polti prejemati:
ca
• »lo leto naprej 26 K — h •1 leta
catrt , oeaec
13 L . 6.60, 2,20,
'apravnlitvuprejemaa: sa
aelo leto naprej 20 K — h
sol leta ietrt , *esec
'ž'"1 6»— '
1 n 70 ,
<«» pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SL0VENE
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno in Inserata sprejema upravnlitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St 2.
Rokopisi se ne vračajo, Defrankovaca pisma ne »sprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
mfkib ulicah It. 2,1., 17.
Ijhaja vsak dan.izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 193.
V Ljubljani, v soboto, 28. avgusta 1902.
Letnik XXX.
Imunizlrano pošfenjašfvo.
Da bi bil „Slov. Narod" kdaj dostojen list — tako daleč se še nikoli ni izpozabil. Navajeni smo bili že od nekdaj, da smo v tej zakladnici naše „inteligence" našli odpadke, katere časopisje drugih narodov od-baciva ali vsaj zakriva pod odejo zunanje dostojnosti.
Zadnji čas je pri „Narodu" nastopila surovost, katera je brez primere. Osebni napadi so tako surovi, da presegajo že vse meje. V dveh stvareh se „Narod" zdaj bolj odlikuje, kakor se je kdaj prej: v lažeh in psovkah.
Laži so bile debele pri njem že od nekdaj. A zdaj se je list skril za dr. Tavčarja, ki je prevzel odgovorno uredništvo »Slov. Naroda — kot državni poslanec. Zdaj „Slov. Narod" meče popravke svojih laži v koš. Saj ga — tožiti ni mogoče, ker je urednik netožljiv!
Zato je dobil list tudi pogum v psovkah. Osebni napadi s psovanjem se zdaj vrstč dan na dan. Neštevilne tožbe bi se mogle narediti »Narodu". Sicer se je prej še vedno zanašal na to, da ga porotniki vedno oprostč. A zdaj je rabil za brambo brezupnega stališča liberalne stranke še boljše obrambe, rabil je i m u n i t e t e. In to je dobil, ker stoji državno pravdništvo na stališču, da je lahko odgovorni urednik lista človek, ki po cele tedne lista ne urejuje, razen da pošilja vanj semtertje vehementne pojave svoje liberalne domišljije.
Po deželi pa so nravno propali ljudje, kateri to imuniteto izkoriščajo tudi zase. Ti »dopisniki" izkoriščajo imuniteto lista, da morajo med svet pošiljati grde izbruhe svojih umazanih duš. Tako je zdaj stališče liberalne žurnalistike.
Odtod prihaja neenako razmerje, ki vlada zdaj pri nas. »Slovenca" tožijo za vsako najmanjšo stvar, »Narod« pa bruha lahko laži in psovke na nas, ne da bi mu mogel kdo do živega.
Sicer je pa to obupno sredstvo, ker kaže, da je liberalizem pri kraju z idejami in da se more vzdržati edino le z „imunizi-rano" žurnalistiko. Ako bi bila naša tako-zvana »inteligenca" pri zdravi pameti, oziroma če bi hotela ta razum, ki ga ima , vkljub branju „Slov. Naroda" še vedno nekoliko, rabiti pravilno, bi morala samo iz tega položaja sklepati, da »Narodu" ne gre nobena vera, ker mora imeti izredna sredstva, da se ogne popravljanju
svojih laži in roki itak ne — drakonske pravice.
Poštenjaki, ki dopisujejo v „Narod", so znani. Bijejo ob svoja prsa in brez kazni vsem katoliškonarodnim somišljenikom mečejo v obraz najhujša razžaljenja.
A morali so svoje poštenjaštvo imuni-zirati, drugače bi jim prišlo v nevarnost...
Tako se zdaj torej mi, hudodelci, borimo proti — imuniziranim poštenjakom. Roka sodne pravice jim res ne skrivlja lasu. A roka ljudske pravice in glasna sodba javnega poštenja mora podreti v prah stranko, ki živi edino le od borbe proti pravicam ljudstva.
Ko pride v državni zbornici v razpravo tiskovni zakon, morajo naši poslanci pač povzdigniti svoj glas, da se poslaniški imuniteti določijo pravične meje.
Deželne podpore — oživljene I
Na protestnem shodu so liberaloi proglasili svoj načrt, da bedo klerikalce izstradali. Izdali so parolo, da deželni odbor ne dovoli nikake podpore. Zviti liberalci so si mislili: Ljudstvo bo planilo po katoliško narodni stranki, ker jo bo dolžilo, da je ona s svojo obstrukcijo zakrivila, da mu ne teče mleko in med iz zakladnic deželnega odbora;
A kakor se je že večkrat zgodilo, da se je kdo sam ujel v past, ki jo je lisici nastavil, tako se je zgodilo tudi liberalcem.
Jako liberalno zaslužni in istotako delavni dež. odbornik g. Grasselli je bil tisti izvoljeni duh, ki je imel čast proglasiti iz cele dežele nabranim liberalcem ta solonski sklep liberalne stranke. Radovedni smo, kako bo zdaj ta gospod razlagal svojim vernim liberalnim ovčicam čudno dejstvo, da Be deželne podpore vendar dajejo!
Čujte, liberalci, ki ste bili na protestnem Bhodu! To ni res, kar se vam je reklo, da se bodo klerikalci prisilili k oJnehanju s tem, da se zapre vir deželnih podpor, kajti javno in jasno dejstvo je, da deželni odbor mora dajati podpore in jih tudi v resnici daje!
S tem je moral deželni odbor sam s svojo liberalno večino postaviti na laž vse »Narodovo« pisarjenje o »velikanski škodi«, ki jo ima baje trpeti ljudstvo zaradi obstrukcije.
Škode seveda ne bo trpelo ljudstvo, pač pa bo obstrukcija škodila onimi
ki k ljudstvu ne spadajo, — in to bo dobro za ljudstvo!
Tako padajo vsi ugovori, ki si jih izmišljajo nasprotniki proti nastopu katoliško-narodne stranke. Uspeh kaže, da je bil ta nastop tudi taktično pravilen. Izrabiti ga treba — do zmage!
Slovenci ob novi gorenjski železnici.
Ako se voziš z železnico od Radovljice do Bele peči, vidiš lep kos slovenskega planinskega sveta. Vidiš pa le majhen kos. Vzemi rajši palico v roke in premeri peš vse doline v tem planinskem kotu. Pa vse in tudi postranske doline! Nov, neznan ali krasen svet se ti odpre. V zadregi si ali bi priznal sorški dolini ali Bohinju ali dolini tam gori ob Kranjski gori in Ratečah prvenstvo. In tod povsod živi inteligentno in nravno slovensko ljudstvo.
In v osrčje teh slovenskih dolin insoč-natih livad vozil bo železni voz v dveh letih. Mirno idiliško življenje bo minilo po teh krajih, neutrudno vrvenje svetovnega prometa Be bo naselilo tudi v te kraje.
Turist od juga in Bevera se bo mudil in krepil na zeleni grudi te gorate pokrajine.
r Podjetni veleobrtijik bo skušal izkoristiti veliko vodno moč šumečih slapov in stavil bo tovarne za to in ono sebi v korist
Tuj element germanski, židovski in italijanski bo silil tod vsepovsod v dežel.
Nevarnost, da tuji doseljeni živelj izpodrine domače slovensko ljudstvo polagoma iz boljših pozicij, je velika. Treba je tedaj napeti vse moči, da ostane Slovenec tu kakor je bil več stoletij : odločujoči faktor.
Slovensko ljudstvo v teh krajih je inteligentno in tudi ukaželjno.
Slovenske ljudske šole imamo v teh krajih. Pa to še ne zadostuje. Značaj ljudstva in politično pojmovanje njegovo mora se utrditi z dobrimi izobraževalnimi društvi. Zato postavimo ne samo v vsako faro jedno večje izobraževalno društvo, vsaka večja vas imej svoj izobraževalni krožek, kamor dohajajo dobri časniki, knjige in brošure, ki se izdajajo ob aktualnih politiških in gospodarskih vprašanjih. V vsaki vasi najdejo lahko naši zaupniki moža ali mladeniča, ki bo s svojimi sosedi naročal nekaj iztisov »Domoljuba«. Tudi naš dnevnik »Slovenec« mora biti v vsaki najmanji vasi. Ce se ljudstvo prav organizuje, je to lahko
izvesti. Širiti dobre časnike med ljudstvo je neprecenljive vrednosti.
Zvezi nepolitiških društev, ki se snuje sedaj in ima 7. in 8. septembra svoje zborovanje, priporočamo prav goreče, da obrača Bvojo pozornost vzla-sti temu lepemu delu naSe dežele; je sicer še naš, ali če so zamudi prava ura, bomo čez nekaj desetletij šteli tam svoje grobove.
Druga važna naloga v tem gorskem kotu pripada gospodarski organizaciji. Hranilnice rajfaznovke in mlekarne mora imeti vsak znatneji kraj v tem okolišu. Mnogo se je že tam storilo, ali več krajev je, ki nimajo še ničesar.
Obračamo se vzlasti do domorodne duhovščine, kličoč ji v spomin besede, »da ne samo, kar veleva mu stan, — kar more, to mož je storiti dolžan«.
Da se je naš narod vzbudil k narodnemu samozavestnemu življenju, bili so prvi in najvBtrajneji klicarji naši duhovniki; bodi tedaj tudi sedaj naša duhovščina na straži in delu za duševno in materijalno organizacijo, ko sili tuji živelj v deželo. Ko se ta kos Gorenjske odpre svetovnemu prometu, glejmo, da se okoristi s tem domačin Slovenec, ne pa priseljenec Nemec in Italijan.
Tudi šolsko vprašanje bo kmalu postalo jako nujno in važno vzlasti na Jesenicah in v Bohinjski Bistrici, katera kraja sta najvaž-neji točki ob novi železnici. Kakor čujemo, se že proučuje to vprašanje, in zato ee z vso gotovostjo nadejamo, ko v kranjski deželni zbornici zavladajo normalne razmere, da stopi stranka pred zbornico s konkretnimi predlogi.
Ako Be bomo Slovenci v teh krajih prilagodili izpremenjenim gospodarskim in kulturnim razmeram, bomo imeli korist od nove železnice; če bomo pa stali ob strani, palo bo domače ljudstvo v proletarijat, priseljenec se bo pa šopiril.
Le domače delo, domači kapital bo do-našal korist domačinu, tuje delo in tuji kapital pa prineseta domačinu robstvo in propad slovenskemu življu. Na delo tedaj!
Tržaško šolsko vprašanje.
Trst, 21. avgusta.
L. 1901-02 je bilo v mestu samem 13 laških občinskih šol z 218 oddelki; 110 deških, 104 dekliških in 4 mešanih oddelkov. Na teh šolah je bilo 11.634 učencev.
V spodnji okolici je bilo pet Blovenskih šol z 28 oddelki, v gorenji okolici tudi pet
LISTEK.
Nova, velika liberalna ideja.
Najprej besedo v obrambo našega domačega liberalizma. Kaj rado se našemu liberalizmu očita, da mu manjka idej. Strašansko so se zaradi tega uže jezili različni njegovi pristaši. Po pravici! Kajti liberalizem naš ima ideje. Povdarjati treba to in tako dati čast resnici. Seveda ideje, katere rodi naš domači liberalizem, niso za vsacega. Umevno, saj hoče biti naš liberalizem le za izvoljeno kroge, za »inteligenco«. Odi pro-fanum vulgus je njegovo geslo. Samo izvoljeni, izbrani so njegovi pristaši. Ne izvo Ijeni od ljudstva, saj ljudstvo tvorijo, kakor zatrjuje liberalizem, anallabeti. Njegovi pristaši pa so sami Nietzschejevi nadljudje, zatorej ideje, ki bo prikladne njim, niso za
*>
'dri
^ T
navadne smrtnike. Odtodi prikazen, da ljudje očitajo našemu domačemu liberalizmu pomanjkanje idej. Previsoke so zanje.
Eno najnovejših liberalnih idej hočemo bravcem danes v kratkih obrisih pokazati. Morda bode njena novost za nekaj, čeprav morda le za malo časa zbudila zanimanje tega ali onega izmed njih. Kedor ni v stanu prodreti v globočine liberalnih idej, naj ne bere tega popisa. On bode seveda potem še •"edno trdil, da na livadah našega domačega liberalizma ne rastejo ideje. Kedor pa bodo liberalno idejo, katero hočemo sedajle popisati, popolnoma razumel, strmel bode nad toliko globočino duha, nad smelostjo domišljije našega domačega liberalizma, kateremu ni nič pretemno, preozko in pregloboko, v vse utakno svoj nos, navzlic . . .
»Sedaj pa že iz vsega vidim, da ste razpravljati namenjeni o uvodniku »Slov. Naroda«, v katerem je ta list obširno govoril o straniščih zavodov v Št. Vidu«, tako
nas bode tu prekinil marsikak bravec. Res je, to je naš namen. Ali ravno omenjeni članek liberalnega glasila kaže vso lepoto liberalnih idej.
Najprvo treba pomisliti, da je »Slov. Narod« list za liberalno »inteligenco«, torej za liberalni salon. Kakor je svoje dni Bis-marek, velik ljubitelj piva, povzdignil pivo, da je postalo sposobno za salon, tako je naše liberalno glasilo napravilo s svojim člankom stranišče sposobno za liberalni salon. Toda globokost liberalne ideje tiči v drugem dejstvu.
S to idejo bo je liberalno glasilo povzdignilo nad vse liste sveta, kajti njemu sedaj ne more zmanjkati nikdar gradiva. Začelo je s stranišči v Št. Vidu, popiše naj jih svojim čitateljem po vrsti, potem naj preide na ona v Dravljah, Kosezah, aiški, preskoči naj na Glinen, Vič, potem na Barje, od tod v atepanjo vas, Bizovik, Zalog, Be-ričevo, St. Jakob in čez Savlje, Ježico in
Kleče zopet nazaj v bt Vid. Tako bode ljubljanska okolica precej obdelana. Ostala Kranjska pride potem na vrsto. List bode potem podoben Prešernovemu godcu, ki je znal na posled gosti na eno samo struno. Potem se bode o listu kedaj lahko pelo: On ko Paganin je navadil se, — Da godel na ono struno je, — Na eno je struno godel vesel, — In zraven od kranjskih stranišč jo pel. Naj nam Prešeren odpusti to prosto posnemanje, ali tako bode prišlo, najnovejša liberalna ideja je taka, in za to mi ne moremo prav čisto nič.
