narodskih t v r m t Odgovorili vrednik Or. Jane* gtleiwei* Tečaj JU saboto t maja (poznoživna) 1852. List Narodska pe sinic a Kupe Voljan od Jen0 Zapisal kakor čul Marko Kobe. Lepa moja gora zelena. Mimo teće voda ledena, Pod ledom je trava zelena U travi je roža rumena. Mimo ide Janko , mlad junak. Govorila roža rumena: Uzmi mene > » 0 Janko, mlad junak t Přiženit ces z mano vinograd Tertje z zlatirn koljem koleno, I z zlatim ličjem privezano. y Nad licjem je perje biserno Iz pod perja g rozdje cukerno". Odgovori Janko , mlad junak : Uzemem te roža devojka, r> Zavolj tvojga oka milega I tvojga serca istinskega ; Kajti znam, da ka mi kažeš: Ja te ljubim", mi ne lažes". jí Ka to je 5 kada kadar. i. ■ ^mm i*i4iporocilo laske detelje (Mnkar natklee Laska detelja, po lepim rude čim cvetj nemško „Inkarnatklee" imenovana, po se seje prav pogostama po ravninah Primorskiga. Koj po žetvi pšenice perve dni maliga serpana zorjejo sterniše in o 14 dneh, če je namreč kaj dežja, ga preor 9 jejo, ajdo sejejo in setev z brano prevlečej beržv potem sejejo Jaško detelj m ? potem P drug leto pšenic kot pervi 9 kot drugi sad ajda z laško detelj sad Laško deteljo sejejo že zdavnej na Španjskim v Toskani, na Rimskim in v južnim Francoskim od tod se je razširila tudi v bolj severne kraj< Francoskiga, tako da jo bojo imeli kmalo po 9 m y Francoskim. Iz Laskig sim je razširila v Pri morske dezele, na Horvaško (in tudi že na Krajnsko) Vse tište dežele, v kterih imajo ajdo ko drugi letni pridelk, ker turšica in vinska terta raste, .«.^.v t* .li pripravne za to koristno detelj so teg Laška detelja se pa poseb • V • á » 1 am priporocit e oljo med tni poset ti ti, b teg pridelk žit dab m bil 9 ampak s pom zato ker s svojimi gostimi korenincami tudi debelo zemljo do dobriga zrahlj To je per v i Ni se tedaj bati, da bi laška detelja moč zemlji veliki dobiček vzela, ce se pok pred v m gr Drugi veliki dobiček pa je ta: da kmal pomladi ima kmet ze elik za živino, preden jo še drugod kaj pridelati klaj more in ravno zavoljo tega je laska detelj m na vso m tištim km eta m in oč priporocit m 5 tištim krajem t in mal klaj maj mal in del se se jejo Reklo se je, da ta detelja, ki je iz gorkih krajev k nam prišla, ni za naše kraje in se zverže v naših krajih. To je prazna govoríca; laška detelja rase divja okoli Tersta in na Primorskim ne v ravninah in Ce pa namesto detelje turšico le za slamo sejejo, detelja popolnama dobro obnašati še dežja ne čakajo, ampak turšico z laško deteljo ajda kot drugi sad dozori, kjer turšica in vinska vred berž po pšenični žetvi podorjejo poleg morja. ampak tudi višji pod gorami. In kar še bolje potérdi, da se tudi pri nas povsod laška kjer zamore terta raste UCMJU (JU JJOCU1U111 ZJCIVI JJUUUIJCJU. «na laatt/, JO Jja »u, ua ^ Celo jesen, zlasti po žetvi ajde ali turšice, vernim Francoskim zaplodila. ? je pa to, da se je ona že celô po se ki ste detelji dobro senco delale, se vedno bolí detelj ------ krat ----.j.