38. številka.
(v Trstu, v četrtek /večer dne 2H marca 1895)
Tefcij XX.
„edinost"
iiliaja po trikrat na t«1«<n t Ventili 11-d Miij i h »h torkih, ćatrtklh
i*> aobotnh. /.jutranja mUnjo izhaja ob H. »ri »julraj. leitri« |>» ob 7. •rt verer. - OlMijnu ir.ilttitji' »t;inr : Jta M»>l*ti tnm*n . 1. — imen AvatriJ« f. I 44 /-« tli	. . , i.fti , . , I
na ]>ul |*ta . . , .V— ... xa »m leto . . . lil.— ... I«.— N« naroćbe brej priložene naročnin« i«
ne jemlje oiir. Ponamifr« iMriikn *o dubitiijn t prti •tnjalnir.ah tobaka C Imtu po 3 itvi\. i/.fen Trata po S nfč. Sobo tno te^rrno izdanja v 1 rutu 4 ni1., izven Trsta S oA.
EDINOST
i>i;la*i »o ra^iuie po tarilu » (""titu; za nn-*t>• vx !"l'i»hiui i'rkami «»> plat*u|t> prnator kolikor oblega • ara luih »r»tic. 1'o-Uiia immrtncu in ja»n»*ah»al«>. ■!■•-aia#i "gla-i itil. «« računajo po pogrnil,i
v.i lopUi naj to pošiljajo uri» lni*t*u : ulica ( amrma it. 1 :t. v iako piano ui <ra biti frankOTaii i. kir rmfrankoTi'ia M »i# •proj »majo. Rokopiai tu ne Trajajo.
Naročnino, reklamaciji« in o^la-to »prnjom« mtravnHtva ulira Mulina pic-rolo IinI. H, n«d*t. 0<lprtx roklaraacijn
—_ _	__	_	■« proito poitntna,
OlMilo ■lovenaketfft poHtićnega druitva za Primorsko. „ r j...
Castitim našim gg. naročnikom!
15. t. m. potekel je rok onim čč, gg. našim naročnikom, ki so še na dolgu za leto 1894 ter smo zaceli razpošiljati jim postne naloge. O onili čč. gg. naročnikih, ki se ne odzovejo niti na to, smatrali bodemo, tla ne želć držati več našega lista ter ga jiin ustavimo s koncem tega meseca. Zastano naročnino iztirjali pa bodemo drugim potom.
Ponavljamo prošnjo, da hp nam dopošlje tudi naročnina za letošnje prvo četrtletje.
Upravništvo.
Posl. dr. Laginja o preosnovi davka.
(Konec)
Velecenjeni zastopniki, ki so govorili pred meuoj in kojim sem sledil kolikor moči pozorno, zlasti prva dvojica, trudili so se kot strokovujaki, da nas vsestranski opozore na dobre in slabe strani nase reforme. Samo da *e pri tem ćudim jedni stvari, kojo treba tu omenili.
Pri prvi dvojici govornikov, ki sta toli lepo branila svoje teze, moglo se je opaziti, da imata iste razloge za reformo, kakor tudi proti njej. Vsaj spoštovani zastopnik dr. Fiii je parkrat izjavil nasproti svojemu pred-govorniku Kaizlu,r.da ga isti razlog navaja pritrditi reformi, radi katerega je dr. Kaizl Jproti njej.
Ako je temu tako, potem ni smeti šteti v zlo, ako koji kastieji govornik poreče, Uprav one razloge, koje navajajo gospoda za preosnovo, prisvajam si jaz kot razloge: proti njej.
Mislim, da z ozirom na to, kar so že naveli razni govorniki, ui treba razpravljati podrobno vladno preosnovo niti pojedinih toček, ki so proti njej. Mislim, da zadošča, ako omenjam le pojedine slabe strani, radi katerih ne moremo glasovati za isto. Naglašeno je že bilo in dovelj razbistreno kako se v vsej retorini, glede na popustke na zem^jarini, kaže nekak namen, iti na roko močnejim davkoplačelcem nasproti manj močnim. To je žalibog resnica.
To ni bilo prav, da se je vzelo jednako merilo za odpust pri posestniku, ki plačuje nekoliko tisočev zemljanne, kakor tudi pri onem, ki placiye samo nekoliko goldinarjev, ali težkih za njega. Tu bi se bilo moralo vzeti istotako nekako nasprotno razmerje, tako, da bi se posestnikom zemljišč, ki plačujejo nad neki gotovi znesek, sploh nič ne popustilo, potem srednjim iz pod tega zneska manj« odstotke iu slednjič še le od gotovega
podlistek! i
Zlatarjevo zlato.
Zgudoviiiaka pripoveat XVI. veka.
Spisal A. S c n o a.
V.
