra-tovski edinosti. Izvršilni odbor Slo-* venske Ljudske Stranke na    KranJ-
!!S   ?tev.
.SLOVENSKI NAKOD*, anc 24. maja ivi/.
»*..» Ctf*     ^»
skem pozdravlja mednarodno organizacijo katoličanov s sedežetn v Curinu, ki se je osnovala za propagando mirovnega razpoloženja med voj-skujočimi se državami, in želi, da bi se zastopnikom osrednjih in nevtral-nih držav čimprej posrećilo pritegni-ti v to miroljubno organizacijo tuđi zastopnike nam sovražnih sil, da bi se započelo po vsem svetu med ka-toličani smotreno gibanje, ki naj donese od strašne vojske prizadetim narodom trajni mir in stalni sporazum v blagor človeštva. Slovenska Ljudska Stranka na Kranjskem, ki se je in se bo vselej prizadevala za moć H integriteto avstrijske države, bo v r.eomahljivi zvestobi do svojega vla-uarja z vserni močmi podpirala vsa-ko deiovanje, ki stremi za tem, da se skoro doseže blagodejni mir. Dalje $e je bavil Izvršilni odbor obŠirno z notranjepolitičnimi vprašanji. Z ozi-rom na avdijenco naših parlamentarnih zastopnikov pri cesarju se bo rbravnava o notranji oolitiki nada-lievala v prihodnji seji Izvršilnega odbora, ki se ima v kratkem vršiti.
= O vojaških sodiščih. Vlada Sturgkh - Hochenburger ni bila zadovoljna z odpravo porotnih sodi š č, ki 30 je ukrenila začetkom vojne, nego je tuđi ćelo vrsto kazni-vih dejanj odkazala v o j a š k i m s o-d i š č e m. Kaj takega se ni zgodilo nikjer drugje in tuđi ne na Ogrskem. V teh tren letih so vojaška sodišča obsodila vse polno civilnih oseb in kazni, ki so bile izrečene, nišo bile majhne. O tej ministrski naredbi izdani 25. julija 1914 s pomočjo § 14. ;■? zdaj v nemškem listu čitati prav podučno razpravo, ki konca s pozivom, naj vlada to rečeno naredbo razveljavi.
= Nadomestna   volltev    v   hr-
vatskem volilnem okraju Sv. Ivan-Zelina se je vršila 22. t. m. Starčevi-ćanci so postavili kandidaturo sod-nika Ivice Kovače vfća, Stjepan Radić je za svojo Seljačko stranko postavil kot protikandidata kmeta .Milan Crnčića. Toda s Crnčićem sta prišla na volišče le 2 (dva) pristaša, tako da se njegova kandidatura niti razglasiti ni mogla. Izvoljen je bil kot edini kandidat hica Ko-vačević. Svetoivanski mandat je pripada! kakor znano umrlemu Anti Starčevićevu.
= Nemški glas v Poljski. Georg Bernhard piše v ^Vos. Ztg.«: Da-nes, ko je Rusija osvoboiena carizma in ko je provizorična vlada svečano obljubila priklopljenim narodnostim svobodo, ni nobenega povoda vztrajati pri ustano-vitvi samostojne poljske države. Mi zanpamo Rusiji, da bo držala od provizorične vlade narodnostim dano obljubo in s e n a m pod temi okolnostmi zdi samo ob sebi ume v no v miti ruske Poljake ruski skupini narodov, da dobe od os v obojene Rusije svobodo svojega naroda. Po vsem, kar slišimo, je to tuđi P o I ja k o m n a j I j u b š e.
VI. vojno posojilo.
Podpisovanja na vojno posojilo se hitro množe in podpisane so že iako znatne svote. Veselje za pod-pisovanje je toliko večje, ker je vojni položaj naravnost sijajen. Na-sprotniki centralnih držav so že skoro obupali. Z izstradanjern ni nič; zdaj le čitamo o zadregah za živila na Ruskem, na Francoskem in na Angleškem in vse kaže. da mi ne borno tišti, ki se bodo zadnji jokali.
Vojna se ni končana. Treba jo je še nadaljevati, a kdor le količkaj zasleduje razvoj razmer, ta ve, da do miru ni več kdo zna koliko da-xč. Le še nekai potrpljenja in še neka] naporov je treba, pa bo vse pri kraju in zavladal bo zopet mir po svetu.
Za zadnje napore treba denarja. Zato vabi država vse prebivalstvo, naj ji pomaka pokriti velike stroške, ki jih zahteva vojna. Vsak ima pa-trifctično dolžnost, da po svojih sredstvih pomaga kriti stroške te vojne. Samo če bo armada dobro preskrbljena z vsem potrebnim, bo vojevanja hitro konec.
Časten in uspešen mir — to je Hrepenenje vseh narodov, ne samo v naši državi, nego sploh po vsem svetu. Za pospešenje vsega dela za tak časten in uspesen mir stori 1ahko vsak največ s tem. da podpiše čim večjo svoto vojnega posojila. To 'ahko stori tem bolj, ker je y vojnem rosojilu naloženi denar bolj varen, krkor kjerkoli drugje. ker nese več-ie obresti, kakor jih plačujejo denar-ri zavodi in ker ima upanje. da bodo ^urzi vojnih posojil še poskočili in >- bo dal napraviti kurzni dobiček. ^ato kličemo vsem. ki so patrijotič-ie^a mišljenja: Podpisujte vojno pokojno.     _____________^^^^^^^^
Zahteva dneva:
?o5p;snjte 6. tojio posojilo.
