Celje - skladišče
D-Per
545/1974
GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 2	ROGAŠKA SLATINA	maj 1974
POSLOVNI REZULTATI V TREH MESECIH
Ko smo lani pisali o poslovnih rezultatih v prvih treh mesecih, smo članek naslovili »V prodaji se zatika«. Letos pa lahko mirne vesti zapišemo: v proizvodnji se zatika.
V obeh TOZD je v prigmerjavi z lanskim letom fizični obseg proizvodnje manjši, jn sicer v Rogaški Slatini za 8,4 odstotka, v Slovenski Bistrici pa za 2,1 odstotka. Zaradi manjše fizične proizvodnje so tudi finančni rezultati v prvih treh mesecih dokaj skromni. V Rogaški Slatini smo celotni dohodek povečali za 7,6 odstotka, kar znaša 1,600.000 dinarjev. V Slovenski Bistrici prav tako skromno, le 7,5 odstotka ali 441.380 dinarjev. Pravo nasprotje od teh dveh tozdov je trgovina »Naše staklo« v Beogradu. Lani so dosegli skromne rezultate, letos pa so celotni dohodek povečali za 12,8 odstotka. Lansko leto smo ugotavljali, da je merilo prav prodajalna v Beogradu, kj je nazadovala. Isto velja za letos. To pot v pozitivnem pomenu, saj je dohodek porasel kljub temu, da so cene ostale zamrznjene. Iz doseženih rezultatov naše trgovine lahko sklepamo, da letos konjunktura na domačem trgu narašča.
Lansko leto smo predvsem v Rogaški Slatini dosegli precejšen skok v izvozu. Letos je bolje na do-
mačem trgu, in sicer za 25,4 odstotka, izvoz pa upada za 8,4 odstotka. V Slovenski Bistrici teh sprememb ni: izvoz se je v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem povečal za 3,1 odstotka. Lani smo ugotavljali, da se je poraba sredstev v Rogaški Slatini v primerjavi z letom prej povečala za 55,6 odstotka. V letošnjih prvih mesecih je stanje drugačno, in sicer boljše, ker smo jo povečali ie za 7,5 odstotka, kar znaša 590.000 dinarjev. Truditi se moramo, da bomo kljub rastočim cenam reprodukcijskega materiala, goriva m podobno, dosegli uspeh iz prvih treh mesecev. Nasprotno je v Slovenski Bistrici. Lani se je poraba sredstev le malo povečala, letos pa kar za 28 odstotkov, v dinarjih je to 622.000. Torej več kot v Rogaški Slatini, ob tri in polkrat manjši proizvodnji.
Osebni dohodki naraščajo, vendar bi lahko bili ob boljših finančnih uspehih višji. Tako je v Rogaški Slatini denarja za osebne dohodke 989.000 dinarjev alf 9,7 odstotka, kar je v primerjavi s povečanim . celotnim dohodkom v redu. Povprečni osebni dohodek je 2.284 dinarjev. V Slovenski Bistrici je povečanje nekoliko večje: v bruto znesku 17 odstotkov, to je 368.000 dinarjev. Povprečni osebni dohodek je 2.215 dinarjev.
Sredstva za sklade so prav tako različno formirana. Najboljši rezultat ima »Naše staklo«, ki je svoja sredstva povečalo za 3,8 odstotka. V Rogaški Slatini jn v Slovenski Bistrici so manjša sredstva, in sicer v Rolaški Slatini za 9 odstotkov, v Slovenski Bistrici pa kar za 30 odstotkov. Lansko leto je bilo v Rogaški Slatini 1,833.000 dinarjev, letos pa 1,660.000.
V Slovenski Bistrici so lani ustvarili 1,844.000, letos pa le 1,291.000 dinarjev. Tako velik padec gre predvsem na račun izredno povečanih poslovnih stroškov.
TOZD delavska restavracija je v tem obdobju poslovala uspešno. Celotni dohodek se je v primerjavi z lanskim letom povečal za 12,5 odstotka, porabljena sredstva pa za 10,5 odstotka. Sredstva za osebne dohodke so povečali za 18,3 odstotka. Povprečni osebni dohodek je 1.927 dinarjev.
Brusilnica v Kozjem je šele začela delati, tako da bomo rezultate lahko ugotavljali šele pozneje. Za začetek pa je razvidno, da so v Kozjem uspešno štartali. Pričakovati je, da bodo v tem slogu tudi nadaljevali, kar bo pomenilo povečanje proizvodnje svinčenega kristalnega stekla.
V. DJINOVSKI
• Telex 33560 VU • Naklada 1500 izvodov S Tiska: ČGP »Delo«. Ljubljana
KONSTITUIRANA OBČINSKA SKUPŠČINA
Na prvi seji občinske skupščine, ki je bila v ponedeljek, 29. aprila 1974 v zdraviliški dvorani, so delegati izvolili novega predsednika občinske skupščine, podpredsednika in skladno z novo ustavo — izvršni svet občinske skupščine. Za novega predsednika občinske skupščine je bil izvoljen tovariš Jožko Lojen, dolgoletni družbenopolitični delavec, ki je pred to izvolitvijo predsedoval občinski konferenci SZDL.
Podpredsednik občinske skupščine bo direktor našega kolektiva inž. Vojo Djinovski, vršilec dolžnosti se-
kretarja občinske skupščine pa bo tovariš Miro Završnik.
Glede na to, da je izvršni svet novost, bo prav, da se ustavimo pri tem organu. Izvršni svet je izvršilni organ skupščine, ki skrbi za stanje v družbenopolitični skupnosti, za izvajanje politike izpolnjevanje predpisov in drugih splošnih aktov skupščine, odgovarja za gospodarstvo v občini m zagotavlja pogoje za uveljavitev samouprave, ter za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov. Za svoje delo je izvršni svet odgovoren skup-
ščini Noben član izvršnega sveta ne mdre biti hkrati tudi član delegacije. Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so za predsednika izvršnega sveta izvolili tovariša inž. Benjamina Božička, dosedanjega predsednika občinske skupščine. Za podpredsednika je bil imenovan tovariš Franc Flaker, za sekretarja pa Jože Drofenik.
