1“ ošini na plačana ▼ gotovini. J. Izdaja 2 0. IX. 1931 Cena Din 1*— Uhaja vaak dan zjutraj razven i ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1’—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din20'—, za tujino 30—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71. Jugoslovan Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-63. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Po.'!, ček. rač.: Ljubljana 15.621. St. 218 Ljubljana, nedelja, dne 20. septembra 1931 Leto II. Zakon o društvih, zborih in sestankih Dovoljena so vsa društva, ki niso nasprotna državi, socijalnemu redu in javni morali - Prepoved društev za telesno vzgojo na plemenski, verski in pokrajinski podlagi - Določbe o ustanavljanju političnih društev in strank - Odlok o dovolitvi politične stranke se objavi v »Službenih novinah« - Zakon je stopil včeraj v veljavo Beograd, 19- septembra. AA. Nj. Vel. lcralj Je na predlog' ministra notranjih zadev in predsednika ministrskega svela ter na podlagi 51. 117 ustave kraljevine Jugoslavije predpisal in proglasil zakon o društvih, zborih in sestankih. I. POGLAVJE. O ustanavljanju društev čl. 1. Državljani imajo pravico, družiti se v mejah tega zakona. Čl. 2. Kadar se namerava ustanoviti društvo po odredbah tega zakona, mora ustanovitelj predložiti prijavo pristojni občinski upravni oblasti II. stopnje preko pristojne občinske upravne oblasti I. stopnje in ji priložiti v petih enakih izvodih društvena pravila, ki jih morajo podpisati najmanj trije ustanovitelji. 2. Upravna prvostopna oblast bo takoj na zahtevo pismeno potrdila, kdaj je prijavo sprejela. čl. 3. V pravilih društva se mora ugotoviti 1. iiine, sedež in področje društva, 2. naloga dru-tftva in sredstva, s katerimi jo doseže, 3. ustroj uprave in način, kako se izdajajo s polno veljavo sklepi društva, 4. odredbe o vstopu v društvo in pristopanju, 5. pravice in dolžnosti članov, 6. zastopstvo društva, 7. znaki društva, pečat, obleka in slično, 8. namen imovine društva za primer, da društvo prestane. II. line društva ne more biti v nasprotju z ,nalogo društva in se mora razlikovati od naziva javnih oblasti in ustanov in imen drugih društev v istem kraju. Čl. 4. 1. Obča upravna oblast II. stopnje bo prepovedala ustanovitev društva, če je po svojem imenu, namenu ali ureditvi nasprotno državi, državnemu ali družabnemu redu ali javni morali, ali je kot društvo za telesno vzgojo postavljeno na versko, plemensko ali regionalno podlago. 2. Prepoved se bo izdala pismeno najaelj v roku 6 tednov od dneva, ko je bila predana prijava. V njej se navedejo razlogi zanjo. 3. Če se prepoved ne izda v roku, predvidenem v tem zakonu, stopi društvo v življenja. 4. Obča upravna oblast II. stopnje lahko tudi pred potekom roka izjavi, da ni povoda za prepoved. V tem primeru stopi društvo od-tega dne v življenje. Cl. 5. Proti prepovedi društva je dovoljena pritožba po zakonu o občem upravnem postopku. Čl. 6. Uprava društva bo sporočila obel upravni oblasti I. stopnje pismeno izvoljene člane z navedbo njihovega poklica in kraja, kjer bivajo. O članih društva se bo vodil točen episelc, Id se bo v prepisu poslal omenjeni oblasti, kadar to ona zahteva, odnosno se ji na zahtevo dopusti, da si te spiske ogleda. Določbe o društvenih zborovanjih Člen 7. 1. Na skupščino društva lahko pridejo samo člani in imensko povabljeni gostje. 2. Vsako skupščino mora uprava pismeno prijaviti obči upravni oblasti I. stopnje 48 ur pred skupščino in označiti kraj in čas skupščine ter dnevni red. 3. Oblast lahko prepove skupščino, če zve, da je proti odredbam pravil ali zakona, odnosno lahko stavi z dnevnega reda, kar je nasprotno pravilom ali zakonom. 4. Zoper sklep oblasti po prejšnjem odstavku je dovoljena pritožba po zakonu o splošnem upravnem postopku. 5. Za sestanke v svrlio prosvetljevanja in zabave veljajo splošni policijski predpisi. Člen 8. Obča upravna oblast I. stopnje sme na vsako skupščino društva poslati svojega zastopnika, ki je dolžan preprečiti nezakonitosti, nepravilnosti in nerede, po potrebi pa tudi razpustiti skupščino. Če zastopnik oblasti ni navzoč, sme pod istimi pogoji neposredno odrediti razpust skupščine. Člen 9. Na zahtevo obče upravne oblasti I. stopnje mora uprava društva dovoliti, da si oblast ogleda zapisnik seje in skpuščine. Člen 10. 1. Obča upravna oblast I. stopnje sme razveljaviti sklepe društva, nasprotne pravilom in zakonom. 2. Zoper sklep oblasti je dovoljena pritožba po občem upravnem postopku, toda pritožba ne odgodi izvršitve odloka oblasti. Člen 11. 1. Društva, ki bi prekoračila svoj statutarni delokrog, ali ga ne bi več mogla vršiti, ali bi ravnala zoper državni in družabni red ali javno moralo, sme upravna oblast II. stopnje razpustiti. 2. Zoper odloke oblasti je dovoljena pritož- ba po občem upravnem postopku, vendar pritožba ne odgodi izvršitve odloka oblasti. Ustanavljanje političnih udru-ženj Člen 12. 1. Ustanovitev političnih udruženj (političnih društev, političnih strank), ki ne morejo imeti verskega, plemenskega ali pokrajinskega značaja ali naloge, ki bi bila nasprotna narodnemu edinstvu in celini države, ali državnemu ali družabnemu redu, je vezana na posebno dovoljenje ministrstva notranjih zadev, ki odloča, katero društvo se ima smatrati za politično. 2. Za politična društva, ki niso politične stranke, velja dovoljenje za ustanovitev obenem za dovoljenje za obstojanje in delovanje društva. Člen 13. 1. Kadar se namerava ustanoviti politična stranka, so ustanovitelji, njih najmanj 10, dolžni, da pošljejo program in pravila stranke in svojeročno podpisano prijavo mini-stustvu notranjih zadev. Podpisniki prijave (ustanovitelji) morajo označiti svoje krstno in rodbinsko ime in na prijavi navesti svoj poklic in kraj, v katerem bivajo. 2. Odlok, s katerim se dovoli ustanovitev politične stranke, se razglasi v »Službenih novinah«. 3. Podpisniki prijave (ustanovitelji) lahko takoj, ko so sprejeli odlok, začno z'vpisovanjem članov in ustanovitvijo odborov (organizacij) politične stranke. Člen 14. Organizacija politične stranke se mora tako izvesti, da morejo imeti v vsakem srezu države odbor (organizacijo) z najmanj 60 člani. Za pristop v članstvo stranke in članstvo v odborih (organizacijah) je potrebna svobodno dana pismena izjava. To izjavo morajo pismeni državljani svojeročno podpisati, nepismene pa mora po pristanku v prisotnosti dveh pismenih svedokov drugi podpisati, ki bo to z lastnoročnim podpisom na isli prijavi potrdil. Člen 15. Po končani organizaciji politične stranke pošljejo ustanovitelji ministru za notranje zadeve dokaze, da je stranka v vsej državi organizirana na tukaj omenjeni način. Nato bo ministrstvo notranjih zadev v roku 2 mesecev izdalo končni odlok, ali dovoli obstoj politične stranke in nje delovanje, ali ne. Dovoljenje bo objavljeno v »Službenih novinah«. O razpustu političnih udruženj in strank Čl. 16. Vvseh primerih, kadar se doseže, da se politična društva (politična udruženja, politične stranke) ne ravnajo v svojem delovanju po predpisih tega zakona, odnosno kadar se dožene opuščanje predpisanih izjav, prijav in dokazov ali izdajanje lažnivih, netočnih ali nepopolnih prijav, izjav ali dokazov, se morajo politična društva razpustiti z odlokom notranjega ministrstva. čl. 17. Inozemci in mladoletniki kakor tudi oni, ki so izgubili državljanske pravice na zakoniti način^ ne morejo biti, dokler si ne pridobe nazaj teh pravic, člani nikakili političnih društev. Čl. 18. Kadar se katerokoli društvo iz lastnega nagiba razide, mora uprava to takoj javiti upravni oblasti I. stopnje. Čl. 19. V vsakem primeru do prestanka društva bo obča upravna oblast I. stopnje pazila na to, da se imovina društva uporabi po odredbah pravil odnosno zakonov. Čl. 20. Pod odredbe tega poglavja ne spadajo: 1. Verske zajednice sprejetih in priznanih veroizpovedi in njihova verska društva, ustanovljena po zakonu. 2. Društva in udruženja trgovskega in gospodarskega značaja, ustanovljena po odredbah zakonov, ki za njih veljajo. 3. Javnopravna društva in zajednice, ki so osnovana po posebnih zakonih. II. POGLAVJE. O zborih in sestankih Čl. 21. Državljani imajo pravico do zborov ali sestankov v mejah tega zakona. Čl- 22. Zbori so javni sestanki pod vedrim nebom, bodisi na nekem drugem javnem kraju. Sestanki pa so pomenki osebno povabljenih ljudi v zaprtih prostorih. Čl. 23. Kdor hoče sklicati zbor (shod) ali sestanek, mora to prijaviti obči upravni oblasti prve stopnje, ki je pristojna v kraju, kjer se bo zbor ali sestanek vršil, in sicer najmanj 48 ur pred dnevom shoda ali sestanka. V prijavi, ki jo mora podpisati vsaj eden sklicateljev z označbo svojega poklica in bivališča, je treba navesti kraj, čas in dan tega zbora ali dogovora. Oblast bo takoj izdala potrdilo o prijavi, ako ga sklicatelj zahteva. Čl. 24. Sklicatelji zborov ali sestankov so lahko samo osebe, ki uživajo državljanske pravice. Čl. 25. Obča upravna oblast prve stopnje lan-ko prepove shod oziroma sestanek, ako smatra, da nasprotuje zakonu, da je nevaren za javni red, za javno zdravje ali za bitne državne interese. Prepoved je treba sporočiti najdalje 24 ur pred časom napovedanega shoda oziroma sestanka. Ako se v tem roku ne dostavi prepovedi sklicatelju, se shod oziroma setanek lahko vrši. Čl. 26. Za shode pod vedrim nebom je potrebno posebno dovoljenje obče upravne oblasti prve stopnje, ki ga mora izdati v roku, predvidenem v prejšnjem členu. Ako dovoljenje ni izdano v ‘em roku, se smatra, da dovoljenje ni bilo izdano. Čl. 27. Proti prepovedi v členu 25. oziroma proti neizdanemu dovoljenju v čl. 26. je dovoljena pritožba po zakonu o občem upravnem postopku. E .ko se vršijo shodi in se 1 nki Čl. 28. Shod oziroma sestanek vodi eden sklicateljev v primeru, da sklicatelji ne predlagajo posebnega predsedništva. Od trenutka, ko se sestavi predsedništvo, pa odgovarja to predsedništvo za red na shodu oziroma na sestanku. V drugem primeru pa odgovarjajo do-tični sklicatelji. Eni in drugi morajo zahtevati pomoč oblastev, čim se na shodu ali sestanku pokažejo znamenja nereda. Čl. 29. Obča upravna oblast prve stopnje pošlje na vsak shod oziroma sestanek svojega zastopnika, ki je dolžan, da prepreči vsakršno nezakonito delovanje ali nered in ki mora po •potrebi razpustiti shod oziijpma sestanek. V primeru, da upravna oblast prve stopnje ne pošlje svojega zastopnika, sme pod istimi pogoji tudi neposredno odrediti razpust shoda oziroma sestanka. Člen 30. Na shod oziroma na sestanek ne sme nihče priti z orožjem. Izjeme tvorijo organi oblastev. Določbe glede političnih shodov in sestankov člen 31. Za vse shode oziroma sestanke o političnih vprašanjih ali o kaki politični akciji je potrebno predhodno dovoljenje obče upravne oblasti prve stopnje. Sklicatelji morajo predložiti prijavo oblastvom najdalje tri dni pred dnem shoda oziroma sestanka. Ako oblastvo najdalje do 24. ur pred shodom ali sestankom ne izda dovoljenja, se smatra, da je bil shod oziroma sestanek prepovedan. Člen 32. Izvzete od določbe člena 31. smejo politične stranke, ki obstojajo in delujejo in ki so dovoljene v smislu določb člena 14. in 15. imeti shode pod vedrim nebom in na drugih javnih krajih oziroma sestanke (predavanja v zaprtih prostorih), brez predhodnega do-vojenja obče upravne oblasti prve stopnje, vendar so sklicatelji dolžni o teh shodih oziroma sestankih (predavanjih) predložiti 24 ur prej pismeno prijavo oblastvom, ki morajo na to o tem izdati pismeno potrdilo, tudi za ta primer veljajo določbe člena 29. odstavek 2. Čl. 33. Na shode oziroma sestanke o političnih vprašanjih ali o kaki politični akciji pošlje obča upravna oblast prve stopnje svojega ^zastopnika, na katerega se niorajo sklicatelji oziroma predsedniki takoj obrniti za pomoč, čim opazijo znake nereda. V tem primeru mora zastopnik oblastva odstraniti vsakogar, kdor izziva nqred. Če pa nastanejo taki neredi, da se tudi v tem primeru ne bi mogli pomiriti, morajo sklicatelji oziroma predsedniki takoj razglasiti, da je shod razpuščen. V nasprotnem primeru bo to storil zastopnik oblastva. ČL 34. Molilnice, šole, sokolski domovi in njihova dvorišča ne smejo biti kraji shodov oziroma sestankov političnih udruženj (političnih društev, političnih strank). Čl. 35. Pod določbe tega poglavja spadajo: 1. Spremstva, cerkveni shodi in sprevodi, 2. javni shodi, društveni sestanki in navadne narodne veselice: III. POGLAVJE. Splošne in sklepne določbe čl. 36. Kdor prekrši pogodbe tega zakona, kakor tudi osebe, ki se ne pokore zapovedi oblastva o odstranitvi ali razpustu, ee kaznujejo z zaporom do 30 dni ali z denarno kaznijo do 5000 (pet tisoč) dinarjev, oziroma z obema kaznima, če pa je dejanje težje prirode, po drugem zakonu. Čl. 37. Kazni po tem zakonu izreka obča upravna oblast prve stopnje. Proti tem odlokom je dovoljena pritožba na občo upravno oblast II. stopnje v 15 dneh po tfostavi obsodbe. Čl. 38. V mestih, kjer. mestni načelniki opravljajo funkcije srezldh načelnikov, opravljajo posle obče upravne oblasti prve stopnje po tem zakonu državne policijske oblasti, kjer teh ni, pa mestni načelniki. Čl. 39. Okolnost, da je bilo neko kaznivo dejanje storjeno na skupščini udruženja, na shodu ali na sestanku, je treba upoštevati kot okolnost v smislu kazenskega zakona, ki vpliva na to, da je kazen večja, če ni že s samim dejanjem primerno kvalificirana. Čl. 40. V čl. 7., odstavek 2. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 16. januarja 1929 z izpremembami in dopolnitvami z dne 1. marca 1929 se doda na koncu besedica »ali regijonalni«. Čl. 41. Minister za notranje zadeve se pooblašča, da s posebnim pravilnikom predpiše podrobnejše določbe o tem zakonu. Čl. 42. Ta zakon stopi v »veljavo z razglasitvijo v »Službenih novinah«. Obenem se ukinjajo vse določbe zakona o udruženjih, društvih, shodih in sestankih in zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi, v kolikor nasprotujejo določbam tega zakona. Beograd, 19. septembra. I. »Službene novine« so v izredni izdaji objavile zakon o društvih, zborih in sestankih, ki je tako stopil v veljavo. Slovenska ministra v Ljubljani Ljubljana, 19. septembra. V Ljubljano sta dopotovala danes dopoldne minister za javna dela dr. Albert Kramer in minister brez port-felja Ivan Pucelj. Število volilcev v Beogradu Beograd, 19. septembra. 1. Po končni sestavi glavnega volilnega imenika v Beogradu so dognali, da bo v prestolnici 39.202 volilcev. Kriza v angleški vladi London, 19. septembra. Angleški ministrski predsednik MacDonald je snoči odpotoval na svoje posestvo na škotskem, kjer ostane do ponedeljka. Splošno se smatra, da bo MacDonald na tem odmoru pripravil deklaracijo o stališču vlade v vprašanjzu novih volitev. To deklaracijo z velikim zanimanjem pričakujejo, ker se negotovost o politični bodočnosti vse bolj in bolj občuti v angleškem gospodarstvu. Konservativci vodijo veliko propagando za nove volitve. »Daily Telegraph« poroča, da so bile bližnje volitve gdtova stvar in da samo odbor liberalcev zavlačuje uradno objavo o roku novih volitev. Po pisanju lista »Daily Telegraph« bo iz sedanje vlade vsekakor izstopil vodja liberalne stranke Herbert Samuel, ki se odločno bori zoper volitve, na njegovo mesto pa ima priti sir John Simon. Konservativci upajo, da bo MacDonald na čelu velike narodne stranke stopil pred volilce s popolnoma protekcionističnim programom. »Daily Herald« misli, da bodo nove volitve okoli 15. oktobra. Toda liberalci v vladi in izven nje se z vsemi sredstvi bore proti novim volitvam, češ da bi po njihovem mišljenju volitve popolnoma izzvale krizo funta, ki se je le s hudo muko spet popravil. Znani gospodarski strokovnjak sir Walter Layton opozarja v članku na nevarnost, ki bi nastopila za Anglijo in ves svet z novimi volitvami kakor tudi z izpremembo angleške trgovinske politike. Dunajski sadni trg Dunaj, 19. septembra, d. Semkaj je dospelo 11 vagonov srbskih šumadijsklh in bosanskih sliv. Tendenca neizpremenjena. Poljski predlog za moralno razorožitev narodov Poljski minister Zaleski je izročil včeraj DN obširno spomenico s predlogi za organizacijo kampanje proti vojni — Glavna vsebina spomenice — Razprava o poljedelski krizi v vzhodni Evropi Poljska te- Varšava, 19. septembra. AA legrafska agencija poroča: Časopisje komentira spomenico o moralni razorožitvi, ki jo je danes poljski zunanji minister Zaleski izročil tajništvu Društva narodov. Spomenica ima po poročilu listov štiri poglavitne zahteve. Za ustvaritev teh načel je potrebno sodelovanje vseh evropskih držav. Vsebina teh načelnih predlogov je nastopna: 1. Uveljavitev skupnih pravnih določb kazenskih zakonikov, da se onemogočijo kampanje za vojno; 2. nujna kodifikacija vseh določb o javnih društvih in ustanovah, tako da se onemogoči vojna propaganda in mržnja med narodi; 3. ureditev mednarodnih odnošajev med listi, tako da se onemogočijo objave lažnivih vesti in poročil in da se v inozemskih listih olajšajo objave popravkov in da se ustanovi mednarodno disciplinsko sodišče za časopisje. Obenem je treba ustanoviti v Ženevi mednarodno agencijo za izmenjavo časopisnih vesti in poročil; 4. izvajanje pacifističnega duha v srednješolskem pouku in v šolskih predavanjih, kar naj ustvari mednarodno zaupanje in omogoči odločno borbo proti bojevniškim organizacijam. Spomenica opozarja naposled na to, da po mnenju poljske vlade moralna razorožitev ne bo imela nobenega rezultata, če bo samo v navadnih frazah. Zato navaja spomenica konkretne in praktične predloge. Pariz, 19. septembra. AA. Havas poroča iz Ženeve: V drugem odboru skupščine Društva narodov se je nadaljevala razprava o gospodarskih vprašanjih. Poljski delegat Kargovski je govoril v imenu poljedelskih držav srednje in vzhodne Evrope. Utemeljeval je preferenčne tarife, ki so jih sklenile te države. Te carine so te države uvedle samo kot izjemo, da z njimi premoste trenutne težkoče. Belgijski delegat Van Langenhove je želel, naj bi se ne porušile varnostne in olajševalne določbe mednarodnega trgovinskega prometa. Kanadski delegat Riedel je govoril o tem, da so izvenevropske države prav nezadovoljne s stremljenji, ki so se pojavila na gospodarskem področju v zvezi z evropsko unijo. Prekomorske države so zlasti odločno proti preferenčnim tarifam. Grški delegat Mihalakopulus je bil mnenja, da je pesimizen nekih govornikov pretiran in da nasprotja vendarle niso tako velika, da bi bila nepremostljiva. Jugoslovanski delegat Todorovič pa je izjavil, da poljedelske države ne morejo odstopiti od preferenčnih carin za živila, dokler bo poljedelstvo v srednjeevropskih državah ogroženo. Odbor je pooblastil francoskega ministra za trgovino Rollina, da sestavi poročilo o razpravah odbora za skupščino Društva narodov. Vpokojitev Beograd, 19. septembra. 1. Vpokojena je bila poštno-brzojavna uradnica 8. položajne skupine Kogej Matilda, ki je nameščena pri pošti in brzojavu II v Mariboru. Premeščen pa je od beograjske Ilnančne direkcije k dravski — odsek za carine — pripravnik Hasanagič Omer. Nove podrobnosti o atentatu na Madjarskem Budimpešta, 19. septembra. AA. Korbiro poroča: Preiskovalne oblasti so pri natančnejšem pregledu objektov na mestu železniške katastrofe pri Bia Torbagyju v oddaljenosti 100 m od viadukta našle upognjeno cev, dolgo 1 m in 8 cm v premeru. Na podlagi te najdbe odpade dosedanja podmena, da je bila eksplozivna snov v škatlici. Sedaj je dognano, da je bila ta snov v najdeni cevi. Cev je bila zvezana z bakreno žico z dvema baterijama električnih svetilk. Iz tega sklepajo, da je bil ta atentat izvršen na podoben način kakor nedavno tega atentat na bazelski ekspres pri Jtiterborgu. Padanje vrednostnih papirjev v Newyorku Newyork, 19. septembra. AA. Ker je bila včeraj borza brez pozitivnih in optimističnih poročil, so papirji globoko padli. Včerajšnji padec je bil najmočnejši po juniju. Več milijonov akcij je menjalo lastnike. Prizadeto so bile tudi najčvrstejše vrednote. Angleški mornarji zadovoljni London, 19. septembra. AA. Atlantsko bro-dovje se je vrnilo v svoji domači luki Portsmouth in Devonport. Prav tako je priplulo v luko Sheerness več vojnih ladij. Naaaljnih incidentov ni bilo. V Sheernessu je dobilo moštvo običajni dopust. V razgovorih z novinarji so mornarji izjavili, da so zelo zadovoljni z obljubo admlra-litete, da bo upoštevala posebno težke primere pri znižanju plač. Admiraliteta je pozvala poveljnike, naj ji sporočijo vse primere, kjer bi bilo moštvo preveč oškodovano. Konferenca okrogle mize London, 19. septembra. AA. Prvi teden je odbor za zvezni ustroj indske ustave poslušal večinoma mnenja nekaterih novih Članov o tem vprašanju. Odbor je končal v zadnjih dneh razpravo o načinu volitev v indski zvezni parlament. V ponedeljek bo razpravljal o odno-šajih med obema zbornicama tega parlamenta. Gandhi je naprosil odbor, naj posuši razprave. Angleški delegati so se Gandhijevi želji pridružili. Upajo, da bo odbor že prihodnji teden lahko razpravljal o sestavi zveznega parlamenta in o razdelitvi finančnih vi^ov med vseindsko zvezo in njenimi enotami. Vprašanje avstrijskega Ženeva, 19. septembra, d. Svet DN bi moral danes proučiti poročilo finančnega komiteja DN o avstrijskem posojilu. V zadnjem trenutku pa je ta načrt opustil in proučitev avstrijskega vprašanja odložil do prihodnjega tedna, dokler ne pride od avstrijske vlade izjava o rezultatu posvetovanj s skupinami narodnega sveta. Dunaj, 19. septembra, d. Zvezni kancelar dr. Buresch in finančni minister dr. Redlich sta se danes vrnila iz Ženeve. Sprejela sta zastopnike časopisov ter se nato podala v ministrski svet, kjer sta poročala o pogajanjih v Ženevi. Njuno poročilo je bilo vzeto na znanje. Za prihodnji teden je odrejen sestanek glavnega odbora nacionalnega sveta, da se vzame poročilo zveznega kancelarja na znanje. Brezplodna opozicija London, 19. septembra. AA. Bivši parla uen-tarni tajnik poljedelskega ministrstva v zadnji vladi je pisal voditelju opozicije Hendersonu, da ne bo več sedel na klopeh opozicije. Svoj sklep utemeljuje z izjavo, da je opozicija proti vladnim odredbam za štednjo brezplodna. VREMENSKA NAPOVED Dana j, 19. septembra, d. Povečini jasno, malo toplejše. Vojna med Kitajsko in Japonsko Japonske čete so včeraj zavzele oddelki so se izkrcali v Tsingtao Tokio, 19. septembra. AA. Japonske čete so zavzele utrdbe Mukdena in napadle arzenal. Vodstvo čet računa s tem, da bo do večera zavzelo vse važnejše strateške točke. Po dosedanih vesteh je bilo prodiranje japonskih čet skoro brez boja in brez žrtev. Vlada je imela sejo, na kateri je sklenila, naj japonski generalni konzul v Muk-denu lokalizira spor in prepreči, da bi objel še druge kraje. Tientsin, 19. septembra. AA. Po tukajšnjih vesteh so japonske čete zavzele Mukdcn. Tokio, 19. septembra. AA. Kitajske In japonske čete so se spopadle v bližini Mukdena. Do boja je prišlo zaradi nastopa kitajskih čet, ki so hotele pognati v zrak most južno-madžurske železnice. London, 19. septembra. AA. Iz Tsingtaua poročajo, da so se davi izkrcali večji oddelki japonskih čet. Kitajske oblasti so ukrenile vse potrebno, da ohranijo mir. Vsa zabavišča so zaprta. Kakor znano, je bilo to mesto pred vojno nemška kolonija. Za svetovne vojne so mesto zavzele angleške in japonske čete. Nedavno tega pa je bilo mesto vrnjeno Kitajski. Nevarna napetost med Kitajsko in Japonsko, ki je dovedla do vojaškega nastopa te poslednje v Mandžuriji, se je kuhala vse letošnje poletje. Incidenti med kitajskimi in japonskimi vojaki v tej deželi Mukden v Mandžuriji — Veliki — Kako je prišlo do spopada so na dnevnem redu. Posebno hud incident pa se je dogodil v začetku tega meseca, ko so kitajski vojaki v Mandžuriji napadli japonskega kapetana Nakamuro ter