Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir sezone v Kulturnem domu čeprav bo verjetno tudi čez poletje v Kulturnem domu še kakšna prireditev, se je kultur-noiprosvetna sezona 1964-65 v našem novem domu praktično zaključila z zadnjo predstavo Slovenskega gledališča 31. maja, s tremi nastopi «Gledališča mladih 65» in «Eksperimental-nega gledališča« ter z dvema zaključnima šolskima prireditvama, ki so bile v tem mesecu. Zaključek sezone v Kulturnem domu pred poletnimi meseci, ko nastopi tudi v kultur-no-prosvetnem življenju krajši premor, nam daje priložnost za obračun tega, kar se je v Kulturnem domu dogajalo v prvih šestih mesecih od njegove otvoritve 5. decembra do včerajšnje šolske prireditve. Glavni delež prireditve je odpadel na Slovensko gledališče, ki je v domu končno dobilo svojo stalno gledališko hišo. Od otvoritvene in krstne uprizoritve Kreftove dramatizacije Prešernovega ' življenja «Po brezkončni poti» do zadnje u-prizoritve «Partizanskega veče-ra» je gledališče uprizorilo osem del z 98 predstavami (le nekatere od teh v drugih dvoranah), repertoar pa so dopolnili z gostovanjem še ljubljanska Drama, Mestno gledališče iz Ljubljane in Slovensko narodno gledališče iz Maribora s tremi deli in 9 predstavami. Skupno s tremi predstavami «Gledališča mladih 65» in ^Eksperimentalnega gledališča* smo imeli torej 110 gledaliških predstav, katere si je ogledalo 23.000 gledalcev. Ostalih kulturnih, strokovno-znanstvenih in družabnih prireditev (pevskih in instrumentalnih koncertov; akademij, proslav, predavanj, tečajev, razstav, lutkovnih predstav, plesov itd.) je bilo v veliki in mali dvorani doma 41 s skoraj 12.700 obiskovalci, tako da je vseh prireditev v Kulturnem domu bilo od 5. decembra 1984 do danes 151 z okrog 35.700 o-biskovalci, ali statistično v odstotkih le nekaj manj kot ena predstava ali prireditev na dan s povprečno 240 obiskovalci na predstavo oziroma prireditev. Z zadovoljstvom lahko torej ugotavljamo, da je dejavnost v Kulturnem domu ne samo izpolnila, temveč tudi presegla vsa najbolj optimistična predvidevanja o povečani intenzivnosti našega kulturnega življenja, obenem pa prav ta povečana intenzivnost dokazuje, kako je bilo naše kulturno življenje prikrajšano v vseh prejšnjih letih, ko smo bili brez lastnega stalnega kulturnega središča odvisni od milostnega dodeljevanja praktično ene same, za tržaške Slovence, razpoložljive dvorane (in niti ne gledališke) v mestu. In če k temu dodamo še razmah ljudsko-prosvetnega delovanja v naših prosvetnih društvih in v drugih sorodnih organizacijah in ustanovah, ki se prav gotovo vsaj delno posredno navezuje na aktivnost v Kulturnem domu, potem tudi zatrdno velja ugotovitev, da je Kulturni dom postal motor in mobilizator vsega našega kulturnega življenja, resnični hram našega kulturnega izživljanja, ki je na široko odprl svoja vrata ne samo ustvarjalcem kulturnih dobrin, temveč tudi najširšim plastem našega ljudstva. Ni naš namen, da bi se na tem mestu spuščali tudi v podajanje obračunov vseh tistih umetniških skupin, ki so v tej sezoni gostovale v Kulturnem domu, vendar je bežen obračun prve sezone Slovenskega gledališča v njem skoraj nujen. Mimo že omenjenih številk je treba v prvi vrsti podčrtati, da je bila z domom Slovenskemu gledališču prvič po vojni dana možnost, da izpelje (ne glede na začetno zamudo zaradi zakasnele otvoritve doma) v celoti svoj repertoar in da tako svojemu profesionalnemu staležu tudi primeren obseg dejavnosti. Prav tako je treba podčrtati, da si je po zaslugi sistematičnega dela gledališče zagotovilo nove kroge rednih obiskovalcev zlasti v mestu samem in da je z otvoritvijo Kulturnega doma deležno večje pozornosti in večjega upoštevanja tudi pri tistih, ki mu doslej iz različnih razlogov niso bili v zadostni meri naklonjeni. To so sama pozitivna dejstva, ki se bodo morala na izkušnjah pravkar zaključene sezone odražati tudi v prihodnjem repertoarju ob upoštevanju, ki ga dovoljujejo realne možnosti, tudi sugestij, ki prihajajo iz vrst iskrenih ljubiteljev gledališča in gledališke u-metnosti. Osebno sem sicer mnenja, da je bil repertoar zaključene sezone v glavnem dobro izbran in da je razen obveznosti, ki izvirajo iz statusa primarnega ansambla, odgovarjal tudi poslanstvu, ki ga ima Slovensko gledališče v Trstu kot posrednik gledališke umetnosti na stičišču dveh svetov in dveh kultur in tudi še kot gledališče, ki je namenjeno narodni manjšini. Čeprav vsa dela morda niso bila najboljša, pa so nekatera druga omogočila našemu gledališkemu kolektivu, da je v naj večji meri u-veljavil svoje umetniške kvalitete in da je prav s svojo kvaliteto pritegnil tudi pozornost italijanskih umetniških in gledaliških krogov, kar za našo kulturno afirmacijo v Trstu nikakor ni malo. To pa seveda še ne pomeni, da bi prihodnji repertoar ne mogel biti še boljši in da ne bi mogel v še večji meri zadostiti vsem tistim splošnim in specifičnim nalogam, ki so poverjene takemu gledališču, a ki bi mu obenem še naprej zagotavljal lastnosti sodobnega, modernega in naprednega gledališča. Izkušnje zaključene sezone so tudi pokazale, da bo treba bolj zavzeto kot doslej misliti na pomladitev in okrepitev ansambla (nastop «Gledališča mladih 65» je pokazal, da možnosti za to obstoje), da bo treba poskrbeti za razširitev abonmajev tudi na šolsko mladino in na delavske kolektive ter da bo vendarle treba najti tudi način, da bi gledališče večkrat kot v minuli sezoni gostovalo po okoliških odrih. Vse to so seveda naloge organizacijskega in umetniškega vodstva gledališča, toda stvar vse slovenske javnosti v Italiji je, da svoje gledališče podpre z vsemi močmi, predvsem pa z rednim in množičnim obiskovanjem njegovih predstav. Ce smo namreč lahko s številom obiskovalcev v zaključeni sezoni v primerjavi s prejšnjimi sezonami zadovoljni, ni nikjer rečeno, da bi se število obiskovalcev ne moglo še povečati. Kolikor bolj bomo znali ceniti gledališko umetnost in sploh dejavnost ostalih naših kulturnih ustanov, toliko večji bo naš ugled kulturnega naroda in s toliko večjo težo bomo lahko postavljali naše zahteve po vsem tistem, kar nam kot kulturnemu narodu na teh tleh še ni priznano. j' k- TRST, nedelja 13. junija 1965 Leto XXI. - St. 139 (6117) Goriški Slovenci in današnje volitve Danes in jutri dopoldne, 13. in 14. junija, so na Goriškem upravne volitve za obnovo pokrajinskega sveta in občinskih svetov, ki bodo poslej delovali po pet let. Goriške volitve potekajo istočasno z volitvami v krajevne organe oblasti v nekaterih drugih italijanskih mestih in na Sardiniji. Zategadelj niso volitve na Goriškem lokalnega pomena, ampak so, skupno z volitvami v ostalih krajih, pokazatelj politične usmeritve italijanskih volivcev v sedanji fazi družbenega razvoja. Njihov glas bo sodba o politiki vlade levega centra ter njenih stališč do važnih domačih in mednarodnih vprašanj. Na tretji strani objavljamo podatke o izidtu mladinskega natečaja Primorskega dnevnika ((Pripovedovali so mi . . .»• Na sliki so: Alenka Mihalič, ki je dobila prvo nagrado; sledijo Sergej Verč, Neda Dornik, Suzana Pertot in'Neva Umek, ki so dobili drugo nagrado Sedanje volitve so še posebno važne za slovensko narodno skupnost, ker nam nudijo kakor so nam tudi v preteklosti nudile lepo priložnost, da se javno pokažemo. če izhajamo iz te ugotovitve, tedaj nam ne more biti vseeno, kako bodo za nas potekle. Kot želimo, da bi bile vse naše manifestacije odraz naše sposobnosti za obstoj in razvoj, tako morajo tudi sedanje volitve dokazati našo prisotnost, našo številčnost in našo aktivno udeležbo pri u-pravljanju javnih stvari. V goriški občini smo imeli Slovenci vsa povojna leta od 10 do 15 odstotkov mest v občinskem svetu, se pravi, da smo jih imeli 4 do 6 od skupnih 40 svetovalcev. Na prvih upravnih volitvah, 31. oktobra 1948, je sedelo v občinskem svetu šest • svetovalcev: na listi Demokratične fronte Slovencev, ki je prejela 2.006 glasov, so bili izvoljeni Makuc, Winkler, Paglavec in Pavlin, na listi SDZ, ki je prejela 1.122 glasov, pa Kemperle in Bratuš. Na volitvah 14. decembra 1952 je DFS izvolila s svojimi 1.523 glasovi svetovalca Pavlina in Šuligoja, SDZ s 1.542 glasovi pa svetovalca Bratuša in Birso. 18. oktobra 1956 je bilo izvoljenih pet slovenskih svetovalcev: SFS je z 991 glasovi izvolila Černeta in Bratuša, SDZ s 1801 glasom pa Sfiligoja, Kacina in Šuligoja. Na teh treh upravnih volitvah v goriški občinski svet levičarske in tudi ostale stranke niso izvolile slovenskih kandidatov. Komunistična partija in Socialistična stranka sta na volitvah leta 1948 in 1952 nastopili enotno ter prejeli 1.281, oziroma 1.949 glasov; leta 1956 sta nastopili ločeno ter OBISK PREDSEDNIKA SARAGATA V VATIKANU Danes 1,620.000volivcev na upravnih volitvah na Sardiniji, v Gorici, Rovigu in 211 občinah Čeprav gre za upravne volitve, jim vsi pripisujejo veliko politično težo 16. junija stavka v filmskih podjetjih - Protestno zborovanje v Pescari proti neofašističnemu kongresu - PSIUP zahteva parlamentarno preiskavo v INPS RIM, 12. — Jutri zjutraj se bodo začele volitve za obnovitev deželnega sveta na Sardiniji ter pokrajinskih svetov v Gorici; in Rovigu in občinskih svetov v 211 občinah (od katerih 44, ki štejejo več kot 5000 prebivalcev, 167 pa z manj kakor 5000 prebivalci). Skupno število volivcev znaša 1.620.262, od katerih 784.435 moških in 835.826 žensk. Od skupnih jih bo 847.455 glaso- j valo samo za deželne volitve na Sardiniji, 133.869 istočasno za pokrajinske in občinske volitve, 497.207 samo za občinske volitve, 141.731 pa samo za pokrajinske volitve. Volitve se bodo v vsej Italiji začele ob 8. zjutraj, takoj ko se bodo končale zadevne priprave. Volilni sedeži bodo odprti do 22. ure in volitve se bodo nadaljevale v' ponedeljek ob 7. zjutraj ter se zaključile ob 14. uri; Takoj po zaključku volitev se bo začel i štetje glasov. Glavna pozornost je obrnjena na volitve na Sardiniji, glede katerih so posegli v volilno kampanjo najvidnejši predstavniki vseh stranš. Vsi se strinjajo v tem, da bo izid volitev za otoku nekakšno merilo o razpoloženju volivcev do vlade levega centra in bo tudi eventualno vplival na nadaljnji razvoj politike v Italiji. V primerjavi z volitvami leta 1961 je število volivcev na Sardiniji narastlo za 14.920, vendar pa ostane število deželnih svetovalcev nespremenjeno, t. j 72. Prva seja novoizvoljenega deželnega sveta bo 3. julija in pozneje bddo izvolili predsednika deželnega odbora. Predsednik republike Saragat je danes uradno obiskal Vatikan. Kvirinal je zapustil ob 10.10. Spremljali so ga zunanji minister Fanfani, podtajnik Lupiš, italijanski poslanik v Vatikanu Del Balzo, glavni tajnik predsednika republike Picella in druge osebnosti. Na meji Vatikana Je predsedniku izkazal čast odred švicarske straže, nakar so ga pozdravili glavni tajnik Vatikana Carlo Pacelli in druge osebnosti. V- apostolski palači so Saragata pozdravili drugi vatikanski visoki dostojanstveniki, nakar so ga spremiti v privatno knjižnico papeža. Papež ga je sprejel na vratih dvorane, nakar so se vrata zaprla in oba sta ostala sama ter se pogovarjala približno štirideset minut. Pozneje je vstopil še zunanji minister Fanfani, ki ga je Saragat predstavil papežu, za njim pa še ostali člani pred-sedriikovega spremstva. Papež je imel kratek nagovor in odgovoril mu je Saragat. Sledila Je izmenjava daril, nakar sta se Saragat in papež poslovila. V prvem nadstropju apostolske palače je Saragat obiskal državnega tajnika Cicognanija, s katerim se je razgovarjal petnajst minut sam, nakar mu je predstavil še Fanfanija in ostale člane spremstva. Ko se je poslovil od kardinala Cicognanija, je Saragat odšel v vatikansko baziliko, kjer ga je sprejel kardinal Mareila, ki mu je nudil blagoslovljeno vodo in Saragat se je pokrižal. Nato je predsednik Saragat obiskal kapelo sv. Zakramenta, kjer se je zadržal v kratki molitvi, oltar matere božje in grobnico sv. Petra. Po končanem obisku se je predsednikov sprevod vrnil na Kvirinal, kamor je prispel ob 12.30. skih podjetjih. Sporočilo pravi, da so stavko razglasili v obrambo svobode izražanja, ki jo krši sprememba čl. 5 zakona o kinematografiji. S tem hočejo doseči naglo odobritev- zakona o upoštevanju sprememb, ki so jih predložili sindikati. Stavki se ni pridružil sindikat FULS-CISL. Izvršni odbor zveze nameščencev krajevnih ustanov in nameščencev v bolnišnicah, včlanjenih v CGIL je sklenil potrditi vsedržavno 72-urno stavko, ki je bila določena od 22 do 23. junija. Uradno sporočilo pravi, da so stavko razglasili iz protesta proti blokiranju izdatkov za krajevne ustanove. Sindikata CISL in UIL sta sicer sklenila določiti stavko za konec meseca, toda si pridružujeta dokončno odločitev ob zaključku sedanjih posvetovanj s svojimi pokrajinskimi organizacijami. Tudi CGIL pravi, da bodo stavko potrdili, ko se bodo tajništva federacij krajevnih ustanov CGIL, CISL in UIL sestala; sestanek je določen za torek, 15. junija. Sindikalni organizaciji RILS-CGIL in UIL-spettacolo javljata, da sta razglasili vsedržavno 24-urno stavko za 16. junija v film- Tajništva CGIL, CISL in UIL potrjujejo stavko spolovinarjev, ki bo 20. In 30. junija in sicer zaradi negativnega stališča delodajalskih organizacij v zvezi z Izvajanjem zakona o agrarnih pogodbah. Skupina poslancev PSIUP Je predložila poslanski zbornici predlog, naj se izvede parlamentarna preiskava o upravljanju INPS. Zadevno sporočilo pravi, da je taka preiskava potrebna ln nujna zaradi nedavnega škandala v zvezi s tuberkuloznimi otroki in v zvezi z drugini jav- nimi ovadbami o hudih upravnih lierednostih. Tajništvo radikalne stranke Je pozvalo pristojne organe, naj nujno in strogo določijo oblike nadzorstva nad dejavnostjo dobrodelnih ustanov, moralnih ustanov, verskih redov, ki dejansko monopolizirajo glavne sektorje podpore v Italiji. To je sporočil glavni tajnik stranke na tiskovni konferenci, ki je dodal, da hočejo s tem odpraviti nedostojno stanje, o katerem priča škandal, v katerega so bili nedavno vpleteni nekateri funkcionarji INPS. Tajnik Je dodal, da številne ustanove za podporo uporabljajo v nejasne namene in da vsekakor niso v skladu z dejavnostjo, si jih določa njih statut. Vodstvo KPI javlja, da se bo sestalo v sredo, 16. junija ob 9. uri na svojem sedežu v Rimu. V Pescari se je danes začel osmi kongres neofašistične stranke. Nocoj pa Je bilo v bližini gledališča, kjer je fašistični kongres, zborovanje, na katerem je govoril Ferrucclo Parri. Povabile so ga levičarske stranke, da govori na tem protestnem zborovanju proti zasedanju neofašističnega kongresa v Pescari. Policija in karabinjerji so stražili na številnih krajih mesta. Predsednik Moro je sprejel danes v Palači Chigi ločeno ministra za delo in socialno skrbstvo Delle Fave, podtajnika KD Pic-colija in podtajnika De Coccija. Zunanji minister Fanfani pa je popoldne predsedoval sestanku v zvezi z zasedanjem sveta ministrov evropskih skupnosti, ki do 14. in 15. junija v Bruslju. prejeli KPI 1.067. PSI pa 875 glasov. Ce na kratko povzamemo rezultate prvih treh volitev, gledane s slovenskega zornega kota, tedaj smo imeli v občinskem svetu v Gorici 1948. leta šest, 1952. leta štiri. 1956. leta pet slovenskih svetovalcev. Pred volitvami 30. maja 1961 so se razmere, kar se tiče Slovencev, bistveno spremenile. Z razpustitvijo Socialistične fronte Slovencev so se njeni volivci usmerili k delavskima strankama Italijanski socialistični stranki in Komunistični partiji Italije, ki sta vidne slovenske politične delavce vključili v svoje kandidatne liste. Priliv velikega števila slovenskih članov je vodstvom teh strank narekoval jasnejše in odločnejše stališče do vprašanj naše narodne skupnosti. Stranki sta izpolnili pričakovanja slovenskih volivcev ter izvolili slovenske svetovalce. Na listi PSI, ki je v Gorici prejela 2.180 glasov, sta bila izvoljena Sancin in Vižintin, na listi KPI (2.026 glasov) pa Černe. Slovenska demokratska zveza je s simbolom lipove vejice prejela na teh volitvah 1.852 glasov ter izvolila v mestni svet Sfiligoja, Kacina in Bratino. Slovenci smo imeli torej v zadnji upravni dobi šest svetovalcev, kar je prav toliko, kot smo jih imeli v prvem mestnem parlamentu, izvoljenem po zmagi nad fašizmom. V interesu vse naše skupnosti je, da ima čim več izvoljenih svetovalcev, ki se zavedajo svoje narodne pripadnosti, ne glede na listo, na kateri so bili izvoljeni. Ce izhajamo iz tega gledišča, ki se nam vidi edino pravilno, potem je že skrajni čas, da se preneha z neuravnovešemi izjavami, češ da svetovalci izvoljeni na listah vsedržavnih strank PSI in KPI ne zastopajo narodnih koristi. Svetovalci tiste volilne formacije, ki osla-njajo svojo politično propagando na tako krhke, naši skupnosti škodljive osnove, dobro vedo, da ji resnica drugačna, če že hočejo pokazati svoje nasprotovanje do strank delavskega razreda, potem naj to povedo v drugačni obliki, da bo pečat narodnega odpadnika ostal res samo za tistega, ki si ga zasluži. V pokrajinskem svetu smo imeli Slovenci vsa povojna leta vedno po dva svetovalca. Napredni Slovenci so imeli svoje zastopnike v Černetu, Nanutu in Marinčiču, ki so bili izvoljeni vsak po enkrat rui treh zaporednih volitvah v letih 1952, 1956 in 1960, lipova vejica pa Bratuša in dvakrat Makuca. Tri okoliške slovenske občine, Doberdob, Sovodnje in Steverjan, niso bile nikoli v nevarnosti, da bi jih Slovenci izgubili, ker jih strnjeno naseljuje slovenski živelj; večina in manjšina v občinskem svetu sta bili vedno sestavljeni samo iz Slovencev. Občinsko upravo v Doberdobu je po prvih volitvah leta 1948, zaradi razcepljenosti levice, vodila lista lipove vejice, naslednji dve upravni dobi pa lista Občinske enotnosti. Občinska enotnost, je trikrat zaporedoma vodila sovodenjsko občino, lipova vejica pa trikrat zaporedoma števerjansko. Slovenski kandidati so bili izvoljeni tudi v občinah s pretežno italijanskim prebivalstvom. V sedanjem občinskem svetu v Ron-kah sedi slovenski svetovalec, prav tako tudi v krminskem. Ker kandidira na listi KD za krminski občinski svet industrijec Prinčič, so realne možnosti za njegovo izvolitev Ob današnjem dnevu, ko so utihnili megafoni in se prepušča odločitev volilnim skrinjicam, moremo ugotoviti da se je volilna propaganda med slovensko narodno skupnostjo približala tistim mejam dostojnošti, ko se navzlic političnim strastem, razplamtevajo-čim se ob takšnih priložnostih, še ohranja prepričanje pripadnikov naše skupnosti o potrebi medsebojne strpnosti, da bi bili kar najbolj sposobni za vsekodnevno delo na narodno obrambnem področju, v kulturi in drugje, kjer je sodelovanje in zbliževanje pogoj za naš obstanek. Nikoli ne smemo pozabiti, da so oblasti in večinska stranka tista glavna ovira za bolj človeške odnose do nas, iz katerih bi se mogel razviti pravilnejši odnos do naših pravic. Dvajset let po zmagi nad fašizmom, za katero smo dali tolikšen krvni davek, bi te spremembe lahko že dočakali. Slovenski volivec, oddaj svoj preferenčni glas slovenskim kandidatom, da bo naše zastopstvo v krajevnih ustanovah čim številnejše. S tem se bodo povečale naše sposobnosti v borbi za priznanje narodnih pravic. Slovenski izolje-ni predstavniki, ki se borijo za naše narodne pravice, so sestavni del tistih, ki se borijo proti krivicam na vseh pdoročjih; se pravi, da so sestavni del velikega gibanja za demokracijo, mir in socializem. G. V- PfBnorsFTUnevnJk 2 — V prejšnjem tednu Danes so na Sardiniji deželne volitve, katerim pripisujejo izredno velik pomen, ker bodo vsekakor pokazale na morebitno spremembo razpoloženja volivcev. Kakor je znano, so pred kratkim na upravnih volitvah v Riminiju zmagali komunisti, v Dolini Aosti pa demokristjani. Po tem, rekli bi, neodločnem rezultatu, se torej nestrpno pričakuje, kakšen bo rezultat na Sardiniji. Volitve na tem otoku, ki bodo danes in jutri, so nedvomno mnogo večjega pomena, kakor volitve v Riminiju in Aosti, ker gre za mnogo večje področje. Več kot 800 tisoč prebivalcev tega otoka je vpisanih v volilne sezname; izvoliti morajo 72 novih članov deželnega sveta. Prejšnje volitve so bile leta 1961 in udeležil se jih je visok odstotek volivcev. Največji u-speh so dosegli demokristjani z več kot 46 odstotki glasov, kar jim Je zagotovilo absolutno večino 37 mest v deželnem svetu. Komunistična stranka je dobila 18 odstotkov glasov in 14 mest, socialisti sedem, krajevna stranka akcije pet, liberalci eno, neofašisti 4, socialdemokrati in monarhisti po dve mesti. Na podlagi teh rezultatov je bil sestavljen dvobarvni regionalni svet demokristjanov in krajevne stranke, ki je z 42 sedeži od skupnih 72 lahko vodila svojo politiko. Za nedeljske volitve se je prijavilo 647 kandidatov iz o-smih strank: demokristjanske, komunistične, socialistične, PSI-UP, liberalne, sardinske stranke akcije, neofašistov in monarhistov. Volilna kampanja je bila izredno živahna in ostra. Vse stranke, predvsem pa najmočnejši — demokristjanska in komunistična — sta vrgli v volilno kampanjo vse napore in velika sredstva, da bi dosegli čim več uspeha. To pa še posebej zaradi dejstva, da bi moral novo izvoljeni svet na otoku sprejeti in izvajati petletni načrt za razvoj še vedno zaostale Sardinije, ki je znan pod imenom «načrt preporoda«. Med volilno kampanjo so to pot vsi strankarski aparati posvetili posebno pozornost izseljencem s Sardinije. Beda Je namreč prisilila veliko število njenih prebivalcev, da so odšli drugam iskat dela in kruha, in sicer ne samo v druge kraje Italije, temveč tudi v tujino. Po uradnih statistikah znaša število teh izseljencev 170.000, toda dejansko število se ceni na približno 250.000, kar je več