I KMJ.2N.iCA | | v CELJU 1 l—»»-,. ******** »Zasavski tednik- glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik. Zagorje ln Litija - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar -Naslov: Uredništvo In uprave »Zasavskega tednika*, Trbovlje, Trg revolucije 38 -Telefon 80-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 800-714-1-148 - Ust Izhaja vsako sredo - Letna naročnina 138 din, polletna 310 din, četrtletna 120 din, mesečna M din - Cena Izvoda v kolportažl to din - Tiskat Tiskarna Časopisnega podjetja »DELO« 7 Ljubljani » Rokopisi morajo biti * uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov ln fotografij os vrečama TEDIH Štev. TRBOVLJE, 19. oktobra 1960 Cena TO din - Lelo XIII OB TEDNU VARNOSTI V ZASAVJU ODSTRANITI BOLEZNI M NEZGODE boslej smo večkrat zatrjevali, 41 v posameznih gospodarskih 0tKaniziacijah še vse premalo 23, higiensko-tehnično ?*®fto pri delu. Vzrok za to je vseklakor naraščanje števi-** nezgodnih in bolezenskih izo-tnnkov v vseh zadnjih letih. V ?^njem času je pa opaziti, da . * * * * vUo nezgodnih in bolezenskih T^stankov pada. Lahko trdimo, J? Sre zasluga za to tudi komi-j"1*! za higiensko-tehnično za-^to pri delu. delavskim samo-JPfavnim organom in sindikalen podružnicam tistih gospo-^ sLih organizacij, ki skušajo .^Semi možnimi oblikami in . t, en>i zmanjšati stalež bolanih ~ tako skrbijo, da proizvodnja ■hoteno teče naprej in da tem tsP°darskim organizacijam za-f*n bolezenskih in nezgodnih e®tankov ni treba odvajati *tn!h sredstev za plačilo pri 7*vba za socialno zavarovanje Posebni stopnji. mmsmm m n.fw Racionalizacija na kubi hAnbanska vlada je pred dnevi Mjrlonaiizirala okrog 400 Industrij- 5^, i“ trgovskih podjetij ter *le zasebnih strank, katerega jTiljki so bili v glavnem do se-Jj* kubanski državljani. Po agrar-Lr'Iorml na Kubi je to največji d tj.5 a Fidela Castra v prizadeva-to« ha Sl Kuba v mednarodnem SjJpodarstvu zagotovi ključne po-C Janke ter ustvari pogoje za v/hTjanje nadaljnjega razvoja s webami dežele. ZAHODNI NAČRT . ZA RAZOROŽITEV fldb. New Yorka poročajo, da so it farije ZDA, Velike Britanije 0^vlta|ije 14. oktobra predložile V J. akupen osnutek o razorožitvi. d~ asoluciji pravi med drugim: d« JJba država ali skupina držav Jos“* smela med razoroževanjem to J1, bistvene premoči nad dru- rž«vo ali skupino držav. *lftAUSS ZAHTEVA ATOMSKO ^ ENAKOPRAVNOST 'jndnonemški obrambni minico, trau“ je v članku, objavlje-v krščansko-demokratlčnem •ponn »Polltisch-soziale Korre-tid^tu nz* napisal, da je treba Mtat'J?v> po kateri Imajo lahko je OZN Je izjavil, da bi S .""i neuspeh OZN, kar za-Sa ‘"‘ervencijo, pomenil veliko ? saC.ost za svetovno organizaciji s,."JJ1,'V zvezi s tem je dejal, alžirski narod zanese pred-Jksm JJ* osvobodilni boj, ki po-Stj, najkrajšo pot do neodvis- V®LIKe DEMONSTRACIJE V v TOKIU S ui*blšču Tokia so bile prejš-ve,ike demonstracije sin-JJstl “a katerih so protestirali j*Ja socialističnega vodl- fttitl albume, Vlada je poslala S*. Vet?°nSlranU>m b®00 P°llca‘ k?" k«.ar ho spopadov ni pri--j *® se demonstranti izogi-,enernlm incidentom. Na kubi so usmrtili VSfSEu«. bbi so 16. oktobra Izvršili c?avjL„kaz»'n nad ameriškima u?ma Thompsonom ln Fu-VH. J° Je izreklo revolucio-Jh ker ?.lste v Santlagu de Cu-hkrri*®, *• oktobra sodelovala S v za,,,anJu protirevolucionarnih C? štirih. Uls Navas kot pripad-&, Sf*«anske skupine ekspe-k vniuc|J,„s° j° zajeli pred dnevi, tk nJ?n,arno sodišče v Santiagu V^bv ,.1. ^nl° sredo obsodilo 21 brej, “Pediclje, ki so jih ujeU » ^ a^5F?CA VODITELJEV šktabo ISK,H DRŽAV (»'Alan,” ,Blasll° stranke Istlklal *V*hko * Rjtbatu piše, da bi bl-ka^ku k *e ' prihodnji januar v - nU(0 on<<‘ren<:a najvišjih pred- ^ v afriških držav. v *>0 „°D 20- OKTOBRA 30‘ OKTOBRA: V,N Vre° **° 27. oktobra ne-t.naitH ^ z pogostnimi pa-\ ni*V ’ ^>no tr^klc do dva dni ^KVr®m *0 27, oktobru bo Razumljivo je, dia je sicer v zasavskih občinah nekoliko večje število bolezenskih in nezgodnih izostankov zaradi specifičnosti industrije, ki tu prevladuje. Omenimo naj, da so pogoji za delo v rudnikih, v Cementarni, Kemični itd. vse težji kot v ostalih vejah našega gospodarstva. Zato, je toliko bolj razveseljiv podatek, ki kaže, da se število nezgod in bolezenskih izostankov v Zasavaju manjša. Edina izjema je v tem Zagorje ob Savi, koder je število nezgod in bolezenskih izostankov v prvih šestih mesecih letošnjega leta precej naraslo. Na področju podružnice Zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah (ki dela za območje občin Trbovlje in Hrastnik) se je v prvem polletju letošnjega leta prvič po dolgih letih stalnega porasta nesreč in drugih bolezenskih izostankov, njih število zmanjšalo. Navedemo naj. da je bilo na področju te podružnice v lanskem letu povprečno 15.579 izgubljenih dni zaradi nesreč, bolezni in drugega, letos je pa mesečni povpreček 15.030 dni. Kljub temu, da se je v povprečju znižalo število nezgod in bolezenskih izostankov, je pa moralo v prvih šestih mesecih letos kar 12 gospodarskih organizacij vplačati prispevek za socialno zavarovanje po posebni stopnji, ker so prekoračile povprečni odstotek izostankov od dela zapadi nezgod in bolezni. Že na zadnji skupščini Zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah so ugotovili, da v nekaterih gospodarskih organizacijah narašča število izostankov, kljub temu, da za to ni kakih objektivnih razlogov. Za primer so navedli gospodarsko organizacijo, ki je imela trikrat več takih izostankov z dela kakor druga podjetja iste stroke. In to navzlic temu, da so izdali v njej precejšnje vsote denarja V ZAGORJU USTANAVLJAJO KLUB ODBORNIKOV Na zladnji seji so odborniki občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi sprejeli sklep, da spričo potreb ustanovijo klub odbornikov, ki bi lahko v sodelovanju z delavsko univerzo vplival z organizacijo raznih razgovorov, predavanj in semi- narjev na kvalitetnejše delo odbornikov občinskega ljudskega odbora; odborniki bi pa lahko v klubu pred sejami občinskega ljudskega odbora obravnavali važnejša vprašanja. za zaščitna sredstva, ki jih pja — kakor vse kaže — nihče ne uporablja. Zal to je kazno, da so pri naraščanju števila nezgodnih in bolezenskih izostankov nlaj-večkrat posredi tudi nekatere subjektivne slabosti, ki jih pa v gospodarskih organizacijah ne odnralvljajo dosti sistematično in hitro. Tudi v LitUi so na nedavni konferenci o higiensko-tehnič-ni zaščiti pri delu ugotovili, da se je zmanjšalo število nezgod. Tako so poročali, da so gospodarska podjetja v Uti j iški občini izgubila zaradi nezgod v prvih šestih mesecih lanskega lete, 10,929.552 din, v istem obdobju letošnjega leta pa 10,287.406 din ali 642.146 din manj. \ prvih osmih mesecih letos je bilo v Litiji 222 delovnih nesreč; v primerjavi s številom zaposlenih jih je bilo največ v Gozdnem obratu Litija (25,81 odst.), najmanj pa v Predilnici (samo 1,81 odst.). Na konferenci v Litiji so tudi ugotovili, da se je zmanjšalo v letošnjem letu število nesreč nia poti na delo in na poti z dela domov. Kakor smo že poudarili, pa zaznamujejo na območju podružnice Zavoda za socialno zavarovanje v Zagorju porast števila nezgod. V prvem polletju je bilo kar 675 nesreč, ali 104 več kakor v istem obdobju lanskega leta. Statistika kaže, da pride na 100 zavarovancev kar 15 nesreč pri delu. Zato ni nič čudnega, če so vplačale gospodarske organizacije iz Zagorja v prvih šestih mesecih letošnjega leta blizu 13 milijonov prispevkov za socialno zavarovanje po posebni stopnji, od tega samo zagorski rudnik blizu 10 milijonov din. Ugotavljamo tudi, da se ponesreči vse več kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev, ki bi morali sicer navajati nekvalificirane in poilkvalificirane delavce na upoštevanje predpisov o HTZ pri delu. Zdi se, da o tem niso kaj prida razpravljali v gospodarskih organizacijah in bo zato potrebno, da o tem kaj-več spregovore. Sicer so pa v zvezi z nesrečami še drugi podatki, ki jih v tem sestavku zaradi preobsežnosti gradiva ne moremo objaviti. Ob analiziranju števila bolezenskih izostankov od dela nehote prehajamo tudi na razmišljanje o delu komisij za HTZ pri občinskih Ijndskih odborih in v gospodarskih organizacijah. Nelspomo je, da je tako del uspehov pri zmanjšanja števila bolezenskih in nezgodnih izo- stankov z dela pripisati pravo dejavnost teh komisij. Kaj pa v Zagorju? Že zadnja skupščina podružnice Zavoda za socialno zavarovanje je ugotovila, da kaže poživiti delo komisij za HTZ. Nedvomno je, da bodo številna posvetovanja, konference in, drugi sestanki o higiensko-teh-nični zaščiti in varnost pri delu, tako tudi v gospodarskih organizacijah prinesla številne pobude in nasvete, kako v prihodnje usmerjati službo higi-ensko-tehnične zaščite pri delu v Zasavju. Prvi uspehi so lahko samo kažipot za nadaljnje delo. Zlasti še za prihodnje, ko bodo gospodarske organizacije za te napore bolj stimulirane, kakor so bile doslej. (na) Aktualno-hišni sveti Vse bolj si prizadevamo, da bi v okviru stanovanjskih skupnosti poživili delo hišnih svetov. Priznati je namreč treba, da delo le-teh ni povsod ravno najboljše. Vendair pa vsepovsod skušajo poživiti delo teh organov družbenega upravljanja na način, ki je za državljane privlačen in v katerem vidijo jamstvo, da se jim res hoče pomagati. Na zadnji seji je občinski ljudski odbor v Hrastniku razpravljal o osnutku odloka o določitvi organa, ki daje soglasje za uporabo sredstev iz sklada za hišna popravila (kakor je to sicer določeno z zakonom o stanovanjskih razmerjih). Svet za stanovanjske zadeve omenjenega občinskega ljudskega odbora je v obrazložitvi med drugim zapisal, da se »po tem odloku ne bo kratila pravica družbenega upravljanja hiš, ampak bo uveden hadzor nad uporabo sklada za hišna popravila«. Sam predlog odloka je pa v prvem členu določal, da »hišni sveti na območju občine Hrastnik lahko razpolagajo s sredstvi sklada za hišna popravila le ob pogoju, če se z uporabo sredstev strinja izvršilni odbor pristojnega sveta stanovanjske skupnosti, kjer te ni, pa pristojni krajevni odbor«. Odborniki hrastniškega občinskega ljudskega odbora so v razpravi o predlogu odloka o določitvi organa za uporabo sredstev iz sklada za hišna popravila poudarili, da vsi hišni sveti res še ne delajo, najbolje. Navedli so, da so na primer nekateri hišni sveti v zgornjem Hrastniku hoteli kupi-ti celo televizijske sprejemnike iz sklada za hišna popravila, hkrati pa poudarili, da je pa največ takih hišnih svetov, ki s sredstvi pametno razpolagajo in skušajo vsak dinar koristno uporabiti. Izrazili so še bojazen, da bi se v praksi ta odlok lahko izvajal tako, da bi o soglasju odločal le uslužbenec stanovanjske skupnosti in bi na ta način proces’ črpanja sredstev iz sklada za hišna popravila samo zbirokratizirali. Po razpravi so odborniki predlagali, da si naj hišni sveti izdelajo dolgoročne programe dela, da bo tako lahko ob pomoči organizacij SZDL in ZK, stanovanjskih skupnosti in samih državljanov delo hišnih svetov uspešnejše; sklenili so pa umakniti predlog odloka o določitvi organa za uporabo sredstev iz sklada za hišna popravila z dnevnega reda seje občinskega ljudskega odbora. In prav so storili! (ma) OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE JE PREJŠNJO NEDELJO ORGANIZIRALA SKUPINSKI IZLET V CELJE. MLADINA SI JE OGLEDALA ZANIMIVOSTI CELJA, MED DRUGIM »STARI PISKER«, POLOŽILA CVETJE PRED SPOMINSKO PLOŠČO TALCEM IN SI OGLEDALA STARI CELJSKI GRAD. OD KODER SO IMELI PRAV LEP RAZGLED NA CELJE. S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ZAGORJE OB SAVI Nedelavni sveti Na zadnji skupni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Zagorju ob Savi so med drugim odborniki poslušali poročilo o delu ljudskega odbora in njegovih organov in razpravljali o poročilu. 2e samo poročilo je med drugim naglasilo, da je bila problematika, ki jo je obravnaval ljudski odbor na obeh zborih, TELEGRAMI ne z meglami v ni-*' Dr. V. M. HRASTNIK. — V občini so sklenili poživiti delo žena za-druižnic. Tako bo v nedeljo konferenca žena, ki delajo kot za-družnice v kmetijskih zadrugah Radeče in Dol pri Hrastniku. Na njej bodo govorile o poživitvi dela aktivov žena zadruižnic m-i omenjenih kmetijskih zadrugah. LITIJA. — Včeraj Je začela z delom v Litiji Večerna politična šola, ki jo obiskuje 25 slušateljev. LITIJA. — Včeraj je bil ustanovni občni zbor Društva inženirjev in tehnikov litijske občine. < ZAGORJE OB SAVI. — V ponedeljek je bil v Zagorju sestanek sekretarjev osnovnih organizacij ZK v gospodarskih organizacijah. Članov sekretariatov ostalih osnovnih organizacij ZK in članov poverjeništev občinskega komiteja' ZK za otornočJa stanovanjskih skupnosti. HRASTNIK. — Do konca meseca bodo v gospodarskih organizacijah v brastnlški občini zbori volivcev — proizvajalcev. Hrastniškl občinski ljudski odbor je namreč že sprejel sklep o rednih zborih volivcev v gospodarskih organizacijah. TRBOVLJE. — V soboto je bila konferenca Sveta Svobod in prosvetnih društev trboveljske občine. Na konferenci so pregledali in potrdili tudi okvirni program prireditev v počastitev 20-letnlce vstaj© jugoslovanskih narodov. Ugotovili so še da se je v zadnjem času vključilo v Svobode in prosvetna društva v trboveljski občini precei mladine. ZAGORJE OB SAVI. — Na zadnji skupni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora so.razrešili in Imenovali nekatere nove člane sveta za splošno upravo in notranje zadeve, sveta za urbanizem In sveta za zdravstvo; imenovali odtoorni-ško ln strokovno komisijo za setavo petletnega perspektivnega načrta gospodarskega razvoja; razrešili na lastno prošnjo občinskega tržnega Inšpektorja in imenovali za šefa odseka za NO v upravi ObLO Franca Božiča. HRASTNIK. — V torek, dne 18. oktobra, so v Hrastniku imeli ustanovni občni zbor občinskega društva inženirjev in tehnikov. TRBOVLJE. — V soboto bo v Delavskem domu prva gledališka predstava v letošnji sezoni. Dramska družina »Svobode — Center« bo uprizorila komedijo »Dobrodošla, miss Agata«. Z de- lom bodo gostovali v četrtek. 