Vojne doklade uradniStai.
Državno uradništvo je po svojih organizacijah sestavilo memorandum, ki zahteva od vlade izdatno pomoć za državne uradnike vseh kategorij. Predvsem gre za posebno enkratno doklado, ki bi naj državnim uradnikom omogočila nabavo obleke in obutve, nadalje za primerno zvišanje plač in po-kojnin, za reformo dijet in konečno zahteva uradništvo, da se mu vojna leta štejejo kot dvojna službena leta. V najkrajšem času se poda velika uradniška deputacija k ministrskemuDredsedniku ter resort-nim ministrom, da jim razloži bedno stanje uradništva ter jih prepriča, da je čim izdatnejša in hitrejša pomoč kar najnujnejše potrebna.
Kakor izvemo z druge strani, je vlada v principu pripravljena i z -d a t n o z v i š a t i p r e j e m k e državnih uradnikov. Izdelani so v tem oziru že tuđi razni nacrti, katerih najdalckoscžneiši obscga te-le glavne določbe:
1.) Državnim uradnikom se iz-plača enkratna doklada /a nabavo obleke in čevljev. Po zahtevah uradniških zastopnikov naj bi znašala ta doklada za neoženjene do 1600 K, za oženjene do 2400 K.
2.) Plače naj se za čas vojne izdatno reguli rajo. V zmislu uradniških zahtev naj znaša plača v XI. razredu 1. stopnje 2600 K ter naj doseže v 4. stopnji 3500 K, v X. razredu nai gre od 3500 K do 4400 kron, v IX. od 4400 do 620J K. v VII. razredu od 5600 K do SI 00 K, v VII. od 7400 K do 11.000 K itd. Napredovanje naj se vrši v skupinah B, C. D in E v XL in X. razredu po dveh letih, v IX. in VIII. razredu po treh letih; v skupini A v X. in IX. razredu po dveh letih, v ostalih razredih po treh letih. Napredovalne stopnje ostanejo kakor dosedaj: v XI. in X. razredu po 4, v IX. in VII. razredu po pet.
3.) Regulira se stanovanj-ska doklada tako, da je plaćati uradnikom XI. in X. razreda stanovanja po dve sobi. v IX. razredu tri sobe. v VIII. in VII. razredu 4 sobe.
4.) Uradnikom. ki imajo otroke, je plačevati še posebne vzgoje-v a 1 n i n e in sicer za vsakega otro-ka  po  10%   plače,  največ  pa  40%.
5.) Y p o k o j n i n o je v bodoče všteti tuđi stanovanjsko doklado in vzgoievalnino. V ostalem naj se tuđi pokojrine  primerno z v i Š a i o.
6.) V d o v n i n e naj se uredbo tako. da bo prciemala vdova 40co pokojninskih dohodkov umrlega mn-ža. naimanj pa 1000 K ter za vsakesra otroka l/s vdovnine do polne vdov-nine. Dvakratne sirote nai rjrejema-jo 1 sirota 40%, 2 siroti 70^r. 3 sirote 90 v, 4 in več sirot pa 100% vdovnine.
Vlada se glede regulacije uradniških plač še ni odločila. Ravno omenjene navedbe so le na podlaci uradniških zahtev izdelan nacrt, ki ga je vlada znatno   reducirala.
DlEfli zbor <\wSm trpovskoga društva Mm".
Snoči se je vršil v društvenih pro-storih v Gradišću občni zbor Sloven-skega trgovskega društva »Merkur^ pod predsedstvom gosp. L i II e % a, ki se je v svojih uvodnih besedah spomnil umrlih članov: Lavoslava Legata, Konrada L i s a c a, Ivana M e j a č a, Josipa P i r n a t a in I. L e s k o v i c a, nakar ie podal tajnik g. Volk poročilo o društvenem delovanju.
V času vojne je moralo društvo prenehati s prirejanjem učnih tečajev s predavanji in izdajanjem trsjovskih knjig ter se je moralo omejiti na vzdr-ževanje posredovalnice, izdajanje »Trgovskega Vestnika*. dajanje informacij in vzdrževanie knjižnice. Akoravno so se dohodki vsled vpoklica skoro - % članov v vojno službo znatno znižali, ni društvo pozabilo rodbin vpoklicanih Članov ter podpira več rodbin že od početka vojne. V tem pogledu je storilo društvo, kar je sploh moglo boriti. V letu 1014. je ;zr>lač3lo 1837 K 40 vin. podpor rodbinam vnoklicanih članov, leta 1915. že 6T71 K in preteklo leto 7410 K 40 vin.. skupaj torej 15.61 s kron 30 vin. Porabili 5ta se skoro * » v ta na-men določene glavnice podpornega zaklada. Podporni zaklad hi se koncem leta 1917. izčrpal, če bi društvo ne skr-belo za izredne dohodke. Odbor je zato sklenil pojasniti položaj imovitejšim članom in prijateljem društva ter je dosć^el nepričakovano lep uspeh 10.260 kron, pričakuje pa še 2000 kron. Vsem plemenitim darovalcem se izreče iskrena zahvala. Društvo je nadalje podpi-salo voinega posolila v znesku 5000 K in je odbor sklenil dasiravno iskazuje račun za leto 1916. skoro 5000 K pri-manikljaia, udeležiti se rudi VT. voine-ga posojila z zneskom 1000 K. Leta 1916. je štelo dru§rv-o 246 članov ter ie bilo 121 naročnikov »Slovenskega Trgovskega Vestnika«.