kakor četrtina vpisanih volivcev. Največ, in sicer okoli 30 tisoč, jih dela v Milanu in njegovi okolici. Vsi ti imajo pravico do gla-sovanja v svojem rojstnem kraju. Država jim nudi brezplačno potovanje z vsemi prevoznimi sredstvi, strankarski predstavniki pa se trudijo, da prepričajo čim večje število od njih, da pridejo na volitve, in seveda da glasujejo za njihove kandidate. Pričakuje se, da se bo veliko število teh izseljencev vrnilo na otok, da glasujejo. Demokristjani so v svoji propagandi med izseljenci poudarjali svoje zasluge za dosedanji razvoj otoka, ki je že skoraj dve desetletji pod njihovim vodstvom. Govorili so jim o novem načrtu za razvoj in obljubljali zaposlitev doma. Jasno je, da se demokristjani bojijo, da bodo zgubili številna mesta v deželnem svetu. PO NEDAVNEM HUDEM UDARCU SAJGONSKI VOJSKI V Se dva močna napada osvobodilne vojske proti enotam južnovietnamske vojske V Sajgonu skušajo prikriti velike izgube v bitki pri Dong Xoai Vojska je včeraj uradno prevzela vso oblast v Južnem Vietnamu SAJGON, 12. — Včerajšnji sklep predsednika južnovietnamske republike in vlade, da prepustita oblast vojski, so danes objavili po sajgonskem radiu, ki je oddajal skupno sporočilo predsednika republike in predsednika vlade, v katerem je rečeno, da «bosta izročila vojakom vodstvo državnih poslov«. V mestu je danes vse mirno, okrepili pa so straže pred javnimi poslopji. Nekateri funkcionarji ameri- škega poslaništva v Sajgonu so izrekli obžalovanje zaradi odstranitve predsednika vlade Qua ta. Sedaj je najvidnejša osebnost med južnovietnamskimi vojaškimi voditelji general Ngu-jen Van Tieu, ki je bil minister za obrambo v Ouatovi vladi. General Tieu je pripadal skupini častnikov, ki je odstranila vrhovnega poveljnika oboroženih sil generala Kana. V Dong Xoai, kjer je bila pred dnevi srdita bitka, med katero so sajgonske čete utrpele velike izgu be, je sedaj mimo. Boji so prenehali. V mestu pa Je veliko število južnovletnamskih vojakov, med' tem ko ameriška letala stalno letijo nad tamkajšnjim področjem; tudi ponoči razsvetljujejo področje z raketami. Južnovietnamska informativna a-gencija trdi v zvezi s to bitko, da gre «za največjo zmago po začetku vojne v Južnem Vietnamu«. Agencija dodaja, da je bilo ubitih tristo vojakov osvobodilne vojske, drugih štiristo pa da so našli v gozdu, ki so padli med bombardiranjem. A-meriški vojaški krogi pa ne potrjujejo teh podatkov V Južnovletnamskih krogih Javljajo, da je med boji bilo ubitih 13 Američanov, deset pa ranjenih. Po teh podatkih znaša skupno število južnovletnamskih in ameriških izgub 108 mrtvih, 75 ranjenih in 124 pogrešanih. Se vedno pa manjkajo vesti o 275 južnovletnamskih vojakih, ki so sestavljali glavnino prvega bataljona, ki so ga poslali na pomoč s helikopterji. V vojaš-nh krogih v Sajgonu izjavljajo, da je bil ta bataljon popolnoma uničen Zato je treba teh 275 vojakov dodati številu javljenih južnoviot-namskih izgub. Ameriškim izgubam pa Je treba dodati osem vojakov, ki so zgubili življenje, ko se je ponesrečilo prevozno letalo v džungli. Ust «Saigon Post«, ki Je blizu vlade, pa poroča, da je med bitko zgubilo življenje tudi 150 civilistov. Sevemovletnamaka informacijska agencija pa Javlja, da Je bilo med bitko ubitih ali ranjenih 40 ameri- ških vojakov. Poleg tega objavlja kratko poročilo o bitki m pravi da so osvobodilne sile uničile ba taljon rednih Južnovletnamskih čet, tri polke in drugih šest odredov. Poleg tega so sestrelile tri letala, uničile šest oklepnih avtomobilov, dva topa in zaplenile veliko količino orožja. Ameriški vojaški predstavnik je javil, da so enote osvobodilne voj ske izvedle danes nov napad na področju Dong Xoai, in sicer dve milji od tega kraja. Približno petsto vojakov osvobodilne vojske, o-boroženih s težkim orožjem, Je napadlo odred sto sajgonskih mornariških strelcev, kt Je iskal 275 juž-novietnamskih vojakov, ki so pripadali uničenemu bataljonu. Med bitko je bilo sestreljeno ameriško letalo. Preteklo noč pa so enote osvobodilne vojske napadle posadko posebnih sil in zasedle radij-sko postajo v bližini Song Be, kakih sto kilometrov severnozahodno od Sajgona. Takoj nato so vojaki o-svobodilne vojske začeli oddajati poročila po radiu. Zahodne agencije ne poročajo, koliko vojakov je stražilo postajo. Song Be je oddaljen kakih 30 kilometrov od Dong Xoala. V Washingtonu izjavljajo v vladnih krogih, da je zelo verjetno, da bodo v kratkem poslali v Južni Vietnam južnokorejske vojake, ki naj bi sodelovali v bojih. Sedaj Je v Južnem Vietnamu dva tisoč juž-nokorejskih vojakov, ki pa riso določeni za boje. Po podatkih ameriških krogov se je razme.je imd ameriškimi in južnovietnamskl.-ii ter osvobodilnimi četami poslabšalo. Prej Je to razmerje bilo 5:1, sedaj pa znaša nekaj manj kakor 4:1. čete 5. junija odvrgle velike količine strupenega plina na področju Dembos, 80 kilometrov južno od Golunga. Portugalska letala pa so prve dni junija bombardirala in zažgala številne vasi, pri čemer Je bilo mnogo mrtvih in ranjenih Angolska revolucionarna vlada poziva mednarodni Rdeči križ in vse narode, naj odločno obsodijo to nacistično početje. Britanski načrti za intervencijo v Kuvajtu KAIRO, 12. — «A1 Ahram« Je objavil besedilo in faksimile načrta britanskega imeprialnega poveljstvo v zvezi z vojaško intervencijo v Kuvajtu, če bi prišlo do spopada med Kuvajtom in Irakom ali do notranjih neredov. Pred dvema tednoma je isti list objavil dokumente o načrtih zs vojaško intervencijo Britanije ir ZDA v Libiji in Libanonu. Liba-nonska vlada Je na podlagi dokumentov, objavljenih v «A1 Abramu«, zahtevala pojasnilo od britanske vlade. Doslej še niso sporočili, kaj je odgovoril London; tekst glede teh dokumentov, ki ga je objavil «A1 Ahram«, pa doslej še ni bil demantiran. Po «A1 Ahramu« naj bi v Kuvajtu Intervenirala samo Britanija. List piše, da imajo Britanci Kuvajt za svojo posest. Večji del dobičkov od kuvajtske nafte se odliva v Britanijo, ki pobere na leto okrog 500 milijonov funtov, ne računajoč pri te mna kuvajtske depozite v britanskih bankah, ki so dosegli milijardo funtov. TUNIS, 12. — Alžirski poslanik v Tunisu je izročil predsedniku Burgibi poslanico Ben Bele. Domnevajo, da gre za vabilo, naj se udeleži afriško-azijske konference v Alžiru. Udeleženci seminarja OZl^ so obiskali Koprsko POSTOJNA, 12. — Danes so udeleženci seminarja OZN za večnacionalne skupnosti obiskali Koprsko. V Koper so se iz Ljubljane pripeljali z dvema avtobusoma pred 10. uro dopoldne ter obiskali najprej italijansko gimnazijo, nato pa koprski Radio. V gimnaziji jim je njen ravnatelj ob navzočnosti italijanskega pedagoškega svetoval ca zaželel dobrodošlico ter na kratko obrazložil stanje italijanskega šolstva v Kopru in odgovarjal na številna postavljena vprašanja, novem poslopju Radia pa jih .. sprejel ravnatelj in zvezni poslanec Mario Abram, ki je imel z gosti daljši in zanimiv razgovor. Udeleženci seminarja so nato odpotovali v Izolo, kjer so obiskali tamkajšnji italijanski kulturni krožek. Pozdravila sta jih predsednik izolske občinske skupščine Viktor Korenčan ter republiški poslanec Bruno Giachin. Po nekaj vprašanjih in odgovorih je sledil ogled pro štorov krožka, nato pa odhod Piran skozi Portorož. Ob povratku so se ugledni gostje iz 20 držav ustavili v novi restavraciji »Bel-vedere« nad Izolo, kjer je bilo kosilo. Po kosilu so jih avtobusi odpeljali v Postojno, kjer so ogledali Postojnsko jamo in vrnili v Ljubljano. Z delom bo seminar OZN nadaljeval v Ljubljani v ponedeljek dopoldne z razpravo o drugi točki dnevnega reda, in sicer še vedno njenem prvem delu, ki zadeva pravico rabe jezika manjšin vsakodnevnem življenju, zlasti na sodiščih, v javnosti in na zborovanjih. (V našem včerajšnjem poročilu o delu seminarja se je vrinila neljuba pomota:- za italijansko delegacijo ni namreč govoril prof. Ca-potorti, temveč prof. Giusep-oe Sperdu-ti.) Strupeni plini na angolske upornike AL2IR, 12. — Stalni urad angolske revolucionarne vlade v Alžiru, k! Ji predseduje Roberto Holden, je objavil sporočilo, v katerem pravi, da portugalski vojaki uporabljajo v Angoli strupene pline. Sporočilo dodaja, da so kolonialne 1ltllllllllll1IMIIIIMIIIIIII|l|lli||||||||||||||||,||||ti|l|||||||,||||jl„l|„ltl|||,||,|,a,|,„|||„||M,,|)||||,l,l„||l|l|||||)||||m||||1|||||||||||||)||||||||||)||||)|||||||||"'||||||||||"||||| DE GAULLC ZAKLJUČIL OBISK V BONNU Protislovne izjave o izidu obiska V Bonnu trdijo, da je de Caulle privolil v konferenco šestih na vrhu, Pariz pa pravi, da ni še nobenega sklepa o tem BONN, 12. — Franoosko-nemški razgovori so se danes zaključili. Predsednik de Gaulle se je ponovno razgovarjal s kanclerjem Erhardom po kosilu in je nato odpotoval z letalom v Pariz. Po zatrjevanju bonskih predstav- --------- — nikov je drugi dan razgovorov pri- IIIIUIIII|||IUIII||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||j||l|||||„|rf|nr|||M|||||||||r|H|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||(| 'S+m ZZ 'Z *£f' •‘•''-'•fc. «■*- Novi Sad in Vukovar delno poplavljena Bačka Palanka v nevarnosti - Vojska brani najbolj ogrožene kraje Komunisti so izvedli važne spremembe v svojih kadrih in v svoji organizaciji na otoku, s tem da so postavili na vodilna mesta mlade in agilne ljudi, katerih aktivnost in vpliv sta posebno močni pri mladini. Komunisti so posvetili posebno pozornost delu med gospodarskimi izseljenci s Sardinije po vsej Italiji; pri tem pa niso zanemarili izseljencev v tujini. Obiskovali so jih njihovi aktivisti in Jim govorili o najvažnejših političnih dogodkih ter o stanju na otoku. Posluževali so se tudi primerjanja tega, kar je bilo storjenega v severni Italiji, kjer oni delajo, in na Sardiniji, poudarjajoč, da je moč tudi Sardinijo razviti, če se na volitvah izreče zaupanje komunistom. Nekateri opazovalci so mnenja, da Izhaja bojazen demokristjanov pred neuspehom tudi iz psiholoških momentov, in sicer zaradi odsotnosti Segnija, ki ga imajo za duhovnega voditelja Sardinije in ki je doma s Sardinije. Kar se tiče ostalih strank, se ne pričakujejo posebne spremembe, razen med socialisti, katerim je uspelo ustaliti se po nedavnem razkolu, ter med liberalci, ki so v ofenzivi v vsej državi, kar so pokazale novembrske upravne volitve. Med številnimi predvolilnimi predvidevanji in napovedovanji niso redka napovedovanja tistih, ki so mnenja, da bodo na izid volitev odločilno vplivali prav izseljenci, drugi pa so mnenja, da ne bo velikih sprememb in da bo ostalo pri dosedanji tradiciji. Pri vsem tem pa je prav gotovo, da bodo stranke izkoristile svoje morebitne uspehe za široko propagando v vsej državi in da bo razvoj na Sardiniji v veliki meri odvisen od tega, komu bodo Poplave na Bavarskem MUENCHEN. 12. - Na Bavarskem Je nastala zaradi poplav ve lika nevarnost. Do sedaj so zgubile življenje tri osebe. Promet Je pre-klnjen na številnih cestah. Mete reološke napovedi kažejo, da se stanje še ne bo izboljšalo. V Passau je Donava prekoračila za pet metrov svojo normalno raven. Po sreči kču mesta je moč krožKi samo : čolni. Prebivalce hiš, ki so uopiav-ljene do prvih nadstropij, so namestili v šolah. Miši, ki so jih poplave pregnale iz skrivališč, so se zatekle v višje predele mesta Bojijo se epidemije in vodo stalno razkužujejo s klorom. Na tisoče hektarov obdelane zemlje je poplavljenih. Rečna plovba na Mai-ni, Donavi in Neckarju Je prekinjena. Tudi v Avstriji so številna pod- voiivci izrekli svoje zaupanje. |ročja poplavljena. Avstrijski mini- BEOGRAD, 12. — Danes se je položaj na vsem področju, ki ga ogroža Donava, poslabšal. Ponoči je Donava nepričakovano prebila tako imenovani Zajčji nasip, ki Je ščitil dve ulici v Novem Sadu. Iz poslopij obeh ulic so morali evakuirati prebivalstvo v druge kraje mesta. V Vukovaru je Donava poplavila 25 ulic. Obrambo nasipov na Donavi v ogroženih krajih so prevzele enote JLA. Na najbolj ogrožena mesta prihajajo nove enote vojske. Občinski štab za civilno zaščito v Bački Palanki je mobiliziral 6.000 ljudi, tako da je trenutno na področju Bačke Palanke mobiliziranih okrog 14.500 ljudi, ki gradijo drugi obrambni nasip, da bi zaščitili mesto pred neposredno poplavo. Včeraj ob 3 zjutraj je Donava po dvajsetih dneh borbe, da se prepreči poplava zoološkega vrta v Osijeku, vdrla v vrt, iz katerega so že prej evakuirali večji del živali. Ostale so samo velike zveri, tigri in leopardi, ki so v svojih kletkah pred nevarnostjo skoraj podivjali. V primeru skrajne nevarnosti bodo živali ustreljene, V Baranji je položaj prav tako kritičen. Posebno velika borba se vodi za obrambo nasipa na cesti Osijek - Belje. Voda grozi, da bo vsak trenutek razbila razmočeni nasip. V Apatinu so evakuirali vse prebivalstvo iz neke naselbine in ga trenutno preselili v železniške vagone in pod šotore. Predvideva se, da bodo evakuirali prebivalstvo tudi iz severnega dela Bogojeva in okrog železniške postaje v Apatinu. ster za kmetijstvo si Je danes ogledal s helikopterjem poplavljena področja. Nad 33.000 hektarov zemlje je pod vodo. Padavine so do sedaj dosegle 80 odstotkov povprečnih padavin v enem letu. Od 30 do 60 odstotkov poljskih pridelkov je uničenih. Tudi v Vzhodni Nemčiji Je neprestano deževje povzročilo poplave. Na področju Gera je reka Weida poplavila številna predmestja mesteca Weida. Stanje gen. konzula A. Klariča se popravlja BEOGRAD, 12. — Stanje jugoslovanskega generalnega konzula v Munchnu Andrije Klariča se popravlja. Zdravniki upajo, da bo, kolikor ne nastopijo nepričakovane komplikacije, kmalu okreval. Medtem je zahodnonemška policija a-retirala še dve sumljivi osebi, za katere sodi, da sta vmešani v a-tentat. Gre za nekega Marka Ure-meviča in Daneta Šarca, ki sta že od prej znana po svojem ustaškem delovanju. Dane Sarac je bil za svoje zločine obsojen v Jugoslaviji na 20* let ječe in je vodja fašistične organizacije v Bodenseeju. Zvezni odbor združenja borcev NOV Jugoslavije je danes v zvezi z najnovejšim ustaškim zločinom poslal protestno pismo generalnemu tajniku svetovne organizacije bivših borcev, v katerem ga ponov-no opozarja na zločinsko delovanje ustaških teroristov v Zah. Nemčiji in na brezbrižnost zahodnonemških oblasti, ki ne le da dopuščajo to delovanje, temveč s svojo pasivnostjo spodbujajo k nadaljevanju te zločinske aktivnosti. Borci NOB Jugoslavije pričakujejo, da bo svetovna organizacija bivših borcev skladu s svojimi smotri in obveznostmi odločno obsodila te zločine in tolerantnost zahodnonem-ških oblasti, in zahtevajo najstrožje kaznovanje izvršiteljev zločina in organizatorjev napada na jugoslovanskega konzula Klariča ter prepoved delovanja fašističnih organizacij na ozemlju Zah. Nemčije. Državno tajništvo za zunanje zadeve Jugoslavije prejema številne brzojavne proteste in pisma delovnih kolektivov iz raznih krajev Jugoslavije, v katerih zahtevajo od državnega tajništva, naj najodločneje protestira pri zahodnonemški vladi in zahteva najstrožje kaznovanje zločincev In prepoved delovanja ustaških organizacij v Nemčiji. nesel nekaj uspeha. Francija je baje privolila v sklicanje konference šestih predsednikov vlad skupnega tržišča še letos, in prav gotovo po volitvah za nemški parlament. Vendar pa se s francoske strani poudarja, da ni bil sprejet še noben dokončen sklep, čeprav je Pariz pripravljen sklicati tako konferenco. Poleg tega pravijo, da se zdi. da je Francija pripravljena sprejeti načelo, naj trgvoska, carinska. kmetijska in industrijska politika skupnega tržišča, skupno in harmonično napredujejo. Toda tudi Slede tega Je francosko stališče precej rezervirano. Kar se tiče odnosov z Vzhoflno Evropo, je bonski podtajnik za informacije von Hase izjavil, da je Erhard obrazložil de Gaullu bonsko politiko do vzhodnoevropskih držav, medtem ko je de Gaulle poročal o nedavnem obisku sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Parizu. Predsednika sta se sporazumela o potrebi boljšega koordiniranja politike obeh vlad do vzhoda. Kar se tiče vojaškega sodelovanja, pravijo na nemški strani, da se bo Francija prilagodila načelu sprednje strategije« in da bo v dveh ali treh letih premestila na področje Stuttgarta divizijo in glavni štab enega armadnega zbora, ki sta sedaj nameščena v Franciji Glede evropskega parlamenta je von Hase izjavil, da zavzema bonska vlada vmesen položaj med Francijo in Holandsko glede pristojnosti parlamenta, kar se tiče proračuna. Pozno popoldne, nekaj pred odhodom de Gaulla, pa je predstav- Haseja v protislovju, odgovoril «Francoska vlada gleda na problem z odprtim razumom, t. j. v ugodnem smislu.« Dodal je: «Za skupno tržišče so stališča prav gotovo ntk pariške vlade na tiskovni kon- bližja glede številnih točk. O tem se bo razpravljalo še pred 30. ju- ferenci nekoliko pogasil optimizem, ki ga je pokazal von Hase glede zatrjevane francoske privolitve v konferenco šestih predsednikov vlad. Nocoj je predsednik francoske vlade po televiziji s tem v zvezi izjavil: »Sklicanje evropskega vrha je eventualnost, ki se nikakor ne zavrača. Vse bo odvisno od tega, kar se bo zgodilo v prihodnjih tednih«. Kar se tiče tako imenovane »degradacije« francosko-nemških odnosov, pa Je Pompidou Izjavil: »NI nobene degradacije. Napredujemo, in vsak korak predstavlja napredek.« nijem. Za sedaj so se začrtale nekatere smernice glede daljših perspektiv za skupno tržišče.« Kar se tiče razgovorov med de Gaullom in Erhardom pa je izjavil, da se je pokazalo, da so stališča precej blizu v glavnih obrisih. Bonska vlada je nocoj objavila naslednje pojasnilo v zvezi z izjavami francoskega predstavnika: «Francoska formula očitno upošteva dejstvo, da je za dokončno sklicanje konference na vrhu potrebna privolitev vseh držav članič. Odločilno pa je dejstvo, da Je fran- Predstavnik francoske delegacije coski predstavnik izjavil, da zavze Lebel je na pripombo časnikarjev, ma njegova vlada naklonjeno sta-da so besede Fompidouja in von | lišče do tega načrta.« limilllllllll«ailliMill|iiiiiiiiiHi||i||!iiiiii|||||||ii|||||||||l||||||||||f||||||l|||||„l,|,||,,|||||||,||m|||1|||||n|||||||| Zaključeni razgovori Tito - Ulbricht Poročilo bo objavljeno v torek Tito se danes vrača v Beograd BERLIN, 11. — V Berlinu so se danes nadaljevali in končali politični razgovori med predsednikom Titom in predsednikom državnega sveta Vzh. Nemčije Ulbrichtom in njunimi sodelavci. Po razgovorih Je bilo nocoj podpisano skupno poročilo, v katerem so prikazani pogledi obeh držav na najvažnejša mednarodna vprašanja dvostranskih odnosov in Kraški pokal pripadel Izoli V Zgoniku Je včeraj v tekmovanju za Kraški pokal zmagala ekipa Izole. Drugi je bil Bor, tretji gorički Dom in četrti domači Kras. Cehi vodijo z 2:1 PRAGA, 12. — Po drugem dnevu tekmovanja za Davisov pokal vodi CSSR proti Italiji z 2:1. Ho-leček in Javorsky sta namreč danes premagala italijanski par Pie-trangell - Tacchini v štirih setih. Ker je včeraj Merlo izgubil, bi bilo zelo koristno za Italijane, če bi danes zmagali, nakar bi obstajalo upanje, da Pietrangell pribori se eno točko. Tako pa bi morala oba Italijana jutri zmagati, kar pa Je zelo malo verjetno. Rezultat: Holeček - Javorški — Pletrangeli • Tacchini 2:6, 6:4, 7:5, 6:4. LONDON, 12. — Južna Afrika Je premagala Anglijo s 3:2 in bo v polfinalu evropske cone igrala s Francijo. LUKSEMBURG, 12. — Prva etapa dirke po Luksemburgu Je bila razdeljena na dve poletapi. od katerih je bila prva na kronometer individualno. V tej poletapi Je zmagal Francoz Lebaude pred Harto-gom, Angladom Itd. V drugi poletapi pa je zmagal Rlk van Looy. V splošni lestvici so pa še na čelu Lebaude, Hartog, Anglade itd. Križnar peti v svoji kategoriji SOUTH CERNEY, 12. — V tek movanju za svetovno prvenstvo v jadralnem letalstvu, sl Je osvojil prvo mesto v kategoriji standard Francoz Francols-Luis Henry. V kategoriji open pa Je prvak Poljak Jan WrobIewsk'; v tej kategoriji je na petem mestu Jugoslovan Križnar. Prvi Italijan Vergani Je na 16. mestu. LIZBONA, 12. — Zadnji dan evropskega prvenstva v hokeju na kotalkah je Italija premagala Francijo s 5:2 (2:0). Holandska - Belgija 8:1 (4:1). SIEBNEN, 12. — Italijan Guido Carlesi je zmagal v tretji etapi dirke »po Švici«. Belgijec Messelis je osvojil prvo mesto na splošni lestvici. MILAN, 12. — Tekmo Trlestina-Alessandria bo sodil De Robblo s stranskima sodnikoma Nardijem In Tomasinom. NEW YORK, 12. — Milan-San tos 1:1 (1:1). Gol za Milan je dal Amarildo. LONDON, 12. — Japonec Morlo Sigemacu je na maratonski progi Windsor-Sheswick postavil doslej najboljši čas maratonskega teka: 2 uri 12”. Za 11"2 Je izboljšal čas, ki ga je postavil Etiopec Blkila, ] skrbeli... to nam Je povedal nekdo ko Je zmagal v Tokiu. | ki Jo je že pokusil Danes na Proseku tekma stoletja stari proti mladim Pa tudi za odlično kapljico so po- o stanju v mednarodnem delavskem gibanju. Poročilo bo objavljeno v torek. Med današnjimi razgovori Je predsednik Tito prikazal jugoslovansko stališče o najvažnejših mednarodnih vprašanjih in o stanju v mednarodnem delavskem gibanju. Poleg tega je bil precejšen del današnjih razgovorov posvečen vlogi nevezanih držav v ocenjevanju današnjega napetega mednarodnega položaja. Predsednik Tito se vrne jutri s soprogo in z ostalimi člani spremstva z uradnega obiska na Češkoslovaškem in v Vzhodni Nemčiji z letalom v domovino. Sprejeta resolucija o sklicanju razorožitvene konference NEW YORK, 12. — Razorožitveni oabor OZN je z veliko večino cdobril resolucijo Jugoslavije in 35 alrlško-azijskih držav, ki priporočajo sklicanje razorožitvene konference, na katero naj pova bijo vse države in tudi LR Kitaj sko. Resolucija dodaja, da bi mo rala glavna skupščina nujno prou Čili to zadevo na svojem septembr skem zasedanju. Toda albanski delegat je na seji odbora izjavil, da pekinška vlada nima nobenega interesa udeležiti se svetovne razorožitvene konference, dokler ne bo Kitajska čla niča Združenih narodov. Spopad na meji med Somalijo in Etiopijo MOGADIS, 12. — Mogadiški radio je danes javil, da so etiopske čete izvedle na meji nenaden napad, ki je bil zavrnjen. Somalska vlada je poslala brzojavko Organizaciji afriških držav z zahtevo, naj pošlje svoje opazovalce na to področje. Etiopski minister za informacije pa je sporočil, da so etiopske oborožene sile prestregle včeraj oborožene elemente, ki so prihajali iz Somalije, v trenutku, ko so prenašali orožje na etiopsko ozemlje. Ker niso hoteli vojaki izročiti orožja, je prišlo do spopada, po katerem so se somalski vojaki u-maknili, nekatere od njih pa so etiopski vojaki ujeli. NEDEUA 13. JUNIJA Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.30 Poslušali boste...; 11.00 Veseli motivi v slovenski pesmi; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.45 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.15 Sedem dni v svetu; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.00 Pojeta: Cocki Maz-zetti in Fred Bongusto; 15.15 Lahka klavirska glasba; 15.30 Vojna tajna«, radijska komedija; 16.45 Simfonična dela Georgea Gershwina; 17.40 Plesna čajanka; 18.30 Kino, včeraj in danes; 19.00 Sonate osemnajstega stoletja: 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Dunajski motivi; 20.00 šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Programska glasba; Trst 9.10 Orkester Carla Pacchiori-ja; 9.30 Kmetijska oddaja; 11.20 Tržaški motivi; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «E1 Cam-panon«. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje-Turistični sprehod v Zgornjem Posočju; 9.20 Zabavni zvoki; 10 00 Prenos RL; 10.30 Pevci; 10.45 Nedeljski gost; Betty Curtis; 11.00 Arheološko potovanje v Istri; 11.15 Petnajst minut z orkestrom Nelsona Riddla; 11.30 Slavne melodije; 11.55 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16 00 Prenos RL; 18.00 športna nedelja na Primorskem; 19.00 Ritmi z ansamblom Harry Mooten; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Nedeljske športne vesti; 22.40 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 7.15 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Oddaja za oborožene sile; 9.50 Nabožna glasba; 14.00 Operna glasba; 14.30 Zbori vsega sveta; 15.20 Koncert na trgu; 15.45 Pesmi od vsepovsod; 16.15 Radijska črtica; 16.30 Nata-lino pripoveduje; 17.00 Plesna glasba; 17.50 Toscaninijeva umetnost; 19.15 športni rezultati III. program 16.30 Na sporedu Richard Wag-ner in Gustav Mahler; 17.55 Radijska igra «Kralj medved«; 19.00 Koncert; 19.15 Pregled nemške kulture: 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 revija revij: 20.40 Richard Strauss, koncert PONEDELJEK 14. JUNIJA Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Iz slovenske folklore: 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Motivi iz revij in glasbenih komedij; 14.15 Dejstva in mnenja; dnevni pregled tiska; 17.00 Za prijeten uvod igra ansambel Carlo Fac-chiori; 17.20 širimo obzorja: «Nekdanje tržaške soline«; 17.35 Pesem in ples; 18.00 Ne vse. toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Kon-certisti naše dežele; 18.55 Ansambel «Veseli Planšarji«; 19.15 Plošče za vas: 35. quiz oddaja; 19.45 Zabaval vas bo Fred Buscaglio-ne; 20.00 šport; 20.15 Danes v deželni unravi; 20.35 Orkester Al Caiola; 21.00 Gaetano Donizetti: «La favorita«. 10.05 Plošče; 12.25 Tretja stran 13.15 Orkester p. v. Safreda 13.35 Prijatelj cvetja; 14.00 Trža ški jazzovski krožek. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pesmi; 8.30 Narodne pesmi in plesi z ansamblom «Lado» iz Zagreba; 9.45 Glasba; 10.00 Operni dueti; 10.45 Melodije; 11.00 Pevci lahke glasbe; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Poje ljubljanski oktet; 15.15 Ansambli v ritmu; 15.40 Iz našega športnega življenja; 15.50 Ansambel Franco Cerri igra za vas; 16.30 športni ponedeljek; 16.40 Orkester Helmut Zacharias; 17.00 Jugoslavija v svetu; 17.10 Prisluhnimo jim skuoa.j; 17.40 Poje akademski zbor «Tone Tomšič«; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Alfred Hause; 19.30 Prenos RL, Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav: 9.05 Roditeljski krožek; 9.10 Strani glasbe; 9.45 Pesmi: 10.05 Operna antologija; 10.30 Pevci 40 letih; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Wolfgang Amadeus Mozart; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Nove umetniške moči; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika: 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Pogovorimo se o glasbi: 17.55 Zdravnikovo rnnenie — O žolčnih kamnih; 18.05 Pisan glasbeni spored; II. program Slovenija 8.00 Veseli tobogan; 9.05 Naši noslušalci čestitajo in pozdravljajo -1.; 10.00 še pomnite,, tovariši...; 10.30 Pesmi borbe in dela; 10.40 - 11.40 Nedeljski koncert lah- Okvare na televizorju? ■Radio TREVISAN UL. S. N1COLO’ 21 vam s tehniki, ki so specializirani za vse nacionalne in tuje znamke, zagotavlja takojšnje in temeljito popravilo TELEFON št. 726-276 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Koncert za fantazijo in orkester; 9 35 Zabavna glasba; 10.40 Nove P"k pesmi; 11.40 Pesmi; 14.00 I avci lahke glasbe; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Ital. narodni plesi; 15.35 Miniaturni koncert: 16.00 Rapsodija; 16.30 Glasbeni vrtiljak; 16.50 Koncert opere; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 17.45 I. Svevo: «La coscienza dl Ženo.' — zadnja oddaja. III. program 18.30 Pregled sovjetske kulture; 18.45 Goffredo Petrassi - serenada - trio; 19.00 Dante in klasična kultura; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Jean-Marie Leclair — sonata za violino in klavir; 21.20 Dramatična madrigala; 21.50 Evropa med dvema vojnama; 22.25 Dimitri Šostakovič — mali koncert. Slovenija ke in zabavne glasbe; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -II.; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 13.50 Pred domačo hišo; 14.00 V svetu opernih melodij; 19.05 Antonio Smareglia: Istrska svatba — radijska priredba opere v treh dejanjih; 20.05 Georges Bizet: Ar-ežanka - suita št. 1 in 2; 20.40 Radijski dnevnik II. programa; 21.00 Chopiniana; 21.30 Pol ure s trombetistom Tyreejem Glennom; Ital. televizija 9.15 Kmetijska oddaja; 10.00 XVII evkaristični kongres; 14.30 evrovlziji teniško srečanje Češkoslovaška - Italija; 18.00 Spored najmlajše; 19.00 Dnevnik in prenos registriranega športnega dogodka; 19.55 športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 George Sand «Lo stagno del dia-volo«; 22.05 športna nedelja //. kanal 18.00 Chopinova glasba; 19.00 Pemi in plesi z Izraela; 19.30 Svečani zaključek XVII evkaristič-nega kongresa v Piši; 21.00 Dnevnik; 21.15 Prva stran št. 9: Osem VVaterlooja; 22.15 Milva klub. 8.05 Jutranji zabavni zvoki; 8.55 Za mlade radovedneže — življenje v panjih; 9.10 Zapojmo in zaolešimo; 9.25 Miloš Humek: Zdravica, po Francetu Prešernu; 9.45 Igrajo tuje pihalne godbe; 10.15 Pisan orkestralni mtermez-zo; 10.35 Naš podlistek; 11.00 Turistični napotki za tule goste; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ivan Skočir: Perspektive vinogradništva v Halozah; 12.15 Cez hrib in dol; 12.30 Pianistka Magda Rusv; 13.30 Frinoročajo vam...; 14.05 Scene iz Verdijevega Falstaffa; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 19.05 Sest italijanskih madrigalov; 19.20 Maihen koncert lahke glasbe; 20.00 Tečaj ruskega jezika. 20.15 Iz repertoarja znanih pianistk; Ital. televizija 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti; 19.55 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 TV zgodba L’impareggiabile Glynis»; 22.25 Verdijeve simfonije in preludij; 23. Dnevnik. fl. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «11 processo di Giovanna d’Arco»; 22.50 šport. SPORED JUG. TELEVIZIJA OD 13. DO 10.-VI. NEDELJA, 13. junija 9.30 Gozdni čuvaji — film; 10.00 Otvoritev dvorca Sziklosz in folklorni nastop; 10.40 Kmetijska oddaja; 11.25 Mendov spored; 12.10 Nedeljska TV konferenca; 15.15 Filmska reportaža s kolesarske dirke po Hrvatski in Sloveniji; 15.30 Šahovski almanah; 15.55 Prenos atletskega srečanja Beograd - Rim; 17.00 Dunaj: prenos nogometne tekme Madžarska - Avstrija: 18.45 Festival mladinskih zborov v Celju; 19.05 Dr. Kildare — film, 20.00 TV dnevnik; 20.45 Da ali ne — quiz; 22.00 Žrebanje kandidatov za oddajo vabilo na quiz; 22.05 Zlet brat-teleobjektiv; 23.05 Poročila. PONEDELJEK, 14. junija 11.40 TV v šoli: Kulturni spomeniki, 15.20 Ponovitev; 16.40 Ruščina na TV; 17.10 Govorimo angleško; 17.40 Francozi pri vas doma; 18.10 Risanke; 18.25 Napoved m TV obzornik; 18.45 Jedrska elektrarna v Sloveniji? 19.15 Tedenski športni pregled; 19.45 Prekomorske brigade; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Holandski Napoli-tanec kitarist Van Wood; 20.40 Slovenska popevka 65; 22.40 Naš teleofcjetiv; 23.05 Poročila. TOREK, 15. junija NI SPOREDA SREDA, 16. junija 17.40 Tik-tak, pravljica; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Napoved in TV obzornik; 18.45 Reportaža studia Skopje; 19.00 Kalei- doskop; 19.15 Glasba danes; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 -Beseda in cas — oddaja lirike; 20.40 Črno na belem — zabavno glasb, oddaja; 21.40 Kulturna panorama; 22.20 TV obzornik. ČETRTEK, 17. junija 11.00 Francozi pri vas doma; 16.40 Ruščina na TV; 17.10 Govorimo angleško; 17.40 Na črko, na črko; 18.25 Napoved in TV obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.15 Glasbena porota; 19.45 V kinu bomo videli; 20.00 TV dnevnik: 20.30 Glasbeni kotiček: Komorni moški zbor iz Celja; 20.40 Spoo-ner: Ni vzroka za preplah; 21.30 TV obzornik. PETEK, 18. junija 18.10 Deček Jarbol — TV slikanica; 18.25 Napoved in TV obzornik; 18.45 Rdeči signal; 19.45 TV akcija; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Ali je to ljubezen — film; 22.00 Muzeji — grobnice umetnosti? — film; 22.30 TV obzornik. SOBOTA, 19. junija 17.40 Deček in veter — lutkovna oddaja; 18.05 Zvoki v gibanju; 18.25 Napoved in TV obzornik’ 18.45 Sporazum za dobro sosedstvo; 19.15 Kratek film; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Glasbeni kotiček’ ansambel Atija Sossa; 20.40 Druga plat medalje — humoristična oddaja; 21.45 St. Vincent; Plošča leta; 22.50 Hitcchock vam predstavlja — film; 23.40 Poročila. Osemindvajset rdecilt rez Dirjala je proti domu. Danes so imeli dolg delovni dan in Jurij je moral sam v šolo po Jurčka. Tega ni imela rada, to jo je nekam dražilo. Najraje je šla po Jurčka sama, to se ji je zdelo povsem naravno, ko je zamenjavala eksistenco matere. Na poti domov sta si z Jurčkom toliko povedala. Jurček je pravil, kaj so videli na sprehodu, s kakšnimi igračami se je igral in kaj novega je zvedel ves dolgi dan. Kamila je nežno držala njegovo ročico v svoji roki. Tako je bila ponosna na svojega Jurčka, da je bilo že kar smešno, ampak ponosna je bila na svojega otroka in bi tega nikomur na svetu ne priznala. Raje nasprotno, kadar je kdo začel govoriti o otrocih, se ni nikoli priključila pomenkom, ki so začenjali z «jaz» ali «naše». Ljubila ga je, že davno je vedela, da ga ima raje kakor svoje življenje. In takrat, ko sta se z Jurijem posvetovala, ali naj gre spet na delo, je naposled rekla z drhtečimi Stenica ovratniku Neki znani angleški humorist je kot večina nas Slovencev bolehal za manjvrednostnim kompleksom. Obrnil se je, na najslavnejše specialiste svojega časa, toda brez vsake koristi. Duševne bolezni niso kakor angina ali slepič in se ne dajo zdraviti ne s tabletami ne z nožem. Pisatelj je bil že tako obupan, da je začel resno razmišljati o samomoru. Pred sobesednikom mu sploh ni uspelo več obdržati ravnovesja. Ce ga je iz kakršnega koli razloga imel za manj vrednega od sebe, ga je nahrulil kot psa. Ce pa ga je smatral za ime-nitnejšega od sebe, mu je takoj začel lizati roke in noge in ne samo metaforično. Zapravil si je na ta način ves ugled in prav to ga je najbolj bolelo, ker se je zelo dobro zavedal svoje slabosti. Končno je tudi za svoje zapleteno bolezen našel pravilni lek. Našel ga je v obliki nasveta, ki mu ga je popolnoma brezplačno dal zvest prijatelj. Rekel mu je: •Kadar stojiš pred človekom, ki ga imaš za imenitnejšega od sebe, si predstavljaj, da mu gnusna stenica leze po brezmadežno belem in brezhibno oškrobljenem ovratniku. Ce pa stojiš pred človekom, ki ga imaš za manj vrednega od sebe, si predstavljaj, da leze stenica po tvojem ovratniku*. i Humorist je takoj preizkusil prijateljev nasvet in z veseljem ugotovil, da je nadvse učinkovit. V kratkem je do-segel idealno duševno ravno-ves je in z ravnovesjem tudi ugled in uspeh. • Vidiš*, sem rekel sinu, kateremu sem včeraj povedal to zgodbo, •kaj vse zmore ena sama, skromna stenica, ki jo ljudje krivično preganjajo z najbolj strupenimi praški in najbolj zahrbtnimi tekočinami zoper mrčes? Uspeti more celo tam, kjer odpove znanost dvajsetega stoletja. Po mojem bi ji še zlasti mi Slovenci morali postaviti spomenik sredi vseh naših vasi, trgov in mest*. • Kot misel se mi ne zdi slaba*, je vzkliknil sin in se hudomušno nasmehnil; «če-prav bi naši kiparji najbrž rajši klesali kipe kake večje Hvali, vzemimo nosoroga ali slona. Morda celo kita. Več bi lahko zaračunali svoje delo in tudi kipi bi bili vidnejši*. •To je res*, sem pritrdil, •vendar bi si bilo mnogo teže predstavljati slona ali nosoroga (da o kitu sploh ne govorimo), ki se sprehaja po brezhibno oškrobljenem o-vratniku. Ce hočemo resnično koristili slovenskemu narodu, se ne smemo postaviti na stališče kiparjev. Pa tudi na stališče slikarjev, pesnikov in pisateljev ne. Postaviti se moramo na stališče preprostega človeka, ki si s pomočjo domišljeje ustvarja stenico na brezmadežno belem ovratniku tujega sobesednika*. •Kaj pa imaš proti slovenskim umetnikom?* me je radovedno vprašal sin. • Nič*, sem mu resno odgovoril, • prav nič. Zelo simpatični so in včasih tudi zelo sposobni. Menim pa, da je njihova domišljija pogojena in da bi si mnogo laže predstavljali kakega slona a-H nosoroga na ovratniku francoskega, nemškega ali a-meriškega umetnika kot pa skromno stenico. Mi Pa trenutno potrebujemo stenico. Razumeš, kaj hočem reči? Stenico, ne pa slonov, nosorogov in drugih velikanov iz živalskega vrta*. eRazumem*, je rekel sin in temna senca otožnosti je legla na njegove lepe oči. NAIVNEŽ ustnicami: Grem, torej grem, ampak ko bi bil vsaj večji, ko bi imel vsaj pet let, tako pa ima samo dve. Grem, ker mu tako ne morem nič privoščiti, niti nekaj tednov na deželi. Zmeraj moram premisliti, če mu sploh smem kupiti pomaranče ali jabolko... Grem, pojdem torej v službo. Tedaj je jokala in na nič ni mogla misliti kakor na Jurčka. To ni bila opičja ljubezen. Kamila je bila pač takšna. Bila je dobra, zanesljiva uradnica, ampak prerodila se je v dobro, zanesljivo in ljubečo mater, ki bi bila potrebovala vsaj tri, štiri otroke, da bi razdala vso zalogo svoje ljubezni. Mislila je na to le včasih, le tu pa tam in le z obžalovanjem. Ko bi Jurček imel vsaj sestrico! «Noriš,» je govoril Jurij, «vidiš, da se že tako komaj prebijamo. In pri tem se še oba trudiva. Jurček ti mora biti dovolj.» Vedela je, da ima prav. Jurij je bil pameten, pošten in preudaren, saj ga je Kamila poznala. Nerad je gledal, kako težko se trga od Jurčka, ko gre na delo. «Dekle, saj je morda le za nekaj časa, morda boš pozneje spet z njim.« Tolažil jo je, a Kamila mu ni verjela. Jurček je rasel, potrebe so se pa raje stopnjevale. Padal je že mrak, ko je Kamila odpirala hišna vrata. Temnilo se je in blatna jesen je slabšala njeno razpoloženje. Potem se je peljala z dvigalom navzgor. Mislila' si je, da bi morda morali imeti cenejše stanovanje. Možne so vsemogoče zamenjave in stanovanje je vendar le drago — pa se je spet spomnila, da je stanovanje in dom, ki sta si ga z Jurijem ustvarila, njuna sestavina, sestavina njunih skupnih trenutkov, in že je vedela, da bi se selila le nerada in z obžalovanjem. Zaman je bil načrt, kako bi znižala proračun, brez haska in odveč in ni potrebno, da bi si š tem obremenjevala glavo. Kamila se je pripeljala, stopila iz kletke in spustila dvigalo dol. Bila je že pred vrati in že se ji je zdelo, da nekaj ni v redu. Zaslišala je jok. Brž je odprla, stopila v sobo, Jurčkovo ihtenje ji je trgalo srce. Komaj je utegnila vreči plašč s sebe, je že pohitela k njemu... «Mama, mama!« Jurček je stekel k nji in prižela ga je v naročje, pokleknila k njemu na tla in ga objela: «Kaj je, fantek moj? Kaj se je zgodilo, Jurij?» Sele sedaj je vzdignila oči k možu, ki je slabe volje sedel pri mizi. «To je tvoja vzgoja, Kamila, kratko malo branil se je. da bi šel z menoj iz šole, hotel je tam počakati nate. Seveda mu nisem dovolil. Vekal je vso pot, zato sem ga sedaj naklestil.« Kamila je sedaj začutila, da je na moč utrujena in izčrpana. «Moja vzgoja?« je kriknila in glas se ji je tresel. «Moja vzgoja? Saj ga ves dan ne vidim. Zjutraj se poslovim od njega in zvečer ga spet vidim. Moja vzgoja, kdo je že slišal kaj takega, moja vzgoja!« «že spet očitaš, da ne moreš ostati doma? 2e spet očitaš, da premalo zaslužim?« Kamila je stisnila zobe. Zabolelo jo je, toliko da ni zakričala. Tesneje je objela otroka, ki se je nezavedno oziral v obraza obeh roditeljev. Ko da bi ju le slabo in s težavo razpoznaval, zakaj njune poteze, drugače ljubeznive in mirne, je razmazavala jeza m otrok se je bal. Brž pa ko je Kamila dečka pogledala, se je tega zavedla in obraz se ji je zgladil, dete pa se je stisnilo k njej. «Pojdi, Jurček, umil se boš, jaz bom pa takoj pripravila večerjo. Jurij, prosim te, torbo sem pustila v prednji sobi, vzemi nakup iz nje.« Malček je v kopalnici pljuskal z vodo. Kamila je čistila cvetačo za večerjo. Vrnila je domu mir, toda njegovo težo je čutila okoli srca. Težil jo je, vklepal. «Juri j, prosim te, daj ponev na plin, takoj bo.» Jurček je čakal na večerjo, na vprašanja je le skopo odgovarjal, ker se še ni bil popolnoma zavedel. «Preplašila sva ga,» je pripomnila Kamila, «saj se vendar ne prepirava često.« Bila je spet polna dobre volje in zdelo se je, da si Jurij tudi prizadeva. Položila je na mizo prt, tako lepo, vestno, kakor je imela navado, in začela pogrinjati. Jurij je držal v roki časopis in jo zdaj pa zdaj pogledal. Delala je urno, ročno, z navajenimi gibi. »Hočeš, da ti napravim cvetačo kot možgane?« je rekla skoraj veselo in se že odločila, da bo za večerjo žrtvovala še tri jajca. Spet je mislila samo na Jurčka. Cvetača z jajcem je toliko bolj redilna. «Da, da,» je vzkliknil Jurček. Jurij je tu in tam dvignil oči in pogledal, kako Kamila na štedilniku razsekava cvetačo na drobno. «Precej bo,» je dejala, «precej bo. Takoj se najemo, potem se boš pa, Jurček, skopal in pojdeš lepo v posteljo. Jaz ti bom še nekaj brala, da boš lažje zaspal.« Jurij se je mračil. Mračil se je tudi tedaj, ko si je na vilico nabiral cvetačo, Jurček pa je jedel nemarno in počasi. Čeprav je bil sicer čist, je venomer trosil drobce jedil po mizi. «Ti bi zaslužil, da bi te pošteno naklestil,« je rekel Jurij, «da bi vedel, kako je treba jesti.« «Jurček, oprezno jej, glej, kako midva oprezno jeva.« Jurček je na drobno, užaljeno smrkal. To ni bil večer kakor druge krati, zaman je Kamila hlinila veselost, zaman si je prizadevala, da bi našla svoj običajni glas, ko je pomivala posodo in je Jurij od nje prevzemal krožnike in jih brisal. Bila je neskončno vesela, ko je naposled obrisala (Nadaljevanje na o. strani) škaf, oprala cunje in vse vložila. Kos dela je bil končan. «Sedaj pa, Jurček, kopat,« je rekla otroku. «Jaz nočem, jaz se še ne bom kopal, ne grem spat!« «Jurček,» je nemočno črhnila, «ampak Jurček!« «Boš že spet jezil!« je kriknil Jurij. Igralca - dijaki, člani Eksperi mentalnega gledališča, ki so uprizorili Plautove «Menehme» Pripovedovali so mi. (mladinski natečaj ^Primorskega dnevnik a») žirija, ki je pregledala objavljene prispevke »Pripovedovali so mi...», je izdala sledeče poročilo: za natečaj Podpisana komisija, ki jo sestavljajo prof. ANDREJ BUDAL, MILAN BOLCIC in FILIBERT BENEDETIČ, je na sestanku dne 9. junija 1965 ob 17. uri sklenila naslednje: Iz 25 prispevkov na mladinski natečaj, ki ga je »Primorski dnevnik« razpisal pod naslovom »Pripovedoval so mi...», je komisija izbrala za prvo nagrado sestavek ALENKE MIHALIČ zaradi globoko občutenega človeškega čustvovanja, ki ga je otroška domišlija dojela s pretresljivo preprostostjo: NEVA UMEK, SUZANA PERTOT, SERGEJ VERČ in NEDA DORNIK so izstopali po obravnavani motiviki, ki odkriva globoko dramatičnost Narodnoosvobodilne borbe. Tem je komisija priznala drugo nagrado; obilica dobrih prispevkov je ustvarila v komisiji pri presojanju zdravo zadrego in občutek, da je mladinski natečaj popolnoma uspel. Trst, 9. junija 1965 Andrej Budal, s. r., Milan Bolčič, s. r., Filibert Benedetič, s. r. Uiedništvo in uprava Primorskega dnevnika sta sklenila, da prejme dobitnica prve nagrade bon za 10.000 lir, vsak iooitu x druge nagrade pa bon za 5.C00 lir; s temi boni sl bodo nagrajenci nabavili v Tržaški knjigami knjige po lastni izbiri. niMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiM MIHAILO LALIC: LELEJSKA GORA «JuriJ, prosim te, saj je utrujen. Upoštevaj, da je utrujen. Jurček, pojdi, ampak brž!« Nekaj jekleno hladnega v njenem glasu je dečka prisililo, da se je podredil njeni oblasti. Poča- si se je slačil, ampak slekel se je. Kakor živa lutka, je pomislila Kamila. Nato je z njo stekel v kopalnico. Umivala ga je, s krtačo mu je drgnila nožiče. Jurček je v kad spustil rumen parnik in se igral: «Vidiš, kako gre, ha, vidiš?