27. oktobra ob 19. uirl v domu Svobode II v Trbovljah. ZAGORJE OB SAVI. — Odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora so sklenili, da bo zagorski ObLO sodeloval pri gradnji nove trboveljske bolnišnice. HRASTNIK. — V kraju bodo 1. novembra volitve novih članov potrošniških svetov. Pred tem bo razširjena se)a komisije za družbeno upravljanje ObO SZDL, ki se je bodo udeležili tudi predsedniki organizacij SZDL in zastopniki trgovskih podjetij. TRBOVLJE. — V klubu Svoboda II v Zg. Trbovljah so odslej vsako sredo »Večeri za žene«. Danes ofo 18. url bodo govorili o mladini in njenem nagnjenju za poklic. ZAGORJE OB SAVI. — Zagorski občinski ljudski odbor je na svoji zadnji seji sprejel odlok, s katerim se prepoveduje v vseh prodajalnah na območju občine prodaja nepasterizlTane-ga mleka. Ko bo vpeljana prodaja vstekleničenega mleka v samopostrežnih trgovinah ln mlekarnah, bo prepovedano prodajanje n ep as te r izi ranega mleka po domovih. različna ln je segala na vsa področja dela ljudskega odbora. Splošna ugotovitev je še. da je bil dostikrat dnevni red prenatrpan zaradi formalnih zadev, o katerih mora ljudski odbor v smislu predpisov o pristojnosti ljudskih odborov in njihovih organov razpravljati. Običajno pa je bil ljudski odbor tudi izven dnevnega reda obveščen o posameznih pomembnejših zadevah in o njihovem reševanju. Odborniki so tudi prinašali različna vprašanja, venidair se je ta oblika dela še vse premalo uveljavila. Predvsem bi bilo umestno, da bi odborniki tesneje sodelovali pri reševanju vse pomembnejše problematike občine, da bi v ta namen prenašali na občinski ljudski odbor mnenja in problematiko volivcev, ki jih zastopajo; te bt morali dosledno obveščati o vseh ukrepih in nalogah organov ljudskega odbora. To bi bi-Lo še zlasti umestno v vprašanjih komunalnih gradenj, šolstva, blagovnega prometa in stanovanjskih odnosov; odborniki zbora proizvajalcev pa o delovnih odnosih in o izpolnjevanju planov gospodarskih organizacij. Tudi vprašanja odbornikov, bodisi pismeno ali ustno, v času med sejami ali na seji. so primerna oblika dela za tolmačenje ukrepov svetov In uprave občinskega ljudskega odbora. Zagorski občinski ljudski odbor je imel v letošnjem letu 6 skupnih sej obeh zborov, občinski zbor 6 sej in zbor proizvajalcev 8. V mesecu februarju sta bili dve razširjeni seji zbora proizvajalcev, katerih so se udeležili tudi predsedniki delavskih samoupravnih organov ter direktorji in knjigovodje gospo darskih organizacij. Odborniške komisije so se shajale redno pred vsako sejo ljudskega odbora. Najbolj delavne so bil© komisije z* voli- tve in imenovanja in komisiji za gospodarstvo obeh zborov. Te so se sestajale redno pred vsako sejo ljudskega odbora. Ostale komisije so se pa shajale po potrebi. Kot učinkovita oblika dela odbomiških komisii se je izkazala tudi prisotnost članov odbomiških komisij na sejah ljudskega odbora. V prihodnje naj bi pa odborniške komisije pripravljale tudi perspektivno problematiko, ki naj bi bila na dnevnem redu sej ljudskega odbora in naj bi naročale svetom ln upravnim organom, katera poročila naj pripravijo za seje ljudskega odbora. Sveti zagorskega občinskega ljudskega odbora niso bili delavni. V devetih mesecih letoš-njega leta je imelo 15 svetov samo 32 sej. Svet za stanovanjske zadeve in svet za telesno vzgojo in šport se v letošnjem letu sploh nista sešla. Svet za delo pa je imel samo eno sejo. Najbolj delavna s ta bila sveta za družbeni plan in finance ter za prosveto in kulturo, ki sta imela po šest sej. Sicer je tudi udeležba na sejah svetov slaba, sai prihaja na seje največkrat Po 5 članov sveta, oziroma toliko. kolikor je potrebno, da je svet sklepčen. Ugotovljeno je tudi. da se predsedniki in člani svetov predhodno ne poglobijo v problematiko, niti ne sodelujejo z upravnim organom svojega področja in tako prepuščajo iniciativo in usmerjanje politike upravi ObLO. V razpravi o delu ljudskega odbora in njegovih organov, ki bi bila lahko obsežnejša, so zlasti govorili o medlem delu svetov občinskega ljudskega odbora. Poudarili so, da je nujno, temeljiteje proučiti način dela svetov ljudskega odbora, izdelati določen sistem in ga potem pomagat! uveljaviti. Naglasili so tudi, da morajo sveti skupaj z upravnimi organi ObLO skrbeti za izvajanje sklepov, ki jih sprejmeta LO in njegovi sveti. (ma) V STT BODO IZVRŠILI LETNI PLAN DO 29. NOVEMBRA V devetih mesecih so plan presegli za 10.9 odstotka Te dni je v Strojni tovarni v Trbovljah vse živo: tamkaj zaseda upravni odbor sindikalne podružnice, tovarniški komite, delavski svet, so pa tudi sestanki kolektiva po posameznih obratih podjetja. Povsod razpravljajo o doseganju proizvodnje v tovarni, ki še nobeno I.lo ni potekala tako ugodno kot letos. V devetih mesecih letošnjega leta je kolektiv STT prekoračil svoj proizvodni plan že za 10.9»/o. Vse kaže, da bo ta discipliniran kolektiv svoje letošnjo družbeno nalogo izpolnil do dneva republike, 29. novembra, do konca leta pa jo presegel za 10—12«/*. Vsi se pa zavedajo, da bitka za izvršitev proizvodnih nalog ne bo lahka. Zato bodo še do podrobnosti proučili stanje po vseh tovarniških obratih in oddelkih, da ne bo kje nastal zastoj. — V STT so se trdno odločili, da za letošnji praznik republike doprinesejo svoj družbeni delež s tem, da do začrtanega roka izvrše svoj proizvodni načrt in da ga do konca leta še prekoračijo. PRED LETNIMI KONFERENCAMI V ORGANIZACIJAH ZK V HRASTN1ŠK1 OBČINI Vsak član mora biti aktiven V vseh 49 osnovnih organizacijah Zveze komunistov v hrastniški občini se pripravljajo na letne konference, ki se bodo pričele ta teden. Na letnih konferencah osnovnih organizacij ZK bodo izvolili tndi 16 de legatov, ki bodo zastopali člane =veze komunistov hrastniške občine na bližnji okrajni konferenci ZK v Ljubljani. Kot uvod v priprave na letne konference je bilo v Hrastniku pred dnevi razširjeno zaseda nje plenuma občinskega komi teja Zveze komunistov, na ka terem so razpravljali predvsem o notranjem življenju v osnovnih organizacijah ZK ter o sistemu in metodah dela teh organizacij. Sekretar občinskega komiteja ZKS v Hrastniku Marijan Orožen je na plenumu obširno poročal o stanju in problemih v osnovnih organizacijah Zveze komunistov v hrastniskj občini Med drugim je zlasti naglasil, da življenje v osnovnih organizacijah Zveze komunistov ne gre v korak s splošnim družbenim razvojem. Z decentralizacijo družbenega življenja, s porajanjem novih organov In z vedno večjim prenosom pristojnosti na delavske samoupravne organe ter organe krajevne sn-mouprave mora nenehno rasti vloga in odgovornost osnovne organizacije Zveze komunistov. Podrobnejša analiza dela osnovnih organizacij ZK v hmst-niški občini kaže, da mnogim članom Zveze komunistov, niti ostalim vloga osnovne organizacije ZK še vedno ni jasna. Skoro se ni mogoče znebiti občutka, da gledajo mnogi na osnovno organizacijo ZK tako, kot da Je sama sebi namen. Mnoge osnovne organizacije ZK se shajajo zaradi tega, ker se je pač treba sestajati; ob-rbvnavajo stvari, da pač nekaj obravnavajo itd. Skratka: dejstvo je, da se še večje število osnovnih organizacij Zveze komunistov v hrastniški občini n) uveljavilo kot gonilna sila družbeno ekonomskega in političnega razvoja ter še vedno ni našlo pravega mesta v borbi za pospešeni socialistični razvoj na svojem območju. Zato je zasedanje plenuma ObK ZK v Hrastniku kritično analiziralo zaostajanje tega prooesa in sprejelo sklepe za učinkovitejše odpravljanje slabosti v delu osnovnih organizacij m njihovih vodstev. To je bilo zlasti nujno že zaradi dejstva, ker cela vrsta družbeno-političnih organizacij in organov, v kate rih je razmeroma veliko število članov zveze komunistov, ne de la tako, kot bi sicer moralo. Niso redkj primeri nesklepčnosti tega ali onega sestanka, te ali one seje; da niti ne govorimo o tem, kaj na teh sestankih sicer obravnavajo. Vsekakor ta pojav ni v skladu z nenehnim naraščanjem števila članov ZK v hrastniški občini. Trenutno je v 49 osnovnih or ganizadjah ZK vključenih 964 članov ZK, kar pomeni, da je vsak 17 občan hrastniške občine član ZK. Število članstva Zveze komunistov v hrastniški občini je torej takšno, da lahko zagotavlja vodilno vlogo na vseh področjih, če bi bil vsak član Zveze komunistov tudi pn litični aktivist. Temu pa »daj še ni Dako. Tako je na prhneT v osnovnih organizacijah ZK na rudniku od 255 članov ZK kar 97 članov ZK brez funkcij, v Steklarni je pa še slabše. Tam od 164 članov ZK več kot polovica (točno 97) nima nobene funkcije. Tl podatki kažejo, da so osnovne Organizacije ZK kaj malo storile, da bi kar največ članov ZK vključile v aktivno politično delo na terenu. Opaziti je. da sekretariati osnovnih organizacij ZK ne analizirajo podatkov o družbeni aktivnosti članov ZK na terenu in kažejo še vse premalo iniciative, da bi že večkrat ugotovljeni odstotek članov ZK brez funkcij (okoli 30 od Stokov), spremenili. Zategadelj je treba na vseh sestankih osnovnih organizacij postaviti to vprašanje v ospredje. Na razširjenem zasedanju je zato plenum občinskega komiteja ZK Hrastnik sprejel sklep, da mora sleherni član Zveze komunistov prevzeti določeno funkcijo in biti tako nekje aktiven. Zato je razum ljivo, da je izvršitev tega skle pa prva in neodložljiva naloge vseh sekretariatov osnovnih organizacij ZK v hrastniški ob-čini. Plenum občinskega komiteja Zveze komunistov v Hrastniku je obravnaval še vrsto vprašanj v zvezi z delom in problemi osnovnih organizacij ZK v občini O šem kdaj drugič. (ma) USTANOVNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV V TRBOVLJAH Elektronika in avtomatizacija Pretekli četrtek je bil v Trbovljah ustanovni občni zbor Društva Inženirjev In tehnikov v občini Trbovlje. Pomembnemu dogodku je razen Inženirjev ln tehnikov v kraju ter lokalnih zastopnikov družbenih ln političnih organizacij prisostvoval tudi predsednik republiškega odbora Društev Inženirjev ln tehnikov Slovenije tov. Pavle Zavcar. 2e iz poročila ln predloga programa dela novega društva, ki ju je pripravil iniciativni odbor društva, Je bilo opaziti posebno resnost pri začrtanju nalog, ki naj bi Jih v našem nadaljnjem socialističnem razvoju izpolnjevala trboveljska tehnična Inteligenca. Pri tem gre v prvi vrsti za to, da Ima v hitrem napredku ln razvoju našega gospodarstva osnovno OBSEŽEN PROGRAM 1DEOLOŠKO-POLITIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Poudarek družbeno-ekonomski vzgoji Ideološko-političnemu Izobraževanju so posvetili na trboveljskem področju Rudnika Tr-bovlje-Hrastnik v letošnji Izobraževalni sezoni veliko pozornost. Prav tako tudi družbenoekonomski vzgoji. V tej zadevi so na skupni seji rudniškega komiteja ZK ln sin- dikalne podružnice rudarjev že sprejeli program ideološko-po-litlčnega ter družbeno-ekonom-skega izobraževanja za člane rudniškega komiteja ZK ln sekretarje osnovnih organizacij ZK, za člane upravnega odbora sindikalne podružnice in sindikalnih odborov rudniških obra- delavako sanvoupravlja-delavski univerzi. Investicijski programi - igra na srečo Članek »Investicijski programi — igra na srečo«, objavljen v zadnji številki Zasavskega tednika, je vzbudil ▼ revirjih obilo komentarjev, na drugi strani pa tudi precej neupravičenih sumničenj. Ker so posamezniki v zvezi z tem člankom omenjali tndi Investicijski biro v Trbovljah, poudarjamo, da to podjetje nima zvene z dogodkom v Steklarni Hrastnik, na katerega naš članek opozarja — nasprotno, glede Investicijskega biroja v Trbovljah lahko napišemo, da so njegovi naročniki, ki jih Ima to projektantsko podjetje po celi Jugoslaviji ter naročajo pri njem najrazličnejše investicijske In drage projekte, s njegovim delom zelo zadovoljni, o čemer pričajo številne pismene pohvale in priznanja. Mnenja smo, da je bila objava omenjenega članka opravičena ln umestna ter je služila edinole namenn, da ze taki primeri, kot ga oplsnje članek, razumljivo ne smejo več ponavljati, ker zo v škodo našemn narodnemu gospodarstvo. UREDNIŠTVO Na kratko po domovini OBLETNICA VSTAJE MAKEDONSKEGA LJUDSTVA Prejšnji teden, 11. oktobra, je makedonsko ljudstvo praznovalo dan vstaje, v spomin na 11. oktober 1941, ko je Prilepski odred pričel boj za nacionalno in socialno osvoboditev makedonskega ljudstva. 2 2 AVTO S POTNIKI ZDRVEL 300 M GLOBOKO Na asfaltirani cesti Olovo—Sarajevo, 36 km od Sarajeva, se je 10. oktobra zjutraj ob štirih pripetila huda prometna nesreča. Avtobus s potniki je padel 300 metrov globoko v prepad. Pri nesreči je izgubilo življenje osem ljudi, dvajset je pa hudo poškodovanih. Vozilo je med padanjem po hribu popolnoma razpadlo. — Med ponesrečenimi je bilo največ rudarjev z rudnika Breza. Pri nesreči sta ostala nepoškodovana samo dva potnika: Mu jo Karamovič in neka deklica, ki je padla Iz avtobusa, potem pa vsa prestrašena zbežala v gozd. Našli so jo pet kilometrov od kraja nesreče. DOBITKI NA LOTERIJI IN ŠPORTNI STAVI BODO OBDAVČENI Predvideno je, da bo v kratkem uveden davek na dobitke od srečk Jugoslovanske loterije in na dobitke športnih napovedi. V načrtu je, da bodo dobitki obdavčeni po stopnji 10 odstotkov. — Znano je že, da od dobitkov, ki so visoki na višini vplačane srečke 300 ali 150 dinarjev, ne bo treba plačati davka, verjetno pa bodo oproščeni tudi manjši dobitki. 3 4 V NOVEMBRU SLOVESTNOST NA AVTOMOBILSKI CESTI V Glavnem štabu mladinskih delovnih brigad na avtomobilski cesti so sklenili, da bodo novozgrajeni del ceste v dolžini 83 kilometrov v Makedoniji in Srbiji predali svojemu namenu v drugi polovici meseca novembra. Proslavi ob tej priložnosti bosta v Leskovcu in Djevdjeliji. Dela na avtomobilski cesti so v zaključni fazi. tov, za člane rudniškega komiteja Ljudske mladine ln vodstva aktivov LM5 ter za člane ZK po oenovnlh organizacijah Zvez« komun latov. Program ao Izdelali oh aktivnem sodelovanju krajevne Delavske univerze, ki Je za predvidena predavanja tudi preskrbela potrebne predavatelja. Z delavsko univerzo so te nadalje dogovorili za »trojen* seminarje za organe delavske samouprave konec leta. razen tega so predvidel! tudi kadre za šolo za nje pri Izdelani programi slone predvsem na obravnavi obdelane tematike iz problematike podjetja in poročilih oziroma izkustvih. o katerih bodo govoril! funkcionarji raznih organizacij Predavanja ao zamišljena po enkrat mesečno za posamezne skupine funkcionarjev oziroma članov osnovnih organizacij Zveze komunistov. 