Stev. 7. Y Mariboru 12. februarja 1880. Tečaj XIY. Izhaja vsak četrtek in velja 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld._kr. ,, pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. Slovenski List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis se ne vračajo, neplačani listi se no sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . . 12 „ trikrat . . . 16 „ Ne tako naprej, ljubi slovenski naši poslanci! (Izviren dopis iz Dravinjske doline.) V petek 6. t. m. je bila važna seja v državnem zboru. Sloje za novo dačno postavo in zlasti za to, ali se naj zemljiščni davek za naprej pobira po odstotkih določenega čistega dohodka, ali pa, kakor dozdaj po zadetkih določenega davka. Dozdaj je vlada računala tako, da je rekla: Toliko milijonov moramo dobiti zemljiščnega davka, toraj mora v primeri vsaka dežela toliko in toliko prevzeti, to je davek po zadetkih (kontigentiranje). Odbor za vravnanje zemljiščnega davka, po večini iz naše stranke, je pa predlagal, da se ima davek po odstotkih pobirati, t. j. da mora poprej po vcenitvi čisti dohodek zemljišč določen biti, potem se odmerijo o ds to d ki, ki se bodo kot zemljiščni davek plačevali. To je še najpravičniše. Vlada bi se naj ravnala po tem, kolikor se od zemljišč plačati zamore, ne pa po tem, kolikor od zemljišč imeti hoče. V omenjeni seji je s 155 glasovi proti 130 padel predlog odborove večine, ki je hotela, da se davek zanaprej po odstotkih pobira. Da je ta predlog padel, krivi so tudi si o ven. poslanci naši, kterih eden je glasoval z nasprotno stranko, dveh pa v zbornici ni bilo. Volilci pač zamoremo terjati, da se gg. poslanci v tako važnih rečeh, kakor je zemljiščni davek, ne cepijo od naše večine državnega zbora, še bolj pa, da se zborovanja udeležijo ter javno izpovejo, zakaj drugače nego tovarši glasujejo. Tedaj, ne tako naprej! Gospodarske stvari. Ukaz vsem občinam zastran izdajajanja potnih listov za živino. Visoko c. kr. namestnijstvo je z odlokom 13. t. m. štv. 541, ukazalo, da se za naprej potni listi za živino (ViehpUsse) smejo le izdajati, ako se je občinski predstojnik prepričal, da je živina, za katero se potni list potrebuje, n a j- manje deset dni v lasti prosilca bila. To tedaj naznanjam z dostavkom, da bi se vsaki občinski predstojnik, kateri bi ta ukaz zanemarjal, ojstro kaznovati moral. Maribor dne 26. prosinca 1880. C. kr. okrajni glavar: Seeder. Oves ali zob. Čestitim bralcem „Slov. Gospodarja" pričnemo dnes objavljati gospodarske črtice o vseh naših žitnih rastlinah. Ove črtice bodo mogoče kratke, iz najboljših knjig posnete in zmiraj po slcdečej lestvici razvrstene. Začnemo z ovsem, ker ta rastlina je prva, ki pride spomladi pod zemljo! Zgodovina. Staroslavni narodi: Rimljani, Grki, Egipčanje, Judje itd. niso poznali ovsa. Svojim konjem polagali so ječmen. Rimski pisatelj Plinij starejši, ki je 1. 79. po Kristusovem rojstvu bil zasut in usmrteu, ko je gora Vezuv začela ogenj in lavo bljuvati, omenja prvi, da so oves pridelovali kmetje v Galiji (denešnjem Francoskem) in Germaniji (sedanjem Nemškem). To rastlino so toraj bržčas prvi iz svoje pradomovine ob Himalajskem gorovji v Evropo seboj prinesli stari indo-evropski narodi: Kelti, Germani in Slovani. Sejejo sedaj oves po vsej Evropi, v vseh delih sveta. V Avstriji ga-pridelajo na leto po 60 milijonov hektolitrov, na Štajerskem 1,328.489. Razne zvrsti. Slovenci sploh imenujemo to rastlino: oves, Hrvatje: zob, ter razločujemo dve zvrsti: 1. navadni, latovičasti oves (Avena sativa aristata, Rispenhafer) in 2. banderasti ali turški oves (Avena orientalis, Fahnenhafer). Navadni oves je najboljši. Poznamo od njega dve podzvrsti: beli in črni oves ; zraven imenujejo še noveji čas mnogo odrodkov različne domovine in imena, n. pr. sibirski, angleški itd. oves. Teža: 31—45 kilo pri hektolitru. Kaljivost semenska: 2—3 leta. Podnebje. Navadni oves stori povsod, banderasti ali turški pa le v bolj toplih deželah in legah; za visoke in mrzle hribe ne velja, med tem ko navadni oves pretrpi najhujši mraz in ga zato tudi najdemo v najvišjih pa tudi najsevernejših legah in deželah. Zemljišče: mu je vsako prav, če le ni uže preveč izpito. Kolobar. Navadno ga sejejo kmetovalci na eno njivo kot najposlednji sadež, stoji toraj v gospodarstvenem kolobarji kot konečna rastlina. Sicer ga sejejo v ledino, praho, za okopavnimi (krompirjem) in sočivnimi (grah) rastlinami, za pšenico, ržjo in ječmenom. Oves stori tudi v ovsenišči, vendar najbolj obrodi za korenstvom in deteljo. Gnojenje: Oves ne gladi tako po gnoji, kakor druge rastline, vendar ga povrača kmetovalcu z obilnimi pridelki. Priprava. Za okopavnim sadežem zadostuje enkrat orati, za žitom je pa treba še druge brazde. Jeseni se tedaj strnišče prevrže, da njivo mraz prešine. Spomladi s« potem znova preorje in poseje. Drugo oranje kaže ondi, kder je dosti plevela; če pa tega ni, tedaj tudi velja njivo povlačiti in seme pod zemljo spraviti mogoče rano. Kder