Kranjska podružnica po-roča, da je imela koncem lanskega leta samo še 17 rednih članov in eneea podpornega člana, vsi dru«ri ^o bili vpokli-cani. Kljub temu le imela podružnica I 2&\ K 14 vin. dohodkov, tako da so do- I
segle dohodki s prenosom iz prejšnjega Ista vtiino 1102 K 12 vtiu, dočtan so našali izdatki 229 K 48 vin. Tajnikovo po-
roćilo se odobri.
Pri blagajniškem poročilu, katero je podal tuđi g. Volk, je otnenitl, da ie vsled vpoklicov padlo š te vilo Članov za fV kar se izraza tuđi v manjših do-hodirih. Tako je znašala članarina pred vojno 5213 K, sedaj pa znaša 2101 K. Podobno je razmerje pri naročnini za »Trgovski Vesrnik«. Začetkom leta 1916
I je znašal fond za Trgovski dom 35.350 kron 96 vin^ podporni zaklad pa 17.047 kron 61 vin.. medletni dohodki so zna-šali 9345 K 86 vin. ter skupno vsi dohodki 66.624 K 97 vin. Stroški pa so znašali 14.107 K 45 vin., med temi 7410 kron 40 vin. za podpore in 3170 K 60 v za »Trffovski Vestnik-. Fond za Trgov-ski dom se je z voinim posojilom vred dvignil na 35.415 K 50 vin., podporni fond pa se je prištevši iz tega zaklada nodnisano posojilo znižal na 11.311 K 2\ vin., tako da znaša čisto premoženje društva ~\"17 K 52 vin. ter se je zmanj-š^lo za 4467 kron OS vin. PaČuni, pregledani od precrledovalcev. se odobre ter se poda odboru absolutorij, nakar zaključi predsednik rosp. Liilc^ z zahvalo vsem članom zlasti pa tajniku z.
V n 1 V ii. blrisrajnikn cr. Krofti in gdč.
V c r > c c o v i, olvni zbor.
Dnevne vesti.
—     Odlikovanje      nadvojvode
Mak sa. Cesar je dovol 1 profesorske-mu kolegiju živ inozdravniške visoke Sole na Ounaju, da imenuje nadvojvodo Maksa za častnega doktorja.
—  Odlikovanje.      Zlati  zaslužni križec s km    > na traku  hrabrostne svetinje je dobil   dr. Božidar Kiissel, okrožni  in  železnišlci    zdr^vnik    v Irebnjem.
—    Imenovanie.    Deželnovladni svetnik pri deželni vladi v Ljubljani Oustav  Ktilavics je dobil  naslov  in značaj dvornega svetnika.
—  AlilijcnsLa prijava na VI. vojno posoiilp. Deželni odbor vojvodine Kranjske je pri Kranjski deželni banki v Ljubljani prislasil nom. 1,000.000 kron VI. vojrega posojila.
—    Mojster Jaroslav Kociian v I.jubHani. L'metniski užitek prve vrste se je nudi! včeraj zvečer v veliki dvorani  hotela  »Union«  ob  nastopu slavnega  češkega  umetnika      Jaro-slava     K o c i j a n a   in   koncertnega pianista A. C. R y p 1 a. Ljubljansko občinstvo. ki se tako zanima za glas-beno umetnost. tuđi tokrat ni zarnu-dilo ugodne prilike ter je do zadnjega kotićka  nacolnilo dvorano. Izva-janja obeh mojstrov so bila, kakor ni b:!o  drugrače  pričakovati. . vseskozi mojstrska. kar je tuđi občinstvo priznalo  z   dolgotrajnim       navdušenim ploskanjem.      Spored je bil odličen, pričenši z W. A. Mozartovim koncertom za prošli  v  O-d'TrTT. ki je  takoi očaral    poslušalca.    Fini.   umetniški čut se je izražal v vseh treh delih te-?a      umetniškega      umotvora,      v >-Aile?ru«. »Andnnte    cantaMle«    in »Rondu*, povzdignjen še po mojstr-skih, tehnično in glasbeno uspeliri iz-vajanjih obeh umetnikov.     Nato so sledile tri točke in sicer Skukov: \* roztouženi, V. Novakov: Arnoroso in E3. Smetanov:  Furiant,    katere    je predvajal na klavirju g. A. C. RypU ki so občinstvu tako ugajile, da je moral umetnik dodati iz svojega bo-gate^a repertoira še eno iočko. Gospod J. Kocijan je sviral    nato    K. Goldmarkov koncert  za ^osli  v  A-mrlu op. 2$. katerega      zadnji    del »Allegretto«   je  občinstvu   tako  ugra-jal, da je mojster na dolsarotraino plo-skanje dodal se neko skladbo. Sledile srs nato še točke: Kocian: Intermezzo pittoresoue«.   Dvorak - Kreislerjev: Slovanski ples v E-duru.      Chopin-Wilhelmij: Notturno    in    Wienia\v-skega: Poloneza v A-duru. vse ena-ko mojstrsko, z globokim čutom iz-vaianp. da se  o^č'đ^tvo oh    konen kar ni mokrio   ločiti   in   sta   morala umetnika dodati še dve točki. Koncert ostane vsem obiskovalcem kot umetniški užitek prve vrste in pri-jetna sprememba težke vsakdanjosti še dolgo v sponrnu.
