WhAjA vRtfli lovvAg CMrtsk in soboto«
2S3&E
I
ICV-
B ' Hal
>
Č SOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
UMiaMl* is tpnrvutirto j« V Lj«RN. OradBCa štev. 17/1. — Oeptrt m m w»ta#B, - 6t*vtDu prt (ikanm orada v IJublJanl 1UR. — Stnrffk« UMm 953. RarBtnto* ta otnalji SHS« letni K ttt, (a po! lata K 9$, ta Četrt teta K O, aW)M Itt n tamamtrfM masalno K Id tel — Plača n tod M T tJiABaiil.
LBTO IV.
LJUBLJANA, dno 12. julija 1921.
ŠTEV. 69.
Valutno vprašanje pri italijanski pogodbi.
Raivoj valutarnih ošnošajev med Italijo in nami je povzročil, da je pri sedanjih gospodarskih pogajanjih z Italijo valutno vprašanje jedro in ključ situacije.
Italija je v zasedenem ozemlju zamenjala staro avstrijsko krono po ključu, kolikor je bila avstrijska krona ob prevratu na mednarodnem trgu vredna, namreč z 0'60 lire in sicer radi lažjega računanja. V resnici je znašala vrednost krone 0 568 lire Naša vlada na krone ni ocenila na podlagi njene mednarodne vrednosti ob ujedinjenju, marveč jo je devalvirala na eno četrtino dinarja, o katerem je proglašala, da je z zlatom krit in da je njegova vrednost boljši od italijanske in francoske valute; Medtem pa je mednarodni finančni trg drugače ocenil vrednost dinarja in nanj priklenjeno krono. Napetost med dinarjem odnosno krono in liro je bolj in bolj rastla in vse naivne nade, da se mora valuta bogate Jugoslavije povzpeti ,,ad liro, so ostale le sladke sanje. Sedaj v konkretnem momentu obračuna imamo razmerje, da je ena predvojna krona v zasedenem ozemlju proti predvojni kroni pri nas 4'38:1. Praktično povedano, Primorec je za svojo krono dobil več centesimov, kot je danes dinar vreden. Italijani so si s to potezo napravili v Primorju nedvomno najboljšo gospodarsko in politično situacijo, ki se je sploh dala doseči med neitalijanskim prebivalstvom. Lira ima danes v Trstu še vedno stopajočo tendenco in ako bi depresija ne ovirala italijansko industrijo v tej meri, bi naša krona tam še bolj padla.
V tem leži vsa opasnost sedanjih gospodarskih pogajanj z Italijo. Naša obračunska bilanca proti Italiji je zelo pasivna in ima že samo tržaška Zadružna Zveza 21,516.734 kron terjatev v Jugoslaviji. Italija zahteva sedaj za vsako predprevratno krono obračun po
Gospodarske razmere v Sloveniji sredi preteklega stoletja.
(Po zborničnih poročilih sestav« I. Mohorič).
1. doba 1850-1855.
V sredi preteklega stoletja sta dva dogodka inaugurirala novo dobo gospodarskega razvoja in sicer podaniška in zemljiška odveza in stavba železnic. Ta dva momenta sta tekom dveh desetletij zreformirala večino obstoječe industrije in dala popolnoma nove smeri naši trgovini. Najdragocenejše podatke o tej prehodni dobi od 1850 do 1880 nam nudi arhiv trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Interesantno je, da se v tedanji dobi srečujemo z istimi vprašanji, ki so sedaj po prevratu za naše gospodarske kroge najbolj aktualni in ki danes težijo našo trgovino in industrijo.
Špedicija se je vsled stavbe železnice razvila v smerih dovoza in odvoza na železnico in je začela opuščati svojo veliko linijo med Ljubljano in Dunajem, kjer je bila že leta 1848 stekla železnica. Na progi Trst-Lju-, bljana se je 1850 še cenila množina špedicijskega blaga, ki so ga prevozniki po cestah prevažali, na 2 milijona stotov. Povprečna tovornina prevoza na tej progi je znašala 45 krajcarjev, tako da se je cel zaslužek špedicije po tržaški
0 568 lir, kar pomeni pri sedanjem tečaju 735 v jugoslovanskih kronah 4M7. Na tak obračun so Čehi že pristali v pogodbi z Italijani, ki sicer še ni ratificirana, ki pa bo gotovo obveljala.
Po dosedaj dognanih stitističnih podatkih znaša pasivni saldo za nas nad 15 milijonov predprevratnih kron. Nastaja sedaj vprašanje, da se naša vlada odloči za obračun po italijanskem predlogu, kar pomeni, da morajo naše tri Zadružne Zveze nad štirikrat toliko plačati kakor bi morale po ključu valutne reforme pri nas, ali pa se vlada odloči za obračun v jugoslovanskih kronah, kar pomeni, da dobijo primorske zadruge štirikrat manje kot morajo po zamenjalnem ključu svojim vlagateljem plačati. Druzega izhoda ni.
Kombinacije, ki so jih predlagali nekateri krogi, da se namreč obračun izvrši v nežigosanih kronah, ki jih vsaka vlada potem po svojem ključu zamenja ni smatrati za resne. Italijani so jih tudi z ozirom na pasivnost salda gladko odklonili, pač pa se zdi, da so skoraj pripravljeni sprejeti obračun v jugoslov. kronah in to iz političnih razlogov.
Posledica sprejetja plačila v jugoslovanskih kronah pomeni likvidacijo vsega slovenskega zadružništva v Primorju, kar nam in naši vladi ne more biti vseeno, ker bi imelo najdalekose-žnejše politične posledice. Tudi slovenske Zadružne Zveze v Primorju ne bi nikdar pristale na to izmenjavo, marveč vztrajajo na obračunu po italijanskem ključu. Da pa Italijani z likvidacijo našega zadružništva računajo, kaže že dejstvo, da so si v Ajdovščini, Sežani, Komnu, Tolminu in Kobaridu že sedaj ustanovili nam konkurenčne italijanske posojilnice v katere vabijo izkoriščajoč težki položaj naših zadrug, slovenske ljudi.
Plačilo po ključu 0 568 lire pa pomeni likvidacijo naših Zadružnih Zvez ker bi postale za najmanj 40 milijonov jugoslovanskih kron po sedanjem kurzu pasivne. Vlada ima izbirati med obema
cesti cenil na 11/a miljonov forintov. Špedicija med Ljubljano in Celovcem odnosno Beljakom in obratno se je cenila brez tovora za Gorenjsko, okroglo
30.000 centov in je zaslužek znašal
18.000 fl. Od Zidanega mosta do Siska, kjer še Hi bilo železnice, se je cenilo letni prevoz blaga na 160.000 stotov s približno 50.000 fl. tovorninskega zaslužka. Prvo letno poročilo trgovske zbornice povdarja interesantno dejstvo, da so tarife c. kr. južne državne železnice previsoke in da bi jih bilo treba revidirati.
