163. številka I umorni, i četrtek, n. julijo 1908. m. leto. Maja Tiak dan avcčcr iavaemal nadalje in praanika tar velja po ptfttt prejemarr aa 91 X, aa pol leta 12 K« aa četrt lata 6 K, aa en aiaaci 2 K; Kdor hodi sam ponj, plača r*$le lato so K, — Na naročbo bran istodobna vpoiflfatva naročnine aa ne ostra. — Za — Dopisi naj aa iarola frankorati, — Sokaptai at na vračajo. — ^Salitra falefra It M. dežele aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto vse leto 22 K, aa pol leta U K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Mračilo celo leto 28 K. Za vsa druge deiele in Amerika) se plačuje od peterostopne pettt-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Je v Knaflorib aUcata it & — Upravništvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari FouBina številka po 10 h. Upravnišftra telefon št. 85. Slovanski shod v Prosi. »Mi vst rajamo in vas je trah.« Že tolikrat je bil citiran ta stih, da je postal že naroden pregovor. Spominjamo se tega stiha tudi sedaj, ko pregledujemo, kako silne s k r -b i provzroča slovanski shod v Pragi vesoljnemu nemštvu. To je spoznati iz nemškega časopisja, zlasti iz pruskega. Tam v Berolinu spoznavajo, kako velikanskega, ne le gospodarskega in kulturnega, nego tudi političnega pomena zna postati sporazumi j en je vseh Slovanov in enotna narodna organizacija. V Berolinu vedo, da nastane velikanska nevarnost za nemški imperializem, če se vsaj ublaži ali celo poravna poljsko-ruski spor, ker potem se bo slovan-stvo z vsemi svojimi močmi uprlo prizadevanjem nemštva. Berolinski listi priznavajo, da rase vpliv Slovanov v Avstriji, da je nastala reakcija zoper nemško tiranstvo in da Avstrija ne bo mogla več ostati v tro-zvezi. Tako velik in dalekosežen pomen priznavajo v Berolinu shodu v Pragi. In ta shod se je komaj začel . . . V torek je bila prva redna seja slovanskega shoda. Za predsednika je bil izvoljen dr. K r a m a f , podpredsedniki pa so za Ruse K r a s o v-s k i j , za Poljake Chvlinski, za Slovence Hribar, za Hrvate B a -bič-G j al s k i , za Srbe G e r š i ć , za Bolgare B o b e e v. Tudi v tajništvu je zastopana vsaka narodnost; slovenski tajnik je dr. V o š n j a k. Shod je potem en bloc sprejel poslovni red za svoje razprave, nakar je dr. Kramar poudarjal, da velikega uspeha ni pričakovati, če se ne poravnajo razpori med posamičnimi slovanskimi narodi. Prvo poročilo se je tikalo vseslo-vanske razstave v Moskvi. Poročal je dr. P r e i s s. Razstava naj bo dostojna reprezentacija slovanskih narodov in naj predočuje stanje razvoja vsakega slovanskega naroda. Središče vsega organizovanja te razstave bo ruski razstavni odbor, poleg katerega se ustanovi za vsak slovanski narod poseben odbor v dotični deželi. Vsak narod bo imel v ruskem odboru po enega zastopnika. Razstava se bo vršila leta 1911. v Moskvi in bo obsegala naslednje oddelke: 1. Umetnost, 2. narodopis, 3. literaturo, 4. umetno obrt, 5. rokodelstvo (15 oddelkov), 6. kmetijstvo, 7. socialne uredbe, 8. kulturne zadeve (šolstvo, znanstveni zavodi, društva, LISTEK* Ustoličenje koroških vojvod. (Kulturnozgodovinske črtice s posebnim ozi-rom na pravni in gospodarski pomen za Slovence Sestavil A. B.) (Dalje.) Pozneje so deželne oblasti začele zametavati privilegij kureža, a Mor-daxi se niso hoteli odpovedati svojemu pravu. Tako je leta 1553. Krištof Mordax zahteval obnovitev svojega privilegija, in cesar Ferdinand I. je leta 1559. (tako hitro je bilo takrat nradovanje!) naročil deželnemu glavarju, naj pošlje poročilo o tem, a poročila ni dobil. Istotako je cesar Karel ponovno zahteval poročilo, kako je s privilegijem kureža. Šele leta 1602. so odgovorili koroški najemni komisarji, naj se privilegij kureža ne dovoli. (»Als ain vnchristliche vnd immediate wider die lieb des negsten streitende schedliche frihait ^eiter nit mehr verlichen vnd gest a-tet werden«). Med tem je bil privilegij odkupil od Mordaxov neki Lan-genmantel, ki se je nerad taki pravici odpovedal; za odškodnino je dobil 10 hub. gledališče, slovansko ženstvo in politična prizadevanja), 9. zgodovinsko arheologični oddelek, 10. inženirstvo in arhitektura, 11. denarstvo in trgovina. Razprava o predlogih glede vse-slovanske razstave bo v eni prihodnjih sej. O slovanski turistiki je poročal dr. V. C e r n y. Poročevalec je poudarjal veliki pomen turistike za medsebojno spoznavanje in zbliževanje slovanskih narodov, a tudi gospodarski pomen turistike za različne slovanske dežele. Da se turistika uredi in pospešuje v korist slovanstva, je poročevalec nasvetoval ustanovitev zveze slovanskih turističnih društev, katero organizacijo naj ustvari klub čeških turistov. Zaradi zaupnih posvetovanj, ki so jih imeli delegatje posameznih narodnosti, se je nato seja pretrgala. Zaupna posvetovanja so bila vele-važnega pomena. Razpravljalo se je o pogojih sporazum ljenja med Rusi in Poljaki. Zvečer se je izvedelo, da je rus k (»-poljsko sporazum ljenje doseženo. Včeraj zvečer smo dobili brzojavko, ki naznanja: Rusko-poljski spor je končan; danes so dali zastopniki obeh narodov definitivne izjave. Državni zbor. Dunaj, 15. julija. Poslanska zbornica je dognala danes v drugem in tretjem branju melioracijski zakon, s katerim bi prinesli poslanci svojim kmečkim volilcem najlepša darila iz sedanjega zasedanja, toda vsled neprevidnosti nemškega poslanca Pantza iz Štajerske zakon najbrž ne dobi sankcije, temuč pride zopet pred parlament šele v jesenskem zasedanju. Poslanec Pantz je namreč brez vsakih stranskih namenov predlagal dostavek, da se prepusti poljedelskemu ministrstvu v nujno potrebnih slučajih sporazumno s finančnim ministrom dovoliti predujme že pred zakonito ureditvijo melioracij. Dasi je poljedelski minister dr. Ebenhoch mahal z roko ter klical svoje pristaše, naj ne glasujejo za dostavek, je bil ta pri glasovanju vendarle sprejet. Minister Ebenhoch je presenečen za klical nato krščanskim socialistom: »Take določbe vendar ne morem sprejeti v zakon!« Vladni zastopnik dvorni svetnik Deutseh pa je celo glasno pripomnil »neumnost«, vsled česar ga je pozneje predsednik ostro zavrnil. Pantzev Privilegij kureža razlagajo kronisti različno. Najverjetnejše je še tolmačenje, da so prvotno zažigali grmade na čast novemu knezu ter so smeli v ta namen vzeti drva, kjerkoli so jih dobili. Pozneje so smeli zažigati celo lesene kmečke bajte, ako se lastniki bajt niso odkupili, kar pa se je navadno zgodilo. — Drugi viri menijo, da so si pridobili Partovčani kot tuji priseljenci tako pravico nad puntarji, ker so sami ostali verni vladarju. Zopet drugi menijo, da se je s požiganjem hotel simbolizirati prehod iz anarhije k državljanskemu redu, češ, tako brezpravni ste kmetje, dokler nimate pravoveljavno ustoličenega vladarja. Drugi tak privilegij so imeli Gradniki (Gradeneck - Gradnik blizu Gospe Svete). Gradniki so imeli pravico za časa ustoličenja kositi, kjer so hoteli in seveda pokošeno travo tudi spraviti domov. V starejših virih o tem privilegiju ničesar ne vedo. Prvi navaja to pravo Unrest (»Und als lang der hertzog auf dem stuell sitzt und leveht, haben die Gradnevker von alter gerechtigkait und gewalt, was sy wysmad dieweil miign abman, das ist das hew ir, wer das nicht von in loset«). Taka pravica ni v nobenem aktu omenjena, morda je res nastala le pravljično, ker so Gradniki imeli koso v grbu. Saj pa bi tudi ne imela praktičnega smisla, ker v kratkem času ceremonije se pač dostavek je res velika ovira za sankcioniranje melioracijskega zakona, ker mora za predujme imeti poljedelski minister sklep dotičnega deželnega zbora ter bi se prav lahko zgodilo, da bi kateri deželni zbor sklepa ne dal. Ako se z ministrskim predsednikom in poljedelskim ministrom ne doseže sporazumljenje, bo skoraj gotovo gosposka zbornica zakon vrnila parlamentu Potem se je dognal do glasovanja zakon o jamstvu lastnikov avtomobilov. Glasovalo se bo jutri. V večerni seji so se izvršile volitve v delegacije. Volitve v delegacije. Dunaj, 15. julija. V večerni seji so bile danes volitve v delegacije. Za Kranjsko je bil izvoljen dr. Šusteršič, za namestnika dr. Krek; za Štajersko: dr. Korošec in Morsey, namestnik vitez Pantz; za Koroško: Dobernig, namestnik Nagele; za Goriško: Fon, namestnik Gregorčič; za Istro: Rizzi, namestnik Bartoli; za Trst: Pittoni, namestnik Scabar; za Dalmacijo: Bianki^i, namestnik Vu-kovič. Parlamentarni program. Dunaj , 15. julija. Načelniki klubov so v današnji konferenci sprejeli program za zadnja dva dneva parlamentarnega zasedanja. Za avtomobilskim zakonom pridejo na vrsto imunitetne zadeve, nadalje predlog poslanca Chiarija za pomnoži tev podpredsedniških mest, nato predloga 0 izboljšanju plač državnim slugam, zakon o kontingentu alkohola in podržavljenje češke severne