Sedaj naj pa šo kedo reče, da nima naš liberalizem idej! Morda bode kaka občutljiva duša se jezila, da pišemo o takem predmetu, ali nas no zadene krivda. Velike ideje se ne menijo za pomisleke občutljivih duš, in mi smo samo poročali o veliki in lopi ideji liberalizma.
z 18 oddelki, skupaj torej 46 oddelkov z 2812 učenci.
Na šolah v spodnji okolici v Barkovljah, Rojanu in Skednju bile so tudi laške pa-ralelke z 12 oddelki in 572 učenoi.
Na podlagi zadnjih državnozborskih volitev smo zadnjič dokazali, da je v mestu samem najmanj ena tretjina slovenskih otrok, ki obiskujejo v Trstu laške šole, ker nimajo drugih šol. Ako vzamemo 11.634 učencev na šolah v mestu, najdemo, da je v mestu samem najmanj 3878 slovenskih šolskih otrok, ki nimajo niti ene slovenske šole!
Kako je pravična vlada nasproti Trža-čanom in kako so dobri 81ovencem naši ljubi Lahi, izračunajmo s številkami.
Za 560 nemških otrok v Trstu, o katerih bi se pa morali prej prepričati, če so tudi v resnici Nemci, ustanovila je o. kr. vlada sledeče šole: nemško dekliško meščansko šolo, dve nemški deški ljudski šoli in dve dekliški nemški ljudski šoli z 48 oddelki —; za najmanj 3878 slovenski h ctrok slovenskih lojalnih in zvestih državljanov pa 0 ljudskih šol s prav tolikimi oddelki 1
Naš preslavni magistrat daje v mestu laškim otrokc m 13 laških šol z 218 oddelki, slovenskim pa: 01 In ne plačujejo Slovenci nemške in laške šole?!
V spodnji okolici je 572 učencev, ki hodijo na laške paralelke, a to so večinoma otroci revnih slovenskih starišev, ki dobivajo v laški šoli obleko, jed itd., tako da lahko rečemo, da je med njimi 500 slovenskih otrok. In če prištejemo to število zgornjemu, najdemo, da je v Trstu z okolico 4378 slovenskih šolskih otrok brez srednjih slovenskih šol!
Če so take razmere na čast državi, ki hoče biti kulturna, tega ne vemo, pač pa vemo, da so te razmere — avstrijske !
Nagodba.
Od leta 1895, sedmo leto že se vrše obravnave med avstrijskimi in ogrskimi mi nistri, da napravijo red v gospodarskih vprašanjih mej državnima polovicama na podlagi zakonov iz leta 1867.
Vse dosedanje obravnave, vse oblike večletnega boja kažejo, da je popolna gospodarska harmonija, čisti obračun mej Avstrijo in Ogrsko nemogoča stvar. Zlo, povodi vednih prepirov in nesoglasja tiče v nejasnih zakonih samih. Brez revizije, brez premembe prvotnih zakonov se ne odpravi zlo, katero nosi vsaka avstrijska vlada kot težke okove na svojih nogah. Dr. pl. Korber baje dobro pozna do pičice vsa vprašanja, ki so v zvezi z avstro ogrsko nagodbo. On pa tudi dobro ve, da je za revizijo do-tičnih zakonov treba dveh parlamentov, ki moreta in hočeta brez ozira na levo in desno rešiti to za skupno državo najvažnejše vprašanje v duhu pravičnosti.
Avstrijski parlament je s'cer brez razlike strank že davno uverjen, da se avstro-ogrska nagodba ne izvaja niti po črki, niti v duhu zakonov in da je Avstrija doslej drago plačevala politično in gospodarsko zvezo z Ogrsko z ozirom na skupne državne koristi.
Drugega mnenja pa je ogrski parlament, ki si prisvaja pravice cele države ter bremena večinoma zvrača na avstrijska ramena. Parlamentarnim potom je torej revizija zakonov nemogoča. Vprašanje je torej, kaj nam prinese nova nagodba?
Vladni krogi izjavljajo, da je treba jasneje tolmačiti in urediti le nekatere določbe v nagodbi. Ako prav razumemo te izjave, potem niso drugega, nego opomini na avstrijski parlament, da računa z razmerami in se ukloni dejstvom.
Katera pa so ta dejstva? Ko je v avstrijski zbornici divjala obstrukcija, so Ogri skrbeli za svojo bodočnost ter ustvarili dva zakona, ki sedaj odločujeta, tudi za našo državno polovico. Prvi ogrski zakon je iz leta 1898, katerega člen I. samovoljno pretrga zvezo — iunetim — mej kvoto in drugimi deli nagodbe. Mi smo in ostanemo vedno trdnega prepričanja, da je kvota, prispevek ogrske državne polovice k skupnim državnim potrebščinam, bistven del nagod-benega operata. Ogri pa so pretili, da za dežele ogrske krone ustanove samosvoje ca rinsko ozemlje, in tako so raztrgali, ako ne
po črki, gotovo pa po duhu prvotno nagodbo ter avstrijski vladi izvili iz rok ostro orožje.
Drugi ogrski zakon je iz leta 1899. člen 30. tega zakona ustanavlja negotovost v oarinski in trgovinski nagodbi mej obema driavama kot pragmatično napravo. Ali je zvita ali okorna roka narekovala ta zakon, o tem ne govorimo. Istina je, da je tedanja avstrijska vlada precenjevala koristi carinske skupnosti in prenizko cenila skupne banke koristi sa Ogre.
Badeni in Bilinaki sta skušala obraniti skupnost carinskega ozemlja, ob enem pa doseči večjo ogrsko kvoto. Oboje se je izjalovilo. Ogri bo sioer milOBtno povišali svoje prispevke k skupnim državnim potrebščinam za okroglih 7 milijonov, pri porazdelitvi užitnine pa bo si zagotovili novih 13 milijonov. Pl. Szell pa je s svojo določbo v členu 80. dosegel, da danes nihče ne ve, ali in za koliko let je zagotovljena carinska skupnost. Vse to se je zgodilo proti duhu nagodbe iz leta 1867, ker so Ogri znali izrabiti onemoglost avstrijskega parlamenta. Tako je; in vse tožbe so danes mačje solze. Jasno pa je iz tega, da je povsem opravičena revizija vseh nagodbenih zakonov, osobito pa ogrskega zakona iz leta 1899, ki je bil v Avstriji uveljavljen le z naredbo potom §14, državnega temeljnega zakona. Ako hočejo biti Ogri v sigurni posesti bančnih in užitninskih privilegijev, potem bi morali sami siliti na to.
Avstrijski parlament še do danes ni odobril dotičnih naredeb in tudi ne kvote. Ako torej vlada parlamentu ne predloži ugodnejših carinskih in drugih določeb, potem utegne imeti jako težavno stališče. Carinska in trgovinska nagodba z Ogrsko mora biti do konca leta gotova, in sioer jasna nagodba, ki izključuje vse poljubne izjeme in samovoljno tolmačenje zakona, kakor je bila doslej navada onkraj Litave. To zahtevajo koristi obeh državnih polovic, ker je vendar presmešno, da bi bilo gospodarsko polje vežbališče političnih strastij. Glavne avstrijske pritožbe se tičejo veterinarstva, železniških tarifo v, avstro-ogrske banke in avtonomne carine. Naravnost škandal je, kar smejo Ogri počenjati glede veterinarstva. Vse živinske kuge so skoraj brez izjeme zanašali v naše dežele z Ogrskega. Avstrija je na milijone izdala, da zatre živinsko kugo, a Ogri jo vlačijo k nam v odprtih vagonih. Iste pritožbe se ponavljajo glede železniških tarifov in bančnih privilegijev. In konečno zahtevajo Ogri, naj država s carinami proti vnanji konkurenci brani le ogrske pridelke in izdelke. To so zahteve, katerih dr. pl. Korber nikakor ne more vsprejeti. Obravnave bodo v kratkem končane, dogovori so tajni, vladna glasila le to zatrjujejo, da je nagodba gotova. Vprašanje je le: Kaj nam prinese nova nagodba. Boljša je čista ločitev, nogo preporna združitev.
Ministerske konference.
Včeraj, kot smo javili, so se Bestali na Dunaju obestranski resortni ministri ter dotični referenti, da, če mogoče, odstranijo vse težkoče, ki se še pojavljajo v nagodbenem, ozir. carinsko-tarifnem vprašanju. Sestanek Be je vršil v palači ogrskega ministra & la-tere ter trajal od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne in od 3. ure do 7. ure popoldne. Ogromnega dela radi mnogih novih difarenc včeraj niso mogli dovršiti, vsled česar so posvetovanja nadaljujejo tudi danes od 9. ure zjutraj nadalje. Ogrski ministri odpotujejo v Budimpešto danes zvečer.
O konlerenci sami se poroča iz poučenih krogov, da se jo z veliko naglostjo in velikim zanimanjem vršilo tretje branje avtonomnega carinskega tarifa. Doseglo se je sporazumljenje v zadevi mnogih spornih točk, a ob enem jo pa še mnogo takih, o katerih so ministri nikakor niBo mogli zedi-niti. Udeležniki konferenco želo, da se te diference ublaže pri današnjem posvetovanju, in imajo dokaj upanja, da so to tudi zgodi. Če se pa to vkljub pričakovanju danes ne zgodi, po mnenju dotičnih krogov šo ne smemo izgubiti nade na konečno ugodno rešitev nagodbenega vprašanja. Treba bo torej, da se ministri tako dolgo sestajajo pri konferencah, dokler ne završe popolno vsega nagodbenega dela.
»Morsko oko".
V	porotni dvorani graškega deželnega sodišča so se predvčeranjim dopoldne ob 10. uri pričele na štiri do pet tednov pro-računjene razprave mejnarodnega razsodišča v zadevi rešitve vprašanja »morskega očesa«, katero vprašanje se vleče kot mor-ska kača že skoro dva stoletja v zgodovini naše monarhije. Razsodišču predseduje predsednik Švicarskega zveznega sodišča (ne sveta) v Lausanne dr. Jan. Winkler; avstrijske ozir. poljske zahteve zastopajo: kot razsojevalec predsednik lvovskega dež. nadsodišča dr. vitez Mniszek-Tšorz-n i c k i, kot korreferent predsednik fin. prokurature lvovske dr. Korn, kot zagovornik pa profesor drž. prava na vseučilišču v Lvovu dr. B a 1 z e r.
Z ogrske strani so došli zastopniki: šo-pronjskasodnika Lehoczky in dr. Laban ter sekcijski svetnik B e 1 c s. — Žreb je odločil, daje prvi na vrsti ogrski p o roče-valec dr. Lnban, ki je pričel z zgodovinskim razvojem pravde. Ta mož je mej drugim prišel na dan z nekim zapisnikom o posvetovanju 1. 1834, pri katerem bi se bilo sklonilo v prilog Ogrom. Podpisani so pa le ogrski delegati. (Aha!) Obravnava splošno ne vzbuja zanimanja. Prisotni so lo posest nik dotičnega prBpornega sveta, o katerem se bo določilo, pripada li Ogrom ali AvHtriji, grot Z a m o y s k i, zastopnik društva ,Tatra' R a d z i k o w s k i, posl. K o z 1 o w s k i in prof Gumplovvicz. Pač pa je navzočih več galiŠkih in ogrskih časnikarjev.
Matij ar ske zastave v Gospicu.
Poročali smo, da so povodom cesarjevega rojstvenega dne z vladnih poslopij v Gospicu vihrale ne cesarske ali hrvatske zastave, marveč madjarske. Ondotno prebivalstvo je bilo zbok tega silno ogorčeno ter je priredilo pred dotičnimi vladnimi poslopji burno demonstracijo, zahtevajoč, da se odstranijo narodni in domoljubni čut vsakega pravega Hrvata žaleče zastave. Sedaj pa prihaja glasilo Khuen-Hadervaryjeve vlade »Agramer Zeitg.« z uradnim komunikejem, ki izjavlja, da so bile omenjene zastave razobešene neovirano cali dan in da je obstojala napominana demonstracija samo v tem, da je nekaj brezposelnih trgovskih uslužbencev in dvanajstorica pouličnjakov pojoč hrvatsko himno korakalo skozi neko ulico. — V tem vladnem komunikeju je prav malo istine. Zistave bi bile pač malo časa izzivale hrvaško prebivalstvo, da jih ni na vseh koncih in krajih stražilo pomnoženo orožništvo ter policija, demonstracijo bi bil pa vladni list, čo bi se bila taka vpri-zorila v prilog Madjarom brezdvomno imenoval velikansko manifestacijo.
Rim brez župana.
Zadnje občinske volitve v Rimu so pokazale, da je rimsko prebivalstvo večinoma katoliško. Isto jo pri zadnjih dopolnilnih volitvah poslalo v občinski zastop take može, da je sedaj katoliška stranka zopet v večini. Ta je pa po dosedanjih izkušnjah s sindakom Colomo dospela do prepričanja, da mož ne sme županiti rimskemu mestu. Treba bo torej nove volitve. Ker pa se taka volitev navadno ne izvrši v najkrajšem času, bo skoro gotovo Rim brez župana ravno v dneh, ko obiščeta večno mesto ruski car in nemški cesar. To bo napravilo na visoka gosta brezdvomno zelo Blab vtis in spoznala bota v Rimu vladajoče razmere, ki jih ne bo mogoče prikriti vkljub zunanjemu blesku.
Alzaško-Lotrinžani pa centrttm.
V	bližnjih dneh so vrsi v Mannheimu shod katoličanov. Ta povod porablja nemški katoliški list »Ko!n. Volksžaitg.«, da vabi ondotno katoličane, naj se pridružijo katoliškemu centru, v katerem so organizirani vsi nemški katoličani. Dosedaj so Be poslanci teh dveh dežel pridružili staronemškim frakcijam v državnem zboru, ogibali so se pa centra. Zadnji čas je Bedaj, da se spojč z najmočnejšo nemško stranko, kjer bodo vsprejeti s toplim katoliškim srcem. Prihodnje volitve se vrše v znamenju carinskega tarifa in prihodnji državni zbor se bo pečal s carinskim tarifom in trgovinskimi pogodbami. Če se pred volitvami ne dosežo združenje, se bo težko izvedlo med volitvami ali celo po volitvah. Nalogo politiškega živ-
| ljenja so posebno v sedanji dobi za katolike
resne. Če hoče kdo biti katoličan, mora tudi iz tega izvajati posledice in pokazati to tudi v javnem življenju. Katoliško ljudstvo bo navdušeno sledilo temu klicu, treba le voditeljev, mož odločnih in delavnih, ki naj pravočasno premislijo, kako se razvije katoliška stvar na Alzaškem, ako pojde tako naprej. — Nekako s temi besedami vabi omenjeni list alzaško-lotarinške katoličane v mogočni tabor katoliškega centra. Upajmo, da ta klic ne bo zaman.