0BCN1 ZBOR ZR0P V TRBOVLJAH Po občnih zborih osnovnih organizacij Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev v občini Trbovlje je bil v nedeljo tudi občni zbor občinskega odbora tega združenja, kateremu so prisostvovali tudi zastopniki okrajnega odbora ZROP ter predstavniki občinskih političnih organizacij. Iz poročila občinskega odbora te organizacije je bilo razvidna uspešna dejavnost ZROP v občini Trbovlje, tako na področju strokovnega izpopolnjevanja članstva kakor tudi v delu članstva na področju izven armadne vzgoje ipd. Na občnem zboru so člani primešaš predlog za ustanovitev nove osnovne organizacije v Trbovljah-Zasavju, sprejeli so pa tudi vrsto sklepov za uspešnejše delo v tem združenju. mesto edinole modernizacija proizvodnje, to je v uporabi elektronike ln avtomatizacije Industrije, ter da morajo prav zaradi tega naši Inženirji in tehniki učinkoviteje poseči v ta proces. Opozorilo, da Je dosedanja oblika delovanja društev v okviru podjetij v razvoju naše Industrializacije časovno zaostala, kar Je predvsem naglasil V. kongres Inženirjev ln tehnikov Jugoslavije, vsklaja skupne Interese v okviru komunalnega sistema, zaradi česar se mora celotno Iniciativno ter načrtovalno delo inženirjev ln tehnikov usmeriti na kompleksno, družbeno ekonomsko stran v ob-v komuni. Tu velja omeniti, da je po izdelani evidenci v trboveljski občini 257 oseb, ki imajo pogoje za vključitev v občinsko društvo inženirjev in tehnikov. Prav tako Je vredno Se poudariti, da se bodo v občinskem merilu ta društva formirala po posameznih strokah ter bi tako bilo občinsko društvo Inženirjev in tehnikov sestavljeno iz pet ali šest strokovnih podružnic. V teh strokovnih podružnicah se bodo vpisali posamezni člani. Program dela novega občinskega društva obsega najprej Izvedbo ustanovnih občnih zborov strokovnih podružnic ter izdelavo poslovnikov teh podružnic. Glede delovanja članov so se pa zavzeli za aktivno sodelovanje članov -strokovnjakov pri Izdelavi petletnega perspektivnega plana za obdobje 1961-1965, sodelovanje pri letnih planih, sodelovanje pri Izdelavi raznih tehničnih študijev ter sodelovanje v okviru programa Delavske univerze In Ljudske tehnike. Pri ObLO bo društvo posredovalo, da na njegovo priporočilo Imenuje člane društva v razne občinske svete, če gre za strokovnjake In tehnike. Tudi ostale naloge društva so pomembne, tako na primer skrb za tehnični naraščaj, posredovanje pri podeljevanju štipendij, pospeševanje racionalizacije ln nova-torstvo ipd. V okviru meseca tehnike od 15. t. m. do 15. novembra 1960 pa bodo inženirji in tehniki sodelovali pri organizaciji predavanj, opremi izložb z industrijskimi izdelki, slikami in miniaturnimi proizvodi posameznih trboveljskih gospodarskih organizacij, s predvajanji tehničnih filmov za otroke ln dodatki k rednim kino predstavam. Ustanovni občni zbor občinskega Društva inženirjev ln tehnikov v Trbovljah pomeni osnovanje pomembnega organa za akti\lzacijo ln neposredno vključitev naše tehnične inteligence v družbeno življenje v komuni nasploh. Ob zaključku zbora so navzoči Izvolili novo vodstvo Društva inženirjev in tehnikov v Trbovljah ter za predsednika izbrali inž. Vinka Prežlja, tehničnega direktorja Rudnika Trbovlje-Hrastnlk. t. OB NARASTLI SAVI V LITUI Poštni predal 82 Bralec »Zasavskega tednika« D. R. iz Dolnjega Leskovca pri Brestanici nam je te dni poslal v imenu staršev šoloobveznih obrok, ki obiskujejo šolo v Brestanici, pismo, v katerem nam piše: »V osnovni šoli v Brestanici so z letošnjim šolskim letom vpeljali pouk tako, da se otroci, ki so od šole precej oddaljeni, vračajo domov šele zvečer... Lahko se dogodi, da ostane pozimi kak otrok tako zvečer, ko se bo vračal iz šole, v snežnem metežu, ob dežju pa lahko utone... omo rmh Prosimo vas za nasvet, kam naj se obrnemo, da bon zadevo uredili tako, da bi naši otroci ne prišli v večernih urah, ko se vračajo domov, v neprijeten položaj ...« Vam, D. R., In vsem drugim, ki se zanimate zaradi razvrstitve pouka na osnovnih šolah: Iz vašega pisma Je razbrati, da obiskujejo otroci 1* Dolnjega Leskovca šolski pouk v popoldanskem času. V kolikor smatrate, da je za vaše otroke pouk v popoldanskem času neprimeren, zaprosite šolski odbor osnovne šole v Brestanici, da naj učence iz Dolnjega Leskovca uvrsti med tiste šolarje, ki obiskujejo pouk dopoldne (seveda, če Je to mogoče glede na pouk v posameznih razredih). V kolikor šolski odbor osnovne šole v Brestanici tega ne bi uredil in v primeru, da so dane možnosti za tako rešitev, poprosite za pomoč svet za prosveto ln kultnro občinskega ljudskega odbora Senovo. Prepričani smo, da bo že šolski odbor osnovne Sole v Brestanici zadevo povoljno rešil, če je le mogoča. V kolikor se starši šoloobveznih otrok lz Dolnjega Leskove* ne bi obrnili na šolski odbor osnovne šole v Brestanici, prosimo odbor v njihovem Imenu ml, da zadevo reši-Upamo, da prejema kdo od članov šolskega odbora naš »Zasavski tednik« in bo zato v njem lahko razbral prošnjo staršev šoloobveznih otrok iz Dolnjega Leskovca. — Uredništvo. USTANOVITEV KMETIJSKO-GOSPODARSKE ZBORNICE ZA LJUBLJANSKI OKRAJ Na zadmjd seji upravnega odbora Okrajne zadružne zveze v Ljubljani so razpravljali o reorganizaciji zadružnih zvez. Široka družbena in gospodarska problematika s področja kmetijstva je nujno narekovala reorganizacijo dosedanjih zadružnih zvez. Upravni odbor Okrajne zadružne zveze je sklenil, naj bi ustanovili Okrajno kme-tijsko-gospodarsko zbornico, ld bo prevzela dobršen del predvsem gospodarsko-strokovnih nalog gadružne zveze. 5 6 ZAVODI ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO Na seji sveta za stanovanjske zadeve pri OLO Ljubljana, ki je bila prejšnji teden, so obravnavali stanovanjska vprašanja. Med drugim so sprejeli predloge novih ustanovitvenih odločb in pravil Zavoda za stanovanjsko izgradnjo iz Zavoda za zadružno gradnjo v Ljubljani. Tu so zdaj dobre možnosti, da se naposled konča razprava o statusu teh zavodov, pri čemer so bili člani sveta mnenja, naj bi ljudski odborniki OLO že konec tega meseca odločili o novih ustanovitvenih odločbah in novih pravilih teh zavodov. PREMIERE »X-25 POROČA« Po slovesni premieri prvega jugoslovanskega vuhunskega filma »X-25 poroča«, ki je bila pred kratkim na Reki, bodo premiere tega filma tudi V Beogradu, Sarajevu in Zagrebu. Na vseh treh ilerah so se občinstvu predstavili glavni filma. — Kakor poročajo z Reke, je film »j doživel Izreden uspeh. 7 ISMMIU PO SVETO nmniini!ini[ininnimnnm!!in!!iinmnin!nn!mir7iminimiiHmi!iii!']i!im!";iii:!i.'!iT:!!.nn: V poplavi razburljivih poročil Iz New Torka — od tega, da je premier Hruščev s peto svojega čevlja, ki Je z njim tolkel po mizi, podprl svoja Izvajanja, pa do tega, da Je predsednik Boland v onemoglem razburjenju razbil leseno kladivce, ki naj bi samo simbolično služilo Istemu cilju, kot služi predsedniku sodišča zvonec na mizi — se Je nekako neopazno izmuznila naši In svetovni pozornosti na videz nesen-zacionalna vest lz Zahodne Nemčije: nemški znanstveniki, ki verno stopajo, kot kaže, po stopinjah, ki so Jih v nemškem znanstvenem svetu začrtali avtorji zloglasnih »V-l« ln »V-2«, so odkrili nov, neverjetno cenen postopek za pridobivanje in izločanje obogatenega urana... Vest sama bi morala izzvati v svetu navdušenje, ponos ln izpodbudo — vse hkrati — saj gre za novo zmago znanosti nad prirodo, če... Toda poročila iz Zahodno Nemčije so novici v novem odkritju takoj dodala svoj komentar: nova Iznajdba, oziroma novi postopek bo omogočil za majhen denar proizvesti atomsko bombo; torej, odslej sl bo vsakdo lahko po nemškem receptu privoščil razkošje lastne atomske bombe, četudi njegova mošnja ni tako natlačena kot denimo ameriška, sovjetska ali britanska... Vest sama Je povzročila veliko vznemirjenje in negodovanje, ne samo v državah, ki že dolgo opozarjajo na vse bolj naraščajočo nevarnost nemškega militarizma, marveč tudi na Zahodu, med nemškimi zavezniki. Takole pravijo: »Ce Je po nemškem receptu res na vidiku .ljudska atomska bomba*, ki bo dostopna vsakomur, ae bo treba člm-prej sporazumeti z Rusi za kontrolo atomskega orožja in za to, da zapremo vrata atomskega kluba ln ne sprejemamo več novih članov. Vsekakor nekoliko nelogičen sklep, kajti če so se povečale možnosti za ceneno proizvodnjo atomske bombe je to samo en razlog več, da se atomske sile (Britanija, Francija, ZSSR in ZDA) člmprej sporazumejo o tem, da se vsako atomsko orožje prepove, zaloge atomskega orožja pa uniči. Toda to je le ena stran neprijetnega sporočila, ki Je prišlo iz Nemčije, od firme z zelo nenavadnim Imenom: »Nemška družba za zlato ln srebro* Druga plat vprašanja pa Je v tem: Kako Je mogla Zahodna Nemčija, k! ji Je prepovedana v smislu pariških in bruseljskih pogodb iz leta 1954 tudi vsakršna znanstvena dejavnost, ki bi bila uporabna na področju ABC (atomskega, bakteriološkega in kemičnega) orožja, odkriti postopek za izdelavo atomske bombe, in to celo zelo poceni atomske bombe, kot zatrjujejo v Bonnu. Ker Je bila neugodna reakcija tudi na Zahodu, so v Bonnu pohiteli z izjavo češ, to iznajdbo bomo uporab- čiti — »miroljubno« so rekli — ozemlja, ki so danes sestavni del Poljske, ZSSR in CSSR, posredno pa so cikali tudi na Italijo (Južna Tirolska). Potem Je prišla novica o »ljudski bombi«, s čimer so boteli Nemci brez dvoma na eni strani impreeio-nlrati tiste, ki so jim grozili, po drugi strani pa Izsiljevati pri zahodnih zaveznikih, v kolikor le-ti ne bi bili pripravljeni oborožiti zahodnonem-ške vojske z vsem atomskim orožjem, s katerim razpolagajo. čija s tem, da je zasedla Porenje, kršila versajsko pogodbo. Kako so se stvari razvijale naprej, vse do maja 1945 je naši generacij* še v svežem spominu. Zato Je tolik® bolj zaskrbljujoče, da se zgodovina vsebinsko v določenem smislu P®' navija. Zahodnonemška policija, ki Jo imela 1951. leta samo nekaj lahkega orožja, da bi lahko zavarovala konciersko palačo, je prerasla v veliko, moderno opremljeno armado, ki Ima le za spoznanje manj oficir- »LJUDSKA BOMBA« ljall samo v miroljubne namene; patent smo vpisali pod »strogo zaupno« samo zategadelj, da ne bi prišel v roke državam z Vzhoda, ki bi ga utegnile uporabiti v vojaške name- Q6 e e e Seveda Je ta medla ln neprepričljiva izjava vse prej kot pomirila svetovno Javnost. Hcrr ZIppo, ki ga omenjajo kot glavnega znanstvenika, ki Je zaslužen pri tem odkritju, je bil v sovjetskem ujetništvu in je že tam sodeloval pri tovrstnih poskusih, tako da za »države z Vzhoda« njegovo odkritje verjetno ne predstavlja nobene novosti. Tudi ni res, da bi bilo odkritje novejšega datuma, kajti kot vedo povedati nemški znanstveniki, so vedeli za ta postopek že celi dve leti. Ce so odkritje objavili prav sedaj, so imeli v Zahodni Nemčiji za to zelo resne razloge. Treba Je pogledati samo nekaj tednov nazaj, pa je logična povezava na dlani. Avgusta je zahodnonemšk! generalštab objavil proslull memorandum z zahtevo, da dobi zahodnonemška vojska tudi atomsko orožje. Ko se Je po vsem svetu sprožil val ogorčenja In protestov, Je obrambni minister Strauss podprl svoje generale, kancler dr. Adenauer pa se Je solidariziral s svojim obrambnim ministrom .,, Živo ogorčenje spričo tega se še ni dodobra umirilo, ko so najvišji državni ln politični voditelji, na zapre-naičenje vseh, odkrito, brez dlak na jeziku, povedali, da smatrajo vzhod-re meje Nemčije samo za začasne. V nemške meje, da je treba vklju- Cradno bonnsko Izjavo, »da bo nova iznajdba, oziroma novo odkritje, uporabljeno samo za miroljubne namene«, je že nekaj dni zatem demantiral sam obrambni minister Strauss (in ta bo že vedel), ko je dejal: atomske omejitve za Zvezno republiko šo preživela stvar. Zahodna Nemčija zahteva popolno in vsestransko enakopravnost v Atlantski zvezi.,.« Z drugimi besedami to pomeni, da hoče Zahodna Nemčija preklic bruseljskih in pariških pogodb, v katerih so zahodne sile, ko so sprejemale Zahodno Nemčijo v Atlantski pakt, jamčile vsemu svetu, da Nemcem ne bo prišlo v roke atomsko orožje ali kako drugo orožje za množično uničevanje. Polpreteklost je Se preveč živa, da ne bi vzporejali vsebine — ne oblike — v taktiki nacistične Nemčije In s taktiko takolmenovane nove nemške demokracije, t. J. Zvezne republike. Začelo se je 7. marca 1936., ko so nemške čete vkorakale v razoro-ženo Porenje in s tem poteptale 43. člen versajske pogodbe. »V Evropi ne terjamo nobenega ozemlja«, Je takrat hitela zatrjevati nemška vlada In opravičevati dejanje, ki ga Je pripravljala natanko eno leto, kajti načrt za nasilno zasedbo Porenja Je bil izdelan in odobren 2. maja 1935 pod šifro »Scbuiung durchftihren«. Zahodni zavezniki so ob tem prvem aktu mednarodnega nasilja In kršitve sprejel Ih obveznosti samo Jalovo protestirali. Društvo narodov pa Je le platonsko ugotovilo, da Je Nem- jev, kot jih je Imela Wehrmacht, k® se je začela vojna (sedaj Jih je 17.000’ leta 1939 pa Jih Je bilo 24.000). Z*' hodna Nemčija je, vsem omejitva®** zagotovljenim v mednarodnih P?* godbah navkljub, danes najmočnej** in najbolje opremljena armada Zahodni Evropi; manjkalo ji je san1, še lastnega atomskega orožja. 9ed») na eni strani zahteva tudi tega^* drugl strani pa porogljivo sp®**®? da ga more ln zna tudi sama i*del vati, če bo treba,.. In zahodni zavezniki? Pred Fvr. po in pred svetom so sprejeli ® , veznost, da bodo uničili ali pa vS na verigi držali nemški militarizc^j Sedaj smo priče popuščanju in janju potuhe prav temu militari*1"^ skratka, ponavlja se prav tisti P*J, ces, ki Je po prvi svetovni vojni P vedel do druge katastrofe. Kajt* dimo sl na jasnem, ne glede n» . kako ostre so besede med predst»v .. ki ZSSR In ZDA, Nemčija Je S® JTL no edina država na *svetu, ki Pr‘. p na dan s teritorialnimi zahtevan* to na najbolj eksploziven nB j ’«|*' samo to dejstvo je nevarno in Jc'„,0 len izvor napeto3ti — to je tudi prvi in domala edini cilj ske vlade — če pa ima taka nJ.jjf, v svojih rokah še atomsko pomeni to več kot igranje s •v . g« nim mirom. Zgodovina Je enkf ^. spregovorila o soodgovornosti nlh demri racij za obnovitev ne« ^0y ga milltnrizmn po prvi svet®''® ni. Lekcija Je bila predrag® P1*, da b! pustili, da bi se ta zg®®®\ k®* napaka, ki Jc bila veliko samo napaka, znova ponovil** POMLAD ZASAVSKE TRGOVINE OPIS NAŠEGA NOVINARJA O KONFERENCAH O STANJU IN NADALJNJEM RAZVOJU TRGOVINE V ZASAVSKIH ORČINAH: TRBOVLJE, HRASTNIK, ZA- GORJEOB SAVI IN LITUA A Kakor smo že poročali, so (iz kakršnega koli že naslova), *®e pred dnevi na sedežih vseh da bo mogoče uresničiti per-ttsavskih občinskih ljudskih spektivne načrte razvoja trgo-Odborov občinske konference o vlne. Razumljivo je, da bo pokanju |q razvoju trgovine, trebno, da bodo poleg občin* Ker je bila trgovina v ljub- skih ljudskih odborov (s sred-Uanskem okraju pri razvijanju stvi is občinskih investicijskih gospodarstva nekoliko zapo- skladov) pomagale pri uresni-»tavljena, se je trgovska zbor- čevanju tudi nekatere druge kiča za ljubljanski okraj v gospodarske organizacije. Ome **dnjem času nekoliko aktiv- niti velja v zvezi s tem prizade lotila reševanja proble- devanje Tovarne dokumentov s tega področja. Vse bolj nega >n kartnega papirja iz ** pa za vprašanje trgovine Radeč, ki je letos namenila ta njihovo rešitev zavzemajo kar 20 milijonov dinarjev za tadl politični in oblastni or- ureditev trgovskega paviljona Tako je na primer v Zagorju Ob Savi pekarna (trgovsko pro izvodnega podjetja -Veležitar-iz Celja) z dnevno zmoglji vostjo 12.000 kg kruha, dnevno pa spečejo nekaj več kot 2000 kilogramov kruha. V Trbovljah ima trgovsko podjetje »Vi- taminka« precejšnje skladiščne prostore, ki bi lahko služili tudi trgovskim podjetjem za preskrbo z zelenjavo in sadjem iz sosednjih občin za skladiščenje ozimnic (v Zagorju ob Savi in v Hrastniku imajo težave zaradi pomanjkanja prostorov za vskladiščenje ozimnice vsako jesen). Takih in podobnih primerov sodelovanja in skupnega reševanja problemov bi pa bilo mogoče najti še več. Računamo, da bo ok- tobrsko posvetovanje zastopni kov zasavskih občinskih ljud skih odborov prineslo določene zaključke in stališča tudi v tem oziru. 