njegovo spremstvo. Kitajci so umorili kapetana in poklali vse njegovo spremstvo. Ta pokolj je izzval na Japonskem silno ogorčenje. Japonska vlada je zahtevala od kitajske vlade v Nankinu zadoščenje, ki pa ga ni dobila, kajti nankinska vlada se je postavila na stališče, da umora nad kapetanom Nakamuro in njegovimi spremljevalci niso izvršili kitajski vojaki in da je Japonska ves incident sploh izmislila. Zadržanje kitajske vlade je izzvalo na Japonskem novo ogorčenje, ki je zajelo posebno močno tudi armado. Vojaški letalci so metali nad mesti na tisoče proglasov, v katerih so opozarjali prebivalstvo na nevarnost, ki da preti japonskim interesom v Mandžuriji. Istočasno so se vršila posvetovanja vlade glede korakov, ki naj se podvzamejo za slučaj, da kitajska vlada nekončno odreče vsako zadoščenje. Ne samo v Mandžuriji, temveč povsod v severni Kitajski vlada veliko sovraštvo proti Japoncem, ki dobiva svoj izraz posebno v bojkotu japonskega‘blaga. Tudi sicer je od svoječasne vojaške lekcije, ki jo je dala Kitajski Rusija, prestiž Japonske na Kitajskem znatno padel, vsled česar hoče Japonska izkoristiti zadnje incidente kot pretvezo za nastop, ki naj njen prestiž v Mandžuriji zopet vzpostavi. Ves svet v stanju splošne panike Izjava francoskega finančnega ministra o kritičnem gospodarskem položaju Pariz, 19. septembra, d. Francoski finančni minister Flandin je podal ženevskemu dopisniku »Matina« sledečo izjavo: Ves svet se nahaja sedaj v stanju splošne panike. Glavni vzrok tega je nesigur-nost na londonskem trgu. Ako bi Anglija izgubila zaupanje med svetom, potem mora priti neizbežno do katastrofe. Ostro se je izrekel tudi proti sistemu nove kreditne inflacije, ki je bil predlagan kot rešitev današnje krize. Ta rešitev bi bila le prehodno olajšanje položaja in bi utegnila imeti za posledico vsesplošen gospodarski polom. Flandin je izjavil nadalje, da se strinja z baselskimi strokovnjaki, ki zahtevajo pred vsem politično premirje. Francija je pripravljena z vsemi silami ta proces pospešiti, kakor hitro bo medsebojni kredit postavljen zopet na pravo podlago. Pred zaključkom francosko-italijanskih pogajanj Pogajanja se nahajajo v sklepni fazi — Sporazum bo predstavljal sredozemski Locarno ob soudeležbi Anglije Rim, 19. septembra, n. Italijanski listi so poslali v Ženevo svoje dopisnike, toda v njihovih poročilih iz Ženeve ni niti besedice o francosko-italijanskih pogajanjih. To pa ne moti »Tribune«, da se ne bi čudila, da niso ženevski dopisniki francoskih listov objavili izčrpnejših informacij o poteku francosko-talijanskih pogajanj. Dalje ta fašistični list naglaša, da so ameriški listi bolje informirani kakor francoski. Po teh informacijah, ki jih prinaša »Newyork Herald«, je situacija tale: Francija je predlagala, naj bi se razmerje moči med francosko in italijansko bojno mornarico postavilo na temelju njune povprečne moči v zadnjih desetih letih, Italija pa bi hotela, da se za to bazo postavi stanje zadnjih 6 let. Nade za sporazum so se okrepile že zaradi tega, ker Grandi ne bo do konca teh pogajanj zapustil Ženeve. Prošlo soboto in nedeljo je Grandi imel iz Ženeve nekaj telefonskih razgovorov z Mussolinijem, italijanski pomorski strokovnjak Rossi pa je odpotoval v Rim in se predvčerajšnjim vrnil v Ženevo. To trdi ženevski dopisnik lista >New- york Herald«. Njegov tovariš od »Chicago Tribune« pa trdi, da bo kmalu dosežen pomorski sporazum med Francijo in Italijo, ki se mu mora priključiti tudi Velika Britanija. Ta sporazum bo imel značaj mediteranskega Locarna. Predlog o tem je stavila italijanska vlada v svojem zadnjem memorandumu, ki ga je italijanski poslanik grof Manzoni v Parizu izročil Lavalu. Londpn, 19. septembra. Organ laburistične stranke »Daily Herald« doznava, da je prišel angleški pomorski strokovnjak Craigie v Ženevo šele tedaj, ko sta se stališči francoske in italijanske vlade glede pomorskega sporazuma znatno zbližali. Pogajanja v Ženevi so prišla v sklepno fazo. Britanska vlada je bila podrobneje informirana o poteku teh pogajanj. Britanska admiraliteta se je zagledala v nepriliki, da mora raztolmačiti poslednje italijanske predloge, ki so, kakor se zdi, zadovoljili francoskega pomorskega strokovnjaka Massiglija in poveljstvo francoske bojne mornarice. In v tem je razlog nenadejanemu potovanju Craigieja v Ženevo. Sedemdesetletnica brata Josipa Scheinerja Ljubljana, 20. septembra. Brat dr. Josip Scheiner, starosta Ceškosloven-ske Obce Sokolske in Zveze Slovenskega Sokolstva bo praznoval jutri svojo 70-letnico. Od svojih mladih nog do danes je stal vedno v prvih vrstah Sokolstva, deloval neumorno za njegov prospeh in razvoj. O jubilantu bomo prinesli prihodnjič obširnejše poročilo o njegovem delovanju. Mnogim čestitkam se pridružuje danes vse jugoslovansko Sokolstvo z iskrenimi željami, da ga previdnost ohrani še mnogo, mnogo let čilega in zdravega na najvišjem mestu vsega slovanskega Sokolstva. Bratu dr. Scheinerju naš krepki sokolski: Zdravo! Nazdarl J. H. Čestitka jugoslovanskega Sokolstva bratu dr. Josipu Scheinerju Ljubljana, 20. septembra. Povodom sedemdesetletnice rojstva brata dr. Josipa Scheinerja, staroste ČOS in SSZ, je poslal prvi namestnik staroste Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije brat Engelbert Gangl v imenu vsega jugoslovanskega Sokolstva br. dr. Scheinerju to-le pismeno čestitko: »Dragi brat starešina, Ti, ki stojiš na čelu nas vseh, sprejmi ob jubileju svojega življenja iskrene in bratske čestitke tudi od jugoslovanskega Sokolstva. Srečen si, ker Te obkroža ljubezen in spoštovanje mogočne sokolske vojske vsega slovanskega sveta. A še srečnejši si, ker v svojem spominu nosiš utripe Tyrševega srca, ki je z ognjem in plemenitostjo vžgalo v Tebi navdušenje za delo v smislu njegove velike ideje. Bodi zdrav, mili naš starosta! Jugoslovansko Sokolstvo Ti je hvaležni za vse ogromno delo, ki si ga z mladeniško silo in nepremagljivo vero v zmago naše skupne stvari vršil verno in vztrajno v borbah in viharjih, v sreči in nesreči — prvi med prvimi, ves in popolnoma naši Vse Slovanstvo Te ceni in Te spoštuje 1 Naša sokolska srca Te pozdravljajo, ona Ti čestitajo! Zdravo! Nazdar!« Otvoritev vinarske in sadjarske razstave Beograd, 19. septembra. 1. Danes se je otvorlla prva državna razstava vina ln sadja v kme-tiškem paviljonu. Nj. Vel. kralja je zastopal general Pekič. Otvoritve se Je udeležilo mnogo uglednih beograjskih meščanov in gostov iz vse države. Vinarsko društvo za Dravsko banovino Je zastopal njegov predsednik g. Lovro Petovar. Drobne vesti Genova, 19. septembra. AA. Predsednik italijanskega senata Fedrzoni je odpotoval v Barcelono. Milan, 19. septembra. AA. Teniški dvoboj med Milanom in Tokijem je končal z zmago japonskih igralcev v razmerju 4 : 1. Tokio sta zastopala igralca Kavaki in Sato, za Milan pa sta igrala Bonze in Gaslini. Benetke, 19. septembra. AA. Zupan je priredil banket v čast udeležencev 15. mednarodnega kongresa za plovbo. Na banketu so bile izrečene mnoge zdravice v prospeh zastopanih narodov. Bari, 19. septembra. AA. Tu je bila otvorje-na prva razstava italijanske mode. London, 19. septembra. AA. »Daily Mail« priobčuje Gandhijev članek, ki v njem zahteva indski voditelj neodvisnost Indije. Ženeva, 19. septembra. A A. Nemški zunanji minister dr. Curtius je imel pred odhodom v Berlin sestanek 8 poljskim zunanjim ministrom Zaleskim. Dublin, 19. septembra. AA. Irska vlada je imenovala tričlanski odbor, ki mu predseduje finančni minister. Odbor ima nalogo, da sesta- vi pravila za stave pri konjskih dirkah. Pariz, 19. septembra. AA. Avtorizirani krogi so izjavili, da bo kolonijalna razstava zaklju' čena v prvi polovici novembra. Pariz, 19. septembra. AA. Kongres generalne konfederacije za delo je sprejel skoro soglasno resolucijo o potrebi sindikalne enotnosti. V drugi resoluciji obsoja kongres vojno. Pariz, 19. septembra. AA. Odbor za gospodarsko in carinsko akcijo je sklenil brez odlašanja vzpostaviti pogajanja z veliko Britanijo o novi trgovinski pogodbi. London, 19. septembra. AA. S 1. oktobrom bodo znižali plače državnim uradnikom za 5 do 10 odstotkov. Mednarodni šahovski turnir na Bledu XX. kolo. Bled, 19. septembra. Na Bledu so šahovski prvaki danes odigrali XX. kolo turnirja. Kashdan je v 30. potezi izgubil proti Bogo-ljubovu. Stoltza je z 31. potezo premagal Colle. Kostič in Niemcovič sta remizirala v 38. potezi. Tuli Tartakover in Vidmar sla zaključila svojo partijo z remis-jem. Pirc se je po 38. potezi Aljehinu udal. Spielmann je sprejel remis, ki mu ga je ponudil Astaloš v 36. potezi. Maroczy je izgubil v 68. potezi proti Flohru. Prekinjena partija iz XIX. kola Flohr -Kashdan se je po 51. patezi proglasila za re-mis. Stanje po dvajsetem kolu je tole: Aljehin 17, Bogoljubov 12, Kashdan 11 (1), Vidmar 10 in pol (1), Flohr, Niemcovič, Spiel-mann 10, Maroczi 9, Astaloš 8 in pol (1), Kostič 8 in pol, Stoltz 8 (2), Tartakover 8, Colle 7 in pol, Pirc 6 (1). Jutri v nedeljo se začne 21. kolo. Igrali bodo tile pari: Kashdan - Spielinann, Bogoljubov - Maroczi, Flohr - Aljehin, Pirc - Kostič, Niemcovič _-Stoltz, Colle - Tartakover, Vidni« Ob petnajstletnici dobrovoljskega pokreta Letošnjo jesen mineva petnajst let, odkar so jugoslovanske dobrovoljske žete, zbrane v južni Rusiji, sprejele svoj ognjeni krst v Dobrudži, pod Dobričem, pri Bazardžiku in Kokardži, Einidže Mahali in Usakri. Ob spominjanju na te težke, s krvjo in znojem zalite dneve, ko je padla cela vrsta najpožrlvovalnejših pionirjev prave jugoslovanske misli, je že nekaj srbohrvaških dnevnikov in revij v zadnjih tednih objavilo obsežne in z različnih stališč in strani pisane članke o akciji dobrovoljcev in njihovih zaslugah za zmago in osvoboditev južnih Slovanov. Mnenja sem, da bo pravično in prav, če tudi »Jugoslovan« prinese stiliziran pregled glavnih dogodkov, peripetij in vstajenj našega dobrovoljskega pokreta. V tem smislu in s tem namenom je tudi napisan tale samo informativni članek. Jugoslovanska misel je v novem, dvajsetem stoletju vidoma zorela. Stiki med Slovenci in Srbohrvati so se množili, upi so rastli, pričakovanje je bilo iz dneva v dan večje. Najraz-boritejši ljudje pri obeh narodih, uvidevnejši politiki in književniki, so pripravljali tla nekdaj tako drobnemu, ko gorčičnemu zrnu jugoslovanstva, ki se je pa za kratek čas v ugodni konstelaciji zgodovinskih dogajanj razbohotilo ▼ mogočno drevo. Tik pred svetovno vojno je Ivan Cankar napisal in prebral oni animirani članek o jugoslovanstvu, radi katerega je potem imel toliko sitnosti. Tovrstnih vzgledov je brez števila. Na tem mestu bi rad navedel le droben fragment iz članka »Jugoslavija, rešitev Slovencev«, ki je izšel v prvi številki (z dne 17. aprila 1916) v Odesi izhajajočega dobrovoljskega tednika »Slovenski jug«, v slovenščini. To pa radi tega, ker v žarki luči slika razpoloženja večinskega dela Slovencev v onih kritičnih letih. Kdo je članek napisal, mi ni znano, glasi pa se (fragment) tako-le: »Danes zbira Srbija pod zastavo Jugoslavije vse Jugoslovane. Srbija je poklicana, da osvobodi vse jugoslovanske dežele, ona je edina, ki more rešiti Slovence narodnega pogina. Srbija ustanavlja Jugoslavijo, kjer bodo enakopravni Hrvati, Slovenci in Srbi, kjer bodo vsakemu sorodnemu plemenu zajamčene pravice v razvoju vere in jezika.« »Pred sedmimi leti (torej 1909) je bilo slovensko delavsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Belgradu. Slovenski delavec je prišel v srbsko prestolnico. Ce pride kako delavsko slovensko društvo na Dunaj, kdo se zmeni zanj? Belgrad pa je napravil slovenskim pevcem - delavcem kraljevski sprejem. V Zemunu je že pričakoval Slovence srbski parnik. Pri vstopu Slovencev je zaigrala godba na krovu, belgradske gospe pa so obsule pevce s cvetjem. Na drugi strani v luki belgrajski pa so pokali topovi in tla so bila potresena s svežo travo, kar je pri Srbih znamenje največjega spoštovanja. Pet dni so bili Slovenci gosti z zastavami okrašenega Bel-grada. Slovenci so dali koncert v Narodnem gledališču. Prireditev je počastil kralj sam in ves dvor. Drugi dan so bili pevci povabljeni v konak. Slovenske delavce je sprejel kraljevič Aleksander in vsakemu podal roko. Kdaj se je kak avstrijski nadvojvoda dotaknil slovenske žuljave roke? Po sprejemu so pristopili višji srbski častniki, združili se s slovenskimi delavci v krog in zaplesali z njimi kolo. Pri zahvali srbskim častnikom je govoril vodja slovenskega društva med drugim: »Pridite, Srbi, k nam, prinesite nam puške in naučite nas streljati!« Slovenci, delavci, vaša želja se je izpolnila; Srbi vas vabijo v svoje čete, vi pa držite svojo besedo!« »Jugoslavija sc ustanavlja!« »Kraljevič Aleksander, zasedi vojvodski prestol na Gosposvetskem polju, zamahni z mečem na vse štiri strani sveta, da hočeš biti pravičen vladar Slovencem! Slovenski narod Te pričakuje, da Te venča v katedrali pri Gospej Sveti!« Tako eden med slovenskimi dobrovoljci (gotovo častnik) v Odesi 1. 1916. Morda bi ne bilo napak, ko bi vsaj v grobih potezah podal prve začetke jugoslovanskega dobrovoljskega pokreta sploh. V svetovni vojni je večji del južnih Slovanov moral avtomatično stati na strani Avstrije in zato proti zaveznikom. Iz dneva v dan je postajalo jasneje, da zlepa ne bomo ničesar dosegli, ampak da se bo treba s tlačitelji pomeriti v borbi na nož. Prva iskra dobrovoljske ideje je padla v Rimu, lco so posamezni med Slovenci in Hrvati, ki so kasneje postali tudi člani Jugoslovanskega odbora, mislili na organiziranje »Jadranske legije«, v katero bi imeli vstopiti številni jugoslovanski izseljenci v Italiji in katere namen je bil, da se postavi predvsem za pravice in narodno samostojnost našega Jadrana. Obenem so inspiratorji te akcije, ki so tudi poslali ognjevit proglas med zainteresirance, imeli kot vodilni cilj pred seboj združitev 6 Srbijo v eno močno jugoslovansko državo. Tudi v obeh Amerikah, posebej še v Južni, se je dobrovoljski pokret uspešno razvijal. Že v prvih mesecih svetovne vojne je Jugoslovanski odbor poslal v Zedinjene države severnoameriške dr, Potočnjaka, ki je meseca marca prihodnjega leta s pomočjo še nekaterih zavednih, v Ameriki živečih Jugoslovanov, predvsem konzula kraljevine Srbije Pupina, angažiral mogočen kongreB Jugoslovanov v Chika-gu. V svoji akciji je popolnoma uspel in v Ameriki živeči jugoslovanski rojaki so se potom odposlancev posameznih organizacij izjavili proti Avstro-Ogrski in za podpiranje strem- ljenj Jugoslovanskega odbora za združitev s Srbi. Prav tako ko v Severno je Jugoslovanski odbor tudi v Južno Ameriko poslal svoja odposlanca Mičiča in dr. Leontiča, ki sta v januarju 1. 1916. sklicala zborovanje v čilsko mesto Antofagasta ter je zborovanje nad vse pričakovanje uspelo. S tega zborovanja je bila takratnemu srbskemu kralju Petru poslana navdušena brzojavka, v kateri so ga zborovalci nazvali za svojega kralja. Dobrovoljci iz obeh Amerik, v prvi vrsti iz Južne, so mnogo pomagali Srbiji. Ko je po večjih neuspehih potrebovala vsestranske pomoči, je veliki PaŠič v poletju leta 1916 z dovoljenjem zavezniških držav izvedel prevoz ameriških dobrovoljcev v domovino. Iz obeh Amerik je bila v letih 1915—1918 srbska armada pomnožena s približno 10.000 vojaki-dobro-voljci. V tem času je nastal tudi mučen konflikt med Jugoslovanskim odborom in srbsko vlado. To pa radi tega, ker se iz Amerike prepeljani dobrovoljci niso smeli organizirati v posebno »Jugoslovansko legijo«, kot je bila želja in načrt Jugoslovanskega odbora, ampak so bili razkropljeni med oddelke že obstoječe redne srbske vojske. Jugoslovanski odbor 8 svojim dobrim načrtom ni mogel prodreti in do organiziranja iz Amerike se rekrutujočih dobrovoljcev v posebno »Jugoslovansko legijo« ni prišlo. Vzrok nesoglasja je bil pač v tem, da je Jugoslovanski odbor polagal važnost predvsem na političen moment, srbska vlada pa na vojaško-strokovni. Tem dobrovoljcem je treba prišteti še: blizu 8000 dobrovoljcev, ki so se nahajali na ozemlju kraljevine Srbije že v 1. 1914. in 1915., okrog 1000. dobrovoljcev iz takozvanega Pivkovega bataljona, ki je po predoru Solunske fronte iz Italije puščen za Solun, in manjše število dobrovoljcev iz Avstralije, ki so 1. 1918. prispeli na Solunsko fronto. V daleč večji aktivnosti in številčno močnejši pa je rastel jugoslovanski dobrovoljski pokret v Rusiji. Že kmalu po izbruhu svetovne vojne, so slovanski ujetniki pričeli tudi dejansko misliti na osvobojenje. Pojavila se je nova vojaška formacija dobrovoljstva. Središče pokreta je bilo v Odesi ob Črnem morju. Tu se je formiral prvi jugoslovanski dobrovoljski polk. Merodajni krogi so pričakovali, da odziv v dobrovoljce ne bo posebno živahen. Pa je proti pričakovanju prihajalo iz dneva v dan več ujetnikov v Odeso, ki so hoteli vstopiti v dobrovoljce. Prišli so od vseh vetrov in z različnim znanjem in sposobnostmi. V enem pa so si bili vsi edini: da so se dvignili za narodno stvar in da domovina od njih mnogo pričakuje. V starih, obrabljenih avstrijskih uniformah so prihajali, pa z ognjem v očeh in zavestjo v srcu; ruske in jugoslovanske zastave so nosili s seboj. Do konca meseca februarja se je zbralo v Odesi toliko naših vojakov, da sta bila že popolnoma izpolnjena dva polka in so v prvih dneh marca začeli že s formiranjem tretjega. Visokih častnikov med njimi ni bilo in komando so prevzeli poročniki in kapetani. Kmalu so našli tri inajore, gg. Kovačeviča, Pavloviča in Pejiča, ki so prevzeli poveljstvo nad polki. Pomladi 1. 1916. je bilo v Odesi koncentriranih blizu 10.000 dobrovoljcev, ki so bili pa po ogromni večini Srbi. O tej uspeli akciji je bila obveščena srbska vlada, ki se je takrat nahajala na otoku Krfu. Voditelji dobrovoljskega pokreta so jo naprosili, naj jim pošlje v Odeso nekaj višjih častnikov, ki naj bi polno-močno sprejeli poveljstvo nad polki. In res so že v prvi polovici aprila prispeli s Krfa v Odeso polkovnik Stevan S. Hadžič, kasnejši kraljevi adjutant in vojnomornariški minister, ki je pred nekaj meseci umrl, polkovniki Miloš Stankovič, Velibor Trebinjac, D juro Josifo-vič, Dragoljub Mihajlovič, Stojan Popovič in Živan Mitrovič. Trije polki so bili ob njihovem prihodu, ki so ga dobrovoljci vsi brez izjeme z velikim navdušenjem pozdravili, docela sestavljeni in že teden dni kasneje, 16. aprila 1916 je stopila v akcijo Prva srbska dobrovolj-ska divizija s tremi celimi in delnim četrtim polkom. V tern času je tudi Romunija stopila v vrsto vojskujočih se držav. Sredi poletja je Prva srbska dobrovoljska divizija, ki je štela že blizu 18.000 mož, med katerimi je bilo tudi lepo število Cehoslovakov, odšla po želji Rusije v Dobrudžo. Še pred odhodom iz Odese je 3. maja 1. 1916. obiskal junake srbski ministrski predsednik Pašič, ki se je alašč za to pripeljal s Krfa. Pet dni potem je dobrovoljce presenetil ruski vojskovodja general Brusilov z obiskom, dva dni za njim pa sam ruski car Nikolaj II., ki se je zelo laskavo izrazil o navdušenih vojakih. Z jugoslovanskim vojaškim pozdravom »Pomozi Bog, junači!« jih je odslovil in po končani paradi je na belem konju zajahal mednje in se dolgo iskreno raz-govarjal s častniki in vojaki. Dne 18. julija so štirje polki dobrovoljcev, ki so se dotlej sešli v Odeso, prejeli s Krfa štiri srbske vojne zastave in sredi avgusta, kot sem že zgoijaj omenil, odšli v obdonavske kraje. ' Med dobrovoljci v Rusiji se je našlo tudi nekaj peresa vajenih ljudi in zato je do konca razumljivo, če so s pomočjo Jugoslovanskega odbora iz Londona pokrenili tednik z naslovom »Slovenski jug«, ki je izhajal malo manj ko dve leti (od 17. aprila 1916 do februarja 1918) v Odesi. Tiskan je bil v latinici in cirilici. Urejevali so ga dr. Kruno Kolombatovič, Branko (Jrlovič, Furlanič in proti koncu Pekle in dr. Mastnjak. Vanj sta od Jugoslovanskega odbora pisala dr. Milivoj Jambrišak in dr. Franko Potočnjak. Oglašal se je tudi srbski konzul v Odesi g. Marko Cemovič, ki je tudi kasneje, v poosvobojenskih letih napisal lepo vrsto člankov in spominov iz teh let v posamezne beograjske dnevne liste. Naloga dobrovoljske divizije je bila, da v pohodu na jug prekorači Donavo in nastopi proti bolgarskim četam. To se je zgodilo med 18. in 22. avgustom, ko so pri Črnih vodah stopili na bolgarska tla. Pri Dobriču je prišlo do začetnih prask. Bolgarski vojaki so se naravnost izne-nadili, ko so zopet, in to sredi Dobrudže, naleteli na srbske šajkače. Odstopili so do središča Dobrudže, do mesta Bazardžika. Dobrovoljci so junaško napredovali, dasi niso bili popolnoma opremljeni in je bil zlasti njihov topničarski oddelek pomanjkljiv. Sam kralj Peter jim je poslal pismeni pozdrav in jih bodril in jim dajal poguma za nadaljnje boje. Bolgari pa so jih vsled nepričakovanega odstopa Romunov nepripravljene 4. septembra ponoči iznenadili pri Kokardži in jih v popolni temi napadli. Bil se je boj na nož. Obe vojski sta utrpeli velikanske izgube. Mrtvih jo bilo med dobrovoljci nekaj sto ljudi, ranjenih pa več ko tisoč. Tu je izgubil vid tudi znani beograjski slepi kapetan Lujo Lovrič. Divizija je bila potem obnovljena z 2000 rezervnimi dobrovoljci in 18. septembra je zopet stopila v borbe pri Emidže Mahale. Imela je nalogo, da kolikor mogoče zadržuje in poslabša prodiranje Bolgarov v smeri proti Bukarešti. Ko so sredi oktobra dospeli do donavskega veletoka, jih je iznenadil in jim vlil novega ognja kraljevi odposlanec general Sturm-Jurišič, ki Dne 18, septembra 1881 se je vršil ustanovni občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, katerega so sklicali župani ljubljanske okolice. V prvi odbor so bili izvoljeni med drugimi: Janez Knez star., župan v Spodnji šiški. Martin Bavdek, župan v Udmatu, Vinko Ogorelec, župan v Škofljici, in Tomaž Ločniker, župan na Viču. Glavni organizator In pospeševatelj ustanovitve pa je bil znani slovenski mecen Anton Knez, ki je bil do svoje smrti leta 1893. najbolj agilen delavec v zavodu. S krepko vzpodbudo sta sodelovala pri ustanovitvi tudi oče slovenskega zadružništva inž. Miha Vošnjak in njegov brat dr. Josip Vošnjak. Emancipacija našega denarnega gospodarstva se je vršila jako počasi, saj je začela šele osem let pozneje poslovati »Mestna hranilnica ljubljanska«, leta 1895. »Ljudska posojilnica« in leta 1900. pa »Ljubljanska kreditna banka«. Tako je »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« danes najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani, ki je započel z uspehom narodno-gospodarsko osamosvojitev in jo v petih desetletjih svojega delovanja zvesto nadaljeval. Ravnal se je vedno po temeljnih zadružnih načelih in zlasti s kulantno obrestno mero izdatno pospeševal razvoj vseh panog narodnega gospodarstva, v prvi vrsti pa gospodarsko povzdigo našega kmeta. Podpiral je slovensko zadružništvo v obče in bistveno pripomogel k njegovemu razvoju in današnji veličini. Leto za letom je naklonil znatne vsote v splošno koristne nar. namene. jim je prinesel odlikovanja sivolasega kralja. To je bilo v neposredni bližini vasi Dsakre. Divizija je v borbah z Bolgari in elitnimi nemškimi četami izgubila skoraj 3000 ljudi, do-čim je bilo ranjenih več ko 10.000. Ostanki, ki niso mogli sami zase eksistirati, so bili kasno pod jesen poslani v Rusijo na odmor in spopol-nitev. Pripomniti je treba, da je divizija vsled nenadnega umika Romunov zašla v najtežji položaj in se rešila le s tako brezprimernim junaštvom, da niso mogle streti dobrovoljskega odpora niti številnejše in neprimerno bbljše opremljene najboljše nemške in bolgarske čete. Deležni so bili velikih časti in odlikovanj. Evropsko časopisje, celo nasprotno, je s taktom in pohvalno pisalo o junaštvu in uspehih dobro-voljskih čet. V času, ko je I. divizija bila na bojišču, se je v Odesi formirala že II. divizija dobrovoljcev, ki so po uspešni Brusilovi ofenzivi v velikih trumah prihajali iz vseh delov široke Rusije. Z ostanki prve je dobila ime: Dobrovoljski korpus Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za komandanta mu je bil postavljen general Mi-hajlo Zivkovič. To je bilo jeseni L 1916. Število vojakov-dobrovoljcev je bilo zelo visoko in je presegalo številko 30.000. Na prošnjo Trumbiča je v zelo kratkem času tedanji regent in naš sedanji kralj Nj. Vel. Aleksander dovolil, da novoformirani vojaški korpus dobrovoljcev v Solunu nosi naziv »Jugoslovanska divizija«. Potem so jo dobro opremili z orožjem in tehničnimi pripravami ene razpuščenih srbskih divizij, tako da je postala zvezda in največje upanje solunske vojske. In ko je septembra 1. 