DRUŽINSKI TEDNIK
Leto VIII.
Ljubljana, 21. maja 1936
Siev. 20.
****•!• ***k četrtek. — Uredništvo in uprava e Ljubljani, TyrSe?« cesta Stev. 2911. PoStni predal itev. 341. Un Poštne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemam«.
Naročnina za četrt leta 20 Din, va pol leta 40 Din, za vse leto 80 Oin. — V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji SO frankov, v Ameriki S1/« dolarja. — Naročnino |e treba plačati vnaprej. — Za odgovore |e priložiti znamko.
Vztrajnost
^ roke nam je slučajno prišla neka januarska številka v Newyorku izhajajočega slovenskega dnevnika >Glasa naroda*; v njej beremo članek pod naslovom »Vztrajnosti. Posvečen je nekemu našemu človeku, ki si je s trdo voljo in železno vztrajnostjo znal utreti pot k *magi. Želeti bi bilo, da bi bil ta članek tolikim omahljivcem med nami spodbuda za boj proti življenjskim nevšečno-*IB in zaprekam; zato ga ponatisku-jemo:
Prijatelj, 6e te kdaj zanese pot v Newyork in na imenitno Peto avenijo, 6toPi na 106. cesti v muzej mesta New-yorka. Videl boš znamenitosti, ki jih ne vidiš nikjer drugje na svetu.
V posebnem oddelku boš opazil modele jadrnic in ladij. Ena te bo posebno zanimala — angleška bojna ladja iz sedemnajstega stoletja. Skoraj pet ®evljev dolga in z najvišjim jamborom tetotako visoka. Vse je izdelano, natanko kakor je bil original, do najmanjše Podrobnosti.
Napis ti pove, da jo je izdelal Rado Vavpotič.
Slovenec? Seveda. Iz šmarce pri Kamniku je doma ter se je pred tridesetimi leti učil v Kranju kleparstva. Ko se je izučil, je šel po svetu. Prepotoval je Avstrijo, Švico in Nemčija Potoval je, delal in se učil.
Par let pred svetovno vojno je prišel v Newyork. Niti tedaj, niti v najhujših letih depresije, mu ni bilo treba skrbeti delo. Vsak gospodar, pa če sta se še v taki jezi ločila, bi ga bil z veseljem vzel nazaj, kajti resnični mojstri se dandanes ne pobirajo po cesti.
— Nekoč, že več kot petnajst let je tega, mi je pripovedoval Rado, sem nekaj popravljal v hiši bogatega ameriškega arhitekta v New-Rochellu pri Newyorku. Dasi se taki ljudje le neradi spuščajo z delavci v pogovor, je napravil pri meni izjemo in mi je pokazal v obednici par sto let star model angleške jadrnice.
»Takšnega modela ne izdela danes noben človek«, je rekel, »Dandanes nimajo ljudje toliko znanja in takšne potrpežljivosti.*
Zbodlo me je. Moj ponos je bil užaljen.
»Le počakaj!« sem si mislil, rekel pa nisem ničesar.
Prvo, kar je bilo, sem si nabavil nekaj strokovnih knjig, ki so obravnavale iadjegradnjo od starih feničanskih časov pa do dobe, ko so se jadra umaknila modernemu parniškemu vijaku.
Od vodstva Morganovega muzeja sem dobil dovoljenje, da smem v muzeju skicirati. Po cele ure sem ogledoval razstavljene modele, risal, skiciral, tuhtal in ugibal, kako bi jih bilo mogoče Posneti. Nato sem si nabavil potrebno-orodje in les in se v božjem strahu, lotil dela.
Strašno počasi je Slo izpod rok. Les Je bilo treba prekuhavati, uvijati, računati do stotinke palca; modelirati figure in jih vlivati iz brona; delati komaj kvadratni palec velike lesene Hne s tečaji in zaporami, topove, svetilke, škripce za vrvi, vrvi na roko plesti, in tisočere druge malenkosti, da Je bil model do vseh podrobnosti podoben Pravi ladji.
Delal sem vsak večer od Šestih do Polnoči, vse sobote ln vse nedelje —■ skoraj dve leti. Odbor neke razstave za Lna ročna dela je moj model odobril.