« In spet: «PogIej, poglej, kako sem že velik, da ml je že skoraj kad premajhna. Vidiš, kako sem velik?« V tem trenutku si je mislila, da nemara nikoli ne dočaka, da bo velik, če bodo večeri taki kakor današnji in če se bo stalno držala zgolj z močjo svoje volje. A pustila je Jurčka, da se še malo poigra in šele ko se je voda začela hladiti, mu je rekla: «Zdaj pa že moraš ven, sicer se boš prehladil in boš kašljal.« In spet se je oglasilo tisto njegovo ne in ne in ne. Tisti ne razjezenih, razdraženih otrok. Jurij, veliki Jurij, je pogledal v kopalnico in kriknil: »No kaj, ali ne znaš mame ubogati I« Jurček Je povesil glavo kakor vprežni konjiček in Kamila ga je zavila v rjuho in ga spet drgnila: «Sedaj pa pižamo in v posteljo!« «Ali mi boš brala,« se je pogajal mali, «boš, kajne, da boš?« zmerom je poudarjal svoj stavek, ko da si ni preveč gotov uspeha. «Kamila, upam, da boš razumna in ga boš kaznovala vsaj s tem, da mu ne boš brala.« «Pojdi, Jurček, moraš v posteljo,« je šepetala. Vedela je, da mu sedaj ne sme brati. «Pojdi!» Prijela ga je za ročico in ga peljala skozi kuhinjo v sobo, ki je bila podnevi za prebivanje, ponoči pa se je spremenila v spalnico, a se v njej tudi podnevi ni dala skriti otroška posteljica. «Reci očku lahko noč!« je dejala in dete je poslušno stegnilo roko in zašepetalo svoj pozdrav. Vedela je, da se bo bal in da bo jokal, toda ni mu smela brati. Vrnila se je in med očmi je imela ostro zarezo. «Spi?» je vprašal Jurij. »Ne, joče,« Sedla je, potem je pa spet vstala ter šla pospravljat kuhinjo in kopalnico. Jurij je kar naprej gledal v časopis. Ko se je vrnila, je sedla na rob stola, ko da bi se hotela zadržati samo hip in spet zginiti. Ni mislila na otroka. Sedaj je premišljala o tem, da je pretekli mesec dala na stran sto kron, ki jih je Jurij zaslužil z večernim prepisovanjem na stroj. Ta mesec se JI nemara posreči prihraniti še drug stotak, vsekakor bo za božične praznike imela vsaj tri. Hotela je Juriju nabaviti novo pižamo, hotela je Jurčku kupiti laterno magiko, ker je to lepa, vesela igrača, ki otroka dolgo zanima. Jurij bi potreboval še žepne robce. Nenavadno živ, dinamičen in dramatičen tekst s sodobnimi pogledi na človekovo eksistenco V roiftanu so mnogi elementi, ki morda spominjajo na srbsko epsko narodno pesem - V slovenskem prevodu je izšel pri založbi Mladinska knjiga Črnogorec Mihailo Lallč sodi danes med najprominentnejše sodobne srbske pisatelje. Je pa še toliko bolj pomemben, ker je izšel iz osvobodilnega boja in in Je prav temu posvetil svoja najboljša dela. Pri tem pa ni ubiral ustaljenih form in obravnaval Običajno partizansko tematiko temveč je zaslovel prav zaradi svoje originalnosti tematske In formalne. Začel 'je seveda s poezijo, potem je Izdal zbirko novel (Izvidnica) in nato še e-no (Tajne bistrih voda), zaslovel pa je predvsem s svojimi romani Hajka Svatba in Pomlad nad breznom, ki ju imamo prevedena tud! v slovenščino. Lalič opisuje sodobno črnogorsko življenje, njegove najboljše stvaritve pa so vendar tiste, s Katerimi obravnava osvobodilni boj. Taka’ stA tudf1 romana Svatba, in Hajka, medtem ko je v romanu Pomlad nad breznom opisal u-sodo črnogorske vasi v času med obema vojnama. Zdaj pa smo v slovenščini dobili tretje Laličevo delo. Pri Mladinski knjigi je v zbirki Levstikov hram .izšel Laličev roman »LELEJSKA GORA«, ki ga je v slovenščino skrbno in z dobrim posluhom prevedel Severin šali. Tako so slovenski bralci v lepo opremljeni knjigi (o-prema Dušan Osredkar) dobili nov roman Iz sodobne srbske književnosti s tematiko osvobodilnega boja. Roman, ki bo za slovenske bralce predstavljal morda nekoliko težje In tudi nehvaležno branje, ki pa Je zaradi svoje tematike in odlik vsekakor zaslužil, da ga spoznamo tudi pri nas. Posebno še, ker se v slovenski književnosti že nekaj časa borimo za novo, poglobljeno in originalno obravnavanje partizanske tematike, v srbski književnosti pa so v tem pogledu že daleč pred nami. Pravzaprav bi težko obnovili vsebino tega obširnega teksta, saj ima roman sorazmeroma zelo malo zunanjega dogajanja in v njem nastopa tudi sorazmeroma malo oseb. Razen tega ima ta roman mnoge elemente pesnitve, v stilu, ki spominja morda na srbske epske narodne pesmi. Vsa pisateljeva pripoved je ■koncentrirana za enega samega človeka, na partizana, ki se je oddvojil od svoje partizanske e-note in v nepreglednih samotnih gozdovih Lelejske gore doživlja hajko. Ne samo dejansko hajko, ko ga preganjajo zasledovalci, pripadniki kvizlinških enot, temveč tudi neke vrste notranjo hajko. V romanu in v partizanovi notranjosti se namreč neprestano mešata realni svet in svet prividov in blodečega partizana neprestano preganja psihoza strahu, osamljenosti in groženj živega in neživega sveta. Ne samo v redkih ljudeh, s katerimi prihaja v stik, temveč povsod, v drevju, kamenju in živalih vidi privide in strahove in cela Lelejska gora se spreminja v pošastno bitje z demoni in prividi, v bitje, ki mu streže po življenju dasl ga obenem tudi varuje. Iz celotnega pisanja, izžareva neka prvobitna elementarnost blodečega človeka v stalni življenjski nevarnosti, izredna revščina, primitivizem ljudi, tragičnost usod, pa vendar tudi izredna vztrajnost človeka, ki se v najtežjih pogojih še vedno bori za ideale ljudske revolucije. Lelejska gora je torej poseben, psihološko poglobljen tekst, ki s posebnega zornega kota odkriva in osvetljuje določen izrez jugoslovanske revolucije. Kakor Je po svoji vsebini in osnovni ideji roman nedvomno nekaj samosvojega, tako je tudi v formalnem pogledu nekaj posebnega. Cela pripoved je sestavljena iz drobnih epizod, v katerih posega pisatelj deloma v preteklost, deloma opisuje sodobnost, deloma realni, deloma pa notranji, miselni in čustve- Z razstave slovenskega učiteljišča v Trstu ni svet preganjanega človeka. Pri tem so posamezna poglavja notranje zaključena, vsa skupaj pa vendar dajo neko zaokroženo podobo in vizijo revolucije, usoda človeka v njej, ogroženost njegovega fizičnega obstoja in notranjega sveta. Seveda je reman zaradi svoje tematike, mešanja realnega in prividnega sveta, ko je zunanjih dogajanj izredno malo, težko branje, ki zahteva od bralca dobršno mero sodelovanja in tudi potrpežljivosti. Težko se bodo naši bralci vživeli tudi v psihologijo preganjanega partizana, samotnega borca v nemogočih življenjskih pogojih, v svet na nekih tradicijah narodnega izročila temelječe borbenosti in junaštva. Toda kdor bo vendarle pazljivo in s potrebno zbranostjo prebral roman, bo moral priznati, da je to vendarle veliko delo, ki mu ga težko najdemo para ne ie v jugoslovanski, temveč v evropski književnosti. Pritrdil bo točnosti ugotovitev kritika Veliborja Gligoriča, ki je v predgovoru h knjigi zapisal, da je Lalič ustvaril nenavadno živ, dinamičen in dramatičen tekst, poln različnih podob, barv in vročega življenjskega diha ter sodobnih pogledov na človekovo eksistenco: in da je izoblikoval poseben stil besede in jezik prilagodil duševnim nemirom, razplamenelim mislim, dejanjem junaka in lastnostim oseb. Roman «LeleJska gora« je torej velik in originalen tekst jugoslovanske revolucije, ki zaradi svojih posebnosti in odlik zasluži pozornost tudi slovenskih bralcev. SI. Ru. IM Milin IMIM Milil IIIII milil M Hill Ulili IIIIIIIIIIIIIIM1111111.........MIMMIlniMMIIlMIMMIMIMM...................111IIIII11II11| 11 ■ 111 ITI 1111 ■■ 1111111111111111111111111 ■ IIIIIIIIIII ■■■ 1111II1111M1111 TISMO STANEtA STAREŠINIČA Tuja gledališča v Pragi V zadnjem tednu maja je i-mela Praga v gosteh dve veliki gledališči Evrope ln sicer: Ber-liner Ensemble (Gledališče Ber-tholta Brechta) iz Berlina in Theatre de France - Odeon (Gledališče J L. Barrauta iz Pariza). Obl gledališči sta s svojimi u-metnišklmi stvaritvami vzbudili v kulturnih ln gledaliških krogih Prage veliko zanimanje in odviz. Nemogoče je na kratko opisati komentarje in kritike, vendar mislim, da sta ti dve evropski gledališči vredni, da se ob njih gostovanju nekoliko seznanimo. Berliner Ensemble je bil gost Narodnega Divadla. Igral je v hiši Tilovega gledališča in imel na sporedu v enem tednu kar štiri dramska dela, in sicer: Brechtovega «Artura Uja«, Brecht - Weillovo »Beraško o-pero«, Shakespeare - Brechtovega «Koriolana» in Brecht - Weil-lovo »Malo mesto Mahagoni«. Praška kritika podčrtava, da je Berliner Ensemble izpolnil pričakovanja ln nudil Intenzivni teaterssi užitek, kakor pred sedmimi leti, ko je gostoval z »Materjo Courage« in «Galllejem». Posebno pohvalno se kritika izraža o «Arturju Uju« in «Korio-lanu«, medtem ko se «Mesta Mahagoni« skoraj ne dotika. »Beraško opero« pa zelo kritizira, češ da je zastarela postavitev m razpoke so v njej preveč vidne, da bi mogla zadovoljiti okus Prage. Pri tem omenja nekdanjo izvedbo mojstra Burjana in pa filmsko interpretacijo. Vsekakor Je zanimiva izvedba «Arturja Uja« (drama, ki je tudi brechtovsko dobro napisana), kjer nam avtor prikaže Hitlerjev vzpon in njegovo moč skozi prizmo cvetličarskega tru-sta. Nacionalsocialisti napredujejo z gangsterstvom. V igri se sijajno prepleta bestialnost s smešnostjo in groza s komiko. Propala nizkost stopa na vzne-šeno vzdignjenih kotumih toda izza vsega se vrinjajo trenutki golega gangsterstva. Na praznem odru, politem s krvjo, v naglem tempu, ob zvokih vulgarnih motivov godbe, Je uspelo Berliner Ensemblu ustvariti e-no strašnih tragedij — toliko bolj zato, ker smo to tragedijo razen mlajše generacije vsi preživljali nekoč zares. Ekkehart Schall igralec velikih kvalitet je igral naslovno vlogo Uja. Ustvarjal je s pravo Brechtovo pristnostjo, od mojstrskega klovna kot Chaplin do naj-podlejšega zločinca. Isti igralec je igral Shakespearovega Koriolana, ki ga Je predelal za Berliner Ensemble B. Brecht. Nepozabna ostaja scena boja pred obzidjem. Prvič se mi je zgodilo, da sem na odru videl boj kot boj a ne komičen vložek. Stilizacija boja je bila popotnem* prepr4Sl(j4va in umet- niško dognana. Zlobni jeziki celo trdijo, da to so pač Nemci, ki to obvladajo. Vsekakor Je Berliner Ensemble potrdil s svojimi nastopi v Pragi, da spada med prva gledališča današnje dobe. Theatre de France - Odeon je gostoval v Divadlu E. F. Burla-na z Breckettovo «Oh, les leaux jours« («Oh, ti krasni dnevi«). člana gledališča Odeon iz Pariza Madeleine Renaud in Jean Luis Barrault sta znani gleda- liški Imeni. Skupno delata že od 1936. Bila sta člana Comedie Frangaise od 1940 do 1946, nakar sta ustanovila svoje gledali-če, v katerem doseže Barrault višek v Shakespearovem Hamletu. Po veliki turneji v ZDA in Kanadi sta oba postavljena na čelo Theatre de France - Odeon, iz katerega skuša Barrault narediti živo, na mladino orientira- STANISLAV STAREŠINIČ (Nadaljevanje na a. strani) Slovenski muzikolog dr. Dragotin Cvetko je znaten del svoje znanstvene dejavnosti posvetil raziskovanju o Gallusu. Pri Slovenski matici je izšla njegova knjiga Jaco-bus Gallus Carniolus. Avtor v tej knjigi kritično deveti j uje Gallusovo življenje, njegov stil in izraz ter vrednoti prispevek, ki ga je skladatelj umetniško in razvojno dal x evropsko glasbo druge polovice 16. stoletja in v njeno nadaljevanje. (Prav pri nas je ime Gallusa dobro poznano po komornem zboru, ki naši ime enega najpomembnejših evropskih glasbenih ustvarjalcev 16. stoletja in največjega skladatelja slovenske glasbene preteklosti.) Cvetkovo knjigo jc poleg nekaterih drugih Slovenska matica izdala v počastitev svqje stoletnice Prfni orš JcT "dne vnlk — 4 — 13. junija 1965 Le polagoma padajo pajčolani ::::::::: OgrinjaI° ali burnus ni nosa, temveč znamenje ponižanja ženske - Pobor-nice so osvoboditev Arabk so bile povečini tujke - Iniciacija nad osemletnimi deklicami, da bi jih s tem «obvarovali vseh skušnjav* - Knjiga prof. F. Rabet Dolga tisočletja ni pravzaprav svet nič vedel o tem, kakšne so arabske ženske. Popotnik, ki se je mudil v katerikoli arabski deželi, ni imel priložnosti videti nobene ženske. Tiste bele postave, ki so popolnoma zakrite hodile po ulicah arabskih mest od Ma-rakeša do Sane in še do Bagdada, so sicer bile za vsakogar nekaj navadnega, toda niso izdajale, kaj se v resnici skriva pod belim ogrinjalom. Arabske ženske so s tako nošo le izpolnjevale strogo zapoved korana, ki veleva, da se morajo vse ženske «od rane mladosti pa vse do pozne starosti pokrivati, da se tako o-branijo pred skušnjavo, in da obenem tudi drugih ne zapeljujejo vanjo.« «Prerok, ukaži svojim ženam in hčeram, ter ženam svojih vernikov, da se zakrijejo pred pogledom tujcev!« Potemtakem bi se morale vse muslimanke zakrivati. Vendar pa to le ne velja povsod in je v resnici ponekod precej drugače. V Indoneziji, na primer, kjer so muslimani najgosteje naseljeni, niso ženske nikoli, vsaj na splošno, skrivale svojega obraza za pajčolanom. Tudi ženske v črni Afriki so to le v zelo redkih primerih počenjale. Pač pa so bile v tem Arabke stoletja pravcate sužnje ogrinjala, burnusa ali pajčolana. Izjemo tvorijo ženske iz nomadskih plemen — beduinov. šele z višjim družbenim razvojem, ko je družba zavrgla stare tradicije in se je modernizirala, je tudi ogrinjalo, burnus ali tudi pajčolan, padel. Saj je bilo to dejanje najočit-nejše znamenje ženske emancipacije. Pajčolan namreč ni nekaka narodna noša, kot bi morda kdo utegnil misliti, marveč le najvidnejši znak razlikovanja. In to je vsekakor mnogo bolj razširjeno kot pa oblačilo. Resda tako ogrinjalo varuje, izolira in žensko nekako pomirja, hkrati pa tudi jasno kaže, da je ženska odvisna od moškega, da je lastnina moškega : najprej očeta, potem pa moža. Dokazuje tudi, da je žen- tluiMiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimtiiiiiiifiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii KRIŽANKA r r T r r 6 ), r 'a 9 10 11 12 Ll iT" w a 16 a 17 18 a 13 20 ‘ i Ji a 22 j ~i 23 N ' a 25 9 27 28 j s 29 1 I 30 LJ 1 32 33 j (34 n L S 36 • - • ■ ITI 38 39 J — - i • g I60 mu.' m 42 'j L l 1 U g 63 r 64 I «, /! L lJ g 66 l 4? ' « 1 r n E — ■ !rr-r' r EL — - - VODORAVNO: 1. ploskanje, 7. stopica iz enega poudarjenega in dveh nepoudarjenih zlogov; 13. ognjeniško žrelo, 14. velik industrijski objekt, 15. odlični francoski skladatelj (Maurice), 16. nestrupena orjaška kača, 17. avtomobilska oznaka Trsta, 18. kopno, obdano z morjem, 19. ime slovenskega pesnika Jenka, 20. čar, prelest, 21. čas brez vojne, 22. oblika rastlinskega plodu, 23. gumijasti obroči za avto, 24. kratica za »akademski klub«, 25. miren, ravnodušen človek, 26. ameriška denarna enota, 27. glavno mesto Uzbeške SSR, 29. električno nabiti delci atoma, 30. naprave za kajenje, 31. alpski vrt, skalnjak, 34. obrežje, 36. mrtvak, 37. kemični znak za mazurlj, 38. o-rodje za piljenje, 39. del imena predsednika republike Mehike, 40. romunska denarna enota, 41. kubanski zunanji minister (Raul), 42. obrtnik lesne stroke, 43. slovenski namiznoteniški igralec, 44. pijača starih Slovanov, 45. stran neba, 46. znameniti italijanski renesančni pesnik (Torquato), 47. slovenski kipar, ki živi v Beogradu (Lojze). 49. vodja grških partizanov, 50. pristanišče v Maroku, ki ga Je pred leti razdejal potres, 51. zemljevidna knjiga. NAVPIČNO: ,1. skupina leč, ki daje slike brezbarvnih robov, 2. koledar s podobami, 3. posoda za umivanje, 4. očka, 5. ovenel, 6. kemični znak za cirkonij, 7.’ do-liv, 8 reka, ki teče skozi Shakespearovo rojstvo mesto Strat-ford, 9. mongolski vladarski naslov, 10. avtomobilska oznaka Turčije, 11. Nazorjeva pesniška zbirka, 12. svetovni šahovski prvak pred Capablanco, 14. reka v vzhodni Srbiji, 16. železov kršeč, 19. ameriški pisatelj biografskih romanov (Irving), 20. nakodrana tkanina, 22. travnata planjava v Rusiji, 23. sodarsko orodje, 25. morska pošast v grški mitologiji, 26. pismo, J8. paličica za klobaso, 29. desni pritok Donave na Bavarskem, 31. ogrski vladar iz 9. stoletja, 32. ameriški filozof in esejist (Ralph Waldo), 83. skrivnost, 34. vitezov služabnik, 35. življenjeslovec, 36, gora severovzhodno od Splita, 39. avstrijski skladatelj operet (Franz), 40. divji grm, 42. japonska filmska igralka (Yoko), 43. ime avtorja »Kapitala«, 45. stena, 46. kradljivec, 48. romanski spolnik, 49. primorska rečenica. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. aktovka, 8. damast, 14. premier, 15. grinta, 16. narek, 17. Ik, 19. orkan, 20. Ivan, 21. Oslo, 33. kava, 24. Can, 25. Tatari, 27. Ren, 28. ar, 29. resor, 30. spaka, 32. pik, 33. ti, 34. ton, 35. Krems, 37. Enare, 39. DK, 41. val, 42. telega, 44. nav, 45. Akis, 47. peta, 48. lama, 49. dekor, 51. Si, 52. kipar, 53. eta-min, 55. starost, 57. ranina, 58. točajka. NAVPIČNO: 6. K(ristan) E (tbin). ska izločena iz družabnega življenja, iz družbe vobče. Ko Arabka sname in odvrže ogrinjalo ali burnus, Ima zanjo to velik pomen. Ni zgolj to, da pokaže svoj obraz, ki je izvečine zelo prikupen In lep, temveč pridobi s tem svojo osebnost, svoje človeško dostojanstvo, ki se ga prej ni niti prav zavedala. In prav zaradi tega je pomenilo to v deželah, kjer so odpravili žensko ogrinjalo, burnus ali pa samo pajčolan, pravcato revolucijo, če samo pomislimo na posledice, ki jih je imela reforma, ki jo je uvedel v Turčiji Ke-mal Ataturk. Pajčolan pa je poleg tega tudi verski in kulturni simbol, zaradi česar je potrebna pri nastopanju zoper njega tem večja previdnost. Pobornice za osvoboditev Arabk pač ne smejo omalovaževati vrednot a-rabskega naroda. Značilno je, da so bile najbolj vnete pobornice ženskega gibanja v arabskih deželah bodisi tujke ali pa Arabke, ki so se vzgajale in šolale na Zahodu. Značilno je, da je bila prva arabska država, ki je odpravila ogrinjalo Egipt. Kmalu je Egiptu sledil v tej reformi Libanon. Brez dvoma se je to zgodilo zaradi tega, ker je v tej deželi močan vpliv zahodnjaških struj. Hitreje in lažje se izvede taka reforma v mestih kot na podeželju. Težko si moremo predstavljati, v kakšnem suženjstvu še živi večina arabskih žensk. Večidel svojega življenja prebijejo v vzdušju nenehnega zatiranja. So jetnice v kletki tradicij, šeg, navad in verskih predpisov. Se dandanašnji je arabska ženska popolna sužnja moškega. Vsaj v družinskem krogu. Z njo ravna moški kot z manjvrednim bitjem. 'Kot je na ..primer barbarska navada iniciacije, ki jo ponekod izvajajo nad komaj osemletnimi deklicami. In to zgolj zaradi tega, da bi tako ublažili njeno poželenje in jo s tem obvarovali vseh skušnjav, ki bi jo utegnile kdaj pozneje zavesti na stran pota. Želja, da bi za vsako ceno ohranili dekliško čistost vse do poroke, dosega včasih naravnost nenavaden obseg. Ta ((deviška obsedenost« je včasih malenkostna in neumna. So matere, ki v bojazni, da ne bi utrpela nijih hčerka kake okvare, čeprav neznatne, ji ne dovolijo nobene igre. Ne igranja košarke ne kakršne koli telovadbe. Posebno ne pu- stijo, da bi dekletce teklo. Potem poroka mladoletnih deklet. Saj niso redki primeri, da starši obljubijo svojo, komaj nekaj mesecev staro hčerko kakemu svojemu prijatelju. Kljub temu, da je razlika v letih ogromna. In tako pride potem do tragedij. Preteklo leto so ugotovili 175 samomorov med alžirskimi dekleti. Raje so si vzele življenje, kot bi se poročile z moškim, ki so jim ga izbrali starši. Prezirana in, hkrati zaželena, vedno manjvredna, je Alžirka predmet, nekoliko drugačen sicer od drugih predmetov, toda je vsekakor vredna manj od moškega. V svoji knjigi ((Alžirska žena« piše Fadela M. Rabet, Alžirka in profesorica ter novinarka : . ((Razmere, v katerih živijo Alžirke, so še vedno zelo hude. Še vedno je segregacija spolov. Ženske zapirajo, v prepričanju, da ne more biti nobena ženska svobodna in obenem tudi poštena. Nerazumljivo kolebanje moških med zahodnjaškim modernizmom in bolj ali manj fevdalnim kon- IV1 uslimaiisk i ženski, zaviti v belo tradicionalno arabsko oblačilo, ki mu pravijo burnus servatizmom. Trajnost zakonske zveze brez svobodnega pristanka obeh zakoncev in seveda brez ljubezni, porok, ki so jih izvečine sklenili starši. Skoro popolna nepismenost žensk, zaradi česar sploh ne prihajajo v poštev pri vodenju javnih poslov...« In to kljub temu, da so se leta in leta mnoge ženske bojevale za osvoboditev svoje domovine skupno z moškimi in so pri tem mnogo pretrpele. Lahko si mislimo, kako je šele tam, kjer osvobodilnih bojev ni bilo... S. A. iiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiniiniiiuiminiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŽIVLJENJSKA POT IGRALCA PETRA 0 T00LA Kljub uspehom v filmih je ostal zvest gledališču Angleški filmski igralci začnejo večinoma svojo kariero pri gledališču. Tako je tudi s Petrom 0’Toolom in Richardom Burtonom, ki sta zelo ignap^ iz jjgpjih vlog v filmu «Beckett in njegov kralj« in seveda vsakdo posebej tudi j iz vlog v filmih ((Kleopatra« in «-Lawrence Arabski«. Med Angleži pa sta bila oba še prej dobro znana po svojih vlogah v ((Hamletu«. Seveda pa si je Burton zatem pridobil še največ «slave», ko se je zaljubil v Liz Taylor in jo tudi poročil. Peter OToole je sedaj star 32 let in je Irec po rodu. Podobno kot Burton je v mladosti živel v revnih razmerah in je tudi o-pravljal razne poklice. Danes pa zasluži po 350 milijonov za vsak film ter ima še delež od dobička pri vseh filmih; To je zanj, ki je živel v bednem londonskem okraju, res bajna vsota (no, Sophia Loren zasluži kar po pol milijarde in tudi ne izvira iz bo- SRBiANJE S KAMUOEVO „HČERKei ATEIjO JC ZJIMU vzbudilo novo UPANJE NA REŠITEV . OBENEM Sl JE TUDI POSADKA HELIKOPTERJA PoD VOOSTVi OBLJUBILA JIMA JEftjMOČ PBi BESU Z otoka Lovcev NA SLAVE, KI MU JE VLADAL KRVOLOČNI KBAL3 ThNTALA^V Po*UMNEGA NA - Rednika Toma BARlSA.miZA-devala/m ju Reši____ niM teters iw /Stela, sta sc POČASI VRAČALA V VAS______ Dimu je nenadoma Sinilo v SLAVO , DA BI IZKORISTIL pri- S£‘t*9sr,'*JS’®eaw'‘- z dekletom, a JE PREGNAL to MIS£l_. V VASI SO JU LOČJU ŠE PREOEN STA SE Mogla Dogovoriti o begu____ NE BOJ se Govoriti, saj ne razume najinega jezika! ©H-.