Stot bruto teže je veljal z Ljubljanskega kolodvora po železnici na Dunaj na glavno carinarnico, ali na dom postavljen:
za blago I. vrste	1	H. 161/« krajcarjev
za blago II. vrste	1	fl. 39 "/>o »
medtem ko se je pred zgradbo železnice računalo za prevoz finega blaga povprečno 1 fl. 85 kraje, do 1 fl. 36 kraj. in za navadno blago pa 1 fl. 15 kraj. do 1 fl. 24 kraj. iz Ljubljane na Dunaj.
Trgovstvo je imelo z železniško upravo od prvopočetka znatne konflikte. Cela arhiva	je	polna pritožb nad
razreditvijo blaga	v	železniške tarife,
nad prekratkim ležarine prostim rokom za dospelo blago, dalje nad občutnimi kaznimi interesentov za vsako najmanjšo pogreško pri železnicah, medtem, ko za pogreške železniških organov na škodo stranke niso določene
alternativama. Brez vladne gmotne pomoči se ta diferenca brez žrtev ne da poravnati.
Interesantne je vprašanje likvidacije zavarovalništva. Assicurazioni Generali in Riunione Adriatica, ki sta imeli sedeže v Trstu sta spremenile po 0 60 vso svojo kronsko gotovino, vloge in reserve v lire, torej tudi zavarovance v Jugoslaviji. Police so plačljive v Trstu. Torej pripade predprevratnim zavarovancem izplačilo v lirah po 0 60. Assicurazioni pa hiti sedaj z nacijonalizacijo v Jugoslaviji, da izplača zavarovancem jugosl. krone, ker pobira vplačila premij od prevrata v jugosl. kronah.
Italijani zahtevajo od naše vlade, da prevzame tudi žigosane in kolkovane krone, ki se nahajajo v posesti Primorcev. Menimo, da bi naša vlada na to lahko pristala, kljub temu, da je bil izvoz tega denarja prepovedan in da pravzaprav ni primorana tega denarja zamenjati. Ceni se pa ceiotno svoto komaj na pol milijona kron.
Težje pa je vprašanje nežigosanih kron, ki jih je po raznih cenitvah na bivšem Goriškem in Istri nad 20 milijonov. Navidezno je to popolnoma notranja italijanska zadeva in italijanski zamenjevalni dekret predvideva za slučaj force majeure naknadno zamenjavo. Italijani so zamenjavali ta denar do novembra, potem pa so brez vsake navedbe razloga zamenjavo prekinili, ne da bi bili določili še kak poznejši termin. Ker ima naše ljudstvo tudi tak denar, bi morala naša vlada v interesu naših so-plemenjakov skušati pri pogajanjih doseči, da se tudi našim ljudem to zamenjavo izvrši, ker so jih dosedaj italijanske komisije dosledno odklanjale.
Južna železnica.
Letošnji občni zbor južne železnice, ki se je vršil 7. julija 1921 na Dunaju, je z ozirom na znatne spremembe v upravi, ki nastajajo deloma
nikake kazni in se rešitev reklamacij zavlačuje cele mesece.
Vsled visoke carinske tarife je cvetelo bujno tihotapstvo na škodo trgovine, tovarnarjev in državnih financ. Tihotapci so povečini uporabljali ta trik, da so en del blaga dali zacarinit' in dobili zanj carinsko pobotnico in nato isto blago v enakih množinah tihotapili ter se v slučaju, da jih je finančna straža zasačila, legitimirali a staro carinsko boleto.
Izmed trgovine je najbolj cvetela trgovina z deželnimi pridelki, ki je obsegala češplje, med, vosek, dčteljno seme, klej, potašo in šiške. Po poročilu leta 1851 je imelo najboljšo konjunkturo deteljno seme, medtem ko je vsled premočnega izvoza hrastovja trgovina s šiškami zelo padla. Vsled slabih letin 1848, 1849, 1850, 1851 leta v Sloveniji je posebno cvetela dovozna žitna trgovina, ki je bila od nekdaj v Ljubljani zelo razvita. Žito se je dovažalo po večini iz Banata po vodi preko Siska, kakor tudi iz okolice samega Siska. Dcvoz se je cenil marsikatero leto na 600.000 mernikov. Ker je bil dovoz iz Banata po vodi preko Siska zelo neurejen, se je kupovalo tudi znatne količine iz Trsta. Dovoz po vodi iz Siska v Zidani most je stal različno od 24 do 54 krajcarjev na mernik, kar je blago enormno podražilo. Zato je bila prva zahteva prebivalstva, da se čirppreje dogradi železnica do Siska.
radi provizornega režima, za nas izredna važnost. Od lanskega občnega zbora je od upravnega sveta umrl H. Biederman, odložili pa so upravno svetništvo S. Eitner, W. pl. Finck, Dr. P. Hammerschlag, grof L. Kulmer, A. Mčsey pl. Kaposmere, F. Pautz, F. Šuklje in M. Trautmansdorf. Ostalo je sumo še osem upravnih svetnikov in sicer: Dragotin Hribar, E. Kraft, Dr. H. Mauthner, Dr. W. Rosenberg, L. Rothschild, S. Solvis, baron A. Ullmann in Dr. A. Weber.
Vsled ratifikacij provizornega režima se mora upravni svet dopolniti na 25 članov in sicer:
8 članov, od katerih predlaga po dva italijanska, jugoslovanska, avstrijska in madžarska vlada, kot na upravi interesirane države, ki so odobrile provizorni režim.
4 člane, katere voli občni zbor na predlog francoske narodne zveze obligacijskih upnikov in
13 članov, ki jih voli občni zbor železnice brez razlike na državno pripadnost in bivališče.
Torej imajo interesenti režima
12 članov in akcijonarji pa večino s
13 člani. Kakor se je svojčas poročalo, je naša vlada predlagala kot svoje zastopnike v upravni svet g. pomočnika prometnega ministra S. Jeliča in našega konzula B. Ceroviča na Dunaju.
Provizorni režim, ki je omogočen po § 320 S. Žermenske in § 304 Trianonske pogodbe ima retroaktivno veljavo od 1. januarja 1921 in bi imel trajati pravilno do 31. decembra 1922. Ako pa do takrat ne bo mogoče definitivno urediti vprašanja južne železnice, kar je pričakovati, se podaljša režim do 31. marca 1923.
