Šfev. 108.
V Ljubljani, v četrtek, u. maja lsn.
Leto XXXIX.
= Veija po pošti: =
li oelo leto naprej . K 36'— a pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24-— aa pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ 6-— za eu meseo „ . „ 2'—
If upravi prejeman mesečno K 1*90
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat......13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja:;
vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne.
Uredništvo jo v Kopitarjevi nliol štev. 6/III.
j Rokopisi se no vračajo; nefrankirana pisma se ne ; = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6. "tjj Avstr. poštne hran. račun št. £4.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
'PV Današnja številka obseca 4 strani. 1S9L
Kit! zbor kiiiL
Dne 7. maja se je vršil v Radovljici v hotelu »Bastl« 17. redni občni zbor kat. pol. društva za radovljiški okraj. Brez vsake reklame v javnosti se je zbralo na občnem zboru toliko udeležencev, da je bil salon pri Bastlnu poln zboro.valcev. Občnega Izbora udeležilo je posebno lepo število županov kmečkih občin iz okolice, kakor gosp. Vdolf pl. Kappus, župan iz Kamne go-•ice, Ivan Dernič, župan iz Lancovega, van Finžgar iz Breznice, Ivan Resman iz Mošenj, Ivan Trunk iz Begunj, J. Burja iz Boh. Bele. Jak. Jan iz Gorij, ■ran Arh iz Boh. Bistrice itd. Silno -iiio se začudili, ko smo letos prvič na ibčnein zboru katol. polit, društva zapazili g. Žarka, župana iz Lesec, ki je svojo navzočnostjo pokazal, da tudi on v prihodnje ne more biti več ponižni sluga mestnih liberalcev in bela vrani med kmečkimi župani radovljiškega okraja, ki po svoji večini vsi S. L. S. pripadajo.
Občni zbor se je vršil pod predsed-slvom g. kanonika dekana Janeza Novak v najlepšem redu in najlepši slogi med meščani, kmečkimi in delavskimi zastopniki. Vlado je zastopal g. okr. glavar Zupnek. G. predsednik omenja v svojem nagovoru velik pomen te najstarejše katoliške politične organizacijo, ki .deluje že 17. leto, deluje sedaj mirno, vztrajno in uspešno, med tem ko je v prejšnjih letih moralo prestati mnoge hude boje.
Dalje se spominja predsednik v toplih besedah pokojnega g. Janeza Vurnik, ki je bil dolgo vrsto let predsednik tega društva. Pokojnemu Vurniku je bilo to društvo prav posebno pri srcu, zato pa je temu društvu do svoje smrti ostal zvest sotrudnik in njega predsednik, čeravno je vsled bolehno-sli v zadnjem času odložil vsa druga avna častna mesta. Pokojni ni bil samo velik umetnik, bil je tudi vzor ka-oliškega značajnega moža, ki je tudi v javnem političnem življenju vedno zastopal katoliška načela. Društvo mu bode ohranilo trajen, hvaležen spomin. Miako hvaležen spomin hode ohranilo •ušivo tudi obema v tem letu umrlima ustanoviteljema društva gg. svetniku Ažmanu, župniku v Gorjah, in svetniku Tomažu Potočniku, župniku na Breznici.
Predsednik prebere dopis in poročilo odsotnega tajnika g. Mat. Mraka, loka,na v Stari Loki. Vsled svoje pre-
mostitve iz tega okraja odloži dosedanji tajnik svoje častno mesto in želi društvu mnogo uspeha. Predsednik se mu zahvali za njegovo izvanredno marljivost in trud za dosedanje njegovo delo, ker je bil on nekako duša vsega delovanja v tem društvu. Blagajniško stanje izkazuje'844 Iv gotovine. Na občnem zboru sta nato poročala tudi oba poslanca gg. Josip Pogačnik, bivši podpredsednik državnega zbora, in Ivan Piber, deželni poslanec. Prvi je pojasnjeval dogodke v državnem zboru, veliko delo bivšega državnega zbora, ki je rešil nagodbo z Ogrsko.
Vlada je predložila mnogo važnih, socialnih predlogov, ki se niso rešili in čakajo rešitve v novem državnem zboru. Sistem Bienerthov je bil Slovanom in posebno Slovencem krivičen in škodljiv, Bienerth sam je bil pravi vjetnik nemških strank in je moral vedno to izpolniti, kar so oni od njega zahtevali. Hoteli so vladati brez Slovanov in proti Slovanom, to pa je nemogoče.
»Slovenski klub« pod spretnim vodstvom dr. Šusteršiča je igral v državnem zboru važno vlogo. Kleveta nasprotnikov, da je bil »Slovenski klub« zvezan z vlado, je velika nesmisel, ker je bil »S 1 o venski k 1 u b« vezan na statute »Slovanske Enote« in se brez nje ni moglo nič storiti in p a k t i r a t i z vlad o.
Ostro je gospod govornik prijemal vlado, ki je dopustila na ljubo socialnim demokratom in liberalnim poslancem, ki so zahtevali, da se mora meja za živino odpreti, da se s tem odpravi draginja mesa, da je par tisoč volov prišlo iz Srbije in Rumunije, a ti voli so zanesli govejo kugo v naše dežele in kmetje imajo radi nje okrog 200 milijonov škode. Kdo bode kmetom to povrnil? Tudi v radovljiškem okraju je živina veliko trpela na tej kugi in pro-vzročila premnogo škode. Kot poslanec je vedno stal na strani kmetov in odločno nastopil proti vsem, ki so kmeta imenovali oderuha in povzročitelja draginje. Draginja je svetovni pojav, je po vseh deželah in ne samo pri nas, kriv je ni kmet, ampak premnogo veliki kapital s svojimi spekulativnimi organizacijami, raznimi trusti in kar-teli.
Poročilo g. poslanca Pogačnika je bilo večkrat prekinjeno z glasnim odobravanjem. Njegova zopetna kandidatura je bila pozdravljena z največjim veseljem in navdušenjem.
G. Krivic, zastopnik kršč.-socialnega delavstva na Jesenicah, enako v imenu istega obljublja, da bode šlo tu-
di delavstvo z največjim veseljem na volišče za g. Josipa Pogačnika.
G. Ivan Piber, deželni poslanec, po-jasnuje enako temeljito in poljudno zborovalcem veliko delo deželnega zbora v korist kmečkemu delavskemu in obrtnemu stanu. Obširno pojasnuje melioracijski zakon, kojega sadove uživa v veliki meri tudi prebivalstvo radovljiškega okraja in radovljiškega mesta. Veliki vodovod, ki preskrbuje vodo več občinam, bode pravi blagoslov za te občine. Vodovod je prevažen tudi za zdravstveno stanje prebivalstva, med katerim so se večkrat pojavile razne nalezljive bolezni, tifus itd.
Deželni zbor stori mnogo za povzdigo živinoreje; daje podpore, informacije, skrbi za potreben pouk kmetovalcev.
Gospod poslanec hiča v ostrih besedah liberalizem, ki je v gospodarskem oziru premnogo škodoval živinorejcem. Gospodarski liberalizem je uničil v premnogih krajih skupno občinsko last, skupne pašnike in razdelil med posameznike. Posledica je sedaj, cla tam, kjer so se skupni pašniki ohranili, živinoreja procvita in se dviga število živine, kjer pa ni skupnih pašnikov, pa je število živine znatno padlo. Gospod poslanec poživlja zborovalce k složnemu delu in k edinosti. Govor poslancev je izzval pri zborovalcih splošno odobravanje in zahvalo za svoj možati nastop v deželnem zboru za ljudsko korist. On je vzor neutrudljivega kmečkega poslanca, ki je za ljudstvo ob vsakem času in na vsakem mestu vedno bil pripravljen zanj žrtvovati čas, glavo in roke!
Pri slučajnostih so se oglašali razni govorniki in zahtevali pojasnil. Posestnik v Predtrgu g. Ambroš, vpoko-jeni vojaški župnik, biča med splošnim odobravanjem cigansko kugo, ki v zadnjem času v tem okraju posestnikom mnogo škode povzroča. Če daje posamezno županstvo in c. kr. glavarstvo ciganom dovoljenje taboriti na prostem, naj tabore potem na občinskem svetu ali na svetu c. kr. glavarstva, ne pa na svetu privatnikov.