železnice. Najprej pa se doženejo nujnim potom predlogi za podpore in glede proste kolkovine za posojila L j u b 1 j a-n e , Prage in Kralj. Gradca. Iz odsekov. Dunaj, 15. julija. Tiskovni odsek je danes dognal § 36. in 37. novega tiskovnega zakona ter s tem rešil vprašanje glede koinpetenee pri tiskovnih deliktih. Sprejel se je namreč predlog poročevalca dr. S k e d - 1 a , da se kompetenca v tiskovnih deliktih prepusti deloma porotnim, deloma posebnim sodiščem (Schdffen-gericht), ki se šele ustanove. — Davčni odsek je razdelil danes poročilo o vladni predlogi glede reforme davka na poslopja. Za glavnega poročevalca je bil izvoljen poslanec dr. P loj, doc ina sta dobila poročilo o hišnorazrednem davku poslanca P o v š e in K i n k. Rauchove blamaže. ne bi moglo kaj prida nakositi, vrhu tega pa seje včasih vršilo ustoličenje tudi v dobi, ko ni bilo košnje. Istotako ni nikjer zajamčeno, da so imeli Ravberji pravico pleniti po celi deželi med ceremonijo. Najbrž je pravljici dalo povod ime »Rau-ber«. Kmet — vojvoda. Najzagonetnejša oseba je histo rikom kmet, ki je imel pravico ustanavljati deželnega vladarja. Tak privilegij je imela določena rodbina, ki se o njej zanesljivo ne ve, kako se je pisala. Po svoji lastnosti so dobili uradno ime »Herzog«, tudi »Edlin-. ger«, a nekje se imenuje njihov priimek Schater, a to v poznejši dobi. Znano je le, da sta bili priviligirane rodbine last hubi Pokrče (Pogen-dorf) in Blažja ves (Blasendorf), ki sta obe blizu Gospe Svete. Še leta 1769. je prosil za obnovitev privilegija Gašpar »Horzog zu Pokers-dorf«, ki se je opravičeval, da zato ni mogel pravočasno izkazati svojega privilegija, ker ni vešč branja (dass ich als ein einfaltiger bauer und der ich nichts lessen kanu«). Potemtakem so ti kmečki vojvodi imeli le slavno ime, kakor dandanes marsikateri obubožani nemški plemič, a za denar jim je šla navadno trda. »Vojvoda« Klement je prosil leta 1597. nadvojvodo Ferdinanda za miloščino terse v pismu skliceval »weil-len ich mich an dem schmallen guet- Zagreb, 15. julija. »Budape-ster Tagblatt«, ki je baje prikrito glasilo ministra Andrassvja, piše o znanem izletu bana Raucha v hrvaško Primorje: »Banovo potovanje je bilo pogumno, toda politično ni bilo. Ban se na svojem potovanju ni poučil le o ljudskih potrebah, temuč je dobil tudi krepko občutiti mogočni vpliv hrvaško-srbske koalicije. To se nam zdi odločno migljaj, da se je treba z današnjimi gospodi koalicije čimprej e temeljito dogovoriti. Da bi se ljudski nazori avtomatično spremenili, ni pričakovati.« Ministrska kriza v Srbiji. B e 1 g r a d , 15. julija. Dr. Mi-lovanovič je naletel pri lastni stranki na ovire. Staroradikalci namreč ne pripuste, da bi po sprejetju proračuna in avstro-ogrske trgovinske pogodbe prišli mladoradikalciv ministrstvo. Ker so se vsled takega stališča razbila kompromisna pogajanja, se je kriza zelo poostrila. Tudi voditelji opozicionalnih strank so naznanili Milovanoviču, da se sploh ne spuščajo v pogajanja, dokler staroradikalci ne sprejmo njegovega programa. Ako Milovanovič premaga vse te ovire, sestavi se uradniško ministrstvo sledeče: Milo va novic predsedstvo, zunanje in notranje posle; R u ž i č nauk; P o 1 i č e v i ć finance in trgovino; general Stepa-novic vojno in javne zgradbe. Angleško - ruski reformni načrti za Macedonijo. B e r o 1 i n , 15. julija. Nemška vlada je že odgovorila na angleško noto zaradi Macedonije. Odgovor pravi, da bo nemška vlada angleške predloge obenem z ruskimi, ki jih pričakuje, vsestransko in prijazno pretresla. Carigrad, 15. julija. Angleški in ruski poslanik sta oddala pri turški vladi noti, v katerih nujno priporočata, da se zatre vojaška vstaja v Macedoniji, da ne pridejo v nevarnost tuji interesi in mir na Balkanu. — Albanski veljaki so imeli v Ferizoviču velik shod ter sklenili, da se upro vsaki spremembi sedanje uprave v Macedoniji. — Turška vlada je poslala svojim poslaništvom v inozemstvu okrožnice o vstaših v Macedoniji. V okrožnici se vlada pritožuje, da še vedno prihajajo čez meje srbske, grške in bolgarske čete pod vodstvom častnikov ter prosi ve- leli khumerlich betrage.« Da so bila taka pisma pisana nemško, to še ne dokazuje, da so se morda kmečki »vojvodi« ponemčili, temuč jim je pisma sestavljal kak uradnik, ker sami navadno niso znali pisati. Celo dr. Puntsehart priznava, da so bili to pravi slovenski kmetje, ki navadno nemški znali niso, ker je sploh ves kraj okoli Gospe Svete pred dobrimi 50 leti še bil skoraj popolnoma slovenski. Tudi poznejši vojvodski kmetje so vlagali prošnje, naj se jim dovoli miloščina namesto živali, ki bi jih morali dobiti pri ustoličenju. Najstarejše tako pismo je ohranjeno izza ustoličenja, nadvojvode Ernesta leta 1414. Pozneje se ustoličenje ni več vršilo po starem običaju na Go-sposvetskem polju, zato tudi kmet ni več interveniral, vendar je prišel vselej zraven s pismeno ali ustno prošnjo, naj se mu potrdijo stare pravice. Te pravice so se jim celo razširile, da so smeli uvažati štiri sode italijanskega vina mitnine in carine prosto. Zadnje potrdilo starih privilegijev je dal cesar Franc II. kmetu Jožefu Edlingerju leta 1801. Istega leta pa je vojvodski kmet prišel na nič, da je bil primoran tudi svojo drugo hubo Blažjo ves prodati. Po-reška huba je bila prodana že leta 1751. S tem so izginile predpravice glede davčne prostosti. Vendar je Jožefov sin še leta 1823. prosil za obnovitev privilegija, da bi smel pro- lesile, naj posredujejo v Belgradu, Atenah in Sofiji, da se takemu prehajanju napravi konec, ker je sicer vsaka akcija turške vlade nemogoča. Mladoturško gibanje v Macedoniji. Sofija, 15. julija. Najnovejši vojaški punti in atentati na višje vojaške dostojanstvenike dokazujejo, da Mladoturki, Albani in macedon-ski prebivalci nastopajo skupno. Voditelji sedanjega gibanja so razvili sledeči program: 1. Turčija mora dobiti ustavo z ljudskim parlamentom. 2. Vsako pleme mora imeti svoje zastopnike v parlamentu brez razlike vere in narodnosti. 3. Kristjani in Turki imajo v bodoče enake dolžnosti glede vojaške službe. 4. Do službe v državni upravi imajo enake pravice kristjani in mohamedani, ako le izkažejo potrebno sposobnost. Obenem razglašajo voditelji gibanja, da pričakujejo, da se velesile ne bodo vmešavale, ker se gre za čisto notranje politične zadeve. Tudi bi Mladoturki ne trpeli takega vmešavanja, ker gibanje vendar ni naperjeno proti tujcem, temuč proti slabemu gospodarstvu v turški upravi. Solun, 15. julija. Divizijski general v Skopi ju Hadi paša je prestopil z dvema častnikoma v tabor vstašev. — Iz Male Azije je mobiliziranih 16.000 rezervistov, ki so že na potu v Albanijo. Prebivalstvo je zaradi tega zelo vznemirjeno. Me-rodajni državniki svetujejo sultanu, naj nastopa proti pun tar jem prizanesljivo, ker je celo gibanje liberal-no-ustavno ter ima patrijotičen značaj. Tolstoj proti Stolypinovi vladi. London, 15. julija. V »Daily Chronicle« je priobčil grof Lev Tolstoj zelo oster napad na Stolypinovo ministrstvo, zaradi neprestanega obe-šavanja ruskih kmetov. Med drugim piše Tolstoj: »Ne morem več mirno gledati vseh teh grozovitosti, in zats pišem to, da se ali napravi konec temu nečloveškemu morenju, ali me pa naj vržejo v ječo, kjer bom vsaj vedel, dane morem biti odgovoren za ta grozodestva, ali pa mi naj vržejo čez glavo mrtvaški prt in kapuco, kakor se godi pri obešanju kmetov.« Zmešnjave v Perziji. Petrograd, 15. julija. Ruska vlada smatra, da je perzijska sto uvažati vino, kar se mu je tudi potrdilo. Vojvodski kmetje so bili med svobodnimi stanovi, zategadelj niso bili podrejeni deželnim, mestnim ali trškim sodiščem, temuč le deželnemu poglavarstvu. Imenovali so se tudi vazale deželnih knezov. Kot deželni dostojanstveniki so uživali izredno čast, da so bili vabljeni k dvornim obedom. V ostalem pa se niso razločevali od drugih kmetov ne po izobrazbi, ne po premoženju. Zadnji vojvodski kmet Jožef Edlinger je imel hišico v Celovcu ter je umrl leta 1823. Pri pogrebu se je pokazal značaj tega zgodovinskega kmečkega dostojanstvenika. Pri mestnih vratih so truplo prevzeli kmetje ter s tem pokazali, da se zavedajo, da pokopljejo zadnji spomin na nekdanjo slavno svojo preteklost, Hubo Blažjo ves je kupil dr. Rabič, a danes jo ima upokojeni stotnik pl. Zaduro-wicz. Ime posestvu je še ostalo ter se imenuje splošno »Herzoghof«, toda na njem in okoli njega je že vse nemško. Sicer pa niso bili kmečki plemiči edino na Koroškem, temuč tudi na Štajerskem (teharski plemiči) in na Kranjskem (pri Zagorju). Ti plemiči so tvorili zadnji preostanek iz sta-roslovenskega svobodnega kmečkega stanu. (Dalje prihodnji«) kriza prekoračila akutni stadij. Položaj v Tebrisu je še vedno nemiren. Ruski poslanik Hartwig je sporočil iz Tebrisa svoji vladi, da stremi šah za tem, da zopet uvede absolutizem, kar zmešnjave poostruje po celi deželi. Rusko poslaništvo je zastavilo ves svoj vpliv v prilog ustavi ter svarilo šaha pred nepremišljenimi koraki. V Teheranu so vsi časopisi zatrti. Klanje na otoku Haiti. London, 15. julija. Predsednik na Haitu je vsled razkritja nove zarote dal ustreliti 14 veletrgovcev, njihovo premoženje pa je zaplenil. Nagla sodba se je zopet podaljšala. Dnevne vesti V Ljubljani, 16. julija. — Klerikalno hinavstvo. Piše se nam iz Trsta: V zadnji številki glasila tržaških »črnih bratcev« je obelodanjen s pravo hinavščino pisan člančič, kjer tržaške ultramonta-nec jezuitstvo polemizira proti nedavno v vašem listu priobčenem članku »Klerikalizein ob Adriji«. Clankar se zvija na vse pretege z zatrjevanjem, »da oni niso delali nikdar in tudi danes ne delajo razdora med tržaškimi Slovenci, temveč samo ustanavljajo ljudstvu potrebna društva in skrbijo za katoliško vzgojo.