Tedaj sem povabil arhitekta iz New-Rochella na razstavo. Prišel Je ln obstal, ko je opazil poleg Izdelka moje ime. Lahko rečem, da tako presenečenega človeka nisem videl še nikdar v življenju. Ko je prišel nekoliko k sapi, *ni je z obema rokama začel tresti desnico, drugega pa ni mogel spregovoriti ko: »Damn it, I can’t believemy eyes.«
<Hudiča! Lastnim očem ne morem verjeti!)
Tisti moj prvi izdelek, ki nikakor ni bil prvovrsten, sem prodal za par sto dolarjev. Dobil sem veselje. Od angleške admiralitete sem naročil načrte starih angleških ladij in se bolj sistematsko posvetil delu. Vsega skupaj sem napravil v petnajstih letih dvanajst •nodelov. Dva sta v muzeju, dva imam doma, druge sem prodaL Najlepšega
sem dal za tisoč sedem sto dolarjev (70.000 din), pa mi je še danes žal zanj. Zares lepa stvar, da je, skoraj bi rekel, ni mogoče plačati z denarjem. Delo je pa bogato poplačano le z zavestjo, da človek lahko marsikaj doseže, ako ima potrebno moč, voljo in vztrajnost. — —
Angleški narod je postal velik po zaslugi svojih velikih mož. Po zaslugi mož, ki so bili modri, ki je v njih utripalo pogumno levje srce. Po zaslugi mož, ki so se daleč od svoje rodne zemlje uspešno borili z zaprekami, ki so zapreke in teikoče — iskali. Angleški narod slovi
po svoji iilavosti, jHttrpežljivosti in podjetnosti — in vse te vrline je pokazal tudi naš rojak Rado Vat polič iz Šmarce pri Kamniku. Takšnih ljudi nam je treba! Mnogo, mnogo. Čim več jih bo, tem več bomo vredni, tem bolj bomo lahko ponosni nase in na svoj rod. Haka.
Na Poljskem:
Na Francoskem:
Na španskem:
GENERAL SKLADKOWSKI Je postal predsednik nove poljsko vlade.
Na desni:
LEON BLUM, voditelj francoskih socialistov, bo prihodnji teden sestavljal novo francosko vlado. Na sliki: Blum govori na kongresu stranke.
AZANA
Ker Je bil Španski parlament izrekel nezaupnico prejšnjemu predsedniku republike in zahteval njegov odstop Je bilo treba izvoliti novega predsednika. Nacionalna skupščina, ki se Je sestala v ta namen, Je z veliko večino izvolila na to mesto levičarskega republikanca A z a ii o.
R«»al»* po »Wtu
Kaj se v Avstriji pripravlja?
Knez Starhemberg na »hladnem«. — Zveza med avstrijskimi krščanskimi socialci in socialnimi demokrati? — Skrivnostno umiranje na Grškem
Nekrvava revolucija na Dunaju
flevl podkaneoiars v. Baar-Bshrenfeis
Kaneelar dr. Schuschnigg
Izkrcani podkaneelar knez Starhemberg
Po zmagi v Abesiniii
Prvo kar ]• Mussolini storil po pr»-klamacijl novega italijanskega imperija, Jo bila proglasite* italijansko-ga kralja (na sred* nji sliki) za abesinskega cesarja, mariala Badoglla (spodaj), Je pa Imenoval za guvernerja Adls-Abobo la abesinskega podkralja.
Vrhovni poveljnik Italijanskih iot na abesinskem južnem bojlttu, general Orazlanl (spodaj), Jo postal marial. Crazianijeva glavna naloga ni Mia za-vretje Adis-Abebe, temvol vezanja (im vet abesinskih sil. da bo laio prodirala Italijanska M-vojska.
Ljubljana, 20. maja.
Res skoraj ne mine teden, ne da bi se pripetila kakšna politična senzacija. To pot ji je prizorišče Avstrija.
Na lepem, tako rekoč čez noč, se nam je avstrijska vlada predstavila v novi »postavi«: podkan-celar knez Starhemberg, poleg kan-celarja Schuschnigga pač najpomembnejša osebnost na Dunaju, je iznenada postal spet zasebnik, kakor je bil še pred tremi ali štirimi leti: njegov šef ga je izkrcal, to je, postavil na suho. Mirno, brez nasilja, tako rekoč prijateljsko. In s tem je bila za široko avstrijsko javnost zadeva opravljena.