0 Povsem razumljivo je, da podrobneje o vseh štirih konferencah o stanju in razvoju trgovine ni mogoče pisati. Zato smo se pri pisanju našega sestavka omejili le na nekatere najvažnejše ugotovitve s teh konferenc. tani. v naselju Njivice, koder stanuje precej delavcev in usluž- 0BČNI ZBORI DPD SVOBODE - ZAGORJE Delo med šolsko mladino VSel? °*>*infih1|kon- bencev, ki so zaposleni v to- •erencah so zlasti izstopali na- varni tlednji problemi trgovine: A premalo in slabo urejeni lokali in skladišča, A prepogoste organizacijske spremembe trgovskih podjetij, A Opaziti je še bilo, da imajo trgovska podjetja in občinski ljudski odbori številne načrte za razvoj trgovine, ki so pa po največkrat premalo znani tudi drugim. Zato je po-A premajhna pomoč doslej pri trebna skupna akcija vseh tl-urejevanju vrste problemov stih, ki so pripravljeni poma-v trgovini in gati pri reševanju problemov A , . , , , . blagovnega prometa. To nava- A nezalntereslranost dela u- jamo zaradi dejstva> ker sm0 službencev trgovskih podje- ,ahko na eni od občinsklh kontu, da bi se trgovina tudi ferenc gtanju in razvoju tr. v danih pogojih kar najbolj približala potrošniku in ugodila njegovim željam. A Dejstvo je, da se trgovina W razvijala skladno z ostalimi gospodarskimi panogami. Lahko celo trdimo, da Je precej postala za splošnim tempom. Nekje bolj, nekje manj. Napredek (novogradnje In preureditve) go bile pač bolj ali taanj odvisne od prlzadevno-*tl ali Iznajdljivosti odgovornih tovarišev v trgovskih podjetjih. Vendar pa niso nikjer tadoščala lastna sredstva tr-ffovskih podjetij. Poudariti taoramo, da bo treba tudi še Vnaprej nuditi vso pomoč v dodeljevanju invest. sredstev govine opazili, da so zastopniki trgovskih podjetij šele na konferenci slišali o načrtih, kj jih je pripravil občinski ljudski odbor za razvoj trgovine v tisti občini. 0 Ob vsem velja še opozoriti, da trgovina ne more in ne sme poznati meja. Zato je vsekakor nujno sodelovanje vseh zasavskih občin pri reševanju problemov trgovine. Tako je bil v Trbovljah sprejet sklep, da bo Trgovinska zbornica za okralj Ljubljana sklicala v tem mesecu posebno posvetovanje zastopnikov občinskih ljudskih odborov zaradi sodelovanja pri urejanju nekaterih vprašanj- Trbovlje: PRVI KORAKI SO 2£ STORJENI A No trboveljskem posvetovanju so ugotovili, da so že ttorjeni prvi koraki v težnji za Jočrten razvoj trgovine in približanje trgovine potrošniku, Predvsem Se z zgraditvijo in Reditvijo Blagovnice in sklatiti trgovskega podjetja »Vi-taminJca«. Izdelava regionalnega nažrta razvoja trgovine Usklajenega z urbanističnim talžrtom Trbovelj, bo pa poka-Vala, kje se naj v prihodnje urejujejo in gradijo trgovski ta potrošniški centri. .Jasno je, da bodo morali pri izdelavi tah načrtov poleg urbanistov ta ekonomistov sodelovati tudi taflovinci sami. Omenimo naj, da je trgovsko podjetje »1. tani j« le izdelalo poseben na "t za modernizacijo poslovalnic. v petih letih kanijo preurediti in modernizirati kar 12 Poslovalnic, mislijo pa že tudi tal gradnjo prepotrebnega več-)e0a skladiSča. V trgovskem podjetju »Vi-tatainiea« ne morejo z razpo-tažljivtmi sredstvi urediti in Modernizirati poslovalnic. Sko- bem stanju in bo zato potrebno izdelati konkreten program urejanj in obenem tudi že določiti vire finansiranja. »Vi-taminka« ima zadostne skladiščne prostore. Medtem pa trgovsko podjetje »Železnina« nujno potrebuje skladišča, če se hoče razvijati še naprej in tako med drugim prevzeti nabavo potrebnega materiala za rudnik, strojno tovarno in Zladnji občni zbor zagorskega delavsko - prosvetnega društva Svoboda je zlasti razpravljal o potrebi temeljitejšega vključevanja ljudi za aktivno delo v društvenem življenju; o potrebi razvijanja dobrih medsebojnih odnosov med vsemi aktivnimi amaterji v društvenih skupinah; o potrebi razvijanja nekaterih novih oblik v društvu in o programskih načelih za novo sezono. V Zagorju so v zadnjih letih večkrat razpravljali in ugotavljali, da je krog aktivnih članov okrog delavsko prosvetnega društva Svoboda še vedno preozek. V zadnjem času so pa spoznali, da bi bilo najuspešnejše delo z mladino, saj je bilo vse doslej v zagorski Svobodi le malo mladine. Uspeli so s pomočjo nekaterih prosvetnih delavcev in s pomočjo šolskih vodstev osnovati nekatere mladinske društvene skupine, tako dramsko družino, številne pevske zbore, baletno skupino. literarni klub. folklorno skupino in drugo. Doseženi uspehi dela z mladino so lahko samo priznanje za začeto pot, hkrati pa nalagajo vodstvu društva novo nalogo, da pomaga in omogoči pospeševati dejavnost mladih ljudi. Pri tem ne gre povabiti, da so pred občnim zborom vpisali v društvo kar 800 novih članov, jim dali društvene legitimacije in jim tako dali vse pravice članstva DPD Svoboda. Kaže, dla je sedaj postala zagorska Svoboda najštevilnejše društvo v zagorski občini, to pa obenem nalaga tudi novo dolžnost, da se Svoboda uvrsti med najbolj delavna društva v občini. V zadnji sezoni so začeli v društvo uvajati tudi nove- obli- druga večja podjetja V občini, ke dela. V Svobodi .je tako pri- Hrastnik: NEKATERA ZELO PEREČA VPRAŠANJA PRESKRBE JE MOGOČE UREDITI S SORAZMERNO NE PREVELIKIMI SREDSTVI O Ugotovljeno je, da so lokali trgovskih podjetij v okviru možnosti skrbno urejeni in čisti, sicer so pa mnogi med njimi v neprimernih prostorih, zlasti Se v Hrastniku, koder primanjkuje še prepotrebnih skladišč. Zanimiva je namreč tudi ugotovitev, da trgovina v novem bloku glede prostorov _________t____________ sploh ne ustreza zahtevam ro vse poslovalnice so v sla- modernega načina trgovanja. Zagorje ob Savi: MARSIKAJ BO TREBA ŠE STORITI I A Na konferenci u Zagorju v* Savi so poročali, da je gle-na število prebivalstva ob l*1*' in njegovo nadpovprečno no moč razvitost trgovska Jju**« nezadovoljiva. Lokali so „ ‘štabni, založenost je slaba, jj *lovalnice niso specializira •j; Predvsem je še nerazvita Q~°uina z industrijskim bla-JjVta in trgovine za reproduk-&u* niaterial za obrt in in-*_ tri)o. Zategadelj predvlde- gradnje oziroma adaptacij, veletrgovina »Prehrana« iz Ljubljane jih bo pa z lastnimi sredstvi opremila in prevzela v sestav samopostrežnih trgovin, fci jih je oziroma še bo organizirala po Sloveniji. Posebno pozornost zasluži še trgovina z železnino, kemikalijami in reprodukcijskim ma-terijalom, trgovina s pohlšt- £ ' ČjUlVgUUVLj IJI Clil/iuc- lofr p.erspektivni plan ureditev nJTV°u( novogradnje in spe-uJjtataijo poslovalnic in za-taJHva kupne moči pre-to#o *twa’ zIa*ii še z boljšo za- ^taoa°S^° 'n vel*° P°nudbo p ^eško si je predstavljati, da Pod?* Poslovalnici trgovskega i0 jtaiJa >*Potrošnjam prodaja W blago. Zato naj vom, prodajalne industrijskih prihodnje podjetij in drugo. pobudo. Poudarjeno je bilo, da bo treba zlasti še v trgovinah v hrastniški občini uveljaviti načelo specializacije. Tako bi bilo mogoče v samem Hrastniku in v Radečah oddvojiti manufakturo in galanterijo od špecerije. Sicer bodo v Hrastniku vsaj delno rešili vprašanje z gradnjo trgovskega paviljona, ki ga bodo izročili namenu 29. XI., v njem bo pa poslovala prva samopostrežna trgovina v hrastniški občini. Nerešeno bo pa še vedno vprašanje manu-fakturne trgovine, ki je sedaj nemogoče urejena (zaradi neprimernih prostorov potrošniki ne vidijo blago). V prihodnje bo kazalo odločneje reševati tudi vprašanje skladišč, ki je delno rešeno le v Radečah. V Hrastniku so pa pretesna in neprimerna skladišča večkrat predmet razprav (vskladiščenje ozimnice in dr.) Sicer pa velja poudariti, da bo — kakor računajo — trgovina v hrastniški občini že v čelo delovati troje klubov: literarni. filmski in debatni. Niso pa uspeli, da bi delali po teh načelih tudi v gledališki, pevski in glasbeni skupini,. Zato so sklenili dosledneje uvajati nove — sodobne oblike dela v vse društvene skupine. Program za novo sezono precej obeta. Je obširen in daje upati, če bo v celoti izpolnjen, da bo letošnja sezona v Zagorju najuspešnejša od vseh zadnjih sezon. Že v okvirnem programu so poudarili, oti ima Svoboda kljub temu, da je v kraju Delavska univerza, ki je prevzela nase skrb za idejno-politično, strokovno, družbeno in pošolsko izobraževanje, še vedno važne dolžnosti na tem področju. Ta ko je zagorska Svobod»i že pripravila vse potrebno za delo treh večernih šol višje stopnje za starše in šole za življenje. V teh večernih šolah se bo izobraževalo nad sto staršev in mladih ljudi. V prihodnje nameravajo v sklopu zagorske Svobode ustanoviti tudi televizijski klub, dramski klub ter glasbeni klub in razširiti dejavnost debatnega kluba. V kolikor bodo dani pogoji, bodo ustanovili tudi filmsko gledališče. literarni klub bo imel najmanj 6 literarnih večerov, nadaljeval bo pa tudi z izdajanjem revije »Leva-Le-va«, ki naj bi v prihodnje postala dostopna širši javnosti. Dramska družinja zagorske Svobode bo naštudirala troje gledaliških del. Eno delo bodo gledališčniki uvrstili v abonma, ki ga je razpisal zagorski Delavski dom. Pionirska gledališka skupina bo pripravila dvoje del, tako ena za praznovanje novoletne jelke. Dramska družina bo skušala uvrstiti v stalno delo tudi skrb za izobraževanje igralcev z raznimi predavanji in seminarji. Godba na pihala bo praznovala prihodnje leto 100-letnico obstoja. Ob tem jubileju bodo 3-dnevne prireditve v okviru proslave 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. V praznovanje bo pa vključen tudi skupen nastop vseh rudlarskih godb Slovenije v Zagorju. Tudi pevski zbor bo prihodnje leto slavi/! 40-letnico obstoja. Za to priliko bodo pripravili celovečerni koncert. Mnogo obeta tudi program na kulturno - zabavnem področju. Veliki zabavni orkester bo pri- V HRASTNIŠKI OBČINI SO PRIČELI Z LETNIMI KONFERENCAMI AKTIVOV LMS Te dni so pričeli na območju hrastniške občine z letnim! konferencami aktivov LMS. Prva letna konferenca je bila v soboto v Radečah, v nedeljo pa v Turju. Ostali aktivi LMS v hrastniški občini bodo Izvedi! letne konference prihodnje dni. pravil dvoje celovečernih nastopov, vsako soboto pa ples v stekleni dvorani Delavskega doma. Prizadeval si bo še pričeti s poukom v plesni šoli za mladino in odrasle. Uvedel bo pa tudi vse ostale oblike kul-tumo-zabavnega življenja in drugo. Z nav en tega bo organiziral tudi vrsto gostovanj. NIKOLI BREZ ZAŠČITNIH OČAL PRI TAKEM DELU AVT0PREV0ZNIŠTV0 TRBOVLJE ODGOVARJA NA UPRAVIČENE KRITIK] Zakaj smo zvišali cene Mnogo kritike in pikrih opazk smo že slišali na račun Avtoprevozništva Trbovlje. Priznamo, da je bila kritika čisto upravičena. Izvora raznih nepravilnosti pa ne smemo iskati zgolj v malomarnem odnosu posameznih članov kolektiva do dela, temveč tudi v objektivnih faktorjih, ki otežkočajo pravilen potek uslug. Najbolj je izpostavljen kritiki lokalni promet z avtobusi. Večina potnikov misli, da so ti prevozi za podjetje donosni in se čudi in jezi zaradi zvišanja tarif. Vendar je res, da podjetje tudi z zvišanimi tarifami ne bo krilo lastr nih stroškov. Ti izdatki nastajajo zlasti zaradi dragega vzdrževanja vozil. Hitrejšim okvaram so vzrok predvsem slabe ceste, kratke relacije med postajami, delno pa tudi pomanjkanje garaž, saj so vozila izpostavljena vsem vremenskim neprilikam. Največji problem v avtobusnem prometu pa sta vozili IKARUS z vgrajenima madžarskima motorjema. V dveh letih, odkar vozita po trboveljskih cestah, je njuno vzdrževanje stalo že nad 6 milijonov dinarjev. Od leta 1952, ko so bile postavljene prejšnje tarife, pa do sedanjega zyišanja cen za lokalni promet so se usluge za popravila v tujih delavnicah, kakor tudi vsi rezervni deli večkrat podražili. Prav tako se je med tem časom povečal plačilni fond oziroma sistem nagrajevanja. Dosedanji stroškov vzdrževanja avtobusov 60 se krili predvsem iz ustvarjenega dobička tovornega prometa. To pa seveda slabo vpliva na tovorni promet, ki se ne more razvijati. V vseh letih obstoja podjetja nismo prejeli nobenih dotacij za vzdrževanje lokalnega prometa, ki bi ga morali smatrati kot komunalno dejavnost. Edino pomoč podjetju je izkazal pred tremi leti OLO z nakupom avtobusa ~Goša~. Tudi z nakupom novih avtobusov za lokalni promet ne bi podjetje moglo ustvarita nobenega dobička, ker bi ga morali odvajati banki za amortizacijo. Če bi podjetje imelo možnost kupiti si dva avtobusa FAP s kapaciteto za 100 do 120 potnikov, bi uvedli redni lokalni promet od 4. do 23. ure na vsake pol ure. Seveda pa pod temi pogoji ne bi mogli prevzeti obveznosti za odplačevanje vozil. Sodimo, da bi bila to edina rešitev ureditve potniškega prometa. ObLO pa naj bi našel sredstva, da nam preskrbi potrebna vozila, sicer se lahko zgodi, da bomo prav kmalu ostali brez vozil, ki bi bila sposobna za promet. Pri taki obremenitvi bodo namreč obstoječa vozila v enem ali dveh letih doslužila. Naša želja je ne le voziti, temveč tudi vamo in udobno prevažati potnike. S tem ne bi ustregli le potnikom, temveč bi bilo tudi nam samim delo olajšano. Novi cenik prevoznih tarif je bil delno že objavljen, vendar ga zaradi nekaterih napak ponovno objavljamo. Staro lokalno progo smo podaljšali za 500 metrov, in sicer od trga Franca Fakina do sedeža Komunale Trbovlje, tako da znaša zdaj cela proga Komunala — železniška postaja 5,4 km. Prvotno tarifo 45, din od trga Franca Fakina do železniške postaje smo zvišali na 60 din. V novi ceni je vračunan tudi podaljšek proge. Vzporedno z zvišanjem cene za vozovnice na lokalni progi smo povišali tudi ceno mesečne delavske in dijaške vozovnice. Ta vozovnica stane za progo od postaje Komunala Trbovlje do železniške postaje 3.120 din, na katero da naše podjetje 23 % popusta, tako da stane cena mesečne vozovnice 2.400 din. Ta cena velja za delavce, ki se vozijo v službo, kakor tudi za dijake, ki se vozijo v šolo. Mi razumemo težaven položaj dijakov ln tudi neskladnost med to ceno ter ceno, ki jo mora dijak ali študent plačati za mesečno vozovnico za vlak do Ljubljane. Mislimo pa, da je razumljivo, da podjetje ni dolžno opravljati uslug po nižjih cenah, ker še to niso ekonomske cene. ObLO Trbovlje bo pač moral najti sredstva za regresiranje dijaških mesečnih vozovnic. Ceno vozovnic na medkrajevni progi Trbovlje — Hrastnik smo zvišali za 10,— dinarjev, kar ustreza predpisom o cenah na medkrajevnih progah. Tudi na tej progi da podjetje popust na mesečne vozovnice od sedeža Komunale Trbovlje do uprave Rudnika Hrastnik na 3.600, din. Ker se ta proga šteje za medkrajevno, imajo dijaki na njej 75 % popusta. Tega regresira Sekretariat za finance LRS. Cena na medkrajevni progi Trbovlje — Ljubljana ostane nespremenjena. Na kratko smo vas v prednjih vrsticah seznanili z našimi težavami in vzroki, zakaj smo morali povišati cene avtobusnim vozovnicam. Potnike vabimo, da