« — »Ali sedaj nam je boj vsiljen — laže dalje ta katoliški list — napovedali so ga nam tržaški slovenski liberalni učitelji. Na nas pa je, da ta boj sprejmemo in izvojujemo.« — O ti farizeji! Kolikor besedi, toliko laži in hinavstva. Dan na dan in na vse mogoče načine hujskajo po Sv. Ivanu in drugje, proti vsem, kar ni črno-klerikalno. S propovednice so grmeli celo proti Ciril-Metodovi prireditvi, med tem ko so imeli v svoji »oštari-ji« šagro, kjer so se kaj pridno vrtele »Marijine hčere«. Istotako dela njih nazadnjaško umazano glasilce. Vzlic tem dejstvom imajo še pogum trditi, da oni ne delajo razkola med tržaškimi Slovenci! Le delajte nedolžne obraze, ali vedite, da vas bode ljudstvo vseeno spoznalo, da ste volkovi v ovčjih kožah, in da delate v škodo in propast slovenskega naroda ob Adriji. Nož pa, katerega brusite in vihtite danes proti narodnim elementom, rezal bode jutri v vaše meso, kajti po vaših delih se vas spoznava ! — Zmaga »S. L. S.« v Korminu. Pred kratkim je »Slovenec« s primernim ponosom prinesel vest, da je pri občinskih volitvah v Korminu na vsej črti zmagala »S. L. S.« Marsikomu je srce radosti vztrepetalo, ko je čital to »Slovenčevo« vest, kajti če je »S. L. S.« tudi klerikalna stranka, si je rekel, zmagali so ž njo vendar Slovenci in zavzeli doslej italijansko trdnjavo. Kormin — slovenski, so vzklikali ljudje radostno. Saj ni to mala stvar. Kormin (Cormons) je mesto 6000 prebivalcev tik italijanske meje in velevažna postojanka v Furlaniji. Toda, kakor se pae pri »Slovencu« ob sebi umeje, je »Slo-venčeva« vest čisto neresnična. V Korminu prebivajo z malimi izjemami sami trdi Furlani in nima tam »S. L. S.« niti enega pristaša. Pač so bile tam pred kratkim občinske volitve, a boj se je bil med Italijani in na Slovence nihče niti mislil ni, ker jih tam nič ni. Zmagali so v tem boju italijanski klerikalci. A kako je potem mogel »Slovenec« pisati, da je na vsej črti zmagala »S. L. S.« »Slovenec« ali sploh ne ve, kje je Kormin in da je Kormin skozinskoz italijansko mesto ali pa je tako otročji, da prišteva »S. L. S.« vse, kar je sploh klerikalno, pa bodi še tako italijansko! — »Slovenec« potrebuje pink, pink. V neko znano prodajalno in trgovino one stvari, za kater*) vsak dan v očenašu prosimo, je prišel znani »Slovencev« izterjalec in agent g. Gr. ter je od dotičnih gospodičin zahteval naročnino za »Slovenca« za pol leta vnaprej. Omenjene gospodične pa niso hotele za pol leta vnaprej plačati, češ, da to ni v redu in da se taka stara firma, najklerikal-nejša na celem trgu (v centrumu Ljubljane) ne opominja. Na to jim pa omenjeni gospod odvrne: Dajali smo toliko ljudem, po eno, po dve in tudi po tri leta »Slovenca«, ne da so ga plačevali, ali zdaj to več ne gre in vsak mora vnaprej plačati, kdor hoče »Slovenca« dobivati. »Na puf ne damo nič več.« — Torej so dajali »Slovenca« leta in leta tudi zastonj ali na puf ljudem in so prišli zdaj v denarne zadrege. Ce bodo res zdaj zahtevali plačilo za list, bodo »naročniki« kaj hitro odpadli in bo »Slovenca« dobiti samo še v kavarnah in v »farovžih«. — Urnebesni žvindel klerikalcev in socijalnih demokratov. Leto« ne jesen bodo dopolnilne volitve v deželni zbor in volila bo prvič tudi nove kurija, tisti možje, ki doslej niso imeli volilne pravioe. Klerikalci in socijalni demokratje iščejo med temi voliloi pristašev, te voliloe bi radi ujeli na svoje limanoe in da bi te voliloe nahujskali in naiSuvali, zato so a daj upriaorili gonjo zaradi podraienja piva. Dokler je b i l č a s , podrašenje preprečiti, takrat so se klerikalci, kakor sooijalni demokratje potuhnili. Čas za delo, čas, ko se je dalo podraženje preprečiti in onemogočiti je bil t'daj, ko so velike pivovarne Reininghaus, Puntigam, Goss, Kosler itd., zadele delati na ustanovitev kartela. „Slov. Narodu je takrat izpolnil svojo Časnikarsko dolžnost. „ Slo v. Narod" je bil edini kranjski časopis, ki je opozoril javnost na pretečo nevarnost in svaril občinstvo in gostilničarje, da pride do podraže-nja piva, če se kartel ne prepreči. Toda klerikaloi in sooijalni demokratje se niso zato zmenili, ti rešitelji in patentovani o sreče valci ljudstva niti s prstom niso ganili, da bi odvrnili podraženje piva, prav kakor bi bili v službi velikega kapitala. Stvar je bila lahko umljiva. Klerikalci niso bili proti kartelu, ker jemengiška pivovarna, ki je last klerikalne .Ljudske posojilnice", prva med vsemi slovenskimi pivo-varnamipristopilakartelu. Ko so se žalska, vrhniška in Aurova pivovarna še na vso moč branile pristopiti kartelu, je bila mengiška že v kartelu in se je veselila z visanih dohodkov. Zaradi mengiške pivovarne se klerikaloi niso zmenili za boj zoper kartel, nego so pustili Aurovo, vrhniško in žalsko pivovarno na cedilu. In podobno je bilo s socijalnim! demokrati. Dasi po „Slovenskom Narodu" opozorjeni na pretečo nevarnost, so socijalni demokratje niso ganili. Pred vsem zaradi tega ne, ker so načeloma prijatelji kartelov,ki olajšujejo socijalnim demokratom koncentriranje njih bojnih sil, dalje pa zaradi tega ne, ker so želeli podraženje piva, da bi dobili novo agitacij s k o orodje. Sooijalni demokratje so natančno vedeli, da se pivo podraži, vedeli so to ne le iz „Slov. Naroda", nego tudi iz dogovora med sooijalnodemokratičnimi pivovarniškimidelavoiinmed velikimi štajerskimipivovar-nami. Te pivovarne so namreč svojim delavcem zvišale plače s pogojem, da delavstvo ne bo nasprotovalo podraženju piva. Socijalno-demokratična stranka je seveda prav dobro vedela za ta dogovor in zato ni hotela nič storiti zoper kartel. Zdaj, ko je kartel podražil pivo, pa izrablja to v navadne agitacijske namene prav po komedijantsko. Koje bil Čas, ko je bilo mogoče doseči uspeh, pa ni bilo nikjer ne klerikalcev, ne socijalnih demokratov, in ko jih je „Slov. Narod" klical na boj zoper kartel, so se eni in dragi poskrili. Kako nizkotna in umazana je ta agitacija, pričajo zlasti napadi na dr. Oražna. Prav doktor Oražen se je do skrajnosti boril zoper kartel in v s vrh o boja, da prepreči podraženje piva, iskal zaslombe na vseh straneh, a se je moral vdati, ker se razen „Slov. Naroda" nihče ni zmenil za boj zoper kartel. Res, Čuditi se je, da imajo spričo teh dejstev klerikalci in socijalni demokratje še pogum v zadevi podraženja piva javno nastopati. Boj kartela zoper bojkot je sedaj v polnem tiru. V Gradcu je advokat, ki v imenu kartela toži vsakega gostilničarja, ki se ne drži naloženih mu pogojev. To bo gostilničarjem 5e pr o vzr o Čilo presneto težkih ur in hudo se bode nad njim maščevalo, da niso poslušali svaril „Slov. Naroda" glede kartela in da se niso zmenili za predloge dr. Oražna zoper kartel. Gostilničar je danes usmiljenja vreden revež. Na eni strani ga pritiskajo konsumentje in mu bojkotirajo pivo, na drugi strani pa ga drži kartel za vrat. Tisti gostilničar, ki je svoji pivovarni kaj dolžan — koliko pa jih je, ki niso nič dolžni? — je zdaj neprestano v smrtni nevarnosti ; če posluša kartel, ga uničujejo konsumentje, če posluša konsa-mente, mu kartel zavija vrat. Kartel je poskrbel — sredstev ima dovolj — da nobena tuja pivovarna ne more priti v alpski rajon. V to svrho je najel skoro vse kleti, ki se dajo rabiti za zaloge piva in zdaj je začel vsled bojkota navijati že hujše strune. V Gradcu so pivovarne začele odpuščati uslužbence in dogovorjeni so, da jih bodo še več odpustili. Seveda je nastalo zdaj med pivovarniškimi uslužbenci veliko gibanje zoper bojkot piva in morda ne bo dolgo, pe si bodo sooijalni demokratje med se boj v laseh. Pri nas bi vsega tega ne bilo, ko bi bili klerikaloi in sooijalni demokratje dru- 5ače postopali, dokler se je al o kaj doseči in zato ni vse njih sedanje vpitje nič dražega, kakor urnebesni ivindel. — Ćeike iele na Dunaju In nemško