wWh7. c^i nfrfiisfr. net
w.cwmt
:0-M?
Ztltni, njih, Imi, ztlillni in
^rpfnAtiit^r^ni c/\n tn t(buU\
,Ä.ar
■•- * ’'v:'SÄ
ibROOE
WtMmm
S HONDpjV EVRÖPS^^p&>NOST
AM •■•• |wb -fP
OSEMDESET IET HRASTNISKIH ŠKOTOV
ZAGORJE TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430
ODPIRALNI ČAS:
8h - 19h
SOBOTA: 8h-13h
TRBOVLJE TRG SVOBODE 20 (03) 56 - 25 - 432
ODPIRALNI ČAS:
8h - 12h / 15h - 19h
HOIVDA
Moć fxAih »anj
Novi accord dizel i-CTDi
Acexno i-CTO» p<a>a^ najr..y> ix*iWK> 9i>.v»	Accojo ch?ef p»av tako ?e p<ee«Qa oov«
v wrectj in	ki so ; ar*OK> <t»m	jahtove okx» oovs.) Eu?o fV tu bodo zXete
t PčfToiFe&rt t40tonisM>fao6. 340NrTt	v«ttak ieht wta 3005 Obsu* pj So ena	i
navora o pospelek od 0 do 10Q kt« v san«	kifjina tartka, k> ga loč< od »sob ostaih	I
fta sokufkte sc tot tokko	ob	cttztov • accad *-C1D> je tako Wv da bosto
SAsorwi pcvat* ss S,« Mta na tCO kttofr«Bov votid«. da j© <*»>»
Dopustit« u dodvM n*pr«c«ndvo tzkutnto üb« in udobn« »ein»«.
Takrat s« mu boste poklonili tudi vt
PokJon vožnji
^7
47
e
Car-Iine Ambrož d.o.o., Prešernova 12, 1235 Radomlje, tel.: 01/72 27 534
www.hondaambroz.com
Celovška 197, 1000 Ljubljana, tel./faks: 01/5072 473 e-mail: igma.sp@siol.net, www.igma-sp.si
OBNOVA IN PRODAJA TRAKOV, T0NERJEV IN KARTUŠ
PRODAJA PAPIRJA IN POTROŠNIŠKEGA MATERIALA ZA TISKALNIKE
Odprto ponedeljek, torek, četrtek od 7h do 15h sreda od 7h do 17h, petek od 7h do 14h

KUPON-10%
Kupon je vnovčljiv do 1. junija 2004
KOLESARSKI PROG RAM... DODATNA OPREMA... KOLESARSKI SERVIS
KOPALKE IN OBLAČILA ZA PROSTI ČAS SPEEDO & BRUNOTTI
STROKOVNO SVETOVANJE IN UGODNI PLAČILNI POGOJIVdo 6 obrokov)
iitiiiiaijii
TRGOVINA GOLTES
Savinjska c. 35 1420 TRBOVLJE
ODPRTO:
pon.-pet.: 8h-12h, 13h-19h
^BTEL.: 03-563-30-31
sob.: 9h-13h
■

gniti
KAZALO 01
UVODNIK
Drage bralke, spoštovani bralci!
Smo v tednu, ko nekateri z evforijo, drugi pač s strahospoštovanjem stopamo tja, kamor smo pravzaprav vedno bili. Gre le za formalno potrditev in priznanje dejst^
Prostor se bo resnično odprl, vendar spet za nekatere malo bolj, kot za druge.
Odprl, seveda s servilnostjo lokalnih in tudi malo manj lokalnih politikov, seje v Zasavju že, multinacionalki Lafatge Cementu.
Kopačevo ministrstvo je namreč dalo začasno dovoljenje za sežig strupenih snovi v trboveljski cementarni.
Očitno gospodje Tavsezu podobni že dobro vedo, da je ,, okolje tu že tako degradirano in obremenjeno s kobaltom, svincem, živim srebrom, arzenom in celo z dioksinom... Pa jih odpišimo, te Zasavce, saj so navadne ovce. To so učinki lizanja politike in multinacionalk!
Da dragi moji, dokler boste razmišljali v fabriki kot onesnaževalci, popoldan pri svojih družinah pa morda malo pomislili, da dihate vi in vaši otroci zasvinjan zrak, da jeste s težkimi kovinami obremenjeno solato, ki jo na domačem vrtu ekološko pridelate, stvari ne bodo boljše.
Prisluhnite sosedu, kije morda nekoliko bolj informiran, osveščen, pa se mu le pridružite. Tri kilometrski radij vas hitro doseže...
Pa živel prvi maj, z rožami in rdečimi zastavami ozaljšan!
Mojmir Maček
KJE JE KAJ
10 DROGE
14-15 S HONDO V EVROPSKO SKUPNOST
22 OSEMDESET LET HRASTNIŠKIH ŠKOTOV
> Naslednjič^ I Smo z Vami I
r 1
I 10. MAJA 2004! J
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel: 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: zasavc@email.si.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovat; Anton Šutar, Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Prodaja in trženje: tel: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pivd izidom v nakladi H00 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc . Cesta 20.j id ija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.832.00 SIT, I. polletje 2.916,00 SIT, I. tromesečje 1.215,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen._______________________________________


Z«»( a
FUNŠTERC
H--------
UPORABA ALTERNATIVNIH GORIV V LAFARGE CEMENT TRBOVLJE
rT,rbovIje 17. 04. 2004. V Lafarge X Cement Trbovlje so na pobudo Občinskega sveta Trbovlje izpeljali predstavitev uporabe alternativnih goriv in sanacijo kamnoloma v Retju. Prisotnim članom občinskega sveta in novinarjem je dejavnosti na tem področju predstavil direktor Franc Blaznek s strokovnimi sodelavci.
Na predstavitvi je sodeloval tudi direktor ERICA iz Velenja, ki se že vrsto let ukvarja s stanjem okolja v Zasavju.
Skupina Lafarge je vodilni proizvajalec gradbenega materiala na svetu.
V Lafarge Cement -CT, katere lastnik je Lafarge Perlmooser AG z 99,6 % delnic, je zaposlenih 300 oseb 40 v Zidanem mostu in 260 v Trbovljah. Osnovno surovino, klinker, pridobivajo iz laporja in apnenca s pomočjo rotacijske peči, v kateri poteka toplotna obdelava omenjenih dveh osnovnih materialov pri temperaturi 1400 do 1500 stopinj C. Trenutno v cementarni uporabljajo naslednje energente: mazut, kurilno olje, črni premog in petrolkoks. Franc Blaznek je pri tem dejal: »Na žalost nekaterih, nič drugega.«
Cementarna želi preiti na alternativna goriva iz čisto ekonomskega vidika, ki pa se nanaša tudi in predvsem na elemente sociale in ekologije.
Lafarge uporablja alternativna goriva že v stotih cementarnah, ki so v njegovi lasti.
Franc Avberšek, direktor Erika iz Velenja, je predstavil študijo iz leta 1999, ki je bila izdelana za potrebe šoštanjske elektrarne, kjer kot energent uporabljajo kostno moko. Direktor ERIC A je dejal, da gre pri uporabi alternativnih goriv za dva problema, ki sta med seboj ločena: za trenutno stanje okolja in stanje okolja, ki ga lahko povzroči uporaba alternativnih energentov.
Po rezultatih, ki jih je dala omenjena študija je bilo ugotovljeno, da je kostna moka (ki se v cementarni ne bo uporabljal, kot alternativno egorivo) primernejše gorivo, kot zasavski ali velenjski premog. Vsebuje namreč manj žvepla in težkih kovin, kot omenjeni vrsti premoga. Meritve so tako pokazale boljše, ugodnejše rezultate, ko gre za obremenitev okolja s škodljivimi snovmi.
Stanje na področju ekologije v Zasavju se zadnja leta izboljšuje, kar so pokazale tako meritve na kritičnih točkah, kot tudi kontrola vzorcev iglic smrek in testiranje tkiv gozdnih živali (srnjad).
V	Lafarge Cement CT nameravajo, kot alternativna goriva uporabljati odpadna olja in plastiko. Za uporabo olja, kot goriva, so cementarji že tehnološko pripravljeni. Vrednost investicije za pripravo uporabe plastike, kot goriva pa je v začetni fazi. Investicija bo vredna 500 tisoč eurov. Izvajalec del bo domače podjetje, nekdanja STT.
V	cementarni obljubljajo, da bo javnost pravočasno obveščena o njihovih aktivnostih glede uporabe alternativnih goriv.
Zaradi velikih stopinj, ki jih dosegajo v pripravi klinkerja v rotacijski peči, po zagotovilih cementamiških strokovnjakov ni bojazni, da bi uporaba odpadnih olj in plastike negativno vplivala na okolje, saj visoke temperature povzročajo popoln razpad nekaterih elementov, ki so prisotni v omenjenih gorivih. Ob kurjenju ne ostaja pepel kot stranski, odpadni produkt. To pa so tudi razlogi, zaradi katerih Evropa podpira predelavo odpadkov v cementarnah.
Franc Blaznek je pojasnil, kakšna je
razlika med sežigalnico in kurilnico. Sežigalnica je namenjena sežiganju odpadkov, kurilnica pa v proizvodne namene uporablja pripravljene odpadke, kot energent za izvajanje tehnološkega procesa. Tako v trboveljski cementarni ne bodo deponije, ki bi služile zbiranju odpadkov, temveč bodo odpadki prispeli v cementarno pripravljeni, kot gorivo. Olja v primernih cisternah, plastika pa zdrobljena na majhne delce.
V cementarni bodo sanirali trenutno največji vir onesnaževanja s prašnenjem, to je prostor, kjer shranjujejo klinker. Od tod prihaja edini vir, ki ob vetrovnem vremenu povzroča nejevoljo, tako pri delavcih cementarne, kot pri občanih. Veter namreč dviga prah in ga raznaša po okolici. Prostor bodo zagradili.
M.A.Š.
NEPOVRATNA SREDSTVA ZA IZOLACIJO HIŠ
Občina Trbovlje je pred kratkim objavila javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za izolacijo hišnih fasad, izolacijo podstrešij, zamenjavo oken z varčnejšimi ipd. Letos je v občinskem proračunu za te namene na voljo 8 milijonov tolarjev. Iz tega naslova bo možno dobiti največ 200.000 SIT za izolacijo fasad, določeni zneski pa so namenjeni tudi za okna in drugo. Občina je za vlagatelje pripravila posebno tiskovino, ki se dobi na oddelku za okolje in prostor Občine Trbovlje. Vloge sprejemajo do 31.maja 2004.
T.L.
+
( KŠEFTI:
STUDIO G2R V LITIJI ODPRL VRATA
T J Litiji je svoja vrata pred časom V odprl studio G2R. S čim vse se bodo ukvarjali, kaj bodo in nudijo strankam, nam je v razgovoru povedal direktor Goran Zalokar.
Pred časom je svoja vrata odprl studio G2R. Za kakšno podjetje gre? S čim se boste ukvarjali?Kaj ponujate strankam, kupcem?
G2R STUDIO Goran Zalokar s.p. je podjetje, katerega primarna dejavnost je okvirjanje slik, oglaševanje in posredništvo. V našem okolju, torej Zasavju, se izjemna umetniška dela prevečkrat prepuščajo ljudem, ki nimajo potrebnega znanja s tega področja, tako se velikokrat zgodi, da končni izdelek ne
doseže svojega namena. Na podlagi dolgoletnih izkušenj sem se torej odločil, da našim strankam ponudimo kvalitetno, predvsem pa strokovno pomoč pri izbiri ustreznih okvirjev, ki v kombinaciji z vso ostalo opremo kot so paspartuji, raznovrstna stekla, ozadja itd., dajo umetniškemu izdelku končno noto. Našo obsežno ponudbo in podrobno predstavitev si lahko ogledate na spletni strani www.g2rstudio-sp.si.
Ime podjetja je zelo zanimivo. Kaj pomeni kratica G2R?
V kratici G2R se skrivajo kar vsi, ki sodelujemo v tem podjetju, Gorazd Kajič (041 790 533), ki skrbi za marketing, Robert Jaklič (051 247 211) - tehnična
pomoč, svetovanje in pa Goran Zalokar, ki nekako povezujem vse skupaj v celoto.
Kje je sedež podjetja oziroma, kje vas
lahko stranke najdejo? Kakšen je delovni čas?
Vse naše stranke nas lahko najdejo na Topilniški ulici 12 v Litiji. Topilniška ulica se nahaja nad Predilnico Litija, torej čez nadvoz proti naselju Gradec, prvi odcep na levo. Delovni čas je vsak delovnik od 16.00 do 20.00 ure, ob sobotah od 8.00 do 12.00, ob sredah imamo zaprto.
Ponujate tudi storitve na domu?
Kvalitetno okvirjena slika, diploma, priznanje, certifikat itd. morajo tudi v prostoru priti do izraza. Vse te izdelke vam lahko umestimo v prostor z estetskimi galerijskimi šinami v različnih barvah.
Igor Goste
ERA IN BTC ZASTAVILA SKUPEN	UREJANJE OKOLICE
PROJEKT ERA CITY SKOPJE	DELAVSKEGA DOMA
Družbi Era Velenje in BTC iz Ljubljane sta v Skopju 21.aprila podpisali pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri izgradnji in postavitvi poslovno nakupovalnega središča, kije s podpisom te pogodbe dobil tudi ime Era City Skopje. Era je kot večinska lastnica družbe Skopski sejem pogodbo z BTC-jem podpisala zato, ker bo BTC prihodnjo pomlad z dokončanjem vodnega mesta s 370.000
m2 postal naj večji evropski poslovno nakupovalni ter športno zabaviščni center in bo s tem po vsebini in površini presegel doslej največje evropsko nakupovalno središče (dunajski SCS). V obeh upravah predvidevajo, da bo celoten projekt izgradnje končan v treh letih, veljal pa naj bi od 80 do 100 milijonov evrov.
OBNOVA MESTNE KANALIZACIJE
Na glavni stari mestni cesti v Trbovljah na Ulici 1.junija, Rudarski cesti, Kešetovem, Lokah in na Obrtniški cesti, potekajo zadnja leta večja komunalna dela pri zamenjavi dotrajanih magistralnih vodovodnih cevi pa tudi dotrajane in zabite kanalizacije. S temi deli nameravajo nadaljevati tudi letos. V kratkem naj bi začeli z deli pri izkopu in polaganju novih plastičnih kanalizacijskih cevi
večjega premera in to na relaciji od Dimnika do naselja OR 75 oziroma do gradiča. Na tem območju so dosedanje kanalizacijske cevi - kolektor, povsem dotrajale, zato je nujno, da jih zamenjajo z novimi, večjimi in zmogljivejšimi. Zadnja desetletja seje namreč na dosedanjo kanalizacijo priključilo večje število novih zgradb, zato je pri obstoječi kanalizaciji prihajajo do pogostejših zamašitev. (T.L.)
Dne 20.aprila je Cestno podjetje Ljubljana po naročilu investitorja Občine Trbovlje pričelo z ureditvenimi deli na območju osrednjega trboveljskega kulturnega hrama Delavskega doma Trbovlje. Najprej so odstranili še preostalo drevje, nato pa se takoj lotili odstranjevanja asfaltne površine, nasipanje s peskom in urejanje kanalizacije. Nadaljevali bodo nato še z deli na urejanju okolice med
kulturnim domom in godbenim domom. Ko bodo končali z zemeljskimi deli in kanalizacijo in drugimi ureditvenimi deli, bodo celotno površino znova asfaltirali ter začrtali parkirišča. Teh bo predvidoma v bodoče okoli 19 milijonov tolarjev. Vsa dela naj bi dokončali do 1.junija, torej do trboveljskega občinskega praznika. V času gradbenih del je dostop do delavskega doma nekoliko omejen.
T.L.
V HRASTNIKU PREDAVAL DR. JOŽE RAMOVŠ
Hrastniški invalidi so v četrtek, 15. aprila 2004, organizirali v poslovni dvorani predavanje dr. Jožeta Ramovša, kije govoril o tem, kaj lahko storijo upokojenci za kakovostno staranje in sožitje vseh treh generacij. Gost na predavanju je bila dipl.sociologinja Mateja Eržen iz Trbovelj, ki seje tudi aktivno vključila v razpravo. Na predavanje so povabili tudi upokojence z Dola in Hrastnika.
Hrastniški invalidi pa so se v preteklem tednu odpravili tudi na letošnji prvi kopalni izlet v Lendavske toplice.
Fanči Moljk
13. SEJA OBČINSKEGA SVETA TRBOVLJE
f | Vbovlje, 19. 04. 2004. Svetniki so JL menili, da je predlagani dnevni red preobsežen. Sklenili so, da se točke 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 18. umaknejo iz dnevnega reda 13. seje OS ter obravnavajo na eni izmed naslednjih sej. Zaradi umika omenjenih točk iz dnevnega reda naj ne bi bilo kakšnih posebnih posledic, so menili svetniki. Za določen čas, do sprejema Pravilnika o sofinanciranju programov ljubiteljske kulture v občini Trbovlje pa zna biti okrnjeno financiranje ljubiteljske kulture, saj do sprejetja novega pravilnika ne bo možno financiranje te dejavnosti iz občinskega proračuna.
Na seji občinskega sveta, je zbranim svetnikom spregovoril direktor Lafarge Cementa Trbovlje, Franc Blaznek. Na ta način je želel obvestiti svetnike in širšo javnost, da bo cementarna začela s testnimi poskusi uporabe alternativnih goriv (odpadno olje in plastika). Direktor je obljubil, da bo zainteresirana javnost s potekom poskusov sproti obveščena. Dejal je tudi, da bodo v Lafarge Cementu CT v
primeru, da testi ne bodo ustrezali zahtevam varstva okolja, s poskusi prenehali.
Svetniki so menili, da mora Lafarge Cement CT, v ta namen, v mestu namestiti monitor, tako, da bodo občani Trbovelj, sproti seznanjeni z vsemi razpoložljivimi parametri.
Aljoša Kink (LDS) je menil, da v stranki, glede na obljubo strokovnjakov cementarne in drugih, da bodo do konca leta 2006 zagotovili popolno ekološko varnost v proizvodnji cementa in s sanacijo kamnoloma Retje, ne nasprotujejo uporabi alternativnih goriv v trboveljski cementarni.
Jože Ovnik (ZS) je bil skeptičen glede obljub cementarne, ki se nanašajo na uporabo alternativnih goriv in s tem v zvezi na zmanšanjem obremenjevanja okolja.
Nekateri svetniki so razumeli, da bodo že na 13. seji sprejemali sklepe v zvezi z namero Lafarge Cementa CT o uporabi alternativnih goriv, zato jih je podžupan Metod Kurent opozoril: »Ne sprejemamo sklepov, oblikujemo stališča.«
Kritično so poslanci spregovorili o »Zaključnem računu proračuna občine Trbovlje za leto 2003«. Komisija za gospodarstvo in proračun je izrekla negativno mnenje k zaključnemu računu za omenjeno leto. Od 7 članov komisije, so trije (predsednik komisije in dva člana) glasovali za sprejem pozitivnega mnenja, štirje člani pa niso glasovali. Menili so tudi, da je potrebno v najkrajšem času izdelati poseben pravilnik o prerazporeditvi pravic porabe.
Joža Ložak (SLS) je izpostavila vprašanje kmečkih žena, ki želijo, da bi na trboveljski tržnici zaživela kmečka tržnica.
Milan Žnidaršič je podal »Letno poročilo Javnega podjetja Komunale Trbovlje d.o.o. za leto 2003«. Izpostavil je razkorak dejavnosti, ki povzročajo izgubo in dejavnosti, ki prinašajo dobiček. Najbolj kritični so rezultati na področju vodo oskrbe, saj je vzdrževanje 21 km primarnega in 88 km sekundarnega vodovodnega sistema izredno drago v primerjavi s porabo vode, kije v Trbovljah vse manjša. Svetniki so kljub nekaterim kritičnim pripombam sprejeli »Letno poročilo za leto 2003.«
M.A.Š.
ZELENI SLOVENIJE O SEŽIGANJU ODPADKOV IN EU VOLITVAH
rT'rbovlje, 23. 04. 2004. Branimir X Bajda, predsednik OO Zelenih Slovenije je kot sklicatelj tiskovne konference spregovoril o dveh, trenutno aktualnih temah; uporaba alternativnih goriv v Lafarge Cementu CT in priprava Zelenih Slovenije na evropske volitve.
Kot je dejal, zeleni spremljajo sežiganje odpadkov po celi Sloveniji in tudi nameravano uporabo alternativnih goriv oziroma sežiganje odpadkov v cementamiški peči za pridobivanje klinkerja.
Branimir Bajde je dejal, da so Zeleni enkrat že preprečili poskus uporabe tovrstnega goriva oziroma uporabe kostne moke kot alternativnega energenta v trboveljski cementarni. Zeleni niso kategorično proti uporabi odpadkov za kurjenje v cementarni. Vendar opozaijajo, da ni problem le v žveplu, ki ga vsebuj e premog. Večji problem so težke kovine, dioksini in furani, aerosoli, ki prihajajo v ozračje z najmanjšimi prašnimi delci. Na aerosole se
veže svinec in kadmij. Pri vdihavanju pridejo ti elementi v telo živih bitij, tudi človeka.
Največji problemi in največje obremenitve nastopijo takrat, ko pride do izpada delovanja elektrofdtrov. V stranki Zelenih ocenjujejo, daje prišlo v letu 2003 kar 56 krat do zaustavitev elektrofiltrov v cementarni.
Študija, ki jo je opravil ljubljanski Zavod za varovanje zdravja, je pokazala, da je krompir, ki raste na Dobovcu tako onesnažen, da ni primeren za prehrano. Vprašljivaje tudi neoporečnost dobovškega medu. Ni problem le onesnaženje, ki ga povzroča cementarna. Še večji onesnaževalec je TET. Sledi pepela iz TET so, po besedah Branimira Bajdeta, našli celo na Dunaju in na Nizozemskem.
V stranki so prepričani, da problematika alternativnih goriv zahteva nenehno prisotnost visokousposobljenega ekologa, ki bi moral biti zaposlen v cementarni.
Na občinskem svetu so že večkrat obravnavali onesnaženost okolja v Trbovljah
in uporabo altenativnih goriv. Zeleni pri teh obravnavah pogrešajo predloge in stališča, ki bi pripomogla k razreševanju problematike.
Kot je poudaril predsednik OO ZS, zeleni niso proti uporabi alternativnih energentov. Zahtevajo pa ustrezno kontrolo in pravočasne podajanje informacij javnosti. Pred kakršno koli aktivnostjo v smeri uporabe odpadkov, kot goriva pa se moraj opraviti ocena nultega stanja v Zasavju. Zeleni zahtevajo organizacijo okrogle mize na temo uporabe alternativnih goriv v cementarni, ki bo omogočila izmenjavo stališč med Lafarge Cementom in občani Trbovelj.
Pred evropskimi volitvami so se, zaradi skupnih interesov, združile vse zelene stranke v Sloveniji, ki imajo programe ekološko naravnane.
Koalicijo za volitve v EU zaokrožuje še Stranka Mladih Slovenije. Največji problem med zelenimi in SMS je uspostavitev enakopravnega odnosa s SMS. Koalicija je sestavljena iz 7 članov. Zeleni imajo znotraj koalicije 2 svoja kandidata: Miha Jazbinšek je na 6 mestu, Melita Cimerman pa na tretjem.
M.A.Š.
NABOR POLNOLETNIKOV
'T'agorje ob Savi, 21. 04. 2004. V / -/Zagorju Trbovljah in Hrastniku so predstavniki Ministrstva za obrambo v dneh, od 21.04. 2004 do 23. 04. 2004, seznanili novopečene polnoletnike moškega spola o pravicah in dolžnostih, ki sojih deležni v miru ali neposredni vojni nevarnosti. Mladi slovenski fantje so bili na naboru seznanjeni tudi o možnostih prostovoljnega usposabljanja in zaposlovanja v SV. Za mladeniče je bil zagotovo zanimiv ogled oklepnega vozila in opreme vojaka, bojevnika 21. stoletja.
Med preko 12 tisoč vojaškimi obvezniki jih je v tem letu iz Zasavja 300. V Zagorju
so povabili na nabor 103, v Hrastniku 60 in v Trbovljah 137 fantov.
Vlogo za zaposlitev v SV je v Zasavju oddalo 94 kandidatov, 37 je že sprejetih v delovno razmerje. Vsi imajo, tako kot predvidevajo predpisi, končano IV. ali V. stopnjo izobrazbe. Poleg tega kandidati, ki želijo postati profesionalni vojaki, ne smejo biti starejši od 25 let. Manj je v Zasavju zanimanja za prostovoljno usposabljanje. Velja opozoriti, da so kandidati v času prostovoljnega usposabljanja zavarovani in jim teče pokojninska doba. Za tri mesece usposabljanja prejmejo okrog 160 tisoč sit plačila. Tisti, ki se odločijo za rezervo in v letu dni opravijo en mesec usposabljanja.
prejmejo okrog 350 tisoč sit v celem letu. Profesionalni vojaki imajo osnovno neto plačo od 120 do 130 tisočakov na mesec ter pripadajoče dodatke.
Dekleta, ki dopolnijo 18 let starosti, niso vabljena na nabor, kot njihovi moški vrstniki, imajo pa vse možnosti kandidirati za enega od načinov usposabljanja.
Janka Pavšek Bantan, vodja izpostave, višja svetovalka III je za konec nabomištva v treh zasavskih občinah dejala, daje obisk presegel vsa pričakovanja. V Trbovljah se je nabomištva udeležilo 92% , v Hrastniku 90% in v Zagorju 92% povabljenih nabornikov.
M.A.Š.
MADŽARSKI VEČER
T četrtkovem popoldnevu, petnajstega aprilskega dne ▼ letošnjega leta, se je v telovadnici Gimnazije in ekonomske šole v Trbovljah zbralo lepo število Trboveljčanov, ki so želeli izvedeti čim več o delu mladih, novopečenih gimnazijcev in kaj več o naši sosednji državi, Republiki Madžarski.
dvojezične Srednje šole Lendava, ki so bili voljni predstaviti življenje na meji, svojo šolo in malce drugačno kulturo. Obiskovalci prireditve so, iz pripovedi dijakov o zgodovini Madžarske skozi stoletja do danes, lahko spoznali, daje obzorje znanja mladih široko.
Zanimivi podatki so se vrstili drug za drugim. Dokumentirali sojih s slikami in glasbo, s pomočjo danes nepogrešljivega računalniškega znanja, ki pa zagotovo ne more iti v korak s čudovitimi zvoki madžarske glasbe »izpod rok« mladih glasbenikov.
Poezija je enkratna in neponovljiva umetnost in zelo zanimivo je bilo slišati, kako zveni Prešeren v madžarščini in Petofi v slovenščini. Mladi obiskovalci pa niso predstavili
le sosednjo državo, ampak tudi svoj kraj Lendavo in njene značilnosti.
Ravnatelj Gimnazije in ekonomske šole Trbovlje, Marjan Kozjek, je vse zbrane obiskovalce, posebej pa goste iz Lendave, pozdravil in se zahvalil za obisk, La pa za dobro organizacijo večera. Najbolj pomembna za vse je njegova misel: »S spoznavanjem različnosti, in z razumevanjem teh različnosti, postajamo tudi mi bogatejši in bolj svobodni.« Vsem ljubiteljem malce »ostrejše« hrane, tako starejšim kot mlajšim poznavalcem madžarske kuhinje, so dijaki pripravili še posebno presenečenje. Iz telovadnice so se preselili v večnamenski prostor iz katerega seje širil omamen in še kako značilen vonj. Izbrana ekipa gimnazijskih »kuhar-
|(0| FUNŠTERC
skih mojstrov« se je sestala v Srednji šoli Zagorje in pod vodstvom profesorice Anite Roglič pripravila slastne jedi z »naglasom« po Madžarski, ki so jih ob pomoči dijakov gostinske šole Zagorje ponudili obiskovalcem.
Gostje iz Lendave so bili zadovoljni z gostoljubjem v Trbovljah in njihova
profesorica je povedala: «Za obisk smo bili zelo hitro zmenjeni. Nam je tukaj zanimivo, saj prihajamo iz pokrajine, kjer je nižina, vse je ravno. Tuje svet hribovit in to je nekaj posebnega. Sploh pa je zanimivo, da tukaj, v Trbovljah, jemo madžarsko hrano.«
Tudi ravnatelja gostiteljev
smo zaslišali, ravno ko je poizkušal madžarske dobrote: «Mm, v redu je... Zelo sem zadovoljen s svojimi dijaki. Še posebej sem vesel, ker je to prvi letnik in gre za zelo mlade ljudi. Hrabro so se lotili zahtevne realizacije svojega projekta. Razveseljivo je, da so pri tem sodelovali s starši, kar v bistvu potrjuje mojo tezo, da
šola temelji na treh stebrih. To so dijaki, starši in profesorji in če te stvari združimo, je uspeh zagotovljen.«
Brez sponzorjev seveda tudi tega večera ne bi bilo, to je jasno. Da so bila njihova sredstva zelo dobro naložena, pa ni treba posebej poudarjati.
MaH
RAZSTAVA
UČENK IN UČENCEV EKO ŠOLE
T Z galeriji knjižnice Toneta EKO šole, OŠ Tončke Čeč Trbovlje, v V Seliškarja so učenke in učenci sodelovanju z JP KOMUNALA Trbovlje
d.o.o. pripravili razstavo ob praznovanju Dneva zemlje, 22. aprila, ki bo odprta do 4. maja.
Učenci se zavedajo, da bomo ljudje s slabim odnosom do narave škodovali sebi in drugim živim bitjem.
Irena Vozelj
OB DNEVU ZEMLJE
I^Ta naši ekošoli že sedmo leto sledimo začrtanemu in X i bogatemu ekoprogramu. Vanj uvrščamo tudi očiščevalne akcije. Vsak dan skupina učencev ob pomoči hišnika očisti del ožje šolske okolice, mlajša skupina učencev pa zbira papir po razredih. Občina Zagorje nam je namreč z nakupom kontejnerja omogočila ločeno zbiranje odpadkov.
Dan pred dnevom Zemlje smo imeli večjo očiščevalno akcijo. Napravili smo načrt in vsakemu razredu določili prostor za urejanje. Po svojih močeh smo uredili vse travnate in asfaltne površine ter gredice ob šoli. Učenci predmetne stopnje so se z učitelji podali
tudi v smeri proti vasem Podvine, Čolnišče in Repnik, očistili so šolsko pot, travnik in pot pri trgovini Podjed, okrog spomenika padlim rodovom in graščine, avtobusno postajo ter park v Zagorju. Seveda so posamezni učenci s seboj prinesli
potrebno orodje, v šoli so dobili rokavice in vreče za odpadke. Skupina učencev je ob zgodovinskem dnevu Slovenje v maju in za okrasitev šole izdelala zastave držav evropske unije. Nekateri razredi so očistili klopi v svojih matičnih učilnicah. Istočasno smo zbirali tudi star papir.
Ekološko osveščali smo tudi učence razredne stopnje. Starši so jim pripravili svežnje starega papirja, ki so jih prinašali v šolo. Vključili smo se v vseslovensko eko-humanitamo akcijo zbiranja papirja za pomoč bolnim otrokom. Iz odpadnega materiala so učenci izdelali raznolike izdelke, ki so jih
razstavili v šolskem hodniku. Koliko idej se je združilo na ta dan! Nastale so pisane živali, zanimivi dežniki, zgradbe, veliki roboti, avtomobili, poslikani odlitki iz mavca, slike, cvetje ...
S podobnimi akcijami sta dan Zemlje počastili tudi podružnici Kisovec in Senožeti.
Ob tovrstnih dnevih bi radi učencem povedali, da ni vseeno, kako ravnamo z naravo. To najučinkoviteje naredimo	s
konkretnimi deli. Veselje je bilo pogledati zavzete učence, ki so ob pohvali resnično poprijeli za delo. Vsak učitelj je svoje učence motiviral na način, ki so ga potrebovali. Videlo seje tudi, kateri učenci so že v rokah držali metlo ali grablje. Nič zato, če tega nimajo priložnosti delati doma, pomembni sta volja in podpora odraslih. Za urejeno okolico šole bosta zdaj vsakodnevno skrbela hišnik in hišnica s skupino učencev. Da jima dela ne zmanjka, poskrbijo obiskovalci šole v popoldanskem času, ki pozabijo, da se odpadke odvrže v koš. Radi bi, da tudi vrtnarsko polepšane
šolske zelenice ostanejo nepohojene in cvetoče.
Z odpadki, ki se v velikih količinah grmadijo v današnjem času v vsakem gospodinjstvu, smo se kot šola spopadli še na drug način. Z raziskovalno	nalogo
»Ekooznake na embalažah in izdelkih« smo ugotavljali, kateri slovenski proizvodi imajo na svojih embalažah znak, ki opisuje, ali je embalaža okolju prijazna, razgradljiva in kateri ne.
Živimo v okolju, ki je morda ekološko manj
privlačno. Kraju se še poznajo sledovi rudarstva. Z veseljem opazujemo obnovljene fasade nekaterih hiš, gradnjo nove ceste, skrb podjetij za čistejši zrak, okolje ... S skupnimi močmi bomo živeli v lepšem zagorskem prostoru in pri tem vzgajali mlade, da bodo nekoč v tem smislu odgovorni odrasli. Veseli smo vsakogar, ki nam v ekodejanjih pritjuje ali nas posnema.
Marija Arh -OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi
EKOLOŠKO BOMBO ODKRIVAJO ZASAVJU
V	nedeljo 25.aprila so imeli krajani krajevne skupnosti Ravenska vas občni zbor. Poleg planov o ureditvi cest, komunikacij in povračila vložkov v telekomunikacijski sistem pred desetletji, je bila najbolj vroča in tudi najpomembnejša točka o sosežigu nevarnih snovi v trboveljski cementarni. Predsedujoči Uroš Macerl je z zelo natančno in poglobljeno razpravo sokrajamom predstavil celotno situacijo.
Dejstvo je, da so v letu 2003 zabeležili 104 klice na intervencijsko številko 112, ker je neznosno smrdelo. Meritve kažejo tudi trikratno preseženo dovoljeno količino žveplovega dioksida, poleg tega pa še nevarne koncentracije težkih kovin in dioksina. Do nedavnega Lafarge Cement niti žveplovega dioksida ni priznal, kazal je na oddaljenega soseda onesnaževalca termoelektrarno, sedaj pa že počasi priznava emisijo le-tega.
Seveda nima nobenih kopeli za izpušne pline, edina ekološka naprava pri njih je filter za prašne delce...
V	posmeh okolju in celotnemu Zasavju pa je lani Lafarge Cement zaprosil za dovoljenj za sosežig nevarnih snovi in Kopačevo ministrstvo jim je to celo izdalo, sicer z veljavnostjo do septembra letos. Trboveljske svetnike, razen redkih izjem, seveda to sploh ne moti, ne moti jih niti to, da imajo v občinskem odloku zapisano, da je na območju Trbovelj prepovedano žgati odpadke, saj pri tem izhajajo težke kovine in dioksini, ki so že v zelo majhnih koncentracijah smrtno nevarni.
Danes je evropska zakonodaja glede novogradnje sežigalnic izjemno zahtevna in za investitorja draga. V našem zasavskem primeru pa bi radi sežigalnico spravili s pomočjo politikov skozi zadnja vrata, kot sosežig. Tem dovoljenjem so se uprli krajani, zagorski svetniki z županom na čelu, vse kaže, da pa ostalo Zasavje še spi. Žal to ni problem le omenjene KS, temveč segajo škodljivi vplivi tudi krepko v Trbovlje in celo do Izlak. Se bo Zasavje zbudilo, ali bomo dopustili da se peščica bogati na račun življenj bodočih pokoljenj?
MM