Na ločenih sejah vseh treh zborov so delegati izvolili predsednike teh zborov. Predsednica družbenopolitičnega zbora je tovarišica Anica Halužan iz Rogaške Slatine, namestnik pa je Metod čemoša, prav tako iz Rogaške. Slatine.
Predsednik zbora združenega dela je postal član našega kolektiva tovariš Ivan Siter, njegov namestn k pa je tovariš Ivan Jemejšek iz Ro gatca.
Zboru krajevnih skupnosti bo predsedoval tovariš Slavko Zupanc iz Šmarja pri Jelšah, namestnik pa bo Franc Trbovc iz Rogaške Slatine.
V delovnem delu zasedanja skupščine so delegati razpravljali in sklepali še:
—	o odloku o sestavi jn izvolitvi komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja izvoljenih delegatov,
—	o začasnem poslovniku občinske skupščine,
—■ o izvolitvi delegatov, ki so pooblaščeni za sklepanje zakonskih zvez v občini.
Ob koncu se je tovariš Jožko Lojen zahvalil za izkazano mu zaupanje z željo, da bi bilo sodelovanje izvoljenih delegatov in drugih izvoljenih organov plodno ;n ustvarjalno.	MILENA VREČKO
RAZDELJENA SREDSTVA
če se na kratko ozremo v preteklost, bomo ugotovili, da je naš kolektiv z dolgoročnimi posojili pomagal številnim članom pri gradnji hiš. Od leta 1966, ko smo začeli dajati posojila, do leta 1973 so bila dodeljena sredstva 174 članom. Enim precej visoke, drugim manjše vsote. Odvisno pač od potreb in politike delitve sredstev, ki je bila v danem trenutku veljavna.
V preteklosti je veljalo pravilo, da smo na določena sredstva čez čas dobili od banke dvojno vsoto.
Imeli smo pravilnik, ki pa ni dolgo veljal. Delavski svet ga je pogosto spreminjal, tako da smo skoraj vsako leto delili po drugačnih merilih. Poleg številnin novosti, ki nam jih je prinesla nova ustava, ko smo delali razne pravilnike, smo čutili tudi potrebo po novem pra-
vilniku o delitvi stanovanj in posojil za stanovanjsko — zasebno gradnjo. Naredili smo osnutek pravilnika in ga potem dali v razpravo članom kolektiva, ki sta jo organizirala sindikat in mladinska organizacija. Vse pripombe glede osnutka je komisija posredovala delavskemu svetu, ki ga je sprejel 16 aprila letos.
Novi pravilnik vsebuje veliko novosti, predvsem tisto, kar je dobro za naše zaposlene. Omenimo naj nekaj poglavitnih točk, od katerih bo razvidno, kdo ima pogo.,e, da dobi posojilo:
1.	Da sodeluje pri gradnji stanovanja ali stanovanjske hiše z najmanj 40 odstotki lastne udeležbe od vrednosti stanovanja ali hiše (brez svojega bodočega vloženega dela), ali da ima gradnjo že v tretji fazi, se pravi pod štreno.
2.	Da ima v trenutku predložitve zahtevka za dodelitev posojila najmanj pet let nepretrgane delovne dobe v delovni skupnosti steklarne.
3.	Da je v trenutku predložitve zahtevka po veljavnih predpisih kreditno sposoben in da nima drugih večjih dolgov.
4.	Da še nima lastnega stanovanja ali lastne hiše.
5.	Da ima gradbeno dovoljenje in potrjen gradbeni načrt
6.	Da bo gradil na cibmočju, ki je od steklarne oddaljeno največ 5 km.
7.	Da je uvrščen na prednostno listo, ki je sestavljena po določilih tega pravilnika.
Odbor za medsebojna delovna razmerja Je - sprejel prednostno listo, ki na.j določi, komu da I prednost pri dajanju posojila. Prednosti s te liste objavljamo v celoti:
1*3
Pogoji:
1.	Izpraznitev družbenega stanovanja, last steklarne — 6 točk
2.	Prosilec brez stanovanja — 10 točk
3.	Stara in neudobna stanovanja
—	8 točk
4.	Nepretrgana delovna doba nad 6 let — 1 točka, nad 8 *et 2 točki, nad 10 let 4 točke, nad 12 let 6 točk, nad 14 let 8 točk, nad 18 let 10 točk, nad 18 let 12 točk, nad 20 let 14 točk, nad 22 let 16 točk, nad 24 let 18 točk, nad 26 let 2G ročk, nad 28 let 22 točk, nad 30 let 24 točk, nad 32 let 26 točk in nad 34 let 28 točk. Torej za vsaki dve leti delovne dobe po dve točki več.
5.	Udeleženci NOB 1941, 1942 in 1943 — 6 točk
6.	Udeleženci NOB 1944 in 1945
—	4 točke
7.	Člani družine: trije — 2 točki, štirje — 4 točke, pet — 6 točk, šest
—	8 točk. sedem — 10 točk, osem
—	12 točk
8.	Za vsako leto, za katero se obveže, da bo prej vrnil denar —
1 točka
9.	Za vsakih 10 odstotkov lastne udeležbe nad 40 odst — 1 točka
10.	Kvalifikacija oziroma zasedba delovnega mesta: VKV — 4 točke, KV — 3 točke, PKV — 2 točke, NKV — 1 točka
11.	Izpraznitev stanovanja letos — 6 točk
Odstopanje od prednostne liste je možno samo v primeru, ko član delovne skupnosti zaradi elementarnih ali drugih nezgod ostane brez stanovanja. Na kratko zapišimo še to, kako je letos potekala delitev sredstev za stanovanjsko gradnjo.