Južna železnica mora od začetka 1920 voditi za proge v vsaki državi posebej obratne račune, ki pa imajo provizorični značaj, dokler določbe mirovnih pogodb in razmejitev med
Manufakturisti so se posebno pritoževali nad nesolidnostjo domačih tekstilnih podjetij, na Češkem, v Šleziji in v Avstriji, ki so svoje zavitke blaga vedno opremili s krasnim okusnim vzorcem, znotraj pa so dali slabejše blago. Zato so predlagali strog zakon proti takemu nereelnemu postopanju fabrikantov.
Velika zaščitna carina je onemo-goČevala nabavo močnejšega, težjega bombaževega in volnenega blaga v inozemstvu, kakor je bilo sukno, drap-moseline, zefir, kašmir, watmulo in razne hlačevine. Le najfinejše bombaževe izdelke kakor batiste, musline, or-gandine, dalje žensko blago seje splačalo radi okusnejših desinov uvažati iz Francije in Anglije, medtem ko je bila carina za uvoz svilenih predmetov, podlog in žametov mnogo previsoka, da bi bilo konveniralo naročati v inozemstvu.
Od industrijskih podjetij se je nahajalo leta 1850 na Kranjskem: sladkorna ra fin er ijja inozemskega surovega sladkorja, dve tovarni strojnega, odnosno ročno prešanega papirja, oljarna za repno olje, mehanična tkalnica in predilnica, tovarne za izdelovanje vate, tovarna vžigalic, tovarne kavovega nadomestka in steklarne, dalje priv. tovarna angleških pil barona v. Dietricha v Tržiču in knez Averspergova železo -livarna in tovarna za stroje na Dvoru pri Novem mestu.
(Dalje prihodnjič.)
i' k O U V S it I LliT
posamezne nasledstvene države ni končana. Naša država je razmejitev izvršila šele z Avstrijo in Italijo, medtem ko z Madžarsko razmejitev še ni izvršena.
Investicije sme izvrševati v dobi provizornega režima južna železnica le v toliko, v kolikor so potrebne za vzdrževanje obrata. Nasprotno se južna železnica obvezuje izvršiti investicije, ki jih vlada zahteva kot nujne. Med dobo provizorne uprave počiva vsa služba delnic in obligacij. Tozadevni izdatki se ne smejo kriti iz blagajniških dohodkov.
Celotni uspeh provizorne uprave je, da je ž njo obnovljena, odnosno od nasledstvenih držav priznana avstrijska koncesijska listina in da rekonstruira v enotni upravi generalne direkcije na Dunaju star prometni problem monarhije, namreč Dunaj—, Trst in Budimpešta—Trst—Reka in da otvarja po voljno perspektivo na definitivno upravo (regime definitif).
Letošnji občni zbor je odobril tudi izpremembo pravil, iz katerih nas zanimajo predvsem določbe glede železniških tarif.
-»Direktne osebne in blagovne tarife na progah južne železnice vzpostavlja, dokler se gibljejo v mejah lokalnih tarif posameznih držav, upravni svet. Interesirane države imajo pa neomejeno suvereno pravico. Za vpeljavo novih tarif daje odobritev inte-resiranih držav, v kolikor ni nobenih principijelnih pomislekov, njen zastopnik v upravnem svetu. Ker imajo interesirane države velik interes na vzpostavitvi direktnih tarif, jih bo odobril za svojo državo njen zastopnik v upravnem svetu. Upravnemu svetu se prideli posebna posvetovalna komisija, ki bo študirala obratna in tarifna vprašanja. Njej predseduje en član upravnega sveta, medtem ko ima vsaka izmed interesiranili držav tri zastopnike in sme po potrebi še ■adaljne interesente pritegniti.
Obema zastopnikoma naše države v upravnem svetu imamo vso pravico odrekati kvalifikacijo v tarifa r-nem oziru. Vemo tudi, kako je kla-verrtt) ulogo igral komisarijat saobra-caja in vemo, da ministerstvo še danes ni položilo temeljev za ureditev tarifne službe in ni določilo smernice za našo smotreno tarifno politiko. Danes hoče v Beogradu še vedno g. Deročo z dvema uradnikoma predstavljati to gospodarsko jedro našega že-lezništva; za organizacijo tarifnega urada pa še do sedaj nikdo ni nič pozitivnega ukrenil. Tn tako sedimo med prvovrstnimi tarifnimi aparati na Dunaju, v Budimpešti in Firenci brez možnosti aktivnega sodelovanja in brez obrambe lastnih interesov. To stanje je nevzdržno in naše strokovne korporacije morajo zahtevati od vlade, da se hi za Slovenijo nekaj pozitivnega ukrene.
(Dalje prihodnjič.)
Franjo Souvan:
Problem draginje.
(Nadaljevanje.)
Ko smo bili še pod Avstrijo, smo si bili vsi na jasnem, da pride po vojni do devalvacije denarja in do premoženjske oddaje.
Med tem smo se osvobodili in zjedinili. Posledice vojne pa so ostale: nastopila je devalvacija denarja in premoženje se — v dosti omiljeni obliki povišanih davkov — oddaja. In tega naj je kriv — Beograd? Kje je tukaj logika?
Nisem poklican braniti gospodov ministrov — nasprotno v nastopnem hočem opozoriti na marsikakšno napako in pogreško, ki se je napravila — ampak eno moramo vendar predpostavljati, da ima celokupna vlada dobro voljo; pavšalno trditi, da je ena cela stranka ali pa cela vlada korupt-na, ker se v dotični stranki ali v vladi dogode slučaji korupcije, to je brezvestna demagogija. Napake naj se grajajo, slučaji korupcije naj se ožigosajo: vse to pa ne sme dobiti značaja demagogije — in ravno to je tiyto zlo, da se pri nas vse namenoma generalizira. In pokorne ovčice, zapeljane po blestečih frazah demagogov, ki pa jim je le za korita, gre-
do slepe v Radičev in komunistični tabor. Pa že se jasni...
Rekli smo, da je draginja odvisna od svetovne konjunkture; pa vendar lahko tudi mi sami pripravljamo tla za skorajšnjo odpravo ali vsaj za omiljenje draginje.
V tem oziru se je pri nas v zadnjih dveh letih res marsikaj grešilo: marsikatera napačna naredba se je izdala, in marsikatera naredba, ki bi bila potrebna, se ni izdala.
Ne bom govoril o zgrešeni valutni reformi, ki ni samo nas Prečanov močno udarila, ampak, ki posredno tudi zadržuje kure dinarja; ne bom opozarjal na nesrečno idejo o ozdravi« in »nezdravi« valuti. 0 tem se je že dosti pisalo. Jaz še danes ne morem razumeti raznih filozofičnih idej o >zdravi« valuti in o potrebnih rezervah zdrave valute. Meni se zdi, da . bi se to vprašanje najenostavnejše rešilo, če se zahteva za ves naš izvoz plačilo v naši valuti, ki jo je tre-i ba proglasiti za »zdravo«, prepove pa se naj istočasno izvoz našega denarja v večjih množinah. S tem bi morali tuji uvozniki kupovati naš denar pri nas, povpraševanje po naši valuti bi se dvignilo in vrednost naše valute bi narastla. Finančni minister pa bi na ta način mogel dobiti na domači borzi vsak čas potrebne tuje valute po dosti nižjih cenah, nego jih more sedaj plačevati našim izvozničarjem, da mu prepuste del »zdrave« valute, ki so jo inkasirali od tujih uvoznikov. Meni se zdi to jasno. In jaz ne razumem filozofskih formul o »zdravi« valuti. Pa pustimo to.