Rusi v Južni Afriki in Angleži.
V nekdanjih burskih republikah je bilo pred pričetkom vojske naseljenih lepo število Rusov, ki so se pa deloma prostovoljno, deloma prisiljeni umaknili pred vojsko v Kapstadt. Večinoma bo došli tje iz Trans-vala in štejejo sedaj do 10.000 duš. V Kap-Btfldtu se Rusom silno slabo godi, ker jim Angleži odrekajo poleg svobode večinoma vse življenjske pogoje. Umevno je torej, da si žele čim preje, da bi se smeli povrniti nazaj v Trans val. Toda dočim angleška vlada daje dotična dovoljenja podanikom vseh drugih dežela, jih odreka Rusom. Položaj Rusov v Kapstadtu je sedaj obupen, in da se temu odpomore, se pripravlja večja akcija za peticijo na kraljevo vlado v Londonu.
Revolucija v Južiii Ameriki.
Državljanske vojske so v raznih delih južne Amerike postale v zadnjem času nekaj navadnega. Posebno se to sme trditi o Venezueli, kjer skoro nikdar ne morejo govoriti o notranjem miru. Same na sebi take krajevne revolucije vsled tega ne razburjajo širše javnosti, ker v obče nikomur drugemu ne škodujejo oziroma koristijo nego samo domačinom. Sedanja revolucija v Venezueli pa dela v tem izjemo, ker vstaši napadajo in opustošajo tudi pristanišča, pretd trgovskim skladiščem in ladijam in so sploh velik strah za zunanje podanike. V tem slučaju se gre za interese zveznih držav, Nemčije, Anglije in Francije. Umevna je torej razburjenost državnikov teh velesil.
Tem povodom se pa tudi vse povprašuje po vzrokih takih meščanskih vojsk, posebno pa sedanje revolucije. Zdi se, da politični nagibi niso s tem v nikaki posebni zvezi, ker ti v Venezueli v najnovejšem času sploh ne igrajo kake posebne uloge. Revolucija je marveč v tej deželi kupčija, ki izpade za ene dobro, za druge slabo; mej poslednje se prišteva vselej dežela sama. — Vendar se ta v malo letih čudovito naglo opomore. Za gotove ljudi v Venezueli je revolucija naravnost življenjska potreba.
Pretežni del venezuelskega prebivalstva živi namreč skoro izključno od revolucije. Bogastvo in brezdelje sta njegovi vodilni načeli. Kakor naglo pride na krmilo kak predsednik, ki enako svojim prednikom vlada vkljub parlamentu in ustavi neomejeno in nasilno, prikaže se na površju »osvoboditelj«, ki obljublja deželo rešiti izmozgava-nja in terorizma, a le zopet v svoj prid. Poslušnih, kajpada dobro plačanih kreatur mu je vedno dovolj na razpolago, in brez težave izvede novi mož svoje »poslanstvo«. V parlament si da voliti le svoje ljudi, ki jih preskrbi z mastnimi dietami. Za ustavo se itak nihče ne briga. Največji del živi edino le od politike. Vsi postanejo uradniki, po največ predsedniki poBamnih okrožij; če zmanjka dotičnih mest, so ista enostavno pomnože potom nove razdelitve dežele. Povsem umevno je torej, da prebivalstvo v takih razmerah silno trpi in da torej sledi vsakemu klicu, ki obljublja »zboljšanje razmeri«. Čuditi so pa v takih razmerah tudi ni, čo si je Venezuela v zadnjih štirih letih dovolila kar sedem revolucij.
Kake strankarsko politike Venezuelani no poznajo. Niti mej vsemogočnimi liberalci ni nikake edinosti. Liberalni predsednik se mora hote ali nehote umakniti svojemu somišljeniku. Sedanji predsednik Castro ni nič slabši od prejšnjega, a tudi ne boljši. Pač pa je imel mnogo več sreče, kajti dosedaj jo udu§il vse revolucije proti sebi. Sedaj seve moža zapušča sreča, kajti vstaši napredujejo od dne do dne, vladne četo se pa po vzorcu angl. vojakov »koncentrirajo nazaj«. Castro bo torej sedaj brezdvomno str-moglavljen, če mu ne dojde izdatna pomoč j od zunaj, in potem se prične iznova revolu-; cijska tragedija.
Iz brzojavk.
Nemški poslanik na Dunaju grof Eulenburg v kratkem odstopi, bsje iz zdravstvenih razlogov. Za naslednika se imenujeta bivši poslaniški svetnik knez L i o h n o w s k i, ki jo žo poučen o dunajskih razmerah, ali pa sedanji poslanik v Mo-nakovem grol' Monts, -- Potovanje italijanske kraljeve dvojice v Pariz. Iz Rima javljajo, da kralj in kraljica v marcu prihodnjega leta obiščeta Pariz. To so pa bržkone zgodi lo v slučaju, če ju obišče poprej predsednik Loubet. — Nemški prestolonaslednik na Ogrskem. Na cesarjevo povabilo se prestolonaslednik udeleži velikih vaj na zahodnem Ogrskem ter dospe 10. septembra v Sasvar. Dne 16. septembra se vrno v Berolin. — Aretirani turški častniki. V carigrajskem predkraju Psamatija sta včeraj prijela maršal Šefket in sultanov pribočnik Mt hmet ČerkeB večje število častnikov ter jih odvedla v zapor. Bili so bržkone sultanu »nevarni«. — Nov »kulturni« načrt Lombesove vlade. Francosko ministerstvo je že določilo tretjo vrsto Sol, ki ae morajo v kratkem zatvoriti. Z izvedbo najnovejših dekretov sa prične takoj po zasedanju generalnih svetov. — Praktiški sooialni kurz za Moravsko in Š ležijo, sklican na 7. in 8. septembra, je odpovedan. — Nemški carinski t a-r i f povzroča vladi vedno večje težave. Sedaj ae namerava prirediti konferenca ministrov vseh nemških driav. — Minister G i o -vanelli zopet odatopa. „Pozor" v v Olomucu javlja, da se to zgodi še letos. Nasledoval mu bo moravski namestnik grof Zierotin. — Naturalizacija r u-m u n a k i h Židov. Vlada želi, da se parlamentarnim potom naturalizirajo vsi židje, ki so si stekli kaj zaslug na polju vede, trgovine in obrti.
Papeževa in cesarska slavnost.
I z Š k o f j e L o k e 20. av.
Prav po srečnem naključju se je papeževa 251etnica kaj prijetno strnila s praznovanjem rojstvenega dne našega presvetlega vladarja. Zato nam je že nedeljo preje oznanila naša častita duhovščina raz lečo, da je prilika na praznik sv. Joahima, spominjati se izrednega spomina papeževe vladarske 251etnice, hkrati pa tudi dostojno obhajati cesarjev rojstni dan. Vse je tekmovalo, da se spomin obojne vrhovne oblasti čim najdo-stojnejše proslavi.
Že v soboto popoldne so se razobesile po mestu zastave, naznanjajoč izredno slavnost.
V nedeljo zjutraj se je izpostavilo Najsvetejše v župni cerkvi in na čast našim vrlim Ločanom treba prisnati, da so se s svojo duhovščino ves dan do konca slavnosti bodisi v skupni molitvi, bodisi posamič prav pridno v pobožni molitvi spominjali 92letnega starčka — slavljenca v Vatikanu. Pri slovesni službi božji je v slavnostnem govoru rojak domačin v navdušeni besedi pojasnjeval, zakaj smo dolžni iz vsega katoliško čutečega srca slovesno obhajati ta izredni spomin.
Nato se je pela slovesna sveta maša, pred katero je bilo darovanje za sv. Očeta. Udeležilo se je je več c. kr. uradnikov, deputacija občinskega zastopa, katoliško društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo in obilo vernikov.
Popoldne ob pol 3. uri so bile Blovesne litanije in potem veličasten izprevod z Najsvetejšim po mestu. Veselo je bilo gledati naše može, ki so prispeli tudi od najdaljnjih hribov prostrane župnije, kako so par za parom korakali ja svojimi zastavami ter molili sv. rožni venee. Za njimi se je uvrstila dekliška Marijina družba z zastavo. Udele-žitev je bila jako obilna; nad 60 parov je pevaje svete pesmi sledilo društveni zastavi. Tudi kstol. društvo rokodelskih pomočnikov ae je izprevodu pridružilo i zastavo in primernim številom društvenikov, pomočnikov in mojstrov. Da ae je slavnostni obhod z Najsvetejšim tem aijajneje vršil, je mnogo pripomogla tudi navzočnost vse mestne du-hovčine z oo. kapucini. Potem pa smo opazili še dolgo , in dolgo vrsto pobožnega ljudstva : nenavadno mnogo udeležnikov se je sešlo. Izprevod se je razvijal iz župne perkve po spodnjem trgu in vračal po glavnem trgu nazaj proti cerkvi. Za sklep se je odpela zahvalna pesem. Zal, da na veder ni bilo možno načrta tako z vršiti, kakor smo želeli. Kmalu, ko ae je nehala procesija, je pričelo deževati in čimbolj se je večerilo, tem vztraj-neje je padal dež izpod neba. A navzlic iz-
redno slabemu vremenu jo po Marijinem zvonenju jelo svetliti se po vsem mestu. Kmalu ni bilo hiše, ki ne bi bila razsvetlila po svojih močeh posamnih stanovanj, četudi je dež lil kakor za stavo, si vendar opazil goste gruče ljudstva, ki si je ogledavalo razsvetljavo na posamnih hišah. Med tem pa je zvonilo in potrkavalo po vseh mestnih cerkvah. Celo z gradu so se prijazno javljali drobni glasovi zvončekov in opozarjali občinstvo, naj si ogleda krasno razsvetljeni loški grad z nunskim s imostanom. Pa so ga res naše častite uršulinke kaj primerno priredile za slavnostni večer. Razni transparenti so bili opremljeni s primernimi napisi. Na jugozapadnem delu pa so se lesketale lučice v besedah: Salvo Leo! Da se je navzlic slabemu vremenu tako razsvetljeni grad pokazal v vsej svoji mogočnosti, jo pač samo po sebi umevno. Na blizu in daleč pa je tidt javljal dejstvo, da naše spoštovane uršulinke se odlikujejo vedno v prvi vrsti, ko se gre za čast in spoštovanje papeža in cesarja. In to priznanje jim bodi v nekako zadoščenje izmed občinstva za vse klevete, s katerimi jih je zadnji čas obkladalo liberalno časnikarstvo. Poleg nunskega samostana in penzionata se je najlepše razsvetlilo župnišče, na katerem si opazil krasno razsvetljeni papežev grb in transparent: Slava Leonu XIII. Ali kakor že omenjeno: Loka je bila splošno vsa v lučieah. In to nam je znak, da je še vedno — škofja, vedno zavedna, kadar se gre za to, da pokaže svoje živo versko in patriotično prepričanje. V ponedeljek je bila slovesna sv. maša za pro svetlega cesarja, katere so ee udeležili cesarski uradniki in mnogo zastopnikov izmed meščanstva.
Shod na Krki.
Na Krki 22. avgusta.
O tem shodu je »Slovenec« že stvarno poročal. Ker pa »Narod" ono poročilo zavija po svoje, zato je umestno „Slovenčevo" poročilo v nekaterih točkah dopolniti, oziroma »Narodovo« popraviti. »Narodov« dopisnik trdi, da liberalci niso vedeli za dan shoda. Shod ni bil preložen zaradi liberalcev, ampak zavoljo obhajanja 251etnice papeževe v St. Vidu. Bilo pa je ob enem naznanjeno, da bq bo shod vršil 10 t. m. Nadalje trdi »Narod«, da na shodu ni bilo nobenega odobravanja. Dopisnik mora slabo slišati. Naši so z odobravanjem vzeli na znanje vse izjave gospodov govornikov in tudi resolucije, seveda kričali in upili niso, ker niBO bili napojeni in pijani, kakor liberalni »volivci«, ki pa volivne pravice nimajo. „Narodovo" poročilo je res jako previdno sestavljeno. Pazljivi čitatelj bi morebiti posnel iz onega „Naroda", da so liberalci same krotke in pohlevne ovčice, toda v resnici je pa stvar vsa drugačna. Kakor hitro so ti »napred-njaki« zvedeli za shod, že so delali bojne načrte, kako bi na shodu nagajali, ali pa shod razgnali. VbIcJ tega je par liberalcev tako radodarnih postalo, da so napojili z žganjem nekaj žejnih fantov in »mož«, od katerih pa ni nobeden volivec. Sploh so jih hujskali, kako naj ovirajo zborovanje. One dneve pred shodom slišale so se grožnje: če ne bodo pesti zadosti, bomo pa udarili s kolmi, tako bomo ropotali in upili, da poslanci še pričeti ne bodo mogli svojih govorov. Kakor je bilo že v prvem našem dopisu omenjeno, je tedaj na shodu kričalo nekaj po celi fari dobro znanih razgrajačev in pretepačev. Odveč je opazka »Narodovega" dopisnika, da so liberalci vedno svoje ljudi mirili, ko ste jih že preje po gostilnah nahujskali. Na shodu so dajali nekateri znamenje, kedaj naj se prične kašljati in upiti. Imeli so pri sebi nekega gluhonemega reveža, tega so suvali pod rebra, da je on tudi pomagal kašljati. Dopisnik pravi: »Ugovarjati se sme na shodu kolikor kdo hoče, seveda le v postavnih mejah! To mu popolnoma potrdimo. Toda kašljanje in neumestni klici: pereat žlindra, živijo Tavčar, mi niBmo prišli poslušat, hudičevi namestniki itd,, to pa pri nas niso nobeni ugovori v postavnih mejah, ampak samo znaki surovosti. S § 11. pa tudi ne boste strašili. Na ta paragraf zbornega prava ste se zanašali, in zato namenoma iskali prilike za kak škandal Neki fant je zasramoval gospoda kapelana iz Št Vida, vsled česar ga je žu-
6i no v sin opomnil, da naj dd gospodu mir. a to je pa oni sitnež županovega sina udaril po ušesih. Radi tega je prišlo do male praske. Torej je trditev, da je županov sin pričel prvi suvati, lažnjiva.