1918, t. j. pred trinajstimi leti, nastal zadnji boj in za njim nastopil zasluženi proboj solunske fronte, je bila ravno Jugoslovanska divizija ona, ki se je med vsemi odlikovala v vztrajnosti in junaštvu. Slava in čast vsem iz vrst dobrovoljcev, ki so padli in ki so še živi! In hvala jim! —arne. Zavod so vodili v vseh petih desetletjih vseskozi izkušeni odborniki. Od po-četka poslovanja posojilnice ji je predsedoval gospod Janez Knez star. vulgo Ančnik in po njem se je za zavod udomačila označba »Ančnikova šparkasa«. Po smrti imenovanega 1.1892. ji je predsedoval njegov sin gospod Ivan Knez do svoje smrti v letu 1926. in od tega časa dalje ji predseduje g. Andrej Šarabon. Zaradi svoje priznane solidnosti sl je zavod vkljub malim začetnim sredstvom hitro pridobil zaupanje slovenskih go- spodarskih krogov, se razvijal ln rastel brez zaprek in zadržkov, tako da je danes naj večji kreditni zavod naše države na zadružni podlagi, ki upravlja premoženje nad 245 milijonov Din in šteje že nad 6000 deležnikov. Iz skromnih začetkov so narasle vloge do danes na Din 236,515.134-95, posojila na Din 193,951.969-70, rezervni zakladi presegajo vsoto Din 9,000.000—, nepremičnine, ki so upoštevane v bilanci z Din 3,177.401—, reprezentirajo znatno tiho rezervo, saj poseduje danes zavod, ki je začel svoje poslovanje v brezplačno na razpolago mu stavljenih prostorih gospoda Janeza Kneza, lastno zadružno palačo na najprometnejšem prostoru ob Dunajski cesti ter poleg tega še dve vogalni stanovanjski hiši ob Dunajski cesti oz. Trdinovi ulici poleg raznih stavblšč v mestu in na neposredni periferiji. V spomin petdesetletnice ustanovitve zavoda je sklenil odbor, da sezida v nastopajočem jubilejnem poslovnem letu na dveh parcelah ob Dunajskih cesti stanovanjsko palačo. Zlati jubilej Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, r. z. z n. z. v Ljubljani, Dunajska cesta 18. Jz 2)mvsfee banovine Obmejni clrcci Brez pouka Maribor, 17. septembra. V naši javnosti se pogosto povdarja, kako skrbe naši sosedje v Avstriji za svoje obmejno šolstvo. Ob takih prilikah primerjamo svoje obmejno šolstvo z njihovim ter ugotovimo, da naše obmejno šolstvo še z daleka ni na tisti višini, kakršno želimo mi sami, in kakršna bi bila neobhodno potrebna z ozirom na neposredno bližino meje. Nemci so po prevratu postavili ob naši državni meji že celo vrsto šol. Spomladi so otvorili celo v zapuščenem Bistriškem jarku med našimi Pernicami in med isto-tako našim Sent Jernejem za 15 oddaljenih otrok novo šolo. Na svojih obmejnih šolah imajo dobro plačano stalno učiteljstvo. Da lažje vzdrži na teh nelahkih postojankah, ga podpirata Schulverein in Siidmarka. Pri nas so pa naše obmejne šole često pomanjkljivo zasedene ne samo mimogrede, ampak po mesece in mesece, oziroma skoro skozi celo šolsko leto. Cesto se na njih trudijo po večini učiteljice, ki težko zmagujejo delo že v šoli, da jim ne preostaja mnogo volje ne časa za izvenšolsko delo, ki bi ga lažje in uspešnejše vršil moški, nego ženska. Da nismo še postavili v teku celih dvanajst let, odkar pripadamo svobodni nacijonalni državi, ob naši meji niti ne ene obmejne šole, je sa-moobsebi umevno pri naših razmerah in brezbrižnosti. Edino izjemo delajo Radenci, ki so letos dobili krasno šolsko poslopje, A Radenc ne moremo prištevati v ožjo obmejno cono. Danes prihajamo zopet z žalostnim dejstvom v pogledu našega obmejnega šolstva v javnost. Petdeset obmejnih slovenskih otrok je brez pouka, ker nimajo — učitelja. Ta kričeč primer je v Gradišču na našem Kozjaku, oziroma na Kobanskem, kakor ga nazivajo v najnovejšem času. Kje je to nesrečno Gradišče? Gradišče je kotlina med nad 900 m visokim Sv. Duhom na Ostrem vrhu in med nekoliko nižjo Kaplo ter je komaj dvajset minut oddaljeno od državne meje. Upravno pripada Gradišče srezu Maribor levi breg, manjši del pa Kapli, ki spada v srez Prevalje. V Gradišču je obstojala že od nekdaj ekskurendna šola, na kateri je oskrbovalo pouk učiteljstvo od Sv. Duha na Ostrem vrhu. Zakaj otroci iz Gradiške kotline bi imeli bodisi k šoli Sv. Duha ali pa k oni na Kapli do tri ure hoda in je zaradi terenskih težkoč izključeno, da bi obiskovali v zimskih mesecih bodisi eno ali drugo šolo. Radi tega je bila ravno ustanovljena eksku-renda v Gradišču. Obiskovali so jo otroci cele kotline, torej deloma iz Kaplske občine, največ pa seveda iz občine sv. Duh. šola je bila in je še danes nastanjena v privatnem poslopju. Spodaj je mlin, zgoraj pa šola. Torej tudi v tem oziru unikum posebne vrste. Po prevratu pa je število otrok tako narastlo, da je stalno bival učitelj v Gradišču in poučeval. Tako so bili docela zadovoljni Gradiščani in tudi učitelj ni silil od njih. Meseca januarja pa je šol. oblast učitelja premestila drugam. Ker ni bilo od nikoder druge učne osebe, se je žrtvoval g. šol. upravitelj od Sv. Duha in hodil sam dvakrat na teden poučevat v domačo šolo v Gradišče. Takih naporov bi pa kmalu imel dovolj mož korenjak trdnega zdravja in živcev, česar pa g. Križnič nima. Za silo je vlekel do konca šol. leta za dva, v nadi, da bo prišla z novim šol. letom nova učna moč. Pa je ni od nikoder, on sam pa tudi ne more več. In tako je danes 50 otrok gradiške šole brez pouka, ker ni učitelja. S tem žalostnim slučajem bi še ne nrihajali v javnost. Zakaj šolsko leto se je šele pričelo; razumljivo je, da že takoj v začetku ni vse v redu. A za obmejno Gradišče obstoja prav resna uevarnost, da ostane celo leto brez učitelja jn seveda obmejm, deca brez pouka. Naša meja ima že dovolj trpkih izkušenj ravno v tem oziru. Zato apeliramo na šolsko upravo že takoj začetkom leta, da napravi tem razmeram še pravočasno konec in pošlje v Gradišče učitelja. To :c lahko rečeno, si bo mislil marsikdo, a težje storjeno. Kdo pa pojde’’ v od sveta oddaljeno in samotno hribovsko naselje službovat? Naši sosedje Nemci imajo svoje prometne postojanke ne samo v takih, ampak v celo bolj zapuščenih krajih. In vendar dobijo celo več ljudi, ki v takih krajih vršijo svojo misijo v šoli in tudi zunaj nje. Ako je pri njih to mogoče, mora biti tudi pri nas. Če pri njih podpirajo take postojanke zasebna društva, naj jih pa še pri nas. Sveta dolžnost naše edine obrambne šolske organizacije je, da tudi ona stori v takih p.imerih svoje. Javnost pa naj ji njeno delo prid našega obmejnega prebivalstva omogoči s tem, da jo zadostno podpre. Zakaj nrjtrdnejša obramba vsake meje je narodno - vedno in državi vdano obmejno prebivalstvo. Tako postane pa le s pomočjo vzgoje in pouka. * ni brez zaledja, a tudi zaledja ni brez meje. To resnico naj bi imelo vedno pred očmi vse zaledje, pa bi kmala obrnile tudi razmere na *”šl mr i m b^.fe —ski... d Najvažnejše govore na zadnjem zasedanju društva narodov v Ženevi prinese v odlomkih v svoji emisiji v nedeljo ob 20-15 ljubljanska radio oddajna postaja. Prenos se bo vršil s tonfilmskega traku in bo trajal ca. 40 minut. Obsegal bo sledeče: 1. Volitev predsednika in govor predsednika min. Titulesca ob otvoritvi zasedanja. 2. Iz razprave o sprejemu države Mexike v članstvo Društva narodov. (Govor min. Brianda in min. Curtiusa.) 3. Iz velike razprave o delu Društva narodov (odlomki govorov min. Brianda in lorda Roberta Cecila.) d Diplomski učiteljski izpit so napravili na moškem učiteljišču v Ljubljani: Cerar Bogomir, Fister Franc, Gabrovec Avgust, Jelenc Bogomir, Novljan Stanko, Pagliaruzzi Siegfried, Strnad Rudolf, Toroš Ljubo, Zamljen Josip, Dougan Milan, Otič Pavel, Povše Franc, Šinkovec Viktor in Vilhar Srečko. d Zatvoritev planinskih koč. Osrednji odbor SPD opozarja občinstvo, da se bode zatvoritev koč izvršila *takole: Koči na Golici: Spodnja koča na Golici se zapre 1. oktobra t. 1. — Krekova koča na Ratitovcu bo odprta samo v nedeljo dne 20. t. m. — Staničeva koča bode zaprta v torek dne 22. t. m. — Erjavčeva koča na Vršiču se zapre dne 20. t. m.; če bo pa vreme ugodno, pa prihodnjo nedeljo dne 27. t. m. Odprta pa bo, v slučaju lepega vremena, ob sobotah in nedeljah, na praznike in dneve pred prazniki. — Kamniške planine: Koča na Kamniškem sedlu in koča na Kokrškem sedlu sta bili zaprti 15. septembra. V slučaju lepega vremena ostane Cojzova koča na Kokrškem sedlu ob sobotah in nedeljah, dnevi pred prazniki in na praznike za silo oskrbovana in odprta. d Odpovedana vožnja. Osrednji odbor SPD sporoča prijavljencem in interesentom za avto-vožnjo Ljubljana—Tržič, da je naročeni auto-bus radi premalega števila udeležencev odpovedan. d Konkurs Jugoslovanske Pevske Zveze. Jugoslovanska Pevska Zveza razpisuje v zvezi s proslavo svoje desetletnice in vseslovanskim pevskim izletom, ki se bo vršil na Vid o vdan 28. junija 1934. leta v Beogradu, konkurs 1. za kantato, komponirano za mešani zbor in orkester; 2. za zborovske skladbe: tri moške, tri ženske in tri mešane zbore. Besedila vseh skladb si izberejo lahko skladatelji sami, razun za kantato, vsebina katere naj izraža vodilno idejo jugoslovanskega naroda. — I. Oblika kantate je svobodna. Skladatelji se opozarjajo, da bodo kamtato izvajali zbori vseh v Zvezi učla-njenih društev in da radi tega upoštevajo možnost reproduciranja teh zborov. Trajanje kantate ima bili 15 do 20 minut. — II. Vsaka vrsta zbora (moški, ženski, mešani) ima tri kategorije. Zbori se kvalificirajo po kategorijah, po težkoči same skladbe: v prvo kategorijo pride najtežja, v tretjo najlažja skladba. Skladba tretje kategorije so v prvi vrsti namenjene podeželskim zborom. Radi lega naj skladatelji označijo, za katero kategorijo je skladba zložena, vendar si ocenjevalni odbor Jugoslovanske Pevske zveze pridrži pravico eventualne spremembe po skladatelju določene kategorije zbora. Konkursa se smejo udeležiti vsi jugoslovanski skladatelji. Zadnji rok predložitev slUadb je 31. september 1932. leta. Od odbora izbrane skladbe se bodo honorirale: Din 5000 za kan-itato, skladbe prve kategorije po Din 1200, druge po Din 1000, tretje po 800 Din. Nagrajene skladbe ostanejo last Jugoslovanske Pevske Zveze. Skladbe morajo biti napisane razločno, s tujo roko in pod šifro. Na priloženi zapečateni koverti naj napiše skladatelj svojo na partituri označeno šifro, a v koverti svoje ime in naslov. Skladbe je poslati na naslov: Južnoslovenskom pevačkom savezu Beograd, Kralja Ferdinanda br 1. (Dom »Stankovič«). Ta komkurs se pod današnjim datumom razglasi v dnevnikih v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sofiji. — Glavni tajnik Kosta P. Manojlovič, skladatelj. Predsednik J. P. S. dr. Viktor Novak, univerzitetni profesor. d Prošnje akademikov za sprejem v Oražnov dijaški dom in za podelitev brezplačne hrane. Po sklepu uprave Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani dobi tudi v zimskem sffneslru šolskega leta 1931/32 večje število revnih akademikov tukajšnje univerze brezplačno prehrano (kosilo in večerjo) v Akademskem kolegiju. V prvi vrsti bi prišli pri tem oni akademiki v poštev, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje brezplačne hrane v Akademskem kolegiju, če so gmotne razmere dotičnega akademika zelo neugodne. Prednost imajo v vsem medicinci in nezakonski rojeni. Telesni zdravnik poglavarja zamorcev V toku svojih potovanj je prišel naravoslovec Ivar Broman k nekemu divjemu plemenu v Afriki. Poglavarja je ozdravil s par Aspirin-tabletami, nakar ga je ta imenoval telesnim zdravnikom. Toda nekega dne mu kralj naroči, da naj preskrbi, da se mu rodi sin. Kralj je skoraj zbesnel, ko mu je učenjak pojasnil, da Aspirin-tablete pri vsakem prehlaje-nju, revmatizmu in drugih bolečinah zanesljivo in hitro pomagajo, da se pa takim željam ne more ugoditi. — Vendar kralj tega ni popustil veljati in mu je grozi’ * smrtjo. Profesor Broman je uvidel, da je skrajni čas odpotovanja. Za one ugodnosti (brezplačno stanovanje in prehrano) se prosi v eni prošnji. Podčrtati pa je treba ugodnost, ki jo prosilec v prvi vrsti želi. Prošnje morajo biti opremljene z izpričevali o položenih poslednjih izpitih (kolokvijih), pri začetnikih z izpričevalom o višjem tečajnem izpitu, pri vseh z ne nad eno leto starim in po pristojni davčni upravi potrjenim ubožnim listom ter s krstnim in rojstnim listom. Nekolkovane prošnje se sprejemajo do 28. septembra t. 1. in naj bodo naslovljene na: »Upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani« (univerza). d Banovinski prikrojevalni tečaj za krojače in šivilje. Kr. banska uprava, referat za pospeševanje obrti v Ljubljani, namerava tudi letos v zimskem času prirediti v Ljubljani za krojače in šivilje prikrojevalne tečaje, ki jih bo vodil strokovni učitelj g. Knafelj Alojzij. Vsak tečaj bo trajal okoli 6. tednov. Začetek tečajev se bo naknadno določil. Interesenti naj pr.i-glase svojo udeležbo ustmeno ali pismeno pri referatu za pospeševanje obrti, Ljubljana, Stari trg št. 34/1 desno, kjer dobe tudi vsa nadaljna pojasnila. d Lekarna v Laškem. Banska uprava je priznala krajevno potrebo lekarne v Laškem, za katero se je potegoval mag. pharm. Jurkas iz Zagreba. Ker se je zadeva zavlekla, je Jurkas prevzel lekarno v Pitomači ter umaknil svojo prošnjo za lekarno v Laškem. — Ta lekarna bo dajala sijajno eksistenco in opozarjamo naše in hrvatske lekarnarje nanjo s pozivom, naj nemudoma vložijo prošnjo na kr. bansko upravo. d Volua. bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu. Ljubljana. Židovska ulica 4 in Stari trg 12 600 d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9 420 d Sokolsko društvo Konjice priredi daries ob 15. uri tekmo koscev na grajščinskem travniku pod pokopališčem. Tekmujejo lahko vsi kmečki fantje, če tudi nis0 člani d rušiva. Koso je prinesti s seboj. Društvo je določilo za zmagovalce lepe nagrade. d Telefonski promet. Otvorjen je telefonski promet Kranj—Jilemnice. Pristojbina za edi-nico: 59 Din 40 par. — Dalje je otvorjena telefonska zveza Radeče (Zidani most)—Postojna— Postojna—Benetke. — Otvorjena je telefonska zveza Muta—Reka. d Služkinje pozor! Začelkom oktobra otvori-mo tretji kuharski tečaj za služkinje. Pojasnila daje in sprejema vsak delavnik od 9.—11. ure vodstvo šolske kuhinje Njen. Vel. kraljice Marije, Prečna ulica 2. 2140 d Jugoslov. Siemens d. d. odelek za šibki tok Ljubljana poroča, da so radi preureditve električne urne naprave na tromostovju bila kratkočasno izklopljena električna urna stojala mestne občine ljubljanske kot tudi električne ure na pošti in na nunski cerkvi. Ker ta dela v celoti še niso končana, bodo even-tuelno v teku prihodnjega tedna potrebne še kratkočasne prekinitve. ' _ 2143 d Razglednice o Ciril-Metodovi skupščini v Laškem se dobe v družbeni pisarni, Ljubljana, Bethovnova ulica št. 2. Cena: 1 komad 4 Din. 2145 Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrohi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo 685 tovarna JoS. Reich. Cjubljcma Nedelja, 20. septembra 1931. Evst. Pravoslavni, 7. septembra: Sozont. Ponedeljek, 21. septembra 1931: Matej, Pravoslavni, 8. septembra: M. Gospa. Nočno službo imata v nedeljo lekarni T r n -k o c z y na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti; v ponedeljek pa Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti. * ■ Pismo angleških posetnikov ljubljanskemu županu. Župan mesta Ljubljane je prejel iz Westminstra od g. Edilh Butschera, institut za socijologijo, dijaška skupina, sledečo zahvalo: »Pravkar sem se vrnil v Anglijo in Vam pišem, da se v imenu cele partije študentov zahvalim Vam in vsem drugim, ki so nam skupaj napravili tako topel sprejem v Sloveniji. Imeli smo zelo prijeten praznik in smo zelo hvaležni za toliko dobrot, katerih smo bili deležni. Odnesli smo s seboj zelo vesele spomine in upamo predvsem na mnogo takih posetov v Vaši krasni deželi.« ■ Priglasi za ljubljanski gledališki abonma se od ponedeljka dalje sprejemajo še v blagajni Narodnega gledališča v dramskem gledališču. Dnevno 0d 9. do 12. in od 3. do 5. ure popoldne. ■ Otvoritev ljubljanske dramske sezone. V sredo, dne 23. t. m. začne zopet delovanje ljubljanske drame v novi sezoni 1931/32. Kot otvoritvena predstava bo »Dogodek v mestu Gogi«, igra v dveh dejanjih, katero je napisal Slavko Grum. Režija je prof. Šestova. V igri nastopi velik del našega dramskega ansambla; glavni vlogi sta v rokah gospe Šaričeve in g. Gregorina. O igri bomo še spregovorili. Druga premi-jera letošnje sezone bo v četrtek, dne 24. t. m. Vprizorila se bo Nestroyeva burka s petjem v treh dejanjih: »Pritličje in prvo nadstropje«, katero je priredil za naš oder prof. Fran Kobal, zrežiral pa prof. Sest. V soboto 26. t. m. KOLINIKA TVORNI? A UKORI JE LJUBLJANA. ~3 OKUSNA IN ZDRAVA Kolinska kava: se vprizori popolnoma na novo v režiji g. Cirila Debevca Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi«. Dnevna blagajna bo začela poslovati v torek, dne 22. t. ni. in sicer začasno v dramskem gledališču, in sicer v glavni veži od 10. do pol 13. ure in od 15. do 17. ure. ■ Slavko Grum; Dogodek v mestu Gogi. Izvirno delo v dveh dejanjih je namenjeno za otvoritveno predstavo letošnje dramske sezone. V glavnih vlogah nastopita ga. Šaričeva in g. Gregorin, ostale pomembnejše vloge so v rokah: g. Levarja, ge. Marije Vere, Gabrijelči-čeve, Rakarjeve, Vide Juvanove, g. Kralja, Da-neša in Skrbinška. V vseh manjših vlogah, ki jih je še cela vrsta, nastopa skoro ves naš dramski ansambel. Za vprizoritev izvirne igra so napravljene popolnoma nove dekoracije po osnutkih akad. slikarja prof. Vavpotiča. Oder-sko glazbo je napisal g. Vilko Ukmar. Režija je prof. Šestova. Za dramo, ki je popolnoma svojevrstno delo, vlada veliko zanimanje. Predstava je izven abonma. ■ Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi februarja zastavljenih predmetov in sice 7,a dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) to. oktobra, efekte (perilo, obleka, stroji itd.) pa 12. oktobra t. 1. od 15. ure dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. Opozarjamo, da v zastavo sprejemamo le taka kolesa, za katera se lahko izkaže nabava z računom. H Glasbeno šolo otvori tudi letos Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani. Vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih v palači Delavske zbornice, I. nadstropje, I. vhod, do 25. septembra 1931. ■ Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola otvori sezijo lutkovnih predstav v nedeljo 20. t. m. v Narodnem domu z veselo igro »Gašperček La-rifark. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vhod z Bleiweisove ceste. Za letošnjo sezijo je pri' pravljen bogat spored, medtem tudi nova dela domačih pisateljev. Prispele so tudi nove lutke, ki so izdelane po naših narodnih tipih. Poleg predstav za mladino pa bodo uprizorjene tudi igre za odrasle. Vse predstave pa bo spremljal novoustanovljeni orkester. ■ Največja novost za foto-amaterja je novi ortohromatični 23° Sch film najboljšega nemškega fabrikata, ki ga dobiš za 10 Din velikost 6X9 samo v novi špecijalni Foto-trgovini A. ŠMUC vogal Wolfove ulice 8 in Marijinega trga. 2131 ■ Posojila uradnikom daje Beogradska zadruga, Ljubljana, Mestni trg 25, I. 1986 B MOTOM kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577! 1470 Za splošno ključavničarstvo se priporoča Ivan Kralj, Gregorčičeva ulica 5. ■ Splošno kleparstvo, kritje lesenocementnih streh, napeljava strelovodov. M. Jankovič, Rimska cesta št. 19. Za delo se jamči. 1896 ■ Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlemen« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498 ■ Onemoglost. Na Erjavčevi cesti je postalo nenadoma slabo magistratnemu slugi v pokoju Albinu Jebačinu. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v splošno bolnico. ■ Iz bolnice. V splošno bolnico se je prišlo zdravit več ponesrečencev. 54-letni dninar Franc Žagar iz Besnice se je pri sekanju drv vsekal s sekiro v desno nogo. 29-letnemu lesnemu delavcu Mihi Orkiniju, stanujočemu na Gradu, je eksplodirala v rokah karbidna svetilka in ga poškodovala. 50-letni posestnik Jakob Markič iz Strahinja je padel po stopnicah in si zlomil desno roko. ■ Poskus samomora v policijskem zaporu. 30-letna brezposelna modistka Marija Gorgan-čeva, o katere tatvinah smo že poročali, si je včeraj v policijskem zaporu v samomorilnem namenu prerezala vrat. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so jo obvezali. Njene poškodbe niso nevarne in bo lahko v kratkem zapustila bolnico. ■ Tatvine. Vlagalki Frančiški Ketejevi je bila v telovadnici realke ukradena aktovka z otroškim perilom in torbica, v kateri je imela 170 Din gotovine. — Monterju mestne elektrarn«* Josipu Bernotu, Lavričeva ul. 13, je bil ukraden suknjič, vreden 300 Din. — Učiteljici Frideriki Serošnovi, Bleiweisova c. 13, je bilo ukradenih več kosov ženske obleke v skupni vrednosti 600 dinarjev. Proslava 50-letnice Prostovoljnega gasilskega društva v Žalcu Dr. Pfriemer je še vedno v Mariboru Neresnične vesti domačega in tujega tiska — Namerava se vrniti v Avstrijo drugače postopali. Sicer je pa pripravljen tudi Maribor, 19. septembra. Po našem domačem in tudi po tujem tisku se pojavljajo vsak dan najrazličnejše vesti, ki vedo povedati, da je dr. Walther Pfrimer, vodja ponesrečenega avstrijskega heinnvehrovskega puča odpotoval preko Ljubljane in Postojne v Trst itd. Vse te vesta so popolnoma izmišljene. Resnica je, da je dr. Pfrimer še vedno v Mariboru, kjer stanuje pri svoji sestri na Zrinjskega trgu št. 3 in se od časa do časa pojavi tudi na ulici. Tako se je predvčerajšnjim sprehajal z voditeljem tukajšnje nemške manjšine, odvetnikom dr. Lotharjem Muhleisnom. Večino dneva pa prebije na stanovanju, kjer sedj na balkonu, obrnjenem na vrt in čita poročila časopisov o svoji polomiji. Prav tako so neresnične tudi trditve, da se je hotel umoriti. Danes dopoldne je prišel na mestno policijsko predstojništvo, kjer je zaprosil za potni list, odnosno vizum, ker se namerava čez nekaj dni vrniti v Avstrijo. Opogumile so ga vesti, da so bili drugi njegovi tovariši in voditelj >Heim-webra«, kakor n. pr. knez Starhemberg ttd. izpuščeni. Izjavil je, da tudi on saim ni zakrivil nič več in da zato pričakuje, da ne bodo ž njim odgovarjati in se braniti. Vendar po njegovi lastni izjavi, ne pojde že takoj nazaj. Počakal bo še nekoliko dni v Mariboru, da se razmere v Avstriji, ki so nastale po ponesrečenem puču, nekoliko uredijo in umirijo. Dr. Pfrimer je še vedno potrt in živčno zrušen. Njegova sicer kepka postava napravlja zelo klavern ut is. Na pogled ne bi nihče mogel zaslutiti v njem moža, ki je hotel z revolucijo postati voditelj Avstrije. Prav tako se bodo vrnili v Avstrijo tudi ostali Heimwehrovci, ki so za dr. Pfrimerjem pribežali v Maribor. V ostalem se pa tu sploh misli, da avstrijske oblasti ne bodo resno preganjale pučistov, ker so v zadevo umešane mnoge odgovorne politične osebnosti. Preiskava in vse ostalo bo le formalnost, ki naj preslepi tujino. Avstrijski politiki in državniki se zavedajo, da morejo take puče plo-donosno izkoristiti za pumpanje novih mednarodnih posojil, od katerih živi Avstrija že vsa leta po svetni vojni, asfaltira svoje ceste, elek-trizira železnice, dobro plačuje uradnižtvo in sploh ne čuti take krize kakor drugi. K vprašanju novih mariborskih stavb Za sistem v zazidavi Maribora Maribor, 19. septembra. V zadnjem času se v našem mestu ne zida več toliko kakor se je pred nekaj leti, ko so nastali kar naenkrat celi novi deli vil in stanovanjskih hiš in hišic, zato pa se nam obetajo za letošnje in prihodnje leto mnoge velike lavne zgradbe, kakor n. pr. carinarnica, stanovanjske hiše za carinike, carinska in kolodvorska pošta, pravoslavna cerkev, nova šola ^ petem okraju itd. Povsem pravilno je, da se nova carinarnica zgradi v najneposrednejši bližini glavnega kolodvora, s katerim mora biti v najtesnejši zvezi, pravilno je tudi, da se zgrade hiše ali vile za carinike pri Tomšičevem drevoredu. S tem bo vsaj vzhodni del tega kompleksa lepo smotreno zazidan. Nikakor pa se ne moremo strinjati s sklepom, da naj se nova šolska palača v petem okraju gradi za sedanjo, torej na prostoru, kjer ne bo od nobene strani vidna. V Mariboru se je v tem oziru po osvoboje-nju že zelo veliko grešilo. Tako so se gradile krasne palače, kakor n. pr. oblastna (sedaj banovinska) v Strossmayerjevi in Gregorčičevi ulici, mestne v Smetanovi ulici in drugje na periferiji, kjer so docela skrite in jih nihče, ki pride v Maribor, ne vidi. če bi se bile rajši postavile v sredini mesta, n. pr. med Aleksandrovo cesto in Tattenbachovo ulico, bi bil ta center mesta lahko že ves zazidan z samimi velikimi palačami in tudi stavbe same bi imele vse drugačno vrednost. Opremljene za trgovske in poslovne lokale v pritličju, bi donašale lep dobiček. Razen tega bi pa tudi tisti, ki v njih stanujejo, imeli bliže v urade in na delo. če se sedaj postavi v petem okraju monumentalna nova šolska palača, naj se ji izbere tako mesto, da bo vsaj vidna. Takih prostorov pa je v petem okraju vse polno. N. pr. za palačo Pokojninskega zavoda, ob Magdalenskem parku itd. Ne glede na to bi pa tu stala tudi bolj v središču okraja, kakor na nameravanem periferičnem prostoru za Ruško cesto. Otroci bi tu imeli z vseh strani v šolo enako daleč. Prav tam poleg te šole bi se zgradila lahko tudi pravoslavna cerkev ali pa nova farna cerkev sv. Magdalene, ki se bo prej ali slej morala graditi. Na ta način bi dobili na desnem bregu naraven mestni center, ki bi ga v bodočnosti obkrožile še druge monumentalne stavbe, saj je vsakomur jasno, da je bodočnost Maribora samo tam. Na železniško progo se za bodočnost tudi ni treba ozirati, ker se bo prej ali slej morala premestiti pod Pohorje. Za tako rešitev teh vprašanj so vsi, ki jim je smotreni razvoj naše obdravske prestolnice pri srcu, o čemer se mestna občina lahko vsak čas prepriča. Vprašanje ureditve petega okraja za bodoči razvoj pa je sploh tako pereče, da bi ga bilo treba čimprej rešiti. Občina bi k temu delu morala pritegniti naše najboljše strokovnjake, n. pr. univ. prof. Plečnika! Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Jo-sefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471 Prav tako se pa tudi ne moremo strinjati s tem, da se je te dni dalo neki stranki dovoljenje za zidanje enonadstropne hiše v Gregorčičevi ulici. Ulica je v vzhodnem delu v sredini mesta in je na severni fronti, kjer je strnjena, zazidana s samimi vsaj dvonadstropnimi stavbami. Zakaj bi tedaj kazili to, kar je že napravljeno? Sploh bi se ne smelo več razpravljati o tem, kakšne hiše naj se tu ali tam grade: veljati bi moralo nespremenljivo načelo, da se v določenih ulicah smejo postaviti samo hiše z določenim številom nadstropij. To bi moral potem vedeti vsakdo, ki namerava graditi, da bi si po tem izbral ulico in stavbišče. Nek načrt v tem oziru sicer že obstoja, ni pa niti pravilen niti definitiven, kakor jasno kaže dejstvo, da se v vsakem posameznem slučaju še vedno koleba in razpravlja. Pravilno bi bilo, da bi se n. pr. na Aleksandrovi cesti, Grajskem trgu, Vetrinjski, Gosposki, Kopališki, Frančiškanski, Sodni, Cvetlični in prečnih ulicah tega dela, kakor tudi na Glavnem trgu, vzhodnem delu Koroške ceste itd. smele graditi samo najmanj trinadstropne hiše. Po drugih osrednjih ulicah in trgih naj bi se gradile najmanj dvonadstropne, enonadstropne in pritlične pa samo na periferiji ali v za vile določenih delih mesta. Pri izdaji gradbenih dovoljenj bi se mimo tega moralo še prav posebno vplvati na to, da se čimprej zazida mestno središče med Aleksandrovo cesto in reko Dravo ter da se z Glavnega trga odstranijo pritlične in prenizke hiše na severnovzhodni fronti. Le na ta način se bo mogel naš Maribor, ki bo po prikljuičtvi neposredne okolice štel preko 50.000 prebivalcev, razviti v lepo, moderno urejeno mesto, na katero bodo meščani lahko ponosni. Brez trdnih in nespremenljivih načel pa to nikoli ne bo mogoče in Maribor bo za večne čase ostal raztrgan in razkosan. r lud. Štrukelj SPECIJALNI ATELJE ZA SPLOŠNO j ČRKOSLIKARITVOl LJUBLJANA, CELOVŠKA C. {NASPROTI VELESEJMA) Repertoar Narodnega gieda- 1 • v v T • 11* • lisca v Ljubljani Drama Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 23. septembra: »Dogodek v mestu Gogk, premijera. Izven. Četrtek, 24. septembra: »Pritličje in prvo nadstropje«, veseloigra, premijera. Petek, 25. septembra: Zaprto. Sobota, 26 septembra: »Kralj na Betajnovi«, premijera. Izven Nedelja, 27 septembra: »Pritličje in prv0 nadstropje«;. Izven. Opera Nedelja, 27. septembra ob 16. uri: »Prodana nevesta«. Gostovanje v Kranju. Svilene nogavice niso več luksus odkar obstoji LUX! Nogavice — ki so opra* ne z Luxom — so dva* krat tako trpežne. Ven* dar je potrebno, da jih večkrat perete, ker nes* naga in prah škodujeta tkanini. Lux pere teme* ljito, ne da bi škodoval svili in rokam. PODALJŠUJE TRPEŽNOST VAŠEGA PERILA! LUX PERE TAKO UDOBNO! V VROČI VODI RAZTOPITI V MLAČNI PRATI V MLAČNI IZPLAKNITI •tXJ4i ____________ p mi iiiii-iii minili iiiiitu i n m muhi ' m mini milil') milili min Udeleženci krojnega tečaja, ki ga je priredila banska uprava v Ljubljani Seja celjske občinske uprave Združitev mestne občine z okoliško — Novi kapucinski most — Regulacija Savinje Zadnja seja mestne občinske uprave se je vršila v znamenju rešitve važnih zadev za mesto Celje. Ob 18-15 je otvor.il mestni načelnik g. £n3KC2DflMMHNHMNB0j£Ctu2E33 glasba. Ljubljana, Plošče. 12.45 P. Ilipson: 67 Marsove skrivnosti (Roman.) Slika, ki se mu je nudila, je bila nenavadna: v naslanjaču poleg omare je sedel silno star gospod, tako star, da si Robert niti predstavljati ni mogel, da so tako stari ljudje na svetu. Mislil bi bil, da je mumija, ako ne bi bil imel silno živahnih, svetlih oči, ki so se prijazno blestele. Sicer je bil pa možak sama kost in koža. Lase je imel snežnobele in ni bil plešast, in pri prijaznem nasmehu, s katerim je sprejel Roberta, je ta videl, da ima ohranjene še vse zobe. Robert je stopil k njemu in mu podal roko, ki jo je starec krepko stisnil. Robert ne bi bil mislil, da je toliko življenske sile v njem. Starec je držal njegovo roko dolgo časa v svoji ter mu gledal v oči, nato pa je dejal: — Torej sem le še imel srečo, da sem se zbudil in da sem še enkrat živel ter doživel največje, kar se mi je moglo pripetiti v mojem življenju. Toda o tem pozneje. Sedaj mi boš najprej povedal Ti, kdo si in kako si prišel z drugega sveta na mojega. Vzemi naslonjač in sedi tu meni nasproti in pripoveduj mi. In Robert je primaknil naslonjač, sedel starcu nasproti in mu pripovedoval na dolgo in široko. To ni bilo lahko, kajti govoriti v popolnoma tujem jeziku, ki ga ni poprej nikoli govoril, mu je delalo velike težkoče. Ali s pomočjo starca, ki mu je vskočil, kjer mu je kakšen izraz manjkal, je vendar povedal vse, kar je imel razložiti. Starec ga je verno poslušal, potem pa, ko je po večurnem pripovedovanju Robert končal, je odgovoril: — Ti si mladenič mladeniškega rodu na mladeniški zvezdi. Jaz sem starec, poslednji svojega rodu na stari zvezdi, ki umira. Spet je obmolknil, potem pa je počasi nadaljeval: — Eno ti povem kar naprej, da se ne boš dalje skrbel: pohitel boš nazaj domov, kadar boš hotel. Mi imamo sredstva za to tu. Jaz pa bom umrl mirne smrti in ta zvezda bo ostala sama, zapuščena, nema. Ko je hotel Robert nekaj ugovarjati, je dvignil starec roko in dejal: — Le počasi, mladi brat, ne veš še vsega, toda kmalu bodo tvoje meglene misli jasne. Poslušaj Adamata, poslednjega iz rodu Tamadatov. Tu je starec napravil globok požirek iz čaše, ki je stala na mizici poleg njega. Nato je nalil iz čaše tudi Robertu in ko je ta izpil pol kozarca, je občutil spet ono čudovito prijetno čuvstvo, ki ga je imel pri pitju sadnih sokov v svojem stolpu. Starec je nato začel pripovedovati in Robert ga je verno poslušal. Pripovedoval je pa nekako sledeče: Rod Tamadatov je bival na Marsu od pamtiveka. Njih početna zgodovina je neznana. Najstarejša poročila segajo nazaj dobrih dvajsettisoč let. Od teh dvajsettisoč so delili prvih desettisoč v dva dela, dobo brez ognja in dobo z ognjem. Drugih desettisoč so imenovali dobo napredka, v njej je kasta učenjakov privedla narod na vrhunec civilizacije. V primeri z zemljo so bili mnogo tisoč let naprej, kar se tiče znanosti in tehnike. Tako na pri- mer so rešili problem poleta med planeti in v vsemirje sploh. Ze v davnih časih je odšel na zemljo, s katere je bil prišel Robert, učenjak, ki je vzel seboj zrna važnih rastlin, da bi se mogel na tuji zvezdi preživeti, med njimi zrna žita, to pa zato, ker so vedeli, da je pač mogoče pristati na tuji zvezdi, a nemogoče vrniti se. Pri tem pripovedovanju starca se je Robert spomnil, kako mu je bil enkrat Trinavat pravil, da je bil pšenično zrno prinesel seboj neki jogi iz druge zvezde, ki je bil v pradavnih časih priletel na zemljo. Tamadati so živeli mirno in srečno, zadnjih desettisoč let niso poznali niti zločinov, niti bolezni, kajti visoko stoječa zdravniška veda je znala bolezni popolnoma spraviti s sveta. Velikanske tehnične naprave so dajale ogromne količine energije in narodu ni bilo treba mnogo delati, bavil se je pred vsem z iznajdbami, z umetnostjo in znanostjo. Priča temu so knjige, ki stoje še danes po knjižnicah. Število prebivalcev je bilo majhno, komaj pet milijonov, a v zadnjih tisočletjih se je neprestano manjšalo. Zaman so zdravniki proučavali propast svojega rodu, najti niso mogli nikakega vzroka. Otroci so postajali redkejši in redkejši. Nekaj časa se je število ljudi držalo na isti višini, ker so zdravniki iznašli jačalna sredstva, ki so podaljševala življenje do pet in šestkratno. Slednjič je pa vse šlo svojo naravno pot in neki dan se je znašlo zadnjih deset Tamadatov, starcev, samih na planetu. Umetno so si vzdržavali življenje skozi stoletja, toda eden za drugim se je bil naveličal samotarenja sredi velikih praznih mest in grobišč. In niso več zavživali jačalnih sredstev ter so tako drug za drugim umirali narafne smrti. »Gospod, dajte meni tudi britev, da se bom branil...« Na|ieč|a liitfrosrf Angleški letalski poročnik Stainforth je preletel na tekmi za »Schneiderjev pokal« s svojim letalom 724 kilometrov in 50 metrov v 1 uri. S to hitrostjo je »potolkel« vse dosedanje hitrostne rekorde, kar so jih doslej dosegli s stroji ali brez njih. Vsako minuto je preletel 12 kilometrov in vsako sekundo 200 metrov. Se 1. 1909. pa je dosegel francoski letalec Curtiss le hitrost 73 in pol kilometra na uro in takrat je občudoval ves svet to hitrost kot nekaj neverjetnega! Danes pa letajo »navadna« letala s hitrostjo 100—200 kilometrov na uro. že 1. 1925. pa je dosegel letalski poročnik Bet-tis hitrost 488 kilometrov na uro ali 135 metrov na sekundo. Dosegel je torej sedemkrat večjo hitrost kakor Curtiss. Tri leta kasneje Je letel angleški letalec Orlebar že s hitrostjo 593 kilometrov na uro ali 10 kilometrov na minuto, na sekundo pa 151 metrov. Takrat so splošno mislili, da večje hitrosti ni mogoče doseče, in so upali, da more to hitrost prekositi le še zračni torpedo. Poročnik Stainforth pa je dosegel skoraj hitrost zvoka, ki se širi z brzino 330 metrov na sekundo. S hitrostjo zvoka pa se da hitrost letala težko primerjati. Vsi pa vemo, s kakšno hitrostjo leti topovski izstrelek. Izstrelek iz težkega topa preleti n. pr, v prvi sekundi 170—270 metrov, iz navadnega topa pa 460—470 metrov. Ker pa je poročnik Stainforth dosegel hitrost 200 metrov na sekundo, lahko rečemo, da je letel', kakor bi ga »iz topa izstrelil«. Tudi današnja mladina je nekaj vredna Pri razdelitvi neke književne nagrade v Parizu so te dni posebno naglašali, da je dobil ]irvo nagrado 23-letni belgijski pisatelj Stee-mann; ta je baje izdal zvezek svojih povestic, ko je bil Sele 15 let star; neka deklica pa je dobila »pohvalno priznanje«, čeprav je stara Sele 12 let. Če govorimo danes o kakih uspehih mladine, mislimo navadno le na šport; toda tudi duševno naša mladina ne zaostaja za svojimi predniki. Seveda ni vsa mladina enako nadarjena — to pa tudi nikoli ni bila. Orški pesnik Evripides jo spesnil svoje prvo :;edije, ko je bil star 18 let. Načrt za svojo ■beško komedijo« je zamislil Dante, ko mu bilo komaj 20 let. Petrarca pa je zlagal svo- * prve pesmi kot 15-leten fantek. Slikar Ra-: :d je dosegel svoje prve uspehe v svojem 'i!1. letu. Shakespeare Je začel pisati svoje drame v svojem 22. letu, Lessing pa v 17. Svoje prve p?nmi je zlagal Goethe, ko je bil star 14 let. Modroslovec Aristotel je začel sestavljati svoj nmdroslovni sistem v svojem 18. letu, Kant pa ie položil temelje svojim kritičnim študijam, bil star 23 let. /omen polarnih krajev O velikem pomenu polarnih krajev za bo-rnost piše zlasti z ozirom na zadnji let zrakoplova »Zeppelin« v te kraje francoski učen/tik Viktor Forbin v časopisu »Toute la Terre« tako-le: »Najnovejših ekspedicij v te puste kraje niso opremili zato, da bi tam lovili severne medvede, ampalc zaradi proučavanja tamkajšnjih vremenskih prilik; te je namreč treba dobro poznati, preden bo mogoče organizirati preko teh krajev redno letalsko zvezo med Evropo iti Severno Ameriko. Najkrajša pot med tema deloma sveta je namreč pot preko Grenlandije in Franklinovega otočja. Kedar bo ta pot odprta, bo zveza krajša. Druga dobra stran te zveze je dolžina dneva v teh krajih poleti. Kdor se bo namreč odpeljal zjutraj iz Londona, Pariza ali iz Berlina, ta bo dosegel že zvečer cono polarnega svita in v tem svitu se bo peljal skoro do Montreala ali pa do Newyorka. En sam Avstrijci so premagali v nogometu Nemce Na sliki vidimo prizor iz tekme, ki so jo odigrali na dunajskem štadijonu ‘Radie Proslava zmage Turčije. Moderna Turčija slavi vsako leto 30. avgusta obletnico, odkar se je otresla evropskega jerob-stva. Pri tej priliki slave vedno tudi svojo zmago nad Grki, brez katere Turčija ne bi bila postala svobodna in neodvisna. Ljubljana, nedelja, 20. septembra. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.30 Humek: Izdelovanje sadnega vina. 11.00 Salonski kviratet. 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče. 15.30 Prof. Pengov: Nekaj važnih pripomb k reji srebrodlake lisice. 16.00 Magistrov kvartet izpod šmarne gore. 16.45 Thoma: »Lokalna železnica« (Šentjakobski gledališki oder). 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.15 Važni govori z zadnjega zasedanja društva Narodov (Briand, Curtius, Tilulescu, lord R. Ce-cil) — (prenos s tonfilmskega traku). 21.00 Koncert delavske godbe »Zarja«. 22.15 Poročila in časovna napoved. 22.35 Lahka glasba, izvaja Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Beograd, nedelja, 20. septembra. 9.00 Bogoslužje. 10.30 Plošče. 11.30 Ciganska glasba. 12.30 Opoldanski koncert. 13.30 Poročila. 16.00 Južno srbska ura. 17.00 Medicinsko predavanje. 17.30 Narodne pesmi. 18.00 Plašče. 19.30 Iz starega Beograda. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Pestra ura. 21.00 Radio orkester. 22.00 Poročila. 22.10 Plošče. 22.45 Prehod po Evropi. Zagreb, nedelja, 20. septembra. 9.30 Dirka motornih koles. 12.00 Plošče. 13.00 Kuhinja. 17.00 Popoldanski koncert. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Radio orkester. 21.50 Dnevna in vremenska poročila. 22.00 Operetni večer. Praga, nedelja, 20. septembra. 7.00 Prenos iz Karlovih varov. 9.00 Religiozna glasba. 11.00 Vojaški koncert. 12.05 Bratislava. 15.00 Zrako-klovstvo. 15.15 Plošče. 19.25 Prenos iz gledališča. 22.40 Prenos iz gledališča. 22.45 Češka ponedeljek, 21. septembra. 12.15 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Plošče. 19.00 Prof. Pengov: Beljakovine v rastlinski tovarni. 19.30 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.00 100-letnica Faradeyeviili odkritij. Sodeluje princ Valeški in veliki orkester BBC (prenos iz Londona). 22.15 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Beograd, ponedeljek, 21. septembra. 11.35 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Poročila. 15.30 Otroška ura. 10.00 Plošče. 17.30 Narodne melodije. 18.00 Prenos iz kavarne. 19.30 Francoska jezikovna’ura. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Radio kvartet. 21.00 Komedija. 21.30 Poročila. 21.50 Radio orkester, Zagreb, ponedeljek, 21. septembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Popoldanski koncert. 18.30 Poročila. 19.30 Književna ura. 19.45 Kulturne din društvene vesli. 20.00 London. 22.15 Dnevne vesti in vreme. 22.30 Sprehod po Evropi. Praga, ponedeljek, 21. septembra. 11.30 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava. 13.05 Moravska Ostrava. 14.00 Industrija lin trgovina. 14.10 Plošče. 14.30 Bratislava. 17.10 Mladinska ura. 17.20 Plošče. 19.20 Brno. 20.20 Prenos iz študija. 21.00 Solistov večer. 22.15 Moravska Ostrava. Praga, torek, 22. septembra. 12.15 Plošče. 12.30 Brno. 13.05 Brno. 14.10 Plošče. 14.30 Radio orkester. 17.10 Mladinska ura. 17.20 Plošče. 19.20 Radio orkester. 20.30 Prenos iz Suiss Ro-mande. pogled na globus nam prevdočuje važnost polarnih krajev za letalstvo: okoli tečaja leže najbolj obljudeni deli zemlje in največja mesta starega in novega sveta. Najkrajša zveza med temi svetovnimi središči pa se da vzpostaviti samo preko polarnih krajev.« JUGOSLOVAN » Dr. Moravski: 0r. Fron Detela — njegovo življenje in delo Tam pod mogočno Limbarsko goro — pod Sv. Mohorjem in Sv. Miklavžem v prijaznem belem trgu Moravče je zagledal luč sveta dne 8. decembra 1850. — Srednje šole je dovršil v Ljubljani z odliko, klasične jezike in francoščino pa je študiral na dunajski univerzi. Bil je suplent na Dunaju, profesor v Dun. Nov. Mestu in od 1. 1890. naprej ravnatelj gimnazije v Novem mestu, kjer je 1. 1906. stopil v pokoj in se preselil v Ljubljano in 1. 1926., dne 11. julija, se je za vedno poslovil od nas v 70. letu svoje starosti. To je suhoparni tek Detelovega telesnega življenja. Toda njegovo duševno delo in gibanje nam šele pokaže pisatelja in pedagoga Detelo v njegovi veliki luči in svetlobi. Sin uglednih kmečkih staršev je prišel precej pozno v srednje šole, zato pa tembolj dozorel in moder za učenje in življenje. Njegova mati je bila sestra profesorja Valentina Konšeka, ki je tako duhovito in šaljivo znal predavati svojo snov iz naravoslovja, da še danes živi v blagodejnem spominu svojih sedaj že zelo starih — učencev. Detelova mati sama je bila duhovita, nadarjena, modra ženska z velikim pripovedo-valnim talentom in širokim pogledom v svet. In teh njenih lastnosti se je navzel tudi njen sin — naš pisatelj Fran Detela. — Imel je poseben dar pripovedovanja: znal je zajemljivo govoriti k srcu in duši našega malega človeka: kmeta, delavca, obrtnika — pa tudi našega in-teligenta-prosvetljenca. — Dr. Detela je pisal za »Ljubljanski Zvon«, »Dom in Svet«, »Slovensko Matico«, »Družbo sv. Mohorja«, »Mladiko« itd. — Na njegov pisateljski razvoj so vplivali tudi Stritar, Jurčič in Kersnik, ki mu je tudi opilil njegovo prvo večjo povest »Malo življenje«, kjer Detela slika življenje, delovanje in nehanje svojih ožjih rojakov — Moravčanov. Detela je bil torej človek-mož romantično-realistične dobe in je ostal zvest realistični ideji do konca svojega življenja. — Ker je poznal francoske in nemške realiste v izvirniku in jih pridno čital, je to poznanje vplivalo tudi na oblikovanje in obdelovanje njegovih motivov. Detela slika in opisuje z isto umetniško rutino kmeta hribovca in dolinca kakor tudi malomestnega meščana ali, trgovca-špekulanta ali učenjaka-čudaka in podeželskega inteligenta. V »Ljubljanskem Zvonu« je 1. 1882. objavil povest »Malo življenje«, v kateri riše življenje svojih rojakov — moravških dolincev in hribovcev. Detelove znane povesti in romani iz romantično poetične dobe so: roman »Veliki grof« (boji celjskih grofov s cesarjem Friderikom II.), dalje njegova najboljša zgodovinska povest: »Pegam in Lambergar«. Kmečke motive nam prikazuje v povestih »Prihajač«, »Gospod Lisec«, »Tujski promet«. Najzrelejša in najlepša Detelova povest je »Trojka«, kjer riše slovensko kulturno življenje s svojimi napakami in vrlinami v polpretekli dobi. Satirična hudomušnost, ki spremlja to povest, ni rezka, zagrenjena in trpka, temveč je prepojena z zdravim, finim humorjem zrelega moža. — Humoreska »Kislo grozdje« je izvrstna poteza domačih značajev in prorez kmečke duše. — Detelove večje povesti so še: »Rodoljubje na deželi«, »Novo življenje«, »Delo in denar«, »Sošolci«, »Tujski promet«, »Svetloba in senca«; dalje je napisal celo vrsto humoresk: »Žrtev razmer«, »Spominska plošča«, »Trpljenje značajnega moža«, »Nova metoda«, »Oficijala Ponižna zločin«, »Kapitalist Rak«. S satiro in humorjem so prepojene tudi Detelove poznejše povesti: »Hudi časi«, »Takšni so«, kakor tudi njegove komedije, zlasti pa karakterna komedija »Učenjak« in trodejanka «Dobrodelnost«, dalje zgodovinska veseloigra »Dobrodušni ljudje«. Poleg imenovanih je Detela objavil še več manjših spisov v Dom in Svetu, pri Mohorjevi Družbi in v Mladiki. — Tik pred smrtjo je spisal vzpodbudno povest »Zakon in vest«, posvečeno dobi našega osvobojenja. V tej povesti dokazuje pisatelj Detela, da je skupno življenje človeške družbe brez etičnih zakonov in načel nemožno — in da mora vedno in povsod odločevati le samo: poštena vest. Dr. Detela je bil kot človek — cel mož, gran-dijozno izklesan slovenski značaj, bil je mož umirjenosti, mož plodonosnega življenja. — S svojo globoko in široko izobrazbo je bil ena najmarkantnejših postav in osebnosti v družbi slovenskih književnikov v dobi zadnjih 40 let. Detela se snovno ni omejeval na noben stan. Vse sloje: delavski, kmečki, kapitalistični in učenjaški stan, vse je vzel »na muho« in pod kritični nož svojega kritičnega peresa. Domač je med meščani in kmeti, med delavci in kapi- talisti, zlasti pa si je (kakor Cankar) »privoščil« lažnjivo narodnjakarstvo in prvakarstvo na deželi in v mestu. Detela je bil cel mož. Najprvo dolgo vrsto let profesor v tujem, nemškem mestu — daleč od rodne domovine, ni izgubil zveze in ljubezni do svojega naroda, pozneje ravnatelj v dolenj-silc prestolici — obtežen z ravnateljskimi posli in poukom na gimnaziji — ter družinskimi skrbmi — z vzgojo otrok, — kajti iskreno ljubljena soproga mu je jako zgodaj umrla — kljub vsem tem neprilikam si je z redom in pridnostjo znal pridobiti še časa dovolj, da nam je napisal nad 30 krasnih povesti, romanov in iger poleg manjših humoresk in satir. In v nedeljo 20. septembra t. 1. odkrijejo moravški ožji rojaki svojemu odličnemu domačinu spominsko ploščo z reliefom njegove glave, vse delo domačega kiparja Tineta Kosa. Brez hrupa in trušča, brez vsega nadlegovanja in nabiranja »milih darov« za spominsko ploščo so nas Moravčani v resnici iznenadili s svojim »odkritjem«. Hočejo počastiti Detelo-moža-pisatelja in vzgojeslovca celega naroda, ne samo moške srednješolske mladine. Dr. Fr. Detela je bil cel mož, kakor poje pesnik Simon Gregorčič. Bil je pisatelj, a obenem vzoren družinski oče in pedagog. Celo svoje življenje je posvetil probuji in prosveti Slovencev. Naj bodo tudi naše skromne vrstice ob njegovi zasluženi proslavi hvaležen spomenik, Deteli v čast in priznanje. S svojimi deli pa sl je sam postavil najlepši in najtrajnejši spominek! Moravče. Makso Pirnat: Pisatelj Fran Derfela Moravška fara ga nima para. Moravška dolina in njena bližnja okolica (Prevoje, Brdo, črni graben) je dala naši književnosti mnogo tehtnih mož, rojaki so lahko ponosni nanje in prav je, da so s spominskimi napisi ali celo kipi zaznamenovali tiste kmečke domove, kjer je tem veljakom tekla zibelka. Vse svoje sofarane je po učenosti in po hrabrosti nadkrilil Jur Vega iz male Zagorice pri podružnici sv. Križa. 