sejejo z mašino, ondi je treba poprej dobro povlačiti in po storjenej se-jatvi z valjarjem zemljo stlačiti. Sej a te v se prične rano spomladi, brž ko je zemlja osehnjena. Na hektaro se poseje z roko 3—4, zmašiuo2—3 hektolitrov semena. To se ima vsejati mogoče globoko, 5—7 centimetrov. Prikaze se plevela, treba je iti z brano vlačit ali plet. Časa za rast: potrebuje 110—150 dni, preden dozori. Žetev: vrši se augusta, septembra. Ni dobro čakati, da popolnem dozori. V deteljo zasejan pokosi se ž njo vred in ležati pusti, dokler se detelja ne posuši. Pridelek je odvisen od zemljišča in gnojenja, navadno 12—52 hektolitrov zrnja in 15—35 me-terskih centov slame na hektari. Shramba in poraba: je različna. Zrnje na slami ali izmla-čeno zahteva prezračnih prostorij. Največ ovsa porabi se konjem za hrano, ker je ta ovim živalim najprimernejša. S povzdigo konjerejstva narašča cena ovsu. Slama je dobra za živinsko krmo. O v-senišče se ali pusti kot praha, kot deteljišče, ali se pognoji in za okopavni in sočivni sadež porabi. Bolezni in sovražniki: prašnati snet (usti-lago carbo, tudi uredo segetum, Flugbrand) in ku-pičnata ruja (Uredo, Kronenrost), dalje izmed žuželk : žitni molj in muhe hržice. L. G. Konjerejsko društvo štajersko imelo je dne 4. febr. t. 1. v Gradcu avoj občni zbor. Predsednik baron plem. Wachtler je navzoče prisrčno pozdravil, jim stanje društveno razložil, zlasti o podpori, katero je ministerstvo poljedelstva društvu bilo obljubilo. Račun za 1. 1879 bil je odobren, proračun za 1. 1880 po nasvetu odborovem sprejet. Račune pregledati imata baron Sessler-Herzin-ger in baron Brusseller. Zavoljo deželne razstave v Gradcu opusti društvo letos vse drugo ogledovanje in premiranje konj ter priredi le eno v zvezi z deželno razstavo mesenca septembra t. 1. Stroški bodo veliki; 5000 fl. je občni zbor dovolil, katera svota bo pa premajhna, ako se hočejo količkaj znatne premije delivati. Društvo bo skušalo več denarjev nabrati po dobrovoljnih doneskih. Kot distriktni predstojniki bili so na slovenskem Štajerskem izbrani g. Jurij Pavalec pri sv. Juriji v Slov. goricah, Grof Hugon Attems v Arnavžu, grof Spiegel v Bežigradu. V odbor izvoljeni so baron Bruseller, Fr. Fiirst v Gradcu, grof Špauer, major Pipan, Ed. Thaller v Feldbachu in Mih. Zach v Perlsteinu. Za deželno razstavo pripravlja društvo : ogledovanje in premiranje štajerskih konj, dalje razstavljanje tujih konj, potem licitacijo, loterijo, konjski sejem in dirko, h katerej uže sedaj šta jerske dirkače vabi. Zarad velikih zaslug dobili so v priznanje: srebrno društveno svetinjo g. Matija Zemljič v Ljutomeru, bronasto svetinjo g. Anton Pregelj, oskrbnik v Brežicah, pohvalno priznanje gospodje: Ignacij Mohorič v Podgradji, Davorin Golob v Pristovi, Jurij Stranjščak pri Mali nedelji, Franc Horvat v Banovcih, Jakob Nemec v Schaladeinu, Jakob Karba v Babincih, Janez Oswald v Pišecah in Jožef Janežič v Stari vesi na Bizeljskem. Sadje-vinorejska šola v Mariboru ima v pon-deljek dne 16. februarja od 9. ure predpoldnem naprej sklep šolskega leta 1879/80 s konečno skušnjo. Ta je vseskozi javna in je vsak prijatelj sadje- in vinorejskega gospodarstva uljudno povabljen priti in se prepričati o dobrih uspehih ove šole na slovenskem Štajerskem. Dopisi. Iz Škal. (Poj asnj enje). V zadnji siv. „Gospodarja" se je nekdo gledč zadnje volitve občinskega predstojnika (župana) in one cerkvenih ključarjev z zmago svoje stranke hvalil in može nasprotne stranke napadal. No, pri volitvi župana je v istini koservativna stranka zmagala, če je nam že tako ljubo stranke krščevati; ali v Skalah o konservativcih ali liberalcih govoriti, je toliko kakor v mehih svetlobo v temno sobo nositi. Kje je kaki liberalec v Škalah? — Pojte, pojte ! Stranki ste bili dve, pa obe enako liberalni ali klerikalni ali konservativni, kakor hočete; le ena je hotela tega moža, druga je agitirala za drugega. Večino glasov je močnejša agitacija dosegla in le vsled tega je Srebotnik župan postal. Stari župan pa, kakor ta, je skozi in skozi poštena duša, ki je pri županovanji svojo sposobnost dokazal in mnogo za blagor občinski žrtvoval. Od novega bodemo še le videli. Srenjski računi so pri predstojniku vsakemu na razpolago ležali, tudi bili popolnoma potrjeni do krajcarja. Zakaj se dopisnik ni potrudil jih malo pregledati? Gledč cerkvenih ključarjev bodi toliko omenjeno: osebnosti ključarjev se ni nikoli nobeden dotikal, ker sta dva poštenjaka, le nekemu sklepu njihovemu in izpeljavi tega sklepa so se nekateri protivili. Ali tudi temu je že davno „viža" proč. Zakaj bi mrtvece budili? Iz Koroškega. (Razne novosti). Letošnja zima je izredno silna. Kar jo še občutljivejšo dela v gornjej Koroški, posebno pri Belanah, je ta čudna prikazen, da po planinah ni skoro nič snega ob prisojnih legah. Tem hujše brije mrzel veter. Drava je polna ledu in bati je se nesrečne po-vodnji, ako prenaglo potegne južno vreme, česar se vsaki čas nadejamo, ker