------—— , — --v Reklo seje dalje tudi, da živina laške de- ukorenini, tako da drugo pomlad že dosti- telje zavolj kosmatih steblic in perjic rada ne jé, stoji začetku majnika deteljše lepším cvetj pa tudi to ni res ; živina jo rada je Sedaj se pokosí, sterniše preorje in na no- detelja ni tako tečna kakor naša navadna Da laška da vic gnojeno njivo se seje turšica 9 m Da se te detelje krave po nji toliko mléka ne dajo, kakor po na — "v »t uuujo, m ic eno leto terpí, vedno vadni, je res, — ali kolikor je v tem laška detelja vec po Goriškim seje, sije ondašnja kmetijska memo navadne manj vredna, je pa v tem več vredna družba nar več prizadjala, zlasti pa neutrudlj'* ...........~ . -v ---- oberstar kolobarenj da je smé živina presne (frišne) veliko povziti 9 9 telj 9 Katinelli, ki je dveletnemupoljskimu brez vse nevarnosti, da bi živino po nji 14 je na Goriškim navadno, laško de- nap en jal o. takole vverstil o pervimletu turšic 9 gno * y Iz tednika Stajarske kmetijske družbe »Wochenblatt der steierm. Landwirthsohaft-GesellsehufU. To priporočilo po- terdijo ludi skušnje na Krajnskim. Laška detelja se na vsaki zemlji, kjer pšenico ali réž sejemo, dobro obnaša , — v tacih krajih pa, kjer je podnebni zrak (ljuft) bolj mokroten^ se zamore tudi v slaběji zemljo sejati. 138 Za sete v se raj ta 130 funtov semena z lu- malo leti vsi Krajnei še znali, da se Krajnci in tišti' skinami (plevami) vred na oral. Le enkrat se Stajarci. Korošci, prebivavci poGoriškem, Primorskem Pridela se je 60 do 75, tudi 90 centov in Ogerskem in Benečanskem kosi. se več na oralu. kteri eno besedo Slovenci imenujejo po na se govorijo, & uikar da bi bili lia uiaiu» vuw "vnuuv » vuvi luicuujcjuj - umal ua ui um Pri jesenski setvi se ravna bolji ali slabji pri- priprosti Slovenci znali, da so Slovenci slovanskega delk po vremenu spomladanskim ; ne manjka spomladi dežja, je pridelk gotovo dober, — je pa spomlad suha, je pridelk veliko slabji. roda y to je i da so ob enem tudi S lova ni. Pa kdor ve da še mnogo bolj omikanih po rodu Slovencov dajo pred malo leti tega ni vedilo, ali se bo čudil Kdor si hoče sémena laske detelje pridelati, bila ta reč priprostemu ljudstvu neznana? j Zdaj pa, ker — kakor mislim in želim y HH ■ ■ H ^HHI HHH I ^^H vsejati; se vé da takrat vsejana detelja ne dorase naši priprosti ljudje, gotovo pa vsi marljivi bravci „No- jo zamore tudi z go dej spomladi ze mesca susca vunder vsako zerno da VIC popolnama svoje visokosti 10 do 20 zem za sérne konec maliga serpana. Kakor hitro začne detelja rujavkasta prihajati naj se pokosi, ker se scer veliko sémena otrese. rod tega velikega naroda, tudi slovenski rod deležen, ? že vedó , kdo je Slovenec, in da smo tudi mi Slovenci sinovi velikega slovanskega naroda, da je tedaj slave slovanskega naroda, kakor vsak drugi Življenje slavnih Slov ano v V vod. Vsak narod se ponaša s svojimi slavnimi mozmi, to je z možmí, ki so kaj posebno imenitnega zmodro-vali ali znajdli, ter šteje njihovo imenitnost — njihovo elavo tudi sebi v čast. Spodobilo bi se toraj, da bi bil tudi naš slovanski narod zavoljo slovecih mož * ki so se med njim narodili, in kteri so tako rekoč svetio da ni ce med drugimi zvezdaini, tako ponosen kot so ponosni zavoljo svojih slavnih moz