2e 26. IX. 1865 so obesili Vegu v spomin plošči, eno na rojstni dom Pri Vehovcu, drugo nad vhod v cerkvico sv. Križa. Dne 1904., 25. sept. so vzidali kamenito ploščo v rojstni dom govornika Tomo Zupana in Valentina Rožiča, agilnega moravškega rojaka doma z Viševka pod Sv. Trojico. Meseca septembra 1906 je Vega dobil doprsni bronast kip pred lepo farno cerkvijo moravško (delo kiparja Fr. Zajca). Jeseni 1883 so na Prevojah učenjaka in velikega Slovana Jaka Zupana počastili s ploščo na rojstni hiši. Pesnik Jovan Vesel Koseski, rojen pri Bokšetu, blizu moravške podružnice sv. Lovrenca v Spodnjih Kosezah pri Lukovici (ploščo je s prelepim govorom odkril Moravčan, tedaj novomeški gimn. ravnatelj Franc Detela). Nesrečnega pregnanca Franceta Maslja smo slavili v Spodnjih Lokah pri Krašnji 11. 9. 1921. Jože Podmilšak (Andrejčkov Jože, doma na griču Konju nad Krašnjo) je postal deležen hvaležnosti sorodov 1929; lepa plošča krast Jurkova mama (Marjeta Detela, roj. Konšek — mati pisatelja Franca Detela.) Spoznal sem jo, ko sem začel hoditi v šolo v Moravče. Kakor bi jo videl pred sabo! V tistih letih majhna žena prav po kmečko. A kaj zunanjost. V tej neznatni postavi je prebivala sama dobrosrčnost in prijaznost, v njeni glavi pa humor in duhovitost. Prikupila se mi je, ko me je prvič ogovorila. Po šoli smo stali običajno pred farno cerkvijo. Mene je bolel zob. Kremžil sem se in pritiskal robec na lica. Pa pristopi k meni Jurkova mama in me lepo na novo obveže z robcem in me pouči, kako in kaj naj ravnam, da me prej mine bolečina. Kako dobro mi je delo, da se tako imenitna žena, kakor je bila Jurkova mama, briga zame in za mojo bolezen. Med Jurkovo in našo hišo je vladalo staro prijateljsko razmerje. Starši so si bili ljubi znanci in tako je prešla tista dobrodejna, neprisiljena prijaznost tudi na nas mlajše. Pogosto me je zanesla pot v Jurkovo hišo. Na Jurkovem dvorišču smo se s starši fotografirali, ko sem bil še moravški šolar. Imel sem tedaj nerodne čevlje, hudirjevo so me tiščali, a delati sem moral med fotografiranjem prijazen obraz, pa bi se bil najrajši zjokal. Jurkova mama in njene hčere so imele mnogo opraviti z nami otroci, preden smo se toliko uredili, da je mogel fotograf napraviti sliko. Ko sem prihajal kot dijak na počitnice, nisem nikdar izgrešil Jurkove hiše, da se ne bi bil ondi oglasil. Bila mi je nekako srčna potreba, da sem pohitel k Jurkovi mami. Ob lepem vremenu sva kramljala pri kameniti mizi pred hišo, ob grdem in pozimi pa v prijazni kamrici. Koliko zanimivega mi je vedela govoriti zgo- rojstno bajto tega darovi tega pripovedovalca, ki pa je umrl 29 let star. Danes je prišel na vrsto svečan dan za Jur-kovega Franceta iz Moravč, ki je daleč prekosil kot pripovednik rojake—pisatelje svoje. Franceta Detela sem spoznal v avgustu 1890, ko je moj oče ob 400-letnici svojega doma priredil skromno domačo spominsko zabavo in povabil seveda tudi Jurkove lz Moravč, s katerimi smo vedno živeli v prav iskrenih prijateljskih razmerah. Prišel se je k nam osebno opravičiti, ker se naše slavnosti udeležiti ne more. Na Detela smo bili mi moravški študentje ponosni — kot na pisatelja. Radi smo prebirali njegovo »Malo življenje«, pa prelepo pisanega »Prihajača«, v višjih razredih nas je čisto osvojil Detelov »Pegam in Lamberger«, pa zviti »Lisec« in naposled »Trojka« s humoristom Podkrajskim Janezom in s pristnimi nežnimi dekleti svetnika Stojana. In pozneje smo sko-ro vsako leto brali v »Dom in Svetu« kako daljšo povest. France! Bil sl sin pokrajine svoje. Naša moravška plat spominja v marsičem na zabavno Dolenjsko, saj je iz Moravč le nekaj nad uro do Kresnic, že smo na Dolenjski strani in že vabijo Svetokriški vinogradi nad Litijo in tamkajšnja sloveča kaplja na Moravški gori v trgatev. Detela zna povedati po domače, gladko, vsak trenutek navrže kak šaljivi ocvirek, v resnih trenutkih pa se razneži, da je veselje pogledati v to zlato kmečko srce, ki mu je poštenje in sreča soseda nad vse, ki pa je poln srda in jeze, kadar zadene ob sleparja, ki v ovčji obleki hodi okoli in gleda, kako bi kmeta ogoljufal, osleparil in magari spravil grunt na kant, posestnika pa v ječo. V svoji miznici hranim rokopis Detelov, tistega tehtnega govora, ki ga je govoril ob odkritju spominske plošče na čast pesniku Koseskemu. Pisava Detelova je skoro pokončna, oglata, pa odločna, rokopis je kakor vlit in brez napake in brez dodatkov in popravkov, čr-kostavec je moral biti Veselovih rokopisov vesel. Pred Koseskega slavnostjo, dne 13. avg. 1898 je peljal Detelov brat Nace, gospodar na domu, njega in mene v Koseze, šli smo gledat, če je vse v redu za slavnost. Nace je zapregel svojega znanega šimelna v mal kmečki voziček, kakor so bili tedaj še v navadi. Vozili smo se po stari okrajni Moravški cesti (Moravče—Prevoje) in uživali pogled na ljubo goro Limbarsko in njeno varovanko: Moravško dolino in vsi srečni pili in uživali lepoto domače, lepoto slovenske zemlje. Naslajal sem se nad Detelovo govorico, nad humorjem njegovim; dasi zgovoren, je znal govorico sukati tako, da tudi drugi niso molčali, ampak vsak po svoje prikladali, da se vez govora ni pretrgala. Da, Detela je znal voditi zabavo kakor Janez Mencinger ali Franc Levec. Pri vasi Imenje pripeljemo se čez malo sedlo in glej: ves drug pogled: v dnu zad snežnikov velikani, spredaj Rašica nad Mengšem, pa samotni Homec, nato Podpeško in Tuhinjsko hribovje. Lep svet to! čuda ni, da je ta pokrajina dala našega odličnega* pripovednika — njega v Moravčah, na ljubkem Brdu pa nepozabnega Janka Krsnika. Novi pripovedniki V Zagrebu je ne dolgo od tega izdalo Hrvat-sko književno društvo sv. Jeronima knjigo, ki nosi naslov Novi pripovjedači (Kritičke študije i ininijature) in ki jo je napisal Ljubomir Marakovič. Knjiga je lepa po obliki in vsebini. Uvodoma pravi avtor, da so te študije plod desetletnega dela, ki ga je vršil kot urednik Hrvatske Pro-svjete. S tem je naznačil čas, iz katerega je jemal. Izločil je ekspresionizem, »ker je ta književna struja že minila, ter jo je možno zaokroženo in posebej motriti in zanjo uporabljati vsaj nekaj že kriterije književne zgodovine v ožjem smislu«. Prvi del obsega novele in povesti. Pozna se, da je avtor z ljubeznijo iskal med stranmi in knjigami naših zemelj, pa če kot katolik večkrat trpi nad podobami življenja, kakršne je marsikod našel, vendar nikjer ne pozabi, o čem piše. Vse ocenjuje, motiv, zasnovo, izvedbo in zgradbo, jezik, gibanje značajev, ter je pravičen in jasen. Pisatelji se vrste po abecednem redu: Ivo Andrič, Avgust Cesarec, Stevan Ga- vorna, nadarjena, duhovita ženica. Pravila mi je o mladih letih, ki jih je preživela na znanem rojstnem Gregovem domu na Trojanah ob veliki Dunajski cesti, po kateri je tedaj drdral voz za vozom, po kateri je potovalo nešteto ljudi, dobrih in slabih. V šolo je hodila v Celju in v Mariboru. Tedaj je spoznala tudi Slomška in poslušala njegove slovite pridige. Njegovih pesmi si je vedno naučila na pamet in jih še kot sedemdesetletna starka ponavljala natanko od kitice do kitice. Nisem se mogel načuditi njenemu spominu. Mnogo sem z Jurkovimi občeval, posebno v počitnicah leta 1898., ko smo se pripravljali na Koseskega stoletnico. Obhajali smo jo 14. av-avgusta 1898 v Sp. Kosezah in v Lukovici. Jurkova Marička je tedaj vodila moravška dekleta, ki so pri slavnosti nastopila v starih narodnih nošah. Ne bom ga pozabil tistega lepega avgustovega jutra, ko sem spremljal voz, lepo okrašen z zelenjem in s cvetlicami, na katerem so se tedaj Moravčanke peljale v Koseze. Posebno sem se v poznejši dobi sprijateljil z domačim sinom Nacetom. Razlika v letih naju ni prav nič motila. Družila naju je ljubezen do knjig. Kako dobro mi je del njegov zlati humor, ki ga je priroda v obili meri poklonila Jurkovi mami in vsem njenim otrokom. Jurkovi mami je vsaka beseda prav prišla, da jo je obrn a na smešno stran. In šaljivke je kar stresala iz rokava. Kakor ona, tako tudi njeni otroci. No, zlasti z ..cetom sva nekatero razdrla ob času Mengeškega piva. Pivo je imel Nace nad vse rad. Kakor je rekel, je pivo najboljše zdravilo zoper kurja očesa, ki so ga mučila. A kakor se mi zdi, je kurja očesa kar takole pritaknil, da je imel vzrok, rabiti zdravilo zoper nje, to se pravi, piti pivo. Profesor Maks Pirnat. logaža, Mladen Horvat, Hamza Humo, Mara Ivančan, Štefa Jurkič, Milan Kašanin, Andjelija Lazarevič, Zdenka Markovič, Sibe Miličič, Miškina, ki je priprost kmetski pisatelj, Ahmed Muradbegovič, Ivan Pregelj in Ivo Šarinič. Ko sem prebiral ta imena, mi je bilo kar malo neugodno, ker nima Pregelj nobenega tovariša s seboj. Ta vtis se mi je še poglobil, ko sem listal v drugem delu: roman. Predo-čeni sta dve naši knjigi: S poti Izidorja Cankarja in Plebanus Joannes Ivana Preglja. In še Ivan Cankar v tretjem delu o pravljicah, življenju in avtobiografiji. Mislim, da je že ve5 listov potrebnih za dejanje in nehanje naših ovčarjev, za radosti in težave in skrivnosti med mecesni, za naše romarje na božja pota, za vse naše upanje in dobro in zlo, kot ga prikazuje naša lepa beseda. Seveda, knjiga bi imela še precej več strani, kot je že teh 229. Poleg omenjenih je avtor obdelal še devet srbohrvatskih romanov in tri knjige o Istri, katerim sledi analiza romanov našega časa v splošnem. Prav zanimivo so v tretjem delu opisane pravljice, predvsem pa je podan Vladimir Nazor. Knjifea nosi na zadnjih straneh pregled vsebine in abecedno kazalo po pisateljih in po delih. Z veseljem lahko pričakujemo napovedane študije o drami, liriki in književni kritiki, in še drugega kaj, na kar nam avtor vzbuja upanje z uvodnimi besedami. Pjcr. Georgijska književnost naših dni Po vojni se je izvršil v svetovnem slovstvu viden preobrat: dočim je bilo do nedavna število narodov, katerih literature so prodrle v svet in postale duhovna last vsega človeštva, Se zelo majhno in je predstavljalo samo drobno elitno peščico v civilizirani družbi, se dandane* na svetovnem trgu vedno iznova in iznova pojavljajo in uveljavljajo doslej neznana, po krivici prezrta slovstva neznanih narodov. Pojavljajo se vedno nove, sveže moči, ki so morda boljše od onih, katerih imena zna že vsak otrok na pamet. Ti umetniki, v veliki meri zastopniki malih narodov, ki so se tisočletja borili za svobodo, nam odkrivajo vso tisto življenjsko moč naroda, vse njegovo stremljenje in hrepenenje, ki je bilo tako dolgo zadrževano z orožjem in z vsem. Takšen je Grigol Robakidže, veliki pisatelj male Georgije, deželice na jugu kavkaškega pogorja, ki šteje nekoliko milijonov ljudi in ki je znana po lepoti njenih prebivalcev, posebno žensk. Grigol Robakidže je odličen pesnik in pisec mnogih dram in romanov. Njegov roman »Kačja srajca« je izšel že v nemškem jeziku. Grigol Robakidže se je nedavno mudil v Berlinu, kjer je stopil v stike z nemškimi literati in pri tej priliki seznanil evropsko javnost o georgijski književnosti. Pred vojno, s katero je zvezana georgijska nacijonalna revolucija, so negovali literaturo samo nekateri nacijonalisti. Seveda je bilo te književnosti silno malo. Njeni predstavniki so bili v glavnem georgijski knezi. Po revoluciji se je začela georgijska literatura hitro in bujno razvijati in je prešla od aristokratske ekskluzivnosti k proletarcu in kmetu in s tem prinesla takozvano »novo stvarnost« v stilu sodobnih ruskih in nemških pisateljev. Dasi mlada, je že dala talente, ki so stvorili georgijski književni jezik. Med njimi so največji pesniki: Iardkipanidža, Mašošvilija in Kaladžu. Toda bolj zanimivo kakor književne struje je zanimanje za literaturo, ki se je po revoluciji pojavila na Kavkazu. Dočim je bilo prej število bralcev silno majhno, se danes vsaka nova knjiga hitro razproda in naklade dosegajo do 10.000 izvodov. Poleg tega se georgijska literatura mnogo prevaja na ruski in nemški jezik. Rabakidževa drama »Tamara« je imela v Moskvi velik uspeh. Centralni georgijski književni krog je oredo-točen v tifliškem »Sinjem rogu«. To so georgijski simbolisti, ki imajo zasluge za prebujenje interesov za orijentalne književnosti. Predstavniki »Sinjega roga« so obenem najboljši liriki: Paolo Jašvili, Ticijan Talidže in drugi. Raba-lcidže sam pa ne stoji pod vplivom francoske in ruske simbolistike, ampak se poglablja v stari epos Gilgameš in ga skuša osvežiti s sredstvi moderne evropske tehnike. Robakidže zametuje vso georgijsko književnost od 13. do 19. veka kot jezikovno nezrelo in nov datum georgijske literature zaznamuje * imenom Šote Rustavelija in njegovim epom »0 človeku v pantrovi koži«. Rabakidže piše tudi v hevurskem dijalektu, ki se govori v planinah okoli Tiflisa, kjer je še danes ohranjena srednjeveška viteška noša in kjer imajo svojevrstne običaje družinskega življenja. Glede nemške literature pa, ki ima velik vpliv na Georgijce, pravi Robakidže, da je bolj orijentalna, kakor se to navadno misli. Goethe in Nietzsche sta globlje občutila orient kakor pa mnogi sodobni orientalci. Ta dva sta odkrila Georgijcem njihove lastne posebnosti. Od tod toliko zanimanje georgijskega naroda za nemško literaturo, ki je — kakor pravi Rabakidže paradoksno — v Tiflisu bolj znana kot v Nemčiji. Narodno gledališče v Tiflisu igra tudi mnogo nemških dram. Kljub vsem tem različnim evropskim vplivom — je končal georgijski pesnik — pa vendar ostanemo orientalci. Naša narodna umetnost. V obliki lične, v okusen karton vezane brošure je v tiskarni splitske »Nove dobe« izšel članek ge. Vinke Bulič pod naslovom Naša narodna umjet-nost. Delce je toplo in simpatično napisano ter pod umetnoslno-kritičnim vidikom obravnava umetnine dalmatinskega tkanja in vezenja, nakit in orožje, orodje, glasbila itd., poseben članek pa obravnava še vprašanje, kako pospešiti tkanje in vezenje kot domačo industrijo. Brošuro, ki je prav lepo opremljena ter je tiskana na odličnem papirju, spremlja cela vrsta zelo uspelih reprodukcij, ki nazorno predočujejo umetna dela dalmatinskega ljudstva in njegove običaje. — Knjigo priporočamo. Naše gospodinje in Pozno so se zdramile naše gospodinje v primeri z udejstvovanjem našega ženstva na drugih področjih javnega dela. Vse mogoče ženske organizacije so se prej ustanavljale, predno so začele naše gospodinje misliti na lastno organizacijo. In vendar tvori gospodinjstvo temelj našega narodnega življenja in temelj vsega ženskega dela, ne glede na to, da je zaposlena pri delu v domu pretežno večina naših žen. Predolgo so trajali pri nas časi, ko se je gospodinja zadovoljila z znanjem in z izkušnjami, ki jih je podedovala od svoje matere; je li to bila samozavest, da zna ona najbolje, ali omalovaževanje svojega dela, katerem si je morebiti mislila, da je pač vseeno, kako ga izvršuje? Izmed vsega dela daje ženski najmanj zadoščenja delo v gospodinjstvu. »Delam, neprestano delam in nič se nik|er ne pozna«, je navadna tožba gospodinje. In vendar se da tudi v gospodinjstvu delati tako, da »se pozna« in da ima gospodinja zadoščenje s svojim delom. Tudi v gospodinjstvu si žena lahko uredi tako, da imajo ona in njene event. pomočnice svoj čas oddiha, da živijo tudi one življenje*, ki je živjenja vredno. Toda če bo vsaka gospodinja hodila sama zase po starem kolovozu, ne bo nikdar mogla tega doseči. Do tega spoznanja so prišle končno tudi nekatere naše gospodinje ter so si po vzoru gospodinj drugih naprednih narodov ustvarile svojo organizacijo »Zvezo gospodinj«. V kratki dobi svojega obstanka je Zveza ponovno dokumentirala ne le dobro voljo, ampak tudi zmožnost svojih voditeljic. Prvi večji dokaz življenjske sile naše mlade gospodinjske organizacije nam je dala njena razstava. Kdor si upa lotiti se takega dela s praznimi rokami ob tako malem zanimanju, kakor so ga doslej po- Žena in družina Z vsakim dnem rastejo očitki proti poklicno laposleni ženi, da ceni bolj svobodo nego pod-ložnost in da hoče skrbeti samo zase, mesto za druge. To je dejstvo, ki se samo ob sebi ne da ovreči. Če pa zasledujemo vzroke temu dejstvu, moramo priznati, da žena pri tem samo sledi ■ih. Najde se tudi še danes marsikatera nemoderna hčerka, ki bi ji bilo najljubše, če bi mogla nemoteno živeti v hiši svojih starišev in kateri ni prav nič do dela in do znanja. Najde se tudi še marsikatero starejše dekle, ki živi že od nekdaj v hiši svojih staršev, starih in nadležnih in bi jim najrajše stregla do konca, da bi jih ne prepustila tujim ljudem. Toda v takšne težke prilike zapade tako ženska, ko ostane sama; nima koinu streči in nima od česa živetiI Nešteto takih žensk živi med nami, ki so v svarilo vsem takim ženam, ki žele ostati v družini in živeti samo zanjo. Tudi če je imela katera kaj prihrankov, so kmalu skopneli. Vsak polom denarnega zavoda uniči eksistence cele vrste takih nesrečnic, hčerk ali žen iz boljših krogov, ki so živele svoje skromno življenje od male rente. In potem morajo umreti od glada ali živeti od miloščine, ki jo sprejemajo od imovi-tejših sorodnikov ali od dobrodelnih institucij. V starostno zavarovanje se take ženske ne sprejemajo, ker po mnenju zakonodajalcev ženska v družini ne vrši takega dela, da bi bila upravičena računati na pokojnino. Zensko delo v lastni družini ni priznano kot delo in je žena, ki posveti vse svoje žvljenske sile svoji družini, na starost navezana na javno ali privatno miloščino. V tistem trenotku, ko se bo to spremenilo, se bodo mnoge neporočene ženske prav rade vrnile v svoje družine. »Naša narodna umetnost« je naslov knjižici, ki je ravnokar izšla v Splitu, v tiskarni »Nova Doba«. V knjižici je pretiskan obširen članek ge. Vinke Bulič »Naša narodna umjetnost«, kateri je bil objavljen v velikonočni številki splitskega lista »Nova Doba«. Članek je izpopolnjen z mnogimi slikami narodnih običajev, ki jih je naslikala iz sedanje rastave slik jugoslovanskih umetnic tudi nam znana umetnica Zol Borelli-Alašovič ter mu je dodan še članek »Unapredjenje tkanja i veza kao kučne industrije«. Brošuro zaključuje kratko poročilo o neumornem zbiranju na tem polju in o dolgoletnem delu inž. Kainila Tončiča, ustanovitelja krasnega splitskega Etnografskega muzeja. Brošura je izšla tudi v nemškem jeziku pod naslovom »Dalmatinische Volkskunst«.. Tiskana je na linem papirju in z odličnim tiskom. Dobi se v Etnografskem muzeju v Splitu ter v knjigarnah in stane Din 10-—. Brošuro priporočamo najtopleje vsem našim Ženam, ki se zanimajo za naše narodne zaklade in ki žele spoznati svojo domovino. Imeni pi-sateljice-strokovnjakinje ge. Vinke Bulič in slikarke ge. Zoe Borelli-Alaševič nam jamčita, da ie delo res prvovrstno. Ženske založnice Lina Thedaldi je prva ženska založnica v Italiji. Zalaga otroške knjige in pobožne spise, piše tudi sama bajke in pripovedke za otroke. V njenih žilah se pretaka angleška kri in se ji 1o pozna. Kar ona reče, je navadno strogo, toda ima trdno podlago. Je vegetarjanka, proti alkoholu in proti dedektivskiin romanom. »Nismo na svetu, da bi se zabavali«, pravi in vendar ji sije dobrota iz oči. Dela že tri leta s tremi pomočnicami različne starosti v najlepši slogi. Njene knjige so priproste, toda okusno opremljene in dobro tiskane. — Thredaldijeva se je mnogo borila za svojo osebnost; zapustila je družino in udobno življenje, njen oče se je bojeval pod Garibaldijem in se je kasneje v Milanu preživljal z instrukcijami — vee za svobodo. Nikdar ni obiskovala šole, je popolen samouk ter se je mnogo bavila z etimologijo. Pozneje, ko ji je umrl oče in je podedovala materino premoženje, si je uredila knji- njiliova organizacija kazale za stvar naše gospodinje, je že dokazal, da ve, kaj hoče; zato je danes uspeh »Zveze gospodinj« izven vsakega dvoma. To naše mnenje nam potrjuje tudi druga, najnovejša akcija »Zveze gospodinj«, t. j. anketa o pobijanju draginje, ki jo je sklicala »Zveza gospodinj« skupno z mestnim načelstvom. Pri tej priliki smo se prepričale, da ima »Zveza gospodinj« trdno ozadje, da si je znala pridobiti ugled in upoštevanje oblasti in občinstva, kar je z ozirom na kratko dobo njenega delovanja vsekakor sijajen uspeh. Eno še manjka: da se zdramijo naše gospodinje, vse naše gospodinje. Da si puste dopovedati, da je »Zveza gospodinj« organizacija, ki je ustanovljena v njihovo korist, da je to organizacija, ki ima namen olajšati njihov težki položaj, biti jim v pomoč v vseh prilikah, da je to organizacija, ki jim bo obilo poplačala vsak malenkosten trud in vsako malenkostno žrtev, ki jo ji bodo doprinesle. To se da dandanes težko dopovedati z besedami; preveč smo postali nezaupni. Toda naša mlada »Zveza gospodinj« niti ne misli pridobivati sotrud-nic in članic z golimi besedami, ampak z dejanji. V kratkem, ko bo začel delovati odsek »samopomoč«, ko bodo včlanjene gospodinje začele dobivati od organizacije živila in razne potrebščine po znatno znižanih cenah, tedaj se bodo omehčale tudi najbolj zakrknjene in najbolj skeptične med našimi gospodinjami in bodo trumoma pristopale k organizaciji. Nočemo danes odkrivati načrtov Zveze; nočemo, da bi kdo gledal nanje kot na prazne obljube. Poročali pa bodemo vestno o vseh njenih uspehih in bodemo tako dokazali, da si zna naša mlada gospodinjska organizacija pridobivati tal z dejanji in ne s praznimi besedami. garno z namenom, da bo po par letih izkušnje osnovala založništvo. Pa je že po šestih mesecih izdala prvo knjigo. Italija nima dobrih založnikov v izobilju, tudi se tam ne čita mnogo; večinoma časopise, ki so po ceni in pusti, kakor prazna slama; imela je torej vse možnosti ustvariti kaj dobrega in zaslužiti. Gdč. Thedaldi je bila dolgo knjižničarka, opravlja svoj poklic z mnogo idealnosti in zna ljudem vedno svetovati, kaj naj čitajo. Poleg svoje knjigarne ima še šolo za ženska ročna dela, za izdelovanje cvetic in papirnatih klobukov.. Nevaren razmah pocestne prostitucije v Nemčiji Pocestna prostitucija je zavzela v Porenju tako nenavaden obseg, da zahteva občinstvo proti temu zlu varnostne odredbe. Tako n. pr. Zveza dusseldorfskh hotelirjev razpravlja na svojem zborovanju, ki naj bi bilo ukreniti proti navalu prostitutk v glavnih ulicah in posebno v bližini kolodvora Lastniki hotelov in restavracij v teh okrajih se pritožujejo proti preveliki po-pustlijvosti policijskih oblasti napram temu zlu, ki znatno škodi ugledu Diisseldorfa. Je na dnevnem redu, da se obiskovalci v bližini kolodvora nahajajočih se obratov na najnesramnejši način nadlegujejo. Vsak tujec, ki pride v Diis-seldorf je neprijetno iznenaden vsled tega, posebno, ker druga velemesta niso v tem oziru še davno ne tako na slabem, kakor je Diissel-dorf. Tudi v Essenu 6e je prostitucija zelo razširila, čemur je gotovo kriva naraščajoča ma-terjelna in moralna beda. Trgovci se tožijo radi velike škode, ki jim povzročajo prostitutke. Nikdo se ne sme ustaviti pred izložbo, ker ga takoj nagovori prostitutka in tudi ženske hite mimo izložb, da bi jih mimoidoči ne smatrali za prostitutke. Trgovski krogi so vsled tega zelo vznemirjeni in vlagajo proteste na pristojna oblastva. Zenske se prepirajo in tepejo po ulicah; sploh je zavzela prostitucija tako ogromen obseg, da je strahota. Merodajni policijski krogi so mnenja, da bi se vse nadloge pocestne prostitucije najuspešnejše odpravile s ponovno uvedbo reglementacije. Razgled po ženskem s vetu Čehoslovaška Dve odvetnici sta se nedavno temu zkazali kot zagovornici vojakov, ki sta bila obdolžena vojaških deliktov, torej na polju, ki se je doslej smatralo kot neprikladno za ženske. Ga. Jozetina Ladikovd je zagovarjala v Plznji vojaka, ki se ni predstavil obhsti, ko je bil vpoklican, ter je dosegla njegovo oprostitev. Ga. Vlasta Honzakov& je pa zastopala v Kraljevem Gradcu dezerterja, kateri bi bil moral vsled večkratnega bega od vojske biti obsojen na dolgoletno ječo. Njegova zastopnica je dosegla, da je bil obtoženec obsojen le na zapor. Združene države Miss Henriette Additon, ki je bila preteklo leto voditeljica biroja za preprečanje zločinov v New Yorku, je bila ravnokar imenovana za zastopnico policijskega komisarja. To je prva žena v New Yorku, ki zavzema tako mesto. — V'«da in zelo bogata Gr> r- Hammonds-Con-ners ima težak konflikt z zdravniškimi in političnimi krogi. Gospa Conners je mela namreč v San Frančišku priliko seznaniti se z novim načinom zdravljenja raka, ki sta ga vpeljala zdravnika Coffrey in Huinber. Stavila je obema zdravnikoma na razpolaganje svoje veleposestvo na Long Islandu, da ustanovita tam laboratori, in kliniko ter je obljubila tudi potrebno pomoč za vzdrževanje teh zavodov. Za ustanovitev klinike pa mora dati svoje privolitev zdravniška akademija. Ker pa nova zdravilna metoda še ni preizkušena, ne dobi Miss Conners, kljub vsem prošnjam tega dovoljenja. — Znana Anastazija Čajkovska, ki se izdaja za edino rešeno hčerko ruske carBke družine, in ki živi že delj časa v Združenih državah, je bila izročena v sanatorij za živčno bolne. V zad-času je živela pri bogati gospej Jennings, ki jo je celo nameravala posvojiti. Anglija Od vseh številnih grofij Anglije in Walesa je le šest, katere nimajo žen v občinskih zastopih. to so: otoka EIy in Wight, Leicester—shire, Westmoreland, Montgoniery in Pembrokeshire. V nasprotju s temi stoji na čelu Midlesex z 11 zastopnicami, temu sledita Suffolbs in Yorks-hire. — Napredni ženski krogi opozarjajo na dejstvo, da je stalo na programu zborovanja Svetovne zveze za mednarodno prijateljsko delovanje cerkva, ki se je vršilo v Cambridge-ju, samo eno žensko ime in sicer ono Mrs Cadbury, neke angleške mirovne sodnice. Oficijelni delegati vseh tujih držav so bili sami moški. Glavni točki, ki sta se obravnavali na zborovanju, sta pa bili: razorožitev in svetovni mir! — Državno priznane babice so znova primorane naučiti se upravljati z motornim kolesom. V Franciji obstoja slična naredba že mnogo let. Indija Kašmirski maharadža je vpeljal dalekosežne reforme, med drugimi tudi take, ki so v prilog ženam. Tako se n. pr. zavzema za šolsko obveznost in brezplačno šolanje deklet v vseh mestnih občinah. Domačim zavodom se bodo v to svrho celo delile podpore. Zakon bo obsegal tudi dovoljenje za vdove, da se smejo ponovno omožiti. Turčija V Carigradu je umrla Amina Fareni Effendi, žena egiptovskega sultana Fuada I., kateri je vladal v Egiptu od 1879—1898. 