-FECTtoZNo/ predaleč je že, da bi mu MeDTEM JB HEJ-IKOPTER PRISTANIŠKE POLICIJE PRILETEL. V BLIŽINO OTOKA IČAI.__ gate družine!), Sam pravi, da kar ne more verjeti, kako je obogatel in kako je prišlo s slavo na kupe denarja. Sedaj ima vilo v Hšfnstdadu, avto znamk®., JMlls ,, Rijoče, mnogo slik slavnih slikarjev ter ljubečo ženo ' ib dva otroka. OToole se je rodil _v_iidki jia; sici Connemare in v začetku vojne se je njegova družina preselila na Angleško. Oče ga je poslal na deželo, k nekemu župniku, da bi ušel nemškim bombam in da bi se laže nasitil. Postal je strežnik in je hodil v šolo k nunam Ko mu je bilo 13 let, je zapustil šolo, da bi pomagal družini. Najprej je pripravljal v nekem skladišču zavoje, potem pa je postal sluga pri nekem časopisu. To je pomenilo zanj že velik napredek, saj je prišel v stik z mnogimi ljudmi in se je tudi mnogo naučil. Dolgo v noč je ostal v uredništvu in bral vse, kar mu Je prišlo pod roko. Ko mu je bilo 17 let, je šel služit vojsko v mornarico in so ga dodelili na neko podmornico, kjer je preživel dve zelo žalostni leti vojaškega življenja. To življenje mu namreč ni prijalo in ko so ga poklicali k vojakom, je dejal, da mu vest ne dopušča, da bi se odzval. Ko pa so ga postavili pred izbiro, ali naj gre delat v rudnik ali pa v zapor, se je končno vdal. Po odsluženem vojaškem roku je zmagal na natečaju za štipendijo za sprejem na kraljevsko akademijo gledališke umetnosti in začel nato nastopati v manjših vlogah v Old Vicu, nato pa je prepotoval vso Anglijo z malimi gledališkimi družbami, dokler mu ni leta 1959 uspelo nastopiti v vlogi Hamleta ter so ga priznali »za najboljšega igralca leta«. Pred tem.pa je nastopil v 73 komedijah, v katerih je skoraj vedno igral vlogo kakega starčka. OToole pravi, da je zelo težko igrati na angleških deskah, ker je, občinstvo zelo gledališko izobraženo in natančno, ter se mu ploskanje kaj rado in kmalu sprevrže v zasmeh in krute pripombe Mnogi gledalci namreč često bolje poznajo Shakespea-reja kot igralci sami. Tako je nekoč Richad Burton igral v nekem londonskem gledališču vlogo Hamleta. Pri tem je opazil v parterju nekega starega gledal ca, katerega ni niti takoj prepoznal in ki je sledil vsakemu stavku posebej: vsakikrat ko je Burton odprl usta, jih je tudi stari gospod in je ponavljal besedo za besedo in zlog za zlogom. Bil je Winston Churchill. Ko je bil odmor, je šel obiskat Burtona v njegovo sobico, mu čestital k igri, a ga hkrati vprašal, zakaj je menjal stavek v besedilu. OToole pravi, da Je bilo gledališče zanj stroga, a koristna šola. Po njegovem mnenju bi malokateri ameriški filmski igralec vzdržal do konca prvega dejanja, na katerem koli angleškem gledališkem odru. Ameriški igralci so lepotci, dobričine, veseli ljudje, a po OToolovem mnenju jo med njimi le maloresnlčnih umetnikov. Seveda to ne pomeni, da OToo-l-i zaničuje kino, saj mu r linaša lepe denarce. Toda naj večja napaka Hollywooda je, da gle- dajo predvsem na zunanjost in postavo igralca. Angleški igralci niso lepi, so pa sposobni in resni in imajo za seboj resno gle- kje UTOoiu nasmehnila po uspehu v ((Hamletu«. Poklical ga je znani Sam Spiegel, _ da bi ga preizkusil za kaEo Vlogo v filmu «Lawrence Arabski«. Ko pa •mu Je rekel, naj sleče jopič, da bi igral neki prizor, mu je padla iz žepa steklenica whiskyja, kar je vse pokvarilo, in tudi prizorček ni Spieglu ugajal. Toda režiser Davi Lean je vztrajal, naj dajo OToolu glavno vlogo in ko sta Marlon Brando in Albert Finney to vlogo odklonila, je končno prepričal Spiegla, da jo je poveril OToolu. S tem pa sta prišla tudi denar in slava. Kljub uspehom v filmih pa se OToole ni odrekel nastopom v gledališču, pa čeprav se mora včasih odreči lepemu številu milijončkov. Igralec pravi, da se mora za svoje uspehe predvsem zahvaliti svoji ženi Sian Philips, ki je iz Walesa, kjer so ljudje zelo iskreni in vedno povedo v obraz, kar mislijo, žena ga vedno pohvali, ko dobro igra, mu pa tudi odkrito pove, ko njegova igra ne zadovolji. Tako je vedno dovolj kritičen proti samemu sebi in se ne prevzame, kar je po OToolovem mnenju najslabše za vsakega igralca. Kratke zanimivosti ★ VIA VENETO V ZATONU Vsi tisti, ki so videli film ((Sladko življenje«, se prav dobro spominjajo rimske Via Veneto, ki je znana po svojem nočnem življenju in po zapravljivosti raznih bogatinov ter filmskih zvezd in zvezdnikov. Prejšnja leta so ri kateri izmed teh ljudi vsak večer redno opolnoči prihajali tja, da so odigrali “na tem velikem odru svojo vlogo protagonistov svetovljanske kronike« pred občinstvom, ki je bilo vedno očarano in pripravljeno na aplavz. Via Veneto je bila v svetu po Fellinijevem filmu tako znana, da so jo mnoge potovalne družbe od švedske do Amerike vključevale v rimske turistične obhode skupno s Pantheonom in s prehodom med podrtinami rimskega Foruma. Kdor je hotel videti «nesmrtne oči in obraze« igralcev in igralk, ki jih je vsak dan srečaval v ilustriranih tednikih, je samo šel tja v Via Veneto, se usedel za mizico, naročil kavo, »coca-colo« ali kaj boljšega, pa jih je imel pred seboj kot na odru. V Via Veneto so se pojavili Brigitte Bardot, perzijski šah, pokojni Faruk, Bergmanova, ko je zbežala iz Ho!lywooda iz ljubezni do Rossellinija, bivši predsednik Truman, ki je prišel v Rim na počitnice s svojo ženo, Liz Taylor s takrat zelo slavnim Mikom Toddom itd. Toda v zadnjih letih je nastalo za Via Veneto razdobje propadanja. Zadnji par, ki je dvignil mnogo prahu, sta bila lepa Liz in Richard Burton za časa snemanja ((Kleopatre«. Takrat je ta par predstavljal pravi škandal, o katerem se je mnogo govorilo, toda čas polagoma zaceli vse rane in prežene tudi vsa obrekovanja. V Via Veneto je ostala od prejšnjega sijaja samo še zunanja podoba, to je mizice in stoli, razporejeni v treh vrstah, velike svetilke in pestri baldahini, ki spominjajo na plažo. Zato jo Američani tudi imenujejo ((Homa beach«. K tem mizam sedajo sedaj samo še turisti, ki jih vodijo po nočnih obhodih Rima po fiksni ceni, ter manj pomembne osebnosti, ki upajo, da jih bo še posnel na svoj film kak leteči fotograf. Slava je torej na tem svetu zelo kratka. fr- SPREJEM BREZ VISOKIH PET Vojvoda Pozzo di Borgo je priredil v Parizu v svoji lepi palači monden literarni sprejem, na katerem so predstavili knjigo ((Zgodovina navad«, ki jo je napisal pisatelj Boucher. Ob tej priliki je vojvoda priredil tudi izreden mimohod: najbolj slavni pariški modeli so razkazali zelo stare in izredno redke noše. Zato so se vsi pulili za vabila. Pogoj za vabilo pa je bil za ženske, da ne smejo priti s tankimi visokimi petami, kar je bilo še posebno poudarjeno na vabilih s tem, da je bil narisan na njih ženski čeveljček z visoko peto, prečrtan križem z rdečim svinčnikom. Bilo je mnogo neugodnih komentarjev, toda vojvodinja di Borgo je dejala, da ji je njen parket zelo pri srcu. fr STARINE NE GREDO VEČ V DENAR Antikvariat preživlja precejšnjo krizo in trgovina s starinami gre precej slabo. Nekoč a še pred malo leti so razni evropski plemenitaši stikali po vsej Evropi za starinami in niso skoparili pri izdatkih. Toda sedaj je nastala v Evropi kriza in nihče noče več kupovati starin, ki so stale tudi do 10 milijonov. Dva znana starinarja, eden francoski, drugi italijanski, sta si iztuhtala novo sredstvo, ki naj hi privabilo kliente. Tokrat se obračata predvsem na ameriške milijarderje. Začela sta jim prodajati kitajske pagode, za katere imata vsa zagotovila, da so Izvirne. Iskat jih namreč hodita kar na kraj na podlagi redne pogodbe, ki je bila sklenjena med pekinško in pariško vlado, ko je bilo govora o kulturnih izmenjavah. Pagode plačujeta v cenjeni valuti, sta zraven ko jih razstavljajo in jima .je na razpolago specializirana skupina delavcev. V Ameriki plačujejo sedaj za stare kitajske templje in hiše zelo'Ve1ilW*'viWtč(!' Ravni kralji*petroleja in gume se čutijo zelo srečtie, ČE lahko pokažejo goštrom kako pagodo, ki je komaj prišla iz Kitajske, in so jo postavili blizu svojega plavalnega bazena,. ., , __, „ fr LJUBEZEN IN ATOM Tehnika je vsekakor zapostavila poezijo. V zadnji izdaji angleške enciklopedije je posvečenih trinajst strani besedi «atom», ena sama stran besedi «ljubezen». V izdaji 1935 so posvetili atomu samo tri strani, ljubezni pa enajst. Ali je to znamenje novega časa? fr ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST V New Yorku prodajajo vzorce koškov za odpadke papirja, ki bodo gotovo zanimali kakšno poveljstvo oboroženih sil. V košu je električni motorček, ki avtomatično raztrga v ozke in nečitljive trakove vsak papir in dokument, ki ga kdo vrže vanj. Stvar najbrž zanima tudi vohunsko in protivohunsko službo. fr OČALA ZA UŠESA 17-letni Američan, Ralph Hotchkiss po imenu, je iznašel posebna očala, ki pomagajo slepcem, da vidijo s svojimi ušesi. Posebne prizme, ki jih namestijo na očala, odbijajo svetlobo predmetov, pred človekom, in sicer na dveh fotoelektričnih celicah, katerih žarki prečijo očala. Glasovi, ki se pri tem sprožijo, se prenašajo na slušalke na ušesih, tako da se slepec vedno zaveda predmetov, to je ovir, ki so pred njim, seveda pa ne sme biti tudi gluh. Veljaven od 13. do 19. junija OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ker boste precej muhasti, boste zelo zapletli svoje čustvene odnose. Zdelo se vam bo, da vas ne more nihče razumeti in boste zato nezadovoljni. Nasprotno pa boste Imeli uspehe v družabnem življenju in boste vzbujali občudovanje vseh. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Čustveno življenje postaja vedno bolj globoko. Ta teden boste v družbi novih oseb, videli pa boste tudi neke svoje «stare ljubezni«. Cas je tudi ugoden za sklepanje novih prijateljstev, toda. imejte malo prijateljev a dobre. DVOJČKA (od 21 5. do 20. 6.) Zašli boste v družbo številnih prijaznih oseb. Z ljubljeno osebo se boste dobro razumeli in napravili z n.jo neke nove načrte. V družini je treba biti zelo pozorni in velikodušni. Na delu se ne smete prepustiti svoji jezljivosti. RAK (od 21. 6. do 22 7.) Vaš čustveni položaj se polagoma zbol.jšu.je. Planeti vas bodo zaščitili in vse se bo pojasnilo. Pazite na svojo zunanjost. V družini utegnejo nastati nesporazumi. Na dolu ali v poslovnih zadevah nadaljujte po začrtani po«. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Bodite bolj velikodušni z ljubljeno osebo, le tako se bodo popravili med vama odnosi. Pazite tudi, da ne boste vzbujali ljubosumnosti. Razni činitelji dobro vplivajo na vaše prijateljske zveze. Na delu bo treba pojasniti neki sporazum. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V ljubezni so nastali neki nesporazumi a sedaj jih boste lahko pojasnili in poravnali spor. Seveda bo treba pri tem nekaj dobre volje. Odnosi s prijatelji bodo izvrstni. Na delu bodite nekoliko ool.j elastični in ne zaostrite še bolj nekega spora. TEHTNICA (od 23. do 23. 10.) Doslej ste se z ljubljeno o-sebo dobro razumeli, toda sedaj uteg-jo nastati nesporazumi in spori zaradi nekega izzivanja. Pazite, da se ne bo spor še bolj poglobil. Ne zahajajte prepogosto v družbo, ki bi vas preveč zaposlila. ŠKORPIJON (od 24. do 21. 11.) Položaj je izredno ugoden za srčne zadeve. Imeli boste neki osebni u-speh ter boste zado-čustvi, ki jih boste vzbudili pri drugi osebi. Pazite na svoje družabne odnose in Jih stmlno gojite. Na delu utegnejo nastati spremembe. kega spora. TE voljni s STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Vaše življenje bo zelo pestro. Mnogo oseb vam bo kazalo naklonjena čustva. Glejte, da pravilno izberete. V družini bo treba rešiti neka vprašanja, ki bodo terjala mnogo potrpežljivosti. Ne postanite živčni zaradi nekega pisma. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Tudi ta teden bo povzročil nekoliko zmede v vašem čustvenem življenju. V vaše odnose se bodo vmešavale tretje osebe; ali pa vas bo presenetil neki obisk. V družinah bo položaj ugoden. Treba bo rešiti neko domačo zadevo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Boste v družbi oseb, ki vas zelo zanimajo in pri tem utegnejo nastati romantična čustva. Uveljavili se boste med pri-jatelji in v družabnem življenju. Tudi v gospodarskih zadevah ali na delu bo ta teden zelo aktiven, v----^ RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) To je čas, v I ] katerem boste lahko y ugodili svojim dolgo / zatrtim čustvenim željam. Zato boste pozabili na vse preteklo duševno trol.jen.je. V družini boste morali pojasniti neko zadevo, ki je doslej povzročila spore. Na delu vse dobro. jmt*. _ pil*/ Wm mHBm r.. . ..*_ . ssssSs*. .^Kv.v.v.v.v.v.v.'. L TEDEN V preteklem tednu sta tržaški občinski in deželni svet nadaljevala s svojimi sejami. V občinskem svetu se je nadaljevala diskusija o letošnjem proračunu. Med tem je občinski svet sprejel ostavko socialističnega svetovalca dr. Se-nigaglie, mesto katerega je zasedel socialistični svetovalec Attilio Mocchi. Med diskusijo 0 proračunu so nekateri komunistični svetovalci ostro kritizirali delovanje občinske uprave in predloženi proračun, postavili pa so tudi konkretne predloge. Tako je svetovalka Burlo predlagala, naj bi občina poskrbela za obvezen obisk otroških vrtcev. Med diskusijo je obširno govoril o raznih problemih tudi socialistični svetovalec Hreščak, ki se je med drugim zelo zavzel za rešitev perečih vprašanj kmetijstva in za uveljavljenje narodnih pravic slovenske skupnosti. Deželni svet je med drugim odobril zakonski osnutek o soudeležbi dežele pri delniški družbi Autovie Venete, predsednik deželne vlade dr. Ber-zanti pa je poročal o obisku v Sloveniji in na Koroškem.. Dejal je, da je glavni namen teh obiskov poglobitev medsebojnega spoznavanja in ustvarjanje pogojev za obojestransko sodelovanje in skupni napredek v mirnem sožitju med sosednimi narodi. Vladni komisar dr. Mazza je objavil dokončne podatke o razdelitvi denarnih sredstev iz sklada za Trst za leto 1965. Med drugim je določil, da se iz sklada dodeli Javnim skladiščem 2 milijardi lir za kritje primanjkljaja in prispevek za zboljšanje pristaniškega prometa. Za razna javna dela je odobril sklad 450 milijonov lir, iz katerega bodo podeljevali posojila zasebnikom za gradnjo stanovanjskih hiš. Za javna dela v pristanišču, ob morski obali itd. je določil nekaj nad 1 milijardo lir, združenim bolnišnicam skoraj 4 milijarde lir. Zaradi «bele stavke« financar-Jev je bil velik zastoj v pošiljkah, kar je povzročilo ogromno škodo zlasti špediterjem in raznim podjetjem. V Kulturnem domu je bila v nedeljo zaključna prireditev o-trok iz vseh osnovnih šol s Tržaškega, ki je lepo uspela in so jo morali ponoviti včeraj popoldne. Prav tako je bil v Kulturnem domu v četrtek koristen in spodbuden nastop mladih članov Eksperimentalnega gledališča, ki so prikazali Plau-tovo komedijo Menehni in s tem dokazali svojo požrtvovalnost, pogum ter igralski smisel. Prosvetno društvo «S. Škamperle« pri Sv. Ivanu je imelo svoj občni zbor in za predsednika je bil ponovno izvoljen Niko Škamperle. To razmeroma mirni volilni kampanji, za kar je bilo deloma vzrok tildi slabo vreme, ki je trajalo skoro vse dni preteklega tedna, bo danes in jutri nekaj nad 100 tisoč volivcev z Goriškega izbiralo svoje upravitelje za bodočih pet let. Občinske volitve so po 22 občinah izmed 25, volitve za pokrajinski svet pa po vseh občinah. Podrobnosti o volitvah prinašamo na drugem mestu. Vkljub slabemu vremenu je V nedeljo popoldne dež toliko prenehal, da je omogočil izvedbo drugega kulturnega obmejnega srečanja, ki so ga pripravili domači prosvetarji pod okriljem SPZ v Sovodnjah. Prireditve se je udeležilo precej domačinov in rojakov iz sosednjih krajev z obeh strani meje. Zbrane so pozdravili kulturni predstavniki z obeh strani meje ter pri tem poudarili soglasno hotenje Slovencev ob meji za vsestransko sodelovanje, ki naj bi prišlo še posebno do izraza na kulturnem področju. Sledil je pevski koncert zborov iz Šempetra, Dornberka in Mirna ter iz Štever-jana, Dola-Poljane in Ronk. Sodelovala je tudi godba na pihala iz Anhovega. Preteklo sredo je imela šola Glasbene Matice v prosvetni dvorani v štandrežu lepo uspelo produkcijo ob zaključku letošnjega šolskega leta, ki je že tretje. To se je F 'znalo tudi pri kvalitetnejši izvedbi, pri kateri so sodelovali tudi gojenci glasbene šole iz drugih krajev na Goriškem, številno občinstvo, ki je za to priliko do kraja napolnilo dvoranico, je pozdravil vodja šole prof. križmančič, ki je izrazil tudi željo, da bi se obnovil otroški pevski zbor v štandrežu in da bi take zbore ustanovili tudi po drugih slovenskih krajih. V četrtek je bila podobna glasbena produkcija tudi v prosvetni dvorani v Sovodnjah. ki je prav tako lepo uspela in je številno občinstvo z zani manjem in odobravanjem sledilo dobremu izvajanju mladih umetnikov. Nastopil je domač godbeni ansambel in pn briški godbeni kvintet, kar je produkcijo še bolj poživelo Povabilu predsednika repub- like Saragata za srečanje županov v Rimu, sta se med go-riškimi župani odzvala tudi slovenska župana Jožef Ceščut iz Sovodenj in Andrej Jarc iz Doberdoba. Predsedniku sta preteklo nedeljo izročila pozdrave svojih občanov in gori-ških Slovencev na splošno, za kar se jima je predsednik Sa-ragat toplo zahvalil. Pretekli četrtek so razdelili nagrade za najboljša razstavljena dela dijakom slovenske strokovne in nižje srednje šole ter učiteljišča o Gorici, ki so jih prejšnji teden razstavili v svojih šolskih prostorih ter si jih je ogledalo lepo število staršev in drugih obiskovalcev. Med temi je bil tudi jugoslovanski konzul Jože Gačnik iz Trsta s soprogo, ki je poklonil za najboljše učence tudi nekaj knjig. S tem se je zaključil pouk na srednjih šolah in se bodo nadaljevali samo izpiti. Pouk na osnovnih šolah pa se bo prihodnji teden še nadaljeval zlasti v prvih dveh razredih, kjer bo tra-;al do 23. t. m. Z avtobusom podjetja Sergas Krožno potovanje po naši deželi Pokrajinska turistična ustanova sporoča, da bo avtobusno podjetje bergas z 19. junijem uvedlo poseo-no krožno poiovanje z uaobmm avtobusom po deželi Furlanija — Julijska krajina. Potnike bodo sprejemali samo na odseku Trst-Tržič. V izletu so med drugim vključeni: Redipuglia, Sagrado, Gorica, O-slavje, Oapriva, Čedad, Tricesimo Videm, Palmanova, Oglej in Gra dez. Odhod iz Trsta bo ob 7.50, povratek pa ob 23.25. Cena za izlet (brez hrane in pijače) iz Trsta bo 2.300 lir. Govor socialističnega svetovalca Dušana Hreščaka v tržaškem občinskem svetu V proračunu ni nobene postavke za kmetijstvo V tržaški občini skoraj polovica celotne kmetijske proizvodnje v pokrajini Upravičene pritožbe kmetov - Konkretni predlogi, ki jih je treba upoštevati PRED RAZLAŠČEVANJEM ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO NAFTO VODA Naftovod ne bo prinesel in prinašal nobene koristi našemu gospodarstvu Zgovorni podatki - Koliko bo zaposlenih - Potrebna temeljita proučitev številke in podatki, ki so bili doslej objavljeni v zvezi z načrti za izgradnjo naftovoda Trst-Ingolstadt, govorijo o milijardah investicije, o desettisočih zaposlenih pri gradnji in podobno. Brez dvoma bi nova delovišča predstavljala poživitev tržaškega gospodarstva, a le začasno. Nastane sedaj vprašanje, kaj bo Trstu in okolici prinesel in prinašal naftovod po dograditvi. Na to vprašanje nismo še slišali točnejšega odgovora, čeprav bi bil zelo zanimiv in tudi potreben za presojo bodočih gospodarskih perspektiv splošnega in krajevnega značaja. Vsekakor se bojimo, da bo navdušenje nekaterih krogov doživelo v tem pogledu marsikatero razočaranje. Predvsem je treba ugotoviti, da gradnja naftovoda ne predstavlja korak naprej pri industrializaciji področja, pri katerem je zlasti prebivalstvo dolinske občine živo zainteresirano. Prva industrija, to se pravi proizvodnja in pridelovanje dobrin prinaša predvsem zaposlitev in daje osnovo za nešteto stranskih gospodarskih dejavnosti. Pri načrtovani napravi pa pravzaprav ne moremo govoriti o pravi industriji. Gre v bistvu za skladišče, kajti predelovalna, to je prava industrv ja bo delovala onkraj Alp. Skrajna avtomatizacija bo go tovo omogočila zaposlitev pičlega števila delavcev po večini iz vrst nedomače specializirane delovne sile. Kaj bi —, za primerjavo — predstavljala čistilnica «Aquila», če bi se omejevala zgolj na skladišča, če bi se njen predelovalni obrat na hajal nekaj sto kilometrov daleč? Prostor, ki naj bi bil pred med razlastitve, bi lahko sprejel še veliko število pravih industrijskih obratov, ki bi zaposlili še na tisoče delavcev. Praktično bi sedaj Ustanova za industrijsko področje izkoristila vsa zemljišča, ki so razpoložljiva za nove tovarne. Novo industrijsko področje bi moralo nujno nastajati drugod, ver jetno v tržaški okolici, torej prav na področju, ki se Je do nedavnega ostro prizadevalo za pridobitev terminala in ki bi se po dograditvi naftovoda v Zavljah brez konkurence lahko potegovalo za intenzivnejšo industrijo. Trditev, da ne bo naftovod — posredno ali neposredno — prinesel in prinašal zlasti skupnosti v dolinski občini prav no benih bistvenih koristi, ni pretirana. Pa bo «terminal» drugače plodno vplival na tržaško gospodarstvo? Mnogo si tržaški gospodarski krogi menda obetajo od povečanja pristaniške dejavnosti. V končni fazi naj . kovati, da bo zlasti prirastek bi v miljskem zalivu pristaja-1 zaposlenih zaradi te nove po lo okrog 1000 ladij na