na Primorskem. „Edinost" piše: To vprašanje je za nas primorske Slovane posebno važno, saj imamo na Primorskem vse polno državnih in zasebnih nemških ljudskih in tudi višjih šol. Ceika šola na Dunaju nima pravice javnosti; nima torej pravioe do izdajanja izpričeval, ki bi imela veljavo kakor ona javnih šol. Zato morajo učenci te šole delati izpite na kaki javni češki šoli. Pa to ni edina škoda; druga je v zakonitem določilu, da učitelj s t v o službuje na šoli brez pravioe javnosti, ne more polagati predpisanih izpitov, ker zahteva zakon za te izpite dveletno prakso na javni ali, s pravioo javnosti oskrbljeni šoli. Nadalje preneha veljava izpričevala, ako kak učitelj več nego 3 leta služi na šoli brez pravice javnosti. Is t aga sledi, da na taki šoli učitelja t vo nima nobene stalnosti, Četudi bi bile plače visoke. Iq to je za uspeh šole velike važnosti. — Pa zakaj ne da vlada češki Šoli na Dunaju pravioe javnosti? „Neue Freie Presse" je to jasno povedala: ker Češčina ni na Dunaju deželni jezik. Recimo, da bi bilo to stališče v zakonu utemeljeno. Kako le pa x nemškimi šolami na Primorskem in v Dalmaciji ? Je li tu nomlčina deželni Jeiik? In vendar imajo vse nemške zasebne šole po Primorskem pravico javnosti in država vzdržuje oelo vrsto ljudskih in srednjih šol z nemškim učnim jezikom! Torej: kar velja za nemščino na Primorskem, to ne veli a za češčino na Dunaju!! To je avstrijska pravica! Če ima vlada res toliko drznosti, da odreka češkim šolam na Duoaju pravioo javnosti, ker češčina ni deželni jezik na Dunaju, potem naj ima tudi toliko praviooljubja, da odtegne tO pravico vsem zavodom i nemškim učnim lezikompo Primorskem, v državnik pa uvede oni učni jezik, ki je v deželi navaden!I! Pa — prej razpade svet, nego se to zgodi — to vemo. Ali struna utegne počiti, ako je preveč napet. — Interpelacija po si. Mandića priobčena v „Piccolu" „Picoolo" je doslovno priobčil interpelacijo, ki jo je drž. posl. prof. MatkoMandić stavil v državnem zboru na skupno vlado glede germanizacije Primorja in Istre, in ki so jo podpirali vsi italijanski poslanci. — Da bi vendar le enkrat Italijani resno spregledali in prišli do spoznanja, da ne njim od nas, ampak njim in nam preti nevarnost od — Nemca. — Iz finančne službe na Primorskem Davčni ofioijali Andrej K a u s , Ivan Jakončič in Franc Ukovič so imenovani za davčne upravitelje v IX. čin. razredu, davčni asistent Friderik Poniž pa za davčnega ofioijala v X čin. razredu. — Promoviran je bil danes na Češkem vseučilišču v Pragi bivši predsednik „Prosveta", g. Ernest R ekar, pravni praktikant v Trstu, doktorjem prava. Čestitamo ! — Promočila- Pravni praktikant v Ljubljani, gosp. Josip L a vr en č i č, je bil danes na češkem vseučilišču v Pragi promoviran doktorjem prava. Čestitamo! Zveza slovenskih izobraževalnih društev v LJukllanL Sooči se je vršil v ^Narodnem domu" na vabilo Simon Gregorčičeve ljudske javne knjižnice in čitalnice sestanek ljubljanskih izobraževalnih društev, kjer se je sklenilo ustanoviti „ Z vezo slov. izobraževalnih društev v Ljubljani" ter se je v ta namen izvolil pripravljalni odbor. Slovenski tamburaški klub „Spodu|a Šiška" priredi v soboto, dne 18. t. m. konoert v korist pogorel cem na Bledu, v „Meščanski pi-varni" (Hafaer) na Sv. Petra cesti. Gorelo je 14 t. m. ob 11. ponoči Dri Janez Anžiču v Bizoviku. Škode je 1200 K. Ob sedanji suši bi bila nastala lahko grozna nesreča, da ni gasilno društvo prihitelo na lice požara in ogenj pogasilo. Prostovoljno gasilno društvo v Domžalah priredi v nedeljo, dne 19. julija ob 3. popoldne vrtno veselico na vrtu g. Antona Skoka „Na novi pošti" v Domžalah, čisti dohodek je namenjen za novi gasilni dom. Lltilska podružnica „Planinskoga društva11 se prav lepo razvija in si je pridobila v vseh slojih prebivalstva simpatije. Ne mislim popisovati nje intenzivnega delovanja, ker to spada v strokovni list „Planinski Vestnik" pač pa se hočem dotakniti le priljubljenih izletov, katere prav p o gos toma prireja in ki so postali nekaka potreba. Veseli planinci in planinke nočejo nobeno nedeljo in praznik doma ostati — vse hiti na gore uživat krasoto prirode. Je pa na teh izletih neprisiljena, prisrčna zabava. V tekoči sesiji smo bili že na Primorskem, na Sveti gori, na Sveti planini, na Limbarski gori, v Morav- čah, a 19. julija poletimo na Kum — dolenjski Triglav. Iz Litije se odpeljemo 19 julija ob pol 6 zjutraj do Hrastnika. Povratek zopet čez Hrastnik ob 7. zvečer. Za ta izlet vlada prav Živahno zanimanje. Pridružite se nam veseli planinci. Ne bo vam žal! Sokolski zlet v Eostaolcvici, ki ga prirede v nedeljo, 19. t m. sokolska društva iz Novega mesta, Brežio in Krškega v zvezi z „Narodno čitalnico" kostanj eviško utegne biti ena najsijajnejših narodnih prireditev, kar se jih je kdaj vršilo na Dolenjskem. Občinstvo se osobito opozarja na javno telovadbo ženskega oddelka krškega „Sokola" in Članstva vseh treh imenovanih društev, ki se bode vršila na „Malem trgu", kateri prostor je zajedno namenjen za ljudsko veselico. Nastopilo bode torej blizu 80 telovadcev in telo-vadkinj. Pričakujemo tudi udeležbo predsedstva „Slov. sokolske zveze", drugih sokolskih društev, slov. naprednega dijaštva in raznih narodnih korporaoij. V slučaju trajno deževnega vremena se zlet preloži na prve dni v avgustu. „Sokol" v TrŽIČU Veselica, katero priredi telovadno društvo „Sokol" v Tržiču v nedeljo, 19 t. m., v Pristavi v Tržiču v prid svoje telovadnice, naj bo zbirališče Slovencev od blizu in daleč. Vzgledujte se rojaki po Čehih, ki se zbirajo na slav nos tih, veselicah in drugih takih prireditvah v narodno ogroženih krajih v velikanskem številu. Tak kraj pa je Tržič. Veselica telovadnega društva „Sokol" v Tržiču ni navadna veselica, kakršnih je v poletnem času okrog in okrog. Ne samo gmotne, tudi moralne pomoči, rojaki, potrebujemo tržiški Slovenci. Zagotovljeni smo, da nam je ne odrečete, ampak nas krepko podprete. Zlasti Vi, Sokoli, nosilci slovenstva, priletite v trumah, da bo zažarel Tržič od Vaših rdečih srajc, da bo odmeval stoterno od Vaših Na zdar klicev in da se bo tresel od Vaših strumnih korakov. Tudi Vi, slovenski planinci, čuvarji in ključarji krasot naše domovine, namerite svoje korake v Tržič, čigar okolici in ozadju se ne boste mogli načuditi. Z Begunjščioe, kjer bo v nedeljo, 19. t. m„ otvoritev koče, ste v 3 urah čez planino Prevolo po poti mimo opuščenega rudnika za živo srebro in po državni cesti v Tržiču in od tukaj v nekaj minutah v Pristavi, kjer se vrši veselica. Ali ne samo Vi, ampak sleherni, ki mu je mar slovenstvo, naj bo v nedeljo, 19. t m. v Tržiču, kjer od nekdaj stanuje naš rod. Rateče na Gorenjskem so kaj primeren kraj za letoviščarje. Tik postaje je jako udoben hotel „Mangart", kjer dobe letoviščarji prav lepa stanovanja. Tudi kuhinja in klet sta največje pohvale vredni. Postrežba točna. Vas sama ima na razpolago tudi več stanovanj, hrano pa lahko dobi leto-viŠčar v gostilnah, ako noče sam kuhati na stanovanju. Izleti iz Rateč so imenitni. Poletiš lahko k divnima Klanskima jezeroma, katera Čuva veličastni Mangart. G-reš lahko v roman tično dolino Planico, kjer se boš divil izviru Nadiže (Save Dolinke). Č rez Karavanke po dveurni hoji obiščeš Podklošter, spotoma pa Sovče in Za-goriše, koroški slovenski vasi. Kdor pa ni prijatelj daljše poti, ima pa na razpolago v Ratečah lepe loge, livade in gozdiče. Voda izborna, zrak imeniten! Tudi drugih udobnosti najdeš. Letoviščarji, na noge in obiskujte to mejno še narodno zavedno občino, kateri načeluje vrli župan, posestnik hotela „Mangart". Seveda, da ima županstvo sveto dolžnost, na primernih krajih postaviti tudi primerne klopi. Kdor si hoče okrepčati zdravje s svežim planinskim zrakom, naj pohiti v Rateče na Gorenjsko. Utonila le 31etna deklica vini-čarja J u r j a Vtiča v Stoproah blizu Rogatca. Otrok je bil brez pravega varstva, se sklonil v nezagra-jeno jamo, da bi pil, pri tem pa se zvrnil v vodo. V Hrastniku priredi dne 26. t. m. „Sokol" iz Zagorja, Brežio in Celja javno telovadbo. Ker je Hrastnik narodno tako izpostavljen, je pričakovati, da odpošljejo tudi druga društva vsaj po enega telovadca. Telovadilo se bo popoldne ob 4. pri gospe Loger. Drugim Sokolom iz Kranjske bi svetovali se peljati opoldne z brzo vlakom do Zagorja ozir. Trbovelj in od tu ob 2. z osebnim vlakom v Hrastnik skupno z Z a gor-janoi. Na zdar! 0 velikem požaru v Trstu se trdi, da je bilo nalašč zažgano. Ogenj se je pojavil na dveh oddaljenih točkah h kratu. Za tem je pa šinil ogenj kakor blisk po vsem skladišču, kakor bi bilo s Čim polito ali namatano. Sam Exner ima preko 400 000 kron škode. Tvrdka Mateo & Maurioe Ma-thias ima pa kakih 260 000 K škode. Zgorel je najfinejši koroški les. Pri Exnerju pa je