Velika pogreška je bilo tudi zvišanje poštnih, brzojavnih in voznih tarifov. S tem se promet zadržuje, nabavni stroški za vse predmete se po-draže, in dosledno draginja poveča. Po moji sodbi je edino pravilno najeti za zboljšanje prometnih sredstev amortizačno posojilo, kakor se sedaj namerava; začasni primankljaj pri tekočem proračunu pa bi se moral pač kriti iz drugih prebitkov, oziroma iz izrednih davkov. Seveda to sedaj boli, ali pomisliti je treba, da bode primanjkljaj pri teko&em proračunu 5i-
sto gotovo izginil, čim se bodo prometna sredstva povečala, in čim bo promet spet v normalnih morah na-rastel. Saj imamo primer. Skoro vse železnice so v prvih letih po otvoritvi pasivne, pa to je treba preboleti, ne sme pa se povišavati tarifov in s tem prometu staviti nove ovire in barikade. Skrbi pa naj 'država tudi za cenen premog, ki je predpogoj razvoju prometa in tudi industrije. V tem oziru bi bilo neobhodno potrebno, da se vse privatne premogokopne družbe podvržejo strogi državni kontroli glede cen, in da tudi država pri svojih premogovnikih na novo kalkulira cene. Mislim, da je za državo boljše, če pri premogovnikih nekoliko manj zasluži, pa zato sanira prometno krizo in omogoči procvit domače industrije. Izgubo pri premogu bi država indirektno dobila tisočkrat povrnjeno iz davkov, ki jih bodo plačevala industrijska podjetja, čim se povečajo, in čim se zgrade nove tovarne.
Klic: »dol s tarifi in dol s premogovno ceno!« je torej istoveten s klicem »dol z draginjo«! —
Kakor sem sicer protivnik vseli omejitev trgovine, zdi se mi, da je — začasno vsaj — vendarle država poklicana, da poseže pri premogovni trgovini vmes, in da diktira maksimalne cene, toliko lažje, ker je sama lastnica nekaterih premogovnikov.
Najvažnejši činitelj pri draginji pa je cena pšenice in moke.
V tem pogledu doživljamo kuri-jozum, da imamo nadprodukcijo žita, da ne moremo konkurirati z Ameriko in Romunijo na svetovnih trgih, da pa vkljub temu sami jemo drag kruh. Kako to? Zato, ker 'v naši žitnici (v Vojvodini) pokupijo židovsko-madjar-ski špekulanti in vojvodinske, deloma tudi židovsko-madjarske, banke za svoje »blagovne oddelke« skoro ves pridelek takoj po žetvi po razmerno nizkih cenah. Če gredo cene na svetovnem trgu kvišku, ga izvozijo; ce ne, pa spravijo pšenico v svoja skladišča in diktirajo cene vsaj domačemu trgu, predvsem seveda pasivnim krajem.
Tukaj bi bila država poklicana, da poseže vmes in da odpomore. Najboljše bi bilo, če bi se ustanovila v Vojvodini državna nakupovalna komisija, ki naj bi nakupila takoj po žetvi direktno od posestnikov-poljedel-cev oni kontingent pšenice, kolikor se rabi za pasivne kraje. Ta pšenica naj bi se prevozila po državni železnici zastonj v glavna mesta pasivnih krajev, pri nas v Ljubljano. Tukaj naj bi prevzel »Žitni zavod« razdelitev pšenice med posamezne veletrgovce in nabavljalne zadruge. Vsi ti bi se morali zavezati s posebnim reverzom, da bodo to od države jim dobavljeno pšenico porabili izključno le v pokrajini sami za prehrano domačega prebivalstva, in naj bi se glede te pšenice ali moke sporazumno z vlado določile prodajne cene za engros in za detail.
Kakor hitro bi bile tako pasivne pokrajine založene z moko, bi se lahko takoj dovolila povsem prosta trgovina s pšenico v Vojvodini. Sedaj bi imeli špekulanti edini izhod na svetovni trg. Tam bi se pa cene že regulirale same po sebi. Razume se seveda, da naj bi bilo tudi veletrgovcem iz pasivnih pokrajin prosto kupovati v Vojvodini pšenico za izvoz in to pšenico po poljubni ceni; vezani bi bili glede prodajne cene samo pri tistem kontingentu, ki bi ga jim nabavila država za prehrano pasivnih krajev.
Drugi važni faktor pri draginji je cena živine in mesa. V tem pogledu se ne da veliko storiti. Edino, kar j^ mogoče in zelo važno je, da se za-brani nakup in izvoz živine tujim agentom tujih tvrdk iz Nemške Avstrije in iz Italije.
(Dalje prihodnji*.)
Poučen iziet v Falo in Ruše.
Slovensko Trgovsko Društvo Merkur« v Ljubljani je priredilo 9. in 10. t. m. poučen izlet v Falo in Ruše, da preskrbi svojim članom zabavo, v glavnem pa jim da priliko, da
si ogledajo svetovnoznano električno centralo v Fali in veliko, moderno tvornico dušika v Rušah. Društvo je v to svrho preskrbelo polovično vožnjo na železnici.
Izletniki so se odpeljali iz Ljubljane v dveh skupinah. Prva v soboto popoludne ob -17.35, druga pa v soboto ob 23.55. Tem skupinam so se med potjo pridružili udeleženci iz najrazličnejših krajev. Prva skupina, kateri je društvo »Merkur« preskrbelo dovolj stanovanj, je prenočevala v Mariboru, druga skupina pa je prišla v Maribor ravno k jutranjemu vlaku, ki je obe skupini odpeljal točno ob o. uri jutraj v Sv. Lovrenc na Pohorju.
Od Sv. Lovrenca so se izletniki podali po lepi, Vintgar napominja-joči poti v Sv. Devico Marijo v Puščavi, kjer jih je čakal dober zajutrek, ki se je končal z lepo pesmico pevskega društva.
Izletniki so pri najlepšem vremenu v pravem pomenu besede uživali prekrasno naravo znanega Pohorja.