„Ha, zopet sem človek !• poskočil je Stepko, in oči so se mu zabliskale od divje radosti, .da, gospoda moja, gospodar sem vsega Medvedgrada, ves sem vas. »loja glava, moja roka, moj denar: vse je vaše. Mora mi je padla s prsij. Ne bode vam žal, da je razsodba padla na mojo stran. Culi ste, kako je gospod Stolnikovid živoj besedoj sam vtisnol pečat istine na ono, kar je izrekel gospodar vukovinski trenotek prej. Naj delamo, naj zopet povzdignemo gospodstvo našega plemstva. Sto glav, jedna misel, sto rok, jedna sablja. Pavle podvizaj, sedlaj konja, javi stricu svojemu Mihajlu vse, kar ni tu čul. Naj pride na dogovor, takoj naj pride sem. Kajti," nadaljeval je Stepko proti gospodom, moj svak je človek kakor voda, ki ovsod prodira, llitro izmislil si je pot, ka-
zneska nižje da bi se popustilo vseh pred-vidjenih 10, oziroma 15 od sto.
Osobito je dr. Kaizl razložil, kako postopanje je predpisano za volitve onega nekako avtonomieiiega elementa v davčne komisije, da se bode namreč v nekih slučajih vodilo direktno, v drugih posredno, da bode v nekih slučajih dovoljeno pismeno glasovanje, v drugih zopet ne, itd.
Tako mi ne treba druzega, uepo da opomnimo, kajti je zelo važno, kar je govoril gosp. poslanec dr. Fux, ki je sicer za reformo, o obdačevanju onih malih kreditnih zadrug, ki obstoje v prvi vrsti v korist najmanjih kmetov in obrtnikov, in colo tudi o obdačevanju onih zadrug, ki so poznane pod imenom Reiffeisenovih blagajnic in ki po svojem postanku in po svojih ustanovah niti ne dopuščajo čistega dobička svojim članom, ampak se to kakor zalog odrejuje za občino ali za slično novo zadrugo. Obdačevanje takih podjetij je povsem neopravičeno.
In tako imamo celo vrsto slabega, ki nastane, ako se vsprejme ta davčna pre-osnova, celo vrsto škod, ki nastanejo uprav onim, o katerih govore, da|s»> preosnova davka uvaja ravno njim v korist.
Politiške vesti.
Državni zbor, V včerajšnji seji poslanske zbornice se je pričela razprava o proračunskem provizoriji. Kakor je že tako navada, došlo je tudi to pot do zanimivih političkih razprav in je zlasti prvi govornik, mladočeški poslanec K i m porabil to priliko v neizprosno kritiko sedanjega zistema. Posl. Eim je govoril cele tri ure. Grajal je ostro nedopustni nered glede proračuna in pa nasilno ravnanje z opozicijo, katera poslednja se je popolnem izključila iz pododseka za volilno preosnovo. Obsodivši skrivnostno postopanje pododsekovo, bavil se je govornik s položenjem na Češkem in na P r i m o rs ke m. Med drugim je rekel govornik: ,Xa Češkem in na Primorskem se vidi, kako nerodna roka vodi upravo. Na Češkem se postopa neumestno brezobzirnostjo, na Primorskem pa neumestno p o p u s t n o s t j o na sproti laški manjšini. Glavni krivci na Primorskem niso poulični demonstranti, nego tisti, ki so teorijo o brutalni sili razglasili kot državniško modrost, po kateri s e j e d n e ni u s t o r i k r i v i c a, a k o se (H d r u g e m u, ka r m u g r e p o p r a-v i c i. Omenivši, kako je moral minister Sclionborn preklicati svoje lastne odredbe, ker je nastala nevarnost za Coroninijev klub, nadaljeval je poslanec Eim: Kal teh razmer pa ne tiči v deželnem zboru pore.škem, ampak
teriin treba hoditi. Buš od njega nadam se velike pomoči. Znam ga od Tahovske borbe iu — Gubčevega upora. Idi, sinko !•
Pavlu se je razvedrilo lice. PoklonivSi se gospodi, pohitel je k svojemu konju. Nebo začelo se je vedriti. Zrak bil je čist, sijajen. Plamtečiin okom, ponosnoj glavoj po koncu dirjal je uiladeneč na hitrem konju proti Kamenim vrataui, kakor da ga vile nose, A kaj mu je okrililo dušo ? Mar prevažni govor
gospode ? Ne, njega je nosilo srce. *
• *
Dvor Mihajla Konjskega, rizničarja (blagajnika) kraljevine Slavonije, stal je v mestu nedaleč za Kamenitim! vratini, a tik njega zidana hiša zlatarja Krupica sredi vrta, ograjena lesenim plotom. V kratkih besedah javil je Pavel tetcu vse, kar se je govorilo v Vramčevej hiši, pa se odpravljal. Tetka Anka ga je-pridrževala, ali mladeiieč se ui dal, ker je menil, da mu je prispeti še nocoj na Medvedgrad k bolnej materi, ki je že davno videl ni.