JLi	V
@ FUNŠTERC
I---------
DROGE
'T’isti, ki smo obiskovali šolo pred štiridesetimi leti, se X ne spominjamo, da bi se v šoli odkrito pogovarjali s svojimi razredniki o vsakodnevnih problemih, ki smo jih imeli. Marsikaj nas je zanimalo, a upali smo si vprašati ali pogovarjati le o tem kar ne bi metalo slabo luč na naše obnašanje.
seznanjeni s tem kako lahko ugotovijo ali njihov otrok uživa droge in kako lahko to doma preverijo, četudi je v začetku kajenje »nedolžne« trave. Skupaj z njihovimi učitelji bodo morda lahko koga odvrnili od te »razvade«.
Starši morajo poznati posledice in obnašanje tistih, ki uživajo, uporabljajo ali zlorabljajo droge, da lažje pomagajo svojim otrokom, dokler ni prepozno.
Zdaj je precej drugače. Šola je večkrat postala kraj, kjer se mladi odkrito pogovarjajo med seboj in s svojimi učitelji o svojih problemih, o nevarnostih, ki preže nanje... Le nekateri med njimi si upajo o tem spregovoriti tudi pred starši. In dijakinje l.f Srednje šole Zagorje, so predstavile droge in problematiko uživalcev drog	na
roditeljskem sestanku 22. aprila, pod mentorstvom razredničarke Jožice Gabrič Kolarič.
Dijaki 1. f so bodoči trgovci. Zanimajo jih dogajanja okrog njih in niso brezbrižni do občasnih ali stalnih uživalcev drog. Ker mladi poznajo droge in probleme, ki nastanejo zaradi njih večkrat bolje kot njihovi starši, so na to temo spregovorili najprej na razredni uri, ki je bila nekaka »generalka« pred predstavitvijo na roditeljskem sestanku, ki se gaje udeležilo nekaj več kot polovica staršev, prišli sta tudi ravnateljica šole Anica Ule Maček in njena pomočnica, pedagoginja, Aljaša Urbanija.
Namen je bil, da so starši
Pripravljeni so bili plakati, kjer so bile predstavljene teme o katerih so spregovorile dijakinje Jasna Kalem, Jasmina Imamovič, Mirela Joldić, Karmen Čančer in Aleksandra Felicijan. Kaj pomeni uživanje, zasvojenost in odvisnost? Kje so ločnice med posameznimi »fazami« uživanja drog? Kakšne so posledice in koliko časa je mogoče s testi ugotavljati uživanje ali uporabo drog? Kakšne droge poznamo?
Na ta in podobna neizrečena vprašanja so dijakinje odgovorile s svojo predstavitvijo. Posebej so predstavile metadontsko zdravljenje in kontrolo »čistosti« uživalcev metadona, o ecstaziyu in anfetaminih, metafetaminu, heroinu, LSD-ju ...
Starši so ostali nemi, kot da se nečesa bojijo. Ali so se jim med predstavitvijo »odvrteli« filmi, kjer so nastopale znane osebe, morda tudi njihovi najbližji? Komentarjev in izrečenih vprašanj skoraj ni bilo. So
bili prestrašeni?
Tudi dijakinje so imele na predstavitvi »cmok« v grlu. Nekatera dejstva, predvsem tista, kako izgledajo ljudje, ki uživajo droge, kako se zaradi njihovih vplivov obnašajo, so največkrat izpustile, čeprav so jih zelo temeljito preštudirale.
O drogah se vse več govori, piše... Receptov kako se spoprijeti s problemi ni. Vsakdo ima svojo zgodbo. Ob tem se običajno vprašamo le, kdo je kriv, da je do tega prišlo? Odgovor ostaja običajno v zraku. Krivce pri sebi se ne išče. Prisluhniti mladim dostikrat ne znamo, ker imamo veliko pomembnih opravkov. Če je kaj narobe jih obtožujemo. Svoje krivde, da
poklic starša ni. Pri vzgoji se učimo na svojih napakah, skušamo preprečevati ponavljanje napak, ki so jih naredili drugi ...
Žalostno je, da se večina sramuje spregovoriti, zato si ne upamo z besedo na dan. In prav te zavore ovirajo, da bi si pravočasno »nalili čistega vina« in se soočili s problemi, ko nastajajo in ne »gasili požar«, ko plameni veselo plapolajo proti nebu.
Ob koncu predstavitve je kajenju cigaret in pitju alkohola s statističnimi podatki »postregla« Aljaša Urbanija. Starostna meja se niža. Žalostno je, da vse več mladih poskuša cigarete, alkohol, droge... Opozorila je, da so tega krivi tudi starši, ki
smo si zanje največkrat vzeli premalo časa, ne priznamo. In zato ničesar ob takih primerih, ko je govor o problemih drog, ne spregovorimo, ali pa odmahnemo z roko, saj to se mene ne tiče.
Preventiva je potrebna povsod. Resje, da so mogoča šolanja za poklice, a šolanja za
svoje otroke ne »obremenjujejo« z vsakdanjim delom in imajo vse več prostega časa.
Je bil molk staršev priznanje, da se morda premalo ukvarjajo s svojimi otroci in jim preveč slepo verjamejo?
Irena Vozelj
KSEFTI
informacije
03/56-64-250
svoje ideje!