silna zima po vsej Evropi pojema in v Gorici unkraj naših planin cvetlice cvet6. — V Celovec dobimo več vojakov in marsikdo misli vsled tega na srborite Italijane, ki bi zopet radi nekaj po hrbtu dobili in vkljub temu še nekaj naših dežel si osvojili. Kajti čudni strici so Italijani. Dvakrat od nas tepeni vzeli so nam dve deželi. Vojaki dragonarji pri nas imajo zaporedom same nesreče: blizu Beljaka jim je 1 mož zblaznil, v Podkloštru je dva ogljenec zadušil eden pa se je obesil, čudno smrt pripravil si je tudi nek hlapec v Lavantskej dolini; v nekem gojzdu si je nanosil veliko gromado in se na njej sežgal. Iz Mozirja. (Veselica). Kakor so se na mnogih krajih v podporo stradajočim Istrijanom milo-dari nabirali, je bil tudi odbor tukajšnje čitalnice priredil besedo v spomin V. Vodnika s tombolo v korist stradajočim našim sorodnim bratom v Istri. Udeležitev je bila povoljna, kajti razven domačih društvenikov, počastilo nas je bilo tudi oddaljenih gostov. Gosp. predsednik J. Škoflek je v svojem pozdravnem govoru posebno poudarjal blagodejni namen zabave ter spodbujal navzoče k radodar-nosti v podporo ubogim revežem. Slavnostni govor gosp. Iv. Govediča je bil povsem večeru primeren. Gosp. govornik je v odličnej in jedrnatej besedi naslikal pesnika Vodnika kot iskrenega in požrtvovalnega rodoljuba in koncem dostavil, da ako se veselimo slaveči njegov spomin, je naša sveta dolžnost, da tudi mi po njegovem izgledu pokažemo dejansko svoje človekoljubje z milodarom v pomoč ubogim Istrijanom in veselje naše bode toliko večje, ako smo se tudi svojemu bližnjemu na korist radovali. Čutili smo vsi, da je govornik zajemal besede iz srca in vira resničnega rodo-ljubja in navdušenje, s katerim je govoril, vne-malo je srca vseh, kar se je izraževalo z navdušenimi živijo in slava-klici. Zahvaljujemo se vsem p. n. udeleževalcem in onim dobrotnikom, ki so bili podarili dobitke za tombolo, koje donesek se je odboru za stradajoče Istrijane odposlal. Pevci so se hvalevredno obnesli, steber vsakej čitalnič-nej veselici je lepo petje. Pretečeno nedeljo priredil je pa bil krajni šol. svet veselico šolskej mladini osobito v zabavo marljivim izdelovalkam ženskih ročnih del. Zabava vršila se je v najlepšem redu, pri kojej se je mladež res prav nedolžno radovala. Popevala je izvrstno ter deklamo-vala odlično mnogo lepih pesmic in znati je bilo, da je vse, kar se je pepevalo in deklamovalo, mladini rez iz nedolžnega srca izviralo. Iz Središča. (Lep milodar Istrijanom). Kakor po drugih krajih naše mile slovenske do-venske domovine, tako tudi pri nas nabirali smo milodarov za naše stradajoče sobrate Istrijance. Po nasvetu nekaterih narodnih tržanov pobirali so se milodari pri odličnejših Središčanih, da se uporabijo v korist jadranskim sobratom, katerim priskočiti v najvekši sili nas ne veže samo narodnost, nego tudi bratovska ljubav. Podvzetje naše ni bilo glas vpijočega v puščavi. Z veseljem moramo javiti, da so vrli Središčani zopet svojo starodavno milodarnost znovič potrdili in pokazali, da pomorejo, kjer je sila velika in treba bljiž-njemu pomagati. V to svrhu nabralo se je 26 fl. gotovih denarjev in raznovrstnih stvari, radi katerih napravila se je v nedeljo, t. j. 1. febr. tombola pri predstojniku g. Čulek-u. Pri tej priliki dobili smo zopet 36 fl. 21 kr., tedaj vsega skupaj 62 fl. 21 kr. Ker pa je gotovo pri nas zrnje ceneje nego v Istriji, nakupili smo za nabrane denarje 11 hkl. koruze, katero smo 4. t. m. vPazin poslali, da se razdeli med revne Istrijane. — V bljižnih Koračicah, lastnini ormožke grajščine, ste-salo se je v preteklem letu kakih 80.000 hrastovih pražičev (Eisenbahnschweller) za železnico v Alžirsko v Afriki. Iz hrastovega vrbovja in menje močnih debel nasekalo se je mnogo sežnjev drv za kurjavo. Akoprem bilo je v gozdu čez celo leto dan za dnevom do sto delalcev, vendar je še mnogo dela ostalo za zimo. Ker pa je pri nas mnogo delalcev, a v zimskih časih malo dela in zaslužka, tuhtal je gojzdnar in lovec ormožke grajščine na starem marofi po rodu trd Nemec, kako bi te uboge jih pritiskaval. Tej zviti buči se je to kmalu posrečilo; zaukazal je namreč, da, kdor hoče čez zimo, tedaj v kratkih in mrzlih dnevih, si pri njem kaj zaslužiti, mu mora dati v poletnem času, tedaj takrat, ko je najdaljši dan, za okapanje turščice ali koruna dva težaka zastonj. Res žalostna prikazen, ako nam trd Nemec zaukazuje, in vsako priliko porabi, da na Slovenca pritiskava! Iz Gorice. (Potne opazke Štajerca.) Sedaj imamo novo železniško zvezo z Italijo. Iz Maribora se človek lehko pelja po železnici nad Celovec, Beljak in jo potem lehko ukrene proti Italiji nad Pontebo proti Udini, kder zopet trči na južno železnico, ki drži iz Maribora nad Ljubljano, Nabrezino, Gorico v Udino. Pravijo, da je nova železnica nad Pontebo krasna gledč na okolico, po kateri njeni hlapon drdra in sopiha. Jaz o tej krasoti nisem ničesar videl, ker sem se po noči vozil in spal. Toda