se še v nadalje poslužujejo naših uslug, prosimo jih pa, da so pri tem disciplinirani, da rje bo nepotrebnih kritik. K vsakemu vlaku odpelje avtobus tričetrt ure pred odhodom vlaka. Ker pa nekateri računajo na zamudo vlakov, odidejo s poznejšim avtobusom in se potem jezijo na naše podjetje, če so zamudili vlak. Naši avtobusi so vezani na vlake, ki pa imajo kdaj pa kdaj zamudo, zato naj potniki poskusijo razumeti, da niso naši vozniki krivi, če ne vozijo točno po voznem redu. Sele kadar bomo v kraju lahko uvedli redni avtobusni promet na vsake pol ure, se bo mogoče izogniti vsem netočnostim v voznem redu. Avtoprevozništvo Trbovlje dobila modernejšo V Litiji: NAČRTI MNOGO OBETAJO 'tajijo in da je v drugih po-'talnicah ob moki in masti tVgtrsko blago. Zato na) bi »fe." 2a blagovni promet občln-prei Vudskega odbora čim-0a v. razPravl)al o vrstah bla-tL!,, , °a lahko posamezne po krilce prodajajo. u\r,0ovino * Hvlli je mogoče tabnili^krajšem času btstveno ”a,i- ,n sicer z ureditvijo tafee ,arnoPostrežnlh trgovin: Cttit *arnoP°strežni potrošniški Pr«,>7® Kisovcu z možnostjo m*Krbovanja z vsem speče blagom, mlekom in ^talel/o?1 ter mesom Jnasnfm* h0 **, samopostrežno trgovi- 'ta*(h Specerlj*ko bla To sicer ne, ampak prijetneje vam bo potekal čili! Sprejet je odlok o ugotovitvi vrednosti stavb in določitvi meril za izračunavanje dohodnine od stavb (hišnine) na območju ObLO Zagorje. Komisija za ugotovitev vrednosti tipičnih kmečkih stanovanjskih hiš na območju občine Zagorje ob Savi, ki jo je imenoval ObLO Zagorje na seji v mesecu juniju je končala z delom in na zadnji seji občinskega ljudskega odbora poročala o njem. Za določitev vrednosti kmečkih stanovanjskih hiš je upoštevana kot glavni kriterij vrsta materiala, iz katerega je hiša grajena, starost hiše in njena uporabna vrednost. Na podlagi tega so kmečke stanovanjske hiše razdeljene v pet kategorij. Zadevni odlok se bo uporabljal od 1. januarja 19*0 dalje. Prvi literarni večer v letošnji sezoni v Zagorju. Literarni klub delavsko-prosvetnega društva Svoboda v Zagorju je pripravil zadnjo sredo v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju prvi literarni Večer v letošnji sezoni. Pisatelj Anton Ingolič Je govoril o problemih slovenskega Izseljenstva med obema vojnama, obširneje Je pa pripovedoval o svojem delu »Kje ste Lamutovi«, ki ga je prisotnim predstavil z branjem odlomka. Prvi literarni večer v letošnji sezoni v Zagorju Je poslušalo preko 200 mladih prebivalcev tega mesta. Tudi Zagorje bo sodelovalo pri gradnji nov* bolnišnice v Trbovljah. Odborniki občinskega zbora in zbora proizvajalcev občinskega ljud-skega odbora Zagorje ob Savi so na 26. seji občinskega zbora in na 28. seji zbora proizvajalcev sprejeli sklep, da tudi občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi sodeluje pri gradnji nove bolnišnice v Trbovljah, ki bo služila za potrebe Zasavja Se precej obravnav na občinskem ljudskem odboru Zagorje do konca leta. Do konca letošnjega leta bo moral zagorski občinski ljudski odbor na sejah obeh zborov obravnavati še vsa poročila o delu svetov ljudskega odbora, sprejeti nekatere odloke o komunalni ureditvi, obratovalnem času o stanovanjski Izgradnji, s področja kmetijstva itd.: posebej bo pa moral še razpravljati o perspektivnem načrtu gospodarskega razvoja ln o urbanističnem načrtu in le-ta sprejeti. Občinskemu ljudskemu odboru bodo predložena v razpravo še poročila inšpekcijskih služb. HRASTNIK Stanovanjska skupnost v Sp. Hrastniku je =§§ pričela z gradnjo servisne delavnice. Stavba bo = v nekaj dneh pokrita in je pričakovati, da bo == kmalu pričela služiti svojemu namenu. Problem g|| raznih popravil po posameznih hišah je v kraju == postal zelo pereč, ker obrtne delavnice nočejo == prevzemati Izvršitev manjših popravil v hišah. = Zaradi tega bo servisna delavnica služila vsem = hišnim svetom v Sp. Hrastniku za taka popra- == vila. Usluge bodo nadalje tu znatno cenejše kot as v obrtni delavnici. - V predmetni stavbi bo tudi === pisarna stanovanjske skupnosti. Rekonstrukcija Steklarne. - V hrastniški =| steklarni rekonstrukcija naglo napreduje. V no-= vem delu tovarne že grade novo peč, ki bo v nekaj tednih sposobna za pričetek obratovanja. ^3 V celem delu že postavljajo podest, nadalje so == dela na dimniku, ki bo večji od sedanjega, tudi ^3 že v zaključni fazi. Kinosekcija Svobode H je bila v pretekli =e= sezoni zelo aktivna saj je imela 482 kino pred- m stav s 73.299 obiskovalci. Pohvale vredno je, |= da se je filmski repertoar zelo zboljšal, pri če- == mer ima največ zaslug programski svet, ki je = bil v ta namen izvoljen. Razveseljivo Je nadalje, == da je bil obisk domačih filmov v zadnjem času = zelo lep. Letošnje leto so postavili tudi filmsko == gledališče, ki je doseglo pri gledalcih velik efekt == Problem kina je pa še vedno filmska aparatura. =' Pristojni činitelji bi morah težiti za tem, da bi ^3 nudili pomoč za nakup nove kinoaparature. Daši == je podjetje Steklarna v rekonstrukciji, bi se === vendar moralo lotiti rešitve tega Vprašanja, ker jgg je drugačnega kulturnega izživljanja v Sp. Hrast- == niku premalo. Nakup jabolk. - Sindikalna podružnica Ste-== klame je že nakupila nekaj Jabolk za svoje =§5 člane in to po zmerni ceni 33 do 35 din za kilo- gram. Teh je preskrbela en vagon. Vendar se opazi, da je za jabolka na terenu težko, ker z njimi prekupčujejo, zaradi česar njih cena narašča Potrebe po zimskem sadju so pa še vedno velike. Delavski svet Steklarne je razpravljal o letovanj članov kolektiva v prihodnji sezoni. Vsi so mnenja, naj bi se v Bohinju odkupila hiša, v kateri so člani kolektiva Steklarne doslej preživljali svoj letni dopust. Tedaj bi bilo mogoče ta dom uporabljati skozi celo leto za letovanje. Delavski svet je ta predlog sprejel. Tudi v Crikvenici bodo člani kolektiva še v nadalje koristili tamkajšnji počitniški dom, v kolikor ne bi prišlo do morebitnih sprememb. V tovarni teže za tem, da bi se v okviru Počitniške skupnosti postavilo v Puli (Fažana) nekaj vveekend hišic za letovanje. Študij v Steklarni. — V tovarni je sedaj v teku sistematičen študij za člane kolektiva, in to po Izmenah tako da ima vsaka delovna izmena več predavanj, ki so pet dni v tednu. Predavanja v glavnem zajemajo našo zakonodajo, ustavo, vlogo delavskega samoupravljanja v kolektivu kakor tudi vlogo političnih organizacij v kolektivu lil na terenu. - Dosedanji obisk kaže precej zanimanja za ta predavanja. V okviru kolektiva je pa nadalje še tečaj za strojepisje, za katerega se mladina zanima Posvetovanje pri obč. odboru ZB Hrastnik. -Pri občinskem odboru ZB NOV Hrastnik je bilo pred dnevi posvetovanje, na katerem so tolmačili pismo Zveznega izvršnega sveta glede upokojitve oz. finančne podpore za člane Zveza borcev. Obrazlago pisma je vodil član Invalidske komtsHe. V tem pogledu čaka občinsko organizacijo ZB precej dela, vendar bo lahko rešiti nekaj primerov pokojnin, ki so zelo pereči. AKCUA PIONIRJEV IN MLADIH ZADRUŽNIKOV V HRASTNIŠKI OBČINI Mladi zadružniki z Dola na boi ši Za tekmovanje pionirjev ln mladih zadružnikov se je priglasilo z območja hrastnlške občine kar pet osnovnih Sol. Kot vse kaže, so bili v tej akciji najuspešnejši pionirji ln mladi zadružniki z Dola pri Hrastniku. V času tekmovanja so povečali Število članov od 86 na 160. Pogozdovali eo. delali na šolskem vrtu razne polžku** ■ umetnimi gnojili, uredili sadovnjak ln zasadili sadno drevja, čebulo In fižol, ki so ga pridelali v šolskem vrtu, so prodali trgovskemu podjetju na Dolu. Mlajši zadružniki so gojili rože in jih posajall v zaboje in okrasili z njimi vsa šolska okna. šolska zadruga na Dolu Ima tudi klub šolske tehnike. Člani tega kluba so Ude lall razne makete, napise ln drugo za potrebe šolske 'zadruge. Kulturna skupina te zadruge je naštudirala Igrico. Z Izkupičkom so al pomagali pri organizaciji izleta v Beograd. Pouda- (Nadaljevanjo.) g Okrog potnikov so se tačas zbrali manj imenitni predstavniki »velikega pariškega želodca«. Sestradani be-taJR ln brezdomci, ki so dotlej pre-tati na odpadke živil, so zaceli ponujati tujcem trakove za čevlje ali pa so jih prosili za kako »angleško cigareto«. Ko je vodnik sprevidel, da potniki z večjim zanimanjem ogledujejo lačne siromake kot veličastna skladišča živil in da se za njegov vzneseni govor sploh ne zmenijo, je precej užaljeno odprl vrata avtobusa M. jih opozoril, da je čas za odhod. Hip pozneje so že oddrdrali proti Montmartru. Avtobus se je ustavil pred »lavnim zabaviščem »Moulin Rouge«, ki so ga vsi potniki že poznati iz cenenih romanov. Primož je bil te kot študent večkrat notri. Razen tega se je hotel zdaj od turistov ločiti. Zato je segel šoferju v roko, $C mu zahvalil za uslugo in mu voščil lahko noč. Zavil je okrog trga Pigalle in se prepustil samotnemu nočnemu sprehajanju. Ura je bila četrt na tri. Hodil je mimo barov, dancingov in kabaretov. Montmartska zabavišča, plesišča in zavetišča ljubezni šele po polnoči prav ožive. Primož se je vrtel v začaranem krogu blodnih luči, vešč in utrinkov. Od vseh strani so mu doneli na uho pritajeni odmevi lahkotne godbe in vendar mu je ravno tisti hip prišel na misel starodavni izrek: »Res severa verum gaudium« — resna stvar, to je pravo veselje. In tega pravega veselja bo zdaj v polni meri deležen — saj postaja njegov položaj zelo resen. * Mimomgrede je stopil v bistrd •4« Lepiti«. Tam je pred leti stano-4M Utrillo v majhni sobici nad to- * • btetrč: točilnica za kavo in aikohol- m p«ače. NA DNU PARIZA čilmoo in ustvarjal stike, ki mu jjh je gospodar nekaj Časa odkupoval po deset frankov, pozneje mu pa denarja sploh ni hotel več dajati. Zalagal ga je samo s sendviči in pijačo, v zameno je pa sprejemal od njega umetnine, ki se danes plačujejo v Ameriki z milijonskimi vsotami. Primož je naročil črno kavo in sedel za mizo zraven starca s častitljivo belo brado. Kje je že videl tega človeka? Saj res: njegov sosed ni nihče drugi kakor tisti slavni »Roi de la Boheme« — kralj bohemov, ki je svoj čas posedal po klopeh v luksemburškem vrtu in o katerem so si študenti pripovedovali čudovite zgodbe: da je v mladosti preromal skoraj ves svet, da je napisal več knjig, ki so mu za nekaj časa prinesle slavo in bogastvo, potem pa ga je omrtvičila duševna razdvojenost - nekateri so trdili, da zaradi nesrečne ljubezni, drugi so hoteli vedeti, da si je nakopal počasno, neozdravljivo bolezen, tretji so čisto preprosto •pojasnjevali, da se mu je zmešalo... Vsekakor je bil eden izmed zadnjih bohemov, ki so zasloveli v Parizu konec 19. in v začetku 20 .stoletja, ki niso priznavali ne ' dnlžbenih ne družinskih vezi, ki so mirno srkali svoj absint in gledali zviška na vse, kar je dišalo po urejenem življenju. Glava tega kralja bohemov je bila kakor izklesana: s svojo gosto belo brado in belimi lasmi je spominjal hkrati na preroka in na uče- »Saj mi n« zamerite, gospod, da sem prisedel k vam?« je previdno vprašal Primož. »Od kdaj je pa v navadi na Montmartru tako spakovanje?« je odvrnil starec. »Saj nismo v salonu kake markize iz saintgermainskega okraja. Ali ne veste, da je tukaj republika zase? Tu sedeš, kjer je prostor in ne vprašaš nikogar za dovoljenje. Od kod ste pa priromali, da tega ne veste?« »Doma sem iz Jugoslavije, živim pa že več let v Parizu.« »Iz Jugoslavije? Ze vem. Tiste kraje sem prepotoval v mladih letih s cirkusom. Marseille, Trst, Ljubljana, Zagreb. Beograd, Istanbul, Kairo, za to progo smo se nekoč odločili. To so bili časi! Vse se spremeni. Jaz sem bil tedaj akrobat, razposajen ptič, zdaj sem pa razvalina. Jugoslavija se je pa dvignila iz razvalin Avstroogrske kakor ptič Feniks. Ha, ha, tako je na svetu: življenje se konča z razvalino in iz razvalin vzklije novo življenje. Da, moj mladi prijatelj: materija in energija sta neuničljivi, njuni obliki sta pa spremenljivi. Ali po domače povedano: ko gniješ pod zemljo, požene na grobu trava, po travi se pasejo koze in črpajo iz nje življenjsko silo, ki jo oddajajo človeku. Ravno v Jugoslaviji sem se naučil ceniti kozje mleko...« Pa je menda res zmešan — je pomislil Primož. »Da, življenje je soh, M ae pretaka te me poiod* v drugo,« j« na- daljeval Arittide — s tem imenom je bil namreč mož znan v študentovskem okraju. »Ljudje smo tako domišljavi, da se imamo za nekaj posebnega, pa smo samo kapljice, ki jih zemlja vsrkava in spet izpuhteva. Kako, da pijete kavo? To je pijača za stare ženske. Zaradi kave vam pač ni bilo treba hoditi na Montmartre.« »Kave sem se navadil pri študiju in pri knjigah,« je dejal Primož. »Pri knjigah! Ni je lepše knjižnice od dobre vinske kleti!« se je razvnel Aristide. Staro vino je kakor stoletna modrost: Sauterne te ogreje kakor ljubezen, v steklenici Anjouj-ca je več fantazije kakor v vseh Balzacovih romanih in šampanjec je prava zakladnica duhovitosti. Domovina vina je tudi domovina kulture. Ah. tista žlahtna, močna grška vina! Brez njih ne bi bilo ne Hom era ne Aristotela. S čim se pa drugače ukvarjate, mladi gospod?« »V pivovarni delam.« Nisem mislil, da ste tak škodljivec.« »Zakaj škodljivec?« »Zato, ker je pivo mlakužast napoj, ki zamori v človeku sleherni polet. Kdaj je še pivo koga navdihnilo? Pivo je smrt za pravo kulturo. Pijejo naj ga Nemci in Angleži, ki hodijo po kulturo drugam. Ali bova steklenico bordojca?« Primož m mogel drugače, kakor da je naročil steklenico vina, ki je na sredo v Franciji zelo poceni. Spil je nehaj požirkov, prepustil ostalo pijočo kralju bohemov in se od njega poslovil. Odkorakal je proti samotnemu drevoredu in sedel na klop. »Gospod, koliko je ura?« ga je Vpražal človek, lqi je pristopical mimo, navit do ušes v plaši. »Štiri.« »Hvala! No, potem imam še nekaj časa. Bom pa kar tukajle počakal. Veste, ob pol petih grem delat. Takrat začnejo polagoma zapuščati nočne lokale veseljaki in jaz jim odpiram vratca avtomobilov. Vedno kaj kane in nekateri so še prav radodarni.« »Ali se s tem preživljate?« »Preživljam? Pomagam si pač, kakor vem in znam.« »Ali se niste ničesar izučili?« »Seveda sem se. Graver sem. Toda odkar so mi oči opešale, sem za delo v svoji stroki nesposoben.« »Kako, da rajši ne iščete priložnostnega zaslužka podnevi7« »Podnevi? Takrat se moram naspati. Ko sem se moral graverstvu odpovedati, nisem mogel več plačevati stanovanja in zdaj stanujem z ženo in štirimi otroci v zatohli sobici tik garaže, kjer vso noč ropotajo avtomobili. Pa tudi če ne bi ropotali, ne bi vzdržal doma, ker sem tako nervozen .da moram Se ponoči pokaditi cigareto .kadar se zbudim — in zbudim se večkrat — družina se pa že tako in tako duši od slabega zraka. Zjutraj gredo otroci v šolo ,žena pa po hišah za postrež-nico, in takrat se tudi jaz lahko odpočijem. Popoldne malo šušmarlm, kakšna popravila že Se zmorem, če ne zahtevajo ostrega vida, ln tako se za silo pretolčem. — AH ste tudi vi brez posla? Zdi se mi, ker drugače ne bi sedeli tukajle na klopi. Spali bi, aU pa bi se zabavali v kakem baru.