Kot vemo, z letošnjim letom odstopamo 6 odstotkov za stanovanjsko gradnjo, in sicer od bruto osebnih dohodkov. Od te vsote odvajamo v solidarnostni sklad pri občinski skupščini. Za usmerjeno blokovsko gradnjo7 pa odvajamo 25 odstotkov od teh sredstev. Tako nam v TOZD ostane 45 odstotkov. Teh 45 odstotkov delavski svet razdeli na blokovsko in zasebno gradnjo. Letos smo določili 60 odstotkov za zasebne gradnje in 40 oustotkov z,a blok, ki ga bomo začeli graditi že letos. Sredstva za blok so za polog zagotovljena iz naslednjih virov: iz lanskih sredstev 83 milijonov S dinarjev, 150 milijonov posojila, ki ga bomo najeli iz skiada za usmerjeno blokovsko gradnjo, in 47 milijonov letošnjih sredstev.
Za gradnjo novega stai ovanjskega bloka je že vse nared, razen lokacije. Eni se ogreva-jo za Ratansko vas, drugi pa za zemljišče stare šole pri Križu. Za posojilo je bilo vloženih 83 prošenj v znesku 306 starih milijonov. Sredstev v te namene je kar petkrat manj Zaradi tega sta imela komisija in odbor za medsebojna delovna razmerja izredno težavno nalogo. Komisija je vsakega orosilca posebej obra vn; vala. Z že-i Ijo, da bi bili podatki čimbolj na-
tančni in posojila realnejše razdeljena, si je komisija ogledala stanovanjske razmere prosilcev. Omeniti velja, da smo zaposleni v mnogih primerih premalo samokritični, Vidimo • le sebe in svoje razmere, za sodelavce pa se ne zmenimo tako, kot bi bilo treba. Prav in pošteno bi bilo, da si sleherni od nas najde pravo mesto in z vsem spoštovanjem do drugih oceni, v kolikšni meri je upravičen do posojila in v kolikšnem znesku. Na podlagi vseh meril, je odbor za medsebojna delovna razmerja dodelil posojila naslednjim prosilcem:
1. Štefan Boršič	5.000
2. Emilija Verk	5.000
3. Vlado Mrhar	20.000
4. Slavko Coh	30.000
5. Mile Jovičič	50.000
6. Štefan Polajžer	10.000
7. Karl Holešek	15.000
8. Jože Jankovič	10.000
9. Milan Podhraški	5.000
10. Jože Humski	20.000
11. Mirko Jutriša	20.000
12. Marija Stuhne II	15.000
13. Leopold Prah	8.000
14. Greta Korošec	10.000
15. Jože Krušič	10.000
16. Ivan Petek	15.000
17. Slavo Vijačko	5.000
18. Olga Brezinščak	15.000
19. Slavo Halužan	10.000
20. Vili Pernat	io.ooo
21. Drago Boršič	10.000

22. Edo Petek	5.000
- . 23. Ivan Mikša V.	10.000
24.	Darinka Kanič	10.000
25.	Terezija Škorjanc	10.000
26.	Darko Ljuljdjuraj	15.000
27.	Mira Pšajd	8.000
28.	Marija Sprajc	10.000
29.	Alojz Kamenšek	5.000
30.	Karl Kamplet	5.000
31.	Franc Kamenšek	10.000
32.	Andrej Zupan	15.000
33.	Franc Šket	10.000
34.	Martin Plemenitaš	5.000
35.	Ivan Bračun	10.000
36.	Maks Terčič	10.000
37.	Milan Zivičnjak	5.000
38.	Vinko Anderlič	5.000
39.	Jože Bedenik	10.000
40.	Dinko Pešič	20.000
41.	Terezija Kamenšek	5.000
42.	Zinka Vrtnik	10.000
43.	Marija Kidrič	5.000
44.	Cvetko Sedminek	10.000
45.	Milan Bračun	20.000
46.	Mladen Metlič	10.000
47.	Stanko Jančič	15.000
48.	Frido Drofenik	, 20.000
49.	Franc	Polajžer	15.000
50.	Franc	Pažon	15.000
51.	Vinko	Bedenik	20.000
52.	Mirko	Škrablin	10.000
53.	Emilija Plemenitaš	10.000
Tovarišema Miletu Jovičiču in Vladu Mrharju se dodeli posojilo pod pogojem, da do 1.12 letos izpraznita družbeno stanovanje.
P. OGRIZEK
IZOBRAŽEVANJU USTREZNO SKRB
Na uspešno poslovanje, na doseganje boljših delovnih rezulatov, na odločanje in samoupravljanje v veliki meri vpliva izobrazba slehernega zaposlenega v delovni organizaciji. Tudi mi nismo nikakršna izjema. Prav to spoznanje je imelo odločilno vlogo pri ustvarjanju sedanjega vzdušja. Tako velikim prizadevanjem pa so podatki, ki jih imamo pri roki, vse prej kot razveseljivi.
Že temeljni podatek, da ima od 237 zaposlenih kar 147 le nepopolno osemletko, zgovorno priča o ne ugodni kvalifikacijski sestavi bistri škega obrata. 46 zaposlenih ima popolno osemletko, 44 pa strokovne šole. Največje pomanjkanje je čutiti v pridobivanju potrebnih kvalifikacij za nekatera delovna mesta, kjer to zahteva pravilnik. Kar 45 delovnih mest, ki zahtevajo kvalifikacijo, sedaj zasedajo nekvalificirani delavci. Skoraj podobno je za visoko kval:fic’rana delovna mesta. Od 30 delovnih mest, ki zahtevajo to kvali-
fikacijo, so ustrezno zasedena le tri. Zelo neugoden je podatek, da imamo kar 175 nekvalificiranih delavcev, čeprav je pri nas samo 74 delovnih mest, za katera ni potrebna kvalifikacija. Prvi korak, da bi se zboljšal kvalifikacijski sestav, je že narejen. Sklenili smo, da bomo v naš kolektiv sprejemali le tiste, ki imajo dokončano osemletko in potrebno strokovno kvalifikacijo.