Pri volitvi novega odbora kat. pol. društva volijo se sledeči gg.: Janez Novak, kanonik, dekan; Josip Pogačnik, posestnik in c. kr. poštar v Podnartu; Janez Piber, deželni poslanec, Gorje; Jakob Jan, župan, Gorje; Janez Burja, župan, Boli. Bela; Fran Arh, posestnik, Boh. Bistrica; Janez Krivic, delavec na Jesenicah; Ivan Finžgar, župan na Breznici; Aclolf pl. Kappus, župan v Kamni gorici; Karol Čerin, župnik na Boh. Beli. Namestnika: Luka Hafner, posestnik v Kropi; Vinko Resman, po-
sestnik v Radovljici. — Po končanem zborovanju so se oglasili kroparski pevci, katere je pripeljal na zborovanje vrli gospod nadučitelj iz Krope, Pleni-čar, in pod njegovim vodstvom zapeli več lepih slovenskih pesmi in zborovalcem preskrbeli prijetno zabavo.
Z dvora.
Cesarjevo zdravje.
Na budimpeštanski borzi se je vče-I raj najodločnejše trdilo, da se je po-j slabšalo cesarjevo zdravstveno stanje.
Iz Gdddlla se je na tozadevno vpraša-| nje odgovorilo, da je cesarjevo zdravje I zadovoljivo.
Dunajski zrak nevaren cesarjevemu zdravju.
Z Dunaja se poroča, da se je po mestu razširila senzačna novica, da jc cesarjev osebni zdravnik, dvorni svetnik Kerzl, konstatiral, tla cesarju škoduje dunajski zrak, ker je poln prahu. Ilerzl je baje izjavil, da ne bo več dopustil cesarju, da bi se vsak dan vozil po prašni Mariahilferstrasse iz Sclion-brunna na dvor.
Orthovo oporoko odpečati cesar.
Ker je sodni senat najvišjega rnar-šalncga urada razsodil, da je bivši avstrijski nadvojvoda Janez Salvator, ki si je nadal ime Orth, mrtev, bodo od-pečatili njegovo oporoko, in sicer, ko se cesar povrne na Dunaj. Po dvornih predpisih mora cesar sam odpečatiti oporoko v navzočnosti zunanjega ministra, višjega dvornega maršala in višjega dvornega mojstra.
Pozor gledališča v Edinburgu.
Zgorelo več oseb.
V Variete Empire Palače gledališču v Edinburgu je igral več dni prest igia-teur Lafayette s svojo veliko družbo. Vsak večer je zaključil predstavo z dramo: »Nevesta v levovi kletki«, ki konča z velikim čarobnim ognjemetom. Do te točke se je predstavljalo tudi 9. t. m. brez vsake ovire. Občinstvo je živahno ploskalo zaključni predstavi, bli-ščečemu ognjemetu. Tu je švignil močen plamen med občinstvo, ki se pa ni prestrašilo, ker je sodilo, da tudi ta plamen spada k predstavi, a zmeda na odru in med godci je pokazala, da je izbruhnil požar. Igralsko osobje jc hitro spustilo železni zastor, tako da občinstvo ni videlo nadaljnih prizorov na odru in je brez vsakega razburjenja zapustilo gledališče, ker je mislilo, da se ni zgodila nobena nesreča. Gledalcev je bilo do 2000.
Povodni mož.
Skladatelj V. Parma je izdal v za-oništvu Kleinmayr & Barnberg svoje taj novejše delo, Prešernovo balado Povodni mož«. Skladba obsega 30 trani in utegne ob pravilnem tempu rajati 20 minut. Vsebina balade je po "čini tako znana, da bi bilo odveč jo u ponavljati. Omenjeno bodi le, da je Pesnitev za komponista zelo hvaležna, ter more v njej slikati najintimnejše a najnežnejše, kar se v duši gane, vse Jo najhujše strasti. Zlasti plastično, rep ko se da očrtati divji ples povod-'oga moža z Uršiko, smrtni strah in ppet slednje, ki plaha prosi plesalca: Dalo jiostojva« in sred viharja cini--n odgovor njegov: »valovi te žele«, naravnost, krasno jc naraščanje siluva-■ije do eksplozije v momentu, ko plahta v vrlinec, preostane pa konster-'irano občinstvo. Snov balade je torej -Io prikladna za komponista. Po mo-'li mislih bi se dalo tu kar najefekt-eje operirati z modernimi pridobitva-
mi na glasbenem polju, sosebno v harmoničnem oziru. Parma tega ni storil, ln vtis imam, da tega namenoma ni storil. Poznamo ga kot vernega ljubitelja lahkokrUe muze in njej se tudi v tem slučaju ni izneveril, pri čemur mu je bil daktilus zelo na roko.
(Harmonično ni šel preko dvakrat zmanjšanega septimovega akorda v alterirane, nego se je držal bolj solidnih temeljnih oblik.
Kontrapunktičnih zanimivosti se ni posluževal in tudi formalno ni hotel biti kompliciran. Držal se je prvolne v začetku trikrat zaporedujoče misli v e-molu, uporabljajoč jo zelo srečno na najmarkantnejših mestih pesnitve, ne da bi jo tematično razpredel, nego očividno z namenom, varovati vtis celotnosti skladbe. Manj srečno pa je vedno menjavanje tempa, pa tudi ne vedno potrebno in umestno, kajti vsled tega se celo delo, ki že itak ni posebno trdno zidano, še bolj zrahlja.
iSigurno pa bo šla skladba dobro izpod rok, ker jo bo mogoče tudi brez popolnega orkestra izvajati, in če se ne motim, je to tudi namen partiture za klavir.
Tako se bo tudi merkantilna stran
dela obnesla. Kulturelno pa smo ž njim že radi tega profitirali, ker se bo vendarle marsikak inteligent šele sedaj seznanil s Prešernovo lepo Uršiko. Gospodu skladatelju smo hvaležni, da nam jc dal zopet nekaj melodij iz svoje bogate zaloge in s tem lepim delom obogatil našo glasbeno literaturo. In-štrumentacija glasbe mi ni znana.
A. S.
Zanimivo predavanje o oiiranilvi siarega značaja mesl.
Dvorni svetnik Kornelij Gurlitt, profesor na tehnični visoki šoli v Draž-danih, je predaval 8. t. m. v predavalni dvorani avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo na Dunaju, kako ohraniti stari značaj mest.
Posnemamo nekaj točk iz tega predavanja po dunajskih listih, ker so zelo zanimiva. Na Nemškem sklepajo deželne vlade zakone o ohranitvi umetnih in naravnih spomenikih. Spe-cielno na polju arhitekture so v Nemčiji, na Dunaju in drugod, uničili v zadnjih desetletjih dela, ki so nenado-
mestljiva. Tako se n. pr. trdi na Dunaju, da se tujski promet dviga z po-množitvijo in zboljšavanjem hotelov. V resnici pa vabi resna umetnost, lepota ali pa starodavnost mestnega značaja tujca v mesto. Dokaz za to je mesto Noriimberk, ki je tujsko mesto prve vrste. Ni vsak objekt, ki bi ga bilo treba ohraniti, sam na sebi pomemben ali pa izredne vrednosti; vsi objekti skupaj nudijo intimno mikavnost, hi-storičnost in domačnost celotne mestne slike. Medtem ko naše stare arhitekture nudijo vzorce kot umetnine Amerikancem, razdiramo sami z šesli-lom in ravnilom stare značaje naših mest. Dvorni svetnik Gurlitt se je spominjal z žalostjo značaja dunajskega mesta, kakršnega je videl še pred 25 leti, in ki imu je dal povod za njegova, dela o avstrijski bavoki. Samoobsc^bi umevno je, da se stari značaj mest ne more ohraniti pod steklom in negirati vse zahteve modernega prometa, modernega. življenja. Ustvariti se mora kompromis med varstvom za. spomenike in napredkom tehnike. Zelo težko je reševati vprašanje, kaj jc lepo; ako se o tem vpraša dva strokovnjaka, se navadno pojavijo tri mnenja. Sodba,
Požar na odru
sc je med tem, ko je zabave željno občinstvo zapuščalo gledališče, strašno hitro širil po odru. Čez nekaj minut je tvoril oder ognjeno morje. Umetnik; so bežali v svoje prostore, kjer so se pre-oblačevali, a po hodnikih in stopnicah .je vladala med umetniki velikanska zmešnjava, ker so videli, da jim je požar zaprl vsako pot na prosto. Prihitela je požarna hramba, ki je vdrla v prostore, kjer je divjal požar. Veliko oseb je ležalo nezavestnih.
Kaj je novzjtočilo požar.
Kaj da je povzročilo požar, še ni znano. So, ki trde, cla ga je povzročil električni kratek stik, drugi pa trde, da je eksplodirala neka svetilka, ki .se je prekucnila. Gasilo se jo celo noč. Gledališče je popolnoma pogorelo. Ko se je podrla streha, je zasulo več oseb. Goreče gledališče je obdajalo več tisoč ljudi, lako, da je morala skrbeti za red policija in mornarji.