drugi narodi. Narod , ki ne časti imenitnih moz svoje kervi, narod, ki se mu serce ne širi, kadar sliši kterega svojih slavnih einov imenovati, — tak narod ne vé še, kaj je kte- tak narod nima remu narodu čast, kaj mu je slava se pravega občutka zato, kar narodovnost imenu jemo. Zavoljo slavnih moz, ki so našega naroda ramo in smemo * izgled druzih narodov posnemaje 9 mo po nosni biti tudi za to, ker ljudje po takih bistrih glavi-cah včs narod sodijo. Sodijo, da narod, ki ne more nobenega izmed svojih sinov imenovati, kteri bi se bil s kakim posebnim delom poslavil, jeneomikaven,toje tak narod, ki ne bo nikdar omikan ali prebrisan. Taka sodba ni sicer vselej pravična, ker se marsiktera glavica morebiti le zato ne razsvetli, ker nima priložnosti ker nima narod nikakovih šol, ali vsaj dobrih ne njih tleča iskrica v glavici domaćega y da bi se mogla v sinka raznetiti in svojemu narodu z učenostjo kot světla luč v temi svetiti. Ali sodijo vendar le tako, ceravno po krivem. Toda naj sodijo kakorkoli, nam Slovanom se ni treba y kar se tega tice, kratko in malo ne sramovati. Veliko mož našega velikega naroda slovanskega je živelo in jih še živi, kterih imena so v zgodovinskih bukvah s posebno častjo zapisana, v kamen z zlatimi čerkami vrezana y kaj y celo v zvezde na nebu vkovana. Po imenu nekega rojaka našega pozneje imenovanega je namreč zvezda nebeška imé dobila. Ali bodi Bogu potoženo, da marsikteri Slovan slovecih Slovanov še po imenu ne pozna i Ako mu je pa imé in imenitno delo slavnega moža znano, ne vé, da ga je si o van ska mati rodila. Te nevednosti si pa Slovani nismo sami krivi. Nemške bukve so nam popřed po šolah in zvunaj šol rod slovecih moz slovanskega roda rade prikrivale, ali jih celô po krivem nemškemu narodu na čast Ne me e imenovale. Le posamezni učenci našega naroda, ki so slovanské bukve in novice prebirali, so resnico zve-dovali. Priprosto, posebno slovensko ljudstvo, ki je ma-lokaj slovenskega brati imelo, soznavalo. Pa saj niso je od tega po malem kaj pred da se Bog usmili * Ponašati se s kom, scim, to je hvaliti se zamenjavati z besedo oponašati koga. ni Pis. zdaj menim je že čas, tudi Slovencom po ma lem od slavnih mož, od teh dragih in blišečih kamnov slovanskega naroda pripovedovati — starjim v po nos, da so tega naroda izgled y mlajšim pa v ponos in v ponos iz ravno tistega namena, v iz gled pa, da bi jih posnemali sebi in svojemu narodjt na čast in slavo. Naj začnem tedaj s popisovanjem življenja slede čega slavnega Slovana, našega naj bližjega rojaka. I. J Veg j Jurt V eg a. sloveči računar, je zagledal beli dan leta 1754 v Z » y vasi Moravške fare na y se Krajnskem. Sin kmetiških revnih starišev je bil vedno dobro učil, posebno dobre glavice pa je bil za računstvo *). Potem, ko je bil v Ljubljani osmo solo prav dobro dognal, so ga postavili prec za vodnika struge in bregov za vsih del pri popravljanju Savine voljo ložje vožnje z ladjami. Pozneje pa prestopi k topništvu ali artilerii, to je, k tistemu oddelku vojakov, ki s topi ali kanoni itd. streljajo. Tem vojak&m je treba posebno dobro računiti znati, da si lahko