iin: 041 / 335 301
Anica Zupan s.p. / Izlake 44 /1411 Izlake
Galant
Trgovina na debelo in drobno
Greta HRIBAR s.p.
enota ZAGORJE Cesta zmage 35b telefon 03 56-66-895
TRBOVLJE Ulica 1. junija 27 telefon 03 56-22-369
metersko blago zavese dodatki blago na kilograme
Cesta zmage 65, 1410 Zagorje
Vse najlepše ob 1. maju prazniku dela!
Telefon: 03/56-64-186
Komisija za odlikovanja Občine Zagorje ob Savi objavlja na podlagi 11.člena Odloka o priznanjih Občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št.12/02)
JAVNI RAZPIS
ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ OBČINE ZAGORJE OB SAVI ZA LETO 2004
1.
V letu 2004 komisija za odlikovanja razpisuje naslednja priznanja:
- zlata plaketa Občine Zagorje ob Savi - srebrna plaketa Občine Zagorje ob Savi
2.
Priznanja Občine Zagorje ob Savi se podeljujejo posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam ter društvom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju in ugledu Občline Zagorje ob
Savi.
3.
Predlog mora vsebovati:
- naslov predlagatelja, osebne podatke in naslov za fizične osebe, ki se predlagajo za priznanje, vrsto priznanja, utemeljitev predloga, datum in podpis predlagatelja
4.
Predloge pošljite Komisiji za odlikovanja Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9.avgusta 5, najkasneje do 31.maja 2004.
Predsednik komisije za odlikovanja Drago Butja, l.r
£VJ
EUKTitOPKOM 4.0.0. loke U 1412 KISOVEC UL: 0316 S7 ISO ta: OS S6 71234
WK.elektroproni.ii
♦	projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve
♦	bar sedmica
♦	lokalna televizija ETV
♦ ♦♦
♦	trgovina EVJ Center
♦	elektroinstalacije
♦	centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
♦	kabelsko komunikacijski sistemi
♦	grafitne ščetke
♦	tiskana vezja
♦	delovni stroji in nizke gradnje
V Trbovljah je zaživela nova pizzerija
V KUPOLO NA PICO!
TJred kratkim so Trbovlje postale bogatejše še za eno JT novo pizzerijo. Slednjo je v prostorih »Kupole« odprlo podjetje Grotrans in bo delovala pod imenom Pizzerija Kupola.
Brane Jošt
»Investicija v samo renoviranje objekta je stala nekje med 5 in 6 milijoni tolarjev, dela pa so potekala večinoma v lastni režiji, se pravi v družinskem krogu, na pomoč pa je priskočilo tudi nekaj kolegov,« je o sami investiciji povedal podjetnik Brane Jošt. Slednjega mnogo ljudi pozna, saj je podjetnik že dobrih 20 let. In zakaj ravno pizzerija?
»Nekateri že vedo, da je v tem objektu nekoč že bila pizzerija, ampak problem je bil, ker so se ob šanku zbirali
določeni tipi strank, v pizzeriji spet drugi. Mi smo se odločili, da sank ostane tam kjer je bil, pizzerijo pa smo povsem ločili. Dejstvo je bilo tudi, da je bila trgovina s 400 kvadratnimi metri površine prevelika, ker v današnjem	trgu
prevladujejo veletrgovci. To seveda ne pomeni, da smo trgovinsko dejavnost povsem opustili, kajti še vedno bo v kupoli delovala majhna, družinska trgovinica,« razlaga Brane.
Pizzerija Kupola sprejme
okrog 50 gostov, ki bodo dobrodošli vsak dan med 9. in 22.uro, ob petkih in sobotah pa bodo imeli odprto do
bi dodali še »osebno noto«. Ob našem obisku Pizzerije Kupola nas je pričakala zelo prijazna in zgovorna
Očarljiva Petra
polnoči. Nudijo 51 vrst pic in druga okrepčila (čevapčiče), cene so izredno konkurenčne. Tako nudijo majhne, srednje in velike pice (cene so od 290 do 990 SIT), posebnost je družinska pica premera 55 cm, ki tehta 3 kilograme in stane 1690 SIT. Zaenkrat nimajo prevoza pic na dom, saj je potrebno urediti »birokracijo« in avtopark. Upajo tudi, da bodo pridobili dovoljenje za postavitev vrta.
natakarica Petra, ki nas je očarala s svojo preprostostjo, prijaznim nasmehom, očarljivostjo in kvalitetno postrežbo. Da ne govorimo o kvaliteti pice, katero nam je spekel Brane. Božansko, vam
Na stenah najdete tudi umetniški privdih
»V naši družini se zavedamo, kakšna je situacija na trgu. Že 20 let sem podjetnik in tako vem, da se moram prilagajati trgu. Niti nisem razmišljal o tem, da ne bi uspelo. Dejstvo je, da trgovine počasi »hirajo«. Želimo nuditi poceni in kvalitetno hrano, kar je naš glavni cilj,« je še povedal Brane, ki bo na novo zaposlil tri do štiri delavce, kar je v teh težkih časih zagotovo pohvalno.
rečem. In če boste rekli, da »tile Zasavci« spet samo nekaj nakladajo in prodajajo meglo, se sami prepričajte. Mi se bomo še vrnili. Zagotovo!
Peter Motnikar, slike PRAV
Pica velikanka
Ne moremo si kaj, da ne
VITASAN d.o.o. IZLAKE - ZDRAVSTVO IN TURIZEM Podlipovica 43,1411 Izlake, TEL./FAX: +386 (0) 356 79 060
Ob 1. maju, prazniku dela, čestitamo vsem sodelavcem, delovnim ljudem in občanom.
Želimo vam
veliko prijetnih trenutkov!
/jPftA
\m mj
Hotel Trojane, Trojane 27 1222 Trojane Tel.: 01/72 33 61

MTDMAiCtKk
" mm*'
Hom
rmiAHE
S	.wLWkwmwMMfäMBmk cLOrO<
Polje 1Ö» 1410 Zagorje
mjommm
® (03) 586 43 22 S (03) 586 49 68
BARTEC-VARNOST, d.o.o.
Tovarna eksplozijsko varnih elektronaprav
1410 Zagorje ob Savi
Tel.: ++386(0)356-64-366
Fax : ++ 386 (O) 356 64-167
e-mail: mfo@bajtec-vamost.si
internet: http//www.bartec.de
Vsem občanom čestitamo ob 1. maju prazniku dela in želimo prijetno praznovanje!
Industrija gradbenega materiala, d.d. 1410 Zagorje ob Savi, Savska cesta 1
tel. n.c.: +(03) 56-55-560 tel prodaja: +(03) 56-55-583, '56-55-584
fax: +(03) 56-64-023, 56-64-284
Vsem Zasavcem!
Ob mednarodnem prazniku dela, ter vstopu , v evropsko unijo čestitamo. Želimo vam prijetno praznovanje in bivanje v EU.
apnarsiva
Na obisku pri Car - Line Ambrož d.o.o. Radomlje
S HONDO V EVROPSKO SKUPNOST
X e nekaj več kot pol ure vam bo vzela vožnja z Izlak čez Moravče in nato naprej proti Radomljam, kjer je na Prešernovi 1 J 12 podjetje Car - Line Ambrož d.o.o., verjetno marsikateremu bolj znano pod imenom Honda Ambrož. Podjetje obstaja od leta 1990, s tem da so pooblaščeni prodajalci in serviserji znamke Honda postali 1992.leta. Več o svojem podjetju nam je povedala prijetna sogovornica, direktorica Lidija Ambrož Mrčun, sicer po osnovnem poklicu diplomirana inženirka
strojništva.
“Naše podjetje se nahaja torej med Domžalami in Kamnikom in spada v osrednjo slovensko regijo. Naša dejavnost je servisno-trgovska, kar pomeni, da se ukvarjamo z avtokleparstvom, avtoličarstvom, avtomehaniko in s prodajo novih ter rabljenih vozil in seveda s prodajo vse opreme za vaš avto. Prednost v našem primeru je, da smo pooblaščeni Hondin serviser in prodajalec ali dealer in imamo torej pogodbo s Hondo Evropa. V starem slovenskem okolišu so ostali samo štirje pooblaščeni dealerji s strani Honde. To pomeni, da so Hondini normativi zelo visoki, bodisi v kvaliteti storitev, kot recimo zahtevnosti šolanja mehanikov, šolanje osebja, opremi servisa, velikosti servisa, številu parkirnih mest, in podobno. Ti normativi so tako visoki, da jih res ne zmore vsak. Honda ne prepoveduje, daje lahko kdorkoli dealer ali serviser, lahko je to recimo naš sosed. Pa vendar se je treba zavedati, da za tovrstno dejavnost potrebuješ dosti
finančnih sredstev, dovolj velik objekt in navsezadnje tudi veliko količino strank za servis. Zakaj? Pri Hondi je tako, da imajo nova vozila servisne termine samo na 20.000 km, kar pomeni povprečno en servis na leto. Potem lahko izračunate, koliko strank je potrebno, da se ta struktura brez posameznih mesečnih stroškov vzdržuje.”
Ali imate veliko primerov, ko stranke pri vas kupijo avtomobil in ga nato tukaj tudi servisirajo?
“Veliko strank je, ki ne kupuje samo kvalitetno blagovno znamko, ampak istočasno kvaliteten in zanesljiv servis. Zakaj? Stranka ve, da če avto prodaš in ga nato servisiraš, točno veš kaj se je in se dogaja z njegovim avtom, tako da ima na ta način stranka občutek varnosti, ker ve, da mu boš pomagal, če se bo kaj zgodilo. Mi imamo kot Honda Ambrož podpisano pogodbo z zavarovalnicami. To pomeni,
da če se vam je zgodila prometna nesreča, lahko v našem servisu avtomobil popravimo, s tem da le podpišete soglasje k popravilu in ima dejansko stranka čim manj sitnosti z birokracijo in z zavarovalnicami, ker le-te preprosto denar nakažejo direktno nam in je s tem privarčevana marsikakšna nepotrebna pot stranke.”
Dejali ste, da stremite k temu, da ima stranka čim manj sitnosti. Ali jim v skladu s tem nudite tudi nadomestna vozila?
“Seveda. Zaželjeno je, da se v primeru servisa nadomestni avto prej rezervira. Sicer pa imamo primere, da določene zavarovalnice nadomestni avtomobil plačajo, spet nekatere ne. V takih primerih se dogovorimo, če stranki brezplačno nudimo vozilo, v najslabšem primeru pa ji zaračunamo 1.500 SIT na dan.“
Koliko imate zaposlenih?
“Zaposlenih nas je deset. Za prodajo bova rekla ena oseba in pol, za kar sem zadolžena predvsem sama, imamo tudi sprejemnega referenta, dva avtomehanika, dva kleparja in ličarja ter enega pomočnika, ki opravlja dodatna dela. “
Približuje se nam že ničkolikokrat hurozno napovedan l.maj, ko bo Slovenija vstopila tudi v EU. Se vi tega trenutka kot podjetnica bojite?
“Niti ne, čeprav nihče ne ve točno, kaj se bo zgodilo. Mogoče bo tako, da se bo davek za promet z rabljenimi vozili odvajal v državi, kjer se bo avto prodal, za nova vozila pa naj bi se davek plačeval v državi, kjer bo registriran. Ampak to so grobe ocene. Kar se cen v avtomobilski industriji tiče ocenjujem, da bo nekje dve do tri leta v veljavi obdobje, kjer se bodo cene izenačevale z Evropo. To pomeni, da ne bo pomembno, ali boste avto kupili v Sloveniji, Finski ali Franciji.