Smrtne žrtve.
Šele 10. t. m. zjutraj ko so pričeli odkopavati razvaline, se jo dognalo, da je požar zahteval tudi človeško žrtve. Kolikor je do zdaj znano, so dobili deset mrličev, med katerimi jih nekaj še niso mogli agnoscirati, ker-.,so popolnoma izgoreli. Med umetniki* so zgoreli dompteur Lafayette-Solre s svojim dresi ranim levom, zgorel je tudi ravnatelj Lafayette, ki je že zapustil gledališče, a se vrnil nazaj, da reši svojega dragocenega konja in svojega psa, ki sta najbolj vlekla. Veliko oseb, med njimi tudi ognjegasci, je nevarno poškodovanih.
Zmede v Turčiji.
Turški ultimatum vstašem.
Albanska vstaja mora biti hujša, kakor si jo predočujemo Evropejci. Drugače si ne moremo razlagati, da je izdal višji poveljnik turške armade povodom napovedanega sultanovega obiska v Makedoniji, ki se izvrši čez tri tedne, na vstaše pravcati ultimatum, kakor je to navada le med državami, v katerem jih poziva, da naj se v osmih dneh udajo, ker bi jih drugače strogo kaznoval. »Ikdam« pa poroča, da je albanski višji poveljnik pozval Malisore, da se morajo udati v osmih dneh.
Eoj med vstaši in Turki pr?. Easiraiiju,
Neki italijanski list poroča iz Podgorice. da so pri Kastratiju napadli Albanci dva turška polka, ki jima je poveljeval polkovnik Mijedin. Turki so se morali umakniti, ko je trajal boj več ur. Izgubili so Ttirk: 85 mrtvih in več ranjencev. Albanci so vjeli 50 Turkov. Izgube Albancev so bile primeroma nizke. Skadrske bolnišnice so prenapolnjene turških ranjencev. Turški vojaki postopajo z Albanci nečloveško po stari turški navadi. To Albance zelo razburja. Ni upati, da bi bila tako kmalu končana albanska vstaja.
Italijani in albanska vstaja.
Iz Cetinj se poroča, da se nahajajo med albanskimi vstaši tudi italijanski prostovoljci.
Bulgari in albanska vstaja.
Bulgarski uradni brzojav javlja, da so neresnična poročila, po katerih bi bili bulgarski delegati obljubili albanskim vstašem podporo bulgarske vlade.
kaj naj se ohrani in kaj ne, naj se ne izroča uradnikom, tudi ne starim učenjakom, najboljše pač mladim strokovnjakom. Mlada znanost o zidanju mest je izšla z Dunaja; njen ustanovitelj je Kamilo Sitter. Stare hiše v notranjih mestih, ki so bile zidane za stanovanja, se pretvarjajo v trgovine, banke in razna podjetja. Še bolj pa je ogrožen stari značaj mest s cestami, ki se jih hoče graditi naravnost skozi mesta kot ravne črte. Promet bodočnosti se v velikih mestih ne bo vršil po cestah, temveč pod zemljo; avtomobili in vozovi naj ne vozijo skozi mesto, temveč okoli mesta. London je in-teresanten zgled, kako se je izpeljal promet iz starih mestnih delov. Lyo-n in druga mesta pa so bila s šestilom in ravnilom opustošena. Prebivalstvo samo so mora zanimati, da se ohrani slika starih mest, prebivalstvo samo mora podpirati oblasti, da se ohrani dragocena posest lepih, starih mestnih delov. — Predavatelj jc imel v mislih v prvi vrsti velika mesta. Ali pa ni marsikaj navedenega tudi primerno za ljubljanske razmero?
VELIK VIIIAR V OG-RSKI ZBORNICI. SPOR V VLADNI STRANKI.
Včeraj je bila seja ogrskega državnega zbora, ki je bila zelo viharna, ker so vladni poslanci jezni na Justhovce,
ker se vežejo s socialnimi demokrati. Polonyj je klical, da se brez d orno vin-cem ne sme dati volivna pravica. Poslanca Szmrecsanyi-ja so hoteli vreči i/, zbornice. Stepli se še niso. O pozi-cijonalno časopisje poroča da poka v vladni večini. Nasprotujeta si grof Tisza in Lukas. Rajni llieronymi je bil zvest Tiszov pristaš, po njegovi smrti pa. Tiszova skupina ni več zastopana v ministrstvu, kar dela med Tisizovci slabo kri.
NOVO NASILSTVO PORTUGALSKIH SVOBODOMISELCEV.
Dne 9. t. m. so se končale v Lizboni konference portugalskih škofov. Po konferenci sc je nameraval evorski škof odpeljati v Rim, a vlada mu ne dovoli potovati, ker se boji volitev. Lisi: »Opunto« se je v svoji velikanski svobodomiselnosti tako daleč izpoza-bil. da zahteva, naj vlada konfiscira škofijska poslopja.
OSREDNJE KATOLIŠKO SOCIALNO TAJNIŠTVO V ITALIJI.
»Katoliško ljudsko društvo za Italijo« se je že toliko okrepilo in ojačilo, da je ustanovilo osrednje socialno tajništvo v Milanu. Vodil ga bo dr. Passi. Društvo sklicuje tudi sejo zaupnikov, v kateri se bodo posvetovali o šolskem vprašanju.
RUSIJA POSREDUJE MED NEMČIJO IN FRANCOSKO.
Kako resen da je političen položaj, dokazuje z Dunaja došlo poročilo, ki naglaša, da je Rusija posredovala v Berolinu zaradi napetih razmer med Francosko in Nemčijo kot zaveznica Francoske. Posredovanje je bilo prijateljsko in so se že zato pomirili v Berolinu duhovi. Tako dunajsko poročilo.
ZA POLITIČNO ORGANIZACIJO
FRANCOSKIH KATOLIČANOV.
Na katoliškem shodu v reimski škofiji je izjavil kardinal Lucos, da Sveti Oče goreče želi, da bi se v vsaki francoski škofiji ustanovil katoliški volivni odbor, da se branijo pravice katoličanov. Naj bi se želja Sv. Očeta v lepi, a po krivdi svobodomislecev tako propadli Francoski, čimpreje izpolnila!
PROTIKATOLIŠKA DEMONSTRACIJA V BRUSELJU.
Dne 9. t. m. so demonstrirali svo-bodomisleci, liberalci in socialni demokrati, zaradi nameravane nove belgijske šolske postave. Združena svobodomiselna drhal se je pridrvila pred škofovo palačo in pred semeniščem. Napadli so tudi vernike, ko so šli iz bruseljske šentjakobske cerkve. Mladi katoličani so razgnali sami drhal, ko je ravno obkolila dva katoliška duhovnika. Svobodomisleci so jih, kakor se poroča, dobili pošteno po grbi, kar so tudi popolnoma zaslužili.
KATOLIŠKI MEDNARODNI BRZOJAVNI URAD.
V Curihu se je vršil ustanovni shod neodvisne mednarodne katoliške brzo-javno-uradne akcijske družbe »Juta« s sedežem v Curihu. Družba ima akcijske glavnice 2,000.000 frankov s 4000 akcijami po 5000 frankov. Vplačanih je že 55 %. 500.000 frankov, ostali znesek se vplača tekom dveh let v treh obrokih. Predsednik upravnega sveta je dr. Eser iz Altstattna, kanton St. Gallen v Švici, podpredsednik Dubuque iz Zje-dinjenih držav. Družba že uvaja službo s kabelnom med Evropo, Severno in Južno Ameriko.
+ »Zveza kranjskih kmetovalcev«.