Predsednik shoda, župan je poklical orožnike, toda ti se niso zmenili za njegov poziv, ter so še nadalje nepristransko »postopali« za neko hišo in od tam opazovali dogodke na shodu. Ko je pa dotični razgrajač zapustil zborovališče, Be je shod zopet lahko nadaljeval, torej ni bilo treba rabiti § 11. Seveda glavna namera liberalcev je bila Bhod razgnati, kar se jim pa vkljub VBem litrom „šnopsa" ni posrečilo.
Žganje je pa kazalo še drugod svoj vpliv. Ljudje že zdavnaj ne pomnijo takega
divjanja in vpitja, kakoršno je bilo po Vidmu okrog cerkve in pa na Gmajni žo zvečer 2. avgusta, zlasti pa še oba večera pred in po shodu. Neki liberalni oženjeni razgrajač se je sam izrazil, da ni treba bilo nobenega krajcarja zapraviti, pijače pa je bilo vseeno dosti. Kakšni so bili ti liberalni ljudje na shodu, priča tudi opazka liberalca g. H. K njemu je prišel neki mož in ga nagovarjal, naj gre vendar na shod, on je pa nekako takole rekel: Saj ni tam nič naših mož ka kor M. in M. Če ti niso prišli, pa tudi jaz ne grem. Potem me bodo pa v »Slovenci« dali, da sem stal med samimi otroci «
Ako se liberalni volivci nepovoljno izražajo o govornikih, katerih niti slišali niso, kaj nas to briga? Našim možem so se govori dopadli in vsi obsojajo obnašanje liberalcev.
be nekaj! Gt! bode kdo rabil kak napis za svojo trgovino ali kak drUg namen, tuli morebiti za vsprejem poslancev, naj se obrne, kar na naše liberalce, ker ti so v napisih res mojstri. Skrivnost teh napisov je eden izdal že nekaj prej, preden je bil shod prvi krat napovedan. Posneli so pa vse le od drugod. Ža teden pred shodom so enega poslovili, kot „bojno znovanje" zoper klerikalce. Kar so jih pa napravili po noči od 9. do 10. avg., sa jih pa videli samo tisti, ki so jih še pred svitom podrli. Bili so pa res originalni kakor: pereat žlindre, pereat! črni 24 000 K itd. Poizkusili so srečo še z enim, ko so po končani dopoldanski službi božji ljudje že odšli, toda tudi ta je kmalu zginil.
V predstojeČem smo podali pristno sliko liberalnega hujskanja, ki se pa zdi »Narodu« toli važno, da o njem molči. Ako smatrate liberalci tako počenjanje za važno in častno, in take ljudi za Bvoje, potem tudi mi vam kličemo iz dna sroa: Dober tek!
Književnost in umetnost.
„Vrla gospodinja".
Spisala M. Luitgarda R i h a r. Ponatis iz letnih poročil uršulinskih šol v Ljubljani 1. 1897/98 do 1901/1902. V Ljubljani 1902. Založil uršulinski samostan v Ljubljani. Tisk Zadružne tiskarne. Strani 82. — O gospodinjstvu se je pri nas dosedaj le malo pisalo. Zato je uršulinka M. Luitgarda Rihar zelo ustregla slovenskim gospodinjam, da je izdala knjigo »Vrla gospodinja«, v kateri je kratek nauk o gospodinjstvu. Pisateljica je priredila knjigo po svoji razlagi, v kateri je obravnavala to tvarino v uršulinski gospodinjski šoli. Posamezne oddelke je priobče-vala v letnih poročilih uršulinskih šol, sedaj je pa vbo tvarino objavila v lični knjigi, ki ima tri dele. V prvem delu so opisana svojstva dobre gospodinje, nam reč: redoljubnost, delavnost, varčnost, snaž nost, potrpežljivost, pohlevnost in krotkost, napredovalnost in pobožnost. Pisateljica poučuje gospodinje, kako naj si ta svojstva pridobi, in mikavno razpravlja, kako jim pridobljena svojstva koristijo. Najobširnejši je drugi del, v katerem je razprava: Kaj mora znati vrla gospodinja? Čitateljice pre-koristne knjige bodo izvedele, kako je treba urediti in čistiti stanovanje, da bode zdravo, in kako naj ravnajo z obleko. Posebno važen in Bpretno sestavljen je oddelek o hrani.
Pisateljica je opisala vsa navadna živila in pijače in podala nauk, kako naj se od-bira in pripravlja hrana. V tretjem delu je govor, kako naj skrbi gospodinja sa posle in bolnike, in kako naj vzgaja otroke. V širšem pomenu spada v gospodinjstvo ponekoliko tudi nauk o vrtnarstvu itd., pa o tem pisateljica ne govori, ampak opozarja samo na dotične knjige, ki jih imamo že Slovenci o teh strokah. Tudi pri oddelku : »kako naj se pripravlja hrana«, ne podaja pisateljica »receptov«, ampak le uči, kako naj ravna gospodinja a hrano, da postane užitna, slastna in hraniva.
Pisateljici se je »Vrla gospodinja" dobro posrečila in le želeti je, da bi knjigo dobilo v roko prav mnogo gospodinj. Nevezana knjiga stane 60 vin., vezana 80 vin. (s pošto 10 vin. več) in ae naroča v uršulinskem samostanu v Ljubljani.
Knjižnica »Slovenska krščansko so cljalne avese".
Te knjižnice, ki je potrebna vsakemu Slovencu, ki se zanima za socijalno gibanje, so izšli doslej trije zvezki po 30 vin., ki prinašajo »Navod za snovanje in vodstvo društev ter prirejanje shodov«, sestavil dr. Viljem 8 c h w e i -t z e r. To natančno razlago društvenega zakona bi moralo imeti tudi vsako ž u p a n Bjt v o, morala bi je imeti vsa društva in vsi posamezniki, ki pridejo z društvenim življenjpip v dotiko. S četrtim snopičem se ta spis zaključi. Omenjamo tudi, da so objavljena v tej izdaji uzorna pravila za razna društv*. Na vrsto pride na to žo v 4 snopiču popolnoma natančno poročilo o shodu nepolitičnih naših društev z
vsemi govori in resolucijami in načrtom dela, katerega je treba še izvršiti. Piiobčena bodo v nadalnjih snopičih u z o r. pravila za izobraževalna društva, navod za čebelioe, društveni poslovniki, navod za vodstvo družbenih k n j i g i. t. d. Lotos izide osem snopičev. Iz navedenega je razvidno, kako velepodučne stvari prinaša ta knjižnica. Priporoča se sama ob sebi I Dobe se še vsi dosedaj izišli trije snopiči. Ono, katerim so bili poslani dosodanji snopiči, prosimo, da blagohotno pošljejo naročnino, ker lo z rednimi naročniki je podjetju osiguran obstoj. Naročnina za osem snopičov znaša 2 kroni 40 h. Naročnina naj se pošilja na naslov: Luka Smolnikar, stolni vikarij v Ljubljani. Posamezni snopiči se prodajajo po 30 h. v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Tedenski koledar.
N e d e 1 j a, 24. avgust-i : 14. pobinkoštna, Jernej apost.; evang.: Jezus razlaga božjo previdnost. Mat. 6. — Ponedeljek, 25. avg.: Ludovik kralj. — Torek, 26. avg.: Ceferin papež. — Sreda, 27. avg.: Jožef Kalas. — Četrtek, 28. avg.: Avguštin šk. — Petek, 29. avg.: Obglavljenje Jan. Krstnika. — Sobota, 30. avg.: Roza Li-man. d. — Solnce izide 30. avg. ob 5. uri 24. min., zaide pa ob 6. uri 37 min. — Lunin spremim Zadnji krajec ob 12. uri 3 min. opoldne. -- Musica saera v nedeljo. 24. avg.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Missa in honorem saneti Fran-cisci de Paula, zložil Karol Santner, graduale »Constitues eos principes«, zl. dr. Janez Benz, po ofertoriji »Mane nobiscum, Domine«, zl. I. Krdl.
Dnevne novice.
V Ljubljani 23. avgusta.
Breve Njegove Svetosti papeža Leona XIII. Na udanoatno brzojavko ljubljanskega knezoškofa z dne 17. t. m. je došel kot odgovor od avetega očeta Leona XIII. lastnoročno podpisani breve. Njegovo vsebino priobčimo v prihodnji številki.
Presvetli gospod dr. Ant. Mahnič, biskup krški, je obiskal včeraj popoldne ci-stercijanski samostan v Zatičini. Z velikim zanimanjem si je ogledal posameznosti samostana, katerega mu je razkazal čast. oče prior P. Gerard Maier. Škof se je izrazil zelo pohvalno o vsem, kar bo v kratki dobi štirih let očetje oiBtercijani storili, da se je iz razvalin dvignil prerojen samostan. Danes zjutraj se je presvetli gospod z brzovlakom odpeljal proti domu.
Na ljudski tabor v Ljubljano I Z raznih Btrani se nam poroča, da je ljudstvo z navdušenjem pozdravilo vest, da ae sklicuje za dan 12. oktobra manife-s t a c i j s k i shodslovenskega ljudstva v Ljubljano, da tu jasno pokaže, da ga je volja boj za pravico izvojevati do skrajnosti. Tisoči Blovenskih mož in mlade-ničev morajo prikorakati ta dan v Ljubljano. S pripravami in l agitacijo naj se povsod takoj prične. Tako kakor smo vrgli a tabori slovenskega ljudstva nem-škutarijo ob tla, tako bedo tabori podrli tu trhlo stavbo od tujcev nam usiljenega liberalizma. Vsi pošteni Slovenci v ta namen na noge! Geslo naše bodi: Dne 12. okt. v Ljubljano!
Uravnava Mirne. Liberalci bobnajo v svet sklep mirnske zadruge, katera je sklenila protest proti katoliško-narodnim poslancem, češ, da je njih nastop preprečil uravnavo Mirne. Bogve, kaj so liberalci na-tvezili tem možem. Ko bi bili resnico zvedeli, binikdarne bili storili takega, na popolni neresnici slonečega sklepa. Kajti katoliško-narodna stranka stoji na stališču, da se mora ljudskim potrebam takoj ustre č i. Zvedeli smo tudi, da katoliško-narodni poslanci žele, da se skliče zasedanje deželnega zbora nalašč zaradi uravnave Mirne in nekaterih drugih neobhodnih ljudskih potreb ,a d h o c". Na dnevni red se naj postavijo samo te zadeve in se naj nemudoma rešijo. A liberalci temu nasprotujejo, ker jim je več ležeče na drugih stvareh, kakor na uravnavi Mirne* Toliko v pojasnilo mirnski zadrugi.
Deielni Odbor je dovolil te dni za zidanje Sole na Bukovici v selški občini 800 K podpore. — Zanimivo je pri tem, d& so morali vsi tisti, ki so po .Narodu" trdili,
da dež. odbor ne more dovoljevati nobenih podpor, temeljito lagali, ali pa da je deželni odbor v zadnjem času izpremenil svoj sklep. Edino orožje, s katerim so dozdaj liberalci pobijali nade poslance, se je izkazalo, da je navadna laž ali pa neumna nerodnost, o kateri so jo naprej vedelo, da se ne more držati. Ali bodo liberalni kričači kaj zaru-deli? Hinavci — the rest is silence!
Cesar in prestolonaslednik v Pulju. K vojaškim vajam pride dne 1. septembra s cesarjem v Pulj tudi nadvojvoda Fran Ferdinand. Cesar se pripelje v Pulj direktno z Dunaja. Poveljnik mornarice baron Spaun je že došel v Pulj.
Osebne vesti. Zet g. Pet. Grasselija, okrajni komisar g. Anton Ca pek v slovenjem Gradcu je imenovan okrajnim glavarjem. — Absolvirani tehnik gospod Pavel Kogl je imenovan provizoričnim državnim stavbinskim adjunktom na Kranjskem. — Dr. Demeter Blei\veisTrsteniški odpotuje in ne ordinira od 26. avg. do vštetega 4. septembra.
Okrajno glavarstvo kamniiko ima kaj 6udne pojme o enakopravnosti. Okrajno glavarstvo v Kamniku je dobilo od deželne vlade slovenski oklic za nabiranje darov v prid pogorelcem v Iločah, okrajno glavarstvo pa na ta slovenski oklic pri razpošiljanju na župne urade pripisuje nemško rubriko. To bije vsem običajem uljud-ncsti v obraz. Ako bodo nekatera okrajna glavarstva še nadalje postopala tako prešerno, dobila bodo odpor, katerega si bodo zapomnila. Vsekakor bode trebi v dež. zboru ne-katora okrajna glavarstva postaviti v pravo luč.
Sestanek naših nepolitičnih društev. Tudi izvenkranjski Časopisi razvijajo živahno agitacijo za sestanek nepolitičnih društev dne 7. in 8. septembra v Ljubljani. Proti plemenitemu namenu »Slovenske kršč. socijalne zveze« doslej še ni bilo čuti glasu. Pričakujemo torej opravičeno obilega obiska tudi s Stajerkega, Koroškega in Primorskega. »Mir« izraža željo, da bi se vspored skrčil, vendar to sedaj ni mogoče storiti, uredilo se bode pa vse tako praktično, da bodo skoro gotovo vsi udeleženci zadovoljni z izbrano poučno tvarino. Sedaj je čas, da se o tako važnih stvareh, ki so na vsporedu, razgovorimo in damo pravo smer vsem našim nepolitičnim društvom. Vspored je raznovrsten, ker tudi naša nepolitična društva služijo raznim stanovom slovenskega naroda. S;cialne izobrazbe pa ne bomo imeli nikdar preveč. Jutri je zadnji dan za oglašanje. Pričakujemo, da vsa društva, ki še niso oglasila svojih odposlancev, jutri to store. Tudi posamezniki iz krajev, kjer še ni društev, a se zanimajo za stvar, so dobrodošli. Povdar-jamo še enkrat, da bi posebno ne smelo biti nobene župnije, kjer še ni izobraževalnega društva, ki bi ne poslala na ta sestanekkakega navdušenega in vedoželjnega moža ali mladeniča, ki se bo na shodu naučil o snovanju in vodstvu društev mnogo praktičnega. Vsa oglasila naj so nemudoma naslove na naslov: Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani.