natanko pre računavajo, kako je treba meriti, da izstreljena krogla vselej na namenjeni kraj pade. Veg bistra glavica, za računstvo kot nalasc stvarjen, spiše kmalo izverstne računske bukve : nauk, kako je treba s topi meriti in streljati, da bo prav. Nihče pred njim ni bil tako težkega nauka tako jasna razložil in zlajšal. Komaj so njegovi vikši imenovani za vojsko prekoristni nauk v roke dobili, izvoiijo bi- stroumnima Veg t prec poročnika flajtnanta) in oce nika racunstva za topnicarje. Ko je bil pozneje bombardirski oddelek osnovan, so našega Vega-ta temu oddelku stotnika in ob enem tudi računskoga učenika postavili. Kmalo potem je bi! učeni mož četnik (major) in na to topniški nadčetnik (oberstlajtnant). V bojih s Turki in Francozi se je Veg a junaško obnašah Zavoljo tega in zavoljo velikih zaslug v računstvu mu je svetli cesar Franc leta 1800 žlahni in sicer baronski stan podělil. Tako je Vega v kratkem času visoko službo in veliko čast dosesrel. Leta © 1802 pa Vega kar zgine, da ziva ausa ni vedila kam. — 26. dan septembra 1802 najdejo uče duša mertvega v Donavi nega moza — sneje pride na dan, da ga je mertvega pod vodo za stolp pri bili neki Vegat Še le 30 let ka-bil neki mlinar umoril in Mlinarja so pa zavoljo mu sreće in slave » najeli y tovarši, nevosljivi jim verlega moža iz pota spraviti Tako žalostno je končal naš slavni rojak po hu dobnih naklepih ničkoristnih tovarsev svoje življenje. Veliko slavo, velike zasluge si je Vega s tem pridobil, da je višje računoznanstvo jako popravil, zlaj * Računati ali rajiati. Pis. 139 sal in razplodil. Računske bukve, iz kterih so se do terdno obzidana , pa ne vém , če jo j© tabor, ki gane leta 1822 v štirih zvezkih že šestič natisnjenem. sihmal peto- in sestosolci računati učili, so bile prena- koliko se stoji, o turskih napadih ropa obvarval ali ne. rejene po nje govern izverstnem racunstvu, na Dunaju — V Cerknici so v Jetu 1838, nekoliko prej ko sim tje přisel, na nekim vertu poln lonec starih majhnih Še večja slava je našega V ega-ta doletela pa- srebernih denarjev izkopali. Nekoliko jih je gospod tem, ko je bil na svitlo dal svoje tako imenovane „loga- Detoni, ki je nekdaj v Postojni z menoj v solo hodil, ritme", ktero imé je vsakemu znano, ki se je računstva tudi meni podařil; pa sim jih bil zanemaril in skoraj v sedmi soli ueil. Drugim povem le toliko, da so „lo- pozabil, ker takrat nisim časa imel, se s starinoslov garitmi" velika zlajšava v racunstvu. Ali marsikteri jem pečati. Ko jih pa pozneje bolj natanjko ogledam sedmošolec slovenskega roda, ki je Vegatove loga- najdem de so denarji nekdanjih Oglejskih patriarhov; y ritmiške bukvice rabil in si ž njimi glavobelno delo zlaj- tode moji seval, ni vedil in morebiti se zdaj ne vé, da je to te devet jih se imam, druge sim razdal so žavno in imenitno delo njegov rojak Vega vec drugih jako koristnih bukev je spjsal. imé se sveti v zvezdi na nebu, ki sojokerstili dognal. vsi le Pancéřoví in Tekovi ali patriarhov An Se tona Pa neera in Ludovika žlahtniga Teck a In njegovo Kam so najdeni denarji prešli, ne vém , in močno mi rt Vega u je zal, de si nisim bolj prizadjal, jih več dobiti y ker zato, ker jo je bil Vega s pripravnim lukalom pervi znabiti, de niso bili vsi omenjenih patriarhov, temuč •ugleda). Toraj poje nas slavljeni pesnik Ko se ski: Misel se sveti in duh slovenski na zraku Europe V družbi nekdanjih bogov Vega na nebu blisí. £ih, in morde bi se bila dala lepa nabira za Potov anje po nekterih jugoslavenskih krajih. Spisal M. Verne.. 