« (Dalje prihodnjič) riti pa je treba, da so bili pionirji In mladi zadružniki * Dola deležni precejšnje pomoči kmetijske zadruge Iz kraja Tudi na osnovni šoli v Zidanem mostu so bili pionirji mar* ljlvl. čeprav delajo v bolj neugodnih pogojih. Na tej šol! se šolajo namreč samo otroci do 8. razreda, ostali otroci lz Zidanega mosta ln okolice Pa obiskujejo pouk v Radečah. Ker Zldanmoščanl nimajo drug«9* zemljišča, so na šolskem vrtu gojili sadno drevje ln rož** precej jim je pa pomagal* kmetijska zadruga U Radeč. V šolski zadrugi na osnovo* f šoli Ivan® Cankarja v Hrast*1' ku je sedaj 88 članov. Obdelo' vali so šolski vrt, prodajali so pridelane zelenjavne sadike '® zelenjavo, nekaj tega pa Pr'” pravili za šolsko mlečno kuk^ njo. Ob pogozdovanju »o zas»' dlll okoli tisoč sadik. Sedaj P* so Izdelali načrt dela za je**® ln zimo. Tako bodo pletli k®' šare lz vrbovih šib. te ličkanj* ln slame pa razne druge ke. Pri delu pa ovira člane ske zadruge pomanjkanje kovnega kadra. ^ Medtem ko pri osnovni Radečah še niso ustanovili ske zadruge (za tekmovanje se priglasili, preden so hotf0 ustanoviti šolsko zadrugo), pa tudi načrti dela pionirjev, mladih zadružnikov pri o9h°VI^r šoli narodnega heroja Rajh* _ Zg. Hrastniku ostali le na plrju. RazumGJlvo: šole 5* v gradnji. 80-191 kliče 02 RADEČE 91 - »O* m V četrtek, IS. oktobr«, ** 4' pripetila ob 11,10 na cestil da Radeče - Ljubljana n*’-.«* ___Ircja Pešca, «lna Pešca te Radeč. Andrej J« 1* skočiti na kamion, kj Ag j* upravljal šofer Franc Radeč. Ko se Je tako jeti stranice tovorni««*- -ggjUJJ spodletelo in Je padel po* tne>'v kolo avtomobllB. Bil I« " mrtev. LITIJA 02 ZAGORJE 81 - 002 TRBOVLJE 02 HRASTNIK Sl - 602 Na območju postaj Ilce Milja, Zagorje ob bovlje»In Hrastnik v tednu ni bilo nesreč. rgsl v OD SIRtEDE DO SREDE POROKE SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA Končno zmaga Rudarja ftUOAR : KRIM 1:0 (1:0) Zmaga Rudarja v Ljubljani Je prijetno presenetila številne ljubl-J«lJe nogometa. Toda — nepričakovano se je zgodilo la trboveljski nudar je zasluženo osvojil obe •jeki. Nastopili so naslednji lgral-Zagorc, Gradišek, Knez, Bostič, eorel, Pristov, Deželek, Sušnik, Breznikar, Jerše, Opresnlk. Teren, na katerem je bila odigrana tekma četrtega kola, je bil vse Prej kot primeren za Igro, saj je bilo igrišče pokrito z lužami In blatom. Pri takih pogojih ni bilo Pričakovati visokega rezultata, še men j pa je bilo upanja za Rudarja, saj so domači nastopili v najmočnejši postavi. Toda zgodilo se le drugače. Že takoj v začtku sta boa nasprotnika pokazala precej gvahno in sorazmerno hitro igro, *Jer so Imeli domači rahlo prednost. Toda Rudar je začel kmalu' J učinkovitimi napadi po sredini m tako je Sušnik v 11. minuti z lepim in močnim strelom dosegel Vodstvo. Kdo bi si mislil, da bo *o zadostovalo za zmago! Toda bilo je dovolj, kajti Rudar je nadalje jBral res požrtvovalno in pri vsem tem imel v napadu tudi precej smole. Obramba Rudarja je v svojo težko nalogo vložila vse sile m-tako domači niso uspeli izena-®tl, čeprav so imeli kar dvakrat stoodstotno priložnost. Toda vra-t*r Zagorc je uspešno posredoval. V začetku drugega dela so domači poskusili vse, da bi sprememb rezultat, toda gostje niso klobuk Nasprotno: uspešno so razbi-Jbli nasprotnikove napade ln tudi Jami prehajali v napad ter tako konca tekme obdržali pobudo m prednost, ki Jim je prinesla sasluženi točki. Sodnik Jekše je “Cer sodil dobro, toda njegova Pravičnost se Je nekajkrat nagnila V NEDELJO ATLETSKI DVOBOJ GORENJSKA-ZASAVJE v nedeljo bo ob 10. uri dopol-“be na s adlonu Rudarja zanimiv dvoboj najboljših lahkoatletov -moških in žensk 'Gorenjske in Zasavja. zasavčani bodo izbrali iz ®kip, ki so se preteklo nedeljo —~že na stran domačih, saj je med drugim Rudarja oškodoval za enajstmetrovko. Trener In igralci so bili tokrat zadovoljni z igro. Čudimo se pa lahko njihovi izjavi, da nekateri igralci raje Igrajo na tujih Igriščih kot pa pred domačimi gledalci. Sicer pa, če hočemo biti objektnv-nl, so nekateri gledalci v Trbovljah res nemogoči s svojim ne-umetnlm »izpodbujanjem« igralce bolj nervlrajo, kot pa lzpodbuja-jo. Zato njihova igra ne more biti sproščena in mladim igralcem, ki jih Rudar letos uvaja v ligaško enajstorico, pada morala in veselje do igre, tako da največkrat ne morejo pokazati pravega znanja ln poleta. V tem bi lahko vzeli za zgled gledalce oz. navijače drugih krajev, ki vseh 90 minut vztrajno bodrijo svoje ljubljence in Jim tako dostikrat pomagajo do boljše Igre ln do zmage. V nedeljo bo Rudar Igral na domačem igrišču proti »Mariboru« ob 15.15. V moštvu bo nastopil že Suljagič in verjetno tudi Knavs, če bo že okreval. V predtekmi pa bodo igrali mladinci, ki so preteklo nedeljo premagali Krim s 6:0 (2:0), Gole So dosegu: Draksler 2, Pajer, Vodenšek, Sabo in Hribar po enega. ŠAH V TRBOVLJAH V četrtek, 6. oktobra, so imeli člani šahovske sekcije ŠD Rudarja v Trbovljah brzotumir za prvenstvo posameznikov. Tekmovanja se je udeležilo trinajst šahi-stov, ki so igrali na čas (sedem minut za partijo). Zanesljivo Je zmagali prvokategornik Hinko Jazbec mlajši* ki Je Izgubil samo pol točke z Jazbecem starejšim. Drugoplasirani V tli Rugel je razen z zmagovalcem izgubil še s tret.jemestnlkom Gosakom. Mladinec Franc Gosak se je presenetljivo uvrstil na odlično tretje mesto. — Končni vrstni red" te prireditve je bil naslednji; 1. Jazbec ml. 11.5 točke, 2. Vili Rugel io točk, 3. Franc Gosak 8 točk, 4.-5. Hinko Jazbec st. in Tone Drobe* po 7,5 točke, 6.-7. Drago Pajk in Robert Frece po 7 točk, 8. Miha Vodišek 6,5 točke, 9. vili Ovrnič 5,5 točke, Zvone Drnovšek 3,5 točke, katerim slede ostali. Obveščamo vse ljubitelje šahovske igre da bo v nedeljo, 23. oktobra, ob 9. url dopoldne v prostorih šahovske sekcije v domu SD Rudarja izredni občni zbor Zasavskega šahovskega odbora. Šahista — vabljeni! BREŽICE: Porok ni bilo. HRASTNIK: Stefan ODLAZEK, delavec, Podkraj 60 in Silva MA-ROT, delavka, Podkraj 60. LITIJA: Ignacij ŽGAJNAR železničar, Mala Stanga 9 ln Štefanija GODEC, gospodinja, Jevnica 33; Franc KUNSTEK, kmečki delavec, Trojane 10 In Ivana ZAJEC, tovarniška delavka, Podlipovca 21; Franc BUČAR, tovarniški delavec, Reka Gozd 17 in Marija KAVŠEK, trgovska pomočnica, Zadrov 96; Janez UPELJ, PTT uslužbenec, Kresniške Poljane 3 ln Terezija MORELA, trgovska pomočnica, Kresniške Poljane 29. TRBOVLJE: Marjan PRESKAR, tesar lz Trbovelj ln Ana BREGAR, delavka iz Trbovelj; Branko STRNAD, dijak Iz .Ceč-Hrastnika ln Veronika KOŠIR, delavka lz Hrastnika; Milivoj PREDOVNIK, rudar lz Trbovelj ln Marija BOVHA, delavka Iz Loke pri 2usmu. ZAGORJE: Franc CADE2, kro-KMETIC, krojaška pomočnica, Po-jaškl pomočnik, Selo 71 ln Marija toška vas 61. Rojstva REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA Kljub slabi igri obe točki RUDAR : SLOVAN 13:10 (8:7) Pomerile med seboj za ZASAVSKO PRVENSTVO. Zmagala je ESS Trbovlje. Prvenstvo je pa pokaza-lep napredek tudi pri ekipah Utije, Brestanice, Partlzana-Za-jfbrje. Rudarja ln drugih, ki bodo “Kupno lahko predstavljale močno ‘n solidno atletsko enoto. Vse gra-J* je pa vredno to, da se zasavskega atletskega prvenstva niso udeležili trboveljski gimnazijci, ka-‘®rini je vodstvo v zadnjem trenutku prepovedalo nastop. Brez komentarja. OSTALI REZULTATI: Rudar B : Ljubljana B 3:2 (1:2) Strelci: Plšek, 2lak, Suljagič. „ Pionirji: Rudar I : Bratstvo I !=0 (0:0). Rudar n : Svoboda (Kisovec) 1:0. Nedeljska tekma Je na stadion privabila okrog 700 gledalcev, ki pa z Igro Rudarja gotovo niso bili zadovoljni. Res, da so domači osvojili obe točki ln njihova zmaga kljub majhni razliki ni bila resneje ogrožena, toda pri tem so pokazali slabo Igro, ki v nobenem primeru ni bila podobna igri »jesenskega prvaka«. Domači so nastopili oslabljeni - brez Jekoša ln Klančišerja, kar Je verjetno vplivalo na njihovo igro v napadu in tudi v obrambi. Seveda pa so bili pogoji težji tudi zaradi luž in spolzke žoge. “ v začetku tekme Je bilo videti, da bodo domači le stežka ukrotili hitre, tehnično dobre in požrtvovalne goste. Ne trdimo, da so domači v tem zaostajali, toda napad Rudarja se nikakor ni mogel znajti proti obrambi ln tako ni znal ustvariti čistih priložnosti za strel na gol. S streli od daleč so pa le redko uspevali, kajti vratar gostov je bil odličen In Je med drugim dosegel tudi gol. Razen tega Je pa Rudar zaigral tudi v obrambi zelo nezanesljivo, saj Je pokazal Igro, ki je le še senca njegove nekdanje obrambe. Se sreča, da je vratar Lopan zaigral odlično ter tako gotovo Rudarju mnogo pomagal do obeh točk. -Sodnik je zadovoljivo opravil svojo nalogo. Rudar: Lopan, Pavlič, Plevčak, First (2), Škrinjar (5), Zupančič (2), Ačkun (3), Odlazek, 2agar (1), Jazbec. Za goste so bili uspešni: Golja (3), Kunej (1), Virk (2), Bogataj (4). V predtekmi je ženska ekipa Slovana premagala Rudarja z 10:1. Sodnik Je bil zelo slab ln je očitno navijal za domače ln zato so bili gledalci nezadovoljni, kar pa je tudi razumljivo. Zmaga naj boljši, želimo pa nepristransko sojenje. RUDAR (KOČEVJE) : BRATSTVO 2:4 LITIJA : PAPIRNICAH 0:0 LESTVICA PO V > KOLU 1. Grafičar 5 5 0 0 11:1 10 2. Rudar (H) 5 5 0 0 19:5 10 3. Paplrnlčar 5 S 2 0 8:3 8 4. Bratstvo 5 2 2 1 11:9 6 5. Duplica 5 2 1 2 8:7 5 6. Proletarec 5 2 0 3 7:8 4 7. Kamnik 5 2 0 3 10:15 4 8. Bava 4 1 1 2 5:6 3 9. Kočevje 4 1 0 3 8:10 2 10. Litija 5 0 2 3 3:8 2 11. Olimpija 5 0 2 8 2:9 S 12. Javornik 5 0 2 3 5:16 2 SMRTI z ZADNJE SEJE UPRAVNEGA ODBORA OBČINSKE ZVEZE ZA TELESNO VZGOJO V TRBOVLJAH Zasavska liga v odbojki 4 Y bližnjih dneh bo pričela z J!“>ra Osnovna šola za telesno v občini Trbovlje, za kate-v. dala pobudo In prevzela v1 sk-b občinska Zveza za teles- lt LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA “udar iz Hrastnika tudi tokrat zmagovalec proletarec : rudar (HRASTNIK) 0:2 (0:2) , Nogometaši hrastnlškega Rudar-g“ So v nedeljo gostovali v Za-?oriu. Na stadionu Proletarca se t-j.kbralo precejšnje število ljubiti«. nogometa, tako Iz Zagorja, ^jih Je pa prišlo tudi lz ve?e Pfed' tekmo so mnogi dajali .Prednosti gostom. Ta napoved jT, le tildi uresničila. Na težkem (pred tekmo Je močno de-8l » o) 80 se znašli tehnično bolj-ln *n z golit Zorčlča v 83. ilu .‘"novlča v 37. minuti osvo-Ob* talco že v prvem delu Igre 8au tofkl. Zagorjani so se sku-»torv, uPlratl tehnično boljšim goni,"1 v.2 borbenostjo, vendar Jim »o bili kos. blh oJekmo v Zagorju je brez poseb- ^'iblja>Pak s0,311 sodnik Zec lz Jane. no vzgojo. Ze sam naslov nam nekaj pove, toda pravi smisel ln smoter te šole bomo seveda mnogo laže razumeli, če se spoznamo s podrobnostmi. V naši dolini se s telesno vzgojo ln športom ukvarja preko 4000 mladičev ln mladink, ln to po vseh šolah kakor tudi v društvih Partizan in Rudar. Prav zaradi velikega števila aktivne mladine, ki kaže na povsem pravilno telesno-vzgojno pot, katero Je nakazal I. kongres telesne kulture v Beogradu, je pa nastal v kraju velik problem, kaj storiti, saj mladini primanjkuje vaditeljev. V Trbovljah sicer imamo nekaj telesnovzgojnlh profesorjev, učiteljev in trenerjev, toda pri današnjem stanju - saj Je delo nekaterih omejeno zgolj na redni šolski pouk, in v današnjih pogojih, ko se po šolah ln podjetjih snujejo nova športna društva in aktivi - Je to daleč premalo. Dejstvo pa Je, da je med mladino gotovo dovolj takih, ki imajo možnosti in veselje do dela kot vaditelji, Inštruktorji, trenerji Itd. Prav zato Je sklep občinske Zveze za telesno vzgojo, da iz lastnih vrst samo vzgoji prepotreben vodilni kader, umesten. Gojenci osnovne Sole za telesno vzgojo bodo v prvi fazi poslušali predavanja Iz splošnega dela, nato pa se bodo lahko po lastni volji posvetili svojemu specialnemu te-lesnovzgojnemu področju - rokometu, orodni telovadbi, košarki in podobno. Za gojence te šole bo občinski Z TV organizirala tudi smučarski tečaj ln v poletnih me- BREZICE: Marija DIMC, Brežice, stara 73 let; Terezija SIKOSEK lz Brežic, stara 72 let; Florijan TER-ClC lz Brežic, star 61 let. HRASTNIK: Smrti ni bilo. LITIJA: Marija KAPLJA, roj. Pajer, Litija—cesta zas. bat. 5, stara 61 let. TRBOVLJE: Anton JANČIČ, s Kleka-Trbovlje, star 4 leta: Marija KANI2AR, roj. Kllar iz Trbovelj, stara 66 let; Jožefa ROSTOHAR lz (V lestvici ni upoštevana tekma TrboveljL stara 68 let: Antonija Sava : Kočevje, ki bo odigrana ARLIC, roj. BastU iz Trbovelj, sta-pozneje) ra 57. let. ZAGORJE: Jožefa JERAN, roj, Peterlin, Kisovec 73, stara 64 let. MAL! OGLAS! Poceni prodam pafodjeno otroško posteljo, vložke za 2 postelji. otroško kolo (bicikel) in pločevinasto kopalno kad. — Vprašati v stolpnici — stanovanje st. 11. Lepo, sončno, pritlično stanovanje v Radečah zamenjam za manjše —■ pritlično v Trbovljah ali Hrastniku. — Naslov v upravi lista. J Osebni avto BMW in motorno kolo znamke Mktschles 350 v intaktnem stanju z več rezervnimi deli ugodno naprodaj. — Ogled vsak dan od 8. do 10. ure dopoldne. Avto-moto društvo Trbovlje. Sobo opremljeno ali neopremljeno iščemo za svojega projektanta. Investicijski biro Trbovlje Razpis Razpisujemo mesto kurjača za osnovno šolo narodnega heroja Rajka v Hrastniku. Mesto, bo vezano kasneje na stanovanje in na hišništve. Honorar po dogovoru. — Ponudbe poslati na ravnateljstvo šole. OBVESTILA Avto-moto društvo Trbovlje bo priredilo amaterski tečaj za motoma vozila A in B kategorijo. secih taborjenje i plavalnim tečajem, obenem pa bodo vsi svoje znanje izpopolnjevali z ekskurzijami in Izleti. Tako sl bodo v tej šoli oz. tečaju mladi ljudje lahko pridobili toliko osnovnega znanja, da bodo kaj kmalu z uspehom pomagali pri telesnovzgojnem delu na šolah ali v društvih. Občinska Zveza za telesno vzgojo v Trbovljah bo konec tega meseca ali v začetku novembra organizirala zanimivo tekmovanje v orientacijskem pohodu za mladince ln mladinke, člane ln članice. Priprave so v teku, podrobnosti bodo pa še pravočasno objavljene. Upravni odbor te občinske zveze Je nadalje razpravljal tudi o možnosti obuditve odbojkarske sekcije. V načrtu je osnovanje Zasavske lige v odbojki, kar bo gotovo vplivalo na razvoj te športne veje v celem Zasavju, morda pa, končno, tudi v Trbovljah. OSTALI IZIDI S TEKEM ZASAVSKIH ŠPORTNIKOV v Litiji: mladinci — Litija: Paplr-ničar 1:5, v Zagorju: B-moštvo - Proletarec - Krim 2:8 (1:3), mladinci — Proletarec : Rudar (Hrastnik) 2:2 (0:2), pionirji - Proletarec II : Papir-ničar (Radeče) 2:1 (2:1), v Kisovcu: I. razred LNP - Svoboda (Kisovec) : Paplrnlčar (Radeče) 2:1 (2:0), v Hrastniku: pionirji - Rudar (Hrastnik) : Proletarec I 2:0. Priglasitve sprejemamo v društveni pisarni AMD Trbovlje med uradnimi urami do 2. novembra 1960. Priglasite se čimprej, ker je število tečajnikov omejeno. AMD Trbovlje PREKLICI Preklicujem neresnično trditev, izrečeno zoper Ivano Bočko, Ped ostrim vrhom 27 — Franc Bizjak. Trbovlje. KIN" Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 19. in 20. oktobra franc, film »T; strup«; 21. do 24. okt. franc. barv. cinem film »Splavarji na Volgi«; 25. do 27. okt. romunski film »Orel 101«. Kino »Svoboda-Trbovlje II«: 19. oktobra norveški film »De- vet življenj«; 22. do 24. okt. koprod. film »Zvezda potuje na jug«; 25. in 26. okt. amer. film »Sedem nevest za sedem bratov”. Predstave ob 17. in 19. uri. Kino »Svoboda - Zasavje« v Trbovljah: 19. okt. amer. barv. cin. film »Divja leta«; 20. in 21. okt. amer. vist. film »Metalna zvezda« ob 17. in 19. uri; 22. do 24. okt. jug. barv. cimen. film Nevihta« ob 17. in 19.15, za otroke v nedeljo ob 15. uri; 25. in 26. okt. ruski barvni film »Stiridesetprvi« ob 17. in 19. uri. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 19. in 20. oktobra jug. film »Viza zla«; 22. do 24. okt. japonski bavni cinem film »Človek z rikšo«; 25. okt. amer. barv. film »Princ študent«; 26. in 27. oktobra amer. barv. cinem. film »Gradič Pejton«. BREŽICE: Jožefa HORJAK, Meten vrh 20, sina; Kristina KORITNIK, Vldem-Krško, sina; Andjelka RU2ICIC, Brežice, sina; Ana PAVLOVIČ, Bušeča vas 20, dvojčka (oba fantka); Ivana JURKAS, Veliki Obrež 59, hčerko; Steflca PRELEC, Proslnac 27, sina; Kristina SLIVSEK, Zgornji Obrež 15, sina; Marija KOVAČIČ, Podgorje 40, sina; Marija SUSTERIC, Ptršen-breg 45, hčerko; Marija SRIBAR, Zadovlnek 4, sina; Stanislava VIZ-LAR, Velika vas 19, sina; Marija ANDREJAS, Vihre 3, sina; Marija HUMEK, Obrežje 23, hčerko; Pavla POMPE, Trška gora 41, hčerko; Jožefa LISEC, Lukovec 18, sina; Kristina RIHTER, Loke 4, hčerko. HRASTNIK: Rojstev (doma) ni bilo. LITIJA: Veronika LOZAR, Litija - Ponovlška 8, hčerko; Alojzija SAVSEK, Ponovlče, sina. TRBOVLJE: Vida KUHAR. Hrast-ntk-Brnlca, sina; Elza BORISEK, Osredek, hčerko; Marija BAUM-KIRHNER, Trnovec, sina; Draga KLOPClC, Briše-Zagorje, sina; Amalija DOBRAVC, Trbovlje, sina: Angela POBOLJŠAJ, Trbovlje, sina: Draga PSARN, Zagorje-Selo, hčerko; Davorka VID AN, Trbovlje, sina; Julijana ŠKRINJAR, Trbovlje, sina; Nada GROŠELJ, Trbovlje, sina; Marija BAJER. Hrastnik, hčerko: Draga KLOPClC, Zagorje, sina; Fani SMRKOLJ, Zagode, sina: Terezija DOMINKO-VIC, Zagorje, hčerko; Erika FRECE, Trbovlje, sina; Marija VOLAJ, Hrastnik, hčerko; Zlata CUCEK, Trbovlje, sina, ZAGORJE: Rojstev (doma ni bilo. V prihodnji številki našega tednika bomo pričeli s priobčevanjem nove kriminalne povesti Svena Elve-stada pod naslovom Povest o sivi rokavici Naš novi roman bo vseskozi napet in bo od tedna do tedna vzbujal radovednost bralca in bralke, kdo je ubil oderuha, ki je s pobiranjem visokih obresti izkoriščal ljudi, kateri so se v sili k njemu zatekali, da jih reši denarnih stisk. Izkušenemu detektivu se Je končno le posrečilo odkriti ubijalca tega oderuškega Izkoriščevalca. Naše bralce in bralke vabimo, da opozore na našo novo zanimivo detektivsko zgodbo tudi svoje prijatelj« in znance. PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 40. ŠTEVILK* Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata, ki sme ga prinesli v 40. številki našega tednika, se glasi (vodoravno in navpično); 1. MULA, 2. UHAN, 3. LAIK, 4. ANKA. Žreb je prisodil nagrado za rešitev te uganke MUi MAROLT, učenki 5. razreda osnovne šole Velika Stanga, pošta Prežganje pri Litiji. Knjižno darilo ji bomo poslali po pošti. Vsem ostalim pionirjem in pionirkam, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano rešitev ln pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO V počastitev 50-letnice letalstva je Aeroklub Trbovlje sklenil, da bo do konca letošnjega leta prinesel v našem tedniku po eno nagradno uganko za naše pionirje. Za pravilno rešitev vsake uganke ima Aeroklub pripravljeno lepo letalsko knjigo, ki jo bo podelil po odločitvi žreba. Za danes prinaša Aeroklub naslednje stopnice: Vpiši vodoravno v 1. stopnico; Ime pokrovitelja jugoslovanskega letalstva; v 2. stopnico priimek prvega jugoslovanskega letalca; v 3. stopnico: kraj, kjer se je ta letalec nbll (Ime kraja navesti s pripadajočim predlogom »v« bres presledka, torej v vsako okence po eno črko); v 4. stolpec: kraj, v katerem je ta letalec bival (tudi ta kraj je treba navesti ■ pripadajočim predlogom). Potrebne črke: AAA, B, C, DD, E, G, HI, JJ, NN, OOO, RR, S, S, TT, UU, VVV. Ko boste v stopnice vpisali potrebne besede, pošljite takoj na uredništvo našega lista svojo rešitev. Pri odpošlljatvl te rešitve ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, katerega obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Dragi pionirji! Opozorite na nagrado še svoje sošolec, ki tudi lahko sodelujejo pri tej uganki. UREDNIŠTVO OBVESTILO Zaradi neupoštevanja opozoril in nasilnega posega v električne naprave ljudi, ki niso zato poklicani, se dogaja vedno več nesreč z električnim tokom. V SlovetiijLje bilo v zadnjih letih nad 150 nesreč z električnim tokom, ki so razen 28 smFtnih primerov in hudih telesnih poškodb povzročile milijonsko škodo v gospodarstvu. Ugotovljeno je, da je takih nesreč največ prav v času predelave sadja in grozdja. Te nesreče so se pripetile največ na provizorično napravljenih podaljških napeljav za razsvetljavo ali pa za pogon motorjev v neelektriftclranlh prostorih lesenih gospodarskih poslopij, kjer se opravljajo dela v zvezi s kmetijskimi pridelki. Okolje, kjer se taka dela opravljajo, je največkrat vlažno ln Ima zato dobro vodljiva tla. Dotik z električnimi napravami Je ob takih pogojih vedno smrtno nevaren. Zato naj v vseh primerih, kjer je potrebna dodatna provizorična električna inštalacija, napravi električno napeljavo samo izprašano strokovno osebje, ki je za taka dela tudi pooblaščeno. ELEKTRO-TRBOVLJE, TRBOVLJE » <8 te ki •t m e S! C h 113. — Dečka sta takoj pripravila Tomn obilen zajtrk s slanino in ribo, In ko so posedli, da bi se ga lotili, je Tom pripovedoval svoje prigode. Ko je končal svojo ponočno zgodbo, so bili vsi trije na moč domišljavi In glsdavl junaki. Potem pa se je Tom skril v senčnat vrt In spal do poldneva, medtem ko ata Joe In Huck odšla ribarit In kot obtčajno raziskovat otok. 114. — Po kosilu so odlil vsi trije Iskat želvina Jajca na obrežje. Vtikali so palice v pesek In kjer koli so naleteli na zrahljano mesto, so pokleknili In kopali s rokami. Včasih so lz eno same Jame dobili tndl petdeset do šestdeset jajc. Zvečer so Imeli pravo gostijo, vendar je Jbjo kljub temu ostalo lo u zajtrk. 11S. — Ko so pozajtrkovali jajca, so razsajali ln kričali po obali, prevračali drug dragega ln nadaljevali s šalami v plitvi vodi. Zdaj pa zdaj so se brizgali ln prerivali toliko časa, dokler ni najmočnejši potisnil svojega soseda pod vodo. Ko so blU dovolj Izčrpani, zo stekli na subl petek, Mlegll ln na to spet znova poskak~" t Vodo. In loko vedno znova. 116. — Toda nebrzdanega veselja Je bilo spet kmalu konec. Potikali so so ob obali, se pogrezali v otožnost ln pogledovali čes široko reko tja, kjer je letalo zaspano mestece v soncu. Tom se je zasačil, kako je pisal s palcem noge v pesek: Becky. Brž Je zbrisal In bil jezen sam nase sa-radl svoje »slabosti«. Ker je videl, da sta tudi oba prljatelja-»ptrata« otožna, je skušal rešiti položaj: »Fantje, stavim, da so bili na tem otoku že pred nami pirati. Bs enkrat ga moramo razlskatila Televizija SREDA, 19. oktobra Zagreb: 18.00 Pionirski mozaik; Beograd: 18.45 Svet v znamkah — TV film — 19.00 »Cas, ljudje In dogodki« — reportaža — 20.00 TV Dnevnik — 20.15 TV reklame — 20.30 »Generalna vaja« — prenos javnp zabavne oddaje; Zagreb: 21-30 Ob 100-letnici hrvaškega narodnega gledališča — reportaža. Četrtek, 20. oktobra Zagreb: 9.00 TV v šoli; Beograd: 17.00 »Srebrna antena« javna mladinska oddaja; Ljubljana; 18.00 »Miška naprodaj« — otroši film — 18.10 Kuharski nasveti: sadni sokovi v jeseni — 18.30 »Speči velikan« — TVT film iz serij« Interpol — 19.00 E — M x C’, IV. predavanje: Radioaktivno sevanje — 19.30 TV Obzornik; Beograd; 20.00 TV Dnevnik — 20.20 Kratiti film — 20.30 »Spoznavajmo svet In domovino« — javna ugankarska oddaja — 21.30 Predstavimo vam ansambel »Slovenski solisti«. PETEK, 21, oktobra Beftgmd: 20.00 TV Dnevnik; Zagreb: 20.15 »Mikrofon je vaš« — prenos javne oddaje z Reke. SOBOTA, 21. oktobra Zagreb: 18.00 Zvonimir Bra-dič; »Pastirska piščalka« — balet za otroke; Beograd; 20.00 TV Dnevnik — reklame — 20.30 »Junaki servisne postaje« — zabavna oddaja. NEDELJA, 22. oktobra Zagreb: 9.30 Kmetijska oddaja — 10.00 TV film iz serije Lassle; Beograd: 20.00 Sedem dni... zanimivi dogodki doma In po »vetu; Ljubljana: 20.30 »Na smrt obsojeni je pobegnil« — francoski umetniški celovečerni film. RADIO Poročil* poslušajte vsak dan ob 5.05, ( 00, 7.0«, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00 ln 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 23.00. »Kmetijske nasve-te« vsak delavnik ob 12.15. Oddaje »Naši poslušalci čestitalo in pozdravljajo« ob ponedeljkih, č»> trikih in sobotah ob 14.35, ob ne-deljah pa ob 12.00 in 14.15. Oddaje »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 3.00 do 7.00. SREDA, 19. oktobra 3.09 Mladina poje - Predstavljamo vam mladinska pevska zbora lz Cerknice in lz Braslovč; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 0.15 Igramo za vas; ll.oo Europa express; tl.SO Za cicibane; 12.00 Vaški kvintet a pevci; I2.il Zabaven opoldanski spored; 14.85 Naše pesnil; 13.45 Radijska univerza — Ing. Franc Zerdin: Nuklearni stroji; 17.13 Sestanek v sredo; 17.30 Jugoslovanski filmski Igralci pojo; 18.00 Kulturna kronika; 18.45 Petji?!** minut z ansamblom Jožeta Kamplča; 33.13 Ob zvokih Ljubljanskega Jazz ansambla. Četrtek, 3«. oktobra 8.03 Glasba ob delu; 8.35 Komorni RTV lz Zagreba p. v. Slavka ziatlča; 9.33 Po jugoslovanski solistični literaturi; 10.13 Za vsakogar nekaj; ll.oo »Pozdrav lz Lugana«; 13.00 Kvintet »Veseli planšarji«; 12.33 Odlomki lz oper Evgenij Onjegln in Pikova dama: 13.43 Od tu ln tam; 15.40 Iz svetovne knji-ževnostl - Liam 0'Flaherthy; Lakota; 17.13 45 minut turizma in melodij; 18.00 Klavir ln hammond orgle; 18.43 Ljudski parlament; 30.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 31. oktobra 8.03 Danilo Bučar; Belokranjske pisanice; 9.20 Ženski zbor Slovenske filharmonije; 10.35 Plesni zvoki; 11.30 Človek ln zdravje (ponovitev); 12.25 Zabavni zbori; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Zabavni orkester Max Gregor; 13.45 Koroški akademski oktet: 15.45 Radijska univerza — ing. Albin Wedam: O elektroniki; 17.13 Razgovor z volivci; 17.25 Prikupne melodije; 18.30 Tako polo ln Igrajo tuji narodi; 20.00 V tričetrtinskem taktu z orkestrom Rg-phaele; 20.13 Tedenski zunan'epoll-tlčnl pregled; 21.15 Oddala o morju in pomorščakih. SOBOTA, 32. oktobra ' 8.05 Glasba ob delu (zabavni zvoki); 9.25 Od polke do ealvpsa; 10.18 Od tu ln tam; li.so Pionirski tednik: 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike: 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.80 Vojvodinske narodne pesmi; 14.20 Spori ln športniki; 15.40 S knilžnega trga; 18 00 Ali vam ugaja?; 18 40 Poj« Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta: 17.15 Po kinu se dobimo; 17.45 Znane pesmi pole Frank Sinatra: 18.13 Kmečka godba vam igra; 21.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 23. oktobra 7.35 Internacionalne ' koračnice; 8.00 Mladinska radijska igra; 8.00 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši... -Franc Avbelj-Lej ko: V dolini Kolpe; 10.30 Lepe melodije: 10.45 Spoznavajmo svet ln domovino; 11.4* Domače popevke; 13.30 Za našo vas; 18.45 Koncert piri vas doma; 18.20 Za nedeljsko popoldne; 17.10 Peli so Jih mati moja; 17.80 Radijska Igra; 18.30 Radijski dnevnik ln športna poročila; 20.03 Izberite melodijo tedna 1; 20.50 Parada orglic) 21.13 Ples ob radijskem sprejett** nlku. t; " ZAHVALE Iskrena hvala vsem, ki so pospremili našega dobrega očeta MATIJO ŠKRBCA na zadnji poti. Posebna hvala še dr. Komorovskemu za starti ob bolezni. Vsem darovalcem vencev in bivšim očetovim sodelavcem iskrena hvala. Družine: Škrbec. Opresnik, Tomaž in Povše. Naročajte se na »Zasavski tednik« ČLOVEŠTVO NE BO STRADALO ČE BODO KMETOVALCI BOLJ SEGALI PO MODERNIH KMETIJSKIH PRIPOMOČKIH -PRAVIJO BRITANSKI ZNANSTVENIKI Hedett IDe&na §i£mov V nedeljo, 16. oktobra, se je v Ljubljani pričel teden Vesna filmov, ki ga bodo zaključili * soboto, 22. oktobra. Na sporedu so najnovejši filmi; slovenski film »VESELICA«, ameriški barvni fih* »STAREC IN MORJE«, angleški kinoskopski film »KLJUČ«, italijanski kinoskopski film »VELIKA VOJNA«, poljski film »VLAK«, francoski barvni kinoskopski film »NENAVADNA AMERIKA« In ameriški barvni film »VRTOGLAVICA«. Vsi ti filmi bodo na programu v slovenskih in ostalih kinematografih v prihodnji sezoni 1961. Te filme so zaključili za predvajanje tudi revirski kinematografi. Tako bo kino v Delavskem domu v Trbovljah vrtel film »VRTOGLAVICA«, »NENAVADNA AMERIKA«, »VELIKA VOJNA«, »STAREC IN MORJE« ter slovenski film »VESELICA« — kino Svoboda Trbovlje II bo pa imel na sporedu film »KLJVC« in »VLAK«, razen tega bodo v tem kinu predvajali še film »X-25 POROČA«, ameriški barvni film »CAS ŽIVLJENJA IN CAS SMRTI«, angleško-ameriški film »PODAJ ROKO HUDIČU« pa pride na vrsto še letos. Na zasedanju britanske družbe za podpiranje znanosti so angleški znanstveniki soglasno ugotovili, da je strah pred lakoto za človeštvo neutemeljen, ker raste hrana hitreje kot prebivalstvo. Čeprav naraste človeštvo dnevno za okoli 90.000 ljudi, ni pričakovati lakote. Obdelati je mogoče okoli 30 odstotkov zemljine površine, doslej pa je obdelane le 10 odstotkov. Po mnenju angleških strokovnjakov se kmetovalci v nezadostno razvitih deželah krčevito držijo svojega primitivnega orodja — namesto da bi uporabljali traktorje. Ljudje tudi zanemarjajo važno sredstvo za dvig pridelka: umetna gnojila. Pridelek je v mnogih FILMSKA IGRALKA AVA GARDNER deželah manjši predvsem zato, dovedli rastlinam vse potreb-ker rastlinam primanjkuje du- ne snovi. Zato je skrajni čas, šika, fosfora in kalija. da se kmetovalci po vsem sve- Množine dušikovih gnojil ,ki tu pričnejo bolj zanimati za jih na svetu izdelajo po mne- orodje in pomožna sredstva, kj nju britanskih znanstvenikov, jih pripravljajo laboratoriji in še daleč ne zadoščajo, da bi raziskovalni inštituti. Tehnika in znanost SKLADI MORSKE SOLI V SLADKOVODNEM JEZERU Dr. Kare Stroem, profesor na univerzi v Oslu, je nedavno sporočil, da je na dnu norveškega jezera Toke v pokrajini Telemark v južni Norveški odkril debele plasti morske soli. Nadmorska višina dna tega jezera je 60 m. Po njegovih cenitvah leži na dnu jezera okrog 7,4 milijona kubičnih metrov morske soli. Najbolj zanimivo pri tem pa je, da voda jezera ni slana. Vse do globine 132 m izpod površine vre normalno »jezersko življenje-« s