MM
Če povemo na primeru -Honda Accord stane pri nas 22.800 evrov, v Avstriji 26.400 evrov, v Italiji pa 23.300 evrov. To pomeni, da je cena v Avstriji za enako vozilo veliko večja. Kaj se bo zdaj zgodilo? Ali bodo Avstrijci cene znižali ali pajih bomo mi višali. Konkretno lahko za Hondo povem, da se do 1 junija ne bo zgodilo nič, ker smo uvedli to politiko, da naše cene ostanejo nespremenjene, s tem datumom pa bo rahla uravnava tečaja, kar je povsem normalno in ne bo šlo za dražitev, kot se zdi na prvi pogled. “
Kakšni so glavni aduti vaše blagovne znamke?
“Vrhunska kvaliteta, zanesljivost, športnost, primerna cena glede na ostale znamke. Lahko se pohvalimo z novim vrhunskim dizelskim motorjem, ki je pred kratkim prišel na trg in je vgrajen v Accorda. Ta bo imel 2200 kubikov, 140 konjev, 340 Nm navora, poraba 5,4 litra, pospešek 9.3 do 100 kilometrov. Ta motor bo v celoti narejen iz aluminija in so ga delali v poltrdem stanju, kar pomeni, da so se s tem izognili napakam v materialu. Ta motor je izključno razvoj Honde in je patentiran, dela pa se le za evropsko tržišče. Zdi
se mi, da smo res na dobri poti in imamo tudi srečo, da prodajamo modele, ki so zanimivi za kupce. Ravno zdaj prihaja na trg Civic z dizelskim motorjem, potem letos dobimo še novega enoprostorca, ki bo imelo spredaj in zadaj po tri sedeže. Drugo leto se spet obeta novo vozilo, o katerem še ne smem govoriti, bo pa zelo zanimivo, v decembru ali januarju 2005 se obeta CRV z dizelskim motorjem, tudi Honda Stream, tako da lahko rečemo, da bodo imeli praktično vsi modeli Honde vgrajene dva bencinska in en dizelski motor, kar pomeni, da lahko vsak nekaj najde zase.”
Kakšna je razlika v odstotkih med prodajo dizelskih in bencinskih motorjev?
“Po raziskavah tržišča je bilo ugotovljeno, da je prvo leto prodaja dizlov manjša, nekako 25 odstotna. To pa zato, ker vsi čakajo in raziskujejo, nočejo biti prvi in poizvedujejo, če je motor dober ali ne. Tako je prodaja dizlov v porastu drugo leto. Za naš salon lahko rečem, da v tem trenutku prodamo dve tretjini dizelskih motorjev in eno tretjino bencinskih. Ampak zakaj? Kupci dizelskega motorja pri Hondi mogoče niso pristaši znamke,
NA OBISKU
ampak so pristaši dizel motorjev. To so ljudje, ki so vozili druge znamke avtomobilov in prihajajo k Hondi zaradi vrhunskega dizelskega motorja. Če naredimo primerjavo med drugimi znamkami in denimo Hondo Accord, potem lahko vidite, da za nižjo ceno nudimo veliko več opreme, večjo kvaliteto, daljše roke garancije in višjo zanesljivost.”
In kaj je tisto, kar lahko v tem trenutku kupec v vašeč salonu dobi?
“Na trgu lahko trenutno dobite Hondo Jazz z 1.2 ali 1.4 motorjev, potem je na voljo Civic z 1.4 ali 1.6 bencinskim motorjem oziroma dizelskim 1.7, HRV 1.6 je na voljo v opremi Grande ali Sport, CRV z avtomatskim in ročnim menjalnikom ter Accord, ki je z bencinskim motorjem na volji v treh opremah in z dizelskimi
motorji z dvema nivojema opreme, ki so pri nas osnovni, športni in executive, ki je najbolj prestižen.”
Čas pogovora je med Hondinimi lepoticami v zelo lepo urejenem prodajnem salonu minil izredno hitro, a smo se dogovorili, da to ne bo naše zadnje snidenje. Že v naslednjih nekaj številkah bomo o Hondi Ambrož pisali na straneh, kjer predstavljamo avtomobilske novosti, saj bo med naše testne strani prišla tudi Honda. In če vas bo do takrat minila potrpežljivost, potem bo zagotovo dobrodošel naslednji podatek - delovni čas Car - line Ambrož je vsak dan od 8. do 17.ure, ob sobotah od 9. do
12.ure. Lahko jih pokličete na 01/722 75 34, najdete pajih tudi na internetu na naslovu www.hondaambroz.com.
Peter Motnikar slike PRAV in arhiv Car - line Ambrož
i s) ZDRAV DUH
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA-
MI VAS NAGRADIMO
Zadnjič smo pozabili objaviti ime nagrajenke literarne uganke Majde Bizjak iz Trbovelj.
Še teden dni imate časa za odgovor na tokratno literarno uganko. Bolj kot avtorja kakšnega knjižnega dela, poznamo njegov radijski glas. Vidimo ga tudi v nekaterih televizijskih oddajah: Tednik, Tistega lepega... Verjetno se nam je še najbolj vtisnil v spomin, ko smo ga in ga še poslušamo v oddaji, Kje pa vas čevelj žuli in iz časa krvave vojne na področju Slovenije, Hrvaške (Vukovar...) in Bosne (Sarajevo, Mostar..). Prav o teh krvavih, težko razumljivih dogodkih, je naša uganka pred dvema letoma oziroma konec leta 2001 napisal pretresljivo knjigo. Navajam
odlomek iz knjige Iz pekla. Ko seje vojna šele dobro začela. Stopil sem do okna in pogledal v notranjost. Na tleh je bilo kakih deset, morda petnajst krst. Nekaj je bilo pločevinastih, druge so bile lesene. Stražar mi je prijel fotoaparat, sam pa sem skočil. Dvignil sem pokrov prve. V njej je ležal mlad gardist. Ker je bila tema, sem težko izostril. Gardist, ki je bil zunaj pri oknu, mi je posodil žepno svetilko. Dvigoval sem pokrove in imel kaj videti. Vse krste so bile polne. Začel sem jih šteti: ena, dve, tri ...osem ... trinajst, petnajst. Petnajst mladih borcev je ležalo v mrtvašnici. Nekatere so razmesarile granate. Dva sta bila tako rekoč brez glave. Glavi sta bili popolnoma razbiti.
Uganko sestavil Igor Gošte
FRANCI LAKOVIČ V CEMSENIKU
» Dvignil zvonček je zvedavo svojo nežno, belo glavo, zacingljal je preko trat: -Glejte, tu je zdaj pomlad!«
Pesnik Franci Lakovič je svoje pesmi spet popeljal na potep. Tokrat je z obiskom razveselili čemšeniške šolarje.
Poučno in prisrčno je bilo. Enkrat učitelj za vedno ostane učitelj. Pesnik pa prav tako.
Prav lepo so se družili mladi pravljičarji, bodoči pesniki, učitelji in zdravniki z izkušenim pedagogom in priznanim pesnikom Lakovičem. Učenci so pokazali, da poznajo Pesmi na potepu in, da jih zanima marsikaj iz pesnikovega življenja in dela. Izvedeli so, da ne piše samo pesmi, pač pa tudi zelo rad igra violino. Najraje zaigra kadar se želi sprostiti. Da obvlada tudi orglice so se otroci tudi sami prepričali, saj so pripotovale celo v Čemšenik. Poskočna melodija je pozdravljena z veselim ploskanjem.Pesnikje tudi risanju kos. Mladi Čemšenčani so ga kar naprej spraševali kako nastajajo pesmi in kako je bilo nekoč v šoli. Zanimive so bile tudi anekdote o znanih pesnikih in pisateljih, ki jih je Lakovič srečeval in
sodeloval z njimi.
Življenje našega gosta je bilo zelo pestro. Prvo pesem je napisal, ko je bil star 12 let o požganih vaseh na Dolenjskem in je bila objavljena v partizanskem časopisu. Za njim je že sedem zbirk in nekaj nagrad. In to še ni dovolj saj ustvarja še naprej. Upamo, da nas bo kmalu razveselil z novo zbirko. Njegove nove pesmi zaslužijo, da jih bere čim več mladih ljubiteljev poezije.
Aprilsko sonce seje igralo z oblaki, ko se je pesnik pripeljal na obisk, na poti nazaj pa ga je
KULTURNI KOLEDAR
19.4.1893 seje rodil kipar Lojze Dolinar.
22.4.1886 seje rodil pisatelj Izidor Cankar.
24.4.1883 seje rodili češki pisatelj Jaroslav Hasek
Pripravil Igor Gošte
spremil dež. Kar večkrat naj pride in nam s svojimi
pesnitvami prinese sonce.
(St. Radunovič)
... IN PIL SEM DOMAČO BESEDO...
Pred nedavnim je znani trboveljski kulturni delavec in pedagog Slavko Gulič praznoval svoj 80.rojstni dan. Ta njegov življenjski jubilej je počastil tudi odbor za literarno dejavnost pri Društvu upokojencev Trbovlje, čigar član je tudi jubilant, pred kratkim s predstavitvijo odlomka njegovega dela na kulturni prireditvi upokojencev v Domu Svoboda v Trbovljah. Ob tej priliki so člani tega odbora predstavili tudi nekaj njegovih
aforizmov. Njegov nastop in predstavitev dela so številni poslušalci toplo pozdravili, pred nekaj dnevi pa je avtor poskrbel za izdajo zbirke aforizmov z naslovom “... in pil sem domačo besedo...” Zbirka je izšla le v nekaj izvodih v fotokopirani obliki A5 formata na 72 straneh. Zbirka se začne z aforizmom:
Kar sem rekel, sem rekel.
Preklica ni!
Zaključuje pa se z aforizmoma:
Moralni ljudje priznavajo svoje napake,
manj moralni ali ljudje brez morale
pa imajo vedno prav.
Po moji smrti me ne hvalite in ne preklinjajte.
Je prepozno!?
Morda bodo kdaj izšla tudi njegova druga literarna dela. Ko bi le!
T.L.
/ ^ i IPiCn	4 k
» ^P&	d.0,0.^
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi Tel: 03 56 69 630, Fax: 03 56 64 660 Http://www.tref.si, E-mail: info@tre£si
■"
IÜÄ
PRODAJA IN SERVISIRANJE RAČUNALNIŠKE OPREME
VODENJE KNJIGOVODSKIH STORITEV \
K1'. \
l’’
V'
. _ . v.—- I
PROGRAMSKA OPREMA ZA VODENJE PODJETIJ I,
I
| ' f
*
(fc, S
- i
. 'Xv:-;
Računalniški komplet že od:
83.575,00 SIT
Možnost plačila
na več obrokov!!!
3% popust na
gotovinsko plačilo!!!
AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje
Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma
Prišla je Mazda RX-8!
Predstavitve in testne vožnje revolucionarnega športnika v Avtohiši Kržišnik!
Pomladi je pametno pregledati vozilo. Oglasite se na brezplačni spomladanski pregled Vaše Mazde, zavor, klimatske naprave in izpušnih plinov!
Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12 letno na prerjavenje in 3 letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno
Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila!
POMLADANSKI KONCERT - POZDRAV EVROPI!
I "\elavska godba Trbovlje že več let .L/velja kot ena najboljših pihalnih godb oziroma pihalnih orkestrov ne le doma pač pa tudi v svetovnem merilu, kar je že nekajkrat dokazala z dobljenimi zlatimi medaljami in priznanji na svetovnih prvenstvih pihalnih orkestrov v nizozemskem Kerkradeju. Svojo visoko kakovostno raven je znova dokazala tudi domačemu občinstvu na pomladnem koncertu, v nedeljo, 18.aprila v Delavskem domu Trbovlje. Koncert je tokrat veljal kot pozdrav Evropi. Slovenija bo namreč
l.maja letos postala polnopravna članica
Evropske unije. Pred domala polno dvorano poslušalcev je godba pod vodstvom dolgoletnega člana godbe in dirigenta prof.Alojza Zupana-Vuja odigrala vrsto zelo zahtevnih del iz svetovne glasbene literature. Pri koncertu sta sodelovala tudi pianistka Barbara Bola ter harmonikar Franci Vrtačnik. Tudi tokrat je navzoča publika viharno pozdravila po vsaki odigrani skladbi tako dirigenta kot godbenike, posebnih navdušenih aplavzov pa je bil deležen solist - klarinetist Jože Kotar za vrhunsko in virtuozno ter nenadkriljivo izvedbo koncerta za orkester
in klarinet.
Ker se publika po koncu programa ni razšla, so godbeniki dodali še dve deli, kar je postala že ustaljena praksa. Večer je vodila in povezovala Romana Beravs. Vsem nastopajočim je potrebno izreči vse priznanje za vloženi trud in izvrstno predstavitev. Sicer pa je Delavska godba Trbovlje odšla na nekajdnevno potovanje v tujino, njihov cilj je tokrat Francija in Belgija. Svojo umetniško vrednost bodo predstavili poslušalcem v Parizu in Bruslju.
T.L.
LAOS
V četrtek, 22. aprila, je Klub B organiziral v knjižnici Toneta
reka, Mekong, je dolga 4350 m. V državi je več kot 52% BDP ustvarjenega v kmetijstvu. Večinoma pridelujejo riž.
Seliškarja potopisno predavanje o LAOSU.
Laos leži v notranjosti indokitajskega polotoka. Je hribovita dežela, njen najvišji vrh meri 2818 m, najdaljša
koruzo, sladki krompir, manioc, sojo, kavo, tobak in bombaž. Uvajajo pridelavo kavčuka. V hribih pridelujejo prepovedan opij, del zase, del za nezakonit izvoz.
Laos so turistom odprli leta 1986, a nerazvita prometna in druga infrastruktura sta vzrok, daje še vedno turizem nerazvit.
drugače kot pri nas. Ob koncu je predavatelj Senad Osmanaj iz Maribora pokazal še nekaj diapozitivov iz »razvitega«
Imajo številne naravne in sveta, kjer je tudi potoval. Tako kulturne zanimivosti, ki so sta bili videni beda in blišč, ki vredne ogleda.	sta doma na naši Zemlji.
Čudoviti diapozitivi so
obiskovalce popeljali v zanje	Irena Vozelj
nepoznan svet, kjer se živi
30 LET POSMRTNINSKE SAMOPOMOČI
Dne 15.aprila je potekala v dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje letna seja skupščine Solidarnostne posmrtninske samopomoči, ki deluje v okviru DU Trbovlje. Samopomoč deluje od 1.januarja 1975 in torej deluje že trideseto leto. Naj višji organ te samopomoči je skupščina, operativno pa delo vodi upravni odbor, poslovanje pa nadzira nadzorni odbor. Svoje prostore ima v domu DU Trbovlje na Ulici l.junija 16. Za članstvo te
samopomoči deluje strokovna služba ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8 do 11.ure. Tu se je možno v samopomoč včlaniti, plačati članarino in prejeti posmrtnino za umrlega člana te samopomoči. Lansko leto je bilo v to samopomoč včlanjenih 9.950 članov iz vrst zaposlenih in upokojencev. V letu 2003 so izplačali posmrtnino v znesku po 140.000 SIT za 204 umrle člane., Sicer pa so v vseh letih, odkar delujejo, izplačali posmrtnino
za 5.775 umrlih članov samopomoči. Članstvo v tej obliki samopomoči je prostovoljno, letna članarina pa letos znaša 2.500,00 SIT za člana. Vir te samopomoči jev glavnem vplačana članarina in dobljene obresti za vezana sredstva. Članarino je treba vplačati vsako leto v začetku leta. Omeniti je treba še to, da v primeru ko član za tekoče leto ne poravna svojih članskih obveznosti, ni več član te samopomoči, s tem pa tudi izgubi pravico do izplačila posmrtnine v primeru smrti. Zato je nujno, da člani čimprej plačajo članarino za tekoče leto.
T.L.
V PLANICI JE PADLA TRISTOTICA!
V Planici je 3.aprila potekal 3.aprila zaključek planiških dejavnosti s tekmo skokov za veterane. Sodelovalo je okoli 40 skakalcev iz različnih klubov, Ludvik Groboljšek pa je imel dolžnost, da popelje predskakalca s padalom. Ta predskakalec je bil Tim Babnik, star 12 let, član SSK Ilirija. Tim skače drugo sezono, njegov osebni rekord je 60 metrov. S skakalnimi smučmi in seveda z jadralnim padalom je poletel prvič, skupaj s predsednikom Društva jadralnih padalcev Zagorje ob Savi sta pristala pri 300 metrih. Korajžnost je Tim verjetno podedoval po dedku Tonetu Tomšetu, ki kdaj pa kdaj še vedno skoči,
njegova mama pa je bila več kot 15 let smučarska reprezentantka Nuša Tome.
Besedilo: L.G.
OBČNI ZBOR HRASTNIŠKIH UPOKOJENCEV
V petek, 9.aprila 2004, so imeli hrastniški upokojenci letni občni zbor, kjer so pregledali svojo dejavnost v letu 2003. Njihove aktivnosti obsegajo športne dejavnosti, šah, izlete in pohodništvo v bližnje in bolj oddaljene hribe. Aktivna je tudi pletilska sekcija, kjer se sestajajo vsak teden, enkrat letno pa svoje izdelke tudi razstavijo. Članstvo šteje 1671 članov, za katere so na voljo vsak dan uradne ure. Upokojenci prihajajo predvsem po nasvete v zvezi z dohodnino, zavarovanjem, uveljavljanjem državljanskih pravic in podobno. Družijo pa se lahko še na dveh lokacijah zaprtega tipa. (Fanči Moljk)
Mai/orft.
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: intcgral.zagoric@siol.net internet: http://www.intcgral-zagoric.si
Ob 1. maju prazniku dela čestitamo bralkam in bralcem Zasavca in jim želimo z nami še veliko varnih kilometrov!
POTOVALNI BON:
INTEGRALOVI DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH!
ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK PETEK 06:00 16:00 SOBOTA 09:00 12:00
Agencija Trbovlje: PONEDELJEK PETEK 07:30 12:30 in 16.00
18:00
SOBOTA 08:00 12:00 So potovanja in.so potovanja z Integralom.
Spodnji Log 27, 1282 Sava pri Litiji Telefon: 01/8974-888 Fax: 01/8974-887