4., pismo. Dragi prija tel ! Pol ure od Postojne je stranska cesta skozi gojzd čez vaši Une in Rakek vCerknico in dalje na Bloke in v Ribnico. Od tod je v Cerknico tudi dr kakšen muzeum napraviti. Ko sim na poslednje potovanje po tistih krajih o spomladi 1848 mislil, me je skoraj sram bilo, de nisim sel tudi Ložke okrajne ogledat. Lož, nekdaj terg, od leta 1477 pa mesto s pravico h zboram Krajnskih sta y nov odbornika posiljati, nima sicer nič posebniga; tode bi bil vidil, kje je nekdaj poleg sedanjiga mesta starodavna terdnja va Terpo*) stala. Nekteri terdijo, de je tudi Metúla, nekdanje terdno mesto, ki ga je cesar August po silni junaški brambi razdjal, blizo Loža bilo kjer namreč vas Metalje etoji. V se Takrat sim šel iz "erkvice po nekakšnim silno malo več ko dve uri, in tu najdeš spet drugi čudež napetim klancu naravnost na BI oke, kjer sim se pa le narave y znamenito Cerkniško jezero. Desiravno ni ma,° pomudil, in iz Blok po neki slabi poti pole vse res, kar se je nekdaj o njem pripovedovalo in ba snovalo, je to jezero vender resnično velik čudež na rave. Trikrat sim bil že o raznih časih v tistih krajih zarjev nazdol v globoko dolino, iz ktere sim g Lu v ze noci v Lašče přišel. Iz Lašč sim šel drugo jutro po po lepim polji in prijetnih gajih sloviti Turjaški grad sa ogledovat, in vselej sim ga drugač našel. Pervi- ogledat. Ternu znamenitimu gradu, ki jo bil že v let krat sim se v čolnu po njem vozil, brez de bi bil ne koliko korakov od čolna vodo vidil, ker je gosto bičje 1067 sozidan, se je o silnih časih, ko se je pravica le Že v letu y s pestjo dělala, mnogo prememb pripetilo. in trava čez-njo rastla in jo zakrivala; drugič je bilo *140 £a Íe Oton Ortenburški razdjal, in 50 let razun cemuna, po kterim Cerkniški potok teče, popolnama suho; in tretjič sim ga pred štirimi leti polno vode vidil. — Haquet ga je v svoji „Oryctographia Car nioliae" prijatlam naravoslovja dobro pepisal. Pod jezeram, kakor tudi pod visokim Javornikam potem Adolf Turjaški (Auersperg) spet sozidal ali komaj je deset let preteklo, ko so ga Ortenbur na južni strani obdaja, so mnogi predori y ki jame in votljíne, in berž ko ne podzemeljsko jezero Te podzemeljske votljíne in jame so zakladnice jezera. Ko se ob dolgo vedrim, suhim vremenu voda va-nje steče, so tla jezera lepa ravna dolina, kjer se veliko s ča ni, hudi protivniki Turjaščanov, v letu 1200 že spet razdjali. 