Okoli 8. ure zjutraj se je začel ogled kolosalne zatvomice, visokih vodopadov in modernih naprav zunaj falske centrale, nakar je sledil ogled turbin-velikanov, generatorjev in drugih naprav v notranjosti. Izletnike je vodil navzoči inženir, ki je bil tako prijazen, da je orijentiral navzoče o ureditvi in delovanju podjetja.
Od tu so se podale nekatere skupine peš v Ruše, druge pa so počakale- v Fali na vlak, da si ogledajo v Rušah še tvornico dušika, ki je oddaljena dobrih 10 minut od postaje.
Ker nam ne dovoljujeta ne prostor ne čas, da v današnji številki opišemo to izvanredno zanimivo, z najmodernejšimi stroji opremljeno tvornico dušika, karbida in ogljikovega dušika, katero je razkazoval gosp. ravnatelj Krejči, ki je žrtvoval poldrugo uro svojega nedeljskega počitka, da je pokazal navzočim kondenziran zrak. električne peči, lomilce za dobivanje karbida, peči za dobivanje ogljikovega dušika, delavnice, sklade itd. bomo po zbranih podatkih pri-
občili poseben članek o tvornici v Rušah, ki bo izletnikom izpopolnil sliko, katero so dobili ob priliki obiska tovarne in dal tudi drugim vpogled v to podjetje.
Tajnik »Merkurja« g. Golob »o je s prisrčnimi besedami zahvalil g. ravnatelju za njegov trud, g. ravnatelj tvornice pa je vabil vse, naj pridejo zopet in pridobe tudi druge interesente, da si ogledajo to lepo podjetje, ki je v kratkem času razumelo izpodkopati nemško konkurenco.
Iz tovarne so se podali udeleženci izleta h kosilu, kjer se je razvila tako vesela zabava, da je bilo vsakomur žal zapustiti slikovito okolico Ruš. Pevsko društvo, kateremu gre vse priznanje, je pridalo zabavi izvanredno vesel značaj. Izlet, katerega se je udeležilo okrog 130 članov, je bil izvrstno organiziran. G. tajniku Golobu, ki se je res požrtvoval za izletnike in izlet priredil ter g. Weixlu, ki mu je stal na strani, najsrčnejša zahvala, priznanje pa tudi vsem drugim, ki so sodelovali pri prireditvi. Upamo, da ta izlet letos ni bil zadnji.
Izvoz in uvoz.
Monopol za izvoz svinj na Mad žarskem. Madžarski listi poročajo, d* skuša podjetje za pitanje svinj v Nag.v-tetenyu, ki spada v interesno sfer« Madžarske k o in er c. banke in Madžarske obče kreditne banke, dobiti monopol za izvoz svinj iz Madžarske.
Izvoz petroleja iz Rum unijo, iz Bukarešta se poroča, da je ministrstvo financ sklenilo znižati izvozne takse aa petrolej in njegove derivate.
liarodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Podaljšanje pogodbe • trgovske«* prometu z Avstrijo. Provizorna pogodb« o regulaciji trgovskega prometa me# našo državo in Avstrijo, ki je bila v veljavi do konca preteklega meseca, b« podaljšana do avgusta t. 1., med tem časom pa bo sklenjena stabia pogodba • prometu z Avstrijo.
Trgovinska pogodba med Poljsko ia Rumunijo je bila podpisana 1. julije v Bukarešti.
»Veležitarc trgovska d. d. v Zagrabit. V Zagrebu je protokolirana tvrdka »Veležitar«, trgovska delniška družba t Zagrebu, ki se bo bavila z veletrgovin* žita in poljskih pridelkov. Delniška glavnica znaša 2 milijona kron in j« razdeljena na 5000 delnic po 400 K.
>Sava«; d. d. za promet nepreiniš-uiu. V Zagrebu se je osnovala delniška družba >Sava« za promet nepremični« s sedežem v Zagrebu. Namen družbe j« nakup in prodaja hiš iu stavbišč ter zidanje poslopij. Delniška glavnica »naš«
4 milijone kron. Delnice so po 1000 K.
Kolouijalna razstava v Marselju. -Leta 1922 se bo vršila v Marselju velik« kolouijalna razstava, ki nam bo dala priložnost, da si ogledamo naravno bo-gatstvo in lepote kolonij, razne produkt«, trgovino, promet itd. Iz naših luk bodo vozili posebni parobrodi v Mar«elj.
Pooblaščena trgovinska ageneija v Argentiniji. Novoosnovano trgovinsko agencijo v Buenos Airesu je poverilo ministrstvo za trgovino in industrijo beograjski trgovini s kožami Nikola Ko-stič in komp. Ta agencija se bo v glavnem bavila z direktnim uvozom kož, katere smo tudi do sedaj deloma uvažali iz teh krajev, vendar le s pomočjo prekupovalcev.
industrija.
Kolomaz črn ali rumen najfinej*«
kakovosti, plavajoče blago je pričela po daljšem presledku zopet izdelovati tvrdka Golob & Ko., tovarna kemičnih izdelkov, Vič pri Ljubljani. — Dobi se v sodih po okoli 200 kg in v škatljicah po 1, Vi in K leg. Cena 11 kron za 1 kilogram za blago v sodih brutto za netto fianko postaja Ljubljana. Ceno za blago v škatljicah blagovolite zahtevti od tovarne.
Tvornica vagonov v Brodu. Iz Broda na Savi poročajo, da zidanje zaže-ljene tvornice vagonov prav dobro napreduje. — Zidovje glavnega poslopja za izdelovanje in montiranje vagonov je že gotovo in začelo se je z betoniranjem armiranih betonskih konstrukcij, zidovje poslopja za izgotavlja-
TROP VSK I LIST	3
nje in montiranje spodnjih vagonskih delov je tudi že gotovo, le poslopja za kovaška dela in pisarne še niso posta', ljena, vendar tudi ta že rastejo iz tal. Govori se, da bodo zidarska dela tvorni ce v teku štirih mesecev dovršena.
Nemški teže«' (Sch\verspat) za amo rikansko barveno industrijo. Delavske mezde amerikanskih rudnikov so cene za težec tako visoko nagnale, da more Nemčija težec iste kakovosti do 10 dolarjev -za tono ceneje dobavljati. Na to je več večjih amerikanskih tovarn za barve sklenilo z nemškimi izvozniki pogodbe na tekoče dobave velikih množin težeca. Prve pošiljke so že došle v pristanišče New-Yorka.
Obrtniško - industrijska razstava v Karlovcu, ki bi se imela vršiti letos, je radi tehničnih težkoč preložena na leto 1922.
Modni teden ua Dunaju se bo vršil med 28. julijem in 6. augustom. Vzorci bodo razstavljeni od 4. do 11. septembra. Natančneje podatke daje interesentom odbor semnja Wien 1. Stubenring
8.	kjer se dobivajo tudi katalogi.