zgodaj prišedši v Udino moral sem se kmalu prepričati, da sem v istej Italiji, katero je umrli kralj Viktor Emanuel skrpati pomagal, in katera Italija še sedaj nima dosta polnega želodca, ker vedno preži, kako bi še južno Tirolsko in slovenske pokrajine ob Jadranskem morji pogoltnila. Bil je ravno 9. januar, smrtni den kralja Viktor-Emanuela. Razobešenih je bilo in po mestu gosto nasajenih trobojnih italijanskih zastav, ki so bile vse ovite s črnim žida-nim pajčnikom ali „florom" v znamenje narodnega žalovanja. Zvečer sem bil v Gorici, pa bi skoraj pozabil, da sem uže v mestu, kojemu gospodar je avstrijski cesar. Kajti zvečinom italijanski govoreči ljudje so se obnašali, kakor da bi uže bili pod italijanskim kraljem. V gostilnici „pri treh kronah" imeli so pojedino za 40 oseb; pred vsakim na krožniku ležal je šopek cvetlic s trobojnim italijanskim trakom ovit. Sprva bolj tiha družba je se čedalje bolj ugrevala, naposled navdušenju za „Italia unita" (združeno Italijo) ni bilo ne konca ne kraja, dokler niso zapeli italijansko-narodne žalostinke: „o mia patria" (o moja očetnjava). Iz tega se vidi, kako daleč smo prišli z večnim ljubkovanjem, s katerim je liberalno-nemška vlada naše Italijane božala, a vedno zveste Slovence zanemarjala. Kovarstvo in izdajstvo si je izgojila, ki čedalje predrzneje stopa na dan. Italijani v Goriškem, Tržaškem itd. imenujejo ove pokrajine: „Italia irredenta" (nerešeno Italijo) in komaj čakajo, da bi se odtrgale od Avstrije. Nevarnost je za nas večja, kakor je navadno po novinah brati. Vsaj jaz sem tako občutil. Od sv. Marjete pri Pesnici. (O volitvi sr. predstojnika). Naš obče spoštovani, pošteni, Slovencem priljubljeni, g. Alojz Bračko je zopet izvoljen za srenjskega predstojnika. Se nasprot niki mu ne morejo ničesar krivega očitati; ker g. B .... iz Maribora je rekel po volitvi odbornikov v srenji Osek: „g. Bračko je izvrsten mož, dobro gospodari za srenjo in jaz nimam ničesar zoper njega, pa ker so njegovi nasprotniki silo delali, sem moral iti k volitvi." Pri sv. Marjeti je le 5 nemčurčekov, ki so ga hoteli s pomočjo Maribor-žauov odbacniti. Sredstva, kojih so se posluževali zoper njega, so smeha vredna. Blebetali so: „g. Bračko hoče na farovž nadstropje postaviti in gospodu župniku večjo klet zidati, ker imajo premalo prostora za vino." No, če nam ne bodo nem-čurčeki boljših let izprosili, bo za vino še dovolj prostora! Dalje so brodili, da hoče „novo šolo zidati, ki bi veliko jezer goldinarjev požrla". Na take govore pa že smerno^ odgovoriti, da bi le tra-peže znali s tem slepiti. Čudimo se tukaj tudi ženskam, česar še nikjer ni bilo slišati, da bi se v volitve mešale. Jedna, od katere smo izbraženosti pričakovali, je rekla po volitvi srenjskih odbornikov: „ste pač slovenske paverske krave" in to je ravno pouzročilo, da niso hoteli krave, temuč poštenjaki ostati. Po volitvi srenjskih odbornikov, kojih j» narodna stranka 7 izvolila, si je od nemčurčekov eden silno prizadeval dva našinca, katera smo narodnjaki izvolili in jima zaupanje dali, pregovoriti za nasprotno 6tranko. Obetal je nekdo g. Poliču kos lesa za drva, ako prestopi in postane Judež, pa bilo je vse zastonj. Obljubil mu je na videz, da je le sitneža odpravil, ostal pa je vendar močen, kakor skala. Za g. čepejem je letal kakor lovec za zajčkom in ga pred volitvijo isti den v nemčurčekovo klet peljal, mu dal še flašo vina seboj. Tudi ta maža ni pomagala. Vsi so zvesti ostali, vse groženje in vse obljube so bile zastonj. Zdaj še predrzno obnašanje in podkupovanje prizanašamo, drugokrat pa bodemo dali take zajčeke v luknjo zapreti, ker je postavno prepovedano glasove kupovati. Vsem poštenim volilcem izrekamo tukaj javno zahvalo, posebno Jarenin-skim, ki so v hudem mrazu tako daleč prišli k volitvi in nam očitno pokazali, da jim je mar za poštenega moža, ne pa za istega, ki ga je nem-čurska petica vrinoti hotela. G. Bračkotu pa želimo še dolgo let zdravje in srečo : Živili Slovenci, proč z nemčurji! Iz Črešenc v konjiškem okraji. (Siromaštvo). Kakor smo v dopisu od sv. Jurija na Šav-nici brali, se visoka vlada vrlo zanima za tamos-nje od toče poškodovane siromake. Tudi naša občina Tolstivrh je bila avgusta 1. 1. od toče tako potolčena, da mnogo, mnogo hiš uže jeseni ni gleštalo ne žita ne vina. A za nas se razen pre-svitlega cesarja, kterih naj Bog živi in ohrani, ki so nam po slavnem okrajnem glavarstvu 60 fl. poslali, od bogatih in imenitnih mož nihče ne spomni, izvzemši, da nas je c. k. davkarija neusmiljeno za zaostale davke ta mesene rubovala. Da bi ubogi kmetski naši sosedi v Dramljah, št. Juriji in Vojniku nas proseče ne bili z žitom in sočivjem preživeli to zimo, umreti bi bil moral marsikateri. Bog vam mili slovenski bratje stoterno povrni in vas pred točoj in ujimoj obvarji! Zaslužka se pri nas malo kaže, ker marsikateri kmet ne bode vinogradov kopal; živine nimamo ; edino sena, otave in slame imamo še obilo, tako da novega pridelka