(Malje prih.)
liri namestništvu v Trstu. Tam je vzrok, da se Primorska vlada tako, kakor da je laika dežela. Tu je izjavil govornik doslovni: »Politika na Primorskem se mora korenito plemeniti, beneški irredcntizem tržaškega nameBtništva se mora radikalno iztrebiti. Ta politika hoče poitalijančiti Slovane, kateri nimajo ni srednjih ni ljudskih šol, s katerimi se v uradu in v šoli govori laški, katerih jezik ne trpe ui v deželnem zastopu ni na porotniški klopi, dočim namestnik še osebne varnosti slovanskih poslancev ue ščiti. To so nečuvene razmere, kakoršne bi se ne smele nikdar trpeti v pravni džavi.*
Potem je govornik omenjal še položenja koroških Slovencev in celjskega v p r a š a n j a, iatrdivŠi konečno, da njegova stranka ne odneha od odpora in borbe za pravično stvar. — Govoru dni, Kima je viharno ploskalo tudi občinstvo na galeriji mi pa si pridržujemo spregovoriti še o tem znamenitem govoru, ko dobimo v roke steno-graflški zapisnik.
Za Kimoni se je oglasil naš tržaški poslanec Stali t z, izjavivši najveće zaupanje vladi in koaliciji. Govornik pozdravlja prizadevanja finančnega ministra za utrjenje veljave, govori o od noša jih v Trstu od leta 186fi sem, naglaša škodo, nastavšo tržaškemu mestu po odpravi proste luke, ter potrebo boljše železniške zveze z notranjimi deželami. Od vseh načrtov mu ugaja najbolj oni železnice čez Ture, koja bi stala le kacih 28 milijonov.
Potem se je oglasil ministerski predsednik knez W i n d i c h g r ii t z, da v daljšem govoru odgovori na napade posl. Kima. Zagotovil je, da pododsek za volilno preosnovo prav pridno dela ter da je zabeležiti znaten napredek. Minister se nadeja, da bode zbor-nica|še v tej zakonodavni dobi mogla .sklepati o volini preosnovi, Na napade poslanca Kima na namestnika češkega grofa Tli u na, rekel je ministerski predsednik, da sodba o uradnem delovanju c. kr. namestnika je zavisna od drugih činiteljev, kakor pa od tega, v koliko da hvali ali graja ta ali oni poslanec. Na to je njegova ekscelenca zagovarjal pravico namestnika izdavati naredbe do podrejenih organov (z ozirom ua naredbe, izdane ravnokar po namestuiku Češkem do šolskih ravnateljev glede na potrebo negovanja lojalnega in dinastičnega Čutstvovanja.) Slednjič je minister reagoval ua očitanje poslanca Kima, da je stališče sedanje vlade prikladno a nečastuostališče, da isto ni zavisno vsikdar od vspehov, ampak od zavesti, da smo po svoji vednosti iu vesti vršili svojo dolžnost. Konečno je govornik naprosil zbornico, naj vsprejme proračunski provizorij. (Zelo čudno se nam zdi, da porodilo kore-spondenčnega biro a molči o tem, ali je iu kako njegova ekscelenca branil primorsko politi ko pred napadi poslanca K i m a. Op. uredništva.)
Mar a k i to „koiicoHijn*? Glasom poročila iz Gradca, imenovan je predsednikom okrožnega sodišča v Celju vitez Arnold K r a i n f e 1 d, dosedanji svetovalec priziv-nega sodišča v Gradcu. Novi predsednik okr. sodišča Celjskega je odločen N e ni e c — le Nemec. Sodimo, da bodo s tem imenovanjem zadovoljni štajerski Nemci.
Potovanje kardinala Schonborna v Kim došlo je v razgovor tudi v proračunskem odsuku naše poslanske zbornice. Posl, K a i z 1 je namreč iuterpeloval naučnega ministra, da-li je res, kakor so poročali lisLi, da je kardinal Sclionborn potoval v Rim v ta namen, da izprosi pri Vatikanu pojasnila, kako stališče zavzema poslednji nasproti krščanskim socijalistom. Ker se je s tem poprosila tuja sila, naj bi se ista utikala v notranje strankarske odnošaje v Avstriji iu ker to znači nevarnost za državo, vprašal je dr.
Kaizl ministra, da-li more dati pojasnil glede na omenjene časniške vesti ? — Minister Madejski je odgovoril, da je to stvar vlade same, ako hoče oporekati raznim vest i m ali pa ne. Kar se pa tiče vprašanja samega je izjavil minister, da u e tu o r e dati n i k a k i h p o j a in i I, na kar je odgovoril posl. Kaizl, da mora sklepati iz tega, d a j e vlada res naprosila za tako u t i k a ii j e.
Zn jednakopravnog! v cerkvi. V seji proračunskega odseka dne 20. t. m. so razpravljali tudi o prošnji slovanske Metodove družbe na Dunaju, da bode : 1. pri vsaki dunajski župniji poučeval krščaneski nauk duhovnik, vešč češkemu jeziku, iu 2. da se bode v vsaki narodni šoli dunajski poučeval krščanski nauk tudi v češkem jeziku. Na predlog poročevalca F u c Ii s a odstopila se je prošnja jednostavno vladi. Nemški liberalci pa so bili seveda za to, da se jednostavno preide na dnevni red preko te prošnje in tudi u a u č ti i m i n i s t e r M a d e j s k i je izjavil, da so zahteve omenjene družbe v nasprotju z državnim šolskim zakonom.