V proslavo cesarjevega rojstnega dneva jo priredila v P o s t o j i n i vojaška godba 27. pešpolka m i r o z o v po trgu. Prav tako tudi 18. avgusta zjutraj ob petih. Ob osmih se je udeležil ves polk z general majorjem na čelu svete maše pod milim nebom, katero je daroval na novo v Ljubljano došli vojaški kurat gospod Ivan Maračič. Ob devetih je bila v dekanijski cerkvi slovesna sveta maša z asistenco, katero je daroval gospod dekan Fr. Gornik. Te svete maše so se udeležili c. kr. uradniki, občinski zastop in gasilno društvo ter obilno pobožnih vernikov, ki so molili za blaginjo Nj. Veličanstva. Z mnogih poslopij so vihrale cesarske zastave, vojaki pa so postavili več lepo okrašenih slavolokov s primernimi napisi. Posebno pozornost je vzbujal napis v štajerskem nemškem dijalektu: MIR STEIRA HOM UNSERN KAISA SO GERN. V torek zjutraj je odšel 27. polk iz PoBtojine proti blavini, od koder se bo pomikal proti Divači in Sežani; iz Cerknico pa je doSel v Postojino 47. polk iz Gorice, ki nas pa tudi kmalu zapusti.
Volitve v štajarski deželni zbor
se vrše, kakor se zatrjuje, meBeca oktobra tek. leta.
Pevska slavnost v Kamniku. Dne
7. septembra bode pevsko društvo »Lira" v Kamniku praznovalo 201etnico svojega obstanka. K slavnosti svoje 201etnice vabi „Lira" bratska pevska društva. Na slavnosti bo „Lira" proizvajala naslednje zbore: Ju-vančičevega »Pastirja", Križkovskega »Utopljenko" in Bazinove „Križare na moru".
Umrl je v celjski bolnišnici g. Anton P e t e r n e 1, nadučitelj iz bt. Jurja ob južni železnici. Bolehal je že nekaj časa in dobil zato tudi dopust. Šel so je zdravit v celjsko bolnišnico, kjer ga je dohitela smrt. Pokoj ni se ni nikdar kazal Slovenca, svoje otroke jo vzgojil v nemškem duhu.
Duhovniškega sestanka na Dunaju ne bo. Današnja ftReichspost« javlja, da se glasom poročila priprav Ijavnega odbora za dan 28. avgusta določeni duhovniški sestanek ne vrši.
V Tržiču je umrla davkarjeva vdova gospa Cecilija Crobath roj. M a 11 y v 59. letu svoje dobe.
Stavba nove šole. Dne 12 sept. bo v Višnji gori komisijonclna obravnava v za dovi nove zgradbe za trorazredno oziroma šlirirazredno ljudsko šolo.
Smrtni padec. 631etni hlapec Gregor Lombar je padel s poda Marijane Roje v Z»dragi in se ubil.
Tombola v Kranju Prostovoljna požarna bramba v Kranju je dobila dovoljenje za efektno srečka nje s 1000 listki po 40 vinarjev.
Tatinski krojaški pomočnik. Krojaški pomočnik Janez Pire iz Šmartnega pri Litiji je bil v Gradcu radi tatvine in radi grožnje z revolverjem obsojen v Gmeaečno težko jočo.
Nesreča pri vožnji sena Voz seje zvrnil pri vožnji sena na 40 let starega kmečkega sina Jakoba Bernik-a v Škofji Loki, ko je ta poln voz mrve opiral, da se ne prevrne; a vkjub temu se je voz tako prevrnil, da se je dvakrat preko Bernika zasukal ter ga močno poškodoval.
Malik v Radgoni. Znani poslanec Malik, ki je izstopil iz nemške ljudske stranke in se pridružil Vsenemcem, je imel te dni shod v Radgoni. Volilci so mu iz-izrekli nezaupnico.
Tretja gimnazija v Gradcu. S prihodnjim šolskim letom se otvori v Gradcu tretja gimnazija. Doslej je Gradec imel dve gimnaziji.
Nova pokrivala za orožnike Vest, katero smo priobčili že pred meseci, da dobe avstrijski orožniki nova pokrivala iz plute, se obistinuje in se bodo rabila izključno v službi. Za parado bodo sedanja pokrivala iz usnja.
18.000 kron, pravi »II Sole«, daje c. kr. vlada letne podpore židovskemu listu „11 Piccolo".
S peterorožato laško zvezdo je hotel okrasiti v Trstu lastnik svojo kavarno »Stella polare«, kar pa mu je prepovedala policija.
Brošnro v nemškem in laškem jeziku namerava izdati »II bole«, v kateri opiše vse skrivnosti pri Lloydu in jo pošlje vsem državnim poslancem.
Tržaška lojalnost. Na godovni dan našega vladarja priredilo je društvo »Avstrija« kakor druga leta, tudi letos zvečer v »Bo-schetu« koncert. To je bilo toraj skozi in skozi patriotično slavje. Kar je pa jako značilno pri vsem tem, je to, da je napravila policija okoli in okoli veseličnega prostora kordon, tako, da je stal na vsakih pet korakov po en stražar. Ni-li to značilno ? In vendar so Lahi ljubljenčki c. kr. vlade! Drugo znamenje bi znalo pričati o preveliki laški lo-jalnoBti, da naš vladar ne pride v Trst, ko pojde k vojaškim vajam, pač pa izstopi na postaji sv. Andreja, ki je že v okolici in se tu ukrca na svojo jahto. — Oberdank, Lu-cheni — to sta imeni, ki nam pripovedujeta nekaj glasnega o nekem poglavju. — In vendar imajo Lahi na Primorskem vse, Slovenci pa — nič.
Cirkus Viktor prireja sedaj predstave v Celju.
Ptujski nemški godoi brez se kirio Ptujski iupan Ornig si je velikansko prizadeval, da bi v Ptuju osnoval nemško
godbo. To se mu jo končno posrečilo in poslal je sveže pečeno godbo na nemško slavnost v Gradec. Oskrbel je godce s potrebnimi živili, katera so spravili s sekiricami v isti zaboj. Ko so v Gradec prišli, so izro Čili zaboj postrežčeku, katerega niso več mogli najti. Šli so torej brez produkcije in brez pričakovane „medaljo" nazaj v Ptuj, kjer pričakujejo zaboja s sekiricami in »bir-štelni« ter žemljami.
Grozna nesreča Včeraj smo poročali o grozni nesreči, ki se je pripetila pionirskemu bataljonu v Klosterneuburgu na Donavi. Imena ponesrečenih Slovencev so: Josip Ilek iz Zagorja in Alojzij Lukančič iz Ptuja. Srečko Hečeka z Rakega so potegnili v čoln.
Pazite na otroke. Ta teden je imelo krško sodišče tri komisije zavoljo ponesrečenih otrok. Na Raki je otrok utonil, pri svetemu Duhu ga je mati v spanju zadušila, na Straži pri Leskovcu je umrl za srčno kapjo vsled opeklin.
Iredentovsko glasilo ,Indipendente' se grozno huduje nad listom „Reichswehr", ker je le-ta napadel namestnika grofa Goessa.
Pri Devinn zadel je vlak v vola. Vlak so morali ustaviti. Med ljudstvom je zavladal velik strah. Druge nesreče ni bilo.
Zaplenjen je bil današnji „11 Sole", ker se je nekoliko prehudo zagnal v grofa Goessa.
V kavarni „Stella polare" je v Trstu stalni gost višji poštni svetnik Garimberti.
Lahoni in slovenski naprednjaki. O d Gradiškute pri Ločniku poročajo, da se ločniški Lshoni močno trudijo, da bi vniJili slovensko ljudsko šolo v Ločniku. V ta namen pregovarjajo z lepa in grda slovensko stariše, naj ne pošiljajo svojih otreflk v slovensko šolo marveč v italijansko. — Mnogo naših ljudi je žal tako zaslepljenih, da Be dajo pregovoriti. — Naš poročevalec pa pravi, da bi bil ves lahonski trud na Gra-diškuti zaman, ako bi zganil z mezincem neki Kocijančič — menimo da podgorski, ne vemo pa ali mladi ali stari; vemo pa, da sta oba — »napredna". Ganita naj torej z mezincem, da ne bodeta le »napredna", marveč tudi — narodno-napredna!
Črna vojska. „Wiener Zeitung" objavlja naredbo ministerstva za dež. brambo od 16. t. m., ki odreja, da imajo v slučaju sklicanja črne vojske pod orožje, črnovoj-niki brez ozira na to, kj e bivajo, in ne da bi se zglasili pri županu, oditi naravnost na oboroževalno postajo, oziroma na črnovoj-niško okrajno poveljstvo.
Nova orožniška postaja so je ustanovila v Šmarjeti na Pesnici.
30 000 kron znaša glavni dobitek olomuške razstavne loterije. Opozarjamo, da bo žrebanje nepreklicno dne 25. Beptembra 1902 in da bodo dobitke za-lagatelji po odtegnjenih 10% izplačali v gotovini.
Sejimi po Slovenskem od 25. do 30. avgusta. Na Kranjskem: 25. v Postojni, Št. Jerneju, Kočevju, Škofji Loki, Kamniku, Ambrusu in Št. Vidu na Blokah; 26 v Ambrusu ; 28. v Strugah pri Cirkvi; 29. na Dobrovi,; 30. v Krškem. — Na slovenskem Štajerskem. 25. v Ar-nužu, Bistrici, Rotratcu, Središču, Velenju, na Tinskem in v Št. Jerneju; 26. na Ljub nem; 28. v Celju in pri Sv. Trojici v Slov. goricah; 29. Na Muti, v Poličanah. Žalcu in pri Sv. Filipu v Veračah ; 30. v Hajdini in v Planini. — Na Koroškem: 25. v La-vamintu in Pliberku; 28. v Št. Andreju. — Na Primorskem: 25. v Gorici; 26 v Št. Lenartu, pod Altano, Reziji in Divači; 28. v Štanjelu in Gorici; 30. v Cev-datu.
Ljubljanske novice.
»Hlahol« v Ljubljani. Sinoči zbralo Be je v prostorni Bokolski dvorani »Narodnega doma« mnogo odličnega občinstva, da pozdravi iz Prage došlo svetovnoznano pevsko društvo »Hlahol«, katero je priredilo koncert v korist slovenskim visokošolcem v Pragi. Ne bodemo se spuščali v kritiko izvajanja posameznih pevskih točk, ker svetovni slavi tega pevskega društva itak ne moremo pridejati ničesar, trdimo pa vendar, da tako harmonično ubranega in izborno iz-vežbanega češkega pevskega zbora še ni bilo v Ljubljani. Zbor je nastopil z raznimi češkimi umetnimi in narodnimi pesmami, katere je navzoče občinstvo sprejelo b pravim bratskim navdušenjem, katero je priki-pelo do vrhunca, ko so trli Cehi zapeli prekrasno našo »Bodi zdrava domovina«. Kot solist nastopil je prvi tenorist »Hlahola« g.
Krtička ter zapel tri ljubke narodne pesmi, katere so se zbog njih naravne milobe prikupile občinstvu tako, da je isto z bur nim aplavsom zahtevalo vedno in vedno ponavljanje. Profesor Štritof je nazdravil kot predsednik moškega zbora »Glasbene Matice« zbranim Cehom, povdarjajoč, da jih pozdravljamo najsrčnejše na domačih tleh, z zavestjo, da je ravno obisk slovanskih pevskih društev za nas najlepši pojav slovanskega pobratimstva. Župan Hribar napije češkemu narodu kot prvoboritelju na političnem, literarnem in narodna-gospodar-skem polju, trdeč, da poje sedaj češki narod zbog svoje žilavosti v zboru avstrijske politike visoki »C«, kateri tako krasno odmeva po vseh slovanskih pokrajinah širne Avstrije, narodnim nasprotnikom pa bobni na ušesa kot silno bučanje valov, kateri pomenijo zmago. Zahvalil se je obema govornikoma član »Hlahola«, češki dež. poslanec gospod Jiro usek ter v krasnih s slovanskim navdušenjem govorjenih besedah napil slovanski vzajemnosti in slovanski pesni. Le prekmalo potekle bo lepe ure tega slovan-Bkega združenja, poslavljali pa smo se z zavestjo, da je najmočnejša vez, katera veže vse Slovane v jeden skupen tabor, slovanska pesem. »Hlahol« odhaja danes na Bled, kjer priredi zvečer v jednak dobrodelni namen koncert v zdraviliškem salonu.
70letnico svojega rojstva bo obhajala jutri č sestra Leopoidina Iloppe, prednica usmiljenih sester sv. Vincencija Pavljanskega v deželni bolnici. Bog ji daj še mnoga leta !
Poročil se bo g. Mihael Angelo baron Zois z gdč. Mileno Treo, hčerko stavbin-skega mojstra. —Dr. Matej Senčar, c. kr. avskultant se poroči z gdč. Hermino Lubec, hčerko dvornega svetnika. Podobar g. Karol G 6 tzl se poroči z gdč. Marijo Flor i j anč i č. — Trgovec g. Karol S e u n i g se poroči z gdč. Frančiško Vidali.
Povozil je včeraj nek kolesar pred škofijo zasebnico Katarino Ilermann.
Ušli so od stavbin-tkih del v Sodnijakih ulicah prisiljenci Franc Kaschling, Ludovik Schmidt in Konrad Killian.
Potresno tresenje, oddaljeno 7000 do 8000 km od Ljubljane, je včeraj zjutraj ob
4.	uri 10 min. zabaležila tukajšnja opazovalnica potresa.
Z rešilnim vozom so pripeljali v bolnico Frančiško Pretnar z Dobrave pri Kropi. V bolnici je povila otroka.
Vspored 15 - letnice brivske zadruge. Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani priredi ob priliki 1 5 -1 e t -nega svojega obstanka v torek dne 2. septembra t. 1. v veliki dvorani »Mestnega doma« popoludne ob 3 uri slavnostno zborovanje in zvečer ob 8. uri javno izvajanje modernih in historičnih vplet (frizur) za dame in gospode ter predavanje v stroki brivskega, frizerskega in lasničarskega obrta od članov kluba frizerjev in lasničarjev na Dunaju. Vspored slavnostnega zborovanja je naslednji: 1. Pozdrav gostov. 2. Slavnostni govor. 3. Govor gosp. A. G j u d a. 4 Govor gosp. Fr. Novaka v imenu pomočniškega zbora.
5.	Raznoterosti. Vspored javnega vpletanja (friziranja) in strokovnega predavanja: 1. G. Viljem W o l f: Strokovno predavanje in postrežba gospodov. 2. G. Adolf Maier: Moderno in historično vpletanje (friziranje) dam in pouk vpletanja. 3. G. Ignacij P e i g e r: Vpletanje dam, moderno - historična sprememba vplet, prepariranje, barvanje in belenjo las ter ročna lasničarska dela. 4. G. JosipEpply: Vpletanje dam, moderno historična sprememba vplet in lasničarska dela. 5. G. Paul stephan: Česanje gospodov in obrtna higienija.