www.rumenestrani.com
29. mali traven 2004
|P
ODPRTA VRATA ZSDT
T^rbovlje, 10. 04. 2004. Zasavska strelska družina A Trbovlje, je v soboto organizirala odprta vrata za vse ljubitelje strelskega športa. Kljub deževnemu vremenu se je na Agnezu, kjer imajo člani ZSDT strelišče, zbralo veliko radovednežev in poznavalcev tega zanimivega športa zbranosti, mirne roke in ostrega vida.
Obiskovalci so imeli kaj videti. Organizatorji so pokazali zanimivo razstavo strelskega orožja. Največjaje bila zbirka pištol in revolverjev. Na vpogled so bile ostrostrelne puške, kijih
posamezniku podrobno razloži postopek včlanjevanja. Seveda lahko vsi, ki bi se radi včlanili, pridejo vsak petek popoldan, ko imamo trening na strelišče,
septembra bo na tem strelišču še tekma Posavske lige in oktobra klubsko tekma, kjer bomo dobili klubskega prvaka. Ponavadi to tekmo izkoristimo tudi za družabno srečanje, ki je namenjeno druženju in zabavi. Na vseh prireditvah pričakujemo veliko udeležbo.
Za vse želje in načrte, ki jih imamo, rabimo več denarja. Prav bi nam prišla pomoč sponzorjev. Glede na težko stanje v zasavskem gospodarstvu, pričakujemo več posluha s strani zasavskih občin. Pri nas nastajajo dobri strelci, kar
uporablja tudi slovenska vojska. Med puškami je bilo razstavljeno vrsto lovskega orožja iz različnih časovnih obdobij in starodavna, dolgocevna turška puška iz časov, ko seje te vrste strelno orožje polnilo še neposredno v cev s smodnikom, kroglami in krpico, ki je preprečevala izpad krogle ali krogel (šiber).
Člani ZSDT so obiskovalcem razložili način včlanjevanja. V hladnem in deževnem vremenu pa so se prisotni lahko pogreli s čajem in okrepčali s pravim, strelskim pasuljem.
Predsednik društva, Marin Ečo, je dejal:
»Veseli me, da je kljub slabemu vremenu in
prazniku, ki je danes in jutri, prišlo na našo prireditev, ki je posvečena peti obletnici društva, toliko obiskovalcev. To je dokaz, da ljudi zanima dejavnost našega društva in strelski šport. Ljudje niso prišli le iz Trbovelj, iz celega Zasavja so tu. Takšen obisk je za nas obvezujoč, da bomo v bodoče obiskovalcem prikazali še več zanimivosti in podali še več informacij. Upamo, da bomo naslednjič uspeli pridobiti dovoljenje tudi za praktično streljanje, kar nam letos ni uspelo.
Kar precej med prisotnimi, je tudi takšnih, ki jih zanima postopek včlanjevanja v naše društvo. Med nami je članica društva, ki vsakemu
kjer bodo vedno dobrodošli in lepo sprejeti. Takrat jih bomo tudi podrobno seznanili z orožjem, oziroma, kako ravnati z njim, kar je danes nemogoče.
Imamo urejeno strelišče za precizno streljanje in streljanje na glinaste golobe. Znotraj ograde imamo še klubske prostore z okrepčevalnico. V naslednjih dveh letih načrtujemo razširiti obseg strelišča , do strelišča za praktično streljanje in tako zagotoviti popolnoma varno streljanje te vrste.
Poleg današnje prireditve, imamo v mesecu juniju organizacijo državne tekme za pokal ZSD Trbovlje, ki bo štela za državno ligo. Meseca
bi moralo biti tudi v interesu Slovenske vojske. Tudi marsikateri Veteran vojne za Slovenijo se zanima za naš šport, zato ne bi bilo napačno povezati interese našega društva z organizacijo Veteranov vojne za Slovenijo v Zasavju. Ne zapiramo se v občinske okvire, zato bi takšna povezovanja in sodelovanja zagotovo bila dobrodošla in obojestransko koristna.
Seveda nam veliko pomeni prisotnost medijev na naših prireditvah. Naše delo je namenjeno širši javnosti, ne nekemu zaprtemu krogu.«
M.A.Š.
Spoštovane občanke Zagorja, cenjeni Zagorjani,
dragi Zasavčani,
Iskrene čestitke ob 1. maju, prazniku dela in vstopu v evropsko unijo. Naše sanje so se uresničile, napolnimo jih z vedrino in optimizmom, optimizmom za prihodnje desetletje!
Župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž ŠVAGAN
Drage Trboveljčanke in dragi Trboveljčani, spoštovani občani sosednjih občin!
Vsem iskreno čestitam ob l.maju, prazniku dela. Želim vam, da bi praznike preživeli v veselem vzdušju, z družinskimi člani in dobrimi prijatelji,
župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič

ZAGORJE
Vsem
delovnim ljudem Zagorja in Zasavja želimo vesele prvomaj ske praznike!
OSEMDESET LET HRASTNISKIH ŠKOTOV
X 7 ponedeljek, 19 aprila, so hrastniški pevci v galeriji delavskega doma otvorili razstavo, ki v sliki in besedi prikazuje ▼ 80 let njihovega prepevanja za dušo, kot so poudarili na vabilu in kot se imenuje njihova zloženka, ki so jo izdali v teh dneh praznovanja .In kaj imajo v zvezi z Moškim pevskim zborom Svobode Hrastnik Škoti ? Na koncu bo to pojasnil Anton Hočevar, pobudnik te razstave.. Na začetku pa je zbor, pevovodjo Vanja Tomca in številne obiskovalce pozdravila predstavnica KRCa Lilijana Oplotnik in napovedala njihove prve tri pesmi.
Ivo Restar, predsednik , pa je preletel zgodovino zbora od ustanovitve na občnem zboru
Delavsko izobraževalne zveze v Hrastniku 11. maja 1924 pa do danes. Takrat je štel zbor 34 pevcev, v 80 letih pa se jih je zvrstilo 250. Prvi pevovodja Alojz Podlogarje vodil zbor celih trideset let. Iz koncertnega lista leta 1926 je razvidno, da so prepevali predvsem narodne in delavske pesmi. Po nastopu na zletu Svobod v Celju leta 1935 je takratna oblast zbor razpustila, zato so do druge svetovne vojne delovali v kulturnem društvu Vzajemnost. Po vojni so začeli z novim zagonom. Narodnim in delavskim pesmim se pridružijo še partizanske, ki so jih radi prepevali, ljudje pa z veseljem poslušali. Po smrti dolgoletnega pevovodja je zbor leta 1955 prevzel Viktor Malovrh in že istega leta so osvojili prvo mesto na tekmovanju rudarskih pevskih zborov. Leta 1971 so se pevci udeležili drugega srečanja pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in od takrat to srečanje skoraj vedno obiskujejo.
V	osemdesetih letih so pevci po smrti Viktorja Malovrha iskali novega pevovodjo. Najprej je zbor dve leti vodila Milena Slokan, za njo pol leta Adolf Dragar, potem pa so nekaj časa delo prekinili. Leta 1981 je zbor oživel z novo generacijo pevcev. Prevzel gaje pevovodja Viljem Alt, ki gaje vodil do januarja 1987, za njim pa do leta 1992 Melhior Hercog.
V	tem letu pa prevzame dirigentsko palico mladi profesor glasbe Vanjo Tomc, ki jo še
vedno vešče drži v rokah. V tem desetletju postane zbor posebno prepoznaven po imenitnih koncertih v delavskem domu, kjer se je vedno treba potruditi za vstopnice. Prav gotovo zaradi drugačnega pristopa, kakršnih smo vajeni na podobnih koncertih..Obujajo stare, ponarodele hrastniške pesmi, narodnim in umetnim pesmim so se pridružile stare, priljubljene popevke,
radi pa zapojejo tudi s pihalnimi godbami. Koncerte pa poživljajo tudi s posrečenimi skeči, kjer se pokažejo posamezniki kot imenitni igralci. Lahko rečemo , da znajo poskrbeti za prijetno vzdušje, kjerkoli se pojavijo. Zato ni čudno, da so vrsto let organizirali v poslovni dvorani uspešna pustovanja, kjer so se našemili tudi sami. »Enkrat smo se našemili kot Škoti,« je dejal Tone Hočevar,«. Vsem je bila ta noša tako všeč, da smo jo uporabili še večkrat v primerih, ko so nas prosili za prepevanje ob kakšnih obletnicah ah rojstnih dnevih...« Tako je na razstavi v hrastniški galeriji v kotu stala tudi lutka v karirastem krilu in značilni škotski čepici na glavi...Seveda pa so obiskovalci s pozornostjo ogledovali poleg fotografij, ki sta jih pomagala razstaviti člana foto kluba Jernej Biderman in Simon Tanšek, še razna priznanja, časopisne članke, izjave, plakate ob obletnicah...Zvone Biderman je odličen arhivar, zato so imeli kaj prijeti v roke, ko so pripravljali to razstavo. Na vidnem mestu je razstavljena tudi fotografija ob 70
- letnici zbora, ko je imel slavnostni govor takratni predsednik države Milan Kučan, gost večera pa je bil citrar Miha Dovžan..«Milan Kučan, nekdanji predsednik, bo imel slavnostni govor tudi ob letošnji obletnici ,« je povedal Ivo Restar, prizadevni predsednik zbora, ki je obiskovalce prijazno povabil na slavnostni koncert v športno dvorano na ponedeljek, 26. aprila 2004 - ob dnevu upora proti okupatorjem. Gostje pa bodo Tamburaški orkester Danica iz Dobravelj v Vipavski dolini. Ob tej priložnosti bodo MoPZ Svoboda Hrastnik podelili jubilejno priznanje območne izpostave sklada RS za kulturne dejavnosti, Gallusove značke pa so podelili že na otvoritvi razstave Podelil jih je Jurij Bantan, predsednik ZKD Hrastnik in sicer šest bronastih, osem srebrnih in enajst zlatih za več kot 25 let dela pri zboru. Zlati pevci so naslednji : Nande Grum, Anton Hočevar, Štefan Kajič, Marjan Kaluža, Albert Kapelari, Anton Kastelic, Maks Laznik, Ciril . Leskovšek, Edi Pufler, Viktor Ramšak in Ivan Restar. Častno Gallusovo značko za več kot 40 let dela pa je dobil Zvone Biderman. Vsi si zaslužijo seveda iskrene čestitke !
Omenimo še glavne sponzorje, ki so omogočili praznovanje hrastniških pevcev: LDS, SINET , Občina Hrastnik, EMMA, Kolinska, Termoelektrarna Trbovlje in Lafarge CEMENT.
Fanči Moljk
NAŠA POTA HRASTNIŠKIH PLANINCEV
XXrastniški planinci so v začetku aprila ob letnem AAobčnem zboru izdali obsežno publikacijo, ki zajema bogato dejavnost društva za leto 2003 .Že iz uvodne besede predsednika Marjana Pergerja je razvidno, da preveva njihove člane pozitivna energija, ki si jo pridobijo na izletih v hribe ali pri delovnih akcijah ob planinskem domu na Kalu.
Pohvalno je tudi njihovo sodelovanje s šolo in vrtcem, kjer pomagajo pri izvedbi njihovih programov. Ali s Knjižnico Antona Sovreta , s katero organizirajo skupna predavanja. Lani je na primer dvakrat napolnil knjižnične prostore alpinist Viki Grošelj, najmanj dve predavanji pa načrtujejo tudi za letos. Planinski dom na Kalu zahteva stalno oskrbo. Letos posebej omenjajo saniranje kletne stene. Na splošno pa so v letu 2003 opravili skupaj 414 ur prostovoljnega	dela.
Markirane poti pa so zgledno vzdrževali Milan Horjak, Marjan Bastič in Stane
Lipoglavšek.Še posebej velja pohvaliti planince upokojence, ki so obhodili kar 16 bližnjih in daljnih vrhov. Enega izmed njih doživeto opisuje Irena Kavšek, ko so šli ob dnevu žena po nagelj na Limbarsko goro...In še drugega, ko je premagala samo sebe in ob spodbudah soplezalcev prilezla pod vrh Mangarta... Zanimiv je tudi podatek o transverzalnih .Zasavsko planinsko pot je prehodilo na primer 18 članov , Pot spominov NOB je obujalo pet članov, prav toliko Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije. Posamezniki pa so se udeležili še šestih poti v drugih gorstvih Slovenije
.Največji podvig preteklega leta kar se tiče vztrajnosti in vzdržljivosti pa gotovo pomeni pot s Kala do Vrat, ki so seje v deževnem vremenu lotili Radovan Skubic-Hilarij, Franc Fajfar, Marjan Čater, Boštjan Pečnik, Drago Verdel, Sandi Jerant in Stane Lipoglavšek. Sedem palčkov različnih zasavskih in posavskih PD, kot sojih poimenovali. Stane pa je hrastniške gore list...V štirih dneh so prišli 13. septembra 2004 ob 11. uri k Aljaževem domu v Vratih prav na slovesnost ob 110 -letnici Slovenskega planinskega društva, kjer so izročili
pozdravno pismo zasavskih in posavskih planincev.. .Proslave se je udeležilo tudi 50 članov hrastniškega PD, kar je predstavljalo najštevilčnejšo udeležbo na tej častitljivi obletnici.
Časopis Naša pota hrastni-ških planincev poživljajo tudi izbrane fotografije z raznih izletov preteklega leta in verzi s planinsko vsebino. Prispevke je zbrala in uredila Beba-Gizela Greben, pretipkala in fotokopirala pa Joži Brilej.
Fanči Moljk Fotografije: arhiv PD Hrastnik
10 LET SEKCIJE ZA ROČNA DELA DRUŠTVA INVALIDOV ZAGORJE OB SAVI
O tefi Gričnik, vodja O sekcije za ročna dela pri Društvu invalidov v Zagorju, je v zloženki, ki sojo ob otvoritvi, 15. aprila popoldan, dobili obiskovalci, zapisala, da sodelovanje v
skupini pomeni veliko več kot samo ustvarjanje. Pomembno je druženje, prijateljstvo, pomagati si med seboj, ob tem se kreira, ustvarja, pridobiva novo znanje na področju ročnega dela. V sekciji pletejo, kvačkajo, vezejo, slikajo na svilo in steklo, izdelujejo iz gline, slanega testa ... Svoje izdelke predstavijo vsako leto v društvenih prostorih. Gostovali so že v Kranju, Podkumu, Slovenj Gradcu, Ljubljani, Delavskem domu Zagorje. Njihovi članici sta razstavili na svetovni razstavi SUVENIR CREATIV 96 v Salzburgu. Skupaj z njimi razstavljajo tudi varovanci VDC Zagorje in člani društva
invalidov, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z ročnimi deli.
Članice sekcije za ročna dela so: Breda Artač, Joža Bajda, Slavka Bokal, Mici Borštnar, Maridi Cerkovnik,
Štefi Gričnik, Nevenka Kovač, Pavli Marolt, Dragi Plahuta, Mojca Repovž, Joži Zupanc. Njihove roke ustvarijo toliko izdelkov, da jih v tesnih prostorih ni mogoče vseh
29, mali traven 2004
Z^ t fix
pokazati.
Na otvoritvi so razstavljalce pozdravili predsednica Dl Zagorje Marta Leben in predsednik ZDIŠ Miran Krajnc. Oba sta pohvalila vse člane sekcije, saj je vsak njihov izdelek unikaten.
S svojimi izdelki dokazujejo ustvarjalne sposobnosti in se lahko ponosno predstavijo širši javnosti, saj si ljudje dostikrat ne najdejo čas, da bi storili kaj za svojo »dušo«.
Ženski pevski zbor društva invalidov je zapel nekaj pesmi pod vodstvom Zinke Kos. Ivica Bašelj je zaigrala na citre, Maks Martinčič je za to
priložnost napisal pesem
Ob razstavi
ROČNIH DEL
Društvo naše je dejavno, kot vtečeni stroj, da poleg svojga dela še vsak ima konjiček svoj.
Za počutje naše dobro se skrbi, za telo in dušo tu rešitev se dobi.
Zdaj razstavo si oglejte ljubiteljske ustvarjalnosti, da to so dela spretnih rok — presodite sami.
Vtise svoje zabeležite tja v zvezek na mizici in prijatlom vi povejte,
da na ogled so vabljeni!
Vida Sladič, je zaigrala na diatonično harmoniko in zapela svojo »patriotsko« obarvano pesem o Polšniku, o svoji materi, mladosti.... ob kateri seje orosilo marsikatero oko.
Nehote je marsikdo ugotovil, kako mnogi ne znamo videti lepot narave in občutiti ljubezni bližnjih.
Irena Vozelj
BOGATA IZLETNIŠKA BERA
TJlaninska skupina PDT JL pri Društvu upokojencev Trbovlje neprekinjeno organizira številne skupinske izlete v bližnjo, pa tudi daljno okolico. Pod vodstvom dolgoletnega vodje te skupine Vinka Pfeifeija so v zadnjem času izpeljali izlete S.februarja v Retje, 19.februarja so se
podali na pot od tržnice preko Kleka, Knezdola do Brina v Gabrskem, 4.marca od tržnice mimo Vasel, skozi Bukovje, Slačnika do Sv.Urha in nato skozi Bevško domov. Dne IS.marca so se podali na pot do Brnice nad Libojami,
1.aprila so stopili do Stjenkove koče na Trstelju in na
Gorjansko, zadnji izlet pa so namenili 15.aprila s pristopom naKozjeknadIlirsko Bistrico. Mimo načrta pa so se podali v nedeljo, 18.aprila še na sv.ledert z izhodiščem v Žalcu. Tu so udeležencem izmerili krvni pritisk na cilju, bili pa so deležni tudi pozornosti s strani organizatorja v obliki
spominskih majic in malic. Letos so to vsakoletno akcijo žalskih zdravstvenih delavcev obiskali številni izletniki, česar pa se niso nadejali. Vsi izleti so izredno dobro obiskani, saj se jih udeležuje od 30 do 60 udeležencev. Naj omenimo, da so med izletom na Trstelj pripravili med potjo spominski recital pesnika Srečka Kosovela, ob njegovi lOO.letnici rojstva.
O X"
■ry.jrvTK>~ryin.’r3a«cni«r>r<