Pomlad ima na človeško srce čudovit vj)liv, posebno še, če je to liberalno. Še večji pa je ta vpliv, če se bližajo kako volitve. Takrat zbrsti slovenskim liberalcem, na stokrat teponim, zopet cvet upanja, morda pa vendar pride enkrat tisti zaželjeni čas, ko bo zazelenela suha vejica kranjskega liberalizma. Pomlad je čas ljuibezni in »Slov. Narod« je naenkrat zagorel in splamtel v ljubezni do kranjskega kmeta. Včeraj pripoveduje, da se snuje v Ljubljani »Zveza kranjskih kmetovalcev«. Ta zveza bo imela svoje lastno kmečko glasilo, izdajala l>o vsako leto brezplačno lop koledar in kar bo najvažnejše, imela bo v Ljubljani lastno pisarno, v kateri bo dobil naš kmet brezplačno vse informacije in navodila v vseh vprašanjih. Ta zveza se mora ustanoviti, kakor pravi »Narod«, že v interesu prave religioznosti. Stala bo pa stranka na strogo krščanskem temelju in v popolni udanosti katoliški cerkvi in veri, samo s tem razločkom, da ne bo imel noben duhovnik kaj pri tej organizaciji govoriti in da bo ta stranka odklanjala z vso odločnostjo vsako umešavanje cerkvenih in duliovn;h oblasti v posvetne, politične in gospodarske kmečke zadeve. Mi moramo biti
seveda veseli, da so postali liberalci kar čez noč tako cerkvi udani in pokorni in da bodo od sedaj naprej samo »pravo religioznost pospeševali«. Od sedaj naprej bo postal »Narod« list liberalnih misijonarjev, ki bodo pravo religijozmost med naš narod širili. Nobenih napadov več na cerkev, na cerkveno. obilast, na duhovščino, na krščanstvo, ampak povsod sama udanost in pokorščina. To je ena stran. Druga stran te čudovite kmetske institucije je pa ta, da bo ta zveza postavila v »interesu prave religijoznosti« samostojne kmetske kandidate, ki bodo užili ta sladek užitek, da bodo imenitno propadli. Liberalnim kmetom, če jih je še kaj po deželi, pa svetujemo, da se lahko vpišejo v to zvezo, toda samo v tem slučaju, da ne bo treba plačati! Zakaj take liberalne organizacije se vedno smola drži in človek sam ne ve, kdaj in zakaj, pa imora za mošnjo prijeti, j Pametni kmetje pa imajo itak dovolj kmetskih organizacij, ki jim gredo na roko v vseh strokovnih zadevah. Kmetje namreč liberalne »zvezarje« predobro poznajo. To so tisti ljudje, ki so po »Narodu« psovali slovenskega kmeta, da je »polčlovek«, ki so pisarili, da na-; ši kmetje »ne znajo ne pisati ne brati, in ki se od svojih krav in teličkov razločujejo samo po tem, da znajo par sto besed govoriti.« Ti liberalci, ki se ravno v »Kmetijski družbi« najbolj upirajo temu, da bi bila to organizacija kmetovalcev, ki so kmete v svojih listih postavili na enako stopinjo s kravami in teleti. «e jim sedaj hlinijo, da bi od njih kaj glasov dobili. O takih ljudeh je že naš Prešeren svojo sodbo povedal: Kranjec moj mu osle kaže!
-f- Demagogija prve vrste. »Rdeči Prapor« prinaša v sobotni številki oklic, ki obljublja volilcem prava nebesa ina zemlji. Pravi, da bo sociaLna demokracija odpravila indirekten davek, carino na železo, na kavo, na sladkor, na krmo in na žito; da bo izposlo-vala svoboden uvoz živine, mesa, in skrbela, da se bodo zidale nove železnice, ceste, kanali in dobili delavci na ta način veliko zaslužka. Samo še tega manjka, da bo odpravila bolezen in smrt, potem se bodo pa zares vrnili zlati časi, o katerih je že sanjal rimski pesnik Ovid. Nič davkov in vendar se ;bo krasno živelo; kruh bomo imeli, šole, zdravje, varno starost in pa srečo bomo kar v požirkih pili, če pride veliko socialnodemokraških poslancev v novo dunajsko zbornico. Res zlati časi!
Občinski svet na Sušaku razlaščen. Po naročilu hrvaške deželne vlade je okrajna oblast v Ogulinu razpustila občinski svet na Sušaku pri Reki. Razpust se je izvršil vsled ved-nih sporov med občinskim svetom in okrajno oblastjo. Skoro vse sklepe su-šaškega občinskega sveta je okrajna oblast sistirala, nove občinske doklade deželna vlada ni dovolila, tako da je občina zašla v fi.nancielne težkoče. K sklicani predvčerajšnji seji občinskega sveta ni prišel noben občinski svetnik in so obvestili občinske svetnike o razpustu občinskega sveta ter nastavlje-nju vladnega komisarja pismeno.
—	Brezje. V nedeljo dne 14. maja ob 4. uri popoldne bo v društvenih prostorih predaval dr. Lovro Pogačnik o občinskem in volivnem redu. Možje, mošenjske občine, pridite!
- častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje je podelil kranjski deželni predsednik idrijskemu rudarju Antonu Podobnik.
—	Odprti semnji v postojnskem okraju. Ker se je kužna bolezen na gobcu in parkljih v postonjskem okraju kot ugaslo proglasilo in je ista tudi po ozemlju sosednih okrajnih glavarstev na Primorskem precej ponehala, se to-zadevna prepoved z dne 11. januarja 1911, št. 908, glede živinskih semnjev za parkljasto živino prekliče in sc dovoli, da se smejo zanaprej po celem glavarstvu Postojna vj-šiti živinski semnji tudi za parkljasto živino.
—	Tujci so odnesli mnogo našega denarja pri cerkvenih stavbah. Pošiljajo še vedno med nas svoje agente, ki s tem, kar zapravijo na teh potovanjih, dela le podraže. Posebno mnogo so doslej zaslužili tujci pri steklarskih delih, posebno pri umetnem slikarstvu no steklo. Na Tirolskem je mnogo takih tovarn, ki delajo dobičke s katoliškimi cerkvami v židovskih rokah. Slovenska Straža prosi tem potom vsa čč. cerkvena prcdstojnišlva, da se pri oddaji raznih del obračajo nanjo za informacije. To bo samo njim v korist. Tudi za umetno slikarstvo na steklo imamo sedaj domačega veščaka, ki dela bolje in ceneje kot tujci in ima že pričetkom svojega delovanja na razpolago laskava priznanja, Če se v takih zadevah čč. cerkvena predstojništva obračajo na Slovensko Stražo, to nič dela ne podraži, ampak celo poceni, kajti odpade pri tem v korist cene ogromno provizij, ki
jih pobašejo sicer tuji agentje. Tudi j< na tak način vsalko sleparstvo izključe no. Čč. predstojništva še enkrat prosi mo: Obračajte sc pri oddaji vsake g; dela, vsakega naročila po informacij« na pisarno Slovenske Straže v Ljub ljanil
- Vojaške vaje ob istrijansk obali. V Pulj sla dospela novi povelj nik 3. armadnega zbora fml. Frideri! baron Leithner in armadni inspektoi fzm. Potiorek, da prisostvujeta kombi niranim vojaškim vajam na kopnem i, na morju.
Vaje mod pehoto in vojno mor nari.co so se vršile blizu Rovinja. Kakor se čuje, se misli vsa morska ob;, od Rovinja do Pulja na krajih, kjer b se izamoglo izvršiti eventualno izkrca nje, .utrditi.
Nečuvena nasilstva je zadnje čase razvila liberalna stranka, sfrovosti, ki so v sramoto Ljubljani in celi deželi. Ni se sramovala liberalna klika na liajgrši način v svojem umazanem časopisju blatiti poštene žene. Na cesti so liberalci kot razbojniki napadli in opij u val i uboge nune-redovnice. Krščanske žene ljubljanske so na mogočnem sliodu že protestirale proti takim portugalskim razmeram, proti brezvest-nežem, ki liočejo do skrajnosti po-siroveti javne razmere med nami. Dvignimo pa se sedaj v obrambo ženske časti in politične dostojnosti proti liberalni cestni politiki in psovkam liberalnega časopisja tudi %si pošteni možje!
Vsi somišljeniki Slovenske Ljudske Stranke na mogočno manifestacijo za ozdravljenje od liberalne klike okuženih razmer! Vsi na
ki se vrši
v nedeljo dne 14. maja ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani „Uniona'!
Na shodu govorita dr. Jan. Ev. Krek in dr. Ivan Šusteršič.
Vsi somišljeniki Slovenske Ljudske Stranke na shod, da pokažemo, da se sramotiti več ne damo in da Slovenska Ljudska Stranka visoko dviga zastavo slovenske čast in poštenosti!