Različne vesti.
Cesarjev dar. Nj. Vel. cesar podaril je sirotišču (za deklice) pri sv. Josipu t Trstu svoto 100 gld. v ta namen, da se razširi kapelica v zavodu.
Podeljeno dostojanstvo. Nj. Vel. cesar podelil je vodji okrajnega glavarstva v Gorici, namestništvenemu svetovalcu vitezu Rosi z i u naslov iu dostojanstvo dvornega svetovalca.
Nov častni obian Kobaridski. Občinski zastop v Kobaridu imenoval je v svoji seji dne S5. t. iu. soglasuim sklepom častnim občanom okrajnega glavarja v Tolminu, grola M a r e n z i j a.
Osobne vesti. Okrajni glavar postonjiski K e r din a n d marki G o z a n i je premeščen v Ljubljano, na njegovo mesto pa pride kot voditelj okrajnega glavarstva vladni tajnik Viljem vitez Laseh a n. — Odhod okrajnega glavarja Gozauija bode izvestno obžaloval ves politiški okraj postojiuski, kajti ta gospod si je pridobil obče spoštovanje po svoji pravičnosti iu uljudnosti.
in.enovanje. Minister za pravosodje imenoval je dosedanjega upravitelja kaznilnice v Mariboru, Josipa It e i s I a, ravnateljem kaznilnice v Gradiški.
Doneski za moiko podružnico Sv. Cirila in Metoda v Trstu: na mesto venca za umrlo soprogo gosp. Josipa Kavčiča poklonili so njegovi prijatelji znesek .18 kron ho stot. — Hiljardisl v kavarni Conunercio je poklonil 1 krono kot 10"'., zaslužka na biljard.— (i. Oskar Polley je daroval 4 krone. Živeli.
Mestni svet tržaiki bode imel jutri zvečer ob 7. uri svojo V. letošnjo javno sejo. Dnevni red : 1.) Čitanje zapisnika IV. seje ; a.) Priobčeuja ; 3.) Poročila razsodišča o vspelm ožjega natečaja za spomenik Kos-sittiju ; 4.) Poročilo mestne delegacije o načinu, kako naj bi se v s t v a r i I o vid n o, s t a I n o znamenje v spomin s e-s t a n k a i s t r s k i h d e p u t a c i j v T r s t u d n e 2. novembra 1894.; B.) Poročilo trgovinskega odseka o prošnji Tržaške tramvajske družbe glede pogojnega višanja vozne cene; fi.) Predlog, da se prebitki kredita izza leta 1894. smejo prenesti na občinski račun za leto 18i»4. ; 7.) Predlog mestne delegacije o ponudbah treh družb, da bi se pričela pogajanja v odstop ali iznajmljuje občinske plinarne; 8.) Predlog šolskega odseka, da se razpiše natečaj II. učiteljske službe za pouk v nemščini na občinskem gimnaziju iu !».) Volitev člana tržnega odseka.
Služba raznaftevalca ..Edinosti-1 je razpisana. Plača 15 gld. na mesec. Službo j« nastopiti takoj.
Predavanje v Slovanski čitalnici. Prihodnjo soboto bode predaval v Slovanski čitalnici gospod prof. dr. Karo! G1 & s e v o pesniku .7 o s i p it C i m p e r m a n n. Začetek predavanju ob 8,4' ure »večer. Slovanski gostje dobro došli!
Ondriček v Trstu V kratkem pride v Trstu sloveči vijolinist, Ceh Fran O udri-č e k, katerega umetniška slava je razširjena celo po oddaljeni Ameriki. Fran Ondfiček priredi raed nami samo jeden ljudski koncert v gledališču Politeama Rossetti. — (Fran Ondfiček je rodom iz Prage. Star je še-le 36 let. Ur.)
Skrb delelnega odbora istrskega za o-miko Slovanov. Pišejo nam iz Potnjaua:
Gospod urednik! Ako še niste popolnoma prepričani o skrbi deželnega odbora v Poreču za omiko slovanske raje v Istri, naj Vam služijo v dokaz naslednje vrstice:
Župnik in dekan Iukavski, č. g. Jakob Laibivac, spoznavši, da za to poklicani faktorji ne skrbijo, kakor jim dolžnosti nalagajo, za duševne in telesne potrebe slovanskih prebivalcev, pobrinil se j« sporazumno z občino pomjansko in drugimi rodoljubi, da se popravi skoro razsuta občinska hiša Krkavska ter da se v isti osnuje za sedaj pomožna šola se slovenskim učnim jezikom, kajti v Krkavcih j«; nad 100 nedolžnih otročičev, zrelih za šolski pouk.