zgorelo 60 (ne 100) vagonov mebljev, med temi tudi jako dragocenih. — Bodi nam tu dovoljeno, da z zadovoljstvom konštatujemo, da je bilo naše poročilo o požaru, dasi-ravno smo je dobili brzojavnim potom, najtočneje. Tako je n. pr. poročata „Eiinost", da je gorelo v skladišču bratov Feltrinelli, ki se pa nahaja v Rojanu onstran cerkve. „Pic-oolo" pa ni nič vedel o Exnerjevem skladišču mebljev. A noben list v Trstu ni vedel, kdo da je prvi zapazil ogenj in o tem obvestil gasiloe Šele v včerajšnjih številkah pripovedujejo tržaški listi ono, kar smo mi povedali predsnočnjim. — Ci o pel prve meseoe bodoče sezone. Libreto sanj je sestavil mladi pesnik P. Petris. Kakor se poroča, izda „Matica Hrvatska" ta krasni libreto v letošnjem „Koluu. Kanibalizam V Trstu sta dva lopova napadla 'JI letnega kmeta Antona Kocijančiča iz Kopra in ga z gorjaČami tako neusmiljeno pretepla, da je napol mrtev obležal. Vsega v ranah in bankah so ga sprejeli v bolnišnico. Zaradi velikega ognja v Trstu so zaprli več oseb, ai so na sumu, da so zažgale. Radi poneverjenla so zaprli v Zagrebu Štefana Korjanića, lastnika „Credit-Reforme". Zaupan denar strank je pri držal zase in živel zelo gosposko. Maturo na gimnaziji v Maribora je prestalo vseh 27 osmošol-cev. Izmed 4 odlikašev so trije Slovenci in in sicer S t. M a j o e n iz Maribora, Franc StegenŠek iz Sevnioe in A. Vantur iz Slov. gradoa. Smrti (e rešil včeraj Iv. Morn i Brega pri Celju deklico Marijo Tratnik iz Zagrada. Dekle je hotelo prebresti Savinjo pod celjskim gradom, a je zašlo v globoko vodo in bi bilo gotovo utonilo, da je ni rešil Morn. Prodaja velike množine živine na HrvaŠkem. »Hrvaška poljedelska bankau v Zagrebu poroča tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da bodo na Hrvaškem in v Slavo aiji letos vsled majhnega pridelka sena velike množine živine na prodaj. Omenjena banka je pripravljena sporočiti interesentom na zahtevo semnje, na katerih bode živina naj-plemenitejše pasme na prodaj. Smrtna nesreča« V Petrinji na Hrvaškem je šel trgovčev sin Branko Slavnič v skladišče po špirit. Ker je bilo temno, prižgal je užigalico. Nastala je eksplozija in Slavnič je dobil take opekline po vsem životu, da je v parih urah izdihnil v naj-imjših mukah. Urednik , Pokreta" Wilder je bil vsled tožbe sekcijskega načelnika Czernkovicha obsojen včeraj v enomesečni zapor. Taki progoni le pospešujejo konec Rauchovi družbi. Iz ljubosumnosti. V Zagrebu je Monika Novak streljala s samokresom na poštnega slugo A n-tona Samca, ker jo je po 4-letnem ljubimkovanju pustil in si drugo izbral. Samec je lahko ranjen, napadalko so pa izročili sodišču. Pogreša se od 2. t. m. 601etni Josip Zupan iz Krške vasi št. 11 v litijskem okraju. Ko je odšel od doma, je imel pri sebijčez 3000 kron denarja. Zupan je velike postave, črno oblečen in ima umetno demo nogo. Are tO van je bil včeraj hlapee Ivan Jernec, rodom iz Spodnjih Palo vč v kamniškem okraju, ker je ukradel svojima tovarišemo za 47 K obleke. Ko so Jerneca aretovali, je imel ukradeno obleko še na sebi. Izročili so ga sodišču. Neprevidna vožnja« Predvče- rajšniim je neki hlapec vozil po Ra-deckega cesti tako neprevidno, da je zadel z vozom v ročni voziček mle-karice Frančiške Podborškove, kateri se je prevrnil in razbil. Podborškova ima 18 K škode. Prijet vtlhotapec. Danes ponoči se je vtihotapil na dvoriše hiše št. 15 na Dunajski cesti v družbi nekega neznanca Josip Baje iz Zagorja ob Savi z namenom, da kaj ukradel. Policija ga je zasačila in ker je že zaradi enakih deliktov predkazm var», ga dejala pod ključ. Ljubezniv mož je neki vpoko-jeni železničar v trnovskem predmestju. Ljubi najbolj alkohol in kadar se mu ta „zoperstavi", se mož stogoti nad svojo ženo tako, da je morala v zadnjem času posredovati policija. Izgubljeno in najdeno. Vrt-narjeva žena g. Ivana Bajčeva je izgubila črno denarnico z manjšo vsoto denarja. — Tekla Kleinmaver-jeva je izgubila rdeče korale, vredne 4 K. — Šivilja Ivana Japljeva je našla denarnico z manjšo vsoto denarja in jo oddala pri magistratu. „Društvena godba ljubljanska" koncertu je danes zvečer na vrtu kotel* „Ilirija" (Kolodvorske ulice). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Jfeuštveua godba ljubljen-SKalf koncertnje jutri pri večerni fredstavi „The Elite Biograf" na vrtu otela pri „Maliću". Začetek ob 8. zvečer. Drobno novice. — PoUtioen umor. Načelnik srbske občine Markovao pri Yaijevu, Svetozar Panič, je bil pred občinsko hišo umorjen. Umor je političnega značaja ter dolže vladne pristaše, da so ga izvršili, ker je bil Panić med najuglednejšimi člani mladoradikalne stranke. — Čevljar VOft, znani kope- niški stotnik, je vložil tožbo proti nekemu dnevniku v Vratislavi, ker je ponatisnil njegovo brošuro. — Zaradi demonstracij proti banu Raucbu v Eninu je izrekel dalmatinski namestnik obžalovanje ter obljubil kaznovati krivoe. — Rodbinska drama. V Ki- slangu pri Stolnem Belem gradu je kmet Toth ubil s sekiro svojo taščo, ker ga ni pustila v hišo, fijer sta bila otroka njegove ločene žene. Potem je hudo ranil še tasta in oba svoja otroka, končno pa hišo zažgal. Nje-gava žena je na srečo odšla poprej v drugo vas dela iskat. Besnega moža so orožniki prijeli v trenotku, ko se je hotel vreči pod vlak. — Velika nesreća v rudniku- V rudniku „Carolus Magnusu pri Berbeoku }v renski provinciji se je pripetila strašna eksplozija. Dosedaj so že izvlekli 10 mrtvih. Kakor znano, je v Berbeku uslnžbenih mnogo slovenskih rudarjev. — Obravnsva proti knezu Enlenburgu se nadaljuje danes, ker so včeraj izjavili zdravniki, da bi bil transport iz bolnišnice v sodno dvorano za kneza smrtno nevaren. Za danes so prorokovali zboljšanje. Včeraj se je prijavila nova priča, nečakinja komercijalne svetnice Sohen-ker na Dunaju, ki je tašča znanega dvornega svetnika Kistlerja, ki ga je Eulenburg napravil iz svojega služabnika za dvornega svetnika. Nova priča hoče dokazati, da jo je Eulenburg, ko je bil nemški poslanik na Dunaju, osleparil za 11 milijonov K. Razne stvari. * Poskusna vožnja Zeppelinova. Kakor znano, namerava grof Zeppe-lin te dni napraviti s svojim zrakoplovom dolgo vožnjo iz Friedrichs-hafna ob Bodenskem jezeru do Mo-guncije. Pot poj de, če se vožnja posreči, čez Bazel, Strassburg: in Mann-heim. Ako se vožnja dobro obnese, prevzame nemška država Zeppelinov sistem. Friedriehshafen je oddaljen od Moguncije, če se gre po poti skozi Bazel in Strassburg, 455 kilometrov. Posamezne daljave so naslednje: Friedrichshafen-Bazel 145 kilometrov, Bazel - Miihlhausen 30 kilometrov. Miihlhausen - Colmar 35 kilometrov, Colmar - Strassburg 60 kilometrov, Strassburg - Moguncija 185 kilometrov. Ker upa Zeppelin, da bo letel njegov zrakoplov 50 kilometrov daleč na uro, bo vozil od Friedriehs-hafena do Bazi a 3 ure, od Bazla do Miihlhausena 40 minut, od Miihlhau-sena do Colmarja 45 minut, od Colmar j a do Strassburga pa 1 uro 10 minut, skupaj 5l/2 ure. Od Strassburga do Mognucije bi trajala vožnja pičle 4 ure. * 150 K za eno smotko. Najdražje smotke kadita angleški kralj Edvard in londonski Rothschild. Vsaka teh velja 24 K. Sedaj prekosijo te smotke tiste, ki jih misli sindikat ameriških tovarnarjev za klavirje pokloniti J. Cannonu, ki sc je zavzel za nje. Vsaka teh smotk bo veljala 150 K. Ni pa povedano, koliko bo takih smotk. * Kako odvadiš otroka jecljanja? Navadi ga, da pred vsako besedo izgovori' samoglasnik »u«. Stavek »Slavec poje vesele pesmi« bi se glasil: »u« Slavec »u« poje »u« vesele »u« pesmi. V treh mesecih otrok ne jeclja več in ne bo težko, odvaditi ga tistih »u«. Pravijo, da se je to sredstvo dobro obneslo. * Bela obleka in solnčni žarki. Dosedaj je bela obleka splošno veljala za najboljše sredstvo proti pekočim žarkom. Sedaj pa so brezposelni ljudje prišli do prepričanja, da smo v veliki zmoti, ker bela obleka baje ni nikako obrambno sredstvo proti solnčnim žarkom. Solnčni žarki prav lahko probijejo belo tkanine ter vplivajo na kožo, ne da bi izgubili kaj svoje moči. Pač pa je na črni koži moč solnčnih žarkov zlomljena, zato so zamorci v beli obleki neobčutljivi proti najhujši vročini. Ako bodo tedaj hotele nase belo oblečene dame odbijati solnčne žarke, nositi bodo morale črne triko ali se dati — črno namazati od pete do glave. * 15.600 neobljudenih otokov je v Indijskem morju, kakor jih je pre-iskal neki bogati Anglež. Izmed 16.200 otokov jih je našel obljudenih le 600, ostalih 15.600 pa je še popolnoma praznih. Otoki so majhni, nekateri imajo le po en kvadratni kilometer v obsegu; drugi so zopet ozki, a do dve milji dolgi. Na otokih so lepe ravnine in kristalni potoki, kakor da samo čakajo ljudi, da jih obdelajo in zemljo izkoristijo. Otoki nimajo gospodarja ne posestnika, zato jih imenovani raziskovalec naravnost