LMaosKe novice.
lj Mornarična godba v Ljubljani
Prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m. pride iz Pulja v Ljubljano mornarična godba da priredi ob priliki ustanovnega zbo rovanja krajevne skupine »Ljubljana avstrijskega mornariškega društva dvi: koncerta. — Prvi koncert se vrši po poldne v Grand hotelu Tivoli. Za Ljub ljančanc bo pač nekaj novega, videti na slavnostni prostor korakati brhke godce avstrijske vojne mornarice. Pro stor pred hotelom bo ozaljšan z avstrij sko vojno in trgovsko zastavo in z raz ličnimi mornariškimi banderi. Pri t o j izredni priliki se bodo pač zbrali v? sloji ljubljanskega občinstva. Zvečc: pa sc vrši v veliki dvorani hotela »Union« slavnostni koncert. Dvorana lx elegantno opremljena z mornariškimi znaki in zastavami. Dekoracijo oskrbela tvrdka dvornega založnik .T. Mathiana. Koncert se. vrši pri pogr njenih mizah, vendar je na galeriji tud poskrbljeno za sedeže in stojišča. Pro gram koncertov še objavimo. Priho' nja nedelja bo torej za Ljubljano prav mornariški dan.
lj Mednarodna avtomobilna vožnja ki pasira v ponedeljek, dne 15. t. opoldne naše mesto, vozi po sledečil ulicah: Tržaška cesta Bleiweisova ce sta- Erjavčeve ulice skozi Gradišč mimo zvezde po Šelenburgovi ulici Dunajska cesta ter zavije pri kavarn »Evropi« v Marije Terezije cesto. Vož nja gre brez presledka dalje proti Šišk št. Vidu, Kranju in Tržiču. Avtomobi listi dospejo okolu 12. ure v naše mes in bodo vozili, ker jih je približno 1 celo uro po našem mestu. Varnosti) odredbe, pasažo vozov, kakor tudi P1 blike bode nadzorovala tukajšnja ni< stna policija. Glede vozov se izreči poudarja, da naj bodo vozniki previ
f
b ni. posebno čc imajo plašljive konje ter , naj po možnosti za ta čas vozijo po dru-. (rjU cestah. Sicer pa se imajo vozovi j ogibati na levo, prehitevati pu na des-i 110 Ljubljanska publika, ki kaže od
-	ilne do dne večje zanimanje do športov, kar se je videlo posebno zadnjo
i nedeljo pri nogometni tekmi, bode go-
-	tovo z veliko pozornostjo sledila tej in-; teresantni vožnji ter tako pokazala • simpatijo do avtomobilistike, ki za-
-	vzema eno najvažnejših stališč moder-i nega in praktičnega razvoja posebno v
tujskem prometu.
lj Odlikovani ljubljanski gasilci.
-	U\ petindvajsetletno zaslužno delova-1 nje na gasilnem polju je podelil dežel-! ni predsednik časi ni svetinji gasilcem
-	Matiji Kemperle, Ignacu Kvasu in Anionu Klembasu.
lj Občni zbor Kranjske deželne vinarske zadruge v Ljubljani se je vršil danes dopoldne v deželnozborski dvorani. Občnemu zboru je načeloval go-j spod deželni odbornik grof Barbo. Kakor posnemamo iz letnega poročila, je 1 imela zadruga v preteklem letu prometa 70.116 K 66 vin. Za načelnika je !>il izvoljen gospod prof. Karol Dermastia, v odbor pa namesto izžrebanih gg. odbornikov gospodje prof. Evgen jarc, Viljem Rohrman, Janez Iverin in Franc Prijatelj. V nadzorstvo so bili izvoljeni gospodje dr. VI. Pegan, Ivan Traven, jos. Cotič, Davorin Vukšenič in Martin Matjašič.
lj Poroke. Danes se je poročil na Dunaju sin g. dež. glavarja g. J a n k o p I. Šuklje z gdčno S t e 1 z e r. — Poročil se je dragonski nadporočnik g. P a 1 m z gdčno Avgusto pl. Detela, hčerko deželnovladnega svetnika.
lj še vedno ne dajo miru. List mla-dinov je te dni surovo napadel gospo Ledenikovo. Menda misli to glasilo ljubljanskih sirovin, da poštene dame ne smejo" reagirati na znane napade in da moramo vse sirovosti liberalne klike molče prenesti. Rekli srno zadnjič, da borno napade na vsako našo somišlje-nico pošteno povrnili. Zato bi 'opozarjali liberalna časnikarska trobila, da hi bilo bolje, predno napadejo pošteno ženo, pomisliti, (la srno mi bili doslej še mnogo preveč obzirni. Tako bi že davno v imenu naših somišljenikov lahko zahtevali ocl ljubljanskih tvrdk, da store vse potrebno, da se njihovi uslužbenci na cesti dostojno obnašajo in nc lako, kot so se pri psovanju na nadvojvodov avtomobil ti-le gospodje: Adalbert I v a n u š , E r n e s t Š a r k in Leopold Č e r neti č. Napadu na našo damo naj se zahvalijo. kako so njihova imena prišla v jav-nost; imena tvrdk za danes še zamolčimo. Namesto da liberalno časopisje napada naše dame, naj bi raje povedalo, kaj je obžalovala nekoč gospa profesorja R e i s n e r j a pri Ronacher-ju. Morda bi bilo to v zabavo celo tistim narodnim damam, ki so se te dni zbrale pri 'Pavškovi mami na Mar-tinovi cesti, seve nc več v rutah, ampak v klobukih, ker sedaj ni več volivna agitacija za mestni občinski zastop. Sploh ima liberalno časopisje toliko lepih stvari o svojih pristaših opisati, da bi lahko pustilo naše pri miru. Opisalo naj bi n. pr. kako olikano so je vedel pri volitvah zagrizeni trgovski pomočnik Gregorič, ki se je vozil po
Ljubljani in kričal: »Dol s f......
dol z babami!« Kakor se vidi, ima tu liberalno časopisje za opisovanje dovolj dela.
ZAPLENJENO.
To se da lepše opi-sati, kakor pa napadati gospo Ledenikovo.
ZAPLENJENO.
Potem pa še opišite, kako znajo bilj gotovi magistratni uradniki nepristranski, n. pr. M i h a V e r o v š e k, ki je odpovedal dvema strankama stanovanje zato, ker niso volile s staro magistralno stranko. Ena stranka je bila v hiš! 13 let in sedaj mora iz hiše, kakor so j' je reklo zato, ker bere — »Slovenca« To je silno svobodomiselno postopanje, za kar pa bo na magistratu že prišel •/.a Miho Verovška dan plačila! Na to naj se kar pripravi ta liberalni junak, ki se bo prepričal, (la si nihče naš h somišljenikov ne pusti od njega l.omnndirati prepričanja, saj jc znano,
da je ta liberalni junak leta 1908. kričal okolu, da bo on kot liberalni agitator prvi agitiral za nemško stranko, ako »Narod« ne ustavi nekih napadov. Od stranke takih junakov se ne bomo pustili napadati. Zalo naj bodo nasprotniki le pripravljeni, da vsak napad povrnemo >z mnogimi obrestmi! Če ne bodete pustili naših ljudi pri miru bodete trpeli Vi! Gradiva dovolj in streljivo p'a tako, da bo ros zadelo.
lj Značajna volilka. Neki branjev-ki je pri volitvah na Bleivveis. cesti gospa dr. Tavčarjeva obljubovala, da bo od nje kupovala zelenjavo, ako voli liberalce. Ravno za te možakarje se je potegoval tudi njen hišni gospodar s pretnjo, da jo vrže iz stanovanja, čo jih ne bo volila. Branjevka, priprosta, a značajna žena, pa je kljub vseimu pritisku oddala glasovnici za kandidate S. L. S. K. temu še pripomnimo: Ako bi kdo kaj našim volikam grozil, naj se to takoj nam naznani! Liberalci naj ne ■mislijo, da bodo koga ustrahovali! Pri vsaki najmainjši krivici, ki bi se zgodila kaki naši somišljenici ali kakemu našemu somišljeniku, se bo ustavil občinski voz. Če bo kdo v naše vrste metal kamenje, bo dobil skalo nazaj!
lj Kolezijsko kopališče se otvori v nedeljo, dne 14. t. m. Opozarjamo ljubljansko občinstvo na kopališče. Kopališče ise otvori vsak dan zjutraj ob
9.	uri in je otvorjeno do osmih zvečer. Bazen je razven nedelj dopoldne odprt le ženskam. Cene so: Bazen brez perila 10 vin., s perilom do 32 vin. Kabine stanejo 20 vin. brez perila, s perilom 32 vin.
lj Afera Gaberc - Pesek sc je zaključila včeraj pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Iz polemik v časopisih je znano, da je bil Pesek Gaberca obdolžil brezvestnosti, nesposobnosti, intrig in drugih sličnih reči. Krono svojemu delovanju pa je postavil na glavo z ovadbo na državno pravdništvo, v kateri je obdolžil Gaberca goljufije. Državno pravdništvo je svoječasno ovadbo zavrnilo in nato je Gaberc Peska tožil. Pesek je nastopil dokaz resnice in je po časnikih trdovratno na-„ padal Gaiberca in mu podtikal razne nepoštenosti, hoteč izzvati sodbo javnosti. Včeraj pa je vse na celi črti kot neutemeljeno preklical, poidal častno izjavo .Gabercu, nakar mu je Gaberc dovolil po sodnikovem mnenju »zelo kulantno« poravnavo, ki je — če upoštevamo, kaj je vse prizadejal Pesek Gabercu — uprav nepojmljivo kava-lirska. To je bilo mnenje vseh prisotnih. Ga.berc se je v istem trenutku odpovedal vseh nadaljnjih pravic do »Ilustrovanega Tednika«, ker najbrže ve, da bi itak gojil z njim prazne nade. Tako je postal list izključna last Pešk o va, ki je prevzel kazenske stroške in zasigural Gaberca, da prevzame in nosi sam vsa denarna bremena glede lista. Sedaj je torej lastništvo brez-dvomno in definitivno dognano. Samo če »Ilustr. Tedniku« pri dostojnih ljudeh ne bode škodila reklama, ki jo je delal radikalni Pesek za svoje podjetje.