V okviru potreb in možnosti bo kolektiv slehernemu omogočil, da se bo izobraževal in izpopolnjeval na delovnem mestu z raznimi oblikami izobraževanja. Prav tako bo nadaljevana praksa, kar zadeva izredni študij. Predvsem pa se od mlajših zahteva, da si pridobijo osnovnošolsko izobrazbo.
Vse naloge, ki nas čakajo, bomo bolj uspešno opravili z usposobljeni kadrom. Prav zaradi tega mora poslati izobraževanje naša nenehna skrb.
V. HORVAT


URESNIČUJEMO ZASTAVLJENO
Ob dnevu Osvobodilne fronte se je na otvoritvi novega obrata TOZD steklarne Rog. Slatina v Kozjem zbrala množica domačinov in gostov. O pomenu obrata brusilnice so govorili direktor podjetja tov. dipl. ing. Vojo Djinovski, od domačinov tov. Franc Bizjak in od delavcev v Kozjem tov. Silva Guček!
f. a. F. KOMERIČKI
Mladi iz brusilnice v Kozjem se že lotevamo nalog, zastavljenih v letnem načrtu, ki zajema naslednja področja:
—	kulturo
—	politično izobraževanje ter
—	šport in rekreacijo
Poleg želje, da bi aktivirali vse mlade, ki še vedno na novo prihajajo v naš obrat, si prizadevamo pritegniti še druge mlade prebivalce Kozjega in ožje okolice.
Prvi sadovi naših prizadevanj so že znani. Na pobudo Jožeta Božička smo ustanovili nogometni klub v Kozjem. Ta poteza je naletela na veliko navdušenje in zanimanje v samem kraju.
V kratkem bosta začeli delovati tudi likovna in dramska sekcija. Da bi do tega čimprej prišli, odgovorni pripravljajo vse potrebno.
Vemo, in tako je tudi prav, da je naša poglavitna naloga v proizvodnji. V prvih dlveh mesecih smo dosegli zadovoljive rezultate, toda pri tem ne bomo ostali. Trudili se bomo, da bo še boljše.
Ob slovesni otvoritvi naše brusilnice so si prostore in sam proizvodni proces poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ob čine Šmarje pri Jelšah ogledali še številni krajani. Med njimi raste zanimanje in tudi hvaležnost za, sedaj že lahko rečemo, našo steklarno
Po besedah inštruktorjev vajenci uspešno napredujejo, čeprav se sre-
čujejo s številnimi težavami; iz oddaljenih krajev se vozijo s kolesi ali pa pešačijo tudi po dve uri, da bi pravočasno prišli na delo.
Stanovanj ni, ne restavracije, kjer bi dobili toplo kosilo. Težave pač, kot pri vsakem novincu. že izučeni se trudimo, da bi novincem omogočili čimprejšnjo prilagoditev
novemu okolju. 18. maja smo organizirali izlet in ogled steklarne Hrastnik. 25. maja smo priredili srečelov. Z izkupičkom bomo pomagali pri ureditvi mladinskega kluba v Kozjem in nabavi osnovnih potrebščin za uspešen začetek delovanja sekcij.
FRANC ČERNELIČ
SKLENILI SO
Na 6. redni seji delavskega sveta TOZD Steklarne so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Najame se dodatni kredit pri ljubljanski banki — podružnica Celje, in sicer 4,500.000 dinarjev za objekt zmesame. Kredit se najame za dobo 5,5 let z 11-odstotno obrestno mero. Kredit je nujno potreben, ker drugače ni možno speljati povečanega obsega investicij z lastnimi sredstvi.
2.	Obrtnemu komunalnemu podjetju Rogaška Slatina se odobri za gradnjo primarnih vodovodnih objektov 600.000 dinarjev posojila za dobo 8 let po 4-odtstotni obrestni meri;
3.	S steklarsko šolo v Rogaški Slatini se sklene pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju.
a)	TOZD steklarne Rogaška Slatina v svojem imenu najame 8,350.000 dinarjev posojila za račun steklarske šole.
b)	da se sklene pogodba v zvezi z zagotavljanjem sredstev steklarski šoli za investicijo ter o obveznem predlaganju zaključnega računa in periodičnih obračunov poslovanja in določil o odgovornosti oseb v zvezi z gradnjo investicijskih objektov.
4.	Spremeni se določilo člena 135 Pravilnika o delovnih razmerjih, in sicer odstavek:
— Zadnji javni opomin — in nadomesti z novim odstavkom.
- Zaradi kršitve obveznosti se smejo delavcu izreč; naslednji-ukrepi: 1. opomin, 2. javni opomin, 3.
■
začasna razporeditev delavca na drugo delovno mesto, za katerega se zahteva enaka ali neposredno nižja stopnja strokovne izobrazbe določenega poklica oziroma smeri ali stroke, največ za dobo enega leta, 4. odstavitev delavca z vodilnega delovnega mesta ;n 5. prenehanje lastnosti delavca v združenem delu. ("Izključitev, kazni pod točkami 3, 4 ;n 5 se izrekajo za hujšo kršitev delovnih dolžnosti).
5.	TOZD Rogaška Slatina nadomesti sindikalni organizaciji honorar, ki ga bo le-ta izplačala dirigentu godbe na pihala ih inštruktorju mgs. Adamu Bicskeyu. Imenovani dobi 2.000 dinarjev na mesec.