Doznavši to neki po sili Italijani (na čelu jim par prisiljencev, kateri nimajo v Krkavcih tiifi svojega, še domovinske pravice ne), skovali so koj nekoliko italijanskih laži in odposlali svojega somišljenika v Poreč, da opozori slavni dež. odbor, da občina pomjan-ska sporazumno z drugimi „panslavisti" namerava zasnovati v Krkavcih ,r u s o fl 1 s k o šolo" v veliko nevarnost »italijanskim* Kr-kavcem in vsej Istri. Zajedno so naprosili slavni deželni odbor, da z vso svojo močjo in avtoriteto prepreči to nevarnost. I ti res, l>ilo je odlokov od vseh strani, naj se delo ustavi: od slav. dež. odbora, od c.. kr. okr. glavarstva v Kopru, celo orožniki so bili poslani, da so delo »stavili se silo. Nasprotniki slovenske šole in omike niso držali križem lok, ampak ti sinovi „avite colture" podkupili so nekoliko prodancev, da kljubujejo na vsak način in tako preprečijo popravo hiše. lil res se jim je parkrat posrečilo zrušiti v noči to, kar se je naredilo po dnevu. Nekega I »cinka, vulgo Pionir, zasačili so enkrat pri takem delu, zbok česar je bil obsojen pri e. okr. sodišču v Kopru, žal, <la le na 4 dni zapora.
Vzlic vsem tem zaprekam poklicanih in nepoklicanih činiteljcv, se je delo sapričelo prošle jeseni — po odobrenju občinskega zbora — in se dovršilo do srede meseca januvarja t. I. Z dovoljenjem c. kr. šolske oblasti se je pa dne 20. jamivarja otvorila toli potrebna šola za silo, v katero se je upisalo nad 100 otrok. Ko so pa plavni iia-lijanski agitatorji videli, da se je vzlic vsem njih spletkarijam in sleparijam šola vendarle otvorila, skočili so zopet na noge, tekali so od hiše do hiše nagovarjat nevedno ljudstvo, da je hiša prodana ter naj se podkrižajo na prošnjo na dež. odbor, da se hiša zopet pridobi v last občine. In res so ujeli nekoliko križev, celo otroci v povojih so podkrižani, poštenemu starčku pa, koji zna sam pisati in je hotel preči tat i vsebino te skrite prošnje, mu je niso hoteli dati v podpis. Pri tem nabiranju podpisov in križev so se posebno odlikovali ti-le „campioni" avite colture: Anton Bartolič, sin, Josip, pardon, Giuaeppe liigato, rojen Uuzečan in neki Gotardis, ne vem od kod, vsi privandrauci.
Kaj so pa nameravali doseči s to proŠ« njo od italijanskega dež. odbora, blagovolite razvideti iz priloge v prepisu. (Iz priloženega dekreta dež. odbora istrskega posnemamo namreč, da so si ti lahončki izmislili, da si cerkvena uprava sedaj pripisuje solastništvo pri hiši, v kateri je šola, dasi je ista v resnici i z k 1 j u č 1 j i v a last občine. To luž so si izmislili seveda le v ta namen, da bi hujskali ljudstvo proti šoli in proti cerkveni oblasti. Ur.)
Bartolich in Gerebizza sta res poskusila dne 12. t. m. izgnati otročiče iz šole. Ker se pa č. g. kapelan Sonc, kojemu je ihLa poverjena od c. k r. š o 1 s k e o b 1 a s t i, ni dal takoj upoguiti, odšli so se svojim dekretom menda kar naravnost k koperskim advokatom, da isti pritožijo občinsko hišo Bar-toliču in Jerebici, kakor glasi dekret slav.
deželnega odbora z dne 19. febrilvarja 18f»5 Štev. 44."), katera hiša pa je bila, je in ostane vedno last davčne o It čine Krkavske.
Proti dekretu slav. dež. odbora, izdanemu Bartoliču in Jerebici, katera sta nameravala izgnati iz hiše slovensko šolo in ustanoviti „Lego*, protestiralo je pa nad 50 Krkavčanov, zahtevajoč, naj slovenska šola napreduje kakor je začela, da le hiša ostane, kar je bila: last občine!
Ljubljansko pismo. No, g. urednik, dobili ste podlistarski trifolij, kakoršnega ne dobite kar tako na kakem semnju ali pa pri zlatarju, in zato bodite veseli in „konteut", da ga imate pri „Edinosti", in pa meni, da sem ga Vam oskrbel. Danes pridem kot „zastavonoša", zopet jaz na vrsto. Prosim torej — »Platz fttr *wei Mann!"...
Oba sta mi pritrdila in ploskala, kar sem v prvem pismu pisal: Kamničan in Dunajčan. In jazjpričakujem od njiju iu pa od Vaše lojalnosti, da mi tudi danes daste isti „testimo-nium" z odliko.