1. in mati Abbasa II., ki je bil odstavljen 1. 1914. »Khedi-va mati« je bila znana kot velika dobrotnica svojega naroda. Ustanovila je v Egiptu več deških in dekliških šol. Velik del svojega premoženja je zapustila profesorjem in dijakom visoke šole v Al Azharu, neki sirotišnici, hiralnici za obubožane starčke iz nekdanjih imenitnih družin ter za štipendije muslimanskim otrokom, ki se žele posvetiti višjim študijam. 'M.cd.a O modnih novostih Kar naenkrat smo se znašle pred novo modo; tako hitro je bila pregnana prejšnja moda, da simo zavrgle vse, kaj nam je še pred par meseci ugajalo prav tako, kakor nam ugaja to, kar naj m moda danes poklanja. In čez par mesecev bouno doživele prav isto, kar doživljamo danes. Saj niti ne vemo, če ee je izvršila res kaka iz-preinemba. Za enkrat vidimo preveč pretiranosti, da bi mogle z gotovostjo reči, kaj se bo držalo. — Nosi se zopet zelo škotsko blago in sicer ne le oele obleke, marveč tudi samo garniture na enobarvnih oblekah. Novost (ki jo, mimogrede omenjeno, že par let objavljamo kot »novost«) je kari rano krilo z gladko jopico, kar učinkuje zelo mladostno. Prednosti trodelne obleke: krilo jopa bluza, povdarjamo tudi že par let kot novost in vendar ne moremo reči, da smo tedaj ta lip obleke popolnoma zavrgle. — Bluza se nosi v pasu zopet za krilom, kar zelo lepo prisloja vitkim postavam. One pa, ki niso vitke, si lahko izberejo bluzo v obliki telovnika, kateri je tudi zelo »moderen«, čeravno ga tudi nosimo že par let. — Veliko se nosijo garniture nežnih barv, najraje z živimi Sivi ali neznatnimi vezeninami, ki zelo podčrtavajo žensko noto, katera se čedalje bolj uveljavlja v sedanji ženski obleki. Zenska postaja zopet ženska tudi v silhueti; prekomerna vitkost ni več moderna; moderna je takozvana vitka zaokroženost ali narobe — zaokrožena vitkost. Tistim, ki manjka ta moderna zaokroženost, si jo skušajo pričarati z raznimi volaiucami, nabirki, trakovi itd. Krila in plašči bo zopet daljši, še nekoliko daljši nego preteklo sezono, in več ali manj lepo oblikovane noge izginjajo iz vidika. Pojavlja se spet naša dobra znanka iz lepših in boljših časov: čipka. Moda že ve, zakaj spravlja vsako toliko spet čipke na površje. Čipke so najboljše sredstvo v dosego prave ženskosti v modi; čipke učinkujejo prav tako, kakor si želimo: starejšim damam dajo fineso in ženskost, mladini pa še večjo nežnost. Začasno je na vrsti čipkasta bluza. Nosi ee s popoldansko obleko in upamo, da bo ostala delj časa v milosti diktatorke Mode. Izmed barv, ki ubijajo enoličnost temnih jesenskih in zimskih oblek, bodemo letos videli neke nove vrste živomodre barve, ki je posebno efektna v sestavi s črno barvo. Še bolj priljubljena bo tudi nova koralno rdeča barva. Menda zato, ker so korale letos spet na površju, raznolike: male, velike, okrogle in zobčaste, prave in ponarejene. In ravno ta imitacija bo vzrok, da se moda koral najbrže ne bo držala dolajo. Kar hitro se pojavi imitacija, je dostopna v; m, vse seže po njej, postane uniforma, se je hiiro naveličamo in izgine prav tako hitro, kakor se je hitro uveljavila. Tudi rožnata barva lososa bo letos v veliki časti; celo plesni čevlji se bodo izdelovali te barve. Losos bo moral v to svrho prinesti svojo kožo na trg, vsake vrste losos, od morskega do renskega. Njegovo kožo bodo strojili, kakor vsako drugo in bo tako postal vreden naslednik raznih kuščarjev, krokodilov in kač. Bogve, če bo še katera žival ohranila svojo kožo pred kapricami mode. Silhueta dame se spremeni letos tudi pri klobukih. Kapa se bo nosila še dalje, ker dobro pristoja. Toda klobuček z okrajci prisloja še bolje k novi modi, ker se da več napraviti iz njega. Kapa je morebiti preveč enostavna za novi stil. H klobuku spadajo trakovi in peresa, ki se zopet uveljavljajo, sploh se nosi mnogo nakita ne le na klobukih. Sploh dobivamo utis, kakor da se hoče ženska nekoliko bolj oddeliti od zunanjega sveta, da hoče nekoliko več zakriti, kako«* j« zakrivala doslej. Marsikatera bo to storila z vso gracijo, marsikatera pa ne. Ker pa predpisuje moda neke vrste diktat, se ne bo niti eno niti drugo tako zelo zapazilo in to je končno tista spravljivost gospodujoče mode, da napravi vse svoje privrženke enake — več ali manj. Modna norost Hollywoodska filmska zvezda Marjorie King si je izmislila novo modo. Na podplate svojih čevljev si je pustila pritrditi v reliefni obliki začetnice Bvojega imena, tako, da ko je hodila po mehkem tlaku, je vsak njen oboževalec takoj spoznal njeno sled po njenem monogramu MK. Zabavno je bilo gledati na kalifornijski obali njene različne častilce, kako so buljili v tla in sledili svoji ljubljenka. Policija nastopila proti ženski modi V Kirinu, glavnem mestu kitajske Mandžurije, imajo žensko učiteljišče, katerega gojenke so silne pristašice modnih novosti in modnih norosti. Prišlo je tako daleč, da je moral ravnatelj prepovedati prekratka krila in preveč očito šminkanje in lepotičenje ter pohajanje javnih plesišč, da bi zavod rešil svoj ugled. Toda stvar ,e izzvala med kandidatinjami veliko razburjenje, da so kar dejansko navalile na ravnatelja in ga zapodile iz šole. Nesrečni ravnatelj je moral pozvati policijo, da je potlačila vstajo. Večerna obleka iz rožnatega crepe de chine z dolgim krilom. — Zelo moderno je dolga jopica iz rdečega baržuna s kratkim balerom, ki se nosi lahko tudi z belo večerno obleko. gospodinpfvo Recepti čevapčiči so ena izmed najokusnejših balkanskih specijalitet. Ni ga tujca, ki potuje po Balkanu, da bi ne okusil te naše specijalitete in da bi se je ne kesneje z zadovoljstvom spominjal. Mnoge gospodinje celo na Balkanu mislijo, da se dobri čevapčiči jedo lahko samo v čevap-činicah, t. j. v posebnih lokalih, kjer pečejo čevapčiče pred očmi gostov. To pa ni pravilno; z malo spretnosti in vaje naredi lahko vsaka gospodinja sama doma jako okusne čevapčiče. Pol kg dobrega, sočnega govejega mesa, ki pa ne sme biti mastno, očistimo in mu odstranimo vsako kožico in vsako žilico, da ostane samo čisto meso, ter ga zrežeom na male kocke skupaj z % kg govejega ledvičnega loja. Meso in loj zmeljemo na stroju, ki mora imeti zelo oster nož, da ne ostanejo vlakna v mesu. Meso osolimo, popopramo ter ga dobro izgetemo, kakor testo, da se meso lepo izenači. Tako pripravljeno meso pokrijemo ter jo pustimo ležati, dokler ni čas obeda. Tedaj damo na ogenj malo sladkega oglja; dokler se oglje ne razžari sesekljamo 2 čebulici prav na drobno ter jih damo v skledo ali na krožnik, v katerem bomo servirali čevapčiče, krožnik pa postavimo blizu ognja, da se segreje. Iz pripravljenega mesa napravimo male, za prst debele in dolge klobasice; ne smejo biti predebele, da se dobro spečejo. Paziti moramo, da so vsi enako debeli in vsi enako dolgi. Ko so napravljeni vsi čevapčiči, vzememo rešetko za praženje (gradela), toda ne ono iz žice, marveč tako, ki ima žlebe, da se sok ne izgubi, rešetko namažemo s koščkom loja, ki smo si ga že prej prihranili, razvrstimo po njej čevapčiče ter postavimo na žrjavico, da se lepo spečejo. Ko so pečeni na eni strani, jih previdno obrnemo; ne smejo ostati krvavi, pa se tudi ne smejo toliko speči, da so trdi in črni. Ko so čevapčiči spečni, jih stresemo na s čebulo pripravljeni krožnik, jih pokrijemo z drugim krožnikom ter jih takoj damo na mizo. Jesti moramo čevapčiče takoj, dokler so še topli; mrzil izgube ves okus. Zato jih moramo sproti nostiti na mizo, kakor so pečeni. Balkanci jedo čevapčiče z mnogo sesekljane čebule in malo paprike, zelene ali rdeče. Kdor ne_ mara čebule in paprike, je lahko same čevapčiče, ki pa morejo na vsak način biti '. eli. Vinko Bitenc: Svetla noč Bajnolepa, sanjajoča vsa ovita s tihim mrakom, tudi svetla noč srebrna s svojim tajnostnim korakom. Tam ob jezeru samotnem razprostira jelša veje, šepeta z nočjo skrivnostno, mesec pa z neba se smeje. Sova, ta gospa prečudna med vevevjem ždi, vasuje, semintja obrača glavo in oprezno prisluškuje. A pred mesecem se skrivu, strahoma oči razširja: danes že ima na vesti miški dve in netopirja. In nad jezera gladino, ki se rahlo v vetru giblje, noč poklada pajčolane, v tihe sanje vas zaziblje. S srebrom jezero obliva mesec, jelši bajke pravi, vse dotlej, ko se na vzhodu zvezda jutrnja pojavi... Ivan Brlič-Mažuranič: Mosta Stfriborova Prevaja Radivoj Rehar. III. Zaukazala je sinaha starki, naj skrbno pazi na kokljo in ji takoj sporoči, čim se bodo piščanci izvalili. Nameravala je namreč povabiti k sebi vso vas, da ji pokaže mlade piščance o Božiču, ko jih nihče drugi nima. Ko je napočil čas — so se izlegle srake. Starka je sporočila sinahi, da so se piščanci izvalili in ta je naglo povabila k sebi vso vas. Prišle so botre in sosede, prišli so vsi, mali in veliki in med njimi je bil tudi starkin sin. In sinaha je naročila tašči, naj prinese gnezdo v vežo. Prinesla je starka gnezdo in dvignila kokoš; tedaj pa je v gnezdu nekaj zaščebetalo: iz njega so poskakale gole male sračice — in skok, skok, skok po veži... Ko je sinaha kača tako iznenada opazila mlade srake, se je izpozabila, njena kačja čud se je polakomila po okusnem prigrizku, skočila je za njimi in iztegnila proti njim svoj tenki precepljeni jezik, kakor da bi še vedno bila v gozdu. Kriknile so in se prekrižale botre in sosede ter naglo odvedle domov svoje otroke, ker so se na lastne oči prepričale, da je zareč gozdna kača. Mati je pa radostna odšla k sinu in mu je rekla: »Odpelji jo, sin, tjakaj, kjer 8i jo dobil, saj si se sedaj vendar prepričal, koga imaš za ženo k — In mati je srečna hotela objeti svojega sina. Sin pa je bil popolnoma zmešan in se je uprl vasi, materi ter lastnim svojim očem. Ni hotel soditi in obsoditi svoje žene kače, temveč je zakričal na mater: »Kje si dobila v tem času mlade srake, čarovnica stara? Poberi se mi iz hiše!« Tedaj je mati spoznala, da ni več rešitve. Zajokala je bridko in samo še poprosila, naj je ne tera od hiše dokler je svetlo, da ne bi videla vsa vas, kakšnega sina si je vzgojila. Sin je privolil, da ostane mati še do večera doma. Ko se je napravila noč, je vzela starka Danilo Gorinšek: Trobentica Nekje v hribih je sredi zelenih obronkov samevala borna bajta. Na oko je bila revna kakor edina prebivalca, ki sta životarila v njej. To sta bila mati Podbregarjeva in njena hčerka Katica. Oče jima je bil že davno umrl. Ko je bil doslužil v mestu, se ga je vsega izčrpanega in betežnega usmilil nebeški Oče in ga je poklical k sebi. Mati in hčerka pa sta se po očetovi smrti preselili iz mesta v hribe. Tam sta ee lažje prebijali ob skromni pokojnini, ki sta jo prejemali za očetom. Ni denar temelj in izvor vsega dobrega na svetu, ne lepša in ne blagoslavlja življenja. — Tako sta tudi mati in hčerka Katica živeli kljub ubožnim sredstvom v ljubezni in zadovoljstvu. Ali — leta teko, otroci postanejo možje in žene, možje in žene pa starci in starke... Tudi mati Podbregarjeva je že močno sivela in starost je vsekala globoke brazde njeno v prej belo in nežno lice. Katica ni prav vedela, kaj in kako, le hudo ji je bilo pri srcu, ko je videla mater vsak dan bolj sključeno in šibko. Prej neznan strah »e je je loteval. Poprej tako srečno in pojoče srce se je stisnilo . . . Legalo je nanj kot kamen. Burne sape so završale čez polja, rosile so listje z drevja, prinašale so s seboj mraz in meglo... Čimbolj so žvižgale krog bajte, bolj je venelo materino Uce. In ko jih je bilo konec in so jele padati prve snežinke, je bilo tudi v malho hleb kruha in nekaj onih treščic, katere ji je bilo dalo revno dekle. Potem je jokajoč se odšla iz sinove hiše. Čim je mati prestopila prag, je ugasnil ogenj na ognjišču in razpelo je padlo 8 stene. Sin in njegova žena sta ostala v mračni izbi — in tedaj je sin spoznal, kako zelo se je pregrešil nad svojo materjo in se je pričel kesati. Vendar si ni upal govoriti ženi o tem, ker bil je plašijiv, temveč ji je rekel: »Pojdiva za materjo, da bova videla, kako bo zmrznila k Zena je vsa vesela poskočila, poiskala kožuhe in ko sta se toplo oblekla, sta od daleč odšla za starko. Žalostna je šla starka o polnoči preko polja. Ko je prišla na neko veliko strnišče, jo je mraz tako pretresel, da ni več mogla dalje. Zato je izvlekla iz torbe one treščice, odstranila sneg in si zakurila ogenj, da bi se segrela. Komaj so se treščice razgorele — glej, novo čudo! Iz plamenov so prišli »domačini«, prav tako kakor takrat na domačem ognjišču. Skakali so iz ognja vse naokrog po snegu, za njimi pa 80 v noč švigale žareče iskre. Milo se je storilo starki, najrajši bi se bila razjokala od sreče, da je niso zapustili na težkem potu. Malčki pa so se zbirali krog nje, se smejali in žvižgali. »Božji bratci«, je rekla starka, »ni mi do veselja, rajši mi pomagajte v nesreči.« In povedala je starka »domačinom« kako se je zaslepljeni sin še bolj razjezil, odkar je izvedel, da ima njegova žena kačji jezik. »Izteral me je iz hiše, a vi mi pomagajte, ako morete.« »Domačink so malo pomolčali, otresli sneg z opankov in niso ji vedeli svetovati. Tedaj pa je Malik Tinfilinič rekel: »Pojdimo k Striboru, našemu starešini! On bo gotovo vedel svet.« In popel se je na glogov grm, zažvižgal na prste in iz teme je preko strnišča pritekel jelen, za njim pa dvanajst veveric. Posadil so starko na jelena, sami so pa sedli na veverice in odbrzeli proti hosti Striborovi. Jahali so skozi noč — in na vsakem odrastku jelenovih rog se je zasvetila zvezdica. Sijale so zvezdice in kazale pot; za njimi je brzelo dvanajst veveric, ki so se jim kakor dragulji svetile oči. Tekli so in hiteli, za njimi pa sta dirjala sinaha in sin in zmanjkovala jima je sapa. Tako so prišli do hoste Striborove in jelen je ponesel starko v gozd. Tudi sinaha je kmalu v bajti dokončano... Umrla je Katičina mati. Katica je bridki zajokala. Premajhna je še bila, da bi mogla doumeti, da je materi sedaj dobro ... Premajhna je bila in njena bolest prevelika. Ni se mogla utolažiti. Prejokala je vse dni in vse noči. Prosila je mater, da ji pokaže pot do nje, da Ji ne bi bilo več treba samevati. In res! Ko je bila njena bol liki narasla reka prestopila bregove in je zunaj prvo pomladno solnce rahljalo belo odejo snega, se je Katici v sanjah prikazala mati. Lepa je bila in bela kot angel. Prišla je po srebrnih stopnicah nizdol in je rekla: »Poišči zlato trobentico in zatrobi spoznala, da je v hosti Striborovi, kjer je nekoč bila zaradi greha zakleta, a od velike zlobe se ni niti spomnila svojih novih grehov, ni se pokesala, ampak je govorila: »Izgubila se bo neuka starka v tej hosti med tolikimi čarovnijami.« — In zdirjala je še hitreje za jelenom. Naposled je jelen prinesel starko pred Stri-bora. Stribor je bil namreč starešina hoste. Sedel je sredi hoste v tako velikem hrastu, da je bilo v njegovem duplu prostora za sedem zlatih gradov in za vas, s srebrno ograjo ograjeno. Stribor je sedel v črni suknji na stolici pred najlepšim gradom. »Pomagaj starki, preganja jo sinaha kača!« so rekli »domačini« Striboru, ko so se mu s starko poklonili. Povedali so mu vse, kakor je bilo. Tudi sin in sinaha ata se pritihotapila do hrasta in sta skozi razpoko opazovala, kaj se bo zgodilo. Ko so »domačini« vse povedali, je rekel Stribor starki. »Ne boj se, starka! Pusti sinaho, naj živi v zlobi, dokler je zopet ne pripelje tja, odkoder je prezgodaj prišla. Tebi bom lahko pomagal. Poglej onole s srebrom ograjeno vas!« Pogledala je starka in se začudila: bila Je to njena rodna vas v kateri je preživela svojo mladost, in v njej Je bila veselica. Zvonili so zvonovi, godle so gosli, donele pesmi in vile se zastave. »Stopi preko ograje, zaploskaj z rokama in takoj se boš pomladila. Ostala boš v svoji vasi, mladovala in se radovala kakor pred petdesetimi leti!« Je rekel Stribor. Razveselila se je starka kakor še nikoli, planila k ograji, prijela že za srebrna vrata, a se je v poslednjem trenutku Se nečesa spomnila in vprašala Stribora: »Kaj bo pa z mojim sinom?« »Ne brigaj se zanj, starka!« je dejal Stribor. »Kako naj bi sploh vedela, da ga imaš? On bo ostal v sedanjem času, ti pa se boš vrnila v svojo mladost. Še vedela ne boš, da si kdaj imela sina.« Ko je starka to slišala, se je globoko zamislila. Potem se je počasi vrnila k Striboru, poklonila se mu in dejala: »Hvala ti, dobri gospodar, za vse dobrote, ki mi jih daješ! Toda jaz ostanem rajši v svoji nesreči z zavestjo, da imam sina, kakor da bi poleg vsega bogastva in sreče pozabila nanj.« Ko je starka spregovorila te besede, Je strahovito zaječala vsa bosta in izginile so iz nje vse čarovnije, ker zgodilo se je, da Je bila starki ljubša njena nesreča kakor vsa radost tega sveta. Zazibala se Je vsa hosta, počila je zemlja in vanjo se je pogreznil ogromni hrast z gradovi in vasjo s srebrom ograjeno. Izginili so Stribor in »domačini«. Tedaj je kriknila tudi sinaha; zopet se je spremenila v kačo in pobegnila v luknjo. Mati in sin pa sta se našla drug ob drugem sama v hosti. Skrušen Je padel sin materi k nogam, poljubljal ji krilo in rokave, dvignil jo na svoje roke in jo ponesel domov. Doma je sin prosil Boga, da mu odpusti grehe in On mu je odpustil, mati mu pa še zamerila ni bila. Mladenič se je potem oženil z ono ubogo deklico, ki je pripeljala »domačine« v hišo. Še sedaj živijo srečno skupaj in v dolgih zimskih večerih jih često obišče dobri Malik Tintilinič. (Konec.) Razširjajte Jugoslovana! vanjo. Čim zazveni, se bodo odprla nebesa. Srebrne stopnice se bodo spustile do tebe in po njih lahko splezaš k meni. In ko boš spet pri meni, bova spet zadovoljni in srečni kot nekdaj!« Tako je Katici naročila mati In tako si je zapomnila, ko se je bila prebudila. Ni se obotavljala niti hipa. Preveč jo je vleklo k materi. S prvim solnčnim Bvitom se je napotila. Le kje najti zlato trobentico! Zaskrbelo jo Je. A misel na mater je potolažila skrb in Katica je strumno korakala v beli dan. Ozirala se je na levo in desno, pretikala vse kotičke, iskala v gozdu, v mahu, za drevesi v šumotajoči vodi potočka — a nič! Solnce je že stopalo b svojega viška — o zlati trobentici pa ni bilo ne duha ne sluha. Počasi so Katici lezle solze v oči. Kaj, če bi bilo vse zaman? Skeleč dvom se ji Je zarezal v srce, pomislila je na mater, da ne bo našla do nje — in se je zjokala. Ali kmalu se je vzravnala, stisnila je zobe in v eno, tedaj je zasijal sredi neba ogromen srebrn trak, nižal se je čim dalje bolj k zemlji in ko je bil že blizu, je Katica zagledala — stopnice. Spomnila se je svojih sanj, zlate trobentice in matere in je zavriskala. Tedaj so se stopnice prislonile na zemljo io Katica se je napotila po njih v nebo. Ko je zažarelo solnčno jutro, je bila vsa srečna pri materi v nebesih. Kdor je hodil to jutro po teh krajih, je videl, kako sta gledala dva angela s nebes. Pod njima v gozdu pa je bila to noč vzrasla trobentica — zlata trobentica. Marij Skalan: Dva metulja Sredi cvetja, sredi rož pisana metulja dva sanjala sta v hladno noč o minljivosti sveta. Vse se ko kolo vrti: zima, pomlad, letni čas. jesen hladna, da za njo prideta spet sneg in mraz.*« Vendar cvetke, ki prespe v topli prsti zimo vso, spet spomladi se vzbude, znova zopet zacveto. A metulje prvi mraz, prva slana pomori, zanje ni vstajenja več v nove vesne solnčne dni.., Radislav Rudan: Lisica in opica Srečala sta se nekoč lenicer in opica, pogledala se in se tudi £e spoprijateljila. »Ugajaš mi; bodi mi prijateljica le je dejal lenivec opici. »Prav čeden možak si; bodi mi prijatelji« je odvrnila opica lenivcu. In kakor sta si dejala, tako sta tudi storila. Hodila sta vedno skupaj, nikoli se nista ločila. Z vsakim novim dnem je rastla med njima nova ljubezen. Naposled sta sklenila, da bosta hodila vedno vštric. Poskusila sta izvršiti ta novi sklep in dokler sta bila na debeli drevesni veji, je šlo, ko pa sta prišla na tanko, ni bilo w oba prostora. Tedaj pa je dejal lenivec opici: »Draga moja prijateljica, da ostaneva tudi na najtenjši veji vedno skupaj, bom hodil jaz pod njo in bom gledal v nebo, ti pa hodi nad vejo in glej v tla!« »Izvrstno!« Je vzkliknila opicica. »Tako se bova vedno videla iz oči v oči.« In kakor sta si dejala, tako sta tudi storila: opica je hodila stoje nad vejo, leniveo pa vise pod njo. Samo to je bilo narobe, da lenivec ni mogel visč hoditi tako naglo kakor opica stoje in njuno prijateljstvo se je zaradi tega pričelo krhati. »Hodi zopet po vrhu veje; tako ne prideva nikamor!