Nova rastlina za produkcijo sladkorju. Sladkorni repi se je pojavil na *\etovnein trgu nov konkurent. Domovina te rastline je Južna Amerika, našel pa jo je nemški generalni konzul (iinter. Rastlina vsebuje velike množine materije, ki je podobna saharinu. Gin-ter poroča, da je sladkor, izdelan iz le rastline tridesetkrat bolj sladak, kot navadni sladkor in da zadostuje komad v velikosti graha, da osladi čašo kave.
0 oskrbovanju in likvidaciji kranjske deželnen imovine. Komisija za upravo kranjske deželne imovine, ustanovljena z naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 1. aprila 1920., št. 163 Ur. 1., se razpušča in s tem se njeni dosedanji člani odvezujejo svojih funkcij. Oskrbovanje in likvidacija imovine bivše vojvodine Kranjske se izročata poverjeništvu za notranje zadeve. v 25 milijonov dinarjev za Baroš in Martinščico. Po načrtu ministra za promet je določeno 25 milijonov dinarjev investicijskega posojila za popravo luke Baroš in Martinščice. Ti milijoni pa so mrtev kapital, dokler se vprašanje Ba-roša ne reši. Upamo, da se to vprašanje bliža odločitvi. Za nas je položaj ugoden in če bodo naši diplomati pokazali dovolj sposobnosti in spretnosti, bo zadeva kmalu za nas ugodno rešena.
Izmena tujih valut in devias. V fi-»ančni zakon za leto 1921-22 je vnešen »tavek, po katerem se v bodoče izmena tujih valut in deviz ne bo vršila več po državnem kurzu. Za slučaje, ki so predvideni po sedanji odredbi, se bo vršila izmena samo do 30. septembra.
Ponarejeni bankovci po 500 iešk*-•lovaških kron. Na Dunaju so zasledili veliko število ponarejenih češkoslovaških bankovcev po 500 kron. Mnoge banke so ponarejevalcem nasedi« in imajo mnogo škode.
Koliko j« bilo ponarejenih novčanie mn. Madžarskem? Finančni minister He-jediiu poroča, dn je zamenjava novča-nic gotova in da je bilo zamenjanih 800 ■lilijonov kron več, kakor je bilo žigosanih. Torej se je nahajalo na Madžarskem ponarejenih novčanic z« 300 milijonov, ki so-bil* večinoma importirn-ne iz Dunaja.
CsriMa«
Izvozna carina za živino je sledeča; Konji in kobile belgijske in noriške pasme v starosti nad 3 leta 1600 kron za glavo; žrebeta in mladi konji do 3 let belgijske in noriške pasme 800 kron za glavo; konji, kobile, mladi konji in žrebeta vseh drugih pasem 1000 K za glavo. Goveda in bivoli: živa 1000 kron za glavo, zaklana 800 kron za glavo. Prašiči: živi do 50 kg teže so prosti, nad 50 kg 400 kron za glavo; zaklani in sveže prešičje meso 200 kron za 100 kg.
Promet.
Razpust komisariatu ministrstva z;i promet v Ljubljani. Ministrstvo za promet je z dne 11. maja t. 1. odredilo razpust komisariata ministrstva za promet v Ljubljani, ki jc bil ustanovljen dne J. junija 1919. Komisariat prestane poslovati dne 10. julija 1921. Vse njegove nadzorne funkcije preidejo z istim dnem na nadzorni odbor za kontrolo južne železnice pri direkciji državnih železnic v Zagrebu, vse administrativne agende
pa neposredno ua ministrstvo za promet v Beogradu.
Izletniški vlaki nu progi Celje-Velenje. Od 10. julij dalje vozi na progi Celje-Velenje ob nedeljah in praznikih izletniški vlak, z odhodom iz Celja ob 4. uri 07 min. in prihodom v Velenje ob 5. uri 50 min. Ta vlak ima v Velenju priključek na mešani vlak proti, Slo-venjgradcu.
Rok za vračanje steklenic mineralne vode (izvoz v svrho vrnitve) je podaljšan na 6 mesecev, dočim je v členu 78 carinskega zakona določen na tri mesece.
Zboljšanje tovornega prometa med Oehoslovaško in Jugoslavijo. Čehoslova-ška trgovina z Jugoslavijo je vsled slabih prometnih razmer zelo trpela. Cehi delajo z vsemi silami na to, da zboljšajo vladajoče razmere, zato je v zadnjem času Zveza čelioslovaških industrialcev pooblastila špedicijska podjetja, da organizirajo dovoz blaga v Jugoslavijo. Ta podjetja so: Bohemin, In-tercontinentale, Rivnač in Šula, Jos. Ko-sta in dr., Schlenker in dr., ki se nahajajo v Pragi. Uvedeni so posebni vlaki, vagoni za te vlake pa se zbirajo na postajah Cmunt, Breclava in Devinska Nova Ves. Vlaki bodo sestavljeni za Maribor, Zagrel) in Beograd, eventualno tudi za druga mesta. Pošiljke do postaj pred Zagrebom bodo odposlane z mariborskim vlakom, pošiljke do in preko Zagreba z direktnim vlakom do Zagreba, pošiljke za Beograd pa se bodo odpošiljale z direktnim vlakom v Beograd. Vlaki bodo sestavljeni, ko se nabere 400 do 500 ton blaga. Vsak vlak bo imel štiri spremljevalce, ki bodo pazili, da se blago ne izgubi, da se vlak ne raz-formira in da pride blago čim preje na mesto.
Razširjenje selke službo pri pošt nem uradu Begunje pri Cerknici. S 1.
avgustom t. 1. se razširi pri poštn. uradu Begunje pri Cerknici dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši ua te-le kraje: Gošič, Krušče, Reparje, Cajnarje, Bečaje, Hruškarje, Zilče pri Sv. Vidu, Korošče, Koščake, Kranjče in Gora. Dostavljalo se bo v teh krajih vsak torek, četrtek in soboto. V krajih Bezu-Ijak, Dobec, Kožljek in Brezje, kjer se je dosedaj dostavljalo vsak dan razen nedelj, se bo od istega cine dalje dostavljalo vsak ponedeljek, sredo in petek. V krajih Selšček in Topol bo selski pismonoša še za naprej dostavljal vsak dan razen nedelj.
Zveza Kranj-Jezersko. V drugi polovici tega meseca se otvori med Kranjem in Jezerskim avtomobilni promet. Sedaj vozi na tej cesti dvosedežen poštni voz, ki odhaja iz Kranja ob 8.45 in se vrača v Kranj ob 18.30.
Avtomebilna zveza Lcsce-Bled. --
9.	t. m. se otvori avtomobilna zveza med Lescami in Bledom. Avtomobili bodo vozili k jutranjim in večernim ljubljanskim vlakom. Voznina za osebo 20 K.