—    VelfKa   hrvatska   umetnica, pevfca irarF'!7a Mala **}. Strozzi bo v petek, 1. junija, v Ljubljani v hotelu ^Union« koncertirala.
—     Gledališka  predstava o^rok Ciril - M^iođovih šol v Trstu.    Tuđi drucra prledališka predstava bafke *V kraljestvu palčkov<r. ki so jo priredili otroci Ciril - Metodovih Šol v Trstu, se je vršila pred razprodano hišo ter so tuđi to pot dosegli mladi igralci in igralke enako lep urpeh,     kakor prejšnji dan. O igrri sami in nastopu nimamo našemu zadnjemu poročilu ničesar dodati.
— Dete za kljucavniCarJe. V svr-ho dobave rumene kovine za voja-ške namene se bodo zamenjale vse vratne kljuke iz medi s primernimi drugimi kljukami. Z zameno bo naraslo veliko dela. Da to ne priđe v roke špekulantom, se je ustanovila po inicijativi dunajske »Zadruge ključavničarjev« in ob sodelovanju dunaj. mest. občine družba z omeje-no zavezo pod imenom »Teg«, ka-tera je že dobila od c. in kr. vojnega ministrstva naročflo za dobavo vrat-
nih kljuk pod pokojem, da izvrši de-lo pred vsem z donuči ni obrtniki. I>uiba »Teg« je pritegnila v svoj delokrog tuđi Zavod za pospeševa-nje obrti na Kranjskem, ki bo zame-njavo kljuk samostojno organizirai potom svoje Konfekcijske centrale za vojaske dobave za ćelo deželo tako, da bo v vsaJcem kraju izvršil delo pristojen ključavničarski mojster aii kak drug obrtnik sorodi \ stroke. Vse delo se bo moralo nitro izvršiti in je potreba za to, da se vse pred-priprave izvrše še predno se z de-lom prične. Oblastveni razpisi v tej zadevi bodo že v kratkem izdani, nakar se bo z deloni takoj pričelo. Natančni pogoji o izplačevanju dela itd. bodo že v kratketn sestavijeni in se bodo potem dobile tozadevne informacije naravnost od Zavoda za pospeševanje obrt ustmeno ali pismeno. Da bo mogoče že v začetku presoditi, kateri obrtniki naj se pri-tegnejo k izmenjavi vratnih kljuk, se pozivljajo vsi obrtniki kovinskih obrti, da nemudoma priglasijo ustmeno ali pismeno v pisarni Zavoda za pospeševanje obrti. Dunajska cesta št. 22, Ljubljana, za kateri okraj in s koliko delavskimi močmi da žele prevzeti delo. Ta priglas je za en-krat obojestransko popolnoma neobvezan.
—  Velika dobrotnica.      One 22. t. m. v Ljubljani umrla gospa Marija Pagliaruzzi  pl. Kieselstein je  skoraj njeno ćelo premoženje okoli 200.H00 kron  volila v dobrodelne    namene. Pristojbine proste legate po 2000 K dob Ko:   Lbožni  zaklad    za    mesto Ljubljano, Elizabetra otroška bolniš-nica, dežclna bolnišniea,    Uršulinski sair.ostan,     Lichtenturnovi     zavod, bolnišniea v Kandiji pri Novem ine-stu    in    Filharmonično     društvo v Ljubljani, ostali znesek je določen za ustanovo i.  s.  polovica  za  v  vojni oslepele vojuke in vsled vojne osiro-tele otrcke rodom, kranjske    dežele. Pogreb  blagopn^cojnice bode    danes ob 6. uri popoldne.
—   V Ljubljani je umrla  gospa Albina G 1 a s e r, zasebnica.     Naj v miru počiva!
—  »Slovensko Planinsko društvo.«      Osrednji odbor tega društva ima v soboto dne 2. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v Mrakovi     gostilni     v Ljubljani, Rimska cesta 4, svoj letoš-nji redni cbčni zbor. Na dnevnem redu  je:   Pozdrav  načelnika.  Poročilo tainika.   Poročilo blagajnika.    Poročilo revizorjev računov. Volitev odbora. Predlogi: a) Osrednjega odbora za izpremembo društvenih pravil: b) samnc-talni prcdloei.    Slučajnosti.
—  Potres na Grškem? Ljubljanska potresna opazovalnica je včeraj zjutraj registrirala močan potres, ka-terega oddalienost se ceni na 1000 kilometrov. Kot veristno torišče potresa se smatra severna Grška.
V Sevnici, ekraj Brežije, na Stajerskem. se letos radi pomanjkanja živil Ietovisčarji ne morejo spre-icmati.
Kino Ideal. Danes zadnjič izboren spored z mično veseloigro: »Komtesa prevzetntca« in lepim igrokazom: STe obsoja}!«
Od petka do ponedeljKa je na sporedu senzacijonelna drama; »Fo-svetnlaštvo in borza« ali »Srce po-svetnjakinje«. Omembe vredni^ so tuđi lepi nara\mi posnetki: »Konj In njegove kretnte«, eden nailenših dosedaj proizvedenih filmskih naravnih posnetkov. Orkester svira v petek in soboto ob 7. uri v dvorani, ob pol 9. na vrtti.