lj Zadruga krojačev, krojačic, krz-narjev, klobučarjev, rokovičarjev v Ljubljani vabi na izredni zadružni shod, ki bode v nedeljo, 14. maja, ob pol
10.	uri dopoludne v restavraciji pri Črnem Orlu, Gosposka ulica št. 3. — Dnevni red: 1. Kolektivna pogodba, zahtevana od pomočniškega odbora. — 2. Raznoterosti v korist zadruge.
lj Zlikovstvo. Danes ponoči so neznani zlikovci razbili pred Somnitzovo trgovino 20 K vredne reklamne očale. Tako dejstvo se obsoja že samoobsebi.
lj Dobra brata. Sinoči je v neki gostilni v trnovskem predmestju popivalo več fa.ntov, med katerimi sta bila tudi dva brata. Ko so gostilno zapustili, sta si brata skočila v lase, a ju je začel prijatelj pomirovati. Jezna, da boja ne moreta nadaljevati, sta se oba spustila v pomirjevalca. Eden ga je prijel za roke, drugi pa je potegnil nož in ga začel z njim obdelavati. Ko je bilo delo končano, je vrgel nož v travo, preje si sovražna brata sta nato zadovoljna odšla iz pozorišča. Zadeva se bode končala pred sodiščem.
Merske novice.
š Cene argentinskega mesa bodo v Gradcu znižali pri oddaji večjih količin za dva vinarja pri kilogramu.
š Pokopali so včeraj v Celju umrlega vpokojenega meščanskega učitel ja Martina Novaka.
CERKVENIVESTNIK.
— Konferencija Sodal. S. Cordis J. za dekanijo Ribnica bo v sredo, 17. t. mcs., v Sodražici .Začetek ob pol 11. uri.
Scmiška dekanija ima sestanek sodalitatis Ss. Cordis Jesu v sredo, dne 17. maja v Adlešičih. Začetek ob 'Ali. uri dopoldne.
Telefonsko lo brzojavna poročilo.
IZPREMEMBE V BOSENSKI VLADI.
Dunaj, 11. maja. S cesarjevim lastnoročnim pismom je danes na lastno prošnjo umirovljen šef bosenske vlade general Varešanin. Cesar je imenoval za armadnega inšpektorja v Sarajevu in za šefa bosenske vlade flzm. Poti o rek a.
AFERA POSLANCA RADIČA.
Osjek, 11. maja. Namestnik višjega državnega pravdnika Akurti je po nalogu bana Tomašiča došel sem, da bi se informiral o kazenski aferi poslanca Radiča. Preiskovalni isodnik Milotevič je naslovil v sporazumu z državnim pravdnikom Aleksandrom na zagrebško policijsko ravnateljstvo brzojavko, s pozivom, da se nima izvršiti preje odrejeno aretacijo poslanca Radiča.
VELIKE VOJAŠKE VAJE V SEVERNI OGRSKI.
Budimpešta, 11. maja. »Magyar Orszag« poroča iz Košic, da se velikih vaj, ki bodo vršile v Severni Ogrski in onstran Karpatov v Galiciji, udeleži 200.000 mož. Vojaških vaj se udeležita cesar in prestolonaslednik Fran Ferdinand in morda tudi nemški cesar Viljem.
UČITELJSKO GIBANJE NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 11. maja. Jutri sc snide tu Zveza hrvaških učiteljskih društev, da se posvetuje o vprašanju glede ureditve učiteljskih plač. »Narodne No-vine« pravijo, da se učiteljem zboljša materijelno stanje, če ne drugače, pa naredbenim potom.
ARETACIJA LORF.NZA V ZAGREBU.
Zagreb, 11. maja. Trgovec Lorenz, ki je v zvezi z goljufijami balerine Genta, se je pripeljal v Zagreb, da obišče balerino Genta, ne da bi bil vedel, da je aretirana. Policija je Lorenza na ulici aretirala.
DEFRAVDACIJA V SISKU.
S?.sek, 11. maja. Mestni svetnik Aclolf Weber je radi poneverjenja odpuščen iz službe ter je uvedena proti njemu preiskava.
NOVOSLAVIST KEASEVSKI UMRL.
Peterburg, 11. maja. Novoslavist poslanec Krasevski je tu umrl.
ČRNOGORSKI KRALJ PRI SULTANU.
Carigrad, 11. maja. Črnogorski kralj namerava obiskati sultana v Carigradu, ko se sultan vrne iz Albanije.
NESREČA AVIJATIKA.
Berolin, 11. maja. Zrakoplovec Pro-cken Muller se je danes pri letalnih poizkusih v Johanisthalu ubil.
KITAJCI V STRAHU PRED LETALNIM STROJEM,
Pariz, 11. maja. Aviatik Vander-born se je nenadoma pogrnil iz Kitajske 'S transsibirsko železnico. Moral je bežati s Kitajskega, ker se je v Kantonu proti njemu »letečemu človeku« vzdignila cela revolucija. Aviatik je letal po zraku pred generalom Tardarom, in ko se je ta vračal s polja, nacl katerim je aviatik letal, ga je nekdo ustrelil. Isti večer se jc začelo ljudstvo zbirati po ulicah, češ da je »leteči človek« iz Evrope kriv generalove smrti ter da ga je treba kazniti. Nastali so izgredi. Oblasti so aviatiku svetovale, da pospravi svoje reči in odpotuje iz Kantona in Kitajske, da se mu kaj ne zgodi. Vanderbom je ponoči tucli storil to. Pustil je prenesti letalni stroj na kolodvor in je pobegnil.
ŠOLSKE VESTI.
— Razpisane učiteljske službe. 1.
Na enorazrednici v Kuželju služba učitelja voditelja. Rok clo 8. junija. Okr. šolski svet Kočevje. 2. Služba učiteljice na dvorazrednici v Banji Loki. Rok do 8. junija t. 1. Okr. šolski svet Kočevje. 3. Na trirazredni meščanski šoli v Postojni eno učno mesto za jezikovne predmete, clrugo za prirodoznanstvo. Plača 1400 K, 1600 K ter pravico šestkratne desetodstotne starostne clokla-de. Prošnjam morajo še ne definitivne moči priložiti zdravniško spričevalo. Rok do 23. maja t. 1. Okr. šolski svet Postojna. 4. Na dvorazrednici v Premu služba nadučitelja. Rok do 3. junija 1. 1. Okr. šolski svet Postojna. 5. V Starem trgu pri Ložu eno učno mesto na ondotni štiriraizrcdnici, dalje po eno učno mesto za moške prosilce na šolah v Babnem polju, pri Sv. Duhu, na Ledinah in v Medvedjem brdu; eno učno mesto za ženske v Črnem vrhu pri Idriji. Rok do 25. maja t. 1. Okr. šolski svet Logatec. Provizorični prosilci morajo priložiti prošnjam zdravniško spričevalo. 6. Dalje so še v postojnskem okraju razpisane sledeče službe: V Vrbovcu služba nadučitelja na ondotni dvoraz- | rednici ter voditeljske službe v št. Mi- i
liaelu, v Paliji, v Podragi, v Podstenju, v Razdrtem, na Slapu in v Šembiljah. Rok do 23. maja t. 1.
Razpisana srednješolska mesta.
Od 18. aprila do 7. maja so bili izdani sledeči razpisi: Klasična f i 1 o 1 o -gija: Gradec (II. g., L. Gr. d., 2. VI.). — Moderna filologija: Dunaj VII. (g., D. 1. gr.); Dunaj VIII. (r., Fr. D.); Dunaj VII. (r., E. D.); Litomefice (g.. D. 1. gr., 27. V.). — Historična skupina: Praga Novo mesto (g., 27. V.). M a t, f i z. skupi n a: Dunaj VII. (g., M. NI., 10. V.); Dunaj VIII. (r., M. NI., 10. V.); Kraljevi Vinogradi (g., M. NI., 17. V.). — P r i r o d o p i s n a skupina: Gradec (uč., Ng. m. nI., 30. V.) — Risan je: Inomost (r., asist. un., 30. V.); Dunaj II. (realg., 15. V.). — Na deželnih d o 1e n j e a v s t r i j -s k i h z a vodi b (prošnje nasloviti: Dež. odbor Dunaj I., Herrengasse 13): Baden (realg., L. m. ng. in T., 20. V.j; St. Polten (dež. trg. š., dve mesti za trg. stroko, 20. V.); Stockerau (realg., M. NI., 20. V.); Waidliofen (r., Fr. D., 20. V.). — Kratice in znaki kakor navadno.