6.	imenuje se komisija za ureditev osebnih dohodkov. Komisija mora takoj začeti delati, člani komisije so: Jože Jankovič, Andrej Zupan, Nikola Bursad, Franc Hemaus in Marjan Drofenik.
7.	Takoj se nabavi kontrolni av-■ mat za vratarnico.
MARIJA ŠPRAJC

PREJELI
SMO:
DOKLEJ GLUHI?
V steklarni in steklarski šoli je precej delavcev, ki so zelo oddaljeni od svojih delovnih organizacij. Vozijo se na različne načine, redkejši tudi z avtomobili, številni pa hodijo kar peš.
Nedvomno je, da prenekateri od teh že pred začetkom dela porabi dobršen del svojih moči. Izpostavljeni so vsem vremenskim neprili-kam, ki ogrožajo njihovo zdravje. Pogoste so poškodbe na poti na delo in z dela.
2e več let so prošnje le-teh romale na samoupravne organe, sindikat, tudi na upravi, da bi organizirali prevoz na delo m domov. Vse prošnje so naletele na gluha ušesd. Tudi »Izletnik« iz Celja je ravnal enako. Vendar vemo, da so številni kolektivi poskrbeli za organiziran pre-voz svojih članov. Težko bi se bilo sprijazniti z dejstvom, da bi naše prošnje ostale neuslišane.
Prizadeti, ki jih je veliko, ne morejo več verjeti praznim obljubam in frazam odgovornih, ne morejo verjeti, da v tej dobi družbenega napredka ne bi mogli ustreči skromnemu delovnemu človeku, ki ne zahteva veliko. Le najnujnejše. V tem primeru Je to prepotrebni organizirani prevoz. Težko si razlagamo, da v sodobnem času, ko Sotla naraste čez svojo strugo, prevaža-
mo delavce kar na tovornjakih. Odveč je reči, da Je to proti vsem varnostnim predpisom. Presenetljiva in srečna okoliščina za kolektiv je, da so prizadeti zelo potrpežljivi in to prenašajo brez žolčnih reakcij. Vprašamo se, kako dolgo?
V prilogi vam pošiljamo le del podpisov prizadetih, ki so v svojem imenu in imenu nepodpisanih naslovili teh nekaj besed na vaš naslov.
Podpisani so predvsem izpod Donačke gore in Huma na Sotli. Z območja, od koder je največ prizadetih. Pripominjamo, da so tudi iz drugih smeri prizadeti in bi prav tako kazalo razmišljati o organiziranem prevozu za vse. Kaj o tej zadevi mislite v »Steklarju«?
Šesta redna seja delavskega nadzorstva (kontrole) je zadnjič zasedala v takšnem sestavu, ki smo ga izvolili lani. Po statutu TOZD, ne more biti član delavske kontrole
Sledi 25 podpisov iz steklarne in 18 podpisov iz steklarske šole.
Naše mnenje:
Prepričani smo, da so vsaj nekateri med vami brali »Steklarja« od prve številke. Za tiste, ki tega niste storili, bomo odgovorili povsem na kratko, da smo v septembrski številki pisali o tej zadevi in se nedvoumno opredelili v prid reševanju tega problema. V tem času se naše mnenje ni spremenilo. Torej menimo enako kot vi, da je to vprašanje treba čimprej odpraviti z dnevnega reda, m sicer tako, da bo enkrat za vselej organiziran prevoz na delo in domov.
Za rešitev tega problema obstajajo stvarne možnosti. Na obeh kolektivih je, da le-te nemudoma izkoristita v prid svojih de-svcev.
oseba, ki ima izvršilno funkcijo ali dela na delovnem mestu, kjer je materialno odgovoren
Tako so dosedanji člani Mirko Fi-rer — predsednik delavskega sveta, Ivan Siter — poslovodja pri peči, in Adolf Cujež — vodja materialnega skladišča, odstopili kot člani delavske kontrole. Iz članstva delavske kontrole je prav tako izstopil Jovo Tišma — član odbora za medsebojna delovna razmerja.
Sprejet je bil sklep, da izvršni odbori osnovnih sindikalnih organizacij pripravijo predloge za nove člane delavske kontrole, ki bodo izvoljeni na zborih deiovnih ljudi.
Na šesti seji je komisija razpravljala o uresničevanju sklepov samoupravnih organov te: o kilometrinah, dnevnicah in reprezentanci.
Ugotovljeno je bilo da nekateri sklepi samoupravnih organov niso bili izpolnjeni. Na podlagi tega in še nekaterih pomislekov, ki jih je imela komisija, so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Delavski svet mora razpravljati o vseh neizpolnjenih sklepih.
2.	V prihodnje naj vsi samoupravni organi pod prvo točko dnevnega / reda obravnavajo sklepe prejšnje seje in njih izpolnjevanje.
3.	člani samoupravnih organov morajo imeti predčasno obrazložitev dnevnega reda vsake seje.
4.	Vsi sklepi naj vsebujejo roke izpolnitve in kdo je oapovoren za to.
K drugi točki dnevnega reda, kn je vsebovala kilometrine, dnevnice in reklamo, za zadnje trimesečje, komisija ni imela nobenih pripomb.
Zaradi čedalje večjih naročil zahtevnejših izdelkov je bila nujno potrebna rekonstrukcija .obrata v Slovenski Bistrici, do sedaj utesnjenih in za steklarsko proizvodnjo neprimernih prostorov. Zaposleni z velikim zanimanjem spremljajo, kako poteka I. faza rekonstrukcije in si ogledujejo rast objekta. Vremenske razmere so bile graditeljem naklonjene in lahko izpolnjujejo naloge v dogovorjenih rokih. Ob normalnih okoliščinah lahko pričakujemo, da bo šlo vse do konca v najlepšem redu V novem obratu si lahko obetamo boljšo in bolj organizirano proizvodnjo ter ugodnejše počutje zaposlenih.