Razmere t ljubljanskem skladišču južne železnice. Odpošiljatev blaga «e vrši v ljubljanskem skladišču južne železnice z največjimi zamudami. Dolge vrste voznikov čakajo dostikrat po cel dan na oddajo blaga, pa še ne pridejo na vrsto. Vzrok tem razmeram je pomanjkanje tehtnic in personala. Mesto da bi imele smeri Trst, Maribor in Zagreb vsaka po eno tehtnico, sta za sprejemanje blaga le dve tehtnici na razpolago. — Prizadeti prosijo ravnateljstvo južne železnice, da napravi red in od-pomore tem nedostatkom, kar bo v interesu železnice in trgovcev, katerim izguba časa, personala, voza itd. prizadeva veliko škodo.
Kmetijstvo.
Pozor vinogradniki! G. višji vinarski nadzornik Skalicky nam pošilja sledeči nasvet: Ker je pričela napadati g) ozdje plosnoba, pa tudi že palež, svetujem: Poškropite takoj in temeljilo grozdje z galico, koji ste pridejali na 100 litrov za apnom Še po 1 kg salojidina. Ko nastane trajno solnčno vreme, po-žveplajte še grozdje dobro s fino zmletim (ventiliranim) žveplom.
Nazftat$!(a Sregovsfee Im obrtniške zbrale® v Mufeljanl.
Mednarodni semenj v Frankiurtu.
Nasa trgovska agencija v Berlinu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v Frankfurtu na Majni
v času od 21. do 27. avgusta t. 1. vršil mednarodni semenj vzorcev kmetijskih pridelkov. (St. 5398).
Iz naših organizacij.
Sestava novega trgovskega in obrtnega zakona. Pretekli mesec so prinesli hrvaški dnevniki in strokovni časopisi vest, da je ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu izdalo nov trgovski in obrtni zakon in ga je poslalo že raznim strokovnim organizacijam v izjavo. Zato sta se Zveza gremijev in trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obrnili na ministrstvo s prošnjo, da se jim v študijo dostavi nekoliko izvodov novih osnutkov zakonov. Ministrstvo trgovine in industrije je pod štev. 1560 z dne 27. junija odgovorilo, da so tozadevne vesti časopisov netočne in. da ministrstvo do sedaj še ni izdalo nobenega novega osnutka trgovskega in obrtnega zakona.
Dobava, prodaja,
Nabava izolatorjev. Dne 20. t. m. se bo vršila v ekonomskem oddelku ministrstva za pošto in brzojav, Beograd, Jeligradska št. 73, ofertna licitacija za nabavo 326.000 komadov izolatorjev št. 1, 50.000 komadov izolatorjev št. 2, 170.000 komadov izolatorjev št. 3 in 5000 uvodnih izolatorjev z nosom. Nuditi se zamore tudi le ena vrsta izolatorjev, ministrstvo pa si pridržuje pravico, da nabavi eno vrsto od enega, drugo pa od drugega licitanta. Za vsako vrsto se naj predloži tri vzorce. Kavcija 10%. Podrobnenje se zve v navedenem oddelku vsak dan do 12. ure.
Javna dražba enega konja. Glavna carinarnica v Ljubljani bo 11. julija 1.1. ob petnajstih pred carinskim skladiščem > Balkana t na javni dražbi prodajala enega konja, vrednega (700) sedemsto kron.
Razno.
Pomanjkanje obrtnih mojstror t
Macedoniji. Vsled dolgoletnega turškega gospodstva, ponovnih vojnih viher in nemirov je prebivalstvo Macedonije v kuJturno-gospodarskem oziru zelo zaostalo za ostalimi pokrajinami naše kraljevine. Naša vlada hoče po možnosti storiti vse, da se odpomore sedanjim nedostatkom. Občuti se zlasti velika potreba mojstrov za izdelovanje lesenih vil, grabelj, držajev za lopate, sekire itd. — Pridne roke bi imele na našem jugu bogat zaslužek in bi mnogo pripomogle k gospodarski povzdigi tega prirodno-bogatega, a kulturno zaostalega dela naše domovine. Mojstri, ki bi bili pripravljeni iti za stalno ali začasno v Ma-cedonijo, naj naznanijo ministrstvu trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, pod kakšnimi pogoji so pripravljeni sprejeti ponudbo centralne vlade.
Iztočni semnji v Lvovu. Kakor poroča poljski generalni konzulat iz Zagreba tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, se je v Lvovu ustanovila institucija >Targi Wschodnie«, >Iztočni Saj-movi«, ki ima namen prirejati redn« semnje, združene z razstavo vzorcev. Zb prvo tako prireditev, ki se bo vršila od 25. septembra do 5. oktobra t. 1. so vse priprave v polnem teku. Vlada, občina in drugi faktorji podpirajo in pospešujejo to namero. Prijave za vdele-žbo so poslale vse večje tvrdke iz Poljske, Francoske, Angleške, Italije, Amerike, Švedske, Nemčije, Avstrije itd. Nadaljne prijave sprejema uprava >Targ6w VVschodniclK, Lvov, Akade-micka ul. 17. in poljski generalni konzulat v Zagrebu. (Št. 5988).
Tržna poročila,
Živina
Živinski sejm v Ljubljani. Mesečni živinski sejm v Ljubljani je bil zelo živahen. Na sejm je bilo prignanih 1005 glav živine in sicer 585 konj, 95 volov, 96 krav, 26 telet in 203 malih prašičev. Cene konjem so bile od 4000 K nadalje. Nekaj konj je bilo kupljenih za eksport. Cene volom 16 do 21 K kg žive teže. Vole je kupoval neki eksporter. Cene kravam 12 do 1.4 K, cene teletom 17 do 20 K. Par spomladanskih prašičkov 1200 K. Cene konjem so nekoliko padle.
Poljski pridelki.
Osjek: Žetev je v teku. Pričakuje se, da bo ta teden že nekaj nove pšenice v prodaji, ki bo dosegla seveda visoko ceno, ker so mlini brez zalog, povpraševanje po moki pa je zelo živahno. Stara pšenica notira 1100 K, koruza 470 do 475 K; ječmen 450 K.
šidski Banovci: Žetev pšenice bo kmalu dovršena. Ceni se na 11—12 q po jutru. Cene za novo pšenico še niso znane. Koruza se prodaja po 450—460 kron.
Hmelj.