70 let pozneje sta ga grofa Peter in Volk še lepši spet sozidala; pa v letu 1511 ga je velike potres poderl, in še le 1570 ga je Trajan Turja- Iz tega slovitiga grada iz- y ški vnovič krasno sozidal. hajajo mnogi odraselki rodovine Turjaških grofov in knezov, in grad je od nekdaj v posestvu te rodovine ostal. V gradu, kjer so me prijazno sprejeli y sim og sena nakosí in na severni strani tudi orje in proso ali dal izbe in sobe, in s posebno radostjo kapelico in maj kaj druziga seje. hno izbico, v kteri je bil učeni in pridni Dal m at in y Jezero je v navadnim stanu vode čez poldrugo napeno „Juri Kobila" imenovan, nekaj časa skrit y uro dolgo in čez pol ure široko; osuši se pa, ko voda in tudi oroznico, tode brez orozja, ker se le nekoliko odtekati začné, v treh ali štirih tednih. Voda pa od- mečev in drugih revnih reci, ki jih je rija že,napol potěká v razne jame, narprej v veliko in malo Karlovco, končala, v nji hrani. Vender pa sim v ti sobi sosebno potem v Svinsko jamo, v Laški Studene, v Vodo- znamenit spominek najdel, namreč glavi nekdanjiga po r""'"1 * j-...«, » ^ « « « * ^ t u u u u v ) » » " « v- . .. i - - ' • - - w « t nos, v Rešeto in v mnogo drugih. Ko pa nasproti glavarja JSrajnske dezele, Herbaria Turjaskiga in dezevno vreme nastopi in dolgo terpi, se lepa dolina njegoviga pripomočnika (adjutanta) Miroslava Viš- spet v jezero spremení in z vodo napolne, insicervča- njegorskiga, ki so ju Turki v bitvi pri Budasku s ih v malo urah in tako naglo, de ljudjé, ki se z ribštvam kimovca 1575 ubili. Po svoji divjaški navadi so pečajo, komaj uidejo. Posebno silno vrč voda iz Vra- ji™a £l»vi odsekali, ji v Carigrad poslali, tu pa oderli nje jame in iz Suhe dolce. Mnogokrat se jezero in s slamo natlačili. Turjaška rodovina je glavi za tako napnè, de bližnjim vašem, posebno Jezeru in Do- osem tisuč zlatov odkupila in iz Carigrada nazaj do-lenji vasi veliko škode stori in clo ljudi přežene. bila — in to je hvale vredno. Gerdo pa je, de se tako nuj e kim Cerknica, zal terg, po kterim se jezero ime- slavni spominek, de.se glavi iskrenih rodoljubov, ki sta v brambi domovine slavno smert storila, zdaj po tleh je na severni strani pol ure od jezera, pod viso y golim hribam , ki mu Slivnica pravijo Ta terg ali na kakšnim stolu nespodobno v prahu valjate. Grofje je o poprejšnjih časih marsikakšna nesreća zadela. Ra- gor ali dol — še enkrat vam rečem, to ni lepo ! Bližnji zun de je veckrat pogorel, so ga tudi Turki od leta terg in priprosti kmetje, ki spomin, de je vaš ded An- i 520 do 1560, tedaj v 40 letih trikrat razdjali. Starodavna N^tala blizo mesta , ampak na gricu nad Starim tergam. cerkev, ki narviše na griču sred terga stoji, je bila **) Tudi ne blizo Loža, ampak na Blokah. Vred. 140 drej Turjaški 22. dao ros hudo otépel in premagal, ciu slovesno obhajajo, naj vam bodo v ka 1593 Turke pri Sisek komisarja tjè peljati, kjer bo vse zvedil v se ; in res ga je dan današnji o svetim Aha- soznanil s svojima tovaršama imenovanima dvema bra kako se tama iz Krajnskiga, s kterima se je komisar do dobriga iz g led . » ------J —J 7---J ---------- ---o---1 ----------C7 7 --J -------- imajo iskreni, junaški domoljubi in njih spominki častiti! sprijaznil tako, da na obljubo, da jim bo z dobrim de Slovanské popotnik. ' . ' Spisuje Fr. Cegiiar. * Čujemo, da se bo imenitna zbirka slavenskih knjig v Celjovcu umerlega gospoda dr. Župana