Izgubljeno. Dne 21. t. m. zvečer je bila izdubljena črnousnjata listnl-ca s kakimi 60 K in vejaškimi dokumenti. Prinese nai se proti nagradi 50 K zlasti zaradi vojaških dokumen-tov na stanovanju, označenem v list-nici.
Izgubila se .ie denarnica z večjo vsoto in zlato verižico od trgovine Persche skozi Šolski drevored do Ju-bilejnega mostu. Najditelju se bo iz-ročila primerna nagrada. Izroci naj se v upravništ\n »Slov. Naroda«.
Našla se le ženska torbica z večjo svoto denarja. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi v našem uredništvu.
$c!ska Kniiga se je našla pri VI. krušni komisiji v Rakodelskem domu. Izgubitelj jo dobi tam prihodnji krušni dan.
Aprovizacija.
t Oddaja cenejšega sira na rumene iskaznice. V petek, dne 23. maja popoldne bo oddajala mestna aprovizacija v cerkvi Sv. Jožefa na rumene izkazni-ce sir po znižanih cenah in sicer po na-slednjem razporedu: Na vrsto priđe jo od '/i2, do 2. popoldne vse stranke z rumenim! izkaznicami skupine A s št. 1 do 80, od 2. do Vs3. rumene izkaznice skupine B s št. 1—200, od Va3. do 3. rumene izkaznice skupine B s št. 201 do 400, od 3. do V*A. rumene izkaznice skupine B s st. 401—600, od V*4. do 4. rumene izkaznice skupine B s št od 601 naprej; od 4. do Vfe5. rumene izkaznice skupine C s št. od 1—200, od V*5. do 5. rumene izkaznice skupine C s št. 201 do 400, od 5. do V*6. rumene izkaznice skupine C s št. od 401 naprej. Sir se bo
oddajal tako, da dobe stranke do dveh oseb lU hleba za 1 krono, stranke s 3 in 4 osebami Vi hleba za 2 kroni, stranke s 5 in 6 osebami *k hleba za 3 krone in stranke s 7 in več osebami pa cei hleb (okroglo 2 kg) za 4 krone. Da bo mo-goče stranke naglo postreČi in da se prepreci naval, naj stranke pridejo točno ob določenem času in naj prineso s seboj potreben drobiž.
t Oddaja cenejšega mesa na rumene izkaznice. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v soboto popoldne zopet meso po znižani ceni na rumene izkaznice skupin A, B in C. Na-tančnejši razpored se še objavi.
f Dodatne krušne izkaznice za težake. Vsled naredbe urada za ljudsko prehrano z dne 12. maja 1917, imajo dobivati višjo množino kruha le oni de-lavci - težaki, kateri so zaposleni v ru-dokopih ali industrijskih pod-j e t j i h in kateri opravljajo pod po-sebnimi razmerami nepretrgoma naj-težje telesno delo. (Obrtnapodjet-ja torej ne pridejo v pošte v.) Za presojo vprašanja. koga je prištevati težakom, pa ne zadošča še, da kdo v industrijskem podjetju ue-pretrgoma opravlja najtežja telesna dela, temveč je treba iipošteva-ti še prav posebne razmere, kakor: izredno dolg delavni čas, velika vročina v obratu ali podzcmcljsko delo. Vsled tega se v prihodnje pri krušnih komisijah dodatne krušne izkaznice ne bodo izdajale več težakom samim, temveč industrijskim obratom, na njih prošnjo, v mestni posvetovalnici. Tozadevne prošnje je vlagati za težake, ki sta-nujejo v ljubljanskih krušnih okrajilu pri mestnem magistratu. Prošnji je priložiti zaznamek težakov in pa doprinc-sti dokaz, da so podani vsi gori navedeni pokoji za prejem dodatne težaške krušne izknznicc.
f Oddaja cenejšeKa mesa v iMo-stah. Mestna aprovizacija ljubljanska je prevzela tuđi oddajo cenejšega mesa v Mostah. Prvikrat se bo delilo cro-veje meso v soboto. dne 26. maja 1917 nopoldne in sicer iz mesarije Karla Štruklja na Zaloški cesti <5t. 14. Meso se bo oddajalo strankam, ki imajo provi-zorične bele nakaznice in sicer 1 kg: za 2 kroni. Rodbine do 3 oseb dobe 1 ■'• kg. rodbine s 4 in 5 osebami S4 kg. rodbino s 6 in 7 osebami 1 kg, rodbine z 8 in o osebami l!/4 kg, rodbine z več osebami rVj kg. Da se prepreci vsak naval, se imajo stranke najstrožje ravnati po na-slednjem redu: Od 2. do 3. popoldne prideio na vrsto stranke z izkaznicami št. 1—200 in od 3. do 4. popoldne na iskaznice s št. od 201 naprej. Stranke, k* bi se iz kateregakoli vzroka ne ravnale no predpisanem redu, ne dobe mesa. --Vsaka stranka nai oripravi tuđi drobiž da se olahkoči poslovanje.
*  Požar v Gy6rgyosu.   Uradnn preiskava je dognala, da so iz kuhinje javne bolnišnice zletele iskre na hišo sosednega   mizarja   in   vžgale streho. Ogenj se je z grozno naglost-jo razširil čez   ćelo   mesto.   Izmed J900 hiš jih je 1200 popolnoma zgo-relo. med njimi   tuđi  prenapolnjena bolnišniea.