Staro Cankarjevo hišo so pričeli popravljati. Bilo bi pač boljše, ako bi jo podrli.
Poprave v — novi gluhonamnici. Poroča se nam, da je v novi gluhonemnici treba že izmenjavati tramove.
Aretiran agent Agent Perellijev, ki posebno velike množice ljudi spravlja v Ameriko, je bil v St. Petru aretiran, ker je hotel poslati mladoletne ▼ Ameriko. Agent je imel pri sebi denar izseljencev, ki so morali čakati v Ljubljani, da so prišli zopet do denarja.
Mrtvoud Je zadel danes pred škofijo Uršulo Lazar, mater soproge poštnega uradnika e. L^pajne.
Se enkrat Schuml-jeva afera. V Zagrebu je bil aretiran ondotni trgovec Julij Koli-mann, ker so ga dolžili, da je na nepošten način si pridobil od ljubljanskega trgovca Konrada Schumija večjo množino blaga. Sedaj so dognali, da je bil ta sum neopravičen. Zaplenjeno blago je dobil Kollmann te dni nazaj in preiskava proti njemu se je ustavila.
Ljubljanska realka praznuje 4. oktobra 501etnico svojega obstanka.
Vojaki — drvarji. Poroča se nam, da so bili vojaki, ki so neki privatni stranki cepili drva — vojaški kaznjenci. Vsekakor bi bilo želeti, da se tudi vojaškim kaznjencem ne puBti delati »konkurence« poštenim delavcem. Zanašamo se v tem pogledu na pravičnost merodajnih faktorjev.
Izvenredni občni zbor trg. društva Merkur" Poroča so nam, da nameravajo nekateri trgovski pomočniki sklicati izvenrodni občni zbor društva »Markur«, ter zahtevati zadoščenja od uredništva »Narodnogospodarskega vestnika«, ki je v trenotku, ko je vlada že dala nedeljski počitek, kot posebno važne zabeležil v uvodnem članku kapitalistične nazore nekaterih trgovskih zbornic proti nedeljskemu počitku.
Mestna blaga;na ljubljanska bo prihodnji ponedeljek in torek zaradi snažonja uradnih prostorov za promet s strankami zaprta.
llmrl je v hiralnici Franc K o z j a k, ein znanega pokojnega starinarja Kozjaka. Umrla je gostilničarka v takozvani rudači vojašnici. V bolnici je umrla II Jena Pučnik.
Pri vojaških vajah ponesrečil so je častnik R o j a k o v i č. Dobil je rane na glavi. Pripeljali so ga v Ljubljano.
Radi psa v bolnico. Pes je ogrizel včeraj delavca iz Hotič Anton Razpotnika, ko je pri Špuntu v Litiji konje napajal ter segel po škaf preblizu priklenjega psa, ker ni mislil, da se more toliko oddaljiti. Poškodoval ga je tako, da je moral iti v tukajšno dež. bolnico.
Kotiček za liberalce.
Streli v ljubljanska pevska društva. »Narodova" inteligenca se je sadaj vsedla na visoki sodni stol in »sodi«, kdo je v Zagrebu izmej slovenskih pevcev boljša pel — sama je pa skoro vsa doma ostala. V »Narodu« sedaj ogodmjava pri enem pevekom društvu »tenorje s surovim glasom", in pravi, da so nekateri peli »stisnjeno", pri drugem pevskem zboru pa ji ni sploh nič po volji. V hrvaških listih takih silovitih krikih o hrvaških pevskih društvih seve ne čitamo. Ker je že na vse takta »Narodova« inteligenca tako pazila, se nam res čudno zdi, zakaj ona ni pokazala pevcem, kako se mora peti, in zakaj da ni poslala pevcev izmej takozvane »inteligenco« v Zagreb. Ali so se ji zaprla grla pred ziprtm mestnim žakljom? Zdi se nam, da prestroge sodbe o takih prilikah niso na mestu, kajti upoštevati se mora, da so pri obeh slovenskih pevskih društvih v Zagrebu sodelovali večinoma slovenski dola\ci, ki niirajo časa, da bi so n. pr. pesmi učili pol leta, kakor to dela rada iz-vestna gospoda celo pri navadnih pesmih. Zato le malo manj mogočno, »Narodova gospoda", ker pevci brez Vas lahko izhajajo, Vi pa brez pevcev ne. O i Vaše graje ali pa hvale nihče, ne »Ljubljana« in ne „Slavec" nič nima. Slovenski delavci so si morali pot v Zagreb sami plačati. Čo bi bila pevska društva samo na narodno »inteligenco" navezana, bi jih že davno nič ne bilo. V i z -rabljevanju pevcev Bte mojstri in do-tnišljujete Bi, da morajo vsi pevci biti Vaši strankarji, dočim jo staro pravilo: Politisch Lied — ein garstig Lied!
Bazne stvari.
Nova iznajdba za poitni promet.
Postni uradnik B&ohler v Kreuzlingen je izumil stroj, ki omogočuje, da vlaki tudi na postajah, na katerih ne obstanejo, oddajajo in sprejemajo poštne pošiljatve. Ta iznajdba je praktičnejša od one, ki jo že rabijo v Ameriki.
1000 oseb utonilo. Strašna povodenj je bila te dni v kitajskem mestu Kwangtu. 1000 oseb je utonilo. V Honkongu se je podrlo več hiš in je 20 oseb našlo smrt pod razvalinami.
Upor na Španskem parniku. V luki Virac na Manili se je uprlo moštvo španskega parnika »M hormanos". Uporni mornarji so umorili prvega mašinista, ranili so kapitana kakor tudi več oseb. Naposled je upornike premagala policija, ki je prihitela iz luke. Pet upornikov je skočilo v morje.
Jednajstletnl morileo. Pred sodiščem v Saint Nazaire na Francoskem je stal te dni 11 letni deček Louis Mahe, obtožen — umora, šestletni deček Louis Jamo ga je obdolžil umora. Mahe je dečku zvezal noge, pritrdil na noge težak kamen in šestletnega dečka vrgel v vodo, kjer je utonil. Sodišče je llletnega morilca oddalo do nje govepa 20. leta v poboljševalnico.
Žalosten rekord imajo severoameri-kanske železnice. New-Yorški trgovski časnik je pred kratkim prinesel statistični seznam vseh nesreč, ki so se zgodile v prvih 3 mesecih tega leta. Pri raznih železniških katastrofah je umrlo 212 oseb in ranjenih jih je bilo 2 111! Ako se prištejejo k tem številkam še oni potovalci in delavci, ki so se ponesrečili med vstopom ali izstopom v vozove ali pa pri delu, se te številke zvišajo na 813 mrtvih in 9958 ranjenih! 1220 vlakov je v treh mesecih trčilo, 823 jih je skočilo s tira! — Vsa škoda znaša nad 1,914.258 dolarjev. Tudi amerikansko!
Zdravnik nosov. V francoskem listu »Lincet« razpravlja dr. Martineau o operaciji nosov, katero jako spretno izvršuje. T« zdravnik operira nosove ter jim da poljubno lepšo obliko. Navaja tudi slučaje, v katerih je bolne nosove Brečno ozdravil.
Imena železniških postaj na sibirski železnici. Nova sibirska železnioa vozi tudi skozi kraje, ki še niBO obljudeni
in zato imen nimajo. Postaje pa morajo imeti imena, in zato so prišli Rusi na mi sel, da imenujejo brezimne postaje po slavnih možeh. Na sibirski železnici so torej zdaj postaje: Orenburg. G)golj, Tolstoj. Do-stojevskij, Lomonoeov, Igor, Vladimir Mono-mah, Bog Hmelnickij, AJmiral Nohimov, Kutuzov, N*stor itd.
Novodobni Metuzalem V ruskem selu Marevka živi starec, ki je star 127 lot. Njegova mati je doživela 120 let in je do smrti opravljala poljska dela.
Baron Rotšlld — okraden Bogati baron Rotšild je bil na železniški progi od Tronville do Pariza okraden. Nekdo mu je ukradel denarnico z 8000 franki.
Morskega volka, pet metrov dolgega, bo ujeli pri Kraljeviči. Razstavili so ga na Reki.
Uro iz rženega kruha je v G.-adcu sestavil Vaclav SouCka. Ura in vse, kar je v njej je iz rženega kruha. Za delo je g. Součka potreboval dva meseca.
Kakšnih mož liberalci ne slave Znano je, da židovska »Neue Freie Presse« prinaša velikanske članka, kadarkoli slavi kod kak žid ali drugi liberalec kako slavnost. A pred kratkim je slavil na Dunaju svojo 70 letnico g. Schoffol, častni občan 103 občin na Dolenje Avstrijskem. To zares lepo poli tično in gospodarsko slavnost pa je »Neue Fr. Pr.« popolnoma zamolčala. In zakaj ? Bilo je leta 1870. Takrat sa je osnovalo delniško društvo, katero je hotelo pokupiti od kmetov ves dunajski les, da ga po liberalnem receptu izkoristi. Pošiljali so svoje agente med kmete, ki so ljudi slepa rili z različnimi ponudbami. »N. Fr. Presse« je podpirala na vso moč to sleparijo, ker je bila plačana za to. In takrat je Schoftel sel med kmeto, jihjepoučevalinre-šil kmetom posestva v dunajskem lesu. Zato ga jo »N. Fi. Presse« zdaj prezrla med zaslužnimi možmi, drugi liberalni listi so ga pa colo na časti napadali.
Strela v gorah ju je ubila. Na
Wetterhorn sta šla preteklo nedeljo z vodnikom brata Pearson. Nazaj ju ni bilo. Šli so ju iskat in našli so na gori enega brata in vodnika ubita od strele. Druzega brata je omamil strelin puh in ga vrgel v globok prepad.
Morilec svoje žene se je vnovič oženil. 25!etni čevljar Franc Burian, ki je 16. decembra 1. 1. zaklal svojo ženo, ker mu je bila nezvesta, a jo bil od porotnikov oproščen, se je vnovič oženil. Ne vemo, koga bi pri tem bolj občudovali, ženina ali po »srečno« nevesto.
Neroden tat V Arsenovacu je, kakor se poroča iz Samlina, predvčerajšnjim ulo-mil tat v poštni urad. Odnesel je 5000 frankov, 100 000 frankov je pa ostalo nedotaknjenih v nekem predalu, katerega je tat pozabil odpreti.
Okraski avstrijske državnozbor-ske palače. Dela pri novi podobi iz mozaika na pročelju avstrijske državnozborske palače so končana. Delo je sestavljeno iz milijona kamenčkov. Podoba predstavlja Avstrijo z državnimi insigniji, sedečo na prestolu. 17 ideelnih podob predstavlja avstrijske dežele, dalje so na sliki podobe raznih strok. Načrt za podobo je napravil slikar Lebiedski.
Glavo preklal je v Temešvaru v dvoboju nadporočnik baron Feilitz poročniku Kumerju. Kumerja so prepeljali v bolnico.
Za šalo se je obesil neki Francoz Lu-cien Arnaud v Žirondi. Pozval je na obod svoje prijatelje in se ž njimi prav dobro zabaval. Vladalo je pravo veselje. Proti koncu banketa pozove k sebi brivca, se da obriti in počesati in se nato vrne k svojim prijateljem, katere pozove, naj mu zapojo vesele pesmi. Ko so začeli pevati, edide v svoje skladišče. Prijatelji so ga dalje časa pogrešali, končno so ga šli iskat in našli obešenega med šunkami in salamami v skladišču. Arnaud je bil obče znan kot vesel človek, ki ga ne mine kmalu dobra volja.
Shod avstrijskih trgovskih uslužbencev bo 7. in 8. sept. na Dunaju.
Najstarejši diurnist je umrl ne davno v Stolnem Belemgradu na Ogerskem, Janez Zaringer, v 90. letu svoje staroBti. Pred 24 leti so mu dali pokojnino, pa ni mogel biti brez dela in je prišel radovoljno pisat v pisarno. Živel je originalno. Ob 2. uri popoldan je prišel iz urada ter je obedoval. Nato je legel v posteljo in je Bpal do 6. ure zvečer. Takrat je vstal, izpil juho in se vlegel zopet spat do 2. ure ponoči. Takrat se je zbudil in je bral časopise do 7. ure zjutraj, ko je šel v pisarno. Živel je jako zmemo, pil ni nobene opojne pijače, a tobak je pustil še le zadnja leta pred smrtjo.
V Badenu so doživeli pred kratkim časom poseben štrajk. Strajkali so namreč uslužbenci hotela „Pri Pastarici" in sicer od malega vajenca — do najvišjega natakarja. Štrajkovci so nastopili proti hotelirju, ki jim ni hotel zvišati plače tako energično, da je moral pozvati policijo na pomoč.
Nevesta zgorela. La nekaj dni je ločilo 18 letno hčerko čevljarja Grttnbauma v Nagyvaradu na Ogrskem od dneva poroke.
Predvčerajšnjim jo pripravljala doma večerjo. Nikrat so se odprla kuhinjska vrata in prepih je plamen ognjišča švignil proti njej. Dekletu bo je vžgala obleka. Nesrečno dekle je goreče letelo na cesto, kjer ee je zgrudilo in izdahnilo. Ko jo priletel ženin, naSel je sežgano mrtvo truplo svoje neveste.
Notarskega substituta umorili Iz Mondseo so poroča, da je na sprehodu neznan storilec napadel notarskega subBtituta dr. pl. \Veimanna ter ga umoril. Ko je svojo žrtev oropal, je morilec truplo vrgel v jezero.