Včeraj smo imeli Kranjci in Ljtibljančanje nekak „Falbov dan", t. zv. „zimske odmeve" alias „Winternachkliingeu (veste g urednik, nemškntarija ima v Ljubljani povsod prvo „rolo!"....) — obligaten dež z obligatnim snegom, ki pa ni nič izdal, kakor le Ljubljanico je malo „vzdignil", dočini je ostalo vse drugo pri starem: politični naš cirkus, uloge značajev, statistov, društvena teorija in praksa, in druge „taužent rože", ki poganjajo in cveto v kra jski centrali, kakor — osat v SabAri!... Kajti, v Ljubljani ne premaknete z lep a kakega grešnika, so večinoma vsi „za-inakneni" v — boljšo bodočnost, svoje — pardon, karijere slovenskega naroda, sem hotel reči! In tako dalje, seveda!
Mesec sušeč se bliža svojemu koncu, ž njim pa tudi žitna. Lotos je udrihal sicer okolu sebe z glavo, in je vsled tega vsakdo mislil, da nam da vsaj „z repom* mir, pa nas je varal, kakor že marsikaj druzegu — nas kranjske Slovence. O nemškuiuijih se niti ne menim!
Mesec april je pred durmi iu ž njim vred VelikauoC, torej obligatni pirulii, pa še nekaj — občinske volitve v mestni zastop. — Kar se tiče Velikonoči in piruliov, se držim jaz stare navade, namreč te, da voščim praznike iti podarim piruhe Iti tistemu, kdor meni to stori, drugače pa ne, in nisem tak kakor tistega kmečkega urarja kmečka gospa, ki je na domač ples povabita razne hišne „prijatelje", potem pa naredila izjemo pri trg. pomočnikih, češ, da ti niso „genug salon-fttliig", zato, ker baje neso — nrarske lacone. Na ljubljanskem semnju, g. urednik, se nahajajo vse vrste kramarji in sejmarji! — G občinskih in pa deželnozborskili volitvah Vam ne bom dosti govoril, nego samo to, da so možje v Vodnikovi {ulici jeli že [uprizare volilni manever, kedaj ga prično možje s Kongresnega trga, pa res ne vem, nego samo to vem, da liberalci iu klerikalci narodna kakor konservativna stranka unisono udarijo na „gusle", če ne bo drugače in uprizorili hejvajhejski tingel-taugel na mestni zastop, nlega prezidi j iu upravo, kakor je to že zadnji četrtek intoniral politični list za slovenski narod. Ljubljanski narodni centrum ima, odkar je baron Hein tukaj, 4 krila: radikalno iu vladno (!), potem pa klerikalno in konservativno-neniškutarsko. To se k&že v deželni zbornici kakor na volišči in edino volitve v mestni zastop zavzemajo čistejša tla, kjer se vendar vsaj približno razločiti dajo barve naših političnih in nepolitičnih mavric, i. e. mož, ki stoje ali vsaj stati hočejo povsod — na površji. Pri volitvah v obč. zastopu sicer ne bo hude bitke, pač pa bode stolno mesto zanimivo zaradi prihodnjih svojih dveh poslancev za deželni zbor, če se jima res posreči „notri pridrenjati" se, in izpodriniti sedanjega poslanca, a ne verjamem, ker bi bil ta manever še čudnejši nego katerikoli drugi, in zato končam to pismo, mestu baviti se z ulogo političnih intrigantov, ki jo v slovenskem središči igrajo gotovi — netopirji !
Gospod urednik! zdaj ima spet Kamničan besedo !	S—n.—
Izpred porotnega sodišča. (Razprava dne 27. marca 1894) Obtožena je tatvine r>5)rtuu še nekaznovana kuharica Marija Lebau iz Zabič pri Tolminu.
Evo kratko vsebino obtožnega spisa: Marija Leban služila je nad 30 let kot ku-
harica pri kleparju Franju Vidmarju, stanu-' jočumu v ulici Montfort hšt. 5. Poleg stano-| vanja in hrane dobivala je 9 gld. na mesec, t Vidmar, več let udovec, ni imel otrok ; za-j upal je vse stavi svoji služabnici Mariji Leban. Ihte 16. februvaija t. 1. vrnil se je Vidmar kakor navadno okolo polndiie domov; v tem, ko je hotel sesti k obedu, zadela ga je kap iu priletni mož je takoj umrl. Marija Leban poklicala je sosede v pomoč; v prvi vrsti prihitela je Neža Crtetič, služabnica pri rodbini .Marcbessuni, stanujoči v isti hiši. Predno pa so se zbrali ljudje v Vidmarje-vem stanovanju, vzela je Leban mrtvemu svojemu gospodarju zlato žepno tiro, mu potegnila raz prst poročni prstan, si prisvojila zlat gumb iz pokojnikove srajce, mu vzela iz žepa srebrno tobačnico ter pobrala raz pod denar (okolo 17 gld.), ki je bil palel mrliču iz žepa. Ker pa je imel pokojni v pohrani nekalere vrednostne papirje in nekoliko denarja, last Marije Leban, odprla je ta dotično omaro, vzela, kar je bila njena last, poleg tega še druge v omari shranjene vrednostne predmete. Prisvojila si je namreč : 430 gld. v gotovini (2<>0 gld. je izročila v pobrano v isti hiši stanujočemu prof. Ste-phanidesu, rekši, da si je ta denar prihranila, 170 gld. pa neki Josipini Četerlič, z isto pretvezo, omenivši, da se boji, da ji ne bi kdo ukradel denarja v nastavši zmešnjavi), 7 srebrnih žlic iu več pokojnikovega perila.