ne bomo mogli kam spraviti, ker ni za te reči nobenega kupca; celo za 50 kr. se ne more stari cent sladkega sena prodati. Veliko dobroto bi nam taisti storil, ki bi nam živine v rejo hotel kupiti, da bi gnoja imeli, drugače bomo košnjo travnikov opustili. Da smo tako na nič prišli, so večjidel krive postave in naprave liberalnega gospodstva. Tudi v prihodnost gledamo trepetajč, ker državni zbor vedno odlaga začeti pri temelju državi, pri kmetijstvu v boljši tir stopiti, narode sprijazniti, katoličanstvu pravico pridobiti. Velečestiti gospod urednik! povejte nam, ali bi se ne mogli kam preseliti? Gremo pod Turke in Ruse da bi nam le ne bilo vedno v strahu biti, od gladu umreti, da bi nam naše marljive roke le potrebnega živeža in obleke pridelale.*) Skoraj da bi turško rajo v Bosni zavidali in si želeli tam kristijani in Slavjani biti. Ako bi se kova krščanska duša nas s kakim darom spomnila, naj blagovoli taisti veličastitima župnikoma v Črešence in Spitalič poslati. Pošta: Gonobitz. Politični ogled. Avstrijske dežele. Res velike morajo biti zmešnjave na Dunaji, ki so celo naših slovenskih poslancev lotile se. Pri obravnavi nove postave *) Je težko svetovati, ker v Evropi j« skoro povsod slabo! Najbolj bi še kazalo v Bosno! Ured. o zemljiškem davku so sprva glasovali za predlog svoje večine v dotičnem odboru, kojemu je predsedoval knez Lobkovic; potem pa ko so posamezni paragrafi prišli v pretres, potegnili so naenkrat k nemškim liberalcem, ustavakom, ki zvečinoma ne zastopajo kmeta, ampak mestjane itd. ter so pomagali predlogom liberalcev k zmagi. Zakaj so to storili, tega nobeden ni izpovedal ; še celo konečni cenilni komisijoni bodo taki, kakoršnih si želč liberalci in jihov finančni vodja Chertek. Okoli 80 poslancev se je pred glasovanjem skrilo. Kmetski volilci so po nasvetih večine pričakovali postave, po katerej bi zemljiš-čnega davka toliko plačevali, kolikor bi mogli, a sedaj se jim bo ga nalagalo, kolikor bo finančni minister hotel imeti. Vsaj nam se tako zdi. Ker pa naše poslance poznamo kot poštene može, zato mislimo, da so morali imeti tehtnih uzrokov za svoje nam še nerazumljivo glasovanje. Dalje se bojimo za složnost težko priborene večine v državnem zboru, če se kaj enakega še parkrat zgodi. Zlasti pri obravnavi proračuna bo treba složnosti brez ozira na male koristi za kaki kot. Glavna reč je, da dobi naroduo-konservativna večina mi-nisterske stole v oblast, sicer škoda, da se na Dunaji mudijo. — Liberalni ustavaki porabijo, kar le v roke dobijo, da bi naše poslance razdvojili. — Knez Lichtenstein in poslanec Lienbaclier sta pismeni predlog vložila, naj se šolske razmere tako popravijo, kakor naše verske, nravne in narodne potrebe zahtevajo, šolsko obiskovanje pa se naj od 8 na 6 let skrči; predlog je podpisan tudi od naših slovenskih poslancev. — Minister Stremajer še ni odstopil; vsa reč je se zopet zavlekla. — Jud dr. Menger je zaropotal zoper češke škofe, zakaj tirjajo verskih šol; pravi, da hočejo med ljudi vsejati nemir in prepir med prebivalstvo, ki vse kar gori za brezverske šole. (No, se ve, le tisti, ki sami za vero ne marajo ali jo sovražijo). Menger vpraša ministre, kaj hočejo storiti zoper žu-ganje škofov? Pismeno vprašanje podpisal je tudi mariborski Duhatscb in celjski Foregger. Vnanje države. Zopet se mnogo govori o strahovitej vojski sred Evrope. Presilnih stroškov za vojaštvo ne more niti Bismarkova Nemčija prenašati dalje nego par let. No, in v tem času se bode vojska sprožila. Uže sedaj Francozi skrbno vabijo Italijane in Ruse na svojo stran, Bismark lovi Italijane in Avstrijo — Rusi pa se baje za ta slučaj hočejo z Angleži popolnem porazumiti. Boj in tekmovanje začelo je se toraj uže s peresom in jezikom, naposled bodo zagromele puške in kanoni. Bismarku očitajo sosedi, da hoče Nemčijo raztegnoti od Severnega in Baltiškega do Jadranskega in Črnega morja. Vojakov za to ima najbbljših 2 milijona mož. — Ruska carica vrnola je se v Petersburg, kder umira. — V Bajkošu blizu Carigrada podrla je se kosama in zasula 500 turških oficirjev in vojakov. — Bolgarski knez se je podal k ruskemu carju. — Italijani so osnovali društvo, ki ima skr- beti, da se Avstriji vzame Trst in Trident. — Švicarji so izposodili 35 milijonov za vojaške potrebe. — Švedi utrjujejo s šancami mesto Kristi-janijo. — Severna-Amerika namerara generala Granta tretjič izvoliti za predsednika. Za poduk in^kratek čas. Kruci na Slov. Štajerskem. (Spominki iz domače zgodovine.) III. Vsled sijajnih zmag slavnega Evgena bila je Ogerska rešena turškega jarma, pa Ogri so kazali za to malo hvaležnosti. Zavolj nekterih malenkostij začelo je po vsej deželi v novič vreti in vsak čas bilo se je bati nove vstaje, kajti nezadovoljnost, ki so jo francoski najemniki natihoma podpihovali, dokipela je do vrha. Tudi poglavar nezadovoljnih trum se je kmalu najšel in sicer Franc Rakoczy II. Ko je Tököly-jeva trdnjava Munkacz 1. 