Kralj Edvard in judje. »Alliance lsraelite« naznanja iz Londona, da so bile neposredno po kronanju angleškega kralja tudi odlikovane sledeče oseba: vojvorla Nor-folški, lord James R thsohild in sir Francis L-,klna. Ti trije so dobili veliki križ Vikto-rijinega reda. ATred in Leopold Rotschild pa sta dobila komturski kriZ reda kraljica Viktorije. Obred investiture se jo izvršil ob navzočnosti nekaterih indijskih knezov in dvornikov. Judovski list pravi, da ie to bil nekako odmev slavnosti kronanja, drugi nemški 1'st »D. V.« pa dostavlja: »Bil je to ras odmev, toda bolj žalostnega pomena. Trije judje Rothschildi prihajajo na enkrat in na slavnostni način v dotiko z uzvišeno osebo vojvode Norfjlškega. Kakšno zaslugo pa imajo? Elmo to zaslugo, da bo zalaga i i princa W a 1 o š k e g a — sedanjega Edvarda VII. vedno z denarjem, ko mu je bilo poravnati dolgove po raznih igrah II?a-ležn >st angleškega kralja se kaže jako očitno in sjret sa ne bo smel čudit', ako bo mogoče pozneje videl nadaljevanje te kraljeve m 1 isti ko bo stal Edvard VII. v službi judovstva v d ;sego njegovih smotrov!" —
Judovski milijonarji v Ameriki. »Jesvish World« ob]avlja imena onih ame-rikanskih iudov, ki imajo vsai eden milijon dolarjav. Teh jo 115 med 4000 milijonarji v Združenih severo-amerikanskih državah. —
Podzemeljski tunel v New-Yorku. Do mesta Ne\v Yorka teča sicer več železniških prog, a v mesto samo vlaki centralne železniške družbo. Vsi drugi vlaki ost mejo na New Jerssj strani reko Iludson. Za j.romet med temi železnicami in med mestom Ney Torkom skrbe velikanski plavi, katere gonijo parni stroji. Memogrede bodi omenjeno, da so si Vanderbildti prislužili s temi plovi prve milijone. Pri sedanjem velikanskem prometu, katarega ima pred vsem železniška družba Pens.yivania, je pa to prekladanje tovorov spojeno s prevelikimi stroški in vrhu tega ne zadošča vsem zahtevam. Radi tega je družba sklenila narediti pod reko Iludson tunel, ki bode vodil v osrčje Ne\v-Yorka, kjer se bodo sezidal nalašč zato posebni centralni kolodvor. Tunel bo dolg čez 10 angleških milj in bo stal par milijonov dolarjev.
Anton Lang, znani predstavljatelj Kristusa v pasijonskih igrah v Oberammer-gau-u, se bodo 25. t. mes. poročil z gdč. Matildo Rutz, ki je leta 1900 vzbudila radi svojega lepega glasu občno zanimanje. Njen oče je voditelj zbora v pasijonskih igrah.
Tiralica za nemškim cesarjem je imela za prizadete uradnike cbJutne posledice. Vodja policijskega časnika Vejrik izgubi svojo službo in bo premeščen. Uradnik Olič, ki je imel nalogo nadzorovati dotični časnik, bi moral v kratkem avanzirati za višjega policijskega svetnika. A radi tiralice ga bodo — prezrli. Graški »Tagblatt" pristavlja, da se urednika ne bosta pritoževala radi previtoke kazni.
Mudi se jim. KongreB, ki se je vršil 8. t. m. v Turinu, je vzbudil občno zanimanje. Izbrali so se na tem kongresu oni, ki so zakona — do grla siti! Predsednik tega za mo derne čase zelo značilnega kongresa je bil neki signor Ghiavasso. V daljšem govoru so je ogreval za ločenje zakona in je predlagal, naj se pošlje premier ministru Zanardelliju poziv, da naj pospeši kolikor mogoče uvedbo ločitve zakona. Kongresovci s tem niso bili zadovoljni in so brzojavili poslancu Boreni-niju, da naj tudi on pospeši rešitev dotičnega zakona. So jim mudi!
Zaplenjeni uradni list Uradne »Narodne Novine" v Zagrebu so bile te dni zaplenjene, ker so polemizirale z nekim »Obzorovim" člankom, ki je bil konfisciran. Oblast je »Narodne Novine" morala hočeš nočeš zapleniti.
Amerikanski dijaki delavci Ame rikanci so praktični ljudje. Tudi amerikanski vseučiliščniki so jako praktični in stojijo na stališču, da je čas denar. V Ameriki se veliko število dijakov med počitnicami usluži v tovarne za delavce. Med počitnicami si tako mnogo prislužijo, da potem tem ložje nadaljujejo študije.
JL>r ll&tV St.
(Bralno društvo v Vodmatu). Jutri nedeljo dne 24. avgusta 1902. vrši se I. občni zbor novo ustanovljenega bralnega društva v Vodmatu pri Ljubljani, v novih društvenih prostorih v hiši g. Ljudevit Kluna št 23. ob polu štirih popoludne.
(Bralno d r u š t v o v D o b r n i p ri Celju). V nedeljo, dnč 24 avg. ob '/.4. popoldne priredi »Bralno društvo" na Dobrni veliko cesarsko Blavnost. V sporedu je petje,
slav. govor ter gledal, igri: »Kmet Herod« in »Jeza nad pete'inom«. Ker se poBebej vabila ne bodo razpošiljala, društveni odbor teni potom najuljudnejše vabi k obilni udeležbi. — Vstopnina 10 kr, sedeži 20 kr.
Telefonska In brzojavna poročila.
Trst, 23. avg. Stolna cerkev svet. Justa se mora v desni ludiji popraviti, da se ne prigodi nesreča.
Dunaj, 23. avg. Korber je imel pogovor z nekim češkim politikom, ki mu je dejal, naj bi vlada, ako že noče dati Čehom notranjega češkega uradnega jezika, dala Čehom drugo univerzo na Moravi. Tako bi bilo Cehom omogočeno, da bi razpravo o nagodbi v drž. zboru ne preprečili z obstrukcijo. Korber je tudi to zahtevo odklonil, češ, da o univerzi ne more biti govora, dokler ne privolijo Nemci. Vlade* bo po-državila dve železnici na Češkem, dala bo Čehom nekaj gospodarskih koncesij, druzega jim pa z ozirom na Nemce ne more dati.
Dunaj, 23. avgusta. Na povabilo rumunske kraljice je grof Lev Tolsto j hotel iz Rusije odpotovati v Bukarešt. Iz Rusije prihaja maloverojetna vest, da mu je to ruska vlada z a b r a n i 1 a , ker mu ni hotela dati potnega lista.
Dunaj, 23. avgusta. Danes so se nadaljevale konference mej ministerskima predsednikoma. Tudi sedaj ni upanja, da bi se doseglo popolno sporazumljenje. Konference se bodo morale nadaljevati. Prihodnji teden odpotujeta mi-nisterska predsednika v Išel, kjer bodeta poročala cesarju.
Dunaj, 23. avgusta. Uradna „Wie-ner Zeitung" priobči danes cesarjevo pismo, s katerim se ustanavlja češka galerija za moderno umetnost v Pragi. S tem se hoče potolažiti Čehe, da bodo v bodočem zasedanju deželnega zbora mirni.
Poreč, 23. avg. Župan je brzojavno sporočil ces. namestniku v Trst, da je nevarnost, da se poslopje, v katerem so državni uradi, podere. Zupan izjavlja, da odklanja vsako odgovornost.
Bruselj, 23. avg. Soproga umrlega burskega generala Meyerja je odpotovala v zdravilišče in bo še-le po končani sezoni odpeljala se s truplom svojega moža v Transvaal.
Petrograd, 23. avgusta. Iz Pekina prihajajo vesti, da se na Kitajskem organizira zopet bokse rski u stane k. Vlada ga, kakor v 1. 1900 in 1901, skrito podpira. Položaj je težaven, ker se kitajski vojaki nočejo boriti proti bokserjem.
Meteorologidno porodilo.
Višina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
a čas opa-q | zovauja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celsiju	Vetrori	Neho	|1 a pt
22j 9. zve6.	"740-4	14-8	sl. vzh	jasno	00
9o| 7. zjutr. |2 popol.	739 4 7388	10-8 218	sl. jvzh. >	megla sk. jasno	
S ednja včerajšnja temperatura 17 6°, normale: 18 2*
Žitne cene
dn6 23. avgusta 1902. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 6? kilogramov.
PSenica za jesen........6-92
Ri ia spomlad............,,	7 25
„ , jesen........»	6-23
Koruza za juli-avgust.......5 61
„ „ sept.-oktober . . . .	„	6'62
0»e» za jesen.......,	5-70
Na budimpeštanski borzi:
PSenica za oktober........6 65
PSenica za april ...... a	6 96
Ri za oktober........5 86
Ri za april..........6-08
Oves u oktober.........5 39
„ „ april .........5-64
Koruza za avgust..............—
Koruza za maj ................5 16
(Rfektiv.)
Dunajski trg.
Plenica banalka .... . julne iel.....
R« .....
Ječmen	„ . . .
„ ob Tisi .... . Konua ogerska . .
Cinkvant , .....
Ovei srednji......
fižol .........
693
7-26 6-24 5-52 6f3 5-72
6-66 6-97 5-87 610 5-40 5-66
5-17
	760 ,		7-86
	6-45 ,		6 76
	6 46 ;		680
	6- ,	■	7-25
	5 75		7-75
	6-55	H	5'6.->
	6-10	•	650
	7 40 i	»	7.65
	—-	•	--
dni 23. avgust,k.
Skopni drJavni dolg v nolfch.....10175
Skupni drtavni dolg v srcbiu.....101 65
ivstrijska zlata reuta 4%......i21 55
Avstrijska kronska renta 4*.....100-15
Ogerska zlata renta 4*.......12120
Ogerska kron.ska renta ......981—
ivstro-ogerske bančne delnice, f>00 tfld. .	1F85---
Kreditne delnice, 160 gld.......682 25
London vista.......... •	239 67','j
Semški drž. bankovci za 100 ra. nem drl.velj.	117 1 j
«0 mark........................23-40
JO frankov (napoleondor)............19-f6
italijanski bankovci . . . •.....35
a kr. cekini..........li'28
.(•••••••••••••••■»•••••••••••••••••••••••••••••m
---t#«M
..Katoliška Bukvama" v Ljubljani
priporoča:
«...
Kratek poduk
o sv. zakonu.
Za slov. zaročence in zakonske
sestavil
Jan. Zabukovec, župnik.
Cena trdovezani knjigi 70 v, po pošti 10 vinarjev več.
sa.. o...
e...
«... • •••
s.-
IMMMMMMCttMMHMMMMMtMIMOallM« »•••••••■•••••.•••••••••••a
Stoletna jratita
P
i j dvajsetega stoletja •-- 1901 - 2000
z načelno podobo v barvah In jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor Grejorij Pečjak- «
Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več. .s\sss\sss\s>.s^
Katoliška bukvama
v Ljubljani
priporoča:
Mlssale Romanom (v obliki male pole) 1. 1901, najnovejšimi mašami, in sicer: 1. V črnem usnji z marmor, ali rudešo obrezo K 43'20 2 V črnem usnji z zlato obrezo .... K 44-40 3. V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 50-— Dobiti je ta misal tudi v še finejšem vezenji. Misaale Romanom (v četvorki) 1. 1901, z najnovejšimi mamami, in sicer:
1.	V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 36-—
2.	V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38-—
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 42-— Dobiti je tudi v še finejši izdaji.
Cene veljajo s proprijem vred za katerokoli Škofijo. — V zalogi so misali s proprijem naslednjih Škofij: Ljubljanske , goriške , krške , lavantinske, poreško-puljske, tržaške in ogersko-hrvatskih. Missae pro defanotla (v obliki male pole):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 7 20
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 8'40
Mlsaae pro defanotla (v četvorki):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6-—
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 6'96
Za one čast gospode, ki zaradi slabega vida
smejo vedno maševati »de B e a t a« : Mlssale ad osam saoerdotam oaeoatlentlam (v obliki male pole):
V	črnem usnji z zlato obrezo .... K 19-20
Tinkama
priporoča raznovrstne
V vizitnice
do nizki eeoi. I
krojaški mojster ' v Ljubljani, Ju. fetra oa$ip 2
se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanje duhoven-ske obleke in talarjev po najnovejšem kroju in po nizkih cenah.	987 8—1
2Kf*£l>ailjC nepreklicno 25. septembra ifMJS.
Glavni dobitek
Kron 30.000 Kron
Olomuške razstavne srečke a 1 K
priporoča J. C. MAYER, v Ljubljani. 180 x Yse dobitke izplačajo zalagatelji po odtegnjenih 10°|0 v gotovini.
Razpis.
998 2-1
Posojilnica v Gornjem gradu bodo prihodnje leto zgradila večjo dvonadstropno hišo ter razpisuje zidarsko in tesarsko delo brez gradiva, dalje mizarsko, kamnoseško, kleparsko, lončarsko in slikarsko delo.
Obrtniki naj pošijejo svoje pismeno ponudbo do
10. septembra 1. 1902 odboru „Posojilnice".
Načrti so v posojilniški pisarni na ogled.
Špitalske ulice 7.1. nadstropje,
Spitalske ulice 7. L nadstropje

Izja L>et.
Podpisana tvrdka naznanja s tem, da je za Kranjsko, Spodnje Štajersko,. Spodnje Koroško in Primorsko oddala
zastopstvo iu zalogo 990 1-1
g. Iv. Komatiču
v Ljubljani na dunajski mitnici.
K. & R. Ježek, Blansko.
Tovarna in livarna kmetijskih strojev Blansko, dnč 14. avgusta 1902.
t
995 1-1
Podpisani žalujoči naznanjamo tužno vest, da je naša preljubljena sorodnica, gospa
Cec. Chrobath, roj. Mally
davkarjeva vdova
danes ob 1. uri popoldne, po dolgi in mufini bolezni, previdena s sv. zakramenti, ▼ 69. letu svoje dobe mirno v Gospodu preminula.
Zemski ostanki se bodo pridjali v lastno rakev v soboto, 23. avgusta popoldne ob 4. uri
Svete maše zadušnice brale se bodo v| raznih cerkvah tukajšnje fare.
Drago ranjko »orodnico priporočamo vsem v blag spomin.
V Tržiču, dn<5 21. avgusta 1902.
Žalujoči ostali.
VABILO
na
III.redni občni zbor
„Slov. vinogradniškega društva"
registrov. *adruge « omejeno zavezo v Ljubljani,
ki se vrši
dne 29. sept. ob 3. uri popoldne v posvetovalnici „Ljudske posojilnice" v Ljubljani, Kongresni trg št. 2.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Sklepanje o potrditvi računa.
4.	Sklepanje o razdružitvi zadruge ali premembi pravil event. volitev likvidatorja.
5.	Slučajnosti.
V	smislu § 87. zadružnih pravil je izpostavljen udom na ogled letni obračun, pre moženjski izkaz, predloge, ki se imajo o tem staviti občnemu zboru in poročilo nadzor-ništva, od dn<5 14. do 29. septembra 1902 v posvetovalnici „Ljudske posojilnice" od 9. do 12. ure dopoldne.
V	smislu § 45 zadružnih pravil je občni zbor sklepčen brez ozira na število navzočih ter zamore s štiripetinsko večino skleniti definitlvno razdružitev zadruge.