PEŠANJE MAŽARSKEGA PLEMENA.
Kako cla peša mažarski rod, kaže novačenje. V okolici Marmaros n. pr. je bilo pozvanih k novačenju 450 rekrutov, a za vojaško službo sposobnih jih je bilo zgolj 41. Oblasti sodijo, da propada rod, ker se pije preveč žganje.
Razne slvori.
Kaj hoče socialna demokracija? V
9. številki lista »Sozialistische Monats-liefte« piše »sodrug« clr. Maurenbrecher o »radikalnih« socialnih demokratih sledeče: »Vprašajte kateregakoli tako-zvanih naših radikalcev, na kateri poti bo prišel proletariat do moči, kaj naj storimo, cla pridemo bližje odločilnemu koraku k moči? Odgovor je vedno gorčenje proti vprašalcu, nikdar pa ne jasen program in navedba določnih, jasno predstavljenih načrtov. V tem slučaju pravijo: »Ta, ki vprašuje, nima o :bistvu naše stranke nobenega pojma«; ali pa »vsak šolar ve« itd. Vpra-šalec jim je idiot ali denuncijant ali vohun in kaj podobnega; toda odgovora iz vsega hrupa še nikdar ni čul. Kvečjemu, cla se z učenim obrazom naznanja: »Proletariat bo že vedel, kaj ima storiti; v odločilni uri nas bo že naša stara izkazana taktika vodila do zmage«, in podobnega 'še več. Dve, tri ali pet let se verjame takim besedam, končno pa se vendar počasi opazi, da za vsem ne stoji ničesar drugega kot nič. Oni nimajo nobenega programa, in zato nam tudi nobenega ne morejo povedati. Oni ne vedo, kar naj store, in zato samo govore. Zato morajo sebe in druge slepiti zaradi popolne praznote svoje notranjosti.« — Strožje obsodbe svoje lastne stranke se od kakega »so-druga« pa ne more zahtevati!
Papiga — morilka. V Št. Ilipolitu je inženirjevo vdovo Emo Hanisch ugriznila v roko njena papiga. Roka je otekla in kmalu je čutila hude bolečine. Kljub operaciji je žena umrla po hudih mukah. Rektor živinozdravni-ške visoke šole, profesor clr. Tschermak je izjavil, cla je bil kljun papige bržkone nesnažen, in kar tudi ni nemogoče, rano na roki je umrla vdova zanemarila, vsled česar je nastala infekcija. Ni treba, da je žival bolna, lahko pa ima v kljunu bakterije, ki jih je prenesla z vjedom na roko.
Za služkinje. Iz New Vorka se poroča: Hišne gospodinje v Evropi so še vedno veliko na boljšem, kar se tiče skrbi zaradi poslov, kakor njihove to-varišice v Ameriki. Tako so n. pr. v Sa-lemu, v Oregonu prišle pred dnevi v ondotni kraj dve deklici iskat službi. Takoj, ko se zvedela ta novica, je že oblegalo hišo, v kateri ste deklici izstopili, kakih 40 hišnih gospodinj, ki so vse hotele sprejeti v službo dekleti. Končno je neki pameten moški posredoval in dekleti ste bili na dražbi oddani v službo: ona gospodinja, ki je obljubila najboljšo mesečno plačo, ju je odpeljala s seboj.
Skromno. Dijak: Prišel sem po slovo, gospod profesor, ker vem, da se imam le vam zahvaliti za to, kar vem.«
Profesor: »Toda prosim vas, ne omenjajte take malenkosti.«
Jezuit Goloma — član španske akademije. Španija je izkazala svojemu velikemu pisatelju največjo čast s tem, da ga je imenovala za člana akademije. Jezuit Goloma je eden največjih živečih romanopiscev. Njegovo zadnje delo »Boy« je najlepše, kar jih je kdaj napisal in je bilo v Španiji z največjim veseljem sprejeto. Nemški list »Hoch-land« imenuje ta roman delo prve vrste, vrhunec umetnosti.
Razstava za vrtnarstvo, sadje, zelenjavo in vinarstvo v Moskvi. Avstrijska razstavna komisija je naznanila tr-
Pijte samo „Tolstovrško slatino"
najboljša zdravilna in namizna kisla se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško
govski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo pod pokroviteljstvom ruske carske dvojice vršila v Moskvi meseca septembra t. 1. ruska razstava za vrtnarstvo, sadje, zelenjavo in vinarstvo z inozemskimi oddelki. Prijave je poslati do 15. maja t. 1. razstavnemu odboru v Moskvi, Petrovka 19, ki daje vsa nadaljna pojasnila.
Nazaj v zapore si želi. Iz Pittsbur-ga Pa., poročajo: Slovak Andrej Toth, ki je presedel 20 let po nedolžnem v zaporih in o katerem smo žc poročali, je ves obupan prišel k jetničarju kaznilnice, kjer je bil zaprt, in je prosil, da ga sprejmejo nazaj v zapore, ker je preslab, da bi mogel delati. Ko je bil Totli izpuščen iz zaporov, se je govorilo, da bo Andrew Carnegie dovolil nesrečnemu možu pokojnino. To so bile samo govorice. Tothovo zdravje je zelo slabo in zdravniki trde, da je nesposoben za težko delo. Mož je duševno in telesno onemogel.
Mednarodno higijenično razstavo so otvorili v Draždanih dne 6. maja.
Velik škandal v dunajski judovski družbi. Pri judinji Marijani Glanz, ženi nekega tvorničarja, je služilo mlado dekle, čedno, neomacleževano. Judovskemu fabrikantu Viljemu Rablu je bilo dekle všeč, a ni sam nič opravil, pač pa je dekletu toliko časa prigovarjala Glanzova, da se je Rablu udala. Rabi ji je obetal, da jo bo popolnoma preskrbel, a besede ni držal. Dekle je končno še zbolela, kar je povzročilo preiskavo, v kateri so vložili proti Glanzovi tožbo zaradi kuplarije.
Umrl je v Pragi znani komik češkega narodnega gledališča Jindrich Mošna.
Častnik zasledovan zaradi veleiz-daje. Dunajsko garnizijsko sodišče zasleduje nadporočnika Kirchhammerja 2. pešpolka zaradi veleizdaje. Kirch-hammer je dobil vabilo vojnega sodišča. a je pobegnil. Tiralnica proti nad-poročniku Kirchhammerju med drugimi omenja, da jc zelo eleganten.
Prav američansko. Iz Nevv Yorka se poroča, da je 7. t. m. 200.000 pridigarjev z lec govorilo, kako se boriti proti jetiki. Cerkve so bile vse prenapolnjene. Poučenih je bilo o jetiki nad 7,000.000 oseb. Bodočo nedeljo se obnove govori proti jetiki.
Ženska volilna pravica na Angleškem. Iz Londona: V spodnji zbornici sta predložila poslanca Kent in Goul-dic, da preide zbornica na drugo čita-nje načrta, ki se tiče razširjenja volilne pravice na vse ženske, ki vodijo samostalno gospodarstvo. — Po tem načrtu bi en milijon žensk dobil volilno pravico. Ta predlog je bil sprejet z 255 proti 88 glasom; no, boje se, da kralj tega načrta ne potrdi.
Nova bolezen. Prof. dr. Sternberg in Grossman na Dunaju sta konštati-rala (-Jeko novo bolezen na delavcih. Bolnika primejo krči in velikanska slabost. Obolel je neki delavec, takoj za štiri dni njegov tovariš. Ta bolezen se loti največ mladih delavcev, ki hodijo spat k ljudem, ki oddajajo postelje za. noč.
Socialist proti pouku v krščanskem nauku. Na nekem svobodomiselnem shodu v Antwerpnu, se je izjavil socialistični poslanec IIuysman, da se mora odpraviti teža, češ, da naj odločujejo starši o vzgoji otrok, če naj bo verska alj brezverska. Huysman je zahteval, da se morajo otroci vzgojiti brezversko.
Iz strahu pred jetiko ustrelila hčer. V Duni Foldvaru na Mažarskem, je neka 40 let stara žena ustrelila lastno hčer, ker sc je bala, da je hči jetična.
Stekli, psi v Sarajevu so obklali 9. t. m. tri, desetega pa šest oseb.