Ne pa za nas druge Evropce. Ce zaradi drugega ne, že zaradi radovednosti. Le kaj se je knez Starhemberg komu zameril, da je moral tako na lepem v pokoj? Sicer je res, da o njem razen njegovega veleodličnega plemstva, izbranega nastopa in čedne uniforme nihče ničesar posebnega ne ve in da je bilo v dobi demokracije njegovo ime znano le toliko, v kolikor se Avstrija spominja njegovega prednika izza znamenitega obleganja Dunaja leta 1683 — a vendar: v sedanji Avstriji je knez Starhemberg nekaj le pomenil in zato njegovo nepričakovano izkrcanje ni kar tako.
Toda ko se vprašamo .zakaj-, nam kar hitro zmanjka odgovorov. Se celo drugi, veliki srednje evropski listi so morali priznati, da ne vedo pravega vzroka nekrvave dunajske revolucije. Starhemberg je bil pristaš nekompromisne fašistične struje, Schuschnigg se pa zavzema za krščansko stanovsko vladavino; toda iz tega nikakor ne gre izvajati sklep, da se misli Avstrija odtrgati od Italije, še posebno danes ne, po italijanski zmagi nad Abesinijo. Domnevati bi smeli le to, da se je hotel Schuschnigg odkrižati premočnega tekmeca in spraviti vso oblast v svoje roke, da bo Avstrija laže kos mednarodnim zapleti j a jem, ki bi utegnili nastati. Po drugi strani bi pa Schuschnigg nemara rad pripravil tla za načelno sodelovanje s socialnimi demokrati proti hltlerjevcem, ki čedalje objestneje dvigajo glavo..
Kakor smo že rekli, je vse to golo ugibanje, bolj ali manj verjetno, a nič več; če je že v demokracijah dostikrat težko zadeti, kam politiki merijo, je v diktaturah še težje; saj je znana reč, da v avtokracijah logika ni kaj prida v časteh in da so tod usodne odločitve če-sto posledica zgolj diktatorjeve, recimo... slabe prebave...
Naj bo že teko ali tako, wll se nam, da so dunajski dogodki časovno nekam sumljivo v zvezi s Chamberlainovlm »zasebnim* Metom po Srednji Evropi: da ni tudi tu imela Anglija prstov vmes?
če so Grki količkaj praznoverni, jim mora biti čudno neprijetno pri srcu: v nekaj mesecih so izgubili že pet svojih velikih ljudi, in vsi so umrli kar iznenada, za srčno kapjo in podobnimi nejasnimi boleznimi. Ali ne postaja to umiranje res kar grozljivo?
Saj se še spomnite: pred nekaj meseci sta iznenada umrla Veni-z e 1 o s in general K o n d i 1 i s, kmalu za njima je prišel predsednik vlade Demerdzis, to nedeljo je pa prav tako nepričakovano umrl bivši predsednik vlade T s a 1-d a r i s. In da bo serija popolna, je skoraj ob istem času umrl za srčno kapjo še general Paraske-vopulos, vrhovni poveljnik grških čet v maloazijski vojni proti Turkom.
Res da so bili vsi ti gospodje že hudo v letih in da bi po zakonih narave morali računati, da se jim kaj človeškega pripeti. A kaj ko sl ljudje še tako naravne dogodke rajši razlagamo z nadnaravnimi vzroki, če že ne s skrivnostnimi silami.,	Observcr.
Dna It. maja, na prvo obletnico smrti mar-iala Pilsudskega, to Poljaki polotili srce velikega rodoljuba In krsto njegove matere k vetnemu počitku v Vilni sredi mod poljskimi Junaki, padlimi lota «19. Ilika kale ialni sprevod po mestu.
intrige. Gospodična Inge je vztrajala pri svojem. Kako prav je imela, se je kmalu pokazalo, ko so spoznale v njem svojega napadalca tudi njegove druge žrtve.
Tako ima samo mlada Inge zaslugo, da je prižel nevaren hudodelec pod ključ.