997 1-rl
ft
Za načelstvo:
Gregor Šlibar,
načelnik.
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana,Trnovo, Opekarska cesta, Vel ki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogu barvanih prstenih
lih nrrniifift
pili mm »li
kot: ruiavih zelenih,belih, modrih, siv h, rumen li itd , kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Ceno nizko. 3(5 52-P3
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
Zobozdravniško obvestilo!
Ker sem si preskrbel slovitega asistenta in z zlatom delujočega tehnika (rojenega Holandca), vsprejemljem in izvršujem kar najboljše in najzanesljivejše vso v
umetniško nado-meščenje zob
spadajoča dela, kakor : kronska in mestna v zlatu in kavčuku, istotako zlate in razne plombe itd. itd.
Velespoštovanjem
fl. SehmeicjeF
967 2—2	zobozdravnik.
Hotel pri Maliču, II. nadstr., št. 25—26.
Občuje se v slovenskem, nemškem, laškem, francoskem, angleškem in ho-landskem jeziku.
80
Ugodna priložnost
sa osenjenega rokodelca, jjH	krojača, brivca, urarja, ali
9 šiviljo, kjer se odda na račun stara, I snana gostilna na Gorenjskem poleg M farne cerkve in velike ceste. S Kje, povd upravništvo „ Slo-| venca11.	955 3—3
F. n). ^eijmitt
Ljubljana, pred Škofijo 2.
Priporoča ui^cl^o častiti dal^občini Stiojo n a j u c č j o zalogo i>5al;our5t-0»b podobic zaRo-Ic^toro in drag«
priložnosti. 99l 3_t
pripravno za
999 2-1
prodajalno
sprejme se v prodajalno ljubljanske okolice.
Pismene ponudbe pošljejo se it. 100 post rest St Vid pri Ljubljani.
i) H
Prodajo se dobro ohranjene
cerkvene orgije
z 10 spremeni in prosto stoječo klavijaturo zaradi cerkvenega prezidavanja po zelo nizki ceni.	986 3—1
Več povč upravništvo „Slovenca".
Proda ali v najem se
ležeča ob deželni cesti, 10 minut od Ribnice oddaljena poleg vode. Hiša je nova enonad-stropna z vrtom, več sobami in kletjo. Do zdaj je v nji gostilna. Pojasnila daje Anton Pajnič, Ribnica, Dolenjsko.	993 4—i
Na prodaj je
hišai

8tev. 82 v Kamniku,
prav pripravna za rokodelca, ki rabi vodo, ker hiša stoji ob vodi, kakor tudi za vsako stanovanje.	__	1000 3—1
Več se izve pri Andrej Štukelju v Motniku.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop,, II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi paramenfov.
Izdeluje oele orn&t«, kasule ▼ vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obhajilne burzo,
itOle in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. - Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljuo prevzame.	^04 44
Št. 789	_	•	"1	V	985 2-2
Razpis službe.
Na II mestni deSki petrazrednici, ki se z začetkom šolskega leta 1902/3 raz širi v šeBtrazrednico, je stalno zasesti
mesto učitelja.
Prosilci, v prvi vrsti za meščanske šole izprašani učitelji, naj vlagajo svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potem
najkasneje do 2. septembra 1.1.
pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu.
C. Kr. mestni $6\$\(i $i>et u Ljubljani,
dne 20. julija 1902.
Imam večjo zalogo
vozov
vseh vrst. 692 6-6
Vozove izdeljujem po najnovejši
dunajski in pariški modi.
FRANC V/ISJAN y Ljubljana, Rimska cesta Jtev. 11
Gramofon
Je najboljši In najglasnejši govorilni stroj na svetu (>-
trdimi ploščami.)
846 (24-17)
^ Avtomate
za gostilne
prodaja (tudi na obroke) do največjih in najfinejših
Rudolf Weber,
urar v Ljubljani,
Stcri trg štev. 16 .
Tudi slav. p. n. občinstvu naznanjam, da imam v zalogi vsak« vrste moderne Stofe ter tudi nepro-močljiv tirolski loden za havilok«.
Tudi imam narejen« havilok« ▼take velikosti z« gospode in dečke po nizki oesl.
»k	Dijakom »lian« muc i
Naznanjam, da imam v zalogi vedno frišno in trpežno blago vsake vrste za častit« gospod« duhovnik«.
kroJttHk! mojster, Koto mesto, Veliki trg it. O«
priporoča s« preč. duhovščini v izdelovanj« vnakovratjie obleke, posebno
3C2?" talarje, površnike itd.
po najokuBBojšom in najnovejšem kroju. — Izdelujem vsako, v to stroko spadajoče delo natančno po meri.
Priporočam se preč. duhovščini, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izročim vsako naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno
krojaško delavnico,
v kateri delajo najboljšo delavske moči; zatorej se jamči za elegantno,
lepo iu moderno izvršitev naročil, kakor tudi zato, da se vsaka ?. v moji delavuici mirojepa obleka lepo prilega.	;
Naznanilo.
Podpisani usojam si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da me je c. kr. okrajno sodišče v Ljubljani z odlokom z dne 5. avgusta 1902, k 1M11* jmen0vai0 prisilnim upravnikom gospoda Alojzija Kalifa, plakaterja v Ljubljani.
tfljudno torej prosim, da blagovoli slavno p. n. občinstvo od danes nadalje vse
w plakate,
katere namerava s prllepljenjem razglasiti, meni dopojlljatl ali me o tem obvestiti.
Opomnim še, da bodem kot sekvester kioske temeljito prenovil in yse plošče ošnažil, ter uljudno prosim, da lastniki plošč naročila ponove, ker bodem naročnino znižal
Ljubljana dne 18. avgusta 1902.
Z velespoštovanjem	976 3—2
pefer Matelič,
podjetnik za snaženje stanovanj ln oken na sv, Petra nasipa it. 25 pritlično na desno.
NIzKe cene moke
ANDROpOGOM
s 31etnim jamstvom razpošilja tovarna ur v Mostu
preme Zorce I
$\>, petra cejta $t. 21 |
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
ii fe« j je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast * las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nena-MJilirl 't- vadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, jil^-I KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
I	Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 ted-
iwr vl '^ nov	rnočna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo
|Hjj§'} j zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. pš&ijlM	Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone.
M	Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
MM^/il Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani
pri gospodu	274 (24)
Vaso Petriči6-u.
^ffilfe V zalogi imajo tudi gg. E. M«hr in U. pl. Trnkdczv V Ljubljani, Ranf v KranJI, in lekarna „Prl angelju" W	v Hovem mestu.
;gifll§	■ Preprodajalci popust	:
I § trgovina z urami in zlatnino
most (Briix) št. 234, Češko.
Dobre rem ure iz nikla gl.3'75 Prave srebrne rem. ure „ 5 80 Pristne srebrne verižice ,,120 Budilniki iz nikla . . „ 1'95 Moja tvrdka je odlikovana s 8 c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskili pisem. — Cenik s podobami . brezplačno. 573 190-32
iaiMnTOiri.iHiiiiMi'iit ini^iTiiiiinip-^nTri-TOinMiiimuMiimiiiii i
priporoča si. občinstvu veliko galogo moko ■Ar in otrobov »Ar
na drobno In debelo po najnižji ceni.
_983 3-2
'"A/**! iaspecerijsKcga blajaT^Ar1
i g Proda se:
Veliko lepih parcel (stavbišč) v Ljubljani (mestni pomerij) po 2'/s, 3, 4, 6, 8 in več kron kvadratni meter. 915 6-4
!	Več povč c. kr. koncesijo-
y| nirani bureau za realitetni pro-Hj met: J". N. Plauts v Ljubljani H (Rimska cesta št. 24.) Sgl	Kulantna izvršitev naročil.
Zi Priznano najboljše O
I oljnate barve 2
~	zmleto z naglo suaečim firnežorn na	7?
■3	najnovejših strojih, prekašajo	g,
■g	vsako konkurenco po finosti, ki omo	Si.
^	gočajo z jako majhno mnoJ.ino po-	g
g	barvati veliko površino, razpošilja	»
jo	po nizkih cenah	£*■
1 Adolf Hauptmann I
n	v Ljubljani, 770 is Š
M] tovarna oljnatih barv, firneža, laka ^ ^	in steklarskega kleja.	^
llustrovanl ceniki so brezplačno na razpolago. W
fH I	_____—— naravna
-—- alkaiiČKSg kislina
jo
najboljša inizna in osvežu-v joea pijača, « 33
katera je p r c s k u š e n a pri kašlju, vratnih boleznih, želod čnem in mehurnem kataru.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih Prospekti zastonj in franko
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, veSjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik u v Ljubljani.
z vsem potrebnim, po najnovejšem sistemu vrejena, s hišo, vrtom, obsežnim zemljiščem, tik železnice v prijaznem trgu Južiio-Štajerske, pod jako ugodnimi pogoji, Vee pove upravništvo .Slovenca'
ali jospodičine
sprejmč se	953 6—3
v boljšo družino pod zmernimi pogoji na stanovan e in hrano. V Ljubljani, Glavni trg št. '45, 1. nadstropje

Podpisana ima v raletd najraznovrstnej&e trpežno, krasno
blago za bandera, baldahlne, raznobarvne plašče, kaaule, pluviale, dalmatike, ve-
•OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
MmMmm
m m m
lume, albe, koretelje, prte
itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema (udi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poftteno po najnižji ceni bandera ln vso drugo obleko.
Prežastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter no uvažujejo tujih tvrdk, drn-Stev in potujočih agentov.
Zagotavljajo bitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjie naročilo.
NajodliSnejšim spoStovanjam se priporoča 691 52-11
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove nlioe 4.

a
Franja flleršol
v Ljubljani, Mestni trg št. 1®
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	19 36
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
WWW	WWNi/W
VIVAA^A^^AA^AAAAAAAAAAAAAAAAAAA
Stanje hranilnih vlog: 16 milijonov K.
Rezervni zaklad: okroglo 370.000 K.
i
na fl\esfnem trju zraven rotovža §
q	sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne X
0	in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-
Q	cega pol leta h kapitalu. Eentni davek od vložnih obresti plačuje
0	hranilnica iz sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
o Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega 0 0 zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim 0 o premoŽenjem in vso svojo davčno močjo. Da je var- 0 O no8t vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to Q O hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in 0 0 varovanoev.	0
O SK5T* Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in O O potom c. kr. poštne hranilnice,	771 2 O
O Posoja se na zemljišča po 4s/40/„ na leto. Z obrestmi vred pa O 0 plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo cbresti in to odplačilo Q 0 ravno h°/0 izposojenega kapitala. Na ta način so ves dolg poplača v 0 a 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 °/0 izposojenega kapitala. Vj
a sts- Posoja se fudl na menice ln na vrednostne papirje X g	In sicer po 4'/«% do 5%.
fOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^*^
h
> «
<0 N m -
.2 3 M 3
<S 1=
d - ~
j®) N « £ r2 o o-S
G "S S o» - >3
O. O X0 3 > O
3 o, o «. C «->n « ao -js M
N (M
k-m
.J «
a
s3
-2
't-. c3
cd
oo
»co cd
tsa
s
o
ss
h?
>
\m
aS =
a di
f > M s PO
«3 M
wa
p—4 ©
oŠ
cft 1
c8 H
O >
O
Pl
®
'c*
"3
r2
"Ta
CS
s
s
ca X)
0	-
-a ca
2 c a. o
B g«
1
• o
13 N 5 O
a
JK	O
■=	03 -O
C	m
>N	. .2
2 I ~
g; S
« Cd «2
JSC B
o ^ *»
i. a
a5 >QQ
s >
c« 3
a.-
S ®
® m oo
K) <D X3
5.s «5
III
3
eQ S
g i ® š I °
.a M
o jj c
a^gs
ca « _
oU|5 a. c n
o 2
m p-

SvŠIž'
181
v.;.;.;.v. ii



I®
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETEi
■v Celju, Graška cesta. štev. 1J2 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, ploOevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sioer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
OT* Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. &
mm
Postrežba točna.
...... ■ ......

'..-.v,-;.....
v.vlv.v pil
M
ivsm
zavod za pridobivanje vode na Avstrijskem.
Ant. Kunz,
c. In kr. dTornl r.alng&telj
V hranfcfch (Moravsko) izdeluje
vodovode
za mesta, vasi, prista-s ve, zavode, gradove^. ^ toplice, bolnišnice itd'
Ta tvrdka je izdelala kar more dokazati s pohvalnimi spričevali, vodovode že v 42 mestih, 610. občinah, na mnogih velikih posestvih in industrijelnih zavodih.
Samodelnl vodotežnl stroji, — Najlzvrstnejše vodne sesalke za kakorfinokoll daljavo. - Veternl motorji. — Samodelavna korita za napajanje živali.
Na željo izdelamo vsakovrstne projekte in proračune po lastnih državno-potrjenih inženirjih
Ceniki zastonj in franko.
849 (28—10)
Kupujen)
po najvišji ceni lepe, belo posušene gobe, zgodnji krompir in čebulo
984 6—2
Josip Leve
v Ljubljani.

---------
HIMtMMHMI---------------------
———————————-
. . . • ................ ...
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko.
izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom.

£JL
trgovina
746 12-10 iiH
M*>
_______________
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje	M.mm.05 in sfei«?«,
pletene 8 strojem po nzocih, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kur-nike, golobnjake; mreže sa presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, ražnovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni.
Ceniki na zahtevanje brezplačno.
afiffffffffifffffffffgfffffffffffffffifnffim
J...
...
«...
«...
ji... • ••m
s Stit
s Največje, najhitreje ter najvarneje vrste I velikanskih parn'kov, ki vozijo v
AMERIKO.
Hamburg1-New Jork le 6 dni.
Vožne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točna in brezplačno oblastveno potrjena
agentara Hamburg »Ameriške Linije. Dunajska cesta št. 31.
od južnega kolodvora takoj na desno.
. Prečast duhovščini in sL občinstvu priporočam uljudno svojo KamnO-.seško obrt ter opozarjam, da izvršujem naročila na nagrobne SpOlfienike, ' ker delujem odšle) brez posredovalca, za
mr 3O°|0 ceneje
kakor vsaka druga tvrdka — V zalogi imam veliko število spomenikov iz črnega švedskega sianita v raznih oblikah po zelo nizki ceni
f	VelespoStovanjem	.. w
(	Ignacij Camermk,
( 894 (12—6)	kamnosek v Ljubljani, Komenskega alloe 26.