povsem običajnimi primerki sladkovodne flore in favne. V večji globini pa ni več nobenih znamenj življenja zaradi visokega odstotka soli. Dr. Stroem meni, da je to jezero pred več v Soli Učitelj vpraša v šoli brihtnega Mihca: — Kaj misliš, Mihec, ali bi lev raztrgal človeka, če bi nosil belo zastavo? —• Odvisno je od tega, kako hitro bi jo nosil — se odreže Mihec. NI GA DOBRO RAZUMEL kot 6 tisoč leti bilo morski zaliv in da je bilo kasneje s spremembami na zemeljski skorji odrezano od morja. Sol se je sesedla na dnu,, rečice in potoki, ki se stekajo vanj, pa so prinesle vanj življenje, značilno za običajna sladkovodna jezera. IZKORIŠČANJE VETRNE ENERGIJE V IZRAELU V mestu Eilatu na obali Rdečega morja že tri leta deluje električni generator na vetrni pogon. Ker je ta eksperiment pokazal zadovoljive rezultate, delajo sedaj na tem, da bi na štirih področjih severnega Izraela izkoriščali energijo vetra v velikem obsegu za pridobivanje eleiktrike. AVTOMATIZACIJA NA NAFT0V0DNIH POLJIH Inženirji v Kujbiševu so skonstruirali napravo za vodenje objektov na naftonosnih poljih. Napravo sestavlja pult za vodenje in linijske telemehanične oči, ki se postavljajo na objekte. Na en pult se priključi okrog 120 takih oči, od katerih lahko vsako opravlja naslednje funkcije: telesigna-lizacijo, telemerjenje in televode-nje proizvodnih procesov na osnovi 12 parametrov. Nova naprava je univerzalna. ZEMLJEVID POVRŠINE MARSA KAKŠEN RO VESOLJSKI ČLOVEK Sovjetski znanstvenik dr. Vladimir Imakov, podpredsednik sovjetske akademije zdravniških ved, je izjavil, da bo moral biti bodoči vesoljski človek manjši od srednje postave in suh zaradi pičlega prostora, ju ga bo imel na razpolago v hermetično zaprti kabini, kajti vsak gram je v vesolju zelo važen. Dejal je dalje, da bi vesoljski človek moral na posebnem enomesečnem tečaju proučevati botaniko, medicino, elektroniko, zemljepis in radijsko tehniko. Posebni instrumenti bodo kazali, kako bo njegovo telo reagiralo na temperaturo okoli 100 stopinj pod ničlo na višini 50.000 km. Sovjetski znanstvenik je mnenja, da so najboljši kandidati med piloti reakcijskih letal, in povedal, da so sovjetski znanstveniki pripravili zelo učinkovite tablete proti motnjam v živčnem sistemu. Med pripravami za polet so predvidene tudi razne vrste športa, predvsem dviganje uteži, plavanje in tenis. Vesoljski človek bo moral imeti izredno razvite mišice, nagle reflekse, moral se bo prilagoditi najtežjim pogojem in moral bo sprejemati nagle sklepe. Končno bo moral poznati najvažnejše naprave v vesoljski ladji. NA ŽELEZNICI — Tovariš postajni načelnik, Vaški kovač je dobil vajenca, ki pa je bil bolj kratke pameti. V prvi učni uri ga je mojster učil takole: — Ko bom vzel podkev iz ognja, jo bom položil na naklo. Ko bom pokimal z glavo, jo udari s kladivom. Vajenec je storil, kakor mu je bilo ukazano. Posledica? Vajenec je sedaj vaški kovač! PRIJATELJI MED SEBOJ — Pavel, dolgo te že poznam kot dobrega prijatelja, prosim te, daj mi nasvet: priliko imam, da se poročim z bogatim dekletom, ki pa mi ni pri srcu — poznam pa revno deklico, ki jo res ljubim. Kaj naj naredim? —■ Miha, poskušaj srce! — mu svetuje Pavel — meni pa daj naslov bogate neveste! DOBIL JE OKRASKE — Draga, ali se zato jeziš name, ker sem sinoči prišel domov s črnimi podplutbami? —‘Ne, stari. Domov si prišel brez njih. Te okraske sem ti dala jaz! TEHTEN VZROK Jožica (zunaj): — Anka, odpri! Anka (znotraj): — Ne morem, ker nisem oblečena. Jožica (zunaj): — Nič hudega, saj sem satma. Anka (znotraj): — Jaz pa nisem sama! NI BILO PROTIZAKONITO Študenti so Sli pozno iz gostilne in peli na ulici. Ustavi jih stražnik in jim reče: — Ali ne veste, da ne smete peti, ko greste iz gostilne domov? — To že vemo, toda mi še ne gremo domov. Oddelek za astrobotaniko na kazakstanski univerzi je izdelal zemljevid površine Marsa iz obdobja, ko je bil ta planet v naj-povoljnejšem položaju za opazovanje z Zemlje. Pri sestavljanju zemljevida so Izkoristili tudi 16 negativov, ki so bili posneti pred 51 leti. Posnetke je napravil znani sovjetski astronom Gavril Tihon (1875-1950). Tihon je dolgo delal v leningrajskem observatoriju, zadnja leta pa v Alma-Ati, kjer je vodil oddelek as trobi elegije kazak-stanske akademije znanosti, katero je tudi ustanovil. V arhivu preminulega učenjaka najdeni posnetki so omogočili določanje koordinat cele vrste detajlov Marsove površine. vlak, na katerega čakam, ima že dve uri zamude. — Ne razburjajte se, vaša vozovnica je veljavna dva dni. NE MARA ŠPINAČE Mati mali hčerki: — Če boš pridno jedla špinačo, boš velika in močna. Hčerka: — Mama, prav tega ne maram: hočem biti majhna, vitka in interesantna! DOBROHOTNA KOKLJA SE JE USMILILA DVEH MACIC, KI STA IZGUBILI SVOJO MATER. KAKOR KAŽE SLIKA, SE OBE VAROVANKI KAR DOBRO POČUTITA POD TOPLIMI KRILI NEVSAKDANJE MAČEHE ROSSANA SCIAFFINO, ZNANA FILMSKA IGRALKA IZ FILMSKEGA SVETA Zanimanje za jugoslovanske filme — Za najboljši jugoslovanski film na letošnjem festivalu v Pulju »Deveti krog« se zelo zanimajo v inozemstvu. Film so že odkupili številni tuji razdeljevalci, ki pošiljajo »Jadran-filmu« svoje ponudbe, še preden so film sploh videli. »Deveti krog« je v rekordnem času že pokril vse stroške za njegovo snemanje in začel tudi že prinašati čiste dohodke. — Kljub negativnim ocenam »Ja-dranovega« filma »Vojna« na festivalu v Benetkah so se tudi zanj pojavili tuji interesenti. Neka ameriška družba je ponudila »Jadiran-filmu« sporazum, s katerim bi ta družba dobila pravico razpečevanja »Vojne« no vsem svetu. Film o Verdiju — Luehino Visconti baje pripravlja film o mladostnih letih velikega skladatelja Giuseppa Verdija, potem ko je zavrgel zamisel filmske realizacije opere »Carmen«. Medtem pa se je slavni režiser povrnil h gledališču s komedijo. ki jo bo uprizorila igralska družina Morel! i-Stoppa. Komedija se povezuje s filmom »Ro-cco in njegovi bratje« in bo uprizorjena v prvi polovici novembra v Rimu. Mario Del Monaco v filmu — Naj večji živeči operni tenorist Mario del Monaco bo za krajši čas zapustil odrske deske In prevzel glavno vlogo v filmu »Zaključni akord«. Film snemajo v raznih mestih Zahodne Nemčije in Avstrije. Prav v teh dneh so posneli nekaj prizorov na ulicah SaSziburga. Poleg De) Monaca nastopata v glavnih vlogah v filmu še Eleonora Rossi Drago in Christian Ma-quamd. Kot je znano, bo Del Monaco v prihodnje snemal tudi v Zagrebu. »Kos modrega neba« pred zaključkom. — Najnovejši film sarajevskega režiserja Tome Janiča »Kos modrega neba« bo kmalu končan. V glavnih vlogah nastopajo Olivera Marko- vič, Tatjana Beljakova. Peter Prličko. Pavel Vujišič. Milan Srdoč in drugi. Premiera filma, prvega podjetja »Bosna-film« P« enoletnem presledku, bo še pred koncem leta. 0 HIGIENI Higiena je grška beseda in pomeni zdravje, v razširjenem pomenu besede skrb za zdravje. O tem se veliko govori pa tudi stori, vendar pa ponekod pogrešamo naj-primitivnejših higienskih »prijemov«. Pa pojdimo kar »in medias res«, kakor so rekli stari Latinci, prosto po slovensko pa bi rekli: zgrabimo bika kar za roge. Od nekdaj je znano, da imamo v Trbovljah najbolj umazan in najbolj zmečkan denar. Ko zahtevaš v prodajalni kruh, ti ga dajo s prav tistimi rokami, s katerimi so poprej preštevali in prevzeli denar. O tem se je že veliko pisalo drugod, toda v Trbovlje takšna pisanja ne sežejo. Pred kratkim sem o tem govoril s prijateljem in sprožil misel, naj bi občinski ljudski odbor uradno dal vsem gospodarskim organizacijam, ki prodajajo kruh, investicijsko posojilo iz občinskega družbenega investicijskega sklada za nakup osnovnih sredstev, in sicer klešč za prijemanje kruha, z vrnitvijo posojila v 20 letih, v polletnih anuitetah in 1-odstotnim obrestovan jem. — To bi bilo dobro — reče prijatelj — vendar dovoli, da ti poved anekdoto, ki je bila nekdaj zelo razširjena, ki pa že prehaja v pozabo. Frau Pollak je imela vsak četrtek ob petih čajanko, na katero so bile sta'no vabljene izbrane dame in gospodje. Vsi so jemali z golimi rokami iz sladkorne doze sladkor, s katerim so si sladkali čaj ali kavo. Neka gospa opozori Frau Pollak, da gospodje hodijo na stranišče, potem pa z istimi rokami grabijo sladkor iz doze, in naj si kupi klešče. Naslednji četrtek vpraša ta gospa, kaj je s kleščami. »Visijo na stranišču,« odgovori Frau Pollak. — O, pravim, ti se torej bojiš, da bodo v prodajalnah kruha s kleščami prijemali denar, kruh pa naprej delili z rokami? — Tako nekako. Kaj ko bi priredili tečaj? ROM \N V NADALIEVANJIH Skrivnost dveh bratov »Hvala!« Več ni rekla Leslie, ko je padel papirnati zavitek pred njo. 63. Medtem je Harry privalil iz zrušenega rova v svojo luknjo neko skalo, s katere je z lomilnim drogom lahko dosegel strop, ki je bil izdelan kot šesterokraka .rozeta. Bil je tako zatopljen v svoje delo, da si je Leslie medtem zamogla pobliže ogledati situacijo. Male okrogle odprtine v stenah, ki so se vrstile po določenem redu, so vzbudile njeno pozornost. Sele ko je našla neki dolg železni kavelj, ki je bil od rje tako razjeden, da ga je z lahkoto v rokah zdrobila, ji je smoter tega prostora postal jasen: menihi so v tem ledeno hladnem prostoru shranjevali meso! Zato so bile tudi stene tako gladke in strop umetniško izdelan. Harry se je še vedno pehal, da bi svoj železni drog spravil v neko zarezo. »Dicku niti na misel ne pride, da bi naju rešil!« je robantil Harry in si s čela obrisal znoj. »Glede tega živite v veliki zmoti!« je rekla Leslie. Njeno ugovarjanje ga je še bolj razdražilo. »Vi norite' Vse ženske ste prismojene! Rečem vam: vse skupaj ni nič drugega kot navaden komplot, da...« Naenkrat je umolknil in se z roko prijel za čelo. »Da bi bil vsaj sliko vzel s seboj! Zaradi vas sem pozabil nanjo in sedaj se ta svinja morda norčuje iz nje!« Leslie je pogledala proti stropu. »Prav dobro napredujete,« ga je pohvalila in posrečilo se ji je, da je njegove misli preusmerila drugam. »Zanesite se name, Leslie: sem edini človek na svetu, ki mu lahko zaupate. Sovražnikov nimate več! Cmi opat je mrtev in jaz sem ponosen, da sem ga spravil s sveta, ponosen na priznanje naših prednikov.« Konica lomilnega droga se je zapičila tako globoko v zarezo, da je drog lahko uporabil za vzvod. Naenkrat se je kamen zrahljal in nekoliko ponižal. »Poglejte!« je zavpil. »Tega Dick ne bi pričakoval od mene!« Z vso sik) se je naslonil na drog, tako da se je kamen izluščil in padel na tla. »Pazite, da se ne potolčete!« mu je zaklicala Leslie. Se je bil toliko pri pameti, da jo je ubogal. Odmaknil se je drugam ter rahljal kamenje v stropu dalje, tako da se je že šestina stropne rozete zrušila na tla. Kup peska se je usul za njo, Harry je pa z drogom še dalje drezal v strop. Naenkrat je pa v kupu peska na tleh zapazil nekaj svetlega — bila je kovinasta skrinjica. Preden jo je s stropa usipajoči pesek zasul, jo je Harry odnesel na varno In z drogom razbil njen pokrov. V skrinjici je ležalo nekaj v volneno ruto zavitega. Toda ko je Harry hotel ruto razviti, so se mu začele roke tako tresti' da mu je Leslie morala priskočiti na pomoč. V prepereli ruti je bilo nekaj trdega — neka steklenica! Bliskovito jo je iztrgal iz njenih rok. »Življenjski eliksir!« je zahropel kot očaran. »Hvala nebeškemu očetu. Leslie se je sklonila bliže k njemu, da bi videla vsebino steklenice. Toda bolnik ni razumel njene kretnje. »Vi ste satan!« je zatulil. »Vi ste dogovorjeni z Dickom... Vi hočete, da umrem! Toda to se vama ne bo posrečilo!« Z zobmi je izpulil zamašek iz steklenice in jo žejen nastavil na usta... Tekočino je izpil do zadnje kapljice. »Da, jaz bom živel večno, vi pa morate umreti! Mrtvo vas bo našel tukaj, ker...« Glasen trušč za njim ga je zmotil: pesek se je usipal s stropa še in še. Tedaj je pa s stropa zgrmelo nekaj težkega, podobnega debeli sveči. Sledila je druga, tretja, četrta, dalje na desetine in stotine — cela rumena reka... »Zlato!« je zarjul Harry. »Toda on ga ne bo dobil!« Vzdignil je roko. Tisti trenutek se je Leslie sklonila in treščila svetilko v steno. V temi je Leslie splezala do špranje v skali, za seboj je pa slišala ropotanje in treskanje. Vse se je lomilo. Pol »tropa se je udrlo na tla. tako da je bila votlina skoraj popolnoma zasuta. Ko so Harryja pozneje izkopali iz ruševin, je še vedno krčevito objemal kristalno steklenico. Bila je prazna! Kaj je bilo v njej, niso mogli nikoli ugotoviti... 64. Sončni žarki so se kradli skozi špranje okenskih polknic. Leslie je planila s postelje k viški •> se je vrtelo okrog nje. Potem pa jo je zajel spomin... Zaprla »i, kakor da hoče pregnati neko grozno vizijo... »Koliko je ura?« »Tri. Dobro, da niste slišali vsega hrupa in ropotanja tam zunaj-Bilo je tu na stotine delavcev in samokolnic. Pravijo, da bo moral milostljivi gospod odšteti za vse delo dvajset tisoč funtov.« Bila je Mar? Wenner. Leslie jo je vprašujoče pogledala: »Milostljivi gospod?« »Mislim Dicka,« je pojasnila miss Wenner. »Vsake pol ure po»*jJ koga semkaj, da bi poizvedel, če ste se že prebudili. Fabi se je dane® zjutraj vrnil v London.« »Fabi...? Oh, da, Mr. Gilder!« Leslie se je nasmehnila. »Da, zaročila sva se. Nisem med tistimi dekleti, ki se moškim obešajo na vrat. Toda posrečilo se mu je, da me je pregovoril: Resnic* vsa čast: reči moram, da je Arthur udarec prenesel kot mož!« »Kakšen udarec?« »Mojo zaroko. Oh« — miss Wenner jc tu vzkliknila — »vi ne veste, da me je vaš brat silno ljubil!« Pol ure pozneje je Leslie Gine nekam nesigumo stopala po stopnica navzdol. Bolele so jo še noge. Vrata v Dickovo pisarno so bila odpri" in Leslie ga je videla, da sedi v udobnem pletenem stolu zunaj terasi ter kadi svojo pipo, v naročju pa ima cel kup papirjev, ki 1* počasi lista. »Oh, Dick, vaš obraz je za sto let starejši!« »Tudi počutim se za sto let starejšega,« ji je fant odgovoril 'n.. ^ ponudil stol. »Posrečilo se ml je, da najhujši del tragedije ne bo pri8*3 v časopise. Ubogi Harry! Uboga žrtev!« »Žrtev?« je ponovila začudeno. _ p »Žrtev svoje matere. Moj oče je ugotovil njeno duševno bolez* šele po rojstvu Harryja. Njena smrt je odvzela z njega eno izmed govih najhujših skrbi. Druga skrb je bil Harry. Kako čudno: usol mu je bilo, da je še videl chelfordskl zaklad. In kako čudno tudi, & nihče ni pravilno razumel besed v dnevniku: ,Ce bo suša trajala dau^ Bilo je vroče leto in Rfjvensrill je bil popolnoma Izsušen. Najbrž - j stari lord Chelford našel globoko jamo v strugi reke, kateri je svoje zlato, katero je s peskom iz Brightona, ki ga voda ni m«** odnesti, pokril.« »Vi ste sedaj zelo bogati, Dick, kajne?« On ji je prikimal. p» »Zelo bogat. Neke malenkosti bom moral še urediti, potem bov» g* za leto dni odpotovala v inozemstvo, da na vso to grozoto pozabi'**' strinjate z mojim predlogom, mala Leslie?« Leslie Gine mu je tiho stisnila roko. - KONEC -