*  Umor grofa Sturgkha.    Zagovornik na smrt obsojenega dr. Adler-ja je vložil proti   obsodbi   ničnostno pritožbo in se bo vsled te?a vsa za-deva pred najvišjim sodiščem    raz-pravijala. Ničnostna pritožba se naslanja na to, da je smrtno obsodbo iz-reklo  izjemno sodišče ter    zahteva. naj se slučaj odkaže porotnemu  so-dišču. Adler se je vložitvi ničnostne pritožbe ustavil, a    bi!a    je    vendar vložena.
*  Vo.ini liferant v vojteški službi. Zagrebški vojni liferant Hafner je da-leč po svetu  zaslovel  zaradi  milijo-nov. ki si jih je pridobil tekom seda-nje vojne z dajatvijo živine za arma-do. Arojna ga je doslej gotovo jako veselila. A zdaj je dobil od domo-branskega ministrstva poziv na   — vojaško službo in ta ga kar nič ne veseli. Vložil je prošnjo, naj ga puste. Prepričani pa smo. da bi Hafner prav rad zaslužil še nekaj milijonov z dajatvami za armado.
*  Mehikanee v Kolinu. V prijaz-nem Kolinu na Ceškem imajo občin-skega svetnika Lamberta Franzelna. To je jako premožen mož in se je vedno čutil  avstrijskega  državljana. Kot tak je tuđi postal občinski svetnik.      Toda leta  1915. je bil gospod Franzel    poklican  na  pregledovanje in ko so ga potrdili za vojaka, se je naenkrat spomnil, da ni avstrijski dr-žavljan, nego — Meksikanec. Res je bil njegov  oče šel s cesarjem  Ma-ksom v Meksiko, se tam oženil, si pridobil tam veliko premoženje in se vrnil leta 1888. v takrat 151etnim sinom na Češko. Sedaj za vojaka po-trjeni Lambert se je odločno prito-žil češ, da je Meksikanec in da ne more postati vojak, a upravno sodi-šče ga je zavrnilo in postati bo mo-ral vojak._______________________
Maši sovralniki hočeio Avstrijo razbiti. Hofeš li k temu pripo-moči. N», ne9 ne!
Podpisttf 6, Tojno posojilo.
Izdajatel] ]o odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tbk »Ntrodne tokmm*
stran 4.
»Slovenski NAKOir,  one t* maja isu.
115 ste«.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 21. maja: Cvitan BuSič, črnovojni-ški pešec, v rezervni vojaški bolni šnici na obrtni šcli. — Julii Medgyesi, pešec, ravno-tam. — Marija Jenko, kuharica. 47 let, Sv. Petra cesta 10.
Dne 22 maja: Frančiška Adamčič, go-stilničarka, 49 let Elizabetna cesta 2. — Kojo Banjac pešec, v rezervni vojaški bol-nišnici v Marijanišču. — Ivanka Gorjane, zasebnica. 21 let, Dunajska cesta 12.
Za glavobol zapisujejo zdravni-ki najvec živce pomirjajoča sredstva. Kot tako uživa Fellerjev blago-dišeči rastlinski esenčni fluid z zru Elsatluid mnogo let upravieeno do-ber sloves. Njegove bolečine hladeče lastnosti hvalijo mnogi zdravniki. Tuđi osvežujoči dobri vonj. prijeten hlad imajo najboljši vpliv pri misre-raii in glavobolu. 12 steklenic tegra tuđi pri drugih bolečinah preskuše-nega, mišice krepečega in živce po-mirjujočega domaćega zdravila stane franko 7 K 32 v pri lekamarju E. V. Feller, Stubica. Elsatrg; 238, Hr-vaško. Če je glavobol posledica slabe prebave. zapeke ali drugih pre-bavnih težkoč tedaj nudijo hitro od -pomoč Fellerjeve milo odvajalne, prebavo pospešujoče rabarberske krogljice znamke Elsa - krogljice, franko 6 škatliic 5 K 57 v. Priporo-čamo obe domaći zdravili svojim bralcem. zlasti onim. ki mnogo trpe na glavobolu. da bi imeli oboje pri takih napadih hitro pri rokah. Ko-modno v žepu se nosi Fellerjeva mi-grerska stogla za 1 K. Poskus se iz-ptača._____________________(v^t)
*2* pomoćnik
i^učen  v trg\   z  mešan m   blagom,   želi
vstopltl v manufakturno trgovino v Ljubljani,
3 mesece brezplačno, da se pruči marf stroki.   Naslov pove uprav. »SI   Nar.«
1705
Slavni
Ernst pl. Uflnterstein
z Nemšksga gledal. v Berlinu nastepa samo danes
ob 7. !a 9. ori zv«6«r
v senzaeijski drami
m KRAirr
v ,Riw Central'
v dežclnsm gledališčn.
Jutri v petek
prvo proizvajanje krasnih film. del:
ZenrVo ^uestoba
In
Zarofo na bojišču.
tnllanki ponlril
m Uk#l apr*|aM ma stakM itte
pri Jm, PrOtm, lp. ŠUkm M.
Mafcl|aM.             1686
OMARA.
Vpraša se pri W*iafcatlier, Umaka atata fttav. 17, L uistr.   1702
i! prikrojevalec
alt kaf pedataeva, iito saslifea, 12 let aaiMsfa'ni ma) star. Ponaibe pod „Prlkroievalaa/liiT" oa uprav-
ništto »Slovenskega  Naroda«.     1697
Poštni asistent
Ut* pri t#ikl ali  alovaaakl abi-talJI aabo a 1. jvB'lf«.    16% Porudbe pod „ Posta« siattat 3C0
1S96M  na upravništvo »Slor. Naroda«.