Fotografije In besedilo: Viktor HORVAT
ODSTOPI
ARGUSOV SPREHOD
Splošno je znano, da so sprehodi koristna zadeva. Včasih pa se zgodi, da imajo nekoliko drugačen učinek. Človeku se lahko pripeti, da se naleze česa nezaželenega. Tako kot jaz, na primer. Jezik me preveč srbi in ne morem, da vam ne bi odkril svoje nevšečnosti. Nalezel sem se (ne)zavisti ali — bolj po domače povedano — fovšije. Razvila se je na naj višjo raven, kjer bo potreben poseg.
»Zavidam« vam, ki boste prvi gostje počitniških hišic na morju — v Dajli. Obeta se vam (vsaj po pripovedovanju) romantično okolje.
Ce pa ne boste romantično razpoloženi, nabrusite kose ali srpe (po lastni želji) in pokosite travo, ki da je baje zrasla kar primerno visoko. Ker vas bo precej, skoraj za gotovo vem, da boste organizirali tekmovanje koscev ah žanjic. Izid tekmovanja pošljite na moj naslov. Zmagovalcu-ki nagrada ne bo ušla. Praktična bo. Kosa ali srp. S temi priročnimi sredstvi boste lahko še naprej kosili ali žele Upam, da ne v Dajli!
»Zavidam« vam, ki ste bolni. Zadnje čase sploh. Kar čudovito prenašate »naval« zdravnikov v ordinacijo obratne ambulante. Ce bo šlo tako naprej, si boste živce močno »utrdili«.
»Zavidam« tudi tistim, ki so po .
sklepu sindikata deležni odpadnih drv. Tistim namreč, ki zaslužijo do 2500 dinarjev, ker dvomim, da bodo prišli na vrsto. Vsaj do zdaj je bilo kar precej »ubogih«, ki zaslužijo »samo 4000, 5000 ali še kakšnega tisočaka več, zraven iznajdljivih. Nič hudega, če se na primer oglasi zakonec, ki je pod mejo 2500 dinarjev, čeprav je skupna vsota kar čedna.
Pa kaj bi o tem zapravljali besede, ko pa za drva nimamo cenzusov. Prav »lepo« pa je, če se kdo »zmoti« in namesto enega odpelje recimo 2 ali 3 nU. Cimprej nas reši te navlake. Ne zmeni pa se za druge. Se »lepše« je, če to, kot nekateri znajo, pospravi v delovnem času, saj si prihrani prosti čas. Nič hudega, če »pomotoma« ujame neod-padni kos, saj ga bo laže žagal in sekal.
, »Zavidam prenekateremu brusilcu v Kozjem, zaradi drže. V nekaj primerih imajo podpornike za delovne mize tako blizu nog, da je postrani drža zagotovljena. Nič hudega, če bodo čez čas tamkaj zaposleni podobni stolpu v Pizzi.
Ne zavidam večini zaposlenih v TOZD R. Slatina zaradi »popolne obveščenosti«. Pred kratkim smo se zmenili, da bomo o velikih zneskih odločali vsi. Na zborih ali z referendumom. Sedaj, ko tega ni
KAKO IZ ZAGATE?
Počitniške hiše, ki lih imamo na morju, so nam bile in so nam še v korist. Vsestransko. Potrebni smo oddiha, še več kot tistih deset dni, ki jih tamkaj prebijemo. Sprememba okolja in podnebja vsekakor dobro učinkuje. Včasih pa se nam zgodi, da si sami ali pa nam kdo drug skali veselje. To veselje je skaljeno 'članom komisije, ki jo je postavila konferenca sindikata z namenom, da naredi načrt, kdo, kje in kdaj bo letoval. Skoraj 90 odstotkov od 130 prijavljenih družin je izrazilo željo po letovanju v juliju in avgustu.
Spričo zmogljivosti hiš pa to ni izvedljivo. Torej je naloga komisije vse prej kot lahka, števune družine nimajo lastnega prevoznega sredstva. Dodatna težava. Se naivečjo težavo pri razporejanju pa povzroča veliko pomanjkanje meril m doslednosti. Ce naj na v naslovu zastavljeno vprašanje odgovorim, moram biti kajpada konkreten.
Sprijaznili smo se z dejstvom, da tolikšnega števila družin v želenem
času ne moremo spraviti v počitniške hiše. Iz tega spoznanja tudi izhajam. Prav zaradi tega menim, da bi bilo treba storiti:
Prvič: Brez izjeme upoštevati, kolikokrat je kdo letoval. Seznam prijavljenih krajšati tako dolgo, dokler ne pridemo do števila, ki se ujema z zmogljivostmi hiš v tem Času.
Drugič: Upoštevati planirane dopuste steklarjev In družine s šoloobveznimi otroki, kar je vsebovano tudi v merilih komisije
Tretjič: Organizirati prevoz tako, da kombi ne bo odpeljal v eno smer prazen.
Četrtič: Tistim, ki so večkrat letovali v hišah, ponuditi predsezono ali posezono (junij — september).
In petič: Pri uporabi kombija upoštevati enak ključ.
Menim, da bi se taKo izognili nepotrebnim zapetljajem. Ustregli bi večini. To pa je tudi temeljni smoter-. Reš:tve, k- bi vsebovale številne izjeme, bi bile nesprejemljive.