1688 se vdala, prišel je Rakoczy s svojo materjo, Heleno Zrinsko, na Dunaj. Od tam ga je mati na Češko poslala, kder je pet let šolo marljivo obiskoval. Potem je prevzel oskrbovanje svojih, velikih posestev na Ogerskem ter se 1. 1696 oženil s hčerko Hessen-skega kneza Karola. Bival je deloma na Dunaji, deloma na svojih grajščinah na Ogerskem. Prvikrat mu je skušnjavec se približal v osebi francoskega poslanca Villars-a, ter ga nagovarjal, naj se zoper cesarja spunta, vsaj mu bo francoski kralj pomagal. Rakoczy bil je črez vse časti-lakomen in bi postal kaj rad knez Sedmograški. Vdal se je toraj in začel se s Francozi pogajati. Toda nek oficir je vse ovadil in mesenca maja 1. 1701 bil je Rakozcy na svoji grajščini nenadoma vjetin v Novomesto v ravno tisto ječo pripeljan, v kteri je pred 30 letmi moral jegov dedek, grof Zrin-ski, zavolj veleizdaje smrt storiti. Jegov svetovalec, — duša celej zaroti, — nek Berczenyi utekel je srečno na Poljsko. Šest mesencev je Rakoczy v ječi premišljeval spremenljivost posvetne časti ter bi bil prišel gotovo ob svojo glavo, ko bi ne bil po prizadevanji svoje sopruge, ki je straže podkupila, srečno iz ječe utekel. Preoblečen v prosto vojaško oblačilo šel je po noči iz mesta; pri mestnih vratih čakal ga je konj, ki ga je do Donava zanesel, tam pa brodnar, ki ga je zapeljal črez reko. Srečno je prišel na Poljsko, kder mu je francoski poslanec priskrbel varno zavetje, med tem, ko so ga doma zavolj veleizdaje obsodili k smrti in pograbili jegova posestva. Z malo konjenikov prikazal se je 1. 1703 Rakoczy na ogerskej meji in mahoma je po vsej deželi švignil plamen silne vstaje. Cele trope ne-zadovoljnežev so od dneva do dneva naraščala *). Ž njo je premagal prav lehko cesarsko armado in užugal več trdnjav; in zdaj so se mnogobrojne trume, kot mogočna reka, kedar jej se korito stesni, razlile pogubonosno na vse strani in pridivjale zopet na Štajersko in tudi Slovenski kraji med Muro in Dravo morali so čutiti besnost divjih Kru-cev. Blizu 30.0U0 ogerskih puntarjev pod večimi vodji je ropalo in požigalo pri Sali, Borovji, Frid-bergu in Dekanovcih — da, ona truma teh divjakov pod Karolyijem prirazbija celo do Dunaja. Posrečilo se js sicer enega vodjo puntarskih čet, Forgacha, premagati, ali grofHeister te zmage ni dalej porabil in tako je ostalo brez vsakih nasledkov. Razškropljene trume so se kmalu zopet zbrale ter še drzneje ropale. V dveh večih oddelkih prebrodili so Kruci 1. 1704 Muro in sicer v Medjimurji in pri Veržeji ter se utaborili v Nede-iišču in v Veržeji, od koder so se v manjših trumah sem in tje razškropili in ropali. Oni pri Veržeji so kmalu, povodnji enako, se razširili črez rodovitno Mursko polje ter vsta-novili na Moti, v Braneku in Razkržu manjše tabore, v ktere so spravljali naropane reči. Ker v Ljutomeru pogumnega in neprestrašenega župnika Porata več bilo ni, ki bi farmane navduševal, se Krucem v začetku tam nihče ni upiral. Prav lahko so toraj Ljutomer oropali in užgali. Tudi v ondotno cerkvo so vdrli in pobrali vse dragocenosti; potem so planili, kakor bi bili od hudiča obsedeni, nad altarje in svete podobe. Vse po cerkvi so razdjali in podrli, na kup znosili in sežgali; v oropano in izpraznjeno cerkev pa so postavili svoje konje. Kolika oskrumba brez ozira na neizmerno škodo! Da taki divjaki tudi farovžu niso prizanesli, se razumeva samo ob sebi. Takratnemu župniku Andreju Vizer so poropali, požgali in vkončali raznoterih reči za 4351 gld.; kaplana Matijo Kosi, ki se je nekoliko protivil, ko so mu pobrali ves imetek, — so pa kar zvezali in seboj vlekli. Izpustili so ga sicer, toda jegovih reči, vrednih 455 gld. mu niso nazaj dali*). Sploh je škoda, ki so jo Ljutomeržani takrat trpeli, grozno velika. Cenili so jo na 40.234 gld. Od hžana šli so Kruci nad kmeta in tako so se godile tudi po vesnicah zunaj Ljutomera žalostne in grozovitne reči. To nam potrdijo razni zapisniki iz onih časov, iz kterih naj tukaj samo neka malega sledi. Na Moti so Krilci vzeli 42 konj, več ko 130 goved in 60 svinj; razun tega se 108 panjev, slanine in svinjskega mesa za 140 gld., 72 korcev zrnja, sočivja in moke, 18 štrtinjakov vina, oblačila, platna, blazin in druge enake robe za 630 gld. vozne sprave in pohištva za 300 gld. in 141 vozov sena. Iz Stročjevesi «o odgnali 39 konj, 94 goved in 154 svinj ter odpeljali in odnesli 41 panjev, slanine, svinjskega mesa in začimbe za 360 gld., moke, sočivja in zrnja s tem vred, kar je bilo na njivah vkončano, za 914 korcev, 13 štrtinjakov vina in jesiba; oblačila, platna, vdelanih koš, preje, predi va, s tem vred, kar je zgorelo, za 580 gld.; vozne sprave, plugov, bran, orodja in pohištva s tem vred, kar je zgorelo, za 630 gld. sena in otave 128 vozov in 6 kop škop. Tudi Pristovčanom so skoraj vse pobrali. Vzeii so jim 24 konj, 43 goved, 115 svinj, 47 panjev, slanine, klobas in svinjskega mesa za 70 gld., 460 korcev zrnja, sočive in moke, (mak, kterega imajo še den-denešnji, so jim pustili), 4 