V Soli
Učitelj Je hotel otrokom predočitl
strahote trpinčenja živali.
ode torej hudoben deček odseka ubogi mački rep,« je razlagal, »je to ostudno trpinčenje živali. Kdo pozna neki pregovor, ki to prepoveduje?«
Slavko dvigne roko: »Jaz gospod učitelj: ,kar je Bog združil, naj človek ne ločil*«
Banka Baruch
11, Bue Auber, PAB1S (9e)
Odpremi ja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. —- Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Postni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruselles; Holandija: št 1458-66. Ded. Dtenst: Francija št 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
življenje, ki se kar ni skladalo z zmernimi meščanskimi nazori njegove žene.
Tako je prišlo, do česar je moralo priti. Pri ločitveni razpravi je vedel gospod Hendrik silno mnogo povedati: posebno si je domišljal na to, da je on, državni uradnik, vzel za ženo umetnico ne baš najboljšega slovesa; hotel jo je pač rešiti iz .močvirja*. Ko je bil s svojim tričetrtumim predavanjem gotov, je sodnik suho menil:
»Da ste jo potegnili iz .močvirja* ali jo vsaj hoteli potegniti, je spodobno. Če pa vaši ženi ni prav, da bi zdaj vi utonili v močvirju, ki ste jo bili iz njega potegnili, je še mnogo spodobnejše.«
Tako se je zakon razbil po moževi krivdi.
Chcc^ccch mož
Newyork, maja James Mitchell bi se rad preselil na deželo, Mary pa rajši prebiva v mestu. Nekega dne je pa James sporočil svoji ženi, da je iztaknil neko cenejše in lepše stanovanje. žena ni bila s tem zadovoljna, a možu se je vendarle posrečilo pregovoriti jo, da si je novo stanovanje vsaj ogledala.
»Nu, kako ti je tu všeč?« je nato vprašal James svojo ženo.
»Prav nič,« je dobil odgovor. Tedaj je pa moža zgrabil neznanski bes. Vsa togota, ki se je zbirala v njem zoper večno ugovarjajočo ženo, si je tisti trenutek dala duška. Pograbil je Maryjo, jo vrgel ob tla, ji zvezal roke in noge ter ji odrezal lase. Potem jo je prisilil, da je morala na glas deklamirati za njim:
»Obljubim ti zakonsko zvestobo in pokorščino in zavežem se, da se bom v bodoče uklonila vsem tvojim željam.«
Od takrat ima žena veliko spoštovanje pred svojim možem. Le za hrbtom se je upala grenko potožiti proti njemu pri sosedah. Tako je zadeva prišla naposled pred sodišče. In sodnik je Jamesa Mit-chella zašil za tri mesece; glede na njegovo dosedanjo nekaznovanost samo pogojno.	(0-1)
■ vJ
Tri zakon groteske
ut bo- smeta...
čikago, maja Kaj čuden ločitveni vzrok je navedel neki tukajšen trgovec: zaradi »slabega duhovnega ravnanja« je tožil svojo ženo, češ da ga je spravila ob njegove zdrave živce, ker je — neprestano besedičila.
Sodišče še ni izreklo razsodbe, za zdaj je le prepovedalo ženi sleherno govorjenje za dobo dveh mesecev. če prekrši to prepoved, bo pa ločilo zakon po njeni krivdi.
1% blata (o it t%ott$ttil...
Praga, maja Gospod Hendrik je nižji poštni uradnik. Mož ima dar za književnost. Vsaj sam tako trdi. V trinajstih letih svojega zakona je napisal nič manj ko 42 dram, 15 veseloiger in celo kopico pesmi: to potrjujejo tudi sodni akti. Njegova žena bi mu imela biti nekako izpopolnilo, saj je bila nekoč gledališka igralka in tudi sicer ji je moževo umetniško početje zelo ugajalo.
Na žalost se je pa njen mož pozneje seznanil z Wedekindom in se je od tistih dob zanimal le še za ljubezenske probleme v vseh mogočih odtenkih in variantah.
7iasp1 Var	thw*	tr
Ljudska sodba
ali
»Sajasti petek" na Tirolskem
Kako so fantovsko Alojzijo vašlani kaznovali zaradi njene nemorale
(M.-i) Innsbruck, maja.
V nekaterih krajih na Tirolskem poznajo še dan današnji običaj tako imenovanega .sajastega petka* — petka ko vsem dekletom, katerih nravnostno življenje ne ustreza predpisom vaške morale, namažejo obraz in sedalo s sajami. Nič ne zaleže vpitje ne jokanje: nemoralna dekleta postanejo sajasta, in pika.