leto. Sedaj štejemo v celem tržaškem pristanišču (vključno v 2av-1 j ah) povprečno nekaj nad 5000 ladijskih pristankov na leto in bi se torej ladijski promet povečal številčno za 30 odst. To bi bil lep napredek, če ne bi nafta spadala med takoimeno-no «revno« blago, pa čeprav prinaša zaradi velikih količin mednarodnim petrolejskim družbam ogromne dobičke. Posadke petrolejskih ladij so razmeroma maloštevilne in zaradi tega nima turistična ali napol turistična dejavnost od osebnega prometa iz vrst pomorščakov pravih koristi. Raztovarjanje petrolejskih ladij praktično skoraj ne rabi pristaniških delavcev. Vsa potrebna opravila so poverjena do največ trem elektronskim črpalkam na vsaki ladji. Za nadzorstvo vsake črpalke zadostuje ena sama oseba. Predvsem pa ne bo naftovod ustvaril praktično nobene gospodarske dejavnosti, ki so bistveni sestavni del pravega pristaniškega prometa. Tako ne bo zaradi naftovoda niti najmanj zaposleno prevozništvo Špedicija ne bo sploh prišla v poštev. Trgovina in trgovanje ne bo napredovalo niti v najmanjši meri. Skratka je priča- Kakor smo že včeraj poročali, med razpravo o letošnjem občinskem proračunu v tržaškem občinskem svetu socialistični svetovalec Dušan Hreščak med drugim govoril tudi o problemih kmetijstva v tržaški občini. Najprej je pripomnil, da v proračunu tržaške občine, ki je največja kmetijska občina v tržaški pokrajini, ni nobene postavke za kmetijstvo. Poudaril , e, da bi bilo zgrešeno, če ne bi občinska uprava upoštevala kmetijstva in mu ne bi posvečala nobene skrbi, čeprav lahko priznamo, da nima glavne teže pri ustvarjanju skupnega dohodka v ekonomsko-produktiv-nih sektorjih v občini. Nato je dejal: «Tržaška občina obsega na svojem področju polovico kmetijske in gozdne površine pokrajine, in sicer 8.273 ha (od katerih 4.415 ha obdelovalne zemlje, 1.928 ha nerodovitne zemlje in 1.930 ha gozda) od skupne pokrajinske površine kot 18.000 ha, v predmestju in bližnjih vaseh vse do Križa. V naši občini živi in dela mnogo kmetov (treba pa priznati, da se večina ukvarja s kmetijstvom vzporedno z drugo zaposlitvijo) 1647 na neposrednih kmetijskih posestvih (neposredni obdelovalci), na 16 posestvih z delnim spolovinarstvom in 16 _ drugimi gospodarskimi oblikami. Na področju tržaške občine se goji približno 1500 glav goveje živine, približno 2500 prašičev, 800.000 kokoši jajčaric z letno proizvodnjo približno 9 milijonov jajc in celotno proizvodnjo bližno 250 milijonov lir letno, v intenzivnem perutninarstvu približno 8.000 kokoši jarčar ric, 1.680.000 jajc — letno ter s celotno proizvodnjo nad 27 milijonov lir letno. Kokošerejci v svojih vzrejiščih 18.000 piščancev za zakol in letna proizvodnja znaša 108.000 piščancev, kar pomeni 62.208.000 lir. V naši občini, se prideluje letno približno 20.000 hi vina, zgodne povrtnine pa približno 400 milijonov lir, cvetličarstvo se razvija in že zdaj beleži približno 40—50 milijonov lir letne proizvodnje. Lahko računamo, da znaša bruto-prodajni proizvod kmetijstva v naši občini 1 milijardo lir letno, skoraj polovico v vsej pokrajini, upoštevajoč dejstvo, da so specializirane kulture osredotočene v naši občini. Nočemo pretiravati teže, ki jo ima kmetijstvo v gospodarskem življenju naše občine, moramo pa se spominjati, da obstaja, da ne smemo nanjo pozabiti, da jo moramo znati pravilno ceniti. 0 tržaškem gospodarstvu v januarju, opozarjal, «da ne smemo zadušiti mesto z ovratnikom industrij na podeželju, kar bi bilo absurdno tudi glede urbanizma. Ce pa hočemo ohraniti za naše mesto in meščanom nekaj dobrega zraku in zelenja, moramo malo več kot do sedaj skrbeti za naše čeprav skromno, kmetijstvo in kmete, ki ga vzdržujejo pri življenju, s tem, da jim gremo na roko in jih podpremo v njihovih naporih in trdnem delu, da jim damo s sodelovanjem, ki ga občinska uprava lahko nudi, nove moči in zaupanje. Kmetje naše občine se čutijo prepuščeni sami sebi in to priznajmo, upravičeno. Njihovi problemi so zanemarjeni, večkrat prezreti. In problemov imajo tudi oni, kakor vsi drugi občani, ki delajo na drugih sektorjih produkcije. Zadostuje, če pomislimo, da mora vrtnar ali cvetličar plačati vodo za namakanje po enaki ceni kot vodo, ki jo pije. Pod ZVU je imel znižano ceno s prispevkom same ZVU. Mnoge poti, zlasti kmečke, ki jih kmetje rabijo za svoje delo in prevoz pridelkov, so potrebne popravil. Znano je dolgoletno vprašanje poljske poti pod Kon-tovelom, ki bi pospešila nadaljnji razvoj cvetličarstva, če bi jo zgradili. Naša občina, edina med vsemi občinami pokrajine, ni nikdar smatrala za potrebno, da bi dala potrebne pobude ali organizirala razstavo tipičnih vin, ki je že tradicionalna v drugih občinah. In vina imamo v neposredni bližini mesta, na Proseku, v Križu itd. To je pobuda, ki ne bi zahtevala od občinske uprave velikih finančnih naporov, niti ne hi sprožila nerešljive probleme glede osebja. Prav tako je treba sprejeti primerne ukrepe spričo splošnega nezadovoljstva in upravičenih očitkov kmetov glede škode, ki jo povzročajo turisti ter nedeljski izletniki, ki navalijo na travnike in jih uporabljajo kot parkirne prostore in športna igrišča, lastnike zemljišč pa s tem primorajo, da si jih ob praznikih čuvajo, ki jih večkrat celo žalijo. V nadaljnjih dneh pa morajo popravljati zidove, pobirati ostanke pik-nikov in ugotavljati škodo, ki je na splošno nihče ne plača. To je pojav, ki povzroča slabo kri in jezo, kar ni potrebno ne zaželeno. Zaradi tega se mora to preprečiti s primernimi ukrepi, ki jih je treba proučiti, morda s posebnim pravilnikom, ali pa z večjim številom poljskih čuvajev. Toda za primerno rešitev teh 1 problemov je nujno potrebno, nik določen za probleme našega kmetijstva. Ker gre za sektor gospodarskega življenja, ki ga ne smemo zanemarjati, predlagamo, da se enemu izmed odbornikov poveri tudi ta specifični sektor in da mu pomaga, če je potrebno, posebna komisija občinskega sveta. MACKOVUE Danes popoldne bo v Mačkov-ljah tradicionalni praznik češenj s kulturnim programom. Prireditelji so imeli precej smo- le, ker so morali odložiti praznik kar dvakrat zaradi slabega vremena. Upati je, da se bo vreme končno le spametovalo in da bo danes sonce zasijalo tudi na Mačkovlje in razveselilo vaške fante, ki so pripravili vse potrebno. da se bodo gostje prijetno počutili in razvedrili v prijazni vasi, od koder je krasen razgled na Trst, morje in Istro. bude praktično nepomemben, če upoštevamo, da je na Tržaškem od 80.000 delojemalcev zaposlenih v industriji 33.000 (od tega nekaj nad 6.000 v Zavij ah), v trgovini 24.000, v špediciji in prevozništvu pa 14.000 oseb. Ce k temu dodamo, da znaša italijanska udeležba (ENI) pri družbi za naftovod le 10 odst., lahko ugotovimo, da ne bo nova napeljava predstavljala velike pridobitve tudi v vsedržavnem merilu. DANES IN JUTRI V ZGONIKU Vinska razstava Včeraj, danes in jutri je v Zgoniku razstava in pokušnja domačih vin iz zgoniške občine. Na razstavi sodeluje s svojimi vini skupno 29 vinogradnikov iz vse občine, in sicer: Marija Doljak — Zgonik 18, Ivan Kocman — Zgonik 19, Josip Si-moneta — Zgonik 30. Stanislav Milič — čf.onik 34, Miroslav Žigon — Zgonik 36, Ivan Milič — Koludrovica 7, Mirko Skupek — Koludrovica 12, Karel Grilanc — Salež 4, Robert Budin — Sa-leč 5, Ivan Obad — Salež 14, Jožefa Grilanc — Salež 15, Josip Kocman — Salež 19, Josip Grilanc — Salež 20( Leonard Grilanc — Salež 23, Josip Gruden — Salež 25, Albert Peric — Salež 27, Aloje Škrk — Salež 33, Herman Skrij — Salež 35, Josip Perčič — Salež 43, Svetka Skrij — Salež 44, Karel Štolfa — Salež 46, Karel Stubelj — Salež 49, Franc Furlan — Salež 50, Prireditelji In vinogradniki upajo, da bo vsaj zdaj lepo vreme, tako da bodo lahko prišli številni gostje iz mesta in sosednjih krajev. Kmetijska zadruga iz Trsta ob tej priliki razstavlja v Zgoniku kmetijske stroje s praktičnim prikazovanjem. Franc Škrk Salež 57, Zorko Rebula — Salež 63, Josip Gru-| den — Samatorca 6, Milan Kan-Ce stvari stojijo tako, kakor te — Samatorca 9, Maks Doljak — “•* —' " " — Zagradec 1, Dušan Milič — Zagradec 2. smo jih orisali tudi iz širše perspektive, kaj naj bi si gospodarstvo v dolinski občini obetalo — vsaj posredno — od naftovoda? In kje naj bi bila vsaj delna protiF>ostavka za žrtev, ki jo zahtevajo od razlaščenih? Menimo, da je poglobitev pro-blemav, ki smo Jih navedli, nujna in važna. Pristojni organi bodo morali vendar dokazati koristnost načrtovanega naftovoda in s tem upravičiti razlastitve zaradi »javne koristi«. S. O. Na razstavi je 15 vzorcev belega in 14 vzorcev črnega vina. Po oceni strokovne komisije bodo najboljša vina nagradili z diplomami, pokali in kolajnami. Razstava bi morala biti že preteklo soboto in nedeljo, zaradi tega je bila uradna otvoritev že prejšnjo soboto, toda zaradi slabega vremena so jo odložili za en teden. Danes bo ob 16. uri igrala godba na pihala in nato bo tombola in ples. Jutri bo razstava odprta od 17. do 24. ure. Popoldne bo tudi igrala godba na pihala in bo ples do 24. ure. NABREŽINA ŠIRITE 1’UIMOIISKI DNEVNIK O zgodovini naše vasi smo čitali, da je bil žrtev nacifa-šizma, oziroma Paveličevih u-stašev, Slavko Caharija (Stropov). A enaka žrtev je bil tudi Ivan Pertot (Skržmačev), ki se jo bil umaknii fašističnemu biču in se naselil ir Zagrebu, kjer je sodeloval v osvobodilnem gibanju. Tudi on 1e končal v zloglasnem taborišču Ja senovcu. Tudi ob priliki Spominskega teka dvajsetletnice osvoboditve smo mogli zabeležiti, da se Nabrežina prebuja. Razen izredne velikega števila odraslih je trg. napolnila mladina, polna navdu-ševanja in ognjevitosti. Za nas je to bila svojevrstna slovesnost, ki nas je napolnila z upanjem, da bo naša mladina nadaljevala pot svojih prednikov in prispevala v borbi za naš obstanek in napredek. Citali smo, da sl je Prosvetna zveza izbrala našo vas za letošnji občni zbor. Pomeni, da ' prosvetarji posvečajo posebno j pozornost našemu podeželju, ki 1 je bilo dolgo let v kulturno-prosvetnem oziru nekakšna suha veja. Njihovo težnjo za obnovo te dejavnosti moramo po- zdraviti in podpreta. jo čim krepkeje CEROVUE ELETTROMARKET I o PRALNI STROJI - HLADILNIKI -ŠTEDILNIKI NA PLIN IN ELEKTRIKO svetovno znanih znamk REX, CANDV, CAST0R, HOOVER ELEKTRO GOSPODINJSKI PREDMETI -TELEVIZORJI - LESTENCI -KRIS "NA IN PORCELANASTA POSODA -TRIESTE - TRST. Strada Vecchia delHstria 2 Tel. KI2238 (Na trgu pri Sv Ani) , Semec Henrik — Primožev je dolgo let vršil težak kamno-lomski posel in krvavo zaslutil skromno pokojnino, ki pa jo je užival le par let. Zavratna bolezen mu je v njegovem 64 letu izkopala grob; dolgo je kljuvala njegovo zdravje in mu srkala telesne moči. Njegova trdna in odporna narava se ji je do zadnjega upirala In ga ohranila takšnega kot je vedno bil: vedrega, živahnega, šaljivega. K n; napreden mož je sodeloval o narodnoosvobodilni borbi ir. en sir, je kot deček odšel V partizane Zapušča ženo in petero že preskrbljenih otrok. Umrl je v tržaški bolnišnici. Na njegovi zadnji poti ga je razen vaščanov spremilo veliko število njegovih stanovskih tovarišev in prijateljev. Vsi ga bomo ohranili v prijetnem spominu. Lahka mu gomila v rodni zp.m'H. Izrekamo svojcem naše sožalje. Podpirajmo športno društvo «Breg» Sele pred kratkim se je v dolinski občini ustanovilo šport-no društvo «BREG». Čeprav m komaj oblikuje, se je že poj*’ vilo v javnosti. Z veseljem smo našteli več kot 50 mladih čla-nov tega društva, ki so sodelovali pri spominskem teku dvajsete obletnice osvoboditve. V okviru teh proslav se je ŠD «BREG» tudi udeležilo turnirja v namiznem tenisu na Opčinah in nogometne tekme proti reprezentanci Krasa v Nabrežini. Ob teh prilikah so naši m’* dinci dosegli lepe uspehe, čs Domislimo na kratkodobno vež-banje. Dober začetek je ponovno do-trdil, da so vsi njihovi načrti in naloge, ki so si jih zadali dosegliivi, posebno če jih bo spremljala vztrajnost in začetno navdušenje. Seveda jim je pri tem potrebna vsestranska podpora, katere jim ne bo noben zaveden Brežan odrekel! Navdu'eni domačin Trti stalno grozi nevarnost Letos ni vreme za trte kaj prida. Deževje in vlaga pospešujeta razvoj glivic peronospo-re. ki jim sedanja toplota (okrog 18° C) zelo prija in traja inkubacijska doba (odkar prodre glivica v listno tkivo In se pokažejo oljni madeži ali plesnive prevleke) nekaj nad 5 dni. Le majhna zamuda škropljenja more povzročiti občutno škodo na grozdih, poganjkih in viticah. Druga bolezen ni posledica velike vlage in se rada razbohoti v suhem vremenu. Trti pa le stalno preti, posebno pri nas in zlasti v nekaterih legah. Zato naj ima vinogradnik vedno pripravljen žveplalnik, oziroma sredstvo proti tej bolezni. Opozorilo Kmečka zveza in Zveza malih po. sestnikov opozarja dvolastnike, id nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo zadevne pro nje. V ta namen naj se javijo v pisarni KZ in ZMP v Ul. Geppa 9 med uradnimi urami in naj prinesejo s seboj številke parcel. Rok zapade 15. junija. Prof. Prancesco Forte nas je da se proučujejo. V naši občin-v svojem poročilu za konferenco ski upravi pa ni noben odbor- Agraria MARINAZ «0LYMPIA» JAMSTVO 12 MESECEV Monfalcone (Gorizia) Italia Ul. Don P. Fanin, 46 Tel. 73-242 Zaloga kmečkih strojev in pribora, motorji na petrolej, bencin, Diesel ter električni za kmečko in ladijsko uporabo, traktorji in nadomestni deli »Renault«, motorne kosilnice Bedogni & C. «OLYMPlA», motorne kosilnice «RONDINE» in agrarni stroji »GOLDONI* H1H Z razstave ročnih del slovenske šole v Gorici in * mladinskega srečanja ▼ Sovodnjah Pn/mSrs^nlnGvai V Vreme včeraj: najvišja temperatura 22.6, najnižja 14.4, ob 19. uri 20.2 stopinje, zračni tlak 1015.9 narašča, veter 8 km severozahodnik, vlaga 75 odst., nebo 4 desetine po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20.5 stopinje. Tpžašk dne vn Danes, NEDELJA, 13. junija Anton Sonce vzide ob 4.14 in zatone ob 19.55. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 19.36 in zatone ob 3.40 Jutri. PONEDELJEK, 14. junija Metod V TOREK OD 13. URE STA VKA CGIL VSEH STROK Delavci so nezadovoljni z vladnim zakonskim načrtom o pokojninah Ob 14. uri bo zborovanje na Trgu sv. Antona CGIL je proglasila za torek po vsej državi dan borbe za izboljšanje pokojnin. Osrednja manifestacija Do v Kirnu, hkirati pa bodo tudi manifestacije po raznih po krajinah. V Trstu je Nova zvezna delavska zbornica CGIL napovedala stavko, ki se bo za večino strok začela ob 13. uri in se končala opolnoči. Vsekakor se bo ob 13. uri začela stavka za kovinar-je, gradbene delavce, kamnarje, delavcp lesne stroke, delavce v tovarnah cementa itd. Ob 14. uri bo na Trgu sv. Antona Novega zborovanje, na katerem bo govoril vodja urada za tisk in propagando -CGIL Carlo Fermariello. Po zborovanju bo po vorka, Ce pa bo slabo vreme, bo zborovanje v dvorani ljudskega doma v Ul. Mado-nnina št. 19. Stavka velja zahtevi po izboljšanju pokojnin in po njih reformi. V svojem proglasu pravi CGIL, da zakonski osnutek, ki ga je predložil parlamentu minister za .delo, sploh ne upošteva reforme, ki jo je predlagal CNE-L, ne izpolnjuje obveznosti, ki jih je sprejela vlada nasproti sindikatom ter zavrača enotne zahteve vseh treh vsedržavnih sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL. Zato se mora zakon spremeniti. CGIL zahteva minimalno pokojnino 20.000 lir in ne dveh minimalnih pokojnin 15.600 in 19.500 lir; zvišanje navadnih pokojnin za 30 in ne za 20 odstotkov; družinske doklade za vse upokojence in ne samo male doklade za otroke; avtomatično prilagajanje pokojnin višanju delavskih mezd in ne prevrednotenje pokojnin le na podlagi višine pokojninskega sklada ; zagotovitev 60 odst. invalidnine invalidom v odnosu do njihove zadnje plače; zagotovitev 80-odstotne pokojnine po 20 letih dela. Vseh teh zahtev pa zakonski o-snutek «Delle Fave» ne vsebuje in zato poziva CGIL vse delavce v stavkovno borbo, ki naj močno odjekne v rimskem parlamentu. V lorek seja deželnega sveta V torek se sestane deželni svet, ki ima na dnevnem redu vprašanja in interpelacije svetovalcev di dva zakona, ki ju je vrnila vlada s pripombami. V torek, 22. junija, ob 18. uri Počastitev spomina žrtev Rižarne Prihodnji teden bo poteklo 21 let odkar so začele delovati krematorijske peči v Rižarni, v katerih so nacisti upepelili nad 2000 aktivistov, ujetih borcev in antifašistov, Krematorij je začel namreč delovati v noči med 21. in 22. junijem leta 1944, ko so tam umorili in sežgali 40 aktivistov. Od tedaj so krematorijske peči delovale dokler jih nacisti niso porušili pred svojim porazom, da bi zbrisali vsako sled o svojih strašnih zločinih. Ob dvajsetletnici osvoboditve in 21-letnici začetka delovanja krematorija v Rižarni, ki je bila letos proglašena za narodni spomenik, bo v torek. 22. junija ob 18. uri, v Rižarni počastitev spomina vseh žrtev Rižarne. Pripravljalni odbor, v katerem so zastopane organizacije bivših deportirancev, partizanov, političnih preganjancev in demokratičnih žena, že zdaj vabi na številno udeležbo vse tiste, ki so bili zaprti v Rižarni, svojce žrtev Rižarne, bivše borce in aktiviste, deportirance in politične preganjance, vse prebivalstvo, zlasti pa mladino. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Včeraj ves dan so številni meščani postajali pred poslopjem v Ul. Settefontane in komentirali okoliščine strahovite eksplozije ............................................................................. VČERAJ ZJUTRAJ OB 7.20 V UL. SETTEFONTANE 23 OB TRGU PERUGIN0 Pri strahoviti eksploziji plina v stanovanju ženska mrtva in sedem stanovalcev ranjenih Mrtva je 44-letna Anita Baldo, ki si je po vsej verjetnosti hotela vzeti življenje s plinom • Poleg njenega, uničena še tri sosedna stanovanja - Ranjen tudi 7-mesečni otrok - Trije avtomobili pred stanovanjem uničeni ena Mrtva ženska, sedem ranjenih o-seb, med katerimi sedemmesečni otrok, popolnoma razrušeno stanovanje, tri močno poškodovana stanovanja v stavbi in še tri poškodovana stanovanja v sosednji stavbi, je obračun strašne eksplozije plina, ki je nastala včeraj zjutraj ob 7,20 v pritličnem stanovanju v Ul. Settefontane 23. Nesrečna najemnica stanovanja 44-letna Anita Baldo je obležala pod kupi ruševin. Bila je še pri življenju, ko so jo reševalci odnesli v avto RK, med prevozom v bolnišnico pa je izdihnila. V bolnišnico so odpeljali tudi zakonca Rimini, 71-letno Elisabetto Zacutti in 71-letnega Ermanna, ki sta stanovala v sosednjem pritličnem stano-ter zakonski osnutek o obrtniš- | vanju. Oba so pridržali na nevro-tvu. Prav tako bo obravnaval tu- kirurškem oddelku, kjer se bosta iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijifijjrifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiriiiiiiiiiiiiiiii SINOČI V KROŽKU «M0RflNDI» Zanimivo predavanje o odnosih med političnimi silnmi na Goriškem Predavatelj prof. Benvenuti je tudi obširno obravnaval odnos Italijanov do Slovencev in gospodarske razmere od predvojnih let do nastopa fažizma V kulturnem krožku «Rodolfo Morandi» je sinoči prof. Silvo Benvenuti, asistent za sodobno zgodovino na filozofski fakulteti tržaške univerze, 'govoril o temi; ((Gospodarski odnosi, politična gibanja in vprašanja manjšin v goriški pokrajini od leta 1918 do začetka fašizma« Predavatelj je najprej razčlenil gospodarske odnose, ki so pač bili temelj političnim gibanjem in odnosom. Pri tem je segel precej nazaj v predvojna leta in podrobno orisal položaj na podeželju in še posebej razčlenil stanje v furlanskem delu dežele, Tu je bilo mnogo spolovinarjev in zato so imeli med njimi mnogo uspeha krščanski socialisti (avstrijakantski klerikalci), katere je vodil msgr. Faidutti. Ta je dosegel leta 1913 za spolovinarje novo kolonsko pogodbo, s katero se je njihov položaj izboljšal, kar je seveda povečalo vpliv te stranke med furlanskim kmečkim prebivalstvom. Prof. Benvenuti je tudi na kratko orisal zapletene odnose, ki so vladali v sami Gorici med italijanskimi nacionalnimi liberalci, med furlanskimi in italijanskimi klerikalci, slovenskimi liberalci in klerikalci. Zanimivo je pri tem, da so italijanski liberalci, ki so bili v glavnem predstavniki veleposesti, nasprotovali omenjeni kolonski pogodbi in napadali Faiduttija ter se pritožili tudi na avstrijsko vlado. Ko pa je prišla vojna, so veleposestniki takoj prepričali generala Cadorno, da je izdal v krajih, ki jih je zasedla italijanska vojska odredbo, s katero se je omenjena kolonska pogodba zopet razveljavila v prid veleposestnikom. Po vojni je uspelo socialistom, da so sklenili novo kolonsko pogodbo, ki pa je bila nekoliko manj ugodna od tiste, ki je bila sklenjena za časa Avstroogrske. Socialisti so namreč nekoliko zapolnili praznino, ki je nastala s hudo krizo v klerikalnih vrstah, saj se Faidutti* v začetku niti ni mogel vrniti domov, ker so ga pač ostro napadali, češ da je bil izdajalec, saj je do konca zagovarjal avstrijsko politiko. Zatem je predavatelj orisal položaj,. ki je nastal takoj po vojni zlasti v odnosu do Slovencev. Predvsem se je mnogo Slovencev izselilo iz mesta in se niso mnogi po ‘, več vrnili. Pri tem je omenil iltate štetja iz leta 1910, ko so eli v Gorici 10.000 Slovencev in 14.000 Italijanov, medtem ko so leta 1921 našteli 4.000 Slovencev manj, kar pač vzbuja dvome v objektivnost štetja, zlasti ker so našteli tudi kar 17.000 Slovencev manj v celotni pokrajini. Takrat se namreč kmečki ljudje še niso množično odseljevali, kar se je zgodilo šele med leti 1926 in 1931, ko se Je začelo hudo fašistično zatiranje. Kar se same Gorice tiče. je bilo pred vojno tam komaj kakih 2.000 nacionalistov in še ti niso bi- li popolnoma enaki z nacionalnimi liberalci v Trstu, ki so bili večji skrajneži. Nacionalistične sile