J. TIŠMA
bilo, mi nekaj ne »Štirna«. Najbrž tudi vam ne. Saj ne rečem, da ni v redu in prav, če rešujemo nujne probleme pri nas in da pomagamo drugim. Samo to se mi nekam čudno zdi, da »vsotica« 13,450.000 dinarjev ni zaslužila večje pozornosti pred dokončno odločitvijo, Med vsemi člani TOZD, mislim Naj sklenem majsko klepetanje z dobro znanim rekom: »Ce bi fov-šija gorela, bi zgorel ves svet.«
Bognedaj, da bi se slednje pripe-tilo vašemu
ARGUS
JAKOB HERNAUS
Le dobro leto dni je minilo, odkar je Jakob prišel med nas. V tako kratkem času se je težko bolje spoznati, in vendarle smo lahko ugotovili, da je Jakob vestno in prizadevno opravljal svoje naloge. Poznali smo ga kot tihega ln skromnega delavca.
V najlepši življenjski dobi, star komaj 42 let, pol energije in delovnega poleta, se je po nesrečnem dogodku le še nekaj časa upiral kruti usodi, ki je zdaj dokončno pretrgala nit njegovega življenja.
Od pokojnika smo se za vedno poslovili 14. maja. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
F. K.

)
7
........ .................. .......... • • 11
ŠPORT — REKREACIJA — ŠAH — ŠPORT — REKREACIJA — ŠAH — ŠPO
NOGOMET
Steklar pokalni zmagovalec v celjski podzvezi!
v finalni tekmi Steklar : Kladivar 2:1 (0:0)
V prejšnji številki »Steklarja« smo zapisali, da so nogometaši Steklarja prijetno presenetili svoje navijače. Tudi tokrat lahko ponovimo isto.
Uspeh, ki so ga igrale Steklarja dosegli v pokalnem tekmovanju, je prišel nepričakovano, toda povsem zasluženo. V polfinalni tekmi proti Olimpu iz Celja so igrali slabo in šele po enajstmetrovkah so dosegli 8:7, kajti v regularnem času in po dveh podaljških po 15 minut je bil rezultat 1:1. Tako so se nogometaši uvrstili v finale, kjer so za nasprotnika imeli slovenskega Ugaša, Kladivar j a iz Celja. Kljub temu, da gostje niso dosegli dobrih rezultatov v Rogaški Slatini, je malokdo pričakoval, da bo domačim nogometašem uspelo premagati goste.
Vratar Kosovec uspešno posreduje na lanski prijateljski tekmi med Steklarjem in Kladivarjem. V finalni tekmi je bil med boljšimi igralci ln je v dobršni meri zaslužen za osvojeni pokal.
Potek igre pa je pokazal, da je bil pesimizem odveč. Naši fantje so imeli več priložnosti za zadetek, toda od številnih so izrabili le dve. Gola sta dala Oberski in Kobilšek, kar je zadostovalo za zasluženo zmago.
V prvenstvu so odigrali že osmo kolo. V tem času so dosegli 1 poraz, proti Rakičanu 0:2. tri neodločene izide: Tehnostroj 0:0, Brežice 1:1, Dravinja 1:1 in 1 zmago proti Beltinki 1:0.
Na srečanjih proti Brežicam in Dravinji je igralcem Steklarja šport-
na sreča obrnila hrbet. Pri najmanj *“12 izredno ugodnih priložnostih za zadetek so zabili le 2 gola in iztržili le dve točki. »Popravnega« so uspešno naredili z zmago nad Bel-tinko in s tem skrbi glede izpada iz lige prepustili drugim klubom.
KOŠARKA
Lepo doživetje za košarkarje in ljubitelje košarke je bil 24. april, saj so za ta dan prizadevni odborniki privabili na gostovanje v Rogaško Slatino bolgarskega prvoligaša DUNAV. S primemo propagando so na igrišče Steklarja privabili nad 600 gledalcev.
Igralci obeh moštev so se potrudili in z učinkovito igro zadovoljili številno občinstvo. Rezultat je bil 115:88 za Bolgare. Domačini so odlično igrali in se nepričakovano dobro upirali gostom. Najboljši igralec je bil Bolgar Gončarov, ki je dosegel kar 37 košev. V domačem
moštvu sta se izkazala Krivec z 28 in Veld (gost) z 29 koši. Sodila sta Zube in Rutar.
XXX
Start v prvenstvu je bil zelo uspešen, čeprav je liga povečana na 12 klubov. Steklar računa na uvrstitev v prvo šesterico. Veliko je takšnih, ki povsem realno računajo, da se bo Steklar prebil čisto pod vrh.
V prvih petih koljp so bili doseženi pričakovani rezultati. V vrstah Steklarja pa ne morejo preboleti »ukradene« zmage v Žalcu, kjer je sodnik in ne športnik: »krojil« rezultat.
Dosedanji rezultati: Steklar: Šentjur 77:58, Steklar : Slov Bistrica 62:51, Žalec : Steklar 60:59. Steklar — M. Sobota 104:72 in Dravograd —
Steklar 64:79. Torej štiri zmage in en poraz s pozitivno razliko v koših — 75. S tem so trenutno na odličnem tretjem mestu.
V pokalni tekmi so igralci Ste-Vklarja premagali Slov. Bistrico v gosteh z rezultatom 52.44.
Naslednji nasprotnik bo moštvo Poljčan (v primeru zmage, kar je realno pričakovati, pride v Rogaško Radenska, član I. slovenske lige.
ŠAH
Tradicionalnega turnirja, ki ga že peto leto organizira šahovska sekcija Steklarne v počastitev praznika dela ln dneva osvobodilne fronte, se je udeležilo 35 šahistov iz Celja, Velenja, Žalca, Šempetra, Slovenske Bistrice, iz drugih krajev in iz Rogaške Slatine. Zaradi tako velikega števila so bili udeleženci razdeljeni v dve jakostni skupini.