Prazne vreče
▼seh vrst in ▼ vsaki množini kvpvla vedno trr pU^uie najdražje             1202
X   trgovska   tvrdka   X
J. KuSlan, Kranj, Gorenjsko.
J>enzioni$t
c. kr. davčni oficual v p,, vajen slovensko-nem5ke kores^ondence ter knjigovodstva, ki je že več let posloval v odvetn:§tvu, trgovini ter v zavarovalni stioki. taft« prl-BB«rna alaiaa, prevzame tuđi delo na com — .Morebitre p'^nudb? s? prosi vposlati na: Anton Koprlv«c ••mzlomlst, Vrakorskl nasip si  4, L|«Bl(aaa.                          1678
hm\n Mi Mm
m\\m flioikega
srednje starost', ka ter i bi opravljal občinslce posle izven pisarne. Na?t^ p\ labko takoi. —  Prošnje ie  vlagati  Bft
tapajiatr« abciaa Hraaarica.
Plača po   dogovora        1700
Prodam žago
ki leži skrajno ugodno za lesno trgovino tik kolodvora t Saviniski dol ni. Stalna vodna moč ima 85 H P, povećaš pa isto lahlco na 120 HP.-K posestvu spada tuđi prostorna vila s 6 5 oba mi, dvoje solidnih stavb (žaga) s stroju skladišče za deske in 1 ]h bektarja    stavbi^ča.    —    Dopisi    pod
„Stalaa vodna »ai 1704M oa uprav ništvo »Slovenskega Naroda«.    1704
•rtz pesebucgi *kv«stHt.

i
■                 V globokf žalostf  naznanjamo, da jt naia   i škrt nolj ubijena mati,
I     oziroma stara mati  tn taiča, gospa
I       Albina Glaser
I                              zaMbnica
I     dne 24. tm. ob 5. uri  zjutraj  previđena  s toltžili  sv.  vtrc po  dalgem
1     bolehaniu boguvdano preminula.
B               Pogreb nepozabne   pokojnice se vrši   v petek   dne 25. maj ni ka ti.
g     ob 4   uri popoldne iz mrtvaSke veže pri sv.  Knštofu   na  pokopaliSie k
■      sv. Križu.
£              Sv. maše zaduStr'ee se bodo darovali v več cerkvih.
I                   V LJUBLJANI, dne 24. majnika 1917.                            170i
i                                   tmiulotm rodbina Vttrstovtek.
Pi iH MldHUJU III i
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
OHađfiNlMifliiinB wH> Anp.
UstonmlJMM teta Ma7.
^nton Kanc
LtaMlaaa, Utoraka Om 1.
Ceniki na Ttzpolago.             CcaiU na mpotafo.
aaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaal
tiskarna
Ponudbe pod „Tiskana M, p«Md praial 74, Lf«M<ama.   1695
500 kron!
Vam plaćam, ako  moj unl--•                  *    čfvalcc korcnin Bla ■al«a«i
ne odpravi v 3 dneh brez bolečin Vaftih tarji* eto«, ara đavle, obtisćavcav. Ccna (O'tku t iamstveninfi pismom I.7S 8, 3   lončki    K   4-50,   6   tonćkov B T.SO.   Na
stotine rahva'nih rišem in  priznanj. Eanenj,   —  KnjlicafKassa)   Foitfac^i   I lt G07,0«rak«,                3663
•■■■■■i m^^m^m^mmm^^   ^■■■■■■■a^i^HBM
Josip Jug
pleskarski in likarski mojster
Ljubliana« Rimska c 16«
se   priporoča   cenicnemu   občinstvu  za vsa v  to - roko spadajoča drla.     1114
Sal'đ m Im točna peatraiba.
I Uillv
ispvšćafe, gr:aCe. sra^ćlco tn drug« kolo« bulazni od pravi hitro In »t-gnraa  Pa atol,   doamač«   maiilo.   N e
umaže, je brez vonja, zato uporabno tuđi čez dan. Veliki lonček K 3—, dvojnati K 5.50. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože, Skatliica K 2,50. Oboje se dobi  proti  v^oslatvi   zneska v
' Paratol tvornici v Bcdimpećti, VI 24.
i                      Z6^6m-n ?S.               1675 }
Tolika Mm io mMui
registrovana zadruga z neomejeno  zavezo
tačas v Podmelcu
vabi na svoj
redni občni zbor
ki se vrši
v aadalfa ina 3. |oauja i. 1. ob 2. mi popoldao v obtinskem orada   ¥  Fodmolo« a   sledečia
DNEVNIM REDOM
1.  PoročiJo načHstva o poslovanju ▼ let'h  1915 in   1916 ;
2.  Sklepan i e o   računskih   zaključ-kib za   leti   1915   in   1916   ter   o   raz delitvi čtstega dobička;
3.  Naknadno    odobreni«   zniJ^nja obrestne  mere vlog in posojrl;
4.  Določitev nagrade načelstvu;
5.  Razni predloži   in nasveti;
6.  Vnlitev načelstva in nadrorstva
Tolminika hranilnita in posolilnica
re^istroTiia zadnji i leoaejeno zivcio. L Cazafura 1. r.                   Mtnčll 1. r.
predsednik.                           tajnik.