po narjem pomagal k napravi boljših mašin, ga peljejo _ _ 1___•____ /• 1___• «____n___v • i ^ •« v skrivno fabriko. Ponoći od 5. na 6. aprila se vsi trije s policijskim komisarjem g. Kora-tam. kteriga javni dražbi prodala. Ker je v tej zbirki mnogo prav redkih in imenitnih slavenskih knjig, opomnimo gosp. domorodce v Celjovcu na to, kakor tudi na last ne rok opise Župana, da ne pridejo v staro kramo ali celo na oginj. sta po priporocilu svojiga tovarsa zapeljana brata Krajnca za nju noviga tovarsa imela, podajo na pot v divji gojzd Pecol in Avanco imenovan, mu pokazat skrivno fabriko po dolgim potovanji, kjer še nikdar ni noben ćlovek hodil. 18. pr. m. je imelo društvo „Matice ilirske" sejo, • • B • I y • • /• • /N • f 1 profesorja Sviloviča, da v kterej je sklenilo po prošnji bi se učencem v Splitu 18 iztisov Gunduličevega , pridejo v berlog, v kteri je bila deuarna kovnica , po kteri se je že skozi veliko let sila veliko denarja ponaredilo. Ponarejavci napravijo oginj, da zamore njih prijatel vse viditi. Med tem pa pride za njimi že straža, ktera je po danim ukazu od dalječ Osmana po znižanej ceni poslalo, cena vsih knji ktere je dalo društvo natisniti, za učence znižati. Sklenilo je dalej to znižano ceno na vse jugoslavenske gimnazie raztegniti in šolskim vodstvom to naznaniti, da se vpeljejo v gimnazie. — Po znižanej ceni velja za učence: ar ft? zmiraj za njimi natihama tavala, in zagrabi vse tri. Čez 1200 razlicniga ponarejeniga denarja so našli v Francoskiga Sardinskiga in Francoske fabriki, posebno cekinov po 20 frankov kralja Ludovika Filipa, kralja Ijudovlade, cekine, dvajsetice in šestice našiga cesarja in pa Sardinské 5franke; zraven tega so našli fabriko namesti : Ie: Osman Gunduliča b) Različite piesme Teuta Demetra . • Kolo od IV. do VIII. kr. kr. z vsim kovavnim orodjem dobro oskerbljeno. Po tem, kar se je dosihmal zvedilo, gré misliti, da mora zlo razširjena tovarsija biti, ki se je vdeležvala tega Mandaljena Gjorgjica f} Saltjer Gjorgjiča g) Kristiada Palmotiča j? 55 55 55 n Y> 30 50 30 20 55 Y) 55 n 55 55 55 55 n 55 » 55 30 30 30 20 45 40 narstva. » 55 55 55 55 55 Sklenilo se je dalej Kanižličevo Rozalio v drugo natisniti za sole, ker ni druge enake knjige za rabo. Potem se je prebral dopis gospoda M. Majarja, ki pošlje v razsodbo svojo vseslavensko slovnico pod naslovom: „Uzajemnost slavenskoga govora de- V Berolinu je 28. dan pr. m.ministerstva predsednik o začetku seje deržavniga zbora drugi zbornici povelje kralja napovedal tole, pervič: razdelki 65. 66. 67. in 68. Pruske vstave pridejo 7. augusta ob veljavnost; drugič: po tem času se bo osnovala perva zbornica deržavniga zbora Nadvojvoda v nad- na podlagi kraljeviga ukaza. Badnu. 