Slano v majniku imajo v američan-ski državi Missouri Sadno drevje je vsled slane v majniku veliko trpelo. 20.000 oseb pali grmade, ker upajo, da slano preprečijo z dimom.
Napadi na francoske železnice. Iz Liileja sc poroča, da so neznani zlikovci pri Care de Croixu podrli 32 in pri Or-chiesu 55 brzojavnih drogov, ki so jih položili čoz tračnice.
Nesramna kupčija z mrtveci. V Carabenklu na Španskem, jc grobar delal grdo kupčijo z mrtveci. Nad 4000 mrličev je oropal. Tri dni po pogrebu je izkopal vsak grob, vrgel mrliča iz krste in krsto prodal naprej. Krste oropane mrliče je nato zopet pokopal.
4,000.000 rubljev proti koleri. Ruska duma je odobrila vladni predlog, ki zahteva za boj proti koleri 4,000.000 rubljev.
Sin umoril svojo mater. Iz Kolina poročajo, da je 10. t, m. dopoldne umoril 481etno vdovo Hild njen 261etni sin, ki je zlatarski pomočnik. Stanovalci
iste hiše, kjer se je izvršil umor, so našli uniorjenko zadavljeno ležati na tleh pred svojo posteljo. V zadnjem času sta sc mati in sin večkrat prepirala. Morilca so aretovali. Izjavil jc, da je hotel imeti od matere 10.000 mark, ko mu pa denarja, ni hotela dati, jo je zadavil z vrvjo. Morilec je bil edini otrok vdove, ki je živela v zelo dobrih razmerah. Govori se pa tudi, da je mladi Hild umoril svojo mater, ker mu ni dovolila poročiti sc z nekim dekletom.
IZ AMERIKE.
Umrli Slovenci v Ameriki. I/,
Clevelanda poročajo: V City liospital je umrl za sušico mlad Slovenec Ivan Ka-tarec, star 20 let. — Nenadoma jc umrl in sicer na dvorišču, 621etni Slovenec Frank Stric. Šel ie iz hiše na svež zrak. Bolehal je že dalj časa, vendar ni nihče pričakoval, tla tako nenadoma umre. Pokojni je bil doma nekje blizu Blok na Dolenjskem in je bil nad 18 let v Ameriki. — Umrl je tudi Slovenec Rudolf Koša,k za vročinsko boleznijo. Star je bil 27 let.
Darovi.
+ Za »Ljudski sklad« so prispevali: Neimenovan 400 Iv; g. kan. Lesar 50 K; tvrdka Zaje & Ilorn tretji obrok 30 K; g. dekan Schvveiger 25 K. — Po 20 K: neimenovana z geslom: Bog daj, da bi prav kmalu .zmagala dobra stvar!, preč. g. Fr. Ferjančič, neimenovan. neimenovana brata, dekan Arko, dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Zajec, neimenovan z geslom: Bog ohrani vrle brani-telje naših narodnih svetinj, 15 K; dr. Nastran 17 K. Po 10 K: neimenovan od veselja, da ga jc »Jutro« napadlo, preč. A. Lavrič, g. Ivan Perko, dr. Kržišnik; J. Globelnik, 6 Iv. —/Po 5 K: gg. J. Klemen, G. Koller, A. Kralj, J. Kro-raar, A. Pravst, A. Tabor, davkar Str-nad, dr. Dolšak, prelat Kalan, župnik Kalan, L. Smolnikar, neimenovan, dr. Ušeničnik Aleš, ravnatelj Traven, ravnatelj Jovan; Fr. Krhne 4 Iv; A. Dejak 3 K; J. Debevec 2 K; g. Jager 20 h. Vsem darovalcem iskrena hvala, zlasti tvrdki Zaje & Ilorn, ki vedno prispeva v blagajno S. L. S.; tvrdko toplo priporočamo. — Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6.
lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani je nabral g. Blaž Novak, čevljarski pomočnik, v malih zneskih po 20 vin. 27 K 20 vin. Naj bi bil njegov vzgled v spodbudo tudi drugim članom pri delovanju za društvene namene!
V Dobrniču št. 25 in Gorenjivasi št. 5, Majerčkovi posestvi sta na prodaj! Hiša v Dobrniču z gospodarskim poslopjem na lepem prostoru, nova z opeko krita, vse v najlepšem stanu. V hiši je (jostilna, zraven lep vrt, veliko njiv, travnikov in gozdov. V Gorenji vasi je lepo kmetijsko posestvo z novim poslopjem, lepim vrtom, njivami in gozdi. Lastnik bo dne 17. maja ob 9. uri na drobno razprodajal obe posestvi potom prostovoljne javne dražbo, zato se bodo lahko kupila posamezna poslopja, njive, travniki in gozdi kolikor bo kdo hotel pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji na 5 let. Kupci se vljudno vabijo k tej dražbi! Po železnici se je peljati clo Trebnja dol. žel., od tam je dobro nro pešpoti do Dobrniča.
ANTON SMOLIČ, lastnik.	1537
Prodam iz proste roke svoje 1495 (6)
v Novem Vodmatu 23, poizve se istotam.
MOTO€YKL »TORPEDO4
motor počasi tekoč z dvema pre-i stavama, bencin motor 2 takten ^ izdeluje brez konkurence tovarna MOTOCYKLOV »TORPEDO*.
F. TR01AN & A. NAGL v KOLINU, ČEŠKO.
BISBI^KHRBRRSSBHHBflKSBKKiS^^l^K^S^
Prodajalka
z daljšo prakso želi premeniti službo v kakšno večjo trgovino, najraje na deželo. — Ponudbe se naj blagovolijo pošiljati na upravo „Slo-1532 3 venca" pod »Prodajalka 1532«.
Oradnik lesne trgovine
z dobrimi izpričevali, zmožen pri prejemanju, oddaji in nakupovanju lesa ter manipulacijo v gozdu, sploh vsega, kar spada k lesni trgovini, išče službe; vešč v govoru in piHnvi slovenskega in nemškega jezika. Nastopi lahko dne 1. junija t. 1. — Naslov: Ivan Modlc, Stari trg pri Rakeku.	1533 3
SJ7 naiem OSitiarai takoj radi bolezni suojo že 30 M obstoječo dobro idočo
mesarsko
obrt
]
z Dsemi pritiklinami in zrauen upadajočimi prostori. Pogoji zelo ugodni. 91atančneja pojasnila usfmeno aii pismeno daje	1515 3—i
KOS, mesar ss Idriji.
V najem se da takoj velika
U
v Zaloharlevi ulici 9 (Uodmat)
Poizve se ravnniam. S I
se dobi pri Zorcu v Lutbljani v Florijanski ulici štev. 26. 1534
od 14—18 let stara, se sprejme v modno in galanterijsko trgovino v mestu na Gorenjskem. Hrana in stanovanje prosto. Kje, pove uprava „Slov." pod 1528. 1528 3
Pod Šmarno goro, z vozom eno uro od Ljubljane oddaljeno, četrt ure pa od kolodvora, se ceno proda	1531 3
z velikim vrtom, hlevom in kolarnico. — Vpraša naj se na Starem trgu št. 11 a, II. nadstropje.
ZZSS22SS22SSZZSSS£l22£5i2lsdQ
RS
a
R3
a
rs a
Proda se doiiro vpeljana
z vso opravo, špecerijskim mešanim iHagam. vse skupaj ali posamezno. 1530 3 Poizve se pri iaslniku
Strela ulica št 28, Ljubljana.
n rs
a rs a
dobro vešča slovenske in nemške korespondence, se takoj sprejme.
Blagohotne ponudbe na upravo tega lista pod „koniorist".	1509 2
/ Ljubljana » /stari trg št. 1
(prej bazar)
postaja električne železnice
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.

1507
Hiša
podobna vili, enonadstropna, s šestimi sobami, z lepim vrtom v Rožni dolini št. 217, tik Ljubljane, ležeča naspr. peka
se proda.
mM in Mrke!
Najpripravnejša darila po nizkih 2714	cenah
za Mrmra
dobite v veliki izberi pri tvrdki
L Vecchlet
zlatar nasproti glaune pošte
u SeienMova ulica šl. 7
Odda se 1. avgustom t. 1.
1494 (3)
v sredini mesta
obstoječe iz (> sob, 2 kabinetov, kuhinje, jedilne shrambe in 2 skladišč. Turjaški trg 2. Pojasnilo pri hišniku istotam.
Nova skladba Viktorja Parme:
Povodni mož
Balada dr. Fr. Prešernova.
10. Pl. Kle3nmayr & F. Bomberg v LjuHljanl
Posnetki za klavir se dobe v vseli knjigarnah za ceno 4 K
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan štele.