A crpn

» produkcija lokalnega TV programa dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
#	snemanje prireditev za interno
uporabo in javno prikazovanje, z	( j 0
možnostjo sponzoriranja ptanitß.	||
*	trženje in produkcija za gospodarsko	* *"■
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
» VHS. S-VHS, BETA SP
Valvasorjev trg 3 1270 Uti ja
tel./fax: 01/8983-029,8984 20S, 8980-390 GSM: 041 681-584
X O
\
041 765-113
i

E-mail: atv.signaliSsioLnet j-
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI

h	i •;
OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!	Q
ime
7. Mednarodni turnir “Easter *EURO* Basket” Praga 8.4. -12.4.2004
USPEH MLADIH TRBOVELJČANK IN TRBOVELJČANOV
tarejše deklice ŽKD Studia Jin-
|i5 Janga so zasedle 2. mesto, mlajše deklice ŽKD Studia Jin-Janga 5. mesto, fantje KK Rudarja pa 5. mesto.
Na turnir “Easter *EURO* Basket” Praga 8.4. - 12.4.2004 na Češko smo odpotovali v sredo, 7. aprila zvečer. Na tem turnirju smo bili drugič. Sodelovalo je 149 ekip iz 10 držav (Slovenije, Srbije in Črne gore, Italije, Litve, Finske, Slovaške, Belgije, Nemčije, Latvije, Madžarske), kar je pomenilo okrog 2500 sodelujočih. Na pot se je odpravilo 26 deklet iz ŽKD Studia Jin-Janga ter 12 fantov iz Rudarja. Tekmovali smo v treh različnih kategorijah. Dekleta so tekmovala v kategoriji Girls 1989 (starejše deklice) in Girls 1990 (mlajše deklice), fantje pa so tekmovali v kategoriji Boys 1990 (fantje). V kategoriji Girls 1989 je bilo deset ekip, med njimi tudi dekleta iz Slovana in Ježice. Pri Girls 1990 je bilo pet ekip. Pri Boys 1990 pa je bilo kar 18 ekip.
V	četrtek popoldan smo si ogledali znamenitosti Prage.
Prvi dan, petek 9.4.2004
V	petek se je začel turnir. Od naših predstavnikov so prve tekmovale starejše deklice, ki so s tesnim izidom in z veliko borbenostjo premagale Slavio SPU Nitro z 52 : 51. Nitra ima proti naši ekipi visoke igralke, povrhu vsega pa imajo za sabo slovaško šolo košarke. V popoldanske času je ekipa odigrala še drugo tekmo proti Finkam NHMKY Helsinki in prepričljivo zmagala z 78 : 4L Za njimi so igrale mlajše deklice. Prijavili smo jih v starejšo kategorijo, ker smo imeli tri igralke istega letnika, vse ostale pa so bile stare manj. Ta dekleta pridno trenirajo približno pol leta in je bila to nagrada za njihov trud. Žal so že prvo tekmo naletele na zelo močne tekmice KK Sopot iz Srbije in Črne gore. Končni rezultat je bil 6 : 66. Fantje so brez težav premagali v svoji skupini SG Braunschweig 66 : 34 in nato še Basket Horačkovo 75 : 40.
Drugi dan, sobota 10.4.2004
Naše najmlajše so dopoldan izpustile tekmo, ker so po pomoti zaklenile ključe v sobo, in ključ pustile v ključavnici. Kljub temu, da smo poklicali ključavničarja, so zamudile začetek tekme. Igrale bi z najmočnejšimi nasprotnicami, domačinkami Basket Slovanka L Tekma je bila brez boja 0 : 20 za domačinke. Popoldan pa so igrale z Basket Slovanka 2, druga ekipa domačink, in izgubile z 21 : 38. Starejše deklice so imele ob 20. uri tekmo proti Ježici. Glede na to, da so se dekleta poznala iz slovenske lige, smo pričakovali zelo izenačeno tekmo. Naša dekleta so igrala izvrstno. Na koncu bil rezultat kar 97 : 31 za našo ekipo. S to zmago so si že zagotovile uvrstitev v finale. Fantje so bili prosti.
Tretji dan, nedelja 11.4.2004
Ob 12. uri so starejše deklice odigrale še zadnjo tekmo v razigravanju. Igrale so proti slovaški ekipi Jiskra Kyjov.Tudi to tekmo so gladko dobile s 85 : 50. Neporažene so se uvrstile v zadnji del tekmovanja, v finale. Po tej tekmi so igrale še mlajše deklice proti DDM Tachov in izgubile z 18 : 67. Mlajše deklice so ob 16. uri igrale za 4. mesto in izgubile proti selekciji Berlina z 31 : 37. Končno so zasedle 5. mesto, saj je bila ekipa Basket Slovanka 2 diskvalificirana. Fantje so igrali ŠKK Zvezdara in izgubili z 55 : 72. Fantje so v svoji skupini zasedli 1. mesto in v razigravanju izgubili z ŠKK Zvezdaro 55 : 72.
Četrti dan, ponedeljek 12.4.2004
Že zgodaj zjutraj (ob 9. uri) so fantje igrali za 5. mesto z A.P.D. Vigna Pia Romo in tesno zmagali z rezultatom 72 : 69. Fantje so zasedli 5. mesto. Ob 13. uri so se igrale vse finalne tekme. V finalni tekmi so starejše deklice igrale z najmočnejšimi domačinkami Basket Slovanka, in po zelo dobri igri izgubile s 65 : 80. Zasedle so odlično 2. mesto. Po tekmi je sledilo slovensko slavje vseh štirih klubov.
Rezultati:
STAREJŠE DEKLICE -1989 SKUPINA “A”
Slavia SPU Nitra (Slovaška): ŽKD Studio Jin-Jang 51 : 52, NHMKY Helsinki (Finska)
: ŽKD Studio Jin-Jang 41 : 78, ŽKD Ježica : ŽKD Studio Jin-Jang 31 : 97, Jiskra Kyjov (Slovaška) : ŽKD Studio Jin-Jang 50 : 85
Končna lestvica razieravania:
1.	ŽKD Studio Jin-Jang
2.	Slavia SPU Nitra
3.	ŽKD Ježica
4.	NHMKY Helsinki
5.	Jiska Kyjov
Tekma za 1. mesto:
Basket Slovanka (Češka) : ŽKD Studio Jin-Jang 80 : 65
Strelke za starejše deklice ŽKD Studio Jin-Jang: Poboljšaj Nina 86 (3 trojke), Klavžar Anja 53 (1 trojka), Kerin Ines 64 (5 trojk), Hatič Jasmina 50 (3 trojke). Kovač Dašal3, Barič Nika 79 (11 trojk), Rome Maša 2, Juvan Matejal2, Beširevič Tina 4, Sevšek Katarina 2, Fele Tara 6, Kafel Maša 6, Kotnik Nika.
Trener: Damir Grgič, Pomočnica trenerja: Mateja Izgoršek, Predstavnik ekipe: Aljoša Pišek, Fizioterapevtka:	Alja Pišek,
Spremljevalki: Lina Dečman (predsednica) in Neža Dolanc (podpredsednica)
MLAJŠE DEKLICE - 1990
KK Sopot (Srbija in Črna gora) : ŽKD Studio Jin-Jang 66 : 6
Basket Slovanka 1 (Češka) : ŽKD Studio Jin- Jang	20 : 0 b.b.
ŽKD Studio Jin-Jang : Basket Slovanka 2 (Češka) 21 : 38
DDM Tachov (Češka) : ŽKD Studio Jin-Jang 67 : 18
Tekma za 4.mesto:
Selekcija Berlina (Nemčija): ŽKD Studio Jin-Jang 37 : 31
Končna lestvica:
1.	Basket Slovanka 1
2.	KK Sopot
3.	DDM Tachov
4.	Selekcija Berlina
5.	ŽKD Studio Jin-Jang
6.	Basket Slovanka 2
Strelke za mlajše deklice ŽKD Studio Jin-Jang: Kušar Urška, Prah Tea 29 (1 trojka), Osterman Nika 6, Kasumovič Dahlila 16, Devič Diana, Senčar Polona 13 (1 trojka), Slapšak Manja, Oplotnik Barbara 2, Forte Sandra 2, Šoba Maja, Marjanovič Branka, Kušar Kaja 2, Svetič Kaja, Fele Tara 6.
FANTJE - 1990
SG Braunschweig : KK Rudar 34	:
66, KK Rudar : Basket Horačkova75 40, KK Zvezdara : KK Rudar 72 : 55
Tekma za 5. mesto
A.P.D. Vigna Pia Roma : KK Rudar 69 : 72
Strelci za KK Rudar: Tominšek 64, Žepič 4, Muminovič 51, Kračan 2, Mujkanovič 6, Bučalič 4, Petrovič, Kolenc 35, Roglevski 26, Račič 8, Doberlet 8, Sačič 60.
Trener: Goran Skrinar, Pomočnik trenerja: Jože Skrinar, Fizioterapevtka: Alja Pišek
PLANINSKA POT LOJZA MOTORETA
TJlaninsko društvo Lisca Sevnica je
J7 že leta 1974 uredilo Sevniško planinsko pot, ki obide skoraj vse grebene po desni in levi strani Save v okolici Sevnice. Na poti je 14 žigov. Po prehojeni poti sevniško društvo pohodnikom podeli značko. Za vso pot je potrebnih okoli 31 ur hoje, meri pa približno 105 km. Pot je možno prehoditi etapno, postopoma. Glede na to, daje soavtor te poti, znani sevniški in zasavski planinec 1 ö.marca letos umrl, seje PD Lisca v Sevnici odločilo, da se pot odslej imenuje Sevniška planinska pot - pot Lojza Motoreta. Društvo je te dni izdalo novo zloženko, ki ima na zemljevidu vrisano pot s pregledom postaj z žigom in imena vrhov in naselij z navedbo časa med posameznimi razdaljami.
T.L.
( MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ )
MLADIM
ZASAVCEM
TAo sprejema v EU nas ločita še
L-/dva dneva in gotovo večino ljudi spreletavajo prijetni občutki. Seveda se v bistvu ne bo zgodilo nič pretresljivega. Za posameznika ne bo na ta dan nobenih sprememb. Razen, če se sami odločimo za spremembe. Da se z večjo zavzetostjo posvečamo svojemu jeziku, da še bolj poskrbimo za svoje zdravje, da poskušamo živeti v harmoniji s samim seboj in z okolico...
No, to so spremembe, h katerim težimo vse življenje - nekateri bolj, drugi manj...
(Sfivanc/ca
\_______________________/
RAZOČARANJE
Že stari Grki so prirejali razna tekmovanja, ki so se skozi stoletja do današnjih olimpijskih iger zelo spremenile. Kruha in iger si ljudje želijo od nekdaj. V Sloveniji nas k igri vzpodbuja mnogo dejavnosti, ki so prepoznavne z znanimi gesli. S športom proti drogi. Vsi na kolo za zdravo telo. Razgibajmo življenje.
Važno je sodelovati... Gesla, ki nas opozarjajo na zdrav način življenja, koristno izrabljanje prostega časa. Ne mara pa besed zmagovalcev poražencem: “Važno je sodelovati, ne zmagati!” Težko je prenesti poraz, sploh če si zmage zelo želiš. V svojem srcu,... duši,... glavi, potem pa se ti po zadnjem sodnikovem žvižgu pričakovanja razblinijo, kot so se meni in moji ekipi v košarki.
Uvrstili smo se v finale v košarki, štiri najboljše ekipe v Sloveniji. Že sama pot na Ptuj je bila v napetem ozračju, misli so bile uperjene k tekmam, ki so nas čakale v prihodnjih dneh. Po pričakovanjih smo bili zmagovalci prve tekme. Druga tekma je bila živčna vojna do zadnjih minut, zmago smo imeli praktično v rokah oziroma košu, ko se je poškodoval naš igralec in pokazalo seje, daje žoga res okrogla, zavrtela seje nasprotnikom v prid. Toda, odločujoča je bila zadnja tekma. Za drugo mesto smo se “udarili” z domačimi.
Nabite tribune. Glasno navijanje. Spodbujanje. Izmenjavanje v vodstvu... še nikoli nisem doživel česa podobnega, potem pa preobrat... glavna krivca, režiserja tekme - sodnika... “Rezala” sta nam zadnje tri napade. Domačini so vodili za točko. Zadnji napad, zadnja priložnost. Podaja iz outa, žogo je imel najšibkejši igralec, žogo je popeljal čez sredino igrišča, nato pa... prekršek nad njim. Mislili smo, da smo rešeni, toda sodniška piščalka je ostala nema. Groza.
Moje srce je onemelo. Storil sem vse mogoče, a vseeno nam ni uspelo. Začutil sem solze, izmučen obraz je postal negiben. Ničesar nisem čutil. Samozavest je izginjala. Srečo sem imel, da sem sedel na klopi in ob meni prijatelji, ki morda vsi niso čutili enako kot jaz, pa vendar so bili žalostni. Vsa naša energija je bila usmerjena v ZMAGATI, potem pa je odmevalo. NE ZMAGATI, SODELOVATI! NE ZMAGATI, SODELOVATI! NE ZMA...A boli.
Takšne stvari se dogajajo, še vedno. Favorizirani ekipi dovolijo nekaj, kar bi se po vseh pravilih moralo kaznovati. Ali so pravila res zato, da jih kršimo? Sodniki dobivajo podkupnine. Podkupnine zaradi športa. Dogajajo se zlorabe in vse nepoštene stvari, neprimerna, nešportna razburjanja, poživila. Poživila zaradi
športa.
Toda mi smo garali celo leto. Garali zaradi športa. Potem pa... Sram jih je lahko! Pa saj je že Platon govoril, da posameznika bolje spoznamo, če se z njim eno uro igramo, kot pa če celo leto razpravljamo. K sreči je zame in moje prijatelje šport predvsem igra.
Rok Šraj, 8.a. OŠ Litija, mentorica Jana Štojs
NA ZMAGOVALNIH STOPNIČKAH
Že od nekdaj rada plavam. Babi mi je povedala, da sem pri dveh letih nekega dne skoraj sama čofotala v morju, čeprav je imela voda le 22 stopinj Celzija.
Zdaj hodim v četrti razred in že četrto leto obiskujem treninge plavanja v plavalnem klubu Cementarna Rudar Trbovlje. Treningi potekajo tako, da se najprej na suhem malo ogrejemo. Nekaj časa se ogrevamo tudi v vodi. Potem plavamo: delfina, hrbtno, prsno ali prosto. Trener nam včasih popravlja določene gibe. Treniramo ves teden, vsak dan. Navadno preplavamo 2km. Ob vikendih pa so večkrat tekmovanja. Najboljše rezultate dosegam na 50m delfin. Lansko poletje sem v klubskem tekmovanju zasedla v disciplini 50m delfin prvo mesto. Ko sem stopila na prvo stopničko, mi je bilo kar malo nerodno. Moji domači pa so bili zelo veseli. Posneli so me tudi na kamero. Na zadnjem državnem prvenstvu v Celju, sredi marca 2004, sem bila tudi kar dobra. V disciplini 200 m hrbtno sem bila od 150 plavalcev moje starosti na 15.mestu.
Kljub temu, da porabim za treninge vsak dan dobri dve uri, mi ni žal.
Ana Nuša Moljk, 4.a. Dol
IGRAM KOŠARKO
Šport. Pod to besedo si vsak predstavlja nekaj drugega, nekaterim pomeni šport nepotrebno “mučenje”, drugim zabavo, tretjim poklic in vir zaslužka, četrtim sprostitev, spet peti so od njega odvisni. Vsem pa šport koristi. Duševno in telesno. Gotovo ni potrebno poudarjati, daje šport ključnega pomena za zdravje. Ni potrebno, da se z nekim športom resno ukvarjamo in treniramo, da lahko rečemo, da smo športniki.
Veliko ljudi se s športom ukvarja v
prostem času - s tem, ko si vzamejo čas za sprehod, naredijo ogromno zase in svoje zdravje.
Seveda obstaja tudi profesionalen šport-športnik se v tem primeru posveti samo določenem športu in je v njem uspešen. Mnogi izmed takih športnikov so idoli mladostnikom. Ti si želijo biti kot oni, nekateri se sploh ne zavedajo, da za to ni dovolj samo spremljanje vsake tekme, v kateri njegov idol igra. preden seje njegovo ime pojavilo v medijih, je bilo potrebno ogromno truda, odrekanja in predvsem volje in vztrajnosti.
Na žalost pa je vse preveč športnikov, ki si slave niso prislužili samo s tem. Mnogi jemljejo razna poživila. Vse samo zato, da bi bili najboljši. In tako se izgubi tisti čar športa, da se z njim ukvarjaš zaradi sebe in svojega lastnega zdravja. Nasprotno - taki športniki si s poživili uničujejo telo, sami pa gotovo vedo, da brez poživil ne bi bili tako uspešni. Denarje pač sveta vladar! Žalostno.
Tudi sama se ukvarjam s športom. Redno treniram košarko, v prostem času pa jaham dve krasni kobili - Megi in Srelo. Medtem, ko mi ježa pomeni samo sprostitev in zabavo - v njej sem sama zase vedno najboljša, mi košarka poleg sprostitve pomeni nekaj, v čemer se trudim biti čim boljša in se učim sprejemati poraze.
Od moje prve tekme je minilo kar nekaj let, a se je še vedno dobro spomnim, ne zaradi pomena besede prva, pač pa zaradi poraza. Gotovo ni potrebno poudariti, kako razočarana sem bila. Pa še to je premila beseda. Bila sem jezna, besna in žalostna hkrati.
Igrale smo naravnost porazno! V desetih minutah smo le trikrat zadele koš. Poleg tega smo naredile ogromno prekrškov. Trenerje bil prav tako razočaran in tega ni skrival, zato smo bile igralke še bolj žalostne. Med vožnjo proti domu nam ni bilo do pogovora. V sebi smo zadrževale jezo in krivile druga drugo, čeprav smo vse vedele, daje prav vsaka kriva za naš poraz in bi se morale vse bolj potruditi. Mislim pa, daje naše razočaranje pozabljeno šele ob naslednji tekmi, kjer smo, mimogrede, zmagale!
Na nek način sem svoji prvi tekmi
hvaležna. Resje važno sodelovati! Poraze sprejemam laže. Košarka je še vedno moja velika ljubezen in bo, se mi zdi, tudi ostala. Eva Žontar, 7.a.devetletke, Litija
ZAGORJE
Do mojega mesta ne pelje samo ena cesta, ker mimo teče reka Sava, le pazi, da ne bo poplava.
Tudi vlak pelje mimo Zagorja vse od Maribora pa tja daleč do morja.
Med gorami je skrito, včasih v meglo ovito, ko pa sonce posije, nas s svojimi žarki oblije.
Od nekdaj rudarji so premog kopali,
a zdaj nam premoga niso več dali, saj zaprli so rudniška vrata, kjer delal nekoč je moj ata.
Če prideš v moje lepo mesto, ti bom kupil veliko presto.
Kristjan Kmetič, 4.a. OŠ Ivana Kavčiča Izlake
VALVASORJEV DAN
Vsako leto, konec avgusta, na Medijskem gradu zberejo se številna usta.
Igralci naši, z Izlak,
pripravijo igro, ki lahko bi bila prvak.
Takrat množica ljudi k Medijskem gradu pohiti, kjer temno noč veliko bakelj osvetli.
Ko zabava se začne množica posede se.
Vsi prisluhnejo igralcem, saj igra všeč je vsem gledalcem.
Vsi super se imajo, saj skozi vso igro se smehljajo. Ker se igra je končala, sem od veselja pesmico napisala.
Katarina Polc, 4.a.OŠ Ivana Kavčiča
Izlake
29. mali traven 2004
Piše in fotografira: Peter Motnikar
NEOSVINČENO
Vozili smo: VW Golf 2.0 SDI trendline
TUDI SDI POKAŽE ZOBE!
Januar je mesec, ko smo vam na teh straneh že predstavili novega golfa pete serije. Naš tokratni testni avto se od njega razlikuje predvsem po motorju. Medtem, ko je prvega krasil 1.9-litrski turbodizelski agregat s 105 konjskimi močmi, so nam pri Malgaju d.o.o. za naš test odstopili srebrnega lepotca z 2.0 litrskim dizelskim motorjem, ki premore 75 konjskih moči.
Še o motorju...
O samem golfu je bilo torej že veliko napisanega, a nič ne de, če bomo nekaj glavnih značilnosti ponovili. Moč in varčnost sta res tisti vrlini, ki zaznamujeta golfa pete generacije, kar smo se prepričali kljub temu, da bi nam lahko očitali, da golf z le 75 konjskimi močmi pač ne ponuja dovoljšnje moči. Motite se. Čeprav je motor vrste SDI, bo tudi slednji »pokazal zobe« takrat, ko bo najbolj potrebno. Kakšne ekstremne hitrosti sicer ne morete pričakovati, a je motor dovolj zmogljiv, da bo tudi poln avto s petimi potniki in prtljago zanesljivo pripeljal do cilja. Medtem ko so na začetku prodaje nudili štiri vrste
motorjev, se je izbira sedaj nekoliko povečala. Tako so na voljo bencinski 1.4 (55 kW/75 KM), 1.4 ESI (66 kW/90 KM), 1.6 (75 kW/102 KM), 1.6 ESI (85 kW/l 15 KM), 2.0 ESI (110 kW/150 KM) in dizelski 1.9 TDI (77 kW/105 KM), 2.0 TDI (103 kW/140 KM) ter seveda naš testni 2.0 SDI. Sicer se ob podatku, da smo vozili SDI, ne spodobi veliko omenjati ESI in TDI motorjeva, a vseeno je treba omeniti, daje prednost v teh motorjih v tem, da vedno zgori natančno toliko goriva, kot ga je dejansko potrebnega. Posledično je poraba manjša, zmogljivost pa večja že v območju nizkega števila vrtljajev.
Še o varnosti...
Na tem mestu bi morebiti le ponovili najbolj važne elemente varnosti, kijih najdete v novem golfu. Visoko raven le-te zagotavljajo posebne lastnosti izredno stabilne karoserije, ki zahvaljujoč najmodernejši laserski tehniki varjenja v primeru trčenja absorbira večji del naletne energije in tako prepreči deformacije potniške celice. Dodatno zaščito notranjosti zagotavlja do osem zračnih blazin - čelni zračni blazini za voznika in sovoznika, sprednji stranski zračni blazini, ki sta na željo na voljo Uidi zadaj ter zračni blazini za glavo. Novost sta aktivna sprednja vzglavnika, ki se v primeru trčenja bliskovito pomakneta naprej in bistveno zmanjšata tveganje hudih poškodb vratnih vretenc in hrbtenice. Pasivni varnostni koncept dopolnjujejo tritočkovni varnostni pasovi na vseh sedežih, zategovalniki pasov na sprednjih sedežih in trije vzglavniki za potnike na zadnjih sedežih. Seveda paje tu še tehnologija aktivnega varnostnega koncepta, ki skrbi, da do takšnih skrajnih primerov sploh ne bi prišlo; na primer regulacija zdrsa pogonskih koles (ASR), ki predvsem na spolzkem cestišču preprečuje zdrsavanje koles. Poleg tega senzorsko krmiljeni elektronski stabilizacijski program (ESP) zagotavlja, da novi Golf na vseh vrstah cestišča in tudi pri nenadnih in hitrih manevrih varno ohrani smer vožnje -seveda le v mejah fizikalno možnega. Programu ESP zagotavljajo podporo štiri kolutne zavore, integrirana zavorna asistenca in antiblokimo sistem (ABS) - da
se vsa štiri kolesa ob nenadnem zaviranju še pred oviro ustavijo.
Še o notranjosti...
Kot je že v navadi, pri VW ponujajo tri nivoje opreme in sicer Trendline, Comfortline ter Sportline. O osnovnem paketu opreme smo že pisali, zato le omenimo, da je dokaj bogat; električni pomik sprednih stekel in zunanjih ogledal, centralno zaklepanje s	pomočjo
radijskega daljinskega upravljalnika, voznikov sedež nastavljiv po višini, serijsko pa je opremljen	tudi s
polavtomatsko klimatsko napravo, kar bo v teh bližajočih se vročih dneh prišlo še kako prav.
Glede na to, da smo kot že rečeno Golfa vozili že drugič, nas navdušenje še vedno ni minilo. Še več, le povečalo ga je. Petica je spet potrdila misel, da v celoti gledano predstavlja izjemno lepo in hkrati funkcionalno celoto, katero lahko tako kot mi, tudi vi odkrijete pri Malgaju v Trbovljah in Litiji. Pokličitejih in obiščite. Dobite jih na 03/56 33 155 ali 01/8962 600.
Tehnični podatki testnega VIV Golfa 2.0 SDI
Motor: 4-valjni, dizelski, 1968 ccm, 75 KM, 55 kW Menjalnik: ročni 5-stopenjski
Zmogljivost: pospešek 0-100 km/h: 16,7 sek, naj.hitrost 163 km/h Poraba goriva: po mestu/ izven mesta/kombinirano: 6,75 / 4,65 / 5,35 Cena: 3.853.305 SIT