« je rekla nekega dne opica. Lenivec bi ji bil rad izpolnil tudi to željo, a ko se je postavil pokoncu, je spoznal, da se je te hoje popolnoma odvadil. Moral je zato nazaj pod vejo. In tedaj sta se lenivec in opica za vselej sprla in razšla. Opica je urno pobegnila in beži se dandanes z veje na vejo, z drevesa na drevo, lenivec pa hodi vise počasi in leno in je prav zaradi tega tudi lenivec. Uganka Ko trava v polju rastejo, a nikdar ne cvetijo, samo ko starost bliža se — zblede in — osivijo... Rešitev prejšnje uganke: LIST. Pravilnih rešitev smo prejeli 27. Žreb je določil nagrado: Alojziji Wollovi, učenki III. razreda dekliške šole v Apačah. Rešitev današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova c. 24, do srede, dne 23. t m. opoldne. Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave VIII. No. 5252/3. 2604—2—2 Razglas. Dodatno k razglasu z dne 14. septembra 1931, VIII. br. 5252/1, v zadevi zimskih voznih redov avtobusnih podjetij, se ta obveščajo, da nastopijo po naknadno doš-lem sporočilu direkcije državnih železnic v Ljubljani z dne 14. septembra 1931, štev; 34.570—11—1931, počenši s 4. oktobrom 1931 v železniškem zimskem voznem redu sledeče izpremembe: 1. Nočni brzovlak štev. 8/D 190 Zagreb— Dunaj z odhodom iz Zagreba ob 20-35h in prihodom na Dunaj ob 6'51h izostane, vozi pa namesto tega ta brzivlak po sledečem voznem redu: Zagreb gl. kol. odhod 22-31h Zidani most prihod 0*50h odhod 100k Maribor gl. kol. „ 2-56h odhod 3‘45h Dunaj „ 9-15h 2. Brzivlak štev. D 31/902 Jesenice—Podbrdo vozi za 10 minut kesneje, t. j. Jesenice prihod ob 7-()0h odhod 7-20h Bistrica Boh. jez. prihod 7’54h odhod 8-02h Podbrdo prihod 8-13h odhod 8-23h Vse ostale izpremembe so objavljene že v stenskem voznem redu, od 15. maja 1931. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. septembra 1931 •g* I. No. 8602/1 2618 Razpis. Na osnovi § 81. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Slovenjgradcu službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti Dravograd—Šoštanj—Sv. Peter v Savinjski dolini, za progo od km 31'500 do km 36*500. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 80 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkesneje do 80. septembra 1931. pri sreskem cestnem odboru v Slovenjgradcu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. septembra 1931. I No. 8094/1. 2617 Razpis. Na podlagi razpisa ministrstva za so« cialno politiko in narodno zdravje z dne 13. avgusta 1931., S br. 15.054, se razpisuje služba zdravstvenega inšpektorja pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje kraljevske banske uprave v Ljubljani. Prosilci za to mesto morajo predložiti po službeni poti s kolkom za 5‘— Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami najkesneje do 10. oktobra 1931. pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. septembra 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Cg Io 757/31. 2629 Oklic. Tožeča stranka: Posojilnica v Mariboru, r. z. z o. p., je vložila proti toženi stranki: ležeča zapuščina po Francu Germuthu star. bivšemu veleposestniku v Breznem ob Dravi in drugim radi 78.200 Din s prip. k opr. št. Cg Io 757/31 tožbo. Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 25. septembra 1931 ob poldevetih pred tem sodiščem v izbi št. 80 razpravna dvorana. Prvotoženi stranki se postavlja za kura-torja g. A. Ravnikar, odvetnik v Mariboru, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. I., dne 17. septembra 1931. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 992. Sedež: Bezena št. 8, srez Maribor. Dan vpisa: 3. septembra 1931. Besedilo: Glaser Anton. Obratni predmet: »Trgovina s sadjem in deželnimi pridelki. Imetnik: Glaser Anton, posestnik in gostilničar, Bezena št. 3. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 3. septembra 1931. (Firm. 772/31 - Rg A III. 186/1) 993. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 11. 8. 1931. Besedilo: »The Balkan-Photo-Service«, družba z o. z. Obratni predmet: Zalaganje tuzemskega in inozemskega tiska s fotografskimi slikami, klišeji in matricami aktualne, umetniške in propagandne vsebine, izdajanje ilustrovanega periodičnega glasila, zalaganje albumov, diapozitivov in serij za predavanja ter sploh za prosvetne svrhe ter nakup vseh za to stroko potrebnih predmetov. Družbena pogodba z dne 18. julija 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 6000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 6000 dinarjev. Poslovodje: Kocjančič Karlo, novinar v Ljubljani, Pleteršnikova ulica 13/11, Pengal Alojz, zasebni uradnik v Ljubljani, Poljanski nasip 16. Pravico zastopati družbo in podpisovati firmo ima vsak poslovodja kakor tudi morebitni prokurist samostojno na ta način, da pod tiskano, pisano, štampiljirano ali kako drugače odtisnjeno besedilo tvrdke pristavi svoj podpis. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. avgusta 1931. (Firm. 688/31 - Rg C V 5/1) * 994. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 12. avgusta 1931. Besedilo: Extern Propagandabureau, družba z o. z. Obratni predmet podjetja je posredovanje in izvrševanje reklame, zlasti za naša letovišča v inozemstvu. Družbena pogodba z dne 5. avgusta 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 5000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 5000 dinarjev. Poslovodje: Žirovnik Janko, trgovec v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 6, Vegecsany Karl iz Ljubljane, Dalmatinova ul. 16. Za namestovanje je upravičen vsak poslovodja samostojno. Besedilo firme se podpisuje tako, da pod od kogarkoli napisano, natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno besedilo tvrdke pristavi svoj podpis eden poslovodij. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. avgusta 1931. (Firm. 744/31 - Rg C V 7/1) * 995. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 3. septembra 1931. Besedilo: Mariborska afinerija zlata, družba z o. z. Obratni predmet: Predmet in namen družbenega podjetja je afiniranje in legiranje žlahtnih kovin ter njih predelava v splošnem, kakor tudi nakup in prodaja žlahtnih kovin. Družbena pogodba z dne 1. maja 1931., opr. št. 4748, dopolnjena z notarskim zapiskom z dne 6. junija 1931., opr. št. 4762. Višina osnovne glavnice: 150.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini 150.000 dinarjev. Poslovodje: dr. Krištof Cazafura, kemik v Mariboru, Popovičeva ulica št. 9; dr. ing. Viljem Kristan, kemik v Mariboru, Glavni trg št. 22. Za namestovanje upravičena sta poslovodji. Besedilo firme podpisujeta poslovodji na ta način, da na kakršenkoli način napravljenemu imenu tvrdke kolektivno pristavita svoja lastnoročna podpisa. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 3. septembra 1931. (Firm. 768/31 - Rg C II 80/1) 996. Sedež: Očeslavci. Dan vpisa: 10. septembra 1931. Besedilo: Sever Fric. Obratni predmet: Trgovina s sadjem in deželnimi pridelki. Imetnik: Sever Fric, trgovec v Očeslan-cih št. 42. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 10. septembra 1931. (Firm. 760/31 - Rg A III. 89/1) * 997. Sedež: Rogoznica pri Ptuju. Dan vpisa: 10. septembra 1931. Besedilo: Steger Alojz. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Steger Alojz, trgovec v Rogoznici št. 27. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 10. septembra 1931. (Firm. 801/31 — Rg A III 190/1) * 998. Sedež: Pobrežje, Cesta na Brezje št. 40. Dan vpisa: 10. septembra 1931. Besedilo: Sredenšek Antonija. Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki in sadjem. Imetnik: Sredenšek Antonija, trgovka, Pobrežje pri Mariboru, Cesta na Brezje štev. 40. OkroŽHo kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 10. septembra 1931. (Firm. 794/31 — Rg A VII 187/1) * 999. Sedež: Slovenska Bistrica. Dan vpisa: 10. septembra 1931. Besedilo: Ivan Žuraj, lesna industrija, trgovina z lesom in deželnimi pridelki. Obratni predmet: Lesna industrija, trgovina z lesom in deželnimi pridelki. Imetnik: Žuraj, trgovec v Slov. Bistrici. Prokura se je podelila Žuraj Mariji, posestnici v Slov. Bistrici. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 10. septembra 1931. (Firm. 795/31 — Rg A III 188/1) * 1000. Sedež: Slovenska Bistrica. Dan vpisa: 3. septembra 1931. Besedilo: Verhovnik Franc. Obratmi predmet: Trgovina z deželnimi pridelki ter s senom in slamo. Imetnik: Verhovnik Franc, trgovec v Slovenski Bistrici št. 109. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 3. septembra 1931. (Firm. 771/31 — Rg A III. 185/1) Vpisale so se Izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 1001. Sedež: Dolnja Lendava. Dan vpisa: 3. septembra 1931. Besedilo: Tovarna dežnikov d. d., Dolnja Lendava. Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 20. novembra 1930., odobrenem po kr. banski upravi Dravske banovine z odlokom z dne 23. februarja 1931. pod VIII. No. 1061/1 se je zvišala delniška glavnica in znaša sedaj 1,000.000 Din, razdeljena na 10.000 komadov polno plačanih na ime se glasečih dvojnih delnic v nominalni vrednosti 100 dinarjev. Izpremenili so se po sklepu izrednega občnega zbora z dne 11. aprila 1931. §§ 7. in 8. družbenih pravil. Ta izprememba je odobrena po kr. banski upravi Dravske banovine z odlokom z dne 18. julija 1931., Br. VIII No. 1061/3. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 3. septembra 1931. (Fjrm. 770/31 — Rg B II 9/13) * 1002. Sedež: Dragomelj. Dan vpisa: 7. septembra 1931. Besedilo: »Union«, tovarna kisa, družba z o. z. Vsled sklepa občnega zbora družabnikov z dne 25. avgusta 1931. so se izpremenili odstavki Prvič, četrtič in Petič družabne pogodbe z dne 11. septembra 1930. Besedilo tvrdke odslej: »Union«, kisarna, družba z o. z. Sedež družbe: Moste pri Ljubljani. Zastopstvo družbe: Družba ima dva ali več poslovodij. Družbo zastopata in njefio tvrdko podpisujeta dva poslovodja kolektivno,, slednje na ta način, da pisanemu, tiskanemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavita svoja podpisa. Izbriše se poslovodja Sever Martin, vpiše pa poslovodja Schvveiger Florijan, trgovec v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 4. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. septembra 1931. (Firm. 797 — Rg C IV. 207/2) * 1003. Sedež: Hoče pri Mariboru. Dan vpisa: 10. septembra 1931. Besedilo: »Sana«, tvomica čokolade družba z o. z. v Hočah pri Mariboru. Izbriše se dosedanji poslovodja Bajt Ignac in prokura podeljena Ogrizek Srečko-tu, vpiše pa kot novi poslovodja Ogrizek Srečko, komercijelni ravnatelj tvrdke. Pravico družbo zastopati in firmo podpisovati ima odslej poslovodja Ogrizek Srečko samostojno. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 10. septembra 1931. (Firm. 793/31 — Rg C I 61/16) * 1004. Sedež: Krčevina št. 88. Dan vpisa: 10. septembra 1931 Besedilo: Fokter Juro. Obratni predmet: trgovina z vinom na debelo, Vpisala se je naslednja prememba: Obratni predmet odslej: trgovina z vinom na debelo ter eksport sadja, krompirja in jajc. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 10. septembra 1931. (Firm. 802/31 — Reg A III 166/3) •g* 1005. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 11. avgusta 1931. Besedilo: Akcijska družba za kemično industrijo, podružnica v Ljubljani. Na občnem zboru dne 24. maja 1930. so se družbena pravila izpremenila v 88 5. in 24. § 5. »Naznanila družbe objavlja upravni svet (§ 24., al. 1) v uradni >Wienerzeitung’ in v službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine v kraljevini Jugoslaviji (Uradni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine).« »Vsi roki pričenjajo teči z dnem, ki sledi objavi v uradni »Wiener Zeitung«. Prvi odstavek § 24.: »Tako redna kakor izredna glavna skupščina se sklicujeta z objavo v uradni »Wiener Zeitung« in v službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine v kraljevini Jugoslaviji (Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine.)« To izpremembo je odobrila banska uprava Dravske banovine dne 9. julija 1930., VIII. No. 287/3. Vpiše se član upravnega sveta Julij Cohn, trgovec v Hannovru. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. avgusta 1931. (Firm. 674 — Družb. II. 100/93) $ 1006. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 31. julija 1931. Besedilo: Prometna banka, d. d. v Ljubljani. Izbrišejo se člani upravnega sveta: Lavtižar Fran in Kregar Ivan vsled smrti in Kopač Jernej vsled odstopa. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. julija 1931. (Firm. 675 — Rg B II 169/12) * 1007. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. avgusta 1931. Besedilo: Tehniška-komercijalna družba z o. z. Izbrišeta se poslovodji Klemenčič Bruno in Oto. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 8. avgusta 1931. Firm. 738 — Rg C I 102/23. Izbrisala se je nastopna firma: 1008. Sedež: Murska Sobota. Dan vpisa: 10. septembra 1931. Besedilo: Trgovska družba »Murav«, družba z o. z. v Murski Soboti v likvidaciji. Izbrisala se je vsled končane likvidacije. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 10. septembra 1931. (Firm. 654/31) — Rg C II 14/13) Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: 1009. Sedež: Cerknica. Dan vpisa: 4. avgusta 1931. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Cerknici, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropri-irani pašniki in gozdovi; 2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931. t. j. preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd. 4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo; 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanje, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazba članstva. Zadružna pogodba z dne 12. julija 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih petkratnim ^ne-skom. Oznanila se izvršujejo po enkratnem oklicu pred cerkvijo, po potrebi tudi # pismenimi obvestili. Načelstvo obstoji iz načelnika, podnačel-nika in 3 odbornikov. Člani načelstva so: 1. Braniselj Jože, posestnik v Cerknici 10, 2. Žumer Ivan, gostilničar in trgovec ▼ Cerknici št. 151. 3. Mesojedec Ivan, kovač v Cerknici 147, 4. Martinčič Ivan, Posestnik v Cerknici St. 61, 5. Ronko Jože, posestnik v Cerknici 65. Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelstvo na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 25. julija 1931. (Firm. 687 — Zadr. X 76/1.) & 1010. Sedež: Dol. Logatec. Dan vpisa: 1. avgusta 1931. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Dol. Logatcu, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno-osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropri-irani pašniki in gozdovi; 2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931. t. j. preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi Itd. 4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo; 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanje, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva. Zadružna pogodba z dne 20. julija 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih petkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po enkratnem oklicu pred cerkvijo, po potrebi tudi e pismenimi obvestili. Načelstvo obstoji iz načelnika, podnačel-nika in 5 odbornikov. Člani načelstva so: 1. Maček Franc, posestnik v Dol. Logatcu It. 98, ... 2. Grum Franc, posestnik, Martinhnb 12, 3. Gorjanc Matevž, posestnik v Vel. Logatcu 13, 4. Meze Martin, posestnik, Blekova vas Itev. 1, 5. Mihevc Jakob, posestnik v Dol. Logatcu št. 81, 6. Černe Ivan, posestnik v Dol. Logatcu »t. 81, . 7. Počkaj Anton, posestnik, Cevice 9. Zadrugo zastopa in njeno tvrdko pod- Siisuje načelstvo na ta način, da se podpi-eta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 25. julija 1931. (Firm. 692 — Zadr. X 61/1.) * 1011. Sedež: Gor. Logatec. Dan vpisa: 31. julija 1931. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Gor. Logatcu, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropri-irani pašniki in gozdovi; 2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931. t. j. preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s {dtno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi td. 4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo; 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa dTUga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva. Zadružna pogodba z dne 15. julija 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih petkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po enkratnem oklicu pred cerkvijo, po potrebi tudi s pismenimi obvestili. Načelstvo obstoji iz načelnika, podnačel-nika in 3 odbornikov. Člani načelstva so: 1. Zgavc Martin, posestnik na Kalcih 36, 2. Kunc Karl, posestnik na Kalcih št. 37, 3. Žigon Andrej, posestnik v Gor. Logatcu št. 37, 4. Rupnik Anton, posestnik na Kalcih štev. 35, 5. Istenič Janez, posestnik v Gorenji vasi št. 10. Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelstvo na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 25. julija 1931. (Firm. 680 — Zadr. X 46/1.) •g* 1012. Sedež: Golo. Dan vpisa: 31. julija 1931. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga na Golem, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropri-irani pašniki in gozdovi; 2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931. t. j. preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd. 4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo; 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanje, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva. Zadružna pogodba z dne 12. julija 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih petkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po enkratnem oklicu pred cerkvijo, po potrebi tudi s pismenimi obvestili. Načelstvo obstoji iz načelnika, podnačel-nika in 3 odbornikov. Člani načelstva so: 1. Škulj Damjan, posestnik v Skriljah, 2. Mavec Martin, posestnik v Gor. Golem, 3. Ponikvar Franc ml., posestnik v Gor. Golem, 4. Podlogar Ivan, posestnik v Gor. Golem, in 5. Šteblaj Jože, posestnik v Skriljah. Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelstvo na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 25. julija 1931. (Firm. 669 — Zadr. X 36/1.) $ 1013. Sedež: Hoče. Dan vpisa: 3. septembra 1931. Besedila: Gospodarska zadruga v Hočah, registrirana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da: 1. nabavlja svojim članom po ugodnih pogojih meso in vse mesne proizvode, ki pridejo v poštev kot življenske potrebščine, n. pr. mast, slanina, klobase itd.; 2. nakupuje potrebno govejo živino, svinje, koze, ovce in sploh vso užitno klavno žival od svojih članov; 3. si oskrbuje v dosego teh namenov potrebne stavbe, klavnice, ledenice, prekajevalnice itd. in tehnične naprave ter si pridobiva morda potrebne koncesije; 4. razpečava in predelava kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih članov; 5. ustanavlja v slučaju potrebna zadružna skladišča in podružnice; 6. oskrbuje svojim članom gospodarske in obrtne potrebščine vsake vrste; 7. nabavlja kmetijske stroje in jih posoja članom. Zadružna pogodba (štatut) z dne 12. julija 1931. Opravilni delež znaša 100 Din in 10 Din. Delež po 100 Din plača vsak član, ki je posestnik in vnovčuje živino in druge kmetijske pridelke potom zadruge, delež po 10 Din pa član, ki kupuje pri zadrugi meso, mesne izdelke in druge potrebščine. Deleži se vplačajo ali takoj ob podpisu izjave ali pa v od načelstva določenih obrokih. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležel in pa še z njega petkratnim iznosom. Oznanila se izvršujejo po enkratnem ob-javljenju v listu »Slovenski Gospodar«, ki izhaja v Ljubljani. Načelstvo obstoji iz načelnika, njega namestnika in treh odbornikov. Člani načelstva so: 1. Novak Anton, posestnik, Sp. Hoče; 2. Lobnik Josip, posestnik, Sp. Hoče; 3. Frangež Franc, posestnik, Sp. Hoče; 4. Štern Edmund, agronom, Sp. Hoče; 5. Florjančič Jakob, pos., Sv. Miklavž, p. Hoče. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo. Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 3. septembra 1931. (Firm. 608/31 - Zadr. V 18/1) * 1014. Sedež: Jezersko. Dan vpisa: 4. avgusta 1931. Besedilo: Prva pašniška in gozdna zadruga na Jezerskem, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropri-irani pašniki in gozdovi; 2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931. t. j. preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd. 4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospeš je travništvo, živinorejo in gozdarstvo; 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanje, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva. Zadružna pogodba z dne 19. julija 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih petkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po enkratnem oklicu pred cerkvijo, po potrebi tudi s pismenimi obvestili. Načelstvo obstoji iz načelnika, podnačel-nika in 2 odbornikov. Člani načelstva so: 1. Gostiša Vinko, župnik na Jezerskem Štev. 63, 2. Črnile« Franc, posestnik in krojač na Jezerskem št. 29, 3. Železnikar Jožef, obč. tajnik na Jezerskem št. 63, in 4. Karničar Franc, čevljar na Jezerskem št. 75. Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelstvo na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 25. julija 1931. (Firm. 691 — Zadr. X 70/.) * 1015. Sedež: Kamna gorica. Dan vpisa: 1. avgusta 1931. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Kamni Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 eksproj.ri-irani pašniki in gozdovi; 2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26.. junija 1931. t. j. preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd. 4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo; 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanje, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva. Zadružna pogodba z dne 12. julija 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih petkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po enkratnem oklicu pred cerkvijo, po potrebi tudi 8 pismenimi obvestili. Načelstvo obstoji iz načelnika, podnačel-nika in 3 odbornikov. Člani načelstva so: 1. Toman Mihael, posestnik iz Kamne Gorice št. 22, 2. Šparovec Franc, posestnik iz Kamne Gorice št. 4, 3. Debevc Franc, posestnik iz Kamne Gorice št. 39, 4. Bohinc Janez, posestnik iz Kamne Gorice št. 62, 5. Arh Valentin, posestnik iz Kamne Gorice št. 6. Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelstvo na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 25. julija 1931. (Firm. 679 — Zadr. X 52/1.) Razglasi raznih uradov in oblastev Opr. št. 107/28—1931. 2635 Razglas o licitaciji Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na dan 8. oktobra 1931 ob 11. uri dopoldan javno pismeno licitacijo za dobavo zdravniškega instrumen-tarja in inventarja. S kolekom za Din 100 opremljene ponudbe je vložiti v zaprtem in zapečatenem ovitku, kateri mora nositi napis: »Ponudba na opr. št. 107/28—1931«, do 8. oktobra 1931 do 11. ure dopoldan. Ponudbe se morajo vložiti na posebnih tiskovinah, ki se dobijo ob enem s pogoji za ceno Din 50'— pri OUZD v Ljubljani, soba 233, dnevno od 10. do 12. ure. Licitacija se vrši označenega dne ob 11. uri dopoldan v s obi 203 na Miklošičevi cesti 20. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 17. septembra 1931. Razne objave 2613-3-2 Poziv upnikom. Bikorejska zadruga v Hrastniku r. z. z 0. z. se je po sklepu občnega zbora z dne 1. junija 1931 razdružila ter prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo likvidatorjem zadruge morebitne terjatve Trbovlje, dne 15. septembra 1931. Likvidatorji: Gričar Martin, posestnik Plesko, Vabič Andrej, posestnik Plesko, Zupan Franc, posestnik Prapretno> Laznik Filip, posestnik Plesko, Štrovs Ivan, posestnik Plesko. * 2634 Objava. Izgubil sem odpustnico osnovne šole v Zireh nad Škofjo Loko iz 1. 