Oim se je doznala Vidmarjev«, smrt., obvestili so o tem pokojnikovega poslovodjo in dediča Petra Ferro iu policijo. S Ferro prišla jc v pokojnikovo stanovanje komisija, ki je preiskala stanovanje po zapuščini. Takrat že je bilo misliti, da si je Leban prisvojila, kar ni bilo njeno ; komisija je preiskala njeno pertljago. Našli so med njeno robo, dasi je bilu Leban trdila, da ne zna ničesar o zapuščini, gori omenjene vrednostne predmete, katere je pobrala raz pokojnikovo truplo, 2 srebrna škropilntka za blagoslovljeno vodo, 1! srebrnih žlic, in pokojnikovo listnico. Iskali so dalje, kajti znalo se je, da je I > i I pok. Vidmar imovit človek, toda našli so le okolo fiOO gld., ki so bili sliranjani v isti škatlji, iz katere je bila Leban prej vzela onih 430 gld. Odpeljali so Marijo Leban v zapor in še-le med potjo povedala je policijskemu uradniku, da je v dotlčnem oinarju skrit predal, v katemu je pokojni hranil svojo gotovino. Tam so res našli 3145 gld. v gotovem denarju. Vrednostnih papirjev pa nikakor niso mogli najti, dasi je Ferro odločno trdil, da jih je Vidmar iiuo).
Sedaj je pomisliti, da je Vidmar volil Mariji Leban v svoji oporoki iz prejšnjih let vso pohištvo iu 2000 gld. v gotovem denarju ! A kljubu temu poskrila je Leban iz zapuščine za 287 gld. 10 nč. vrednosti.
Obtožena tajila je nakano, da je hotela krasti, izgovarjajoč se, da ji je pokojnik večkrat obljubil, da ostane o njegovi smrti vse njeno, kar je v hiši, v tem ko lapusti kleparsko delavnico svojemu poslovodji Ferru.
Priča Ferro je trdil i o razpravi, daje imel pokojuik naložen denar v hranilnici (najmanj DOOu gld.). Njegovo izpovedali je bilo je skrajno neugodno nasproti Mariji Leban. Ostale priče so opisale obtoženko kot pošteno, marljivo in jalco zanesljivo žensko.
Sodišče stavilo porotnikom samo jedno vprašanje, na katero so odgovili z 11 ne. Na temelju tega verdikta je sodišče obtoženo Marijo Leban rešilo obtožbe, ni jo pa pustilo na svobodo, ker jo mora izročiti policiji.
S to razpravo je končalo letošnje pomladansko porotno zasedanje. .
Ogenj v novem pristanišču. Včeraj do-poludtie vnel se je v Lloydovem skladišču v novem pristanišču zaboj bengaličnih vžigal-nic, katerega so delavci o nakladanju blaga prevrnili. Ogenj jo prijel G vreč slakorja, ki so ležale poleg gorečega zaboja. Po kratkem naporu odušili so ogenj. Škode je okolo 600 gold.
Policijsko. 171etuega težaka Ivana S. iz Ribnice so zaprli, ker je na obrežju Gru-mula ukradel hrastov hlod, vreden <> gld. — 34letni težak Anton H. iz Trsta razgrajal je niiuolo noč v neki gostilni v ulici Acquedotto. Prišli so stražarji in ga vzeli s soboj. — :t:iletni težak Anton C. z Voloskega vrnil se je v Trst, dasi je bil že izgnan od tu. Zaprli so ga da gn odpošljejo na dom.
Loterijske številke, izžrebane 27. t. nt.
Brno	2rt, 7, 25, 73, 52.
Najnovejše vesti.
Dunaj ^8. Poslanska zbornica je nada Ijevala razpravo o začasnem proračunu. Posl. Biankini je ostro napal namestnika dalmatinskega.'; Minister Pletier je zavračal napade od strani opozicije kot pretirane; rekel je, da se odnošaji v Dalmaciji buljšajo v vsakem pogledu. Minister je pripoznaval nasproti posl. Schlesingerju, da j« igra na borzi pogubna ter je prijavil, da se vlada bavi s preosnovo disciplinarnega postopanja proti uradnikom. Glede izjemnega stanja na reškem je naglašal, da je isto utemeljeno v odnošajih; glede volilne preosnove pa je trdil, da ista napreduje polagoma, jfežkoče so pa v Avstriji veče nego kje drugod. Koalicija je potrebna. Slednjič je izjavil minister, da razvoj parlamentarnega življenja v Avstriji ne obstoji v zanikavanju, ampak v mirnem razvija n j u narodnosti. Minister ima trdno vero v obstanek tega zistema.