in s tem kmalu tudi fašistične so se o-krepile s pritiskom kakih 4.000 u-radnikov in funkcionarjev itd. iz notranjosti države ter s prihodom častnikov. Okrepljeni s temi novimi elementi so postali goriški nacionalisti, prelevljeni v fašiste, fašistična napadalna pest, ki je besnela proti italijanskim levičarskim silam in proti Slovencem. Predavatelj je končal z ugotovitvijo, da tudi goriški italijanski vodilni razred ni znal vzpostaviti do Slovencev pravilnih odnosov in s tem voditi konstruktivne politike, ki bi bile vsem v prid. Pobuda krožka «Rodolfo Moran-di» je hvale vredna, saj so žal pojmi italijanskega dela prebivalstva o Slovencih še vedno zelo megleni in nekateri zgodovinarji se prav nič ne potrudijo, da bi se te megle razkadile; nasprotno, delajo na tem, da bi postale še bolj goste. Zato Je prav, da se dvignejo tudi objektivni glasovi, kot je bil sinoči primer prof. Benvenutija, ki se je potrudil, da bi razčistil pojme. Zato je bilo njegovo predavanje kljub nekaterim razumljivim vrze-lim zelo zanimivo in objektivno. morala zdraviti teden dni zaradi udarcev in ran po glavi in šoka. Ostali ranjenci so še 65-letna Olga Cebron por. Zattera iz Ul. Settefontane 21 in 61-letna Teresa Razen vd. Miloš iz iste stavbe. Prva se bo na drugem kirurškem oddelku morala zdraviti en teden zaradi ran po udih, drugo pa so sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi ran po zatilju. Zdraviti se bo morala 8 dni. V bolnišnico so odpeljali tudi sedem mesecev starega Paola Pitacca, ki stanuje s starši v prvem nadstropju, prav nad stanovanjem v katerem je nastala eksplozija, ker se je ranil po glavi. Otroka so potem premestili v bolnišnico «Burlo Garofolo«. Okreval bo v enem tednu. V bolnišnici so nadalje nudili prvo pomoč 41-letnemu čevljarju Giuseppu Falcinitiju iz Ul. Petronio 22 in 50-letni Sofiji Vibiral iz Dre-voreda D’Annunzio 40, ki sta v trenutku eksplozije šla mimo stavbe. Falcinitija so stekleni drobci, ranili po desnem zapestju, obrazu in levem komolcu ter se bo moral zdraviti 7 dni, Vibiralovo pa so zadeli kosi opeke po čelu in levi nogi ter bo okrevala v 4 dneh. Eksplozija je presenetila zidarje ki so bili tedaj na nasprotnem pločniku, saj so videli, kako je čez cesto priletel podboj vežnih vrat in se raztreščil ob ustavljenem avtu ((dauphine« TS 57086. Pod okni razdejanega stanovanja pa sta stala še dva avtomobila; fiat 850 TS 74224, in (dancia« TS 37030, ki ju je zasul omet. V tistem trenutku, so delavci zagledali tudi ranjena Falcinitija in Vibiralovo. Delavci so nemudoma odhiteli v stavbo, da bi nudili pomoč stanovalcem, obenem pa je gradbenik Giovanni Grenzi poklical pomoč. Nepopisno razdejanje, zevajoče odprtine, kjer so prej stale stene, razriti okenski okviri, privzdignjeni podi, ogromni kupi ometa in opeke, razbito pohištvo, ter gost oblak prahu, to je bil prizor, ki se je nudil prvim reševalcem. Nekaj minut potem so v Ul. Settefontane prihiteli bolničarji RK, agenti letečega in znanstvenega oddelka policije, oddelki «Celere», karabinjerji in seveda gasilci. Reševalci so takoj pričeli z reševanjem in najprej odnesli ranjence v reševalne avtomobile. Kako je nastala eksplozija plina? To bi mogoče znala povedati Bal dova, toda sedaj ne more več go voriti. Živela je sama, živčna, nemir na in morda naveličana vsega. Sta novalci so jo slišali dolgo v noč, ka ko se je prestopala po stanovanju Stanovalcem se je izmikala in mar sikdo v stavbi je včeraj povedal, da je ženska že večkrat poskusila napraviti samomor. Tudi preteklo noč so stanovalci slišali, njeno sto- picanje. Morda se je v enem med tolikih trenutkov obupa odločila za usodni korak in odprla pipico na gorilniku. Kaj se je potem dogodilo ne bo nihče izvedel. Zelo verjetno pa je nekdo od zunaj nenamerno povzročil razdejanje, ko je pozvonil pri vratih stanovanja Baldove. In tedaj se je dogodila katastrofa. Majhna iz- iskrica električnega zvonca je povzročila eksplozijo plina, s katerim so bili prostori nasičeni. Eksplozija je zalotila zakonca Riminija, ko sta ležala v postelji. Njuna spalnica je bila na strani veže, nenadoma pa se je nanju usula stena. V prvem nadstropju ie Pitaccova dojila svojega malega Paola, v trenutku pa se i je pod M A. V ozadju razdejana kuhinja v sosednem stanovanju sosednjega slopja. V ospredju kuhinja; v kateri je nastala eksplozija DANES V MAČKOVLJAII (od 14, do 24. tire) Praznik češenj ......................:::: V :: Kulturna prireditev ob 16.30 Nastopijo: pevski zbor, : 5 FANS, itd. folklorna skupina, godalni Domača jedača in pijača Iskreno i :::::: iiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiuiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiniiuiiiiiHiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiulMiiilUlUlunHUlniiiuutMniMiiiuiiiuinuuuuuMiniuUuuHHmHiimmiiuMiHunMUlumHlut ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 12. junija se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 59-letna Giovannlna Mal teše, 79-letni Giovanni Albonese, 76-letna Maria Toso vd. Gerardls. 64-letni Carlo Zucchi, 88-Ietna GioVanna Gombača vd. Soavi, 25-1 etn a Anita Bosich por. Celi igo. OKLICI: mesar Antonio Lopreiato in bolničarka Maria Sai-n, cestni redar Franco Rotta in prodajalka Maria Grazia Pitacco, šofer Leonardo Fabian in uradnica Fernanda Baldas-si, gasilec Fabio M e meh In uradnica Marina Bene, električar Ennio Can-ciani in prodajalka-vajenka Mariagra-zia Bernard, trg. pomočnik Sergio Peruzzi in prodajalka Gabrielila Bobek, uradnik Glorglo Furlan in uradnica Laura Drozina, mehanik Libero Espo. sito in delavka Grazlella Salvagno, profesionist Alfredo Samaritan in gospodinja Alina Silvestri, profesor Alberto Giovanninl In učiteljica Adriana Ceruttl, trg. pomočnik Flavlo Zor-zenon in tekstilna delavka Anna Zu-gna, mizar Emesto Sergas In gospodinja Bruna Palcich, poštni agent Lu-ciano Musuruana in šivilja Ginevra Salice, uradnik Bruno Giraidi In učiteljica Gl anna Peschitz, uradnik Gior-glo Chioccl in gospodinja Maria Rita Annibaldl, delavec Leopoldo Fabiani In uradnica Anna Semeraro, u-čitelj Glorglo Tauceri in uradnica Carmela Fabbro, trg pomočnik Feli-ce Romano In šivilja Maria Gabrlel-la Glavina, mehanik Carlo Furlan in Šivilja Lidia Cerli, poštni agent Ugo Lemma in tkalka Carlotta Cafueri, delavec Franco B rese lani In delavka Bruna Viviani, delavec Armando Sfe-fanin in frizerka Albina Anna Sgu-bin, skladiščnik Ollndo Turella In gospodinja Eleonora Gali, pleskar Ma- Včeraj-danes rio Depase in frizerka Graziella Sin-covioh, cestnu redar Sergio Cernaz in vezalka Marina Baroncinl, pomorski natakar Guerrino Valente in delavka Redenta Busechian. brigadir Nicolino Stas in učiteljica Maria Graziani športni maser Valfrido Bernardini iri šivilja Luciana Šanson, bančni funkcionar Zaromir Simonič in učiteljica Giovanna Mahnich. pleskar Franco Gant in gospodinja Maria Brivifcello, trg. pomočnik Luona.no Mendes in frizerka Marina MiMo, električar Otto-rlno Magllocco in gospodinja Carla Stoppar, telefonist Franco Bisiacchi in šivilja Maria Plcdnich, bolničar Bruno Coslovich In gospodinja Lilia na Zalar, mehanik Giuseppe Sigoni In baristtea Dorina Olivo, železničar Luciane Gagliardo in šivilja Rosa Sac-chetto, karabinjer Umberto Nettis m gospodinja Maria Castellaneta, nogometaš Claudio Cattonar in šivilja Li-liana Schiulaz. delavec Paolo Doria in frizerka Marielia Pedone, pleskar URARNA - ZLATARNA •— LAURENTI Irst, Largo S. Santorin 4 Tel. 723240 Bogata izbira najboljših Svl carskih znamk ur m zlatnine POROKE in KRSTE Poseben popust! Fuerlno Brajnik in uradnica Graziel-ii Primosl, urar Buzio VValter in prodajalka-vajenka Maria Affinito, učitelj Fiiiliberto Romeo in gospodinja Li-liana Tornmasinl, mehanik-motorist Silvano Macuzzo in gospodinja Lidia Pečar, steklar Mario Vascotto in delavka Luciana Colbasso, pleskar Gual-tiero Pause in gospodinja Iolanda U-va, trg. pomočnik Lucio Martino In delavka Ondima Musiha, slaščičar Romano Favretto in gospodinja Cateri-na Breccia, mehanik Umberto Baldas-sl in frizerka Luciana Cividin, sluga Gildo Brugnolo in gospodinja Natašina Cristian, univerzitetni študent Paolo Valles in učiteljica klavirja Luciana Lattuga, uradnik Alessandro Fu-gazzaro in gospodinja Anna Maria Ca-sorin, šofer Aristodemo Baston in u-radnica Annamaria Meniš, uradnik Fji. lippo Reggio in uradnica Andreinž Fraglacomo, uradnik Enrico Perin in uradnica Vittoria Pregarz, ladijski kovač Mario Turco i;n delavka Lla Paone, elektrotehnični izvedenec Ll-vio Verdi in tkalka Franca Mendella. LOTERIJA BARI 57 21 2 85 U CAGLIARI 34 13 21 45 29 FIRENCE 2 53 86 n 83 GENOVA 85 G8 11 6 81 MILAN 73 I 81 3 28 NEAPELJ 16 82 9 79 66 PALERMO 73 78 80 86 82 RIM 34 44 89 48 28 TURIN 19 42 26 31 14 BENETKE 68 50 42 84 5 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (7. 6. — 13. 6.) Alla Salute, Ul. Giulla 1; Benussi Ul. Cavana 11; Picciola, Ul Onanl 2; Vernari, Trg Valmaura 11; DAin-brosi, Ul. Zorutti 19; Croce Verde. Ul. Settefontane 39; Ravasinl, Trg Libertd 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. Od 13. do 16. ure D'Ambrosi, Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Kavast-ni, Trg Liberta 6; Testa doro, Ul Mazzini 43 NOČNA SLUŽBA LEKARN Alla Salute, Ul. Glulia 1; Benussi Ul. Cavana 11: Picciola, Ul Orianl 2; Vernari, Trg Valmaura 11. kuhinje vzdignil, da se je razpočil 15 cm debeli beton. Eksplozija je iznenadila tudi stanovalce sosednje stavbe štev. 21. Porušene stene so se usule na Ce-bronovo in Razenovo, ki sta spali v dveh bližnjih spalnicah. V stanovanju Baldove pa je razdejanje bilo popolno. Kuhinjski pod se je udrl v spodnjo klet, sten sploh ni bilo več in od celotnega stanovanja treh sob in pritiklin je o-stal en sam prostor poln razrušenega ometa in razbitega pohištva. Na kraj nesreče sta prihitela generalni ravnatelj IACP dr. Cola in podpredsednik Gallopin, ustanova je namreč lastnica stavbe, ter poskrbela, da so eno oškodovano družino premestili v drugo stanovanje. Okrog 10. ure pa je v Ul. Settefontane i prišel tudi župan iFranzil in odredil, da bo občina poskrbela za oškodovane stanovalce. Neumorno dela gasilcev in delavcev IACP pri odstranjevanju razbitin se je nadaljevalo še popoldne. Skoda je ogromna in gre v več desetin milijonov lir. Popoldne se je v bolnišnici zglasila tudi 32-letna Nivea Mosetti por. Pitacco in zaprosila za zdravniško pomoč. Obvezali so ji lažje rane in opekline po levi podlakti, stegnu in gležnju, ki jih je zadobila v trenutku eksplozije. Dr. Pincherle (PSIUP) kritizira obč. proračun Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta je posegel v razpravo o letošnjem proračunu tudi svetovalec dr. Pincherle (PSIUP), ki je v začetku svojega govora kritiziral cdbor, da se noče nikakor odločiti, da bi predložil proračun pravočasno v odobritev in ne kot se že mnogo let dogaja, da morajo občinski svetovalci razpravljati dejansko o obračunu in ne o proračunu. Tudi letos, je dejal Pincherle, je odbor predložil proračun z 8-mesečno zamudo. Nato je svetovalec ugotovil, da letošnji proračun ni nič boljši od proračunov v preteklih letih, saj porabi občinska uprava nad 95 odstotkov rednih dohodkov za plače uslužbencev. Dr. Pincherle je nato dejal, da je pred tremi leti župan napovedal triletni načrt občinske uprave, ki naj bi ga po ustanovitvi levega centra postopno izvršili. Toda od vseh napovedanih točk niti ena, je ugotovil svetovalec, ni bila popolnoma uresničena. Potem ko je naštel razna važna vprašanja, ki bi jih moral odbor levega centra po napovedanem programu rešiti, pa so dejansko ostala nerešena, je dr. Pincherle kritiziral stranke levega centra, ki zavračajo predlog leve opozicije, naj bi predstavništvo celotnega občinskega sveta nastooilo pri pristojnih oblasteh v korist tržaškega gospodarstva, ter prepuščajo to nalogo samo županu in odboru.! Poleg tega je svetovalec Pincherle ‘ poudaril, da občinska uprava zanemarja vprašanje zidanja stanovanj za reveže, hkrati pa ne posreduje pri Zavodu za ljudske hiše. ki z denarjem krožnega sklada name rava zidati luksuzna stanovanja, ki bodo stala od 12.000.000 do 16.000.000 lir vsako. Del njegovega govora o Slovencih pa bomo objavili pozneje skupno z vsemi posegi o slovenski manjšini na Tržaškem. LADJE V PRISTANIŠČIH TRST. Palladio (It.), Sari Gerasl-mos (Libanon), Lucrino (It.), Labuan Bay (Panama), Prins Wi'Hem III (Ni-zoz.), Al Kheir (Libanon) Rivka (I-zrael), Tritone (It.), U, Vivaldi (It.), Audax (Panama), Saturnla (It.), Vul-cania lit.), Saipa II (It.), Selene (It.), Trieste-Cosulich (It.), Brarrnj (Panama), Rudo-Istra (Jug.), P. Tra-der (Liberija), Alexandra (ZDA), Calipso (Liberija), Patrick M. (Liberija), Salaria (It.). KOPER: Richmond (ZDA), Spuna (It.), Naprijed (Jug.), Ravello (It.), Slavonija (Jug.), Nicodromos (Grčija), Papš Michele (It.), Moslavina (Jug.), Savinja (Jug.), Sežana (Jug.). PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I GLASBENA MATICA Danes, 13. junija ob 17. uri v dvorani Pd «Igo Gruden« v Nabrežini nastop gojencev podružnic šole Glasbene Matice iz Devina in Nabrežine s sodelovanjem harmonikarskega zbora in pevskega zbora «Kraški slavček«. Vljudno vabljeni SREDNJA ŠOLA V NABREŽINI z oddeljenimi razredi v Sv. Križu, vabi na zaključno prireditev, ki bo 20.6.1965 na šolskem dvorišču v Nabrežini ob 18 ur'.. Istega dne bo odprta razstava risb in ročnih del. OBIŠČITE RAZSTAVO RISB, LINOREZOV, PLASTIČNIH IZDELKOV IN ROČNIH DEL nižje srednje šole in enotne srednje šole pri Sv. Jakobu čas za obisk; vsak dan od ponedeljka do sobote od 9. do 13. Ob priliki dvajsetletnice nižje srednje šole bo del razstave posvečen izdelkom iz prejšnjih let. Šolske vesti Srednja šola v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu, vabi na zaključno prireditev, ki bo 20. junija 1065 na šolskem dvorišču v Nabrežini ob 18. uri. Istega dne bo odprta razstava risb In ročnih del. Nazionaie 14.30 ((Oltraggio al pudo-re« Arnoldo Foa, Magali Noel. — Prepovedano mladini pod 18 letom. Arcobaleno 14.30 «Bravados» Grego-ry Pečk, Joan Collins. Technico-lor. Excelsior 15.00 «Caccia al ladro« — Technicolor. Grace Kelly, Gary Grant. Feriice 14.30 (iColpo grosso« Teehni-color Frank Sinatra. Grattačieio 14.30 «Madre Giovanna degli angeli« Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 14.30 «Mata Hari agente segreto H-21« Jeanne Moreau. Fiiodrammatico 14.30 «5000 dollarl sulTasso« Colorscope. Robert VVood. Aurora 14.30 «Agente 007 li-cenza per uccidere«. Crlstallo 14.30 ((Fanthomias 70» East-mancolor. Garibaldi 15.00 «1 tre della Croce del Šud« Technicolor. John Wayne. Capito! 14.00 «Zorba il greco« An-thony Quinn. Prepovedano mladini pod 14 letom. Impero 15:00 ((Angelica alla corte del re» Prepovedano mladini pod 14. letom Vittorio Veneto 14.00 «Oiao Charlie« Technicolor. Tony Curtis. Moderno 14.00 «Tempesta su Ceylon» Technicolor. Lex Parker, Magali Noel. Sledi risanka Tom in Jerry. Astra 15.30 «Squadriglia 633» Technicolor Astoria 14.00 «Fammi pošto tesoro« Technicolor. Doris Day. Abbazia 14.30 «11 capi-tan Nevvmann« Technicolor. Gregory Pečk, Tonv Curtis. Ideale 14.00 «Le sette folgori dl A-shur» Terhnicolor Ladie Lame. LETNI KINO Paradiso (blagama ob 19.30) 20.15 “La veglia delle aquile» Technicolor. Rork Hudson, Robert Taylo-r Se ponovi prvi del. ^ V ZLATARNI OPLENDENTE (ŠKERLJ) Trst, Ul. F. Filzi 5 — Tel. 23-379 dobite naj lepša darila za birmo, krst, poroko in za vsako priliko: ure najboljših švicarskih zr.amk in zlate okraske Priporočamo se za obisk Počilniškc kolonije za slovenske otroke Slovenska dobrodelna društva v Trstu in sicer Slovensko dobrodelno društvo, Slokad in Sloven-ska Vincencijeva konferenca jav-ljajo, da bodo tudi letos organizirala počitniška letovanja za otroke slovenskih šol meseca julija in avgusta v naslednjih krajih: obmorska kolonija v Devinu gorska kolonija v Rigolata in srednje-gorska kolonija v Dragi pri Trstu z možnostjo kopanja v Miljah. Meseca julija bosta dve deški izmeni in sicer v Dragi in R-igo-latu, dekliška pa v Devinu, medtem ko bo avgusta obratno. Odhod otrok za vsa tri letovanja bo 2. julija. V kolikor niso starši še poskrbeli za vpis svojih otrok, naj s« -obrnejo takoj na počitniški u-rad (ufficio colo-nie) v pritličju prefekture. Slovensko dobrodelno društvo, Slov. Vincencijeva konferenca, Slov. karitativno d-ruštvo. OBČNI ZBOR DIJAŠKE MATICE Podporno društvo Dijaška Matica vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 19. junija 1965 ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Geppa 9/1, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora 3. Volitve 4. Razno ODBOR Razna obvestila Tržaški lilatelistični klub »L. Košir« bo ime-l danes dne 13. t.m. od 10. do 12. ure redni sestanek v prostorih kluba, Ul. Montecchi 6. Člani, ki so prijavili zbirke za razstavo v Idriji, naj jiih na sestanku izroie. V DALMACIJO! S skromnim stroškom bo pred vami zaživela Dalmacija v besedi, slikah in zvokih. Dvanajst krasnih dalmatinskih pesmi na gramofonskih ploščati vloženih v brošuro «Zvuci domovine« opremljeno s številnimi slikami in razlago, vam bo pričaralo Dalmacijo v vaš dom. V Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, dobite navedeno in druge brošure s ploščami po 1.600 lir. Obiščite knjigarno in ne bo vam žal. CINE KITOMATKRIALE SEČUL IN Trst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo COMMA PLASTICA Ulica deliJ.stria 8. tel 5U-054 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA A BIRSA vam nudi vse nišne potreb ščine, torbe, igrače, lutke, elastiko za pode imitacija par. ketov Vse po konkurenčnih cenah! z Ravnateljstvo filotramvajske službe sporoča, da bodo sedanja postajališča fliobusne proge št. «20» v višini poslopja 434 v Ul. Flavia (na bivšem ovinku Gasilni) od danes dalje prc-stavljena v bližino stranskega vhoda v prosto luko industrijske cone. PROSVETNO DRUŠTVO IVAN CANKAR priredi ob 20 obletnici osvoboditve izlet v Cerkno z ogledom bolnice Franja. Vpisovanje se prične v torek, 15. t.m. od 19. do 20. ure v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6. ENAL0TT0 Natečaj št. 24 ZMAGOVITI STOl.Pb:< .........57 X Gag li ari Firence Genova Milan Neapelj Palermo Ki m . Turin . Benetke Neapelj II Rim II . • 34 . 2 . 85 . 73 . 16 1 . 73 2 . 34 X . 19 1 . 68 . 82 . 44 2 2 X PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami lir 13.940.000 11 točkami lir 154.800 M) točkami lir 16.500 Dokončne kvote določi o srednja komisija *• Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade RAZNOVRSTNO POHIŠTVO za moderne domove po izrednih cenah dobite pri «ASTK()MOBlL». Via Glulia 1G8 (Rotonda del Boschetto). URE, zlate predmete za darila in drugo prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri DAK-VVIL Trst Piazza S Giovanni' št l V SKLADIŠČU 1) K OZ ULIC A TRSI Ulica Machiavelli štev 12 za direktni izvoz po eksportni ceni dobite pralne stroje rj.;\ candV in druge; štedilnike, hladilnike in vse pntrehno za gospodinjstvo V skledi'- -n nasnrnti dobite konfekcijsko blago; plašče kožuhe (bunde l Mner 'td VESPI- i aMHHETE vse potrebščine ie radomestue dele za vse vrste nioto:m'i koles po zmernih cenah dobite pri A M A H - Trst vla del Hosco N s — Tel 41 946 PHI «AUTO STILE«. Irst Via U. f-oscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) dobite veliko izbiro oblog, preprog, naslanjačev, sveč. električnih baterij, odbijačev, izpušne cevi za vse vrste avtomobilov Vsi deli so garantirani. DEKLE za prodalalko išče drogerija, Corso Garibaldi št. 2 KROJACNICA Kramar, Opčine št. 63 išče vajenko. BUFFET Tomažič, Via Čassa di Ri-sparmio št. 3 išče vajenca pod'ugodnimi pogoji. Sintetične preproge m preproge za bodnike iz plastike «BALATUM» in «MERA-KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice kRIKETT« in ((ARMSTRONG« Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende veneziane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem A R P ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel. 95-919 čša V A u A Toplo se zahvaljujemo vsem, k; so z nami sočustvovali ob bridk: izgu.i našega predragega Henrika Šemca Posebna zahvala č. g. župniko ma Toupli in Mazori, vsem sorod nikom, darovalcem cvetja in vsem ki so spremili pokojnika na zadnji poti. Družine: Semec, Kralj, Gru den in Terčon. Cerovlje, 13.6.65 SPLAVITEV 80.000-TONSKEGA SUPERTANKERJA V TRŽIČU Minister Spagnolli v svojem govoru sploh ni omenil ladjedelnice Sv. Marka Po perfektni splavitvi orjaške cisterne {Santa Crislina Prima» so položili gredelj za drugo ladjo iz iste serije Dvojna svečanost včeraj v tržiški ludjedelnici: ob prisotnosti ministra za trgovinsko mornarico Spa-gnollija so ob 11. uri porinili v morje 80.000-tonskl »supertanker« Santa Cristina Prima, ki je prva izmed štirih enakih ladij za prevažanje surovega petroleja v gradnji v tržiškem obratu. Približno pol ure za tem pa so na njenem mestu postavili gredelj drugi ladji iz omenjene vrste. Nekaj minut pred splavitvijo mogočnega tankerja, so se na tribuni zbrali predstavniki oblasti, ter javnega in zasebnega poslovnega življenja v Italiji in v naši deželi: minister za trgovinsko mornarico Spagnolli, predsednik državnega holdinga Fincantieri Tupini, predsednik deželnega odbora dr. Ber-zanti, generalni vladni komisar za deželo Furlanijo - Julijsko krajino dr. Mazza, predstavniki pokrajinskih uprav iz Trsta, Gorice in Vidma ter predsednik Združenih jadranskih ladjedelnic ing. Vignuzzi, opolnomočeni upravnik ing. Čarne vale, glavna direktorja podjetja ing. Chiesa in dr. Tartarelli. Med predstavniki zasebnih pomorskih družb smo opazili dr. ing. F. Ca-melija, dr. A. Costo, ing. E. Fassia, dr. D. Guicciardija in druge. Ko je botra nove ladje g. Spagnolli pritisnila na gumb, je »Santa Cristina Prima« med veselim piskanjem siren zdrsela v morje, ter se v slabi minuti znašla v svojem naravnem elementu. Ing. Vignuzzi je v krajšem govoru orisal glavne tehnične značilnosti novega tankerja, nato pa je v imenu ladjedelnice poz; -vil prisotnega ministra Spagnollija. Za tem je spregovoril dr. Cameli, ki je menda kupec nove ladje, in ki je poudaril važnost čedalje večje krepitve italijanskega petrolejskega ladjevja v tem trenutku, ko se proizvodnja in potrošnja tekočega goriva povsod na svetu večata z veliko naglico. Nato se je oglasil k besedi minister Spagnolli. Kdor je pričakoval, da bo minister izkoristil to priložnost za to, da bo ponovno IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Obsodba zaradi tihotapljenja kave in cigaret iz pristanišča Oba obtoženca so v odsotnosti obsodili na denarno kazen tsa kazenskem sodišču so včeraj sodniki obravnavali dva primera tihotapstva in obtoženca sodili v odsotnosti, ker se nista prikazala na sodišče. Najprej so sodili 32-letnega Ser-g.a LODana iz Ul. Madonna del l..are 15, ootoženega, da je 11. ju-n.,a lani notel pretihotapiti 3 kg kave iz prostega pristanišča. Tistega dne so financarji pri izhodu p. stan.