ponuja. Dosedaj pa se ni našel nihče, da bi se ločil od vsega sveta ter se tam naselil. * Plače američanskih vseuei-liščnih profesorjev. Ne samo pri nas, ampak tudi v deželi zlatega dolarja (5 kron) se slišijo pritožbe od profesorjev vseučilišč, da niso trudu primerno plačani ter si prizadevajo, da bi se jim plače povišale. Ameriean-ska vseučilišča so v večjem številu privatne ustanove, zato država ne more zadovoljiti prosilcev. Najboljšo plačo imajo profesorji na že starem in bogatem zavodu Hravarda, kjer imajo letne plače po 4408 dolarjev ali v našem denarju po 22.000 K! Najslabše so plačani nastavniki univerze v Chicagu. Akoravno je podaril znani bogataš-miljarder D. Rock-feller za to vseučilišče 23,500.000 dolarjev, to je okolo 118 milijonov K, in zavodovo imetje presega 150 milijonov kron, vendar je ostala plača profesorjem skozi 15 let vedno enaka, tako da morajo oženjeni dosti varčno živeti in celo stiskati, da ostanejo v ravnovesju. To vseučilišče je imelo vsako leto celo deficit, koji je pokril Rockfeller, ki je sedaj, ko se mu je javilo, da imajo slušatelji pri vstopu v javno (življenje) službo boljšo plačo, nego njihovi učitelji, zopet izdatno povišal plače. — Naši in američanski profesorji se morajo tolažiti s to zavestjo, da služijo nauku in vednosti ter v pogledu na kulturo več veljajo, kakor pa Rockfeller s svojimi ogromnimi darovi! Seveda je to slaba tolažba, ako se dohodki ne morejo zenačiti z izdatki! * Tvpophon, to je stroj za izgovor j en je in pisanje človeškega glasu. Iznaditelj takega stroja, Rihard A. Edon in Zigfried Held, sta se že dolgo trudila napraviti stroj, ki bi glas človeški premeni 1 v pisanje. Ta stroj se spoji s telefonom in po njem dobimo že pisani govor od svojega so-besednika, kojega smo morali dosedaj poslušati! Ako se nade iznajdite-ljev uresničijo, potem nastopi na polju pisalnih strojev, fonografov, telefonov in tiskarskih naprav ogromni, nepričakovani prevrat! * Sodno osobje v Avstriji. Začetkom leta 1908. so bili pri vrhovnem sodišču poleg prvega in drugega predsednika, 4 senatni predsedniki, 56 dvornih svetnikov, 9 dvornih tajnikov, 5 svetniških pristavo v, in poleg 1 generalnega prokuratorja 4 generalni advokati. Pri nadsodiščih je bilo 9 predsednikov, 6 podpredsednikov, 156 višjesodnih svetnikov, 26 sodnih tajnikov, 104 sodni pristavi in 688 avskultantov, nadalje 9 višjih državnih pravdnikov in 9 namestnikov. Sodnih dvorov L stopnje je bilo 74, predsednikov dež. sodiščem 18, okrožnim sodiščem 57, podpredsednikov 48, višjesodnih svetnikov 108, deželnosodnih svetnikov 1024, sodnih tajnikov 602, pristavov 198. Na 964 okrajnih sodišči]] je bilo 536 deželnosodnih svetnikov, 321 okrajnih sodnikov, 217sodnih tajnikov in 1659 sodnih pristavov. Državnih pravdnikov je bilo 72, namestnikov pa 183. * Najmuzikalnejše mesto na svetu je pač Dubrovnik v Dalmaciji. Šteje sicer komaj 4000 oseb, a ima tri mestne godbe. Pretekli teden sta igrali v nedeljo dve, istotako v ponedeljek; v sredo je koncentrirala godba vojne mornarice, v četrtek sta igrali zopet dve godbi. Kadar gre za kako koristno stvar, ni v Dubrovniku mogoče zlepa nič spraviti vkup, za muziko pa da vsak, kolikor le more. Na vsakih 15 odraslih Dubrovni-čanov in Dubrovničank pride en godec. * Japonska se oborožuje. Japonci imajo prislovico: »Privezi še bolj trdno svoj šljem!« Po tem starem pregovoru se hoče ravnati mlada Japonska. Tudi japonska vojska, kakor naša, je dobilo nedavno čisto novo uniformo brez vsakih bliščečih se od-znakov. Nedavno so koncentrirali okolo 50.000 mož, koji so pri vajah rabili take oblike in take pripomočke, o kojih se v Evropi šele študira, tako da so bili prisotni evropejski vojaški poslanci v pravem pomenu besede iznenađeni! — Topništvo je povsem novo. Mornarico povečajo tako, da bode Japonska imela v letu 1915. že 38 velikih oklopnih ladij. Ako se pomisli, da ima Japonija že sedaj okolo 20 zborov, sicer le po 2 diviziji, a da se armada še vedno vek-ša — je to znamenje, da Japonci računajo na kako bližnjo vojno! Znani ruski pisatelj Niemirovič-Dančenko misli, da Japonska ne napove vojske Ameriki, ampak bode udarila na Rusijo, kojo že predobro pozna in kateri se more vzeti še nekoliko posesti! Dum i no privoljenje denarnih sredstev za Amursko železnico je napravilo pri Japoncih izredno velik vtisk in po vseh novinah se piše s poudarkom, naj se Japonska čuva pred Rusijo! * Glas iz rak ve. Črnec John Samson iz Queenstowna je bil izvež-ban trebuhogovorilec (ventrilokvist). Nekoč je srečal mrtvaški sprevod in se mu pridružil. Ko so prišli na pokopališča ter hoteli spustiti rakev v grob, zaslišali so pogrebe i globok glas, kot da bi prihajal iz rakve: »Počasi, počasi, otroci moji!« ČJrnce je prevzel tak strah, da so skoraj obledeli! Zdaj je pa še močnejše za-grmelo iz rakve: »Počasi, vi blazneži, dajte, da ne padem, še hrbtenico mi boste zlomili!« Crnci so vrgli rakev proč in zbežali, kot bi jih podil zlodej, edini John Samson je ostal in se smejal toliko časa, dokler ni prišla policija in honorirala njegovo iz-vežbanost z zaporom. Telefonsko m brzojavna porotna. Državni zbor. Dnnali 16. julija. Seja je prav dobro obiskana. Vse stranke so Številno zastopane. Zakon glede jamstva za Škode, ki j »h provzroče avtomobili, je bil po kratki debati sprejet nespremenjen, kakor ga je sestavila gosposka zbornica. Potem se je začelo razpravljati o 23 imunitetnih zadevah, izmed katerih se jih 11 tiče samo poljskega poslanca Breiterja. Danes še pride skoraj gotovo na vrsto predlog poslanca Chiarija glede pomno-žitve podpredsedniških mest v državnem zboru. Ker je danes predzadnja seja, trajala bo najbrže pozno v noč. Gsllški namestnik na Dunaju. D OD a] i 16. julija. Gališki namestnik Bobrzvnski je prišel danes v parlament ter imel s poljskimi poslanci dolgotrajno važno posvetovanje. Poljaki proti trozvezi. Dona], 16. julija. Poljski klub je imel snoči sejo, v kateri ie prišlo do burnih demonstracij proti Nemčiji ter se je sprejela zahteva, naj Avstrija izstopi iz trozveze. Uravnava kraških voda. Dunaj, 16 julija. V državnem zboru je sprejet predlog profesorja Hraskega, da se poviša državni prispevek v uravnanje kraških voda na 70%- Sprejeto je bilo tudi njegovo poročilo o notranjskih dolinah in naročeno vladi, naj preskrbi projekt za osušerjje in izkoriščanje vodne moči. Pobratimstvo nred Poljaki In Rusi. Praga 16. julija. Danes se je zgodil na vseslovanskem shodu velik dogodek, ki zna imeti neizmerno blagodejne posledice za slovanstvo. Prišlo je namreč po navdušenem govoru delegata Karzovskega za rusko-poljsko slogo do očitnega pobratimstva med ruskimi in poljskimi delegati. Prvi so vstali Rusi ter šli vsi kakor en mož k Poljakom, jim podali roke ter se objeli. Homjakovu so odposlali takoj v Petrograd pozdravno brzojavko o tem dogodku, ki so jo podpisali poljski in ruski delegati. Prizor je zbudil nepopisno navdušenje med vsemi ostalimi slovanskimi delegati. Poljski akaderriki v Ljubnem. LjubnOi 16. julija. Ponoči je pelo po ulici par poljskih akademikov poljsko, vsled česar jih je policija aretovala. Takoj so se zbrali drugi Poljaki ter hrupno zahtevali, naj tovariše izpuste, končno so sami vdrli v policijske zapore ter vse razbili. Strela ubila dva Človeka. Trs^ 16. julija. Danes ponoči je bila tu in v okolici strašna nevihta. Ob 10. uri ponoči je udarila v Kon-tovelju strela v hišo Antona Starca ter ubila njega in njegovo ženo Ano. Bila sta v kuhinji, kjer je žena kuhala Ing. Strela je prišla skozi dimnik. Žena je ožgana po obrazu, doČim na moževem truplu ni vidnih sledov strele. Zopet nesreča na železnici. DonaJi 16. julija. Na Marijno-celjski železnici se je zgodila danes velika nesreča. Hudo ranjenih je 6, lahko ranjenih pa 8 oseb. Dvorni voz je popolnoma razbit. Kossuthova bolezen. Karlovi vaH 16. julija. Ministru Kossuthu se je bolezen shujšala, ter je treba največje opreznosti. Na vrnitev v domovino še dolgo ni misliti. Pogreb dr. Milice vica. Belgrad, 16. julija. Ministrski svet je sklenil, da se truplo v Parizu umrlega poslanika dr. Mili če vi ca prepelje v Belgrad ter se pokoplje na državne stroške. Strela ubile 13 oseb. Pariz, 16. julija. V pariški okolici je udarila strela v dvorano, kjer je bilo zborovanje ter ubila 13 oseb. Beg portugalske kraljice — vdove. UzabOBa, 16. julija. Kraljica — vdova Amalija je odšla natihoma na Franoosko k svoji materi ter se ne misli vrniti na Portugalsko, ako se sovraštvo proti kraljevi dinastiji ne poleže. — Zbornica je sprejela civilno Hato. Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda 1 Gospodarstvo. Letošnja pšenična žetev. Fran Koukolik, ravnatelj valjčnega mlina Vinka Majdiča v Kranju, je priobčil v zadnjem »Tr-sčanskem Llovdu« zanimiv članek o letošnji pšenični žetvi. Med drugim pravi: Zdi se, da letošnja pšenična žetev ne bo tako slaba, kakor se je govorilo še pred štirinajstimi dnevi. Dnevne vesti o tej žetvi se glase boljše. Saj je še skoraj vsa pšenica zunaj na polju in samo majhen del je požet predvsem v notranjosti Ogrske. Bilo bi želeti, da slabo vreme ne bi preprečevalo poljskega dela, kar bi vsekakor zelo škodovalo pričakovanim dobrim vestem. Za Kranjsko, Istro, Dalmacijo itd. pride v prvi vrsti v pošte v uspeli ogrske žetve, ker se na kak izvoz iz severno ležečih pokrajin kakor Nižje Avstrije, Moravske, Češke itd. ravno tako ne more računati, kakor ne na kak uvoz iz tujih držav. Na inozemsko pšenico je določena carina s 6 K 30 vin., oziroma 7 K 50 vin., kar tudi odvrača tujo pšenico od mej naše države. Do leta 1906. je znašala uvozna carina samo 3 K 60 vin. za 100 kg. Po uradnih podatkih ogrsko - hrvaškega poljedelskega ministrstva pridelalo se je v zadnjih desetih letih na Ogrskem povprečno po 43.09 milijonov meterskih stotov pšenice. Letošnja ondotna pšenična žetev je proračun jena na 36.98 milijonov metrskih stotov. Lansko leto se je pridelalo 32V2 milijona stotov pšenice. Stare pšenice je bilo še 8 milijonov stotov, v skladiščih pa še 5 milijonov stotov moke, skupaj torej 45V2 milijona metrskih stotov. Ker se letošnja žetev na Ogrskem ceni na 37 milijonov stotov, kaže se. proti lanskemu letu Sl/2 milijona metrskih stotov primanjkljaja, ker so danes popolnoma izčrpana ne samo skladišča moke, ampak tudi pšenice. Ako bi se torej nova žetev ne izvršila brzo, ali če bi to deževno vreme preprečevalo, došli bi radi mlinskih izdelkov v največjo stisko. Istina je, da avstrijske pokrajine obetajo jako dobro žetev, a se mora ta ugodnost izenačiti s primanjkljajem na krompirju, fižolu itd., na čemer so trpele zlasti južno od Donave ležeče pokrajine. Prave posledice tega zla se bodo pokazale tekom te kampanje v pravi sliki. Rumunska, ki po navadi morebiten primanjkljaj pri nas pokrije s svojim viškom, je trpela sama na tropični vročini in bo imela prav slabo letino. Od drugod pa ni misliti na uvoz vsled prevelike oddaljenost. Za sedaj smo navezani na same sebe. Dogodki na borzi v Budimpešti morajo ostati brez vpliva na nas, ker se cene tam ne ravnajo po vprašanjih in ponudbah. Kakor stoji danes stvar ter tudi z ozirom na današnjo težnjo inozemskih tržišč, se naše cene ne smejo nikakor smatrati za previsoke. Današnja cena 10 K 80 v. v Budimpešti za oktobrsko pšenico je povoljna. Zahvala. Zlet notranjskih sokolskih društev v Logatec se je izvršil nad vse sijajno. S ponosom in zadovoljstvom smemo zreti na ta velepomembni praznik notranjskega sokolstva, ki nam bo krepka vzpodbuda k nadaljnemu vztrajnemu in neumornemu delu. Priprav'jal-nemu odboru je skoro nemogoče, da se zahvali vsakemu posebej. Štejemo si torej v prijetno dolžnost, izreči tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu. Posebno se zahvaljujemo vrlima pevskim? zboroma iz Idi i j e in Vipave, ki sta s svojim ubranim petjem mnogo pripomogla, da se je narodna veselica izvršila tako lepo. Iskrena hvala našim vrlim damam, predvsem požrtvovalnim naČelnicam posameznih paviljono/ gospem Otiliji Vidičevi, Karolini Bajčevi, Klementini Vonč novi ter gospicama Mfmici Tollazzijevi in Lei Mullevevi za prijazno in uspešno sodelovanje. Zahvaljujemo se nadalje zlasti slavni požarni brambi iz Hotedršice, gg. Drabeku in Kastelicu, g. Tolazziju ter poslovodju tvrdke Ermoli g. Tivanu, ki so drage volje posodili potreben les, dalje g. Petriču za brezplačno prepustitev telovadišča in oblačilnic, ter končno vsem darovalcem krasnih mlajev in dobitkov. Naj ima vsakdo, ki se je na ta ali drug način žrtvoval za to prireditev, zavest, da je pripomogel k si a vn osti, ki bo rodila obilen sad in visoko povzdignila sokolsko misel na Notranjskem. — Na zdar! Pripravljalni odbor. Zahvala. 2456 Podpisani odbor slovenskega trgovskega društva »Merkur« stori s tem svojo dolžnost, da izreka svojo iskreno zahvalo vsem dotičnim, ki so količkaj pripomogli, do tako kras* nega moralnega in gmotnega uspeha naše veselice dne 5. julija. V prvi vrsti bodi izrečena iskrena zahvala častiti m narodnim damam, na čelu jim milostljivi gospe dr. T a v-čarjevi, ki so s svojim sodelovanjem in s svojo požrtvovalnostjo tako zelo pripomogle k uspehu veselice. Dalje bodi izrečena iskrena zahvala vsem tvrdkam in drugim prijateljem društva, ki so prispevali k veselici. Iskrena zahvala tudi vsem tvrdkam, ki so pobirale prispevke, in restavraterju v Švicariji gosp. Kendi, ki nam je dal brezplačno svoj oktet za sodelovanje pri plesu na razpolago. Vsi darovalci naj bodo prepričani, da so storili s tem mnogo dobrega, prepričani pa naj bodo tudi, da se bomo za njih naklonjenost našemu društvu izkazali vedno hvaležne. Odbor slov. trgovskega drojrva .Merkur* I. podpredsednik: Tunik: Sjfclill U11«S 1- ' Fraa Ool»k L r MM Davčni oskrbnik Ustnico upravnistva. Kron 300: Za popolni naslov se obrnite na firmo, ki smo Vam jo poslali v posebnem pismu. Mi ga ne vemo. Umrli so v Ljubljani. V deželni bolnici: Dne 11. julija: Ivan Maslo, delavec. 27 1. — Matija Nemec, delavec. 31 let. — Marija aLpajne, delavka. 64 let. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani1'. Uradni korsl dna. borse 15. julija 1908 4*2% majska renta. , 4*2 70 srebrna renta • . 4*/, avstr. kronska renta. 4*/, m zlata , . 4% ogrska kronska renta *•/. , zlata 9 4*/, posojilo dež. Kranjska 4Vi°/» posojilo mesta Spljet 4V/. » » Z*** 4*/i% bo s.-herc. železniško posojilo 1902 . . . češka dež. banka k. o. ♦•/. . , .10. 4*/i*/t zast. pisma gal. det. hipotečne banke . . 4*7«*/e pait. kom. k. o. s 10°/.. pr...... 4IVt zast. pisma Innerst. hranilnice..... 4*/s#/9 zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . 47i*/0 z. pis. ogr. hip. ban. 4 V/o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . *V/o abL češke ind. banka 4*f9 prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4% prior, dolenjskih Žel. . 3% prior. juž. žel. kup. 4Vi#.U avstr. po8. za žeL p. o. Srečke. Srečke od 1. 18607» . . . m od 1. 1864 .... 9 tizske...... , zem. kred. I. emisiji ■ m » 11* 9 m ogrske hip. banke . „ srbske a frs. lOCr— 9 turške...... Basilika srečke . . • Kreditne 9 . ■ . InomoŠke 9 . . • Krakovske „ ... Ljubljanske 9 ... Avstr. rdeč. križa , ... n n 9 • • • Rudolfove a ... Sakburške „ • • • Dunajske kom. 9 ... Delnic«. užne železnice..... žavne železnice .... Avstr.-ogrske bančne dela.. Avstr. kreditne banke . . Deri »v j Blr-ao 96 70, 96 90 99 0| 9930 96 901 97-0 116 551 116 75 93 - 9320 111 10 U130 Qgrske [ivno3tenske 9 . . Premogokop v Mostu (BrOz) Aipinske montan .... Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . S' Vmlmtm. ^ C kr. cekin . . . , , 20 franki . . . . 7 . . 20 marke.....# # Sovereigns...... . Marke Laški bankovd • • • » . Rubljl........ DoImiU.....• • • žitne 97 75 10010 99 20 98*80 97- 95 97*15 109-76 104 — 98- 50 9825 98 50 98-99*75 99.90 98* 27850 99- 152-261-142*?5 266 85 258*50 236 50 1GT— 18660 1985 476-108*— 111 — 60 60 50-40 25 90 67-50 187 25 493 — 119*— 698 75 1736-618-75 73825 238 — 705-67150 2698*-548 50 261 — 540 — 169*— 11*33 19*08 23 51 2395 117*45 95*f0 252 480 9875 101* *0 100 20 99*75 98*25 9815 110*25 105*— 9950 99*25 9950 99*-10075 99*— 280*50 lt 0* - 154 — 265-146*25 272 85 264*50 24250 107-— 187 60 21 85 486*— 118-121*— 66 60 5440 27 90 71 50 18825 503- 120*— 69975 1746 — 61975 73*25 138 50 710-67250 2708*-549 50 262*-544 — 171 — 11*36 19-11 23 56 23 99 117 65 95 80 2*52 5 — cene v Budimpešti. Dne 16 julija 1908, Tena I r • Pšenica sa oktober . . . x*a 50 kg K 10 93 Bi za oktober .... sa 50 kg K 9 25 Koruza za julij .... za 5C kg K 7 54 . za avgust . . . za 5J kg K 7 54 , za maj 1909 . . za 50 kg K 7 25 Oves za oktober ... za 50 kg K 8*26 EftVfctlv. 10 vin. ceneje. Meteorolojltno porotno, Vliina nad morjem 906. {Srednji nraćni tlak 786-9 mm. m Cas opazovanja Stanje barometra v mm Vetrovi Neb« 15. 9. zv. 733 9 17*6 brezvetr. del. jasno 16. • i 7.zj. 2. pop. 736 3 7360 14-3 234 sr. jug | oblačno sr j j vzhod pol. obl. Srednja včerajšnja temperaturi 185 norm. 198 Padavina v 24 urah li 7°. Opolnoči močna nevihta. Stanovanje s 4 sobami in pritiklinami 80 Odda s 1. avgustom na Sv. Patra cesti HOV. 18 v pritličju. Izve se is to tam. ljetna najemnina 480 K. 2454—1 -pri Bobenčka" u Alineah na ogla državne in nove ceste v Kožno dolino, b novimi restavracijskimi prostori, lepim kostanjevim vrtom, z acetilin-sko razsvetljavo, skoraj popolno opravo in lepim stanovanjem s koncesijo vred se odda tako) v nalem, oziroma s 1. avajastom ali posnele. 2439-2 Natančneje se izve na SllnooJl S7. i v pokoju, iaveiban v vseh pisarniških 1 strokah, liče primerne slatke. Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda". 2433 2 Mestna učiteljica prihodnie Šolsko leto sprejme za 2299—5 dve deklici na hrano in stanovanje. Klavir na razpolago. — Zglasila pod Šifro HR 100" upravništvu „Slov. Naroda*. Električen godbeni avtomat (orkestrion) ao preda aa polovično ceno. 2451 1 Vpraša se v uprav. nSl. Naroda". JOS- ArkOf instalater za aoetylensko razsvetljavo v Ribnici, sprolmo V alnibo instalaterja Plača po dogovoru. 2453—1 Izšla Je povest V • • trnje de $rcec. :: :: spisal M. Senca r :: :: :: Izhajajoč v podlistku „ Slovenskega Naroda" je ta povest vzbujala največje zanimanje zaradi svojega nad vse interesautnega dejanja. Snov te povesti je zajeta iz resničnega življenja, povest je spisana po resničnem dogodku in sicer tako, da Človek ne more knjige deti iz rok, dokler je ni :: :: :: :: precital. :: :: :; :: Cena K 120, s pošto 20 več, v* 5000 kron zaslužna n, ki ml dokaze, da amola čudaana zbirka 600 kosov samo za 5 kron al priložnostni naknp in sicer 4 Pristna Švicarska mL slst Roskopf iepne ara, točno regnl. in ki natančno gre, a 31etno tvornifiko pismeno garancijo; ameriška double-slata oklepna verižica; S amer. donb e-slata prstana (za dame in gospode); angl. potlačena garnitura: manaetni, ovmtniški in naprsni gumbi, t del ni amer. lepni noŽek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po ielii; prekrasna naprsna igla s simiii-briljantom; miČna damska damska broža, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno nsnj. denarnica; par amer. bntonov a hnit. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski ttakomer; salonski album s 36 umetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. koljd za na vrat ali W bUM is pristnih jutrovskih biserov; 5 in diskih čarovnikov — razvedre vsako družbo In še 3($0 razi. predmetov, koristnih in neu-trpljivih pri vsaai hiši zastonj. Vse skupaj s eleg. sist. Roskopf iepno U7TO, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo S krOB« Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke) pošilja J. DR Bil C B. svetovna razpoillalnlca. Krakov «tev. &9. N. B. Kdor naroči % zavitka, mu pride nem zastonj prima angl. britev ali naj fin. žepnih robcev. Za nengnjajoce denar takoj nazaj, vsak miko torej izključen. 2455 Dobiva se v .NARODNI KNJIGARNI* :: Jurčičev trg št. 3. :: Ženitna ponudba. Gospića stara 19 let, vešča vsega gospodinjstva ter obenem fino izobražena kakor rudi zelo muzikalična z gotovino 00.000 K, bi se rada seznanila z gospodom v starosti 25—3 < let v svrho ženitve. Le resne ponudbe s sliko, katera se takoj vrne, je poslati do 17. 1 m. pod naslov: „Srećna bodočnost" peste restante, Ljubljana. Olavna pošta. Na anonimna pisma se sploh ne ozira. 2381—4 Kdor Odol rabi vztrajno vsak dan, po dandanašnjem stanju znanosti kar najbolje neguje zobe in usta. 1892—14 5Velika serijska prodaja! 60% nilia cene za vse noletne nredmete n. t>r.: damske 60% nižjo eono aa vse poletne predmete n. pr.: det^ifc'f ba-tlstne in svilnato obleko, svetlo obleko, piketasta in platnena krila ter čipkasto in batfstaste blaie. Moške in desko listrovo in pralno obleko in lahke obleko U poletnega blaga. z M" nsiešho sklom^e oblek" O. BERNATOVIĆ v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. Izjava. Podpisani Franoe Svoljšak, posestnik v Svetju pri Medvodah, obžalujem, da sem žalil Ano Jurčič, posestnikov > in mlinarjevo soprogo v Svetju ter jo krivično obdolžil več nelepih dejanj. Zahvaljujem Ano Jurčičevo, da mi je na mojo prošnjo odpustila ter da je odstopila od kazenskega preganjanja proti meni. V Ljubljani, 15. julija 1908. 2450 Jranc StolJSsk. ttrarski učenec se sprejme pri Rudolfu Busu v Kranja. 2265 15 Ura z verižico za samo K 2a—. Zaradi nakupa velike množine ur razpoSUJa šle-lijska racpošiljalnica: prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico s lepo verižico sa samo 14 O*— kakor tudi Šletno garancijo. — Po povzetju razpošilja PrToako-alezliska mzpoiUlevalnlca P WINDISCE v Erakovu TJ/38 NB. Za neugajajoee denar nazaj 2452 Pozor gostilničarji in trgovci! V bližini Izubijane, v prometnem kraju se radi bolehnosti proda dobro idoča trpTina in i % vso opravo in nekaj pohištvom. Oboje je brez konkurence, ker v več vaseh okoli ni gostilne in prodajalne ter je na razpotju, kjer se razcepi cesta. Poslopje je v najboljšem stanju ter je zraven tudi nekaj rodovitne zemlje. 2431—2 Natančnejša pojasnila daje lastnik sam ; naslov pove iz prijaznosti upravniStvo „Slovenskega Naroda". Strojnika 1IČO večje tukajšnje podjetje. Vstop z avgustom 11. Strojnik, ki je tudi izvežban v ključavničarstvu, ima prednost. 2449 -i Ponudbe pod „JB A." na uprav. nSov, Naroda". Gostilna v neposredni bližini Ljubljane se odda takoj v najem ali na račun pod prav ugodnimi pogoji z vsem inventarjem proti mali kavciji; brez kavcije se ponudniki že naprej od-klanjajo. 2430 4 Več se izve pri posestniku An* tonu Maverju, Ljubljana, Metelkovo ulice št, 19. Presno maslo, 2390-3 v vsaki množini trgovina s sirom 10/2 Grund-stelng. 44. Dnnaj. Podpisano društvo ima še ra.a/pxoćla,3 okolu 350 hI dobrega belega vina Z50 M KfOŠIlO. Cena po dogovoru, razpolago. I Vzoroi na 2389—3 Potrošno obrt. gospod. Urnim v Buzetu (Istra). Oes. kr, avstrijska državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. maja 1908. leta. Iva. zeLi Bohe* v Llnklfana Ins. seLi Mbod iz L!a\M|ai 5*50 zjutraj. Osebni vlak v smeri / Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel (ob nedeljah in praznikih do Trbiža). 705 jcjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž„ Trst, c sr. drž. žel., Beljak čez Po-drožčico, Ceovec, Prago. 7*07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, RudoUovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9*26 predpoidne. Osebni vlak v smeri: issenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, č*Tago. 11*38 oredpotdno. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico 3rž. žel.. Trs dr*. žel„ Beljak, (čez Podrožčico) Celovec 1- 05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3-4.5 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Pod.-cžčico) Celovec, Praga. 7-IO zveAer. Osebni vlak v amen: Grosuplje, Midolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7*35 zveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Sanice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) lovec, Praga. 10-40 ponodi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. ieL Trst drž. žel, Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odkod za Lftnellane drz. kolodvori 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2- 00 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-io zveoer. Osebni vlak v Kamnik I0-50 ponool. Osebni vlak v Kamnik. (Samu 30 nedeljah in praznikih.) 6-56 zjutraj. Osebni vlak Iz Beljaka fn«. žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča 8*34 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja, Straž« - Toplic, Rudolfovega, Grosupija. 11-22 predpoidne. Osebni vlak Iz Pra Celovca, Beljaka juž. žel., čez PodrožČ^Vc in Trbiž, Gorice drž. žeU, Jesenic, Tržiča 2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočev> Straže Toplic, Rudolfovega, Grosupija, 3-56 popoldne. Osebni vlak iz Beljai/ juž. žel., Trbiž*, Celovca, Beljaka (če; Podrožčico) OoHce drž. žet, Trsta dri Žel. Jesenic, Tržiča 6-50 zvečer. Oseb. vlak Iz P**age, Celovit Beljaka (čez Podrožčico) jesenic. 8 37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straž« Toplic, Rudolfovega, Grosupija, 8-45 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka jul žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Poč rožcico) Trsta drž. žel. Gorice drž. zel., Jesenic, Tržiča. U-50 ponoOi. Osebni vlak la Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trata drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic Dohod v LiublSano drl. kolodvori 6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kimnika. io 59 predpoidne. Osebni vlak iz Kamni; * 6 io zveder. Osebni vlak iz Kamnika. 9 59 ponodl. Osebni vlak iz Kamnika. ^Sas o ob nedeljah In aa mikih , (Odhodi tn priiodi so označeni v srednji« avropejskem času.) G. kr. raraateljstvo Srža?i3i!i istaiic t Trste. Hflinollie i-simo dvojno uiefinio ""% pivo prazdroj in črno pivo (Bockbler) iz meščanske Budejeviske pivovarne se toči v Sodnijskih ulicah št. 4 in na Rimski cesti št. 5. vrček 2Q VJn. vrček ^ o spuetu. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnico „a«, k anu«»oo.o«»o. ttritarlov* nHo« Mm. Z R*>«^w>mi ms. s< ■prejema vloge n» knjižice la n« toiTkoOt rm&ULXk ter jih obrestuje od dno vloge po " iLo! Kupuj« in p voda j m VFednoatne papirje veeh vrst po knlantnem ku^au« Izdajatelj la ee^overai pj^emllt Baeta SastaileaUek. Lastnina la tlak »Narodne tiakame«.