Dunaj 28. „Wiener Zeitung" javlja, daje trgovinski minister potrdil zopetno izvolitev predsednika barona R i 11 e r j a in podpredsednika Mi u g h e 11 i j a trgovinske zbornice goriške za leto 1895.
Btrolin 28. Gosposki zbornici je došel predlop, da se v dvorani postavi kip Bis-markov.
Madrid 28. Vladna vojska na otoku Cuba je bila tepena od ustašev. Vlada je sklenila odposlati tjakaj 6000 mož.
Bruselj 28. Vlada je sklenila poklicali v službo 7000 mož iz letnika 1892. Storila je to, da se oboroži proti vsakemu dogodku, ki hi utegnil nastati v razburjenih industri-jalnih okrajih.
London 27. Reuterjev biro javlja iz Voko-liame: Med japonskimi vojaki v Port Artluiru je nastala kolera Jeden sam dan primerilo se je 38 slučajev.
Peterburg 27. Danes se je objavil zakon, po katerem se osnuje carska brigada obmejne straže ter se poviša stanje nekaterih brigad v Evropi in na Kavkazu.
1r|(ovla>li«i briojavh«.
Eodlmptit«. PSoulea ni »pomlati 7. It 7 14
PSeniea za jeson 1895 »5.94 «l«t 7 9f> Off« ** »potni*! «.38 «-40 K/. za R|>oinlnil 6 89 .r> »1. Koruza k n muj-junl H-iilt (i «4.
I'Senie* nova ml 78 kil. f. fi-75—7—, oil 71»
kil. r. 7--7 05 o.I 80 kil. f. 7 05-7 1U o.l 81
kil. f. 7 10-7 15. o.l l;il. for. 7-15—7.20. lećmon Hti:>- 8-20 j pr.mo 620—HHO. Trg jiiko mlaVii pšenicu, stopat 5 nvf. coneje. Nobene prodaje. Vromo: lepo.
Praga. Nerallnirani sladkor /n tu ur« f. 19.4,V/, maj 13 60, nova letina 12.90.
Praga. Centrifugu! »ovi, po.itavljou v Trni in h carino vred, ndpn&il jatov p.oeoj f, 28.25- -29. Mure AvK.f. 29.jO -—CutionsftJ za umre-aprll 2i.6o —. Četvorni /a mare a0'7fi, V glavah (nudili)
7.n marc 80 75
Havro. Kava Santo* geo I ttvoragu za mar« U4.fiC» zn juli 9t» .r>0.
Ha.mbnrg. SanidH koo*I avora^tt /h maru 78 7-ri nmj 77-75 Rcpterobt-r 77'25.
Dunnjahn bona as maroa 1SĐ5
.lunes	vferaj
Državni dolg v papirju .... <01.45	101.15
B , v nroliru . . . . lili PO	101.15
AvHti-ij»ka rPUta v zlatu . . . 124 40	124.2&
n t kroinili . . .10120	101.10
Kreditno akcijo ....... 41005	408.50
London 10 I.M........ 122 45	192.55
Napoleoni......... 9.70	9-70'/,
20 mark ........11.97	11.98
100 italj. lir........4«.15	4G 25

Nič več kašlja!
11 a I z k m s k 1 petoraUki p r a li
ozdravi vsak kufelj, plućni in l>r»nliijalnl katnr, dobiva so t o llikovani lekarni
PKAKMARER „Ki due Mori" Trst, veliki trg.
l'o&tno poMiljutvo izvrKujejo ho neutc^ouia.
Dve stanovali
vsak<» z dveiui sobami in kuhinjo,
se oddati takoj pri
Matiju Bole-tu v Rojanu hšt. 158.
Tinot.: Stomach: comp.
Svetega Jakoba želod« kapljice.
Skoz već lot HkuHimo domaće zdravilo, ki pOHpesujtt prebavk in tek povet-nj« itd. Steklenica tlO tu. in 1 gld. 20 at. Kakor domačo živceokropfujofe sr«d-
■Htvo prvo vrsto, einzul hh jo akozi voćletno rabo dra Llebera il»ce okrep-ĆujOĆI eliksir (Tinet. ohinao norrotica noinp.) — Vnistvena znamka f in eidro — Bteklonico po 1. 2 in H'50. Po lieeniHkib in uradnih predplnih pripravljonili v lekarni M-Fanta v Pragu (glnvna zaloga): Lekarna Sera-vallo V Trstu ; dalj« : lekarna I. Zanetil v Trstu ; stara c. kr. vojaška lekarna na Dunaju, 8tof»ni-platz, kukor tudi v drugih lekarnah._
Lastnik politično društv« „IvliiHMtV — Izdavatelj in t»dgov«rni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.