V Thauru pri Hallu je bila 171et-na Alojzija W. vaškim dekletom že dolgo trn v očeh. Kajti vsak fant ji je bil dober in nobene razlike ni poznala med starim in mladim, ubožnim in bogatim. Zatorej je vaška mladina sklenila, da bo Alojzijo na sajasti petek korenito počrnila.
Posestnikov sin Romeo je dobil nalogo, da izmami Alojzijo v zasedo, kjer sta že čakala njegov prijatelj Avgust in hči premožnega kmeta Notburga z izdatno porcijo saj.
Alojzija Je res prišla na sestanek, kamor jo je povabil Romeo. Toda namesto pričakovanega ljubčka je tam zagledala dva moža (Notburga se je bila preoblekla v moškega): brez onegavljenja sta jo pograbila in ji pomazala obraz in roke s sajami. Tudi sedalo sta ji hotela počrniti, toda Notburgi se ta procedura vzlic vsemu prizadevanju ni posrečila. Potlej sta »krvnika« osajeno dekle izpustila in se ponosno vrnila domov.
O zadevi je kajpada govorila vsa vas. Tako je prišla tudi orožništvu do ušes. In varuhi pravice so vse tri zaščitnike morale ovadili zaradi zločina javnega nasilja in omejevanja osebne svobode.
Pred innsbruškim deželnim sodiščem so obtoženci brez ovinkov priznali, da so izmamili Alojzijo po stari šegi v samoten kraj in jo tamkaj namazali s sajami. Toda takšna navada vlada v Thauru že od pamtiveka; zato so prepričani, da niso ničesar storili, kar ne bi bilo dovoljeno po starih šegah in običajih.
Sodnik je vse tri obtožence oprostil, češ da gre res za častitljiv in star ljudski običaj. Ta ljudska pravica diši sicer po eni strani po šali, toda tudi nravstvene cene ji ni moči odrekati. Kajti nama zanje s sajami utegne lahkomiselna dekleta odvrniti od nenravnega življenja in tako dvigniti splošno ljudsko moralo. Sicer je pa postopek trajal komaj pičle tri minute, in torej nikakor ne more biti govora o omejevanju osebne svobode, če so obtoženci res kaj zagrešili, spada to kvečjemu pod paragraf o žaljenju Časti. Ker jih pa Alojzija ni tožila, jih zaradi žaljenja časti tudi ni moči obsoditi.
Državno pravdništvo se je sicer zoper oprostilno razsodbo pritožilo, toda vrhovno sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo. Ljudska sodba Je torej ostala v veljavi in saje bodo slej ko prej na Tirolskem v časteh.
Na prvi potic d
»Drejče se Je zaročil s Steletovo, slišim. Ali je bila to ljubezen na prvi pogled?«
»Ne... na drugega! Ko jo Je prvič videl, te ni vedel, da ima denar.«
Hoj prijatelj Muki
Namakl napisal Theo Korff
»Kaj Je pa spet staremu stričku Jusufu sinilo v glavo, da tl pošilja osla v dar?« mi je dejal moj stari prijatelj Holge. »Povrhu še slvka-etobelega; vraga, če že ni staknil ne belega ne sivega, naj bi še tega pustil v hlevu, kjer je bil,« je končal stavek.
»Veš, prijatelj, to ti je nekakšen maškatni' osel; taki so zvečine beli ali pa stvkastobeli,« sem poučil Holgeja.
»Nu, naj bo takšen ali takšen... samo poglej ga, saj bolj trapasto gleda ko navaden osel,« je stresal prijatelj svojo jezo.
Moral sem se od srca nasmejati: ali je mar osel sploh vreden tolikšnega razburjenja?
Reči pa moram, da si utegne tako norčijo izmisliti res samo »stric Jusuf«. »Stric Jusuf« kajpada, z drugimi besedami: inženjer Fric. Po vsej Afriki poznajo samo •trlca Jusuf a; Evrope! mu tako pravijo in črnci tudi. Samo pri namestništvu ga kličejo za Inženjer-
Dekle kot detektiv
Skrivnostni pripetljaji v okolici Kj&benhavna
(K-i) Kjobenhavn, maja
Lepo, a samotno je v okolici gradu Frederiksberga pri Kjobenhav-nu, in mladim damam so morali zadnje čase nujno svetovati, naj