štrtinjake vina; oblačila, obutala, vdelanih koš, platna in druge robe za 280 gld., vozne sprave za 480 gld., sena in otave s tem vred, kar je zgorelo, 125 vozov. Na Cvenu so odgnali gospodarjem 50 konj, 76 goved in 100 svinj ter vzeli 40 rojev, svinjskega mesa, slanine in zabele za 170 gld., 142 korcev zrnja, 11 veder vina, oblačila, platna, blazin, preje za 360 gld., vozov in vozne sprave, orodja in pohištva za 387 gld. — Tudi lepi Cvengradič so do čista oropali in napravili škode za 11.500 gld., potem so ga še užgali, da je postal tužno pogorišče in razvalina. Enako so divje trume razbijale in ropale tudi v Križevcih, Ključarovcih, na Grabah, v Perno-slavcih, Cezanjevcib in po drugih vesnicah in česar tolovajska druhal ni mogla sama odnesti, morali so ji kmetje v jene tabore zapeljati. Posamezne trope teh divjakov so razbijale tudi po vinogradih ter prihrule celo v spodnje Slovenske gorice. In po hribih in dolinah se je zaslišal prestrašenih prebivalcev krič: „Bežite, bežite! Kruc pride, rebelija bo!" Naglo so zakopali, kar je bilo dragocenejšega in zbežali proti Mariboru. Kajti Kruci niso samo ropali in žgali, temuč tudi z ljudmi grozovitno ravnali. Nektere so postreljali, druge smrtno zbili; enim so posekali roke ali noge, drugim porezali ušesa in nose, nektere so do nagega slekli in nezaslišane hudobije ž njimi uganjali, z eno besedo: delali in divjali so kakor Turki. (Dalje prih.) Smešničar 7. Mož je imel bogato pa hudo ženo, ki ga je večkrat natepla. Vendar tega ni dal za živi svet komu veljati. Nekokrat uide raz-draženej ženi pod veliko mizo, ko nenadoma sosed v sobo ustopi. Začuden vpraša ta, zakaj pod mizo sedi? Jezen mu zavrne mož: „kaj to tebi mar, jaz sem tukaj gospodar in lehko sedim, kder koli hočem." Razne stvari. (Stradajočim Istrijanom) darovali so: č. g J. Sorglechner 2 fl., farni urad sv. Petra v Savinj skej dolini 12 fl., zbirca v Cirkovicah po č. g župniku M. Korošcu 9 fl., Videmčani po č. g. ka planu F. Nendelnu 15 fl. 50 kr. Podgorčani po č g. župniku J. Severju 5 fl. č. g. špiritual Fr Ogradi 5 fl., č. g. J. V. 2 fl., č. g. ravnatelj J Skuhala 2 fl., č. g. dekan Bohinc v imenu č. g Petra Cizeja 3 fl. Jareninska šolska mladež (10 fl.) in drugi dobrotniki po č. g. kaplanu F. Pignarju 40 fl., g. Budnar 2 fl., neka tombola 4fl., g. Jož. Šac 1 fl., č. g. dekan Fr. Trafenik 5 fl., 5. g. podravnatelj dr. J. Mlakar 2 fl., vel. č. g. stolni župnik Jurij Matijašič 10 fl., č. stolni vikarij Jan. Flek 2 fl., 55. gg. stolni kaplani J. Hrži6 1 fl., A. Lacko 1 fl., Fr. Hirti 2 fl., farmani Ljubenski 12 fl. 39'/j kr., 5. g. jubilant Bolianec 2 fl., č. g. župnik M. Sternad 6 fl. 601/2 kr. Bog plati! (Soitli cesar) darovali so 250 fl. za stavljenje nove šole v gornji Ponkvi. (Plača v javnih bolenisnicah) za osebo in dan znaša v Mariboru 60 kr., v Celji 72 kr., v Radgoni 80 kr., v Brežicah 84 kr. in v Ptuji 92 kr. (Arvežka hranilnica) je 2000 fl. darovala po nalivih oškodovanim okrajičanom. (Blizu sv. Jurija ob južnej železnici) našli so uradnika Beljaka s prerezanim vratom. Pravijo, da se je sam tako usmrtil. (Grdobno surovost) pokazali so pijani fantje v Župečkej vasi ptujskega okraja, ko so iz krčme domov tavajoči napali Franca Ljubaja brez vsakega uzroka in ga tepli, dokler ni duše spustil. (Volka ustrelili) so blizu Ljutomera. (Ponarejen desetak) je nek poljanec prinesel in plačal, kar je povžil, pri krčmarji A. Gorniku v Ptuji. Krčmar je prepozno zapazil sleparstvo. (Več vojakov) nameravajo v Maribor postaviti in je se mestni zastop vprašal zastran stavljenja novih kosam. (Pri sv. Juriji v Slov. goricah) so pokopiča sodniji izročili, ker je mrtvece izkapal, jim.oblačila jemal ter nage v jame metal nazaj. (Popravek.) „Slovenski Gospodar" je 5. febr. t. 1. v štev. 6. objavil, da je pri sv. Lovrencu v puščavi podučitelj, ki ne zna nič slovenski. To poročilo j® neresnično, ker dotični podučitelj breziz-«jemno v slovenskem jeziku podučuje. Blagovolite, gospod urednik, ta popravek natisniti dati. Okrajni šolski svet v Mariboru dne 7. februarja 1880. Seeder, predsednik. (Vrli Mozirčanje) so Istrijanom poslali 114 fl. 69 kr. Tržani so darovali 45 fl. 95 kr., gornje savinjska posojilnica 25 fl., č. g. župnik J. Kalin so nabrali 23 fl. 74 kr., čitalnica 20 fl. Slovan povsod brate ima. (Ljutomerskej čitalnici) novi predsednik je deželni poslanec g. Ivan Kukovec, podpredsednik notar g. Lovro Baš, tajnik g. A. Pere, blagajnik g. J. Gomilšak, knjižničar g. J. Kril, odborniki so gospodje: Fr. Srol, Ivan Simonič, namestniki g. dr. A. Mravljak, Ig. Mohorič in M. Napast. Priznati moramo, da je ta čitalnica odlično zastopana. (Iz Radgone) se nam piše, da je ondi sila zarad mlenja, ker so mlini vsi zamrznjeni, v kleteh mraz naredil veliko škode na krompirji, korenji idt. živini krme zmanjkuje, ker se jeseni ni smelo zarad kuge pasti. Star mož je ondi umrl, J. Osoj-nik v Kneževskem vrhu, 98 let je živel. Dražbe 16. februarja Gesnerjevo posestvo v zgorn. Radgoni 4000 fl. ' 18. febr. Val. Sontič v Zabukovji 2077 fl., Jurij Pec v Svičini 17.912 fl., Jernej Gaber v Ilovci 495 fl. 20. febr. Jožef Žvarc na Ptujskej gori, Paul Feichter na Faali in Lob-nici 22.025 fl., Jožef Gaich v Mahrenbergu 550 fl. Jurij Kos pri sv. Jauži 950 fl., Miha Mohorko v Lešji. 