Zateč, Čehoslov. republ. dne 2. julija 1921. Neugodno vreme v prvi polovici meseca junija je zadrževalo limelj-sko rastlino v. razvoju, šele 8 dni imamo ugodnejše vreme, katero bode hmelju zopet v prid. Stanje hmeljskih nasadov se sedaj lahko označi v obče kot srednje do dobro. Zgodaj obrezani nasadi že cvetijo, vendar je hmeljskemu cvetu stanovitno ugodno vreme neob-liodno potrebno. V nekaterih nizkih legah se je vsled mraza hmeljska ušica zopet pomnožila in se je treba zoper njo braniti s škropljenjem. Dejstvo je, da se je stanje hmeljskih nasadov v primeru z onim meseca junija poslabšalo in da ni reč upanja na dobro letino. Hmeljski trg je zadnje osem dni zopet nekoliko oživel in se je hmelj prodajal po 2000-2500 č. K za 50 kg. — Konečao razpoloženje je zelo čvrsto, cene pa pomalem rastoče. — »Zveza hmeljarskih društev«.
Borza.
8. julija.
Zagreb, devize: Berlin 202 do 204, Bukarešta 220 do 230, Milan 739 do 741, London izplačilo 565 do 565.50, ček 552, Newyork kabel 152.50 do 153, Pariz 1214 do 1217, Praga 203.50 do 204.50, Sofija 139, Švica 2565 do 2568, Dunaj 20.60 do 20.70, Budimpešta 56.50 do 57.25. Valute: dolar 148 do 148 75, avstrijske krone 23.50, levi 152, rublji 34 do 36, češke krone 206, napoleoni 505 do 510, leji 225 do 227, lire 733 do 737, turške zlate lire 590.
Beograd, valute: dolar 37.20 do 37 30, franki 301 do 302, leji 56.50 do 57, levi 35 do 36, marke 53 do 53.25, avstrijske krone 5.75 do 5.85, drahme 190 do 195, napoleoni 125.50 do 125.75. Devize: London 141.50 do 142, Pariz 302 do 304, Ženeva 635 do 640, Solun 190 do 195, Praga 50.90 do 51, Dunaj 5.16 do 5.20, Berlin 50.60 do 50.75, Milan 185 do 185.50.
Rnzflr]n|te Traouski listi
“ slodno kavo,
kavine konserve s sladkorjem, kavine konserve brez sladkorja in marmelado nudi po najnižji dnevni ceni In v vsaki množini
Delniško družba »TRIGLAV"
tovarna hranil v Šmarci pri Kamniku.
Kupuje tudi tozadevne surovine.
Ivbh Jelutin l
Lj&gbHana.
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom.
Točna in solidna postrežba.
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 15.
tani stroji In .troji za pletenje
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Ui stroji .Adler*.
Ceniki zastonj in franko. Začasno znižane cene.
I E6II iz prvih tovaren: DUrkopp, HlUliCSR -	- Styria, Waffenrad.
	
4
TRGOVSKI LIS T
v
Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih.
banka
—V*
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split. Šibenik, Trst, Wien, --------------—— Zadar, Zagreb.   ---------------------------
Tovarna olja in fflrneža
Zabret & Ko.
Britof pri Kranju (Slov.).
SkladiKe: Beograd, Novi Sad.
[
NAJCENEJE, i
Proizvaja Jedilno laneno olje, tehnično laneno olje, pr Ima laneni Hrnei, lanene tropine In druge vrste oljnih Izdelkov.
Brzojevl: ZABRET, KRANJ.
\
!l
1111
M
Zvonorsko alka 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi »Montana' Import. Eksport.
Prodajamo io kupujemo na debelo:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko.
Medič, Rokove & Zanki,
Tovarna MU in rudninskih barv ter labov.
prej: A. Zanki sinovi.
Centralo: Ljubljana.
D. Z o. Z.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana.
SkladISCe: Novlsad.
Telefon: 64.
m
1 Gazela milo j
msmmm. 1
• Je prvovrstne kakovosti fn •
; ca 20% ceneje kot enako- j
• vredno importirano milo. ■
• • • ■ ■ ■ • ■ 9	•
I Milama m svečarna I 1 d. d. v Ljubljani. I
Englisb varnishes:
Angleški laki s
COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. PINE COPAL VARNISH. Pini kopalov lak za znotraj.
SUPERP1NE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfln.
FINE COPAL CAR-RIAOEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini.
PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak.
PALE FLATTING VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH FINE.
Fini zračni lak.
EXTERIOR COPAL . ' VARNISH SPRF. Najfinejši zračni rap. lak
PALE SICCATIVE FLUID Slkatlf, svetel.
DARK SICCATIVE FLUID Sikatif, temen.
SPRF. WELLRIGHT VARNISH.
Lak za kočijske stalke, najfinejši.
XOKK9K3KKXX
Priznano najboljSa In zanesljiva kakovost:
barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwelss), strojno olje, karbollnej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski In mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“.
Lak za pode.
„MERAKL“. Linoleum lak za pode.
„MERAKL". Emajlnl lak.
„MERAKL“.
Brunoline.
Engiish varnishes:
Angleikl laki:
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za gvoidje, japan.
FINE JAPAN BLACK VARNISH.
Fini črni japonski lak.
QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikativom.
1SOLAT1NG BLACK VARNISH. izollmi lak.
L1QUID DR1ERS PALE Tereblna svetla.
LIQUID DRIERS DEEP. Tereblna temna.
DAMAR VARNISH. Damarov lak.
ENAMEL VARNISH WHITE.
Emajl beli. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN.
Emajl moder, rudeč, zelen.
FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, izredno fini.
iflil
ci
Veletrgovina z drobnino, galanterijo In pleteninami (trikotaža)
Gašpari in Faninger
Maribor
Aleksandrova cesta 48. : Samo na debelo.
k a Eci
Zaloga pohištva lastnega izdelka
izdeluje
Tovarna lesenih žebljev
hištvena mizarska dela po naročilu. Cenik pohištva na ogled.
NA DEBELO.
Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.
A
-V
			
Zaloga
pohištva
Karol Preis
Maribor
Slomškov trg 6
Na debelo.
Eksport.
Na drobno.
Ceniki brezplaino In poštnine prosto.
Izdelovanje žičnih vloikov za postelje.
najceneje
dobro
bencin
olje
holomnz
rali
“,,_4 Andrej Kregar
lllMN f AlINlA ml S,,B|”0 mlMrSt™ k ni1 *•
IvUll HlUllS fUS«	lzvr5uje	vsa	stavbena	in	po-
Taten pod imamo goro pri Ljubljani.
Sladkor
k i
kocke v zabojih po 50 kg, kristal v vrečah po 100 kg na vagone kakor tudi manj* Sih množinah iz skladiita v Mariboru po najnižjih dnevnih cenah
P 1 Družba Maver
Maribor.
Veletrgovina z železnino
Pinter in Lenard, Maribor
NA DEBELO.
Lastnik K»n/orclj za izdajanje »Trgovskega Lista«. — Oiavni orednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik. Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.