šča zasačili Gubana, ki je imel pri sebi omenjeno 'kavo. Goban je tedaj povedal, da je kavo pooral ha tleh v nekem skladišču ter da jo je hotel odnesti domov za svoje potrebe. Toda financarji niso bili njegovega mnenja, zato so izpolnili zapisnik in Cobana prijavili sodišču. Javni tožilec je včeraj zahteval, naj sodišče Gobana obsodi na plačilo 10.000 lir globe in na odvzem kave. Sodišče pa je odločilo, da bo moral Coban plačati 8000 lir globe. Po tej obravnavi je sodišče vzelo v pretres primer 23-letnega Li-na Gandolfa iz Ul. Delle Lodole 2, ki je bil obtožen, da je hotel pretihotapiti iz pristanišča 4 kg cigaret tuje izdelave. 11. septembra lani, je neki finančni stražnik, ki se je v svojem avtu vozil v bližini splošnih hladilnikov na pomolu Fratelli Bandiera, opazil dve osebi, ki sta stali ob avtu, ustavljenem pod ladjo »Astra*, ki je bila tam zasidrana. Nekaj časa potem je eden teh stopil na ladjo in se vrnil z zavojem, ki ga je postavil na zadnji sedež avta. Oba moška sta nato stopila v avto in se odpeljala. Finančni stražnik je poklical na pcmoč nekega svojega kolego in oba sta ustavila sumljivi avto. Ko se je to zgodilo, sta moška skočila . iz. avta in zbežala. Enega pa je financerjem le uspelo prijeti Bil je Gandolfo, ki je povedal, da ga je neki Aldo, tisti, ki je stopil v avto in mu je nato uspelo zbežati, ponudil 5000 lir, če ga zapelje k Sv. Andreju. Zanikal pa je, da bi že prej vedel, kaj vsebuje zavoj, v katerem so financarji našli cigarete. Gandolfu izmikanje ni nič pomagalo in včeraj ga je sodišče obsodilo na plačilo 212.000 lir globe in sodnih stroškov. Oda obtoženca je branil uradno im 'novani odvetnik Pado-van. Vespista trčila v avto Ko je včeraj popoldne 30-let-ni Giordano Pichel iz Ul. del Pešce 2, po Ul. Broletto proti ladjedelnici Sv. Marka, vozil vespo TS 23593, na kateri se je peljal tudi 28-letni Paolino Cattaruzza iz Ul. Gatteri 46, je trčil v nasproti vozeči fiat 600 TS 23484, ki ga je vozila 27-letna Annamaria Dapas iz Ul. Pola 6. Zaradi trčenja sta se oba vespista prevrnila in se poškodovala. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na nevrokirurški oddelek. Pichel se bo moral zdraviti dva tedna zaradi udarcev in ran po glavi, zatilju, levi roki in nogi, Cattaruzza pa se je pobil in ranil po glavi, zatilju in levi nogi. Okreval bo v 10 dneh. spregovoril o vprašanju bližnje ladjedelnice Sv. Marka, Je ostal razočaran: minister je spregovoril le o najnovejših vladnih ukrepih, ki zadevajo gradnjo novih ladij v državi. Sen. Spagnolli je podčrtal, da ne bo Italija v ničemer popustila kai zadeva vprašanje ladjedelništva v okviru združene Evrope, vendar je poudaril, da mora italijanska lad-jedelska industrija čim prej postati konkurenčna tujim industrijam. Za tem so delavci z žerjavom prenesli na gradbišče prvi pločevinasti del nove 80.000-tonske petrolejske ladje, ki jo bodo gradili pod šifro «1895». Gostje in povabljenci so se nato udeležili zakuske, ki je bila v prostorih večjega hotela na tržaškem nabrežju. KINO PROSEK-KONTOVKL predvaja danes, 13. t.m. ob 16.90 uri dramatičen barvni film: «IL TEXANO» Po romanu «V IMENU BOGA* Petra B. Kyneja Igrajo: John Walne, Ward, Bond ln Harry Carey Jalte na vjičinaii predvaja danes, 13. t.m. ob 15. uri Universal Technicolor film: «1 DUE SEDUTTORI» (DVA ZAPELJIVCA) Igrajo: Marlon Brando, Da vin Niven, Shirley Jones, A. Sthephan V ponedeljek, 14. t.m. ob 18. uri ponovitev filma: I DUE SEDUTTORI (DVA ZAPELJIVCA) K1IO <■■*!*» PROSEK predvaja danes, 13. t.m. ob 16.00 uri Cinemascope Technicolor film, ki je prejel zlato nagrado na festivalu v Canesu: «0. S. S. 117 MINACC1A BANGKOK» (O. S. S. 117 OGROŽA BANGKOK) Igrajo: Kerwin Mathews, Anna Maria Pierangeli, Robert Hossel Prejeli smo Dolinski župan g. Dušan Lovri-ha je v nedeljski številki polemiziral s Katoliškim glasom o naftovodu in omenil tudi moje ime. Hvaležen sem mu, da omenja deželno upravo, ki je doslej edina pokazala razumevanje za to vprašanje. Da bo naši javnosti in zlasti prizadetim jasno, za kaj gre, ugotavljam sledeče: 1. Dolinska občinska uprava je zamudila najugodnejšo priliko, da bi zagotovila svojim ooičanom.. u, činkovito zaščito pri zadevah, ki se nanašajo na gradnjo naftovod-mh naprav. Iz nejasnih razlogov se je prenaglila z izdajo povoljne-ga mnenja družbi SlOU. Ko so prišle na dan prenizke cene za odškodnino, se sicuša z neresnimi argumenti oprati odgovornosti. 2. Dolins-.a občinska uprava se žal ni dovolj upirala prizadevanju naših narodnih nasprotnikov, da bj skrčili našo posest in s tem oslabili našo prisotnost in gospodarsko moč. Zupan je včasih celo zagovarjal razna stališča Ustanove za industrijsko pristanišče. 3. Zupan piše: «...da so pozitivno odjeknili prizivi proti nizki ceni 131 prizadetih, za katere je bil pobudnik konzorcijski odbor, Kateremu načeluje dolinski župan* To je demagoiko. Res so bile vložene na prefekturo pripombe glede cene, toda zakon dovoljuje samo pripombe glede postopka razlastitve, lokacije ter načina gradnje naprav. Ti »prizivi* so zato neučinkoviti, pomenijo nadaljnji zgrešeni korak in mečejo čudno luč na delovanje konzorcija. 4. Zupan nekako opravičuje U-stanovo, če$ da vedno stavi začetno nizko ceno in da se potem pogaja. To ni točno. Ustanova bi morala po zakonu nuditi prathčno odškodnino. Izvršni odbor Ustanove določi že vnaDrej ceno, do katere je pripravljen priti. Razlaščencu ne preostane kot sprejeti ali se zateči ha Sodišče. To nakazuje tudi župan, toda bi moral nakazati tudi kot glasnik konzorcija, boljše rešitve. 5. Zupan poziva na skupni nastop. To vzbuja, najmanj, upravičeno začudenje, ker je zavrnil vsestransko nudeno sodelovanje v decembru 1964, ko bi se dalo znatno več doseči. 6. Konkretni nastopi Slovenske skupnosti so brez dvoma spravili zadevo v novo smer. Se več bo možno doseči s sodelovanjem vseh zdravih sil, toda stvarno, s čistimi računi in brez demagogije. Trst, 12 junija 1965. Dr. Josip Skerk l.r., deželni svetovalec. Uredništvo pripominja, da za točnost trditev, ki jih vsebujejo gornje točke, odgovarja samo njihov avtor. Seveda se uredništvo ne more strinjati z nekaterimi avtorjevimi atributi in ocenami, ker nikakor ne prispevajo k boljšemu razčiščenju vprašanja zadevnega razlaščanja v Škodo razlaščencev, o čemer smo v našem dnevniku že mnogo pisali in objavljamo tudi danes na peti strani članek pod naslovom «Naftovod ne bo prinesel in prinašal nobene koristi našemu gospodarstvu». OB DANAŠNJIH UPRAVNIH VOLITVAH Slovenci bomo oddali preference za slovenske kandidate na listah Preference so važne samo v občini Gorica - Po okoliških vaseh se prekriža samo znak Občinske enotnosti Danes volimo svoje zastopnike Imensko navedete «tuje elemente v v občinske in pokrajinski svet. Vsak državljan, še prav posebno pa pripadnik naše narodnosti, je dolžan opraviti to svojo dolžnost. Kako bomo volili? Predvsem bomo volili za slovenske kandidate. Oddali bomo svoj glas tistim, ki so že s svojim dosedanjim delom pokazali, da si zaslužijo naše zaupanje. Glasovali bomo za slovenske kandidate na listah PSI, KPI, PSIUP. Posebno velja to pripomniti za občino Gorica, kjer je mogoče ravno s preferenčnimi glasovi doseči našo uveljavitev. Levičarske stranke so postavile slovenske kandidate tudi za pokrajinske volitve. Tudi zanje oddajte svoj glas, ker so vse doslej pckazale, da jim Je naše narodno vprašanje bilo vedno zelo blizu. Za okoliške občinske uprave priporočamo volivcem, da glasujejo za liste Občinske enotnosti v Doberdobu, Sovodnjah in v Steverja-nu, ker kandidirajo na njih takšni možje, ki so pokazali, da zaslužijo zaupanje. Glasuje se tako, du se prečrta znak te liste. Vsak volivec naj prinese s seboj na volišče obe volilnicl, ki mu jih je dostavila občinska uprava; z eno bo volil za občinski, z drugo pa za pokrajinski svet. Le v .Jonkah, Villessah in Romansu, kjer občinskim svetom še ni potekla mandatna doba, bo volil samo za pokrajinski svet. S seboj je treba prinesti tudi osebno izkaznico za legitimiranje. Cas za volitve Je danes od 7. do 22. ter jutri v ponedeljek od 8. do 14 ure. občini, ki delajo razdor med našimi ljudmi«. 4. Sovodenjski občani naj sami odgovorijo na trditev glede strankarskega pritiska in svobodnega izražanja misli in delovanja. 5. Strinjamo se s točko programa, da je potrebno skrbeti »za korist posameznega Občinarja, za izvršitev potrebnih del v posameznih vaseh, ki spadajo pod občino So-vodnje, in za ugled občine«. «Kdor je v resnici pravi demokrat, kdor ljubi enakost in pravico«, se ne more izogniti našim vprašanjem.« OBČINSKI ODBOR SOVODNJE Urnik trgovin za četrtek Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo za praznik v četrtek 17. t.m. veljal za trgovine naslednji urnik: Mesnice bodo odprte od 6.30 do 11. uri. Pekarne in mlekarne bodo odprte od 6.30 do 12. ure. Sadje in zelenjava od 8. do 12. Cvetličarne od 8. do 13. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. Tedenski počitek trgovin le zaradi tega praznika neobvezen ta teden. V sredo 16. t.m. bodo trgovine lahko odprte zvečer do 20 ure, mesnice pa bodo obratovale samo ' dopoldanskih urah. NA OGLASNIH DESKAH SO RAZOBEŠENI Zaključni šolski uspehi na slov. srednjih šolah Velika večina dijakov izdelala brez popravnih izpitov - Malo odklonjenih Na oglasnih deskah slovenskih srednjih šol v Gorici so razobesili učne uspehe dijakov ob zaključku šolskega leta: Nižja srednja šola, Ulica Ran-daccio: 1. a — Izdelali so: Franko Bagon, Robert, Culot, Zdravko Kuštrin, A-lojz Černič, Marino Gergolet, Emil Gnezda, Rudolf Nanut, Kazimir Pe-tejan, Just Škorjanc, Miroslav Spaz-zspan, Herman Stanič, Pavel Tom-masi in Sergij Zavadlav; 4 dijaki imajo popravne izpite, 6 je zavrnjenih; razred šteje 23 dijakov. 1. b — izdelali so: Adrijan Cotič, Rinald Figelj, Damijan Makuc, Robert Uršič, Sonja Devetak, Andrejina Lakovič, Marta Lavrenčič, Nevenka Mozetič, Sonja Peric in A-drijana Visentin; 7 dijakov ima popravne izpite, 6 je zavrnjenih; razred šteje 23 dijakov. 1. c — izdelali so: Ljubica Butko- iiiiiliiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiHimmiiiHiMiiiiii)iiiiHitia>MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiaiiiuimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii*ti PREMESTITEV ŠELE ČEZ TRI LETA Obljubljajo odobritev načrta za modernizacijo plinarne Naprave za izgorevanje petrolejskih proizvodov bodo zmanjšale sedanje nevšečnosti Prevoz bolnikov na volišča v Gorici Za upravne volitve danes in Jutri bodo posamezne stranke poskrbele za prevoz tistih volivcev, ki zaradi bolezni ne morejo sami na volišče. Kdor pa ne more sam opraviti svoje volilne dolžnosti ln potrebuje pri, tem pomoč druge osebe, mora- -imeti predpisano zdravniško potrdi* lo, ki ga dobi,v Gorici, na občinskem zdravstvenem uradu v Ullicl Mazzini 7. Potrdilo mora nositi podpis občinskega zdravnika. Občinski zdravstveni urad je v ta namen odprt danes in nedeljo od 6.. do 22. ure ter Jutri v ponedeljek od 7. do 14. ure. Prizadeti se lahko pripeljejo z avtom do urada, kjer jim bodo takoj izdali potrebno potrdilo. Smrtne posledice prometne nesreče Včeraj zjutraj je v bolnišnici podlegel hudim poškodbam 35-letnl delavec Giuseppe Oblak iz Ul. dei Glardini 28, ki Je včeraj ponoči okrog 3.30 v bližini tobačne tovarne v žavljah postal žrtev prometne nesreče. Bolničarji RK so ga našli na tleh hudo ranjenega in v predsmrtnem boju zaradi verjetnega prebitja lobanje. Zraven njega je bil prevrnjen skuter TS 28802. Nihče ni videl, kako se je pripetila nesreča. Policija je mnenja, da se je Oblak zaradi hitrosti prevrnil. Nesrečnik je umrl nekaj ur po sprejemu v bolnišnico. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Novi odbor Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici Sindikat slovenskih šolnikov go-nške pokrajine, v katerem so vključeni profesorji in učitelji, je imel pred časom občni zbor, na katerem Je izvolil svoj odbor. Le ta se je ta teden sestal ter si podelil delo. Za predsednika so izvolili prof. Rada Bednarika, podpredsednika u-čitelja Setgeja Korošca, tajnika prof. Stefana Bukovca, blagajničarko prof. Vitomiro Vesel; člani odbora so še profesorji Milko Rener, Slavko Rebec In Vida Bitežnik. Predsednik nadzornega odbora je prof. Albin Sirk. Odgovor občinskega odbora iz Sovodenj Občinski odbor iz Sovodenj nam je poslal v objavo naslednje besedilo; «Odgovor modrim katoličanom na program Lipove vejice za občino Sovodnje. 1. Popolnoma se strinjamo z va* šlm programom, da je potrebna «popolna enakopravnost med občani ne glede na njih politični nazori«. 2. Vljudno vas prosimo, da pokažete »neskladnost« in «kje se je dala prednost posameznikom v škodo drugega«. 3. Nadalje vas prosimo, da po- EM POR IO AUTO - MOTO Vam nudi DELE ln NADOMEST- | A II \T 1 NE DELE za vsa motorna vozila: I IIKli. \ /.| svečke, trikotnike, svetilke, pre- L V IlUiliil proge, prevleko, kroglične ležaje, 1' R S 1 AMORTIZERJE ZNAMKE RIV itd. Via S. Lazzaro, 17 IZREDNA RAZPRODAJA MOTORNIH BATOV - PISTON1 VESPE IN LAMBRETE VSEH VRST. REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE NOVA URARNA IN ZLATARNA Sedmak Vam nudi bogato izbiro ur priznanih znamk, zlatih ln srebrnih dekorativnih predmetov NABREŽINA - Center ZELO UGODNE CENE! V skladu z modernimi urbanističnimi predpisi bodo morala občinska podjetja v Gorici v najkrajšem možnem času premestiti svojo plinarno Izven mestnega središča, ker plinarna povzroča na sedanjem mestu nevšečnosti in škodo stanovalcem bližnjih hiš. Tako premestitev predvideva in zahteva tudi regulacijski načrt kot ga Je izdelal prof. Piccinato. Tj pa ni tako enostavno delo in bodo pri njem naleteli na razne tež-koče in tudi so načrti zvezani z znatnimi stroški. Zato vodstvo podjetij predvideva, da bo za tako preselitev potrebno najmanj tri leta. Upravni odbor podjetja je medtem poveril ravnateljstvu nalogo, da takoj začne z modernizacijo naprav v plinarni in sicer s tem, da uredijo naprave za .uporabo-petro-lejških derivatov namesto premoga S tem bodo omogočili zmanjšan Htem dela pri pečeh na premog; to bo zmanjšalo tudi nadležen ropot, prah in dim, ki ga povzročajo peči na premog. Prav-tako bo manj prometa ln ropota s tovorniki, ki sedaj dovažajo premog in odvažajo koks. Minili sta že dve leti, od kar so bili predloženi načrti za tako modernizacijo glavnemu ravnateljstvu protipožarne službe pri notranjem ministrstvu, da bi odobrilo namestitev potrebnih naprav ln rezervoarjev za petrolejske proizvode. Na zahtevo tega ravnateljstva so večkrat vnesli določene spremembe v prvoten načrt. Te dni pa je prišla iz Rima vest, da bo zaradi posredovanja državnega podtajnika Ceccherinija ta načrt v kratkem proučila posvetovalna komisija za gorljiv material. Sporočilo, ki ga je poslalo vodstvo mestnih podjetij, je bolj obljuba kot pa konkretno dejanje. Upamo, da ne gre samo za predvolilno propagando in da bodo v resnici odobrili predložene načrte ter začeli čimprej z ureditvijo potrebnih naprav na petrolej, saj se mestna plinarna nahaja že sredi stanovanjskega naselja, kjer zelo kvarno vpliva dim ln premogov prah, ki ga Je sedaj tam okoli več kot dovolj. OBČNI ZBOR DIJAŠKE MATICE Podporno društvo Dijaška Matica vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 19. junija 1965 ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Geppa 9/1, a aledečim dnevnim redom: L Otvoritev 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora 3. Volitve 4. Razno ODBOR Dve prometni nezgodi Včeraj ob 14.20 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 22-letno Elviro Turco urednico iz Ločnika, Ul. Sartorio 15. Zdravniki so ji ugotovili udarec na glavi ter več prask po telesu, so jo pridržali za 8 dni na zdravljenju. Turco je Izjavila, da je padla, ko se je malo prej peljala s kolesom po Ul. Mocchet-ta, kjer je slabo cestišče. Nekaj pozneje so nudili prvo pomoč tudi 20-letnemu mehaniku Ar-rlgu Peressinu iz Gorice, Ul. Ma-donnina 26, ki je bil ranjen, ko se je peljal z nekim svojim prijateljem na zadnjem sedežu lambre-te, k: je trčil na Travniku z avtom Giulietta, kateri je prihajal iz nasprotne strani. V bolnišnici so mu ugotovili rano na levi ter udarec na desni nogi. Okreval bo v 6 dneh. Iz goriške bolnišnice Včeraj okrog 18.30 je 49-letni Luigi Pettarin iz Ločnika, Ul. Sartorio 55 čakal v Ul. Aquileia na avtobus, da se odpelje proti domu. Med čakanjem mu je nenadoma postalo slabo, ker je mož podvržen božjasti. Padel je in se pobil. Prisotni so poklicali avto Zelenega križa, ki Je ponesrečenca odpeljal v civilno bolnišnico, kjer so mu u-gotovili zlom desne noge v stegnu ter poškodbe na rokah in obrazu. Pridržali so ga za dvajset dni na zdravljenju. Ob 19.15 je prišel po prvo pomoč 20-letni Paolo Fratti iz Gorice, Ul. Rabata 22. Ko je bil prejšnji dan na delu v podjetju Iglea, se mu je zadrl košček lesa v kazalec leve roke in ostal v mesu. Potegnili so mu iver iz prsta. Okreval bo v petih dneh. Ob 20.30 pa so sprejeli na zdravljenje 21-letnega Enza Bancha iz Moše, ki se je ponesrečil malo prej, ko se Je v Blanchlsu peljal z motociklom in kjer je zaradi slabe ceste Izgubil nadzorstvo nad vozilom ter zadel v mimoidoči avto fiat 600. Zdravniki so mu ugotovili zlom leve noge ter so ga pridržali za dvajset dni na zdravljenju. V Gorici VERDI, lb.oo: «Una pištola per Ring«. Montgomery Wood; ameriški barvni film. CORSO. 15.15: «Saul e David«. N. V/ooland ln L. Marquez; Italijan-sito-Spanski barvni film. MODERNISSIMO. 14.30: »La pat-tuglia lnvlslblle«. J. \Vayne 1n Anthony Quinn; ameriški barvni film. VITTORIA. 15.00: Solo contro tutti«. Robert Hundar in M. A Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Od 6. do 12. junija se je v go-riškl občini rodilo 27 otrok, umrlo je 12 oseb, bili sta dve poroki in 4 okolici. ROJSTVA: Marina Schiavo, Cor-rado Caiffa, Giuseppina Callegher, Elena Trangoni, Micbela Marcuzzi, Giancarlo Crassini, Gianfranco Crassini, Marco Zatti, Marina Per-co, Edi Marizza, Massimo Coppola, Alessandro Fedon, Alessandro Bur-ba, Cipriana Grudina, Claudia Ago-stinis, Claudia Polito, Pierpaolo Trinco, Donatella Mazzillo, Marisa Fattoretto, Daniela Ceregioll, Ales-slo Canesin, Paolo Portelll, Nicola Messina, Raffaele Alipo, Tamborra, Sandro Violin, Alessandra Fiorini, Stefano Verzegnassl. SMRTI: upokojenec 68-letnl Mario Candussi, mehanik 52-letni Vlt-torio Mauri, 77-letni Lodovico Masten, gospodinja 58-letna Vita Sta-bon, por. Callore, 2 in pol leti stara Romana Huala, gospodinja 30-letna Maria Perusco, 57-letnl Steta-no Abramo, 91-letna Caterlna Tomažič, 65-letna Maria Vaccaro, por. Bonatesta, upokojenec 61-letni Egi-dio Galltna, gospodinja 88-letna Ca- terina Panzin, vd. Colautti, 71-letni Giovanni Kofol POROKE: trgovski potnik Aldo Vižintin in delavka Graziella Radi-gna, zidar Cesate Blasig in tekstil-ka Maria Zuljan. OKLICI: električar Mario Veli-scig in uradnica Giuliana Colautti, varilec Bruno Silvi in delavka Maria Luigia Mauri, železničar Bruno Conoina in tekstilka Bianca Maria Erandolin, karosir Tullio Germini in gospodinja Annamirella Plzzol. lonson, barvni film. CENTRALE. 14.30: «Sandok, il ma-ciste della jungla«. Sean Flynn ln Alessandra Panaro; barvni ki nemasšopskl film. v Tržiču NAZIONALE. »Sl, signor generale«. Susan Wayward in Kirk Douglas. PRINCIPE. »Scappamento aperto«. Jean Paul Belmondo in Jean Seberg; barvni kinemaskopski film. AZZURRO. «Le spie uccldono a Belrut«. Richard Harrison, Do-mlnigue Boschero ln Wandisa Guida; kinemaskopski barvni film. EXCELSIOR. «Piano, piano dolce Cariotta«. Bette Davis ln Olivia De Havilland. v Ronknh RIO. »Marnie«. Sean Connery; film Alfreda Hitchcocka. EXCELSIOR. - ; parkiranje osebnega avtomobila parkiranje avtobusa ' parkiranje combija parkiranje motornega kolesa turistična taksa Glavna sezona julij, avgust. 18. AUTOCAMP MUTA - CARAVALNNING, 385 m. Površina 100.000 kv. m, parkiranje, pitna voda; elektrika s priključki, sanitarije na izplako, umivalnice, tuš, restravracija, lov in ribolov, trgovina 2 km, weekend hišice. Leži v gozdu ob cesti Dravograd - Maribor. Informacije Gostinsko podjetje «Jelka», Radlje ob Dravi. 150,— din 150,- din 600,— din 200,— din 50.— din 60.— din 100,— din 100,— din 200,— din 150,— din 50 — din 160,— din Cene v sezoni 1965: prenočitev parkiranje osebnega avtomobila parkiranje avtobusa parkiranje combija parkiranje motornega kolesa turistična taksa Glavna sezona julij, avgust. 100,— din 100.— din 200,— din 100,— din 50,— din 100,— din