1923. na ime: Kavčič Feliks, rodom iz Koprivnika, obč Oselica. Proglašam jo za neveljavno. Kavčič Feliks s. r. Razp JJ Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo tesarskih, parketnih, pecarskih, steklarskih pleskarskih del in dobavo okenskih zastorov za stanovanjsko hišo v Celju Vsi podrobni proračuni in splošni gradbeni pogoji se dobe pri podpisanem uradu od 23. t. m. dalje med uradnimi urami. Zapečatene, v smislu razpisa sestavljene ponudbe, je vložiti pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8/III. do 1. oktobra t L, do pol 12. ure dopoldne. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Kani naj gyem,kje naj kupim - • da btni dčbvfr p&sivexen>"' Stavbne nasvete daje tehnični hiro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1. 570 Priporoča se Josip Bajde Gosposvetska cesta 12 Specijalna delavnioa za generalna popravila klavirjev, politiranje, uglaševanje priznano najboljše. 1435 Ustanovljeno leta 1855 Makso Ferjan Ljubljana Zvonarska ulica St. 7. Izdelovatelj tehtnic in blagajniško ključavničarstvo — Strokovno popravlja tehtnice vse vrst po najnižjih cenah 1475 Ivan Zakotnik Mes ni tesarski mojster in zapriseženi izvedenec kr. sodišča Parna žaga in tovarna furnirja LJUBLJANA Kobarldska ulica št. 45 Telefon interurb. 2379 Ustanovljeno leta 1880 1488 Autogenttno 1M5 varjenje aluminija, železa In vseh kovinskih predmetov. Ključavničarstvo. Najfinejša izdelava. Solidne cene. Mirko Kosirnik Ljubljana VII. Sp. Šiška Frankopanska c. 26 Telefon 34-77. F e r <1 o A UTO GARAŽE MOTOR bencin, olje, pnesmatiLa IVAM KOPAČ mehanična delavnica Ljubljana Bleiweisova 52 Telefon 2776 1626 erenz stavbno in galanterijsko kleparstvo, napeljava strelovodov podjetje za izvrševanje lesnocementnih streh ter kritje z lepljenim papirjem Ljubljana 1845 Mirje 2 Račun po5t. hr. 13.439 Telefon 32-68 Elektrotehnična delavnica LMedveitcIi, l|«b-Ijama Vliv, Celovška 42 Specialna delavnica za previjanje ter popravila vseh vrst elektromotorjev, električnih aparatov, transformatorjev in avto-dinam. 1590 HNT0N KOZINA matematiina mehanlina im delavnica LJUBLJANA Smartinska cesta 8 (Martinova o.) SPECIJALIST za popravo GEODETSKIH FOTOAPARATOV in precizno mehaniko 1644 Čevlje vsakovrstne popravlja kakor tudi Izdeluje po najnižjih konkurenčnih cenah Tome Kan Ljubljana Židovska steza Ste v. 1 Najnovejša kontrola I Eleklropodjetje A. Arhar Celovška cesta 80 1517 Sp Šitka prevzema vsa elektrii na dela in inštalacije pod ugodnimi pogoji Jamči se za solidno delo in nizke cene. Račun pošt. hranilnice v Ljubljani 15.410 Čevlje (rožno delo) vsakovrstne za modo, turistiko in šport izdeluje in popravlja po nainižiih cenah Leopold Pirnat splošna čevljarna Ljubljana VII- Jernejeva 18. Sprejema v popravilo tudi galoše in sneške. Cene nizke, postrežba solidna. 1637 Ivan Molk umetna knjigoveznica, prej Jakopič Ljubljana, Cankarjev* nabrežje 13 se priporoča za vsa knjigoveška dela, trpežna, okusna in po zmerni ceni. 1598 Splošno mizarstvo, raznovrstno poklilvo, pisarniške opreme izgotavlja solidno in po ugodni ceni Parizek Karl mizarstvo Ljubljana, Cegnarjeva ulica it. 4 Viktor Klešnik sedlar in jermenar Ljubljana, Poljanska ceste 49. Zaloga vsakovrstnih konjskih oprem. Priporoča se za vsa v to stroko spadajoča sedlarska dela tudi po naročilu. Prejemajo se vsa popravila. Konkurenčne cene. Točna postrežba. 1569 Škornje damske in moške čevlje vsakovrstne, najmodernejše mode gojzerce za turiste in sportiste Vsa popravila po naj- nižjih cenah A. JUNTES Ljubljana, Dunajska 15 (na dvorišču) 1703 Izdelava vsakovrstnih železnih konstrukcij (ostrešie, podpore, nosilce) ter popravila strojnih delov po nainovejših In najcenejših metodah Unger & Ko. elektrovariinica LJUBLJANA VII Lepodvorska ul. 20 Pojasnila in proračuni breiplaCno 1588 Cementni izdelki Cevi za kanale, kanalizacije — vsake dimenzije. Opeka sarezana, razni cementni okraski, splošno vsi oe-mentni izdelki.Solidno delo in zmerne cene pri tvrdki FRANC PEKLAJ VIC-GLINCE Tržaška c. 19 1680 čevlje vsakovrstne, ročno deio. Gojzerce čevlje za turiste in za šport. Moške, damske Škornje najboljše delo, solidne nizke cene Vam nudi čevljarna Josip Omeic Ljubi ana Florljanska ul. 3. 1808 Stavbeno, galanterijsko in splošno kleparstvo vodovodne instalaoije, kopališčne in klosetne naprave. Instalaoije in popravila najugodneje pri Rafael kašča in drug igbs Ljubljana -Cegnarjeva ulica 12. Telefon št. 26-79 T A G A., cementni izdelki Ljubljana, Rožna dolina. ir»87 la Premog trboveljski in drva Vam nudi najugodneje trgovina s kurivom Franc Slovia Ljubljana Kolize jska ulica 19. Cene solidne, postrežba točnaI 1648 _______ Splošno mizarstvo stavbeno, pohištveno, zlasti za vse pisarniške opreme za tape-cirarsko stroko. Specfjalni oddelek za vsakovrstne zaboje, trgovske zaboje, za' boje za premog, pod-nožnioe (prukce), tudi najmanjša naročila izvršujem po zmernih cenah. Albert teme, miz. mojster,Ljubljana Zg. Šiška (poleg re-mize), ia» Mreže za postelje dobite najcenejSe in solidno izdelane pri tvrdki Pavel Strgulec Gosposvetska c. 13 (Kolizej) — Ljubljana Sprejemam tudi v popravilo vloge v lesenih In železnih okvirjih ter železne zložlive postelje. — Zahtevajte brezplačni cenik 1705 Brivski 1 salon za gospode. Solidna postrežba. Striženje bubifrizur. Mirko Zaleteli Brivski salon za gospodi. Ljubljana, Rimska cesta 24 na križišču BleiweIsove, Rimske la TržaSke ceste. Kartonaia izdelovanje vsakovrstnih kartonov Točno — Solidno delo Nizke cene Ižanc Makso Ljubljana, Mirje št. 4 2091 Išiem 70.000 Din posojila na vet let proti dobrim obresti ln sigurni varnosti. — Nasloviti pod „Si-gurno“ na oglasni zavod Hinko Sax, Maribor. 2101 Originalne ..Aneriean-Sinr" 2103 peti Tvom. skladišče: Ljubljana, Kolodvorska 30 Akum latorje strokovnjaško popravlja, izdeluje vse vrste akumulatorje za avto in radio in polni po tovarniških predpisih, specijalna delavnica AUT()LUX dr. z o. *. Ljubljana, Igriška ul. št. 11 Borštnikov trg, tel. št. 28-51. Postrežba točna. Cene konkurenčne. Po naročilu se pride tudi na dom. Vrednost starih ali poškodovanih akumulatorjev se pri nakupu novih všteje. Tovarniška zaloga akumulatorjev in vseh sestavnih delov svetov-noznane tovarne Varta • Afa - Munja Gojzerji, čevlje za turiste in čevlji za razni šport JOSIP PEKtENIK izdelovanje in EKSPORT ČEVLJEV ročnega izdelka. IJOBL.JANA Kolizejska 20 Popravila točna in so lidne cene. 1627 oblastveno koncesij onira.no I. Gaberštik bivši komisar za šoferske izpite. — Ljubljana, Dunajska cesta -štev. 31. — Prihodnji redni tečaj prione dne 1. oktobra. 2108 Vse vrste HARMONIK kakor tudi kromatič-ne, najbolje in naj-oeneje kupite pri Iz-delovatelju harmonik Franc Kucler postaja Drenov grič pri Vrhniki — Jugoslavija Prltnano najbolj ia domača Izdelovalnica. . Nizke cen«. 150 do 300 dinarev dnevno zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko I Eosmos, Ljubljana Poštni predal 307 889 L. Ornik manufaktura Maribor Koroška cesta 9 Plačilne olajšave’. 697 Tudi Vas se fo tile! Deset let je že minulo, kar obstoja moje podjetje, pa še nisem imel časti, da bi Vas po-služll z najmanjšim delom. Vendar sem prepričan, da ste v tem času gotovo naročili kako tapetniško delo ali pohištvo. Zato Vas kot vodja higieničnega zavoda za parno čiščenje perja, tapetniške delavnice in trgovine s pohištvom vabim, da se prepričate o zmernih cenah in solidnem delu. Največja čast mi je bila izkazana že z osebnim naročilom Nj. Veličanstva kralja Aleksandra 1. Obiščite me! Oddaljen sem od Glavnega trga v Mariboru samo eno minuto na: Vojašniškem trgu 1 (Dravska vojašnica). Vdani B. Jagodič, Maribor Pralnica likalnica Ljubljana Mestni trg štev. 8 Telefon 3493 1290_____________ Barvamo in čistimo blago vsake vrste. Poizkusite i Vi pri nas A. KollaS, Kranj 1154 Modni atelje Prvovrstni kroj Točna postrežba Solidne nizke cene Kossi Franjo Ljubljana Streliška ulica št. 24 1361 Turisti 1 Izletniki! Prvovrstni tnristovski provijant samo pri .TURISTU« K. I A R C 1380 delikatesa Ljubljana Dunajska cesta štev. 9 Čevljarstvo gojzerice smuiarce fine damske ln moške čevlje ter vsa popravila Izvršuje najceneje Sešek iv ah Ljubljana Gerbičeva ul. 9 2092 Kolesa, Šivalni stroji, gramofoni Avgust Pečnik Stožice 47, p. Ježice pri Ljubljani 1401 Modni krojaški atelie za civilne obleke, uniforme in dežne plašče juiii Šemrl Ljubljana Kolodvorska ul. 26, dvorišče. — Točna postrežba. — Cene zmerne. 2099 Nogavice, rokavice, volna hi bombaž t tajoeneje ln v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska nlioa ia Sivi tUL ,,HAMAD“ prašek Sigurna smrt ščurkom, stenicam, ušem, mravljam, muham, bolham Pazite na zakonito rdečo etiketo z muho! Dobi se na pismeno naročilo — Glavno zastopstvo za Dravsko banovino: Ciril Stramšek Dev. Marija v Polju pri Ljubljani 3821 Vsakovrstne ievlje ročni izdelek 8pecljalno: GOJZERJI čevlje za šport in turistiko. Najbolje blago. Najnižje cene. WABRA FRIC VIC-Gline« TržaSka cista 12 Vsa popravila čevljev-galoš itd. točna in solidna. 1639 ZALOGA i«08 KOLES pnevmatike in rezervnih delov. Vsa popravila koles, šivalnih strojev, gramofonov izvršuje točno in solidno tvrdka Stane Rakoš mehanična delavnioa LJUBLJANA-MOSTE Društvena ulica št. 2 m izdeluje vse vrsle pletenin po najnižjih dnevnih cenah Inn ii Splošno strugarska delavnica za vsakovrstne lesne izdelke n. pr. električna stojala, električne lestence, ovalne rozete z rameni, ovalne okvirje in drugo Specijalni izdelek: »Biljard palice« Karol Hlupič strugarstvo Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Izdeluje vsa v stru-garsko spadajoča' dela po najnižjih cenab. Postrežba solidna in točna 1752 Kislo zelje-repa vsaka množina v sodčkih & 25,60 in 100 kg, izvrstne kakovosti, nizka cena, dobavlja Gustav Erkljavec Ljubljana-Kodeljevo Povšetova ul. 10 Go ko Pipenbacher konoes. šoferska šola, Ljubljana. Gosposvetska cesta 12. Zahtevajte informaoije. Ustanovljeno I. 1852 Teodor Kom Ljubljana Poljanska cesta it. 8 (prej Henrik Kora) kroveo, stavbni, galanterijski ln okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in centraL kurjave. — Naprava strelovodov : kopališke in klosetne naprave 702 Stavbeno, galanterijsko In umetno kleparstvo LJUBLJANA Kolodvorska ul. 18 Pocinkanje In podnjenje vsakovrstnih železnih Izdelkov Točna postrežba Cene solidne is« Prva speoijalna mehanična delavnica za popravila šivalnih strojev, specijalnih strojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih strojev. — Postrežba točna, cene nizke, delo garantirano 30% ceneje kot pri nestrokovnjaku. Se priporoča Emil Klobiaver specijalni mehanik Ljubljana Sv. Petra cesta 47 1709 Vsa pleskarska in soboslikarska dela, najmodernejši zadnji vzorci, izvršuje točno, solidno in po nizki ceni z garancijo trajnosti 1714 JUG JOSIP slikar in pleskar Ljubljana, Gajeva ul. št. 2 Naročila za slikarska dola se sprejemajo Gajeva ul. št. 2 Spalnice 1 smrekove, poljubno pleskane po Din 2.900’— ln hrastove spalnice, polirane po Din 5700 nudi v na j soli dne jSl izdelavi pohištveno mizarstvo Anion Bi »ovit ar Ljubljana Gllnce, cesta ll./l postaja cestne železn Mizarstvo za vsa pohli»wena izložbena dela In vsakovrstne proda* jalntSke, pisarni« ika in razne druge oprema. Solidno delo, nizke cenel Proračuni ln načrti brezplačno Goliar Ivan LJUBLJANA Linhartova ul. štev. 31 1760 Opekarna „EM0NAu d. d. Ljubljana • Vič. Veliko zaloga vsakovrstne opeka, zidak, votla opeka, oblikovna opeka ta ielezobetonske »trope, atreinlkl, zaresni In bob* rovcl, drenaine celi. Na za, hleto postavljeno na slav-bliče ali u kolodvor. Cene liredno nizke, xa dobro kakovost blaga Jamčimo. Razprodajo Ima« OORIN IVAN-Ljubljana, Oruberjevo na breije 8, tel. 242i, kateri dale tudi vsa oolasntla. 175 j U, ”2 3 ij g Š-2t=> Z si> j 00 3=aJ3 * O d • 0) M tf m M • M " C • •— H* £ - 0) n T w — A £•—.§ 1« £*S h* Saš 03 a •o 8 3 O "S* Ji (A AS Klavirje, pianine svetovnih znamk najceneje kupite: Musioa Sv. Petra cesta 40. 1269 LJUBLJANA Gosposvetska cesta — Vošnjakova ulica št. 3 (v bližini restavracije,,Novf svat") Zaloga, Izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in raš-pel. Delo se Izvršuje strokovno po najnižjih cenah. Pri veljam naro-CHu primaren popust. PlaCam enostransko 1748 lotrornino. Vreče 1758 nakup in prodaja ilaji Grebenc Ljubljana, Dunajska cesta 36 Stavbno pod etie Rudolf TerCelj pri novi šišenski cerkvi, L|ubljana Vil. se toplo priporoča ter izvršuje točno, hitro in solidno po nizkih cenah vsakovrstne nove družinske hiie, restavriranje In popravila stavb. Nairti in proračuni za to brezplačno. Novo ustanovljeni kiparski, pozlatarsk* in rezbarski atelje STANE VIDMAR Ljubljana Galusovo nabrežje 33 Izdeluje vsakovrstne altarje, kipe, okvirje, okraske pohištva in ra/.na druga rez-barska dela po najnižjih cenah 1797 Soloino čevljarstvo za izdelovanje vsakovrstnih čevljev, goj-zerc, škorenj kakor tudi za vsa popravila se priporoča Anton Brecelf Ljubljana Vodovodna cesta št. 5 nasproti topniške vojašnice v lastni hlšL Cene najnižje 1 1856 Oglašujte v i Jugoslovanu I« TISKOVINE mhvrsLirgmke, uradne ,V£klam-. "1531" ne,časopise, knjige ,več6an "A^^vnilisk hilve in iicaini! TISKARNA MERKUR IHJBIIANAG REGORČIČEVA;l23 Vei2S-^}JJjdag ram :7iskarncillhrkuv. Lep< lokale odda 8 1. novembrom v novi palači v Gajevi ulici Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Reflektanti naj se zglasijo v tajništvu. 2139 ifolesa Šivalni stroii Otroški vozički se kupijo najbolje pri tvrdki 1! LJUBLJANA Florjanska ulica 22 2085 Pozor! Za kraljev teden okrasite svoja okna. — Oddati imam lepe dekoracijake rastline, lovorje, palme, in veliko množino manjših rastlin. Se priporoča Pa »el Šimenc, vrtnarsko podjetje Sv. Križ-Ljubljana, cvetličarna Sv. Petra cesta 33, Telefon št 27-29. 1910 1200 Din labko zasluži z obiskovanjem privatnih strank, vsak naš zastopnik z mnogo poznanstva. Delo je lahko in hvaležno. — Iščemo zastopnike po oeli Dravski banovini. Ponudbe na upravo lista pod „1200.—“. 2127 Harmonike In vsa glasbila popravlja n aj c e n e j e in solidno 184» Karol Janc Ljubljana Bohoričeva ulica 9. Drva, deske, stavbni les po najnižjih cenah Ljubljana-Šiška Gubčeva ulica štev. 23 Telefon 32-52 1829 dobp&sirdcn* • • Kovinska industrija JAKŠA & Co. Ljubljana VII Izdeluje rlnčlce, kljukice In Eodkvlce za čevlje, vhisnlce, ovinaste gumbe, rlnčlce za nahrbtnike, naramnice, bičev nike, okovice za trakove, plombe in krempone za gravuro firme, spojke, sponke, ploičice, zaklopke za regi* stratorje in mape 1.1. d. KaHoiaisa tovarna Izdelu e škatle za zaklopnice, In pomične, signature, tekture, kuverte za recepte, vrečice iz papirja, kartone za zalogo, Donbonjere, konfeti, karto-nožno embalažo za industrije, lekarne, drogerije, parfumerije itd. Na zalogi razne mape Dobava točna. Telefon 31-42 1841 Izdelujejo se otroški vozički, razna dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. — »Tribuna" F. B. L. tovarna dvokoles In otroških vozičkov. Ljub-ljana, Karlovška c.4 USNJE vsakovrstno In vse 1872 čevljarske potrebščine najnižje cene — nudi FRANC ===== =ERJAVEC LJUBLJANA, Stari trg Ha Čeviji! Moški templanci Din 24 ženski templanci Din 18 Rudolf Tobias Ljubljana, Kolodvorska ulica 27, dvorišče. 2113 Ce se slikate za 6 kart v ateljeju Josip Pogačnik dobite zraven brezplačno krasno, natančno podobno risbo. Oglejte si iste neobvezno v ateljeju Ljubljana, Mesini irg štev. 17 1685 Gonilna Jermena In iagine lista prvovrstne kakovosti kupite na]ugodne|e pri tvrdki Rudoll Deržaj agentura in komisija Ljubljana sios Kolodvorska ulica 28 Lepa enonadstropna Kisa s trgovskim lokalom pripravna za vsako obrt pri postaji Kresnice pri Litiji se takoj proda. Poizve se pri Jožetu Bokal vulgo Slatnar, veleposestniku, Kresniške Poljane štev. 1. p. Kresnice 2113 Za soboslikarslca, plesLanLa In trkoslikarska dela se priporola 419 Tone Malgaj družba s o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 6 UŠTZ o,e PEČI po izdatno znižanih cenah stalno na zalogi Ing. Guzelj Ljubljana — Šiška Bel jaška ulica šiev. 4 Lastna tovarna „EMAJL“ za emajlirane peči za galvanično ponlklanie ln izdelavo emajliranih predmetov kakor: hišne številke, občinske in uradne napise 1.1. d. Sprejmejo se zastopniki! Tel. 3252 Luizove peti Dve hiš), ena enonadstropna a obe z lepimi trgovskimi lokali se radi bolezni prodaste. Proda se event. tudi ena sama velika enonadstropna z velikim vrtom ob glavni cesti pri farni cerkvi Sv. Križ pri Litiji. Več povesta lastnika Anton in Jožefa Rajšpi, trgovina, mm Sv. Križ pri Litiii. Splošno ključavničarstvo Specijalna popravila durnih zapiračev (Tllrschllefler) in stalno na zalogi konsole za zastave (FahnenstUtzen) Nizke cene! Matzelle Rudolf Ljubljana, Sv. Petra cesta 45 2114 CENJEKIM DAMAM se priporočam za moderni-ziranje klobukov po nnjnovej-šlh modelih Preoblikovanje 1913 Din 28*- SALON „LA FEMME CH» Lasje niso več mastni" in mi ne izpadajo, odkar jih negujem z „Jnesom“. . . nam piše komornica baronice H. iz Salzburga 1 lonček „Inesa“ stane Din 38. — Zastopstvo „INES“, Ljubljana, Merosodna 1/12. 2128 liakulajurm papir se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana h © 0 & VSEH VRST h 0 H 0 & AKUMULATORJE strokovno polni ln popravita 1473 k |Ei||{ A Oblastveno dovoljena akumulatorska delavnica " vhod MikloSičeva cesta poleg palače Delavske Ljubljana iborniee Kmetijska družba v Ljubljani Je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini in Šteje nad 880 kmet podružnic in okrog 26.000 Slanov. Člani plačajo na leto 30 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list Turjaški trg Sl. 3 KMETOVALEC« Ta list jim nudi strokovni pouk ln navodila za umno gospodarstvo. ©S Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine. 469 Vsak kmet mora biti Član Kmetijske družbe I OTVORITEV TRGOVINE V MARIBORU Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem odprl v popolnoma prenovljenih prostorih MELJSKA CESTA št. 9 TRGOIMI]£^ŠPECERIMJM(EŠ#IMI^LMiOM Trgovino sem bogato založil s prvovrstnim in svežim blagom, tako da morem cenj. odjemalce postreči z najboljšim po solidni ceni. - Za obilen obisk se priporoča %» Franc Boiiiek, Maribor, Meljska t. 9 A RANZINGER prevzema vse v to stroko spadajoče posle. LastnP skladišče z direktnim tirom od glavnega kolo- I 111 Ul IAMA dvora* Carinsko skladi&e. Mestne troSari* L| 1» uP L|/lll neprosto skladišče. Carinsko posredovanje. Telelon il 20-60 PreVPI pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili. maft šivalne je za rodbino, obrt in industrijo z večletno garancijo, kupite ugodno tudi na obroke ppl tvrdki Pazite pri nakupni šivalnih strojev na naj« bol šo znamko, in te je PF A FF? cJff Zl.Volt, Gjubljanu, lavčavjeva Poduk o vezenju brezplačen ali v podružnici Kranj in iovo mesto Poduk v vezenju brezplačen 1904 Sanatorij v Mariboru, Gosposka ul. 49 Telefon 2358 429 Lastnik in vodja: primarij doktor Černič specialist za kirurgijo. Sanatorij je najmoderneje urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: z višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti drevesa; diater-mijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; z žarnico „hala“ za revmatična in druga boleča vnetja; „enterocleaner“-jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba: I. razr 120. II. razr 80. III. razr. 60 Din "ITo» ** 8^°3 oj«; .-C .juttVia«3 *■ vo4°,» rta* ^ TeVeto* 8 „ oot). c.*-"®" P Vin 221/30 — 125 Prostovoljna sodna dražba v St. Vidu nad Ljubljano. V nedeljo, dne 20. septembra ob dveh popoldne se bodo na licu mesta v ŠtVidu prodale hiše št. 16 v St.Vidu, takozvane Fernadove hiše, stoječe sredi vasi ob državni cesti, pripravne zlasti za obrt, in k tej hiši spadajoči vrt z dvema šupama in kozolcem. Vrt se razdeli na štiri stavbne parcele. Izklicna cena za hiše je 80.000 Din, za posamezne stavbne stavbne parcele pa po 18.000 Din. Kupnina se plača v obrokih. Dražba se vrši ob vsakem vremenu. Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd.Vlil., dne 1. septembra 1931. 1970 OglaSujfo v »Jugoslovanu I« H ranilmca D ravs k e banovine, Maribor RAZPIS Hranilnica Dravske banovine, Maribor, bo oddala pri zgradbi obratnega in stanovanjskega poslopja v Mariboru na oglu Slovenske in Gosposke ulice sledeča dela: 1. ključavničarska dela 4. steklarska dela 2. tla iz hrastovih deščic 5. slikarska dela 3. keramična dela 6. pleskarska dela. Ponudbe se morajo staviti posebej za vsako delo odnosno za vsako izmed razpisanih skupin. V proračunu je staviti enotne cene. V originalnem proizvodu proračuna morajo biti cene lastnoročno vpisane, skupne cene se morajo točno pomnožiti in sešteti, končne zneske proračuna pa izpisati s številkami in besedami. Ponudbe z vsemi predpisanimi prilogami naj ponudniki vlože v posebnih zapečatenih ovojih z napisom „Ponudba za izvršitev del pri zgradbi obratnega in stanovanjskega poslopja Hranilnice Dravske banovine, Maribor. Vse ponudbe naj se vlože pri ravnateljstvu Hranilnice Dravske banovine, Maribor, Trg Svobode št. 3, do 28. septembra 1931 do 12. ure dopoldne, nekolkovane. Vsak ponudnik mora položiti pri blagajni Hranilnice Dravske banovine, Maribor, varščino, in sicer tuzemci v iznosu 5%. inozemci pa v iznosu 10% proračunjenega zneska. Kot varščino morejo vložiti ponudniki: nevinkulirane vložne knjižice kakega pupilarno - varnega zavoda ali garancijsko pismo kake velebanke ali gotovino. Ponudbi mora biti priloženo pismeno potrdilo pristojne trgovsko-obrtne zbornice, esnafa ali sindikata o pravici sodelovanja pri javnih licitacijah. Ponudbe, ki ne bi odgovarjale vsem stavljenim pogojem, kakor tudi vse naknadno došle ali brzojavno prijavljene ponudbe se ne bodo upoštevale. Hranilnica Dravske banovine, Maribor, ni dolžna sprejeti niti ene ponudbe in tudi najcenejše ne in ni dolžna utemeljiti izvolitev zdražitelja. Vse za razpis potrebne pripomočke dobe reflektanti pri ravnateljstvu Hranilnice Dravske banovine, Maribor, za ceno Din 30'— Maribor, dne 18. septembra 1931. Hranilnica Dravske banovine 2138 MARIBOR Za stavbno sezono se priporoča slavnemu občinstvu in cenjenim zavodom »tura ronomirana splošno kleparska in vodovodno inštalacijska tvrdka Delo solidno! Cene konkurenčneI Poslovalnica: Novi trg St. 5 Delavnica t Rimska c. 2. in Gregorčičeva ul. 5 S spoštovanjem Telefon 8363 JAKOB FLIGL dediči LJUBLJANA 1439 r Moka 1934 priznano dobre kakovosti iz Forgasc-evega mlina Bačka Topola, zopet stalno na zalogi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani sistema Lutz 1685 in emajlirane napisne, nad-pisne table vseh velikosti. — Pasje znamke. Najsolidnejši izdelki in najnižje cene le pri tordki Golob Alojz Ljubljana, Puharjeva ulica 3 9 angleškega In ieSkega suknaI BOO ATA IZBIRA! A. 4 E. SKABERNŽ LJUBLJANA OGLEDALA vseh vrst, velikosti in oblik STEKLO srealno 8—8 mm, mašlnsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA VII — Tele!. 23 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSI. Prcse/iiev Pisarna 2088 zastopnik FRANCOSKE LINIJE (FRENCH LINE) IVAN K RAK ER se preseli dne 1. oktobra t. I. Iz KOLODVORSKI ULICE ŠTEV. IS na ftlasavyhcvo cesto št, M v palačo Grafika, nasproti izhoda glavnega kolodvora Delniška družba pivovarne „Union“, Uubliana Pivovarna in sladarna. Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I., poštni predal št. 45 - Podružna pivovarna V MafiborU Telefon« { 5j£jK*aS° to 2311 Brzojavi: Pivovarna Union { lana »or 742 Priporoča svoje izborne izdelke in sicer svetlo in črno pivo, v sodm in steklenicah, pekovski kvas, čisto rafin. in sorilni špirit Izdaja tiskarna »Merkur«, Grog^tf^ičeva ul. 28. — Za tiskarno odgovarja Otmar Mich&Iek. — Urednik Anton Podbevšek. Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.