VABILO
na
redni občni zbor
JkijMi h SHia j!i W"
reftttrtttie zadrofe i leAncjCM itfezo
ki se vrti
v P«4«4c9 dti« 1. lunlja W7 ob S. t#fi popofudff%«) v zm4rutn%
DNEVNI  RED:
1.  Poročtlo   načelstva  in  nadzor-itTa,
2.  Odobrenje računskega zaključka sa leto 1916.
3.  Volite* na£elstm in aadzorstra.
4.  čitanje revisijakega zmpisoilca in okrepi valed istega.
5.  Slučajnosti
Ako pri tem občnem tboro ne bi bfl zaatopan deseti del vptafanih deleiev, vrši se dragi obtnl zbor 1. uro pozneje x istim dnevnim redom, ki je glasom pravil sklepčen ob navzoCnosti vsakega stevila zadružnikov.
9VPfsti*Wci mi Slspi pri VtpwT*.
V VIPAVI, 23. maja 1917.
H^MHBBBBBai

_____ZdmrilBfe
| GLEICHEHBERG
■■aiai ta** «M vrsto mr*Bk tat garklh k*»«S.
I                                                               aaTB^aa^ta^kflfc   la^nWk^al#š^k4k   n^AAAv^^
M}MM ta mtrm* Mvn|«, *al*4 pr*i o« hmpdh psurili. •ate išt*f*tmlm 15. au) 4« 90.  %»pL     Pmp*tt daj« ztfw. koMlsiJa.
UUPnUKIŽ KfdjUlKlli "^^H^1^
V9          i         1  • 40 m ostsn^oT batlsta, zo!ira, ka^sefassa,
I lllil   flflQHEa71 crePe» Bvile itđ. za 190 K. — 20 m za
I Ulll    lllInllKI 96 K paZ7l0Šina  f»nko  JAH.  BffAREK,
|| U UI    ULjililllli Bystral Pri Neasladt na Met&vi, CeAko.
F                                              V/orci   ostankov   se   ne   razpošiljajo.
i           Nobenega zobobola
i več, nobenih noči brez spanja. „Fldos1' pomiri bolečine v otlih zobeni, nrt trdovratfr'h rcvmatičnih zobnih bolečinah, ko so vsa sredstva že odpovedala.
' Pri neuspehu denar nazaj. Cena 2— K, 3 zavitki 5 K, 6 zavitkov 8*— K. Nobenerra 7obn ^a kamena več, snežnobele z^be dobite po uporabi „Xirli-—----              sobna TOđa. TakoiŠnji učinek   Cena 2 K   3 steklenice 5 K.
■•aa«nyT Sošice (Kascnan) L Poital predat 12/Z 23, Ogrsko.             3659
Kostanjeve in bukove hlode
kupi vsakomnoiino franko vagon         2»
Strojilna tovarna Samsa & (o. v Ljubljani.
Vpošteva se le pismene ponudbe z navedbo cen.
ISrbecico, hraste, izpušcaje]
I                        odpravi kar najhitrejše „Dr. Fiescha  rujavo  mazilo".                         I
I                        Mali  lonček K  1 60, veliki K 3'—, đružinska porcija                 532 I
I                        K 9-—. Z dodatkom, kako se uporablja, se naroča pri                         I
I   Or. E, Fleschs Kronen-Apotheke, Raal> (GyOr), Ogrsko.    |
Ugodna aaloiitov denarfa.
Proda se arondirano, 37 oral veliko
s krasno lego V  Halozah  pri  Ptuju.
Poscstvo cbsega : 1V2 orala novega 8 do lOletnega amerikanskega vino-l^rida, 5 oral starega opu^Čene^a Tinocrrada, ki \e še za preaoviti, 10 oral travnikov, njiv in sadonosnikov ter 21 Oral ^OZCla in sicer 2 orala lepega bukovega, 2 orala hrastovega. 2 orala podrenega in 2 orala lepega kostanjeve ga ter 13 oral mlađega 6 do 12 let starega smrečjevega gozda. Na posestvu je tuđi viničarija.
Pospstvo ie neobremenjeno ter se proda le radi družinskih razmer za 75.000 K proti takojinjemu plačtln.                                                1696
Ponudbe pod: PoscstTO, Lfabliana, pofitnl predat 74.
Zaupno blago!
V pari prano in brezkaSno
posteljno perje in puh
prlporoia trgovina s posteljnim perjem in puhom
C. J. HANIABIN
Ljubljana, Mestni trg štev. 8
Ustanovljena 1866.                               Ustanovljena 1960.
POZOBI Hereclaa koakvrenca pri vaša na trg za nlzko ceao napol ali nlft oćiić«no blaajo. Tega perla se drla pogesto osianki mesa tnesamea. kl STUaJe teto ter blstvaao orlpomore, da se raxvl|ejo
Učinke In molfl.
Pod pisane banke naznanjajo, da imajo na
binkoštno soboto i j. 26. maja 1917
svoje uradne prostore zaprte, na kar se p. t. ko-mitenti v svrho pravocasne podelilve naročil oposarjajo.
*  IJaMlaM, dne 26. maja 1917.
Podružnica c kr. priv. avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani.
C kr. priv. Splošna prometna banka, podružnica Ljubljana, preje I. C. Maver.
CeSka industrijabia banka, podružnica Ljubljana,
Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana,
Jadranska banka, podružnica Ljubljana,
Ilirska banka, Ljubljana, •   Kranjska deželna banka, Ljubljana.