62 let star in 22 let vladar Badenskiga u To delo se bo razsodilo. Ravno pri tej seji se je tudi sklenilo velki zbor poklicati na 24. aprila. * V seji za povestnico jugoslavensko 14. aprila se je sklenilo z madjarskim učenim društvom v zavezo stopiti. Koricar iz mnogih krqjev. Dunajské novice pišejo, da pride Rusovski car začele, bojo terpcle dva dni. 8. dan tega mesca na Dunaj, in da se bo njemu v čast bovcov, ki jo je vojvodstva, je umerl ; naslednik njegov , Ludevik , se je prostovoljno odpovedal vladařstvu iu ga izročil svojima bratu Frideriku. — Napoleon in njegovi prijatli so zlo osupnjeni zastran undanjiga razsodka, po kterim se je sodnija perve stopnje o pravdi zavolj 2gradov, kiju je Napoleon naslednikam poslednjiga kralja vzel, zoper nasvčt deržavne oblasti za dostojno izgovorila. Vse je radovedno, kaj se bo dalje o ti pravdi zgodilo. — Vo-jaške slovesnosti, ki se bojo v Parizu 10. majnika Postava zavolj bram-ministerstvo deržavnimu Angleško dni potem velika vojaska parada na medmestni zboru predložilo, je bila v drugim predlogu z većino dva planjavi napravila. Te dni pride postava za m ero 150 glasov poterjena ; stranka Peel-a je bila o tem v blaga na dan , po kteri bo fabrika ali rokodelnica na soglasju z ministerstvam. Razpertija med Turškim vsak kos mero doloćno zaznamovati mogla , da se pride vsaki goljufii v okom. sultánám in kralja-namestnika m v E g i p t u se bo po nar Ministerstvo kupćijstva je po- novejših novicah poravnala; sultan je nek spet za 7 slalo nadinženirja Gelc-a na Koroško, da se po njego let naprej přepustil Egiptovskimu kralja-namestniku Košut potuje podolj- vim vodstvu pot za železnico po Koroškim do- višji oblast v sodbi za glavo. Pravijo, da se bo to poletje okoli Gorice nih krajih severne Amerike; mati njegova se bo tudi iz loci. veliko cesarskih armad zbralo, in da bo presv. cesar Ogerskiga v Ameriko ali na Angleško preselila. Hl ■ ■ ■■■ ■ t^^ÊÊÊÊ ■ Po jih přišel ogledavat. — Ceska igra, ki je bila unidan poslednjim ukazu Rusovskiga cara přejme vsak jud na v pomoč povodnjencam na Koroškim v Dunaj- Rusovskim, ki se kmetijstva loti, 150 srebernih »kim gledišu napravljena, jim je donesla 127 fl. 50 kr. rubljev v dar, zraven tega več oralov zemlje, in do čistiga dohodka. — Iz mnogih dežel cesarstva se sliši, voljeno mu je tudi, si kristianske posle vdinjati da je ozimina rčž večidel tako pozebla , da se je mogla verh vsiga tega ima tudi tak jud, ki je kmet postal podorati in namesto nje jarica sejati. y \ Bene- in njegova rodovina za 20 let vojašine prosta biti. ikim časniku se bére, kako so nedavnej v nekim Kupčija z guto perčo se tako od leta do leta raz gojzdu na Laškim v okolici Videmski berlog za sir ja y da bi člověk skoraj ne verjel. Pred letam 1844 sledili, kjer je neka derhal, med njo dva brata iz guteperčev Europi še skoraj po iménu niso nikjer K rajnskiga, ponarejene denarje kovala. To se je pa poznali; v letu 1845 so je iz Singapore za 169 pi takole zgodilo: 1 aprila so zasačili nekiga Laha, An- kalov pikul je toliko kot 133 V2 angleških liber) v gelo Battestoni po iménu iz Kordovade, ko je ravno 13 London prodali, v letu 1846 že za 5364 pikulov, v ponarejenih Napoleonovih cekinov zmenjati hotel; letu 1847 za 9262, in tako vsako leto več. 0 posled-uperviga je tajil, da on nič od tega ne vé ; kmalo pa njih 3 letih so 270.000 dreves posekali, iz kterih guto je vse obstál in se še celo ponudil, da hnče policijniga perčo dèlajo. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.