24. febr. Franc Cvikel v Vitauji 7105 fl. 25. febr. Miha Schmutz v Pristovi 730 fl. ähulerys»a* ¿aevSääte« V Trstu 7. februarija 1880: 66, 53, 78, 4, 79. V Lincu „ „ 32, 67, 42, 13, 28. Prihodnji» arečkamje- 21. februarja 1880. Siajnovejšl kurzi na Dunaju. Papirna renta 71-17 — Srebrna renta 72'20 — Zlata renta 85'40— Akeije narodne banke 837'— — Kreditne akcije 303 — 20 Napoleon 9.36 — Ce«. kr. cekini 5"54 — Perje kapunov kakih 100 funtov po 18 kr. proda -F- Robič v Mariboru, Magdalensko predmestje, v Cizerlovi hiši, štev. 5. Tudi kupuje pitane kapune in purane. Pisanja zmožnim prav dobre službe oddamo brž na lastnoročno pisane s kolekom 50 kr. in 20 kr. v markah za priporočen odgovor previdene prošnje do 15. marca t. 1. pri c. k. min. dovol. gen. agenciji v Ljubljani, sv. Florijana ulici 46. Franc Feterlin. Pridno dekle ktero je slovenskega in nemškega jezika zmožno, zraven tudi v šivanji in v računarstvu nekoliko izurjeno, najde dobro službo v pošteni hiši, v precej viRoko ležečem, pa mirnem in prijetnem kraji. Kje? se zve ustmeno ali pismeno pri gosp. Urm'u trgovcu v Vuhredu (Wuchern) na korošk. želez. Poduk v prirezovanji oblek začne se 16. februarja t. 1. po lehko umevnem in dovolj preskušenem načinu in traja 14 dni. Deklice jemljejo se v popolno preskrbovanje v Mariboru, Schillerstrasse štev. 6. 1—2 Prostovoljna predaja. V Hajdini nad Ptujem sred vasi blizu velike maribor-ptujske ceste je lepa kmetija prostovoljno na prodaj. Posestvo meri 16 oralov (joh), ima največ lepih in rodovitnih njiv, najbojše so blizu hrama, občinsko pašo za konje in goveda, blizu hrama občinsko pašo za svinje in gosi, kojih se lehko redi, kolikor hoče. Pri hiši je rodoviten vrt za zelenjavo. Hišni hr^m je lesen, zraven konjski hlev, goveji hlev za 12 glav, dvojna zidana klet, škedenj, dve parmi, veliko prostorno dvorišče z velikim gnojnim kupom. Cena je 1940 fl., za hitrega plačnika še menjša. Koga reč zanima, naj se oglasi do 30. marca t. 1. pri hiši štev. 41. na Hajdini blizu Ptuja. 2—3 Po duciteljska služba izpraznjena je na dvorazredni šoli v Majšbergu (Monsberg) z letno stalno plačo 440 fl. (začasno pa 330 fl.) in prostim stanovanjem. Prevzeti se zamere ob enem tudi služba organista. Prosilci slov. in nemškega jezika zmožni, naj vložč svoje prošnje do 28. febr. 1880 pri okrajnem šolskem svetu v Ptuji (Pettau). Okrajni šolski svet v Ptuji, 1. febr. 1880. 1—3 Predsednik: Trautvetter. Olja delat! pridite k Habeju v Framu, mera in plačilo bo po navadi, sprejem prijazen. 2—3 Podueiteljska služba v Kapeli pri Radgoni, IV. plačilnega razreda z prostim stanovanjem se razpisuje do 21. febr. t. 1. Prosilci slovenskega in nemškega učilnega jezika zmožni, naj uložijo svoje prošnje po pravilnem potu. Okrajni šolski svet v Zgornji Radgoni dne 23. prosinca 1880. 3—3 Predsednik Preineratein. Prošnja. 2-3 Oženjen mož, brez otrok, sedaj delavec na južnej železnici v Mariboru, želi priti v službo za mežnarja. On obljubi vestno streženje in vseskozi pošteno zadržanje. Ponudbe se prosijo napisati: Martin Ješovnik v Melji pri Mariboru štev. 50. gBHHHKIlHffiH^ JANEZ LEON stolni trg 6. v Mariboru, (Domplatz) priporoča svojo li&itm© ter prosi za naročila vsakorsnih v to vrsto spadajočih del, katera bode točno in po nizki ceni izvrševal. Zaloga tiskovin za srenjske, župnijske in biležniške urade, šole i. t. d. Kdor želi, dobi cenilnik franko. 1-3 Smarnice naše lj. Gospe pr. Serca in druge bukve, nove iu stare, vežem močno, lepo in hitro, po nizkej ceni. Tudi stare: „Missale romanum" in „Breviarium romanum" prevežem, v črno ali rujavo usnje, močno in lično. Od Šmarnic računim, ako jih zvežem v na pol usnje, 40 kr., od pozlačenih in čisto v usnje prešanih 60 kr., od pozlačenih z zlato obrezo rl fl., takih pa v rujavo usnje vezaaih fl. 1.40, od takih s koščenim križcem in klju-čanco fl. 1.70, ravno takih, pa z okvirjem fl. 2.30. Vsakim bukvam priložim nožnice in lepo podobo Device Marije, 1o pa brezplačno. Za taka in jednaka bukvovezarska opravila priporočuje se najnliudoeje Janez Koprivec, bukvovezar v Brežicah (Rann) 3—3 na Štajerskem. I S! .. Hffiíi^ífiHjSjíufiK rBi^aj^WTlnrilrtrtnjii^ Priporocba. ® Franjo Krašovic, pozlatar v gosposkej ulici štev. 119. v Celji, priporoča se eastitej duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom za vsakovrstna pozlatarska dela: ponovljenje altarjev, tabr-nakelnov, podob, okvirjev i. t. d. trpežno, okusno in po nizkej ceni. Tudi izdelovanje iz nova rad prevzame in zgotovi v vsakem želenem zlogu točno in vestno. Za pošteno izvršitev in dobro delo daje poroštva. 3—3| ¡OOOOOJ Ustanovljena leta 1869. ¿UNGERN S b $4*1 1 $'B'fI