V prvi skupini, kjer sta nastopila tudi naša predstavnika (s skromnimi rezultati) Djurkovič in Tišma (12. in 13. mesto z osvojenimi 7 oziroma 6.5 točke), sta zmagala člana celjskega šahovskega kluba Franc Pešec in Jano Bervar s 15 točkami. Tretje in četrto mesto sta si delila Brinovec in Ranzinger z 12,5 točkami, peto mesto je zasedel Goršek iz Velenja z 12 točkami itd. V drugi skupini je zaneslijvo zmagal naš šahist Alojz Kuhale s 13 točkami od 14 možnih in je za seboj pustil drugouvrščenega Mariborčana Kora-žijo za cele 2,5 točke.
Naš drugi zastopnik v tej skupini Jože Goručan je s 7 točkami zasedel 8.—9. mesto. Nagrade je podelil vodja TOZD inž. Jože Pelko, ki je zaželel, da bi se šahisti še večkrat srečali v naši sredi.
Na koncu zapišimo še to, da je Djurkovičev rezultat nerealen, kajti organizirati, voditi in igrati na- turnirju ni mogoče.
SPOSOJENE MISLI
—	Brez seksa, alkohola In uspavalnih tablet sodobni človek ostane sam s seboj.
—	Uspeh Je največji lažnivec.
—	Izkušnje so seštevek naših ra-1 zočaranj.
—	Pohvale ni vredna dobrota tistega, ki nima moči, da bi bil včasih hudoben.
—	Med desetimi ljudmi, ki o nas govorijo, nas jih devet opravlja, deseti, ki nas hvali, to stori na slab način.
—	Nihče ne zna sovražiti tako kot bratje in sorodniki.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 5
SZSW/L
ALOJZ
kub al z
TB/RAKJZ
STARIH
NOVCEV
KCKDAHJI JfUA KV/ UJLAM/K
VZTZMU
PLAH/CZ
(MASO)
SRZÜNJe-
VESKA
Mama
i. IMS . (rnHKA)
TAJZČAR
KM. ŠT. ■fceo
mievo
Ž6AW£
težko
orožje
mr/
MCSTRO-Vti
S°»A,
IZBA
CRSXO-plMSK! STAKt VEK
BRZvo
/v
SAO
(OLJKA)
KO V TAKT, SKOJ
NZN A O MA SHKT
ŽABJE
BZMO
LITZRAARG
DZLO
Tež A
ZMBA-
lAie
TURŠKI
/ZLIKAŠ
GRŠKA
ČRKA
POŽIREK
TEKOČIM
LIVADA
MOUNT
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. £
KREMATORIJ, LOKOMOTIVA, AO, COPATAR, ROK, AEVA, /BOI, A/, A/, AUTO, ČIST, OKOA, erJAČAJ, V/A, TURA,
TB, ATA L os, PARIZ, /Rorr/JA, TA O, TOM, SOM, CRVEMRA , M/, TMALCZ, fMA , KM, M, A E,
ALT, ŽeiOd, PELERME, KARATE, EKAR, OKULAR, KOL, TAST, MAMERA , AKA .
VESOLJ-
SKO
VOZILO
G OZON/
L etn/ p ose k
MANJ J ROPARSKI
STEVN/K
PRALNI
PRAČEK
GTOTf
DEL
d/narja
MUZA
LJUßEZ-
NlŠKEGA
PESN/STVR
DEL
VOZA
ALt
PLUGA
STEKLAR
SODNI
7&OR
AL!
s v er
PRAV OS L A» SVETA P O DODA
NALEPKA
MOČAN
ČLOVEK
DELAVEC V
pekarni
STRINA
zadetek
PRITOMDOII
GRENKA ALKOHOL.
DOMAČA VPREŽNA ŽIVAL
mednarod. begunska ORGANIZACIJA
INDONEZIJSKI SAH IST
AMERIŠKA
DEŽELA
GL A VNA ŽILA
Roljedčl-
SKf
DELA V EC
EGON
KUNEJ
NOVOST, N O VOTA
POR RAJ/NA GRČIJI
OČKA
SINOVA
ŽENA
IT. MESTO
VEL/KANSKAs KAČA
OPUS
CITATOM
VE TERNI J 00 tč
GORA PRI LJUBLJANI
IDAAVfllS-Či V DELCU!
MAZAČ
DEL
stopala
žensko
ime
VISOKO O OLtKOVANJE
AMPER
RUDAR
NAS
VODITELJ
ŠPORTNI
REKVIZIT
kem. ELEMENT (Rn)
REKA v ANGLIJI
SOZVOČJE
TONOV
KALCIJ
JUŽNO-
ameriško
pogorje
obžalo-
vanje
ČETRT/ RIM. KRALJ
Za nagradno križanko razpisujemo za 150 dinarjev nagrad, in sicer:
1.	nagrada 70 din
2.	nagrada 50 din
3.	nagrada 30 din
Upoštevali bomo rešitve, ki jih bomo dobili do 15. junija. Rešitve pošljite na naslov:	Uredništvo
»Steklarja«, Steklarna Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, ali vrzite v nabiralnik pred vratarnico. Na ovitek napišite .»Nagradna križanka št. 5«.
Nagrajeni reševalci za križanko številka 4 so:
1.	nagrado 70 dinarjev prejme
Ksenija Škerget, Steklarna »Boris Kidrič«;
2.	nagrado 50 dinarjev prejme Branka Lepan, Steklarna »Boris Kidrič«;
ZA DOBRO VOLJO
NESREČNA
Po enem letu se srečata prijatelja, ki sta se v tem času poročila.
Prvi: »Kako se kaj imaš»?
3.	nagrado 30 dinarjev prejme Irena Obradovič, Rogaška Slatina št. 191.
Nagrajenkam čestitamo!
Drugi: »Slabo!«
Prvi: »Zakaj pa?«
Drugi: »Imam ženo, ki je odlična kuharica, toda sploh se ji ne ljubi kuhati!«
Prvi: »Jaz pa imam drugačne težave Moja žena sploh ne zna kuhati, pa vendarle zmeraj nekaj kuha!«