KOŠARKA
V prvi B ligi sta se 24.krogu sta se v derbiju začelja pomerili Rudar Trbovlje in Litija. Zmago za Rudar 89: 88 je že po izteku časa iz prostih metov prinesel najboljši igralec srečanja Miha Knavs, ki je dosegel skupaj 27 točk. Pri Litiji sta največ košev dosegla Bošnjak in Dragan Pušič. Dala sta 23 oziroma 20 točk. Tako Rudar kot Litija sta si že zagotovila obstanek v ligi. Litija je minuli petek doma v 25.krogu gostila Fragmat in izgubila 91: 87. Tudi Japičevih 26 točk je bilo premalo za deveto zmago. Po besedah trenerja Litijanov, se je njegova mlada ekipa vse do dve minuti pred koncem srečanja dobro držala, vodila za šest točk, potem pa so prišli minuti gostujočega igralca Lukiča, ki je zadel tri trojke in svoji ekipi tako priigral zmago. Pri Litiji sta se izkazala še Jolič in Cirar, ki sta dosegla 19 oziroma 14 košev. Prav tako je v predzadnjem krogu v Novi Gorici poraz doživel Rudar. Domača ekipa jih je premagala 94: 79. GD Hrastnik je najprej v 24.krogu doma premagal ŽKK Maribor 89: 69. Najboljša pri Hrastniku sta bila Godicelj in Žitnik z 22. oziroma 20. točkami. V 25.krogu je Hrastnik izgubil še z Maribor Branikom 95:80. Žitnik je dal 23, Tušek pa 17 košev.
(I.G.)
ROKOMET
RUDAR
V rokometnih ligah se tekmovanje počasi končuje. V l.ligi je Rudar v 20.krogudoma gostil Gorenje iz Velenja. Za Gorenje že nekaj časa ne igra Vid Kavtičnik, kije imel pred časom operacijo kolena. V večjem delu enakovredne tekme so s 34: 29 zmagali gostje. Pri Velenju sta se izkazala reprezentanta Bedekovič, kije dal 10 golov in vratar Škof, ki je nanizal 17 obramb, pri Rudarju pa znova Dragan Gajič, ki je dal 10 golov ter Senčar in Gradišek, ki sta jih dala po šest. V 21 .krogu pa j e Rudar doživel še 13. poraz. Tokrat je bil od njih boljši Termo iz Škoije Loke. Pri Trboveljčanih seje v igri poznalo, daje manjkal Stojakovič, ostali, ki pa so stopili na igrišče, pa so bili razen Gajiča in Dobravca nerazpoloženi za igro. Rudar je na sedmem mestu, v vodstvu pa je ekipa Celje Pivovarna Laško.
(I.G.)
IZ TABORA RD ŠMARTNO 99
V taboru RD Šmartno so prvi s tekmovanjem končali starejši dečki B (letnik 1990), ki so zasedli končno 7-do S.mesto v Sloveniji, kar je soliden uspeh. V zadnjih dveh tekmah so izgubili proti kasnejšima finalistoma Termo iz Škofje Loke in Inles iz Ribnice. Najboljši strelec pri Šmarčanih je bil v tej sezoni Žiga Pregelj, ki je dal 47 golov.
Mlajši dečki B (letnik 1992) so
tekmovanje končali v četrtfinalu, saj sta bila Celje Pivovarna Laško in Rudar Trbovlje tokrat prevelika ovira za uvrstitev v polfinale. S Celjani so izgubili 17:8, z Trboveljčani pa 18:6. Vseeno pa so se uvrstili med 9.in 16.mestom v Sloveniji. S tekmovanjem so končali tudi kadeti, ki so se na koncu uvrstili na 13.do 14.mesto v Sloveniji. Za konec pa so premagali še eno najboljših slovenskih ekip Prevent iz slovenj Gradca s 33: 27. Derenčini je na tej tekmi dosegel 12 zadetkov, Kahne pa 9. Mlajši dečki A pa so se po zmagi nad Veliko Nedeljo 18: 16 in nad Rudarjem Trbovlje 28:12 uvrstili v polfinale DP, ki se bo odigralo maja v Celju. Poglejmo še najboljše strelce četrtfinalnega turnirja, ki seje odvijal v Litiji: Berglez je dal 15, Kračan 12, Poglajen pa 6 zadetkov.
Člani so v 20.krogu doma igrali z Atomom Krško. V tekmi za 4.mesto na lestvici sta se ekipi razšli z rezultatom 29: 29. V toku srečanja si nobena ekipa ni uspela priigrati večje prednosti zato je delitev točk še najbolj pravična. Pri domačih je Jernej Peterlin dal 7 zadetkov, Gregorič in Simončič pa po 5. V naslednjem krogu so varovanci Matjaža Šikovca igrali pri dobri ekipi iz Železnikov. Domači so vodili že za šest zadetkov, a so si Šmarčani kljub temu skorajda priigrali zmago. Nas končuje bil neodločen izid 27: 27 še najbolj pošten. Strelci: Gregorič 8, Lovro in Jernej Peterlin po 4, Simončič 3.... V zadnjem krogu se lahko ob zmagi Šmarčani prebijejo do 4.mesta. (I.G.)
IZ TABORA RD ZAGORJE
RK ZAGORJE : RK JADRAN -
SPORT
KOZINA 28 : 18 ( 17: 9 )
Strelke: Skočir 1, Jelševar 5, Zajec 6, Peterlin 7, Bola 6, Mimič 1, Poglajen 1, Jere Igol za Zagorje.
Zagorske rokometašice so v domači dvorani v 13.krogu končnice l.B lige gostile rokometašice iz Kozine. Kljub začetnemu vodstvu igralk iz Kozine so domače igralke potrdile, da so zasluženo na vrhu lestvice tega tekmovanja. Z odličnimi obrambami vseh treh vratark so s hitrimi protinapadi polnile vrata gostujoče ekipe in razlika seje iz minute v minuto večala do končnih 28: 18. Za igro v napadu je potrebno pohvaliti obe najmlajši igralki, Peterlinovo s 7 in Bolo s 6 goli. Zanimivost tega srečanja je tudi povratek Mance Jere, ki je bila kar nekaj let odsotna z igrišč. V RK Zagorje si želijo, da bi se k aktivnemu igranju vrnila še katera njihova nekdanja igralka.
Mlajše deklice B pa so končale s tekmovanjem v polfinalu DP. V polfinalu so izgubile z Izolo 20: 10 in z Ljubljančankami 20:12. Največ golov za Zagorje so dosegle: Perger 11, Hribar-Kovač 5, Rebolj 3... Klub izpadu so lahko v klubu s predstavami deklet v rednem delu zadovoljni. (I.G.)
NOGOMET__________
1.LJUBLJANSKA NOGOMETNA LIGA
V	1.ljubljanski nogometni ligi so bile na sporedu še tekme 14. kroga in 15.kroga. Svoboda iz Kisovca je bila gost Dolomitov. Kljub dobro igri v prvem polčasu, lepim priložnostim, Kisovčanom ni uspelo doseči zadetka, medtem ko je domači ekipi to uspelo dvakrat. Rudar Trbovlje je pri vodeči Kolpi izgubil 4:1, Litija pa je v Moravčah igrala 0:0.
V	naslednjem krogu sta se pomerila domača Litija in vodeča Kolpa. Kljub veliki želji domačih, je bilo že v uvodnih minutah tekme na razmočenem igrišču opaziti, da je Kolpa boljša. Gostje so po prvem delu vodili 1:0. V drugem polčasu so si domači sicer ustvarili nekaj priložnosti, a se je vedno izkazala obramba Kolpe. Ne pa tudi domača, saj so že kmalu gostje po lepi akciji dosegli gol za 2:0 ter ob koncu srečanja še tretji gol.
Kisovčani so v Viru iz rok izpustili lepo
29. mali traven 2004
Q ŠPORT
priložnost za zmago. Po zadetku Marka Ravnjaka so Svobodaši povedli 1:0. Domači pa so žal izenačili in zmaga je šla po vodi. Še četrto zmago pa je dosegel Rudar Trbovlje. S 3:0 so doma ugnali Ihan, ki je dva kroga nazaj povsem nadigral Kisovčane.
Še pogled na lestvico. V vodstvu je Kolpa, Litijaje tretja, ima 27 točk, Svoboda je osma s 15-timi, Rudar pa deseti s 14-timi točkami. (I.G.)
STRELSTVO
VETERANI IN VETERANKA SD OKROGAR SKVARČA ZAGORJE USPEŠNI
Člani Strelskega društva Okroga Skvarča Zagorje so tudi na državnem prvenstvu za veterane dosegli nekaj lepih rezultatov. Poglejmo njihove uvrstitve. Med ekipami veteranov do letnika 1943 so s puško osvojili 2.mesto. Za ekipo so streljali: Kajtna, Cirar in Rebernak. Med posamezniki v konkurenci letnikov do 1943 je Roman Kajtna osvojil 2.mesto, Janez Cirar 11 in Viktor Rebernak 17. V neuradni konkurenci med veterani od letnika 1964 do letnika 1963 s puško je bil Zdravko Rebernak sedmi. Tekmovali pa so tudi s pištolo. Znova se je izkazal Roman Kajtna, kije bil v svoji konkurenci 3., Janez Cerar pa sedmi. V neuradni konkurenci, prav tako s pištolo, je bil med svojimi letniki Zdravko Rebernak prvi. Med veterankami do letnika 1953 s puško, pa se je s 3.mestom izkazala Mimi Markošek.
(I.G.)
MALI NOGOMET
ZASAVSKE LIGE MALEGA NOGOMETA
Prva liga, 13.krog; Čolnišče-Juventus, 2:4, Mexico- Supermont 3:14, Leniči II. -Leniči L 3:2, AM-KO izolacije - Picerija Kukuca 4:7, ETI - Bar Slavi 2:5, Mlinše - Škoti 0:0.
14.krog; Juventus- ETI 3 : 0, Supermont- Pekarna Leniči II 2:3,
Picerija Kukuca- Mexico 3 : 2, Bar Slavi-AM-KO izolacije 0 : 3, Pekama Leniči L-Mlinše 5:3, Škoti Tingl tangi- Čolnišče 6 : L
V	vodstvu je hrastniški Juventus, ki ima 36 točk, sledi Picerija Kukuca z 31 točkami ter Am-Ko izolacije in Pekarna Leniči II.s 24 točkami, med strelci pa še vedno Zvone Razboršek, kije v polno zadel 22 krat in na drugem mestu Gašper Starc z 20 zadetki.
Druga liga, 12.krog; Mili bar-Prapreče 1:1, NLP- Top šport 1:6, Malo po malo- Antimon 2:4, Potočnik/Ašič-TET 1:0, Trg.Čop- Taxi Antonio 8:1, Buldožer-Sepro 1:2.
13.	krog; Top šport- Taxi Antonio 7:0, TET- NLP 2:1, Prapreče- Potočnik/ Ašič 2: 1, Sepro- Trg.Čop 2:5, Mili bar- Malo po malo 6:3, Antimon- Buldožer preloženo.
14.	krog; Top šport- TET 3:0, Buldožer-Mili bar 2:12, NLP- Prapreče 3:5, Sepro- Taxi Antonio 0:4, Antimon-Trg.Čop 2:4, Malo po malo- Potočnik/Ašič 1:1.
Na lestvici zanesljivo vodi Top šport, ki ima 38 točk, sledi Mili bar z 29 točkami in Trg.Čop s 26 točkami.
Tretja liga, 13.krog; Tima- XXL 4:2, GD Hrastnik- Kov.Gobovc 4:0, Young Boys- Sob.Lavrač 5:0, Mlinše II-Šentlambert/Gamsi 1:4, Čolnišče II- Sava 0:2, Polšnik- Ni da ni 0:4.
14.krog; Sava- Young Boys 3:1, Šentlambert Gamsi- Čolnišče II. 1:1, XXL-Kov.Gobove 7:3, Sob. Lavrač- GD Hrastnik 2:4, Tima- Ni da ni 3:5, Mlinše H. -Polšnik L 6:2 .
V	vodstvu je GD Hrastnik, ki ima točko več od ekipe XXL in tri od Save.
Med strelci je bil doslej najbolj razpoložen A.Begič iz GD Hrastnika.
Četrta liga, 13.krog; Amater-Kotredež Gasilček 2:2, Izlake- Prapreče 6:3, Medija- Polšnik Košir 10:4, Podkum-Čop Konjšica 6:0, Luka bar- Terezija 2:6, Čemšenik- Moskva 1:4, Knapi Toplice-Udamik/ Lunar 4:1, Zasavc- Turisti 2:2.
14.krog; Prapreče IL-Podkum 1:4, Trg.Čop Konjšica- Medija 6:5, Polšnik II.-Amater 0:5, Terezija- Zasavc 4:2, Turisti-
Čemšenik 0:2, Moskva- Udamik/Lunar 8:1, Kotredež/Gasilček- Knapi Toplice 6:0, Luka bar- Izlake 4:4.
V vodstvu je ekipa Podkuma, ki ima točko več od Amaterjev in dve od tretjeuvrščene ekipe Medija. Med strelci vodi Gasior iz ekipe Amater.
Veteranska liga Zagorje, l.krog;
EDUPS Štulm- Izlake 6:0, Šentlambert- Sepro 1:0, Malo po malo-Udamik 5:2, Čonišče- Mizarstvo Zupanc 3:4, Mlinše- Rigl 3:2.
POKALNO
TEKMOVANJE
Po večletnih prizadevanjih je Juventusu uspelo osvojiti naslov. Po videnem povsem zasluženo.
Rezultati 3.kroga; Pizzerija Kukuca-Prapreče 1:1 (po kazenskih strelih 1:3), Mili bar- Juventus 2:4, Bar Slavi- Pekama Leniči II. 2: 2 (2:3), Mlinše L- Čolnišče 4:3.
Rezultati polfinala; Juventus-Prapreče 5:0, Pekarna Leniči- Mlinše 1:1 (P-1:2).
Tekma za 3.mesto; Prapreče- Pekama Leniči II. 2:2 (P-l:3)
Tekma za 1 .mesto; Juventus- Mlinše 3: L
Strelci: Z.Presečki, Breznikar, Novak; Žibert
Igor Gošte
■. AS VŠ-. '■ . v
KARATE_____
TRBOVELJČANI NADALJUJEJO
Z USPEŠNIMI NASTOPI
TV" ljub temu, da vsako leto preneha s tekmovanji kakšen JN^odličen tekmovalec, ki nas je razvajal z uspehi, se Trboveljčani še kar trdno držijo v samem slovenskem vrhu in to že več kot desetletje. To pa lahko uspeva samo tistim, ki imajo široko bazo trenirajočih, iz katere lahko vedno izločiš tiste, ki se s kvalitetnim in marljivim delom povzpnejo v sam vrh.
18. karate turnir KIMON 2004, stojijo z leve: Maša Rome, Darja Drnovšek, Katja Simerl, Slaviša Jovanovič. Čepijo z leve: Timi Umek, Žiga Rozina, Tirno Bevc, Jernej Hudomalj. Spodaj trener Miha Kovačič
Na povabilo Karate kluba KIMON iz Ljubljane so se trboveljski karateisti 18. aprila udeležili 18. Karate turnirja KIMON 2004. Tekmovanje se je odvijalo v telovadnici OŠ Vižmarje na Brodu pri Ljubljani, ki je bila za takšno prireditev premajhna, saj se ga je udeležilo kar 120 tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov. Prireditve si je ogledalo precejšnje število staršev domačih tekmovalcev, tako daje bilo vzdušje v sami telovadnici zelo prijetno.
Trboveljski trenerski tim se je na veliko število možnih tekmovanj, ki si sledijo eno za drugim odločil, da bo v letošnjem letu pošiljal na različna tekmovanja večje število različnih tekmovalcev. Glede na to, da ta turnir ni imel mednarodne udeležbe, so poleg nekaj izkušenejših tekmovalcev, na tekmovanje nastopili v glavnem takšni, ki si še nabirajo tekmovalnih izkušenj.
Trenerja Miha KOVAČIČ in Jernej SIMERL sta v Ljubljano pripeljala UMEK Timija, ROZINA Žigo, BEVC Timija, JOVANOVIČ Slavišo, HUDOMALJ Jerneja, ROME Mašo, ANDRENŠEK Dunjo in SIMERL Katjo.
Omenjena trenerja, ki sta oba še aktivna tekmovalca si zelo prizadevata na samih treningih, da bi dostojno nasledila uspešni trenerski tandem v zadnjih petnajstih letih Boruta MARKOŠKA in Bogdana S1MERLA, ki pa oba še kar aktivno vodita najboljše trboveljske tekmovalce. Kljub mladosti Mihi in Jerneju uspeva pripraviti tekmovalce, da se v času nastopa maksimalno potrudijo. Tudi v Ljubljani uspeh ni izostal, saj so osvojili kar osem medalj. V katah sta bronasti medalji osvojila Jernej HUDOMALJ in Dunja ANDRENŠEK, srebrno Maša ROME in zlato Katja SIMERL. Dečki so v ekipnem
ŠPORT
------h
delu osvojili s sestavi Timi, Slaviša in Jernej srebrno medaljo. Njihov uspeh so v kumiteju, to je dogovorjeni športni borbi, dopolnili Žiga ROZINA, Timi BEVC in Slaviša JOVANOVIČ, vsi z bronastimi medaljami.
Miha in Jernej, ki sta že kar malo razvajena od uspehov svojih varovancev sta bila po končanem tekmovanju zelo zadovoljna.
Franjo GLAVICA
TRBOVELJČANKAM DVE ZLATI MEDALJI NA ODPRTEM SHOTOKAN PRVENSTVU SLOVENIJE V KATAH
"X Ta povabilo JKA (Japan Karate Association) zveze -L > Slovenije so se trboveljske karateistke Sanja NAGLAV, Lej la DORIČ, Snežana CIGLENJAK in Barbara GAŠPARIČ pod vodstvom trenerja Igorja NARAGLAVA v soboto 10. aprila 2004 v Brežicah udeležile odprtega shotokan prvenstva Slovenije v katah.
Odprto prvenstvo Shotokana v Brežicah, ekipa deklic na najvišji stopnici, z leve: Barbara Gašperič, Sanja Naraglav in Snežana Ciglenjak
Skozi več kot tisočletno zgodovino karateja ter različni uporabi gibov, so to borilno veščino prilagodili namenu. V začetku 20. stoletja so na razvoj najbolj vplivalijaponski mojstri, ki so veščino prazne roke razširili izven meja Japonske. Nastale so številne šole karateja, ki so gojile vsaka svoj stil. Začetki karateja v Trbovljah so bazirali na Shotokan Stilu, katerega gojimo in razvijamo tudi danes. JKA zveza Slovenije goji in poudarja izvorni Shotokan stil. Prav zaradi tega so se Trboveljčani odločili, da se bodo redno udeleževali tako
tekmovanj kot seminarjev te zveze.
V Brežicah seje zbralo kar 230 tekmovalcev in 13 slovenskih klubov. Na samem tekmovanju so natopili tudi najboljši slovenski kataši s Sevničanom STOPARJEM in Ilirskobistričanko Špelo MUHA na čelu.
Mlade Trboveljčanke so svoj ognjeni krst zunaj Trbovelj doživele slab mesec nazaj v Sevnici, kjer so posegle po zmagovalnih stopnicah, saj so takrat Trboveljčani osvojili kar pet medalj od tega tri srebrne in dve bronasti.
Tokrat so se tekmovalke za
im
M»
nastop pripravljale še bolj zavzeto in bile odločene, da svoj odličen nastop iz Sevnice še popravijo. To jim je tudi v celoti uspelo, saj so deklice v sestavi Sanja NARAGLAV, Snežana CIGLENJAK in Barbara GASPARIČ na koncu stale na najvišji zmagovalni stopnici.
Po tem nastopu so svoji prijateljici Lejli DORIČ, ki ni nastopila v ekipnem delu rekle,
Naši tekmovalci so najprej nastopili v katah, kjer so kljub solidni izvedbi kat vsi izpadli v prvem krogu. V športnih borbah so vsi nastopili v svoji starostni in težnostni kategoriji, bolj izkušeni pa še v absolutni kategoriji, v kateri
da bi bilo »fino«, da bi v posameznih nastopih tudi ona zmagala. Lejla jih ni razočarala in je na koncu tekmovanja v zelo številčni kategoriji tudi ona prejela zlato medaljo.
Trener Igor NARAGLAV po končanem tekmovanju ni skoparil z pohvalami mladih zelo perspektivnih tekmovalk.
Franjo GLAVICA
ni težnostnih omejitev.
Najprej so v ring stopili najmlajši, ki so že v prvem kolu morali priznati premoč svojih nasprotnikov. Amir je v kategoriji nad 67 kg, v prvem kolu suvereno premagal svojega nasprotnika, v
naslednjem pa izgubil zaradi premočnih udarcev v glavo.
Nato je v boj v kategoriji do 67 kg stopil naš najizkušenejši tekmovalec ŠANTEJ Žiga, ki jev prvih dveh kolih brez težav premagal svoja nasprotnika. Bolj ko se je približeval boju za medaljo, bolj so borbe postajale izenačene in negotove do zadnjih sekund. V četrtfinalu je Žiga povedel z 2:1 šele nekaj sekund pred koncem , vendar je ta rezultat z izkušenostjo uspel zadržati. Sreča mu je obrnila hrbet v boju za finale, katerega je izgubil po podaljšku zaradi premočnega udarca z 0:1. Tako je na koncu osvojil odlično 3. mesto.
V absolutni konkurenci so nastopili Kristijan, Maks, Amir in Žiga, kjer so vsi z izjemo Maksa izgubili v prvem kolu.
Po koncu tekmovanja sta
NOGOMET
TRETJA
ZAPOREDNA
ZMAGA
ZAGORJA
Nogometaši Zagorja še vedno držijo “kvalifikacijsko” drugo mesto v 2.SNL, kijih ob uspešnih kvalifikacijah lahko pripelje do nastopanja v prvi ligi. Zagorjani so imeli v zadnjem obdobju nekaj trenj v ekipi, tako da rdeči dres naj ne bi več nosil Najdenov”, zamenjan je bil tudi kapetan ekipe. Ob tem je tudi trener Mladenovič napovedal odhod, če se nekatere stvari ne bodo uredile. Pa vendarle se zdrahe vsaj rezultatsko na igrišču niso poznale. Zagorjani so namreč v zadnjih treh tekmah zmagali (4:1 doma z Izolo, 1:0 v Kranju in 5:0 minulo nedeljo proti Brdom). Eden trenutkov resnice bo zagotovo nedeljsko gostovanje v Ljubljani pri Svobodi, kjer bi Zagorjani nujno potrebovali tri točke, saj
9. mednarodni karate turnir “KROKOYAMA CUP”, Koblenz (Nemčija). Trboveljski mušketirji stojijo z leve: Miha Kovačič (trener), Maks Šmidhofer, Amir Tahirovič, Žiga Šantej, Jernej Simerl (trener). Čepijo z leve: Kristijan Ostojič, Borut Korpes in Rok Lopan
V TRETJE GRE RADO.... TRBOVELJSKI KARATEISTI USPEŠNI V KOBLENZU
v
lani karate kluba TIKA Trbovlje so v dneh od petka 23.aprila do nedelje 25. aprila na povabilo Karate zveze dežele Rheinland-Pfalz nastopili na 9. Mednarodnem karate turnirju »KROKOYAMA CUP« v Koblenzu v Nemčiji. Na turnirju je nastopilo 860 tekmovalcev iz 16. evropskih držav. Na to tekmovanje so se ves mesec pod vodstvom SIMERL lemeja in KOVAČIČ Mihe intenzivno pripravljali KORPES Borut, OSTOIIČ Kristijan, LOPAN Rok, ŠMIDHOFER Maks, TAHIROVIČ Amir in ŠANTEJ Žiga. Trboveljčani so se iz Koblenza že dvakrat vrnili praznih rok, zato so bili tokrat odločeni, da temu ne bo tako.
bila trenerja Jernej in Miha zelo zadovoljna z doseženo medaljo Žige in pa nekaterimi borbami ostalih tekmovalcev. Pozna se, da mlajšim primanjkuje tako težkih tekem, ter s tem prepotrebnih izkušenj, saj so borbe izgubljali v zadnjih trenutkih ali pa celo v podaljških. Vendar sta trenerja prepričana, da je ta generacija tista, katera bo krojila sam vrh karateja.
Naslednja velika tekma trboveljskih karateistov bo Ekipno državno prvenstvo, ki bo 15. maja, kjer ima osvojena medalja največjo vrednost med karatejskimi vrstami. Trboveljčani bodo nastopili s tremi ekipami od starejših dečkov do članov. Cilje so si postavili zelo visoke in sicer naslov ekipnih državnih prvakov v vseh treh kategorijah.
Franjo GLAVICA
tretjeuvrščena Bela Krajina zaostaja le za točko, ob tem da igra proti zadnjeuvrščenemu moštvu na lestvici.
KOŠARKA
PRIČAKOVANO
SLOVO
ZAGORJANOV
Košarkarji Zagorja so po pričakovanju izgubili obe tekmi proti Union Olimpiji v končnici za naslov prvaka. Varovanci trenerja Igorja Pučka so predvsem na drugi tekmi delovali izredno utrujeno. Še najbolj slikovito je igro obeh ekip opisal sam trener, kije dejal, “daje bil to spopad utrujenega oldtimerja in športnega avtomobila”. Zagorjani so tako sezono zaključili, z uvrstitvijo v končnico za prvaka uresničili svoje cilje kljub težavam, ki so jih pestile proti koncu prvenstva (poškodbe, dolgovi do igralcev).
KRONIČNO
Kronično pa področju Policijskega oddelka Zagorje ob Savi
DROG MU JE BIL NAPOTI
Dne 17.aprila ob 9.20 uri so policisti odšli na ogled prometne nesreče, ki se je zgodila že ponoči. Voznik avtomobila je okoli 3.ure na Cesti 20.julija zaradi neprilagojene hitrosti trčil v telefonski drog ter s kraja odpeljal. Zoper povzročitelja, ki so ga policisti izsledili še isti dan, sledi predlog sodniku za prekrške. Telefonsko podjetje je s tem oškodovano za 100.000 SIT.
Naslednjega dne ob 15.40 uri je na cesti v Čolnišče voznik avtomobila zaradi vožnje po napačni strani ceste trčil v nasproti vozeč avtomobil. Nastalo je za 300.000 SIT škode, povzročitelj pa je dobil še plačilni nalog.
TATICE SO UJELI
Dne 20.aprila ob 13.05 uri so policiste poklicali iz trgovine Drogerie Markt v Zagorju in jih obvestili, da sta dve ženski pred tem storili tatvino raznih artiklov v vrednosti okoli 100.000 SIT ter zbežali iz
trgovine. Na podlagi opisa so policisti prijeli dve ženski iz Ljubljane, katerima so predmete zasegli in ju kazensko ovadili.
RAZBIJAL PO STANOVANJU
Dne 17.aprila so policisti pohiteli v stanovanje v Farčnikovi koloniji, kjer je 24-letnik razbijal inventar v stanovanju. Zoper njega sledi predlog.
Kronično na področju Policijskega oddelka Hrastnik
POŠKODOVANJE VOZILA,
NEDOSTOJNO VEDENJE,
ALKOHOLIZIRANOST...
Dne 14.4. ob 9.uri se je na Brnici zgodila prometna nesreča. Voznik avtomobila je prehiteval vozilo, ki je zavijalo levo na parkirni prostor. Zaradi nepravilnega prehitevanja je trčil v navedeno vozilo, pri čemer je bila ena oseba lahko telesno poškodovana. Policisti bodo zoper kršitelja ustrezno ukrepali.
Istega dne ob 22.40 uri so policisti na Marnem na lokalni cesti opazili
poškodovano vozilo, v katerem se je še vedno nahajal voznik in poskušal vozilo vžgati. Ko sta policista pristopila do vozila in šoferja vprašala za dokumente, se je navedeni do njiju pričel vesti nedostojno in ju žalil, prav tako pa je odklonil izkaz z dokumenti. Pri tem sta policista zaradi zadaha po alkoholu posumila, daje voznik pod vplivom alkohola, zato sta ga pozvala, da izstopi iz vozila, ker bo opravljen preizkus alkoholiziranosti. Voznik tega ni upošteval in kljub temu nameraval speljati z vozilom. Ker je obstajala nevarnost, da bo z vožnjo pod vplivom alkohola nadaljeval, je bil zoper njega uporabljen strokovni prijem, nato pa je bil pridržan na PP Trbovlje. Policisti bodo zoper njega podali predlog SP-ju.
Dne 18.4. ob 9.30 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo 2.kategorije v Gorah. Pri tem je bilo ugotovljeno, daje voznica osebnega vozila zaradi vožnje po levi strani vozišča trčila v nasproti vozečega voznika terenskega vozila. Zaradi neuporabe varnostnih pasov sta voznica in sovoznica z glavo udarili ob vetrobransko steklo in dobile lahke telesne poškodbe. Voznici je bil izdan plačilni nalog.
mali oglasi
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o.. Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta.
CfC
AEPREmičfllAE
Ulica 1 junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03/56 26242,
Fax: 03/56 32 242 GSM: 031/359 725 in 031/359 726 Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel.
Stanovanja, parcele Oddam v najem poslovni prostor v izmeri 70 m2, tel.: 041/596-325
Razno
Prodam jagenjčke naravne reje, tel.: 040 714 626
Prodam zelo lepo, malo rabljeno, sedežno garnituro “Cuba”, tel.: 040 804 260 Prodam plinsko bombo 10 kg, polna 7.500 SIT, prazna 5.500 SIT
Prodam štedilnik Gorenje, 3x plin, lx elektrika, pečica nikoli rabljena, star 3 mesece, račun, garancija, jeklenka, zraven podarim peč na petrolej, cena 40.000 SIT, tel.: 041/914-057
Prodam dobro ohranjen avto renault 5 campus, malo vožen, 57.000 km, temno moder, tri vrata, redno servisiran, tel.: 56 28 440
Prodam domače hruškovo žganje, tel.: 56 28 440
Zaposlitev, pomoč
Iščem zaposlitev v Zasavju (varstvo otroka, pomoč v gospodinjstvu, pomoč v administraciji, čiščenje lokalov ali poslovnih prostorov, delo v trgovini, lahko tudi v fotokopimici ali videoteki, tel.: 041/858-800
66-Ietnica nudi pomoč v gospodinjstvu vdovcu nad 70 let brez kmetije, tel.: 031/555-117
66-letnica išče delo kot gospodinja starejšim ljudem, lahko redno z bivanjem, nudim tudi lažjo nego, tel.: 031/555-117
29. malt traven 2004
Občina Zagorje ob Savi vabi na prireditve ob prazniku dela in vstopu Slovenije v EU:
30.april popoldan - panoramski poleti na vzletišču Ruardi, predstavitev športnih dejavnostio na športnih poligonih v Evroparku Ruardi (lokostrelstvo, ribištvo, nogomet), nagradno iskanje 25 skritih zvezdic (simbolov 25 članic Evropske Unije) na področju Evroparka Ruardi, ob 20.uri - slovesnost ob vstopu Slovenije v EU in otvoritev “Evroparka Ruardi” na parkirišču pod parkom ob Kotredeščici,
ob 20.30 uri - družabno srečanje pod šotorom na vzletišču Ruardi s kresovanjem, igra ansambel Štajerskih sedem,
ob 23.50 uri - nagovor župana, slovenska himna, evropska himna, ob 24.uri - ognjemet,
1 .maj ob 6.uri - prvomajska budnica, ob 11 .uri - tradicionalni pohod na Pleše s priložnostno proslavo in družabnim srečanjem, igra ansambel Gamsi (sedežnica na Mareli obratuje od 6.ure dalje),
3.maj dopoldan - pričetek obratovanja družbe Fori d.o.o. v prostorih bivšega obrata Lisce v Zagorju.
Delavski dom Zagorje vabi na slikarsko razstavo akademskega slikarja Bogdana Čobala, ki bo v avli odprta do 3.5.2004.
Delavski dom Zagorje-Galerija Medija vabi na slikarsko razstavo akademskega slikarja Andreja Pavliča, ki bo odprta do 3.maja 2004.
Igralnica Suzana, Cesta 9.avgusta 106 Zagorje, vabi vse ljubitelje biljarda na zaključni turnir sezone, ki bo 30.4. ob IS.uri.
Turistično društvo Šentgotard vabi na 12.prireditev “Počastitev sv.Florjana in Gotardov sejem v Šentgotardu v nedeljo, 09.05.2004. Prireditev se prične ob lO.uri s sprevodom prostovoljnih gasilskih društev.
NAGRADNA KRIŽANKA
T3 ešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 13.aprila 2004 na naslov:
XvUredništvo Zasavca, Cesta 20.julija2c, 1410 Zagorje Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 8/2004. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista kot številka časopisa). Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca. Zraven pripišite davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo upoštevali pri žrebu nagrad.
Praktične nagrade, ki vas čakajo, podarja CVETLIČARNA CIKLAMA, Litija Izžrebanci nagradne križanke 6/2004:
1.	Davorin Mikula, Hrušica 128 b, 4276 Hrušica
2.	Nives Potočnik, Loke 17, 1420 Trbovlje
3.	Andreja Obran-Milinovič, Titova 6, 1433 Radeče
Izžrebanka nagradne igre SALAMIJADA: Marija Knez, Mamova 34, Zagorje ob Savi, nagrado poklanja MESNICA FERDI, Trbovlje
*^«Tr<^	IrC 1 J5r> 5-J rf' 1 KOG %
I	I j «l?	H
NOVO !!! AKCIJA !!! NOVO !!! AKCIJA !!! NOVO !!!
Digitalni fotoaparat Fuji FP A330 - 3,2 Mpix samo 49.990 .-
IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE, IZ CD-jev IN VSEH OSTALIH DIGITALNIH MEDIJEV PA V ENEM DNEVU !!!
PRODAJA NA KREDIT: 3-24 OBROKOV !!! UREDIMO V POL URE !!!
ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115
^ NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI ^
MALI OGLAS
Vsebina oglasa:

Moj naslov (ni za objavo):
A L
v
NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA
‘RIPRAV1L
RAZVED-
RILO
AGITACIJ-
SKO
PROPA-
GANDNA
IGRA
SLOVENSKI PRI P' VEDNIK. PESNIK II
RIPO-
L/iiirx, rtoiJIK IN DRAMATIK (FRANC KSAVER)
OTOČJE MED SE-
IN JUŽNO AMERIKO
SLOVENSKI
KIPAR
(FRANCE)

DRŽAJ
SLOVENSK
ORNITO-
LOG
(RAFAEL)
GRŠKA REKA NA PELOPONEZU. EVROTAS
RASTLIN.
BODICA
HINDU.
BOGINJA
SREČE

ČEBELJI
SAMEC
NDI NA!
NA
DRAVSKEM
POUU
IRENA
AVBELJ
LEPO
/EDENJE
DUSTRIJ
■JASELJE
V JOGI UGODNI POLOŽAJI ZA
MEDITACIJO
SLOVENSKI PISATEU IN POTOPISEC (IGO)
iRITANSK PASMA PASTIRSKEGA PSA

ČEŠKI
KIPAR
FRANTIŠEK
DIRKALNI
KONJ
NAPAČEN
SKOK
KONJA

. IBA, MAČKOVEC
NASELJE V POSAV-
SKEM
HRIBOVJU
KARL
IMMER-
MANN
OSEBA
ZA
PLUGOM
POVRŠIN-SKA MERA MOHAMEDOVA VERA
MILANSKO
NOGO-
#1
METNO
MOŠTVO
DUŠEVNO
STANJE
MEUGODJA,
NEMOČI
PREBIVA--EC ARTIŽE
TV
ZASLON
NAJVECJI
JADRANSKI
OTOK
OŽINA NA MALAKI
JAPONSKI FIZIK (LEO)
POSUŠENO
HRASTOVO
ZADETEK
PRI
KOŠARKI
GLOV
pe:
NIKOLAJ
OMERSA
RDEČKAST
MORSKA
RIBA
LUBJE
KAJNOV
BRAT
STAR IZRAZ ZA IZVOD IGRALKA MERKEL
PLITVA KOTANJA S STOJEČO VODO
RAZVOJNA
STOPNJA
ŽUŽELKE
DRAGA
AHAČIČ
NIKALNICA
ORIENTAL-
SKA
PIJAČA
ORIGINALNA LISTINA UNIKAT
DUŠE UMRLIH PRI STARIH RIMLJANIH
MAJHEN
DVOREZEN
KIRURŠKI
NOŽ
INTRADA: uvodna skladba LAN C ETA: kirurški nož
BILEK: češki kipar BAČAR: naš ornitolog
Vicoteka
HLADNA VODA
Dva črnca sta lulala z mosta v reko in eden reče:
»Joj, kako je danes mrzla voda!« »Ja, pa koliko mulja je na dnu!« seje oglasil drugi.
PRVEGA
Dudek je bil na fronti in je po telefonu poklical Pegico:
»Pegica, prvega se vrnem domov!«
»Katerega prvega?«
»Ja, to pa ne vem! Komandant je rekel, da se bomo borili do zadnjega!«
DOBRI UUDJE
Polna sočutja vpraša gospa Kovačeva klošarja pred hišo:
»Vam ni še nihče ponudil dela?« »Ja, enkrat že. Vendar drugače so bili pa ljudje vedno dobri do mene.«
IDIOT
Muja so vprašali, kaj je bolje: biti plešast ali biti idiot.
»Idiot! Manj se vidi!«
PADALSTVO
V padalski šoli vpraša učenec inštruktorja, kaj mora storiti, če se padalo ne bo odprlo.
»Ne skrbi! Ni se še zgodilo, da bi kdo ostal v zraku!« ga potolaži inštruktor.
PABERKOVANJE
Ko je bil znameniti francoski filozof in matematik Blaise Pascal (1623-62) še otrok, mu je oče prepovedal pretirano učenje. Zato si lahko predstavljate očetovo osuplost, ko je 11-letnega sina zalotil, ko je s koščkom premoga na steno pisal dokaz o enakosti dveh pravih kotov in vsoti notranjih kotov trikotnika.
Giuseppe Verdi je bil po značaju vedno zaprt, vzkipljiv in te-
žaven človek. Omenjene lastnosti se s starostjo niso omilile, kvečjemu še stopnjevale. Leta 1900, že utrujen, bolan, žalosten in v pričakovanju skorajšnjega konca, seje silovito uprl, ko so mu sporočili, da želijo po njem poimenovati milanski konservatorij. Veliki starec je užaljeno izjavil, da nikoli in nikdar svojega imena ne bo dal inštitutu, ki ga - potem ko ga je zavrnil v mladih letih, ker je že presegel določeno starost za vpis in ker je pri igranju klavirja dosegel slab rezultat- hoče imeti sedaj, ko je »starec«.
Razvedrilo Razvedrilo
Razvedrilo krajša čas.
NAŠA BODOČNOST
H--------------
KINO
PROGRAM
KINO ZAGORJE
29.4. ob 19.uri - HLADNI VRH 30.4. ob 18.uri - KOT RIT IN SRAJCA ameriški, komedija 1.5. ob 19.uri - HLADNI VRH 2.5. ob 18.uri - KOT RIT IN SRAJCA; ob 20.uri - HLADNI VRH
3.5. ob 19.uri - KOT RIT IN SRAJCA 4.5 ob 19.uri - KOT RIT IN SRAJCA
KINO HRASTNIK
30.4. KOT RIT IN SRAJCA komedija, ob 20.30
KINO DOL PRI HRASTNIKU
30.4. PREKO VSEH MEJA triler drama, ob 18.00
Že 2o let deluje v Zagorju društvo tabornikov rod Polde Eberl -Jamski. Med tem časom smo bili včasih bolj, včasih manj opazni. Vseskozi pa smo aktivno delali z mladimi, željnimi taborniškega znanja in življenja, prirejali letna taborjenja in zimovanja, se udeleževali različnih tekmovanj, tudi zmagovali, potovali, se družili in zabavali. Moj namen pa ni predstaviti našega dela, temveč vas povabiti na različne akcije in delavnice, pripravljene ob našem rojstnem dnevu, kjer nas boste lahko dodobra spoznali in izvedeli marsikatero zanimivost.
Od 4. do 6. maja bo v delavskem domu na ogled razstava, kjer bodo s fotografijami, izdelki in opisi predstavljeni vsi štirje letni časi v luči tabornikov.
6.	maja si bodo lahko otroci krajšali čas na delavnicah iz ročnih in miselnih spretnosti, ki bodo potekale pred delavskim domom s pričetkom ob 17h. Za malo starejše pa smo pripravili izziv fotoorientaciio. kjer bodo s pomočjo fotografij po Zagorju iskali kontrolne točke in na njih izvajali zanimive in poučne naloge. Ob 19h pa bomo v delavskem domu odvrteli projekcijo z zanimivimi utrinki in iskricami iz naših akcij.
7.	maja bomo v sodelovanju z drugimi organizacijami v našem kraju (SKAVTI, ŠKLAB, KUD KNAP, GASILCI) in z vašo pomočjo očistili igrišča, park, ploščad ter ostale pomembne kotičke mesta, kjer se zadržujejo otroci.
8.	maja bomo zaključili slavje s proslavo, kjer bomo podelili tudi znanja in priznanja aktivnim članom rodu ter se pozabavali na taborniški način.
Ob tej priložnosti smo pripravili tudi bilten, kjer lahko najdete zanimive prispevke naših tabornikov, mnenja in besede glavnih akterjev, predstavitev nas in našega dela in še kaj.
Popestrite si kakšen dan in se nam pridružite!
Taborniki RPR-J Zagorje
/	-----------------N
NASA BODOČNOST
»Smisel in bistvo nista nekje ZA rečmi, sta V njih, V vsem...«
(H.Hesse: Siddharta)
Ne o smislu, ne o bistvu se ta trenutek ne sprašuje devetnajst novorojenčkov, trinajst fantkov in šest deklic, rojenih v dneh od 11. do 24. aprila 2004.
11.	04. 2004
Andreja Kranjc, Oršje 36, Sevnica - sin Nik Radovič
12.	04. 2004
Barbika Rožič, Trg rudarjev 2, Senovo - sin Žan
13.	04. 2004
Nataša Jazbec, Naselje na šahtu 8, Kisovec - sinova Mark in Nik
14.	04. 2004
Urška Brlogar, Partizanska c. 19, Trbovlje - hči Stella Pleša
15.	04. 2004
Metka Leben Kosmač, Cesta 9. avgusta 8d, Zagorje - sin Lovro Kosmač
Jasmina Berglez, Trg svobode 25, Trbovlje - sin Mitja Kink Petra Plahuta, Na selah 16, Dol pri Hrastniku - hči Lina Trbovc Zlatka Štepec. Suhadol 6, Zidani most. Laško - sin Klemen in hči Anja
Nataša Hauptman, Krištandolska 9, Dol pri Hrastniku - sin Andrej Šubaj
16.	04. 2004
Maja Bartolo, Hotemež 11, Radeče - hči Pika Rogelj
17.	04. 2004
Nina Jesenšek, Cesta 15. aprila 17, Kisovec-sin Maks Brinjevec Suzana Vodeb, Vešenik 41, Slovenske Konjice - sin Dorian Andreja Gorišek, Naselje heroja Maroka 27, Sevnica- hči Nika
19.	04. 2004
Alenka Hace, Soča 50, Soča, Bovec - sin Vid
20.	04. 2004
Jasna Lorger, Pucova ulica 5, Celje - sin Jaša Srše 22. 04. 2004
Renata Mastnak, Bodriša vas 169, Šmarje pri Jelšah - sin Žiga 23. 04. 2004
Judita Fele, Dolenja vas 14, Zagorje - hči Hana
ISKRENE ČESTITKE !
trgovina
Cvetje
darila..
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303
odpiralni čas: od pon. do petka sobota nedelja
16- 18 9- 12 10- 12
AKCIJA
-------h
ZA (V) DIANO ŠE UPOKOJENCI NAJDEJO ČAS
X etošnja pomlad je zagotovo ena izmed najbolj M -i nepredvidljivih v zadnjih letih, če pomislimo na njeno igračkanje s toploto in mrazom, s sivimi oblaki na nizkem nebu v nasprotju s čudovito modrina jasnega neba...
Za prejšnji četrtek, ko smo se s »skritim Zasavcem« meseca marca Milanom Cerinškom in njegovim »odkriteljem« Ervinom Gonelli dogovorili zmenek, se je narava odločila, da nam postreže z najlepšim, kar premore v letošnjem aprilu.
Oba gosta sta iz Trbovelj, zato smo iz udobnega Integralovega taksija lahko občudovali zeleneče travnike in gozdove vso pot iz trboveljske doline do trojanskega vrha in medtem klepetali, saj sta oba gospoda zelo zgovorna. Oba sta tudi že upokojenca, zato sta si malce težje našla, med vsemi mogočimi obveznostmi, čas za zmenek, saj je na splošno znano, da upokojenci nimajo časa.
Skoraj prehitro smo prispeli na cilj in pred Hotelom Trojane, kjer nas je v Restavraciji Diana čakala slastna večerja, sta mi prijazna gospoda z veseljem pozirala in lepo, pozno popoldansko vzdušje se je nadaljevalo, ko nas je prijazna gostinska delavka Bernarda sprejela ob vhodu v hotel in nas odpeljala do mize v restavraciji.
Na poti v trojanski klanec sta se gosta pošteno zasopla in
spotila, zato je bila nujno potrebna takojšnja preventiva v obliki aperitiva. Medtem, ko smo izvajali preventivne ukrepe, je Ervin Gonelli povedal, daje Milana Cerinška prepoznal na prvi pogled. »Veš, Milan, moram ti povedati, da se nisi prav nič spremenil. Čestitam ti!« Na to trditev se je Milan prav prisrčno a rahlo nejeverno nasmejal. Kljub temu pa Ervinova trditev ni iz trte izvita. Že res, da se z leti koža zguba, izgubi nekaj mladostne svežine in lasje osivijo pa tudi telo je malce utrujeno.. .vendar iskra v očeh je še kako svetla in izdaja, da je še mnogo življenjske radosti v človeku.
Medtem smo bili postreženi z »dobrodošlico«. Izvedeli smo, da se imenuje »feta« in daje to ovčji sir, ki gaje krasil paradižnik in olive z mandlji. Med užitkom ob pokušanju dobrodošlice sta Milan in Ervin načela temo, ki je potem ostala kar precej časa rdeča nit pogovora. Prostovoljno, udarniško delo je zaznamovalo precej let njunega delovanja. Ervin je kot zagnan smučarski entuziast pripovedoval o gradnji smučišča na Smrekovini, o težavah, ki jih je premagoval
s kolegi ob tem in o veselju ob pogledu na številne otroke, ki so uživali v zimskih radostih. Mnogo, mnogo ur dela in razmišljanja je vložil v smučarijo. Delal je v Elektrarni Trbovlje in ta je bila pokrovitelj smučarije v Trbovljah in je to dejavnost vsestransko podpirala. Smrekovina je bila dolga leta zelo obiskano smučišče, predvsem za družine z otroki. In ni treba posebej poudarjati, da so se tudi mnoga tekmovanja odvijala na tem terenu.
Milan Cerinšek je vložil nešteto ur prostovoljnega dela v izobraževanje otrok, ko je izven delovnega časa s projektorjem hodil po šolah in jim predvajal filme. Obiskal je vse pomembne »občinske« prireditve in jih ovekovečil na celuloidni trak. Njegov »arhiv« je neprecenljive vrednosti, saj so slike dogodkov in objektov izpred
prijazna gostiteljicaje pohitela s ponudbo dobre kapljice. Izbrala sta Laški rizling, polsuho belo vino, ki se jima je bolj prileglo, čeprav je k večerji z nojevimi zrezki z jurčki, kruhovim cmokom, sirovim	štrukljem in
gratiniranimi testeninami, po okusu pripadalo temno vino. Kakorkoli, fanta že vesta, kaj jima prija. Hrana je bila slastna in okusna in beseda je malce zastala. Ker pa je bil obrok kar obilen, je bilo treba vmes tudi počivati in beseda je stekla o sedanjih	aktivnostih
prezaposlenih upokojenih gostov. Zaupala sta, da sta se družila že prejšnji večer na občnem zboru Turističnega društva Trbovlje. Oba sta pridna turistična delavca in iz ljubezni do svojega kraja in njegovih lepot z veseljem promovirata vse, kar se da in more pokazati ljudem drugod po domovini in tujini. Milan Cerinšek je o svojih nagradah
petdeset in več let dandanes pomemben pomnik takratnega časa in kraja. Mnogi kronisti se obračajo nanj z željo po starih fotografijah pa tudi mladi diplomanti raznih fakultet potrebujejo njegovo pomoč pri diplomskih nalogah.
Ob vsem izgovorjenem, ki je imelo kdaj pa kdaj tudi grenak priokus o odnosih med ljudmi, so usta postala suha in
spregovoril že v predstavitvi za »skritega Zasavca«, kljub temu naj še enkrat zapišemo, da je dobitnik lanske »Zlate vrtnice« Turističnega društva Trbovlje. Na uho sta mi povedala, da je bila verjetno zadnja in da bo najbrž odslej priznanje za promocijo kraja nosilo ime »zlati funšterc« in imelo tudi njegovo obliko. Veliko načrtov imajo v tem društvu, kjer oba sodelujeta.
AKCIJA
Milan Cerinšek je že dolga leta tudi član Planinskega društva Trbovlje, le daje zadnji občni zbor, domenjen na Mrzlici, le malo predaleč zanj. Zadnjič je pri hoji kar grdo padel: »Imel sem obe palici, pa me je kar spodneslo, dvignilo noge v zrak in sem bil na tleh. Najbolj so jo skupila rebra. Zdaj moram biti pa priden in ubogati nasvete zdravnika in svojih domačih.«
Hrane je počasi zmanjkalo, izginilaje v naših želodcih, ki so zadovoljno zapredli. Pogovarjali smo se o
preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Dogodki iz bogatega življenja Milana Cerinška, ki mu je bilo žal, da jih ni začel že pred leti zapisovati, so bili zanimivi in so nas ponesli v čas, ko seje v grabnu v Trbovljah še dalo kopati in so otroci brez skrbi za zdravje zajezili potok in delali bajerje in se med seboj »ločevali« le po naseljih, iz katerih so izhajali in ne po statusnih simbolih...Nič še ni prepozno, da Milan prične zapisovati svoje spomine. Prepričana sem, da bi bilo to
SKRITI ZASAVC - DRUGIČ
Zadnjič smo vam o skriti Zasavčanki le malo podatkov zaupali, zato pa danes več. Dom in družino sije ustvarila pod Čemšeniško planino. Čemšeniška planina je tudi sicer z našo skrito osebo usodno povezana, saj sije tam gori lepo število let dobro besedo, predvsem pa vedno kaj toplega, za planince imela.
Daje dobra gospodinja, smo že zadnjič namignili, danes pa dopolnjujemo še s podatkom, daji tudi predelava ni tuja, ne še več,
*
HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA "
Horn
TROJANE
Ste lačni? Bi uživali? Bi radi zaplesali?
OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO!
ZAJTRK
NEDELJSKO KOSILO DNEVNO KOSILO DNEVNI KROŽNIK VEČERJA
Čudovita ponudba “a la carte” jedi in pijač! Samo v restavraciji DIANA: čisto vsak petkov večer v letu 2004 plesna glasba v živo!
Dobrodošli!
Ob petkih in svetkih od jutra do večera!
TELEFON - RECEPCIJA : 01-7233-610!
najbolj zanimivo branje v današnjih burnih časih.
Ob dobrem vinu je pogovor pribesedil do sladice. Pred nami se je iz rok skrbne Bernarde pojavila gora smetane, pod njo pa se je skrival sladoled in jagode. Sladko in osvežujoče za prijeten zaključek večera.
Ervin Gonelli je še razpredal načrte za razširitev turistične ponudbe v Trbovljah. Njihove ideje so hvale vredne, da bi le dobili tudi sredstva za realizacijo in zagotovo bi, za Trbovlje bolj
kot ne, nova dejavnost prinesla z obiskovalci v občino tudi tolarje, če že ne »eure«.
Stemnilo se je, ko smo se zahvalili prijazni gostiteljici, se poslovili z obljubo, da se še oglasimo in se s taksijem Integrala Zagorje zadovoljni odpeljali proti domu. Siti in prijetno utrujeni smo le še malo govorili. Uživali smo v prijetnem večeru in varni vožnji spretnega voznika.
Odveč je pisati, kako lepo in prijetno je bilo, saj je iz teksta vse razvidno.
MaH
zelo uspešna je v tem. Tako, podatkov več kot preveč, izpolnite kupon in ga nemudoma pošljite na Zasavca, pa vas morda sreča obsije jn boste z njo večerjali v restavraciji hotela Diana na Trojanah.
2/04 KUPON
Oseba na 5\k\]e\.
\me in priimđk;,,,, Naslov:............
Moji podatki:
N.
Telefon:.......
~ N
O
Swrt&gfrcil
jžuijoeje
Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o.
TURISTIČNA AGENCIJA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
“TAXI SLUŽBA NON-STOP”
TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 GSM: 041/616 348, 041/633 107
; ♦'■svww *	' SSs
29. mali traven 2004
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani	/A\
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
teL/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z	4	# i
možnostjo sponzoriranja jcstaailß 1)1(111 f I trženje in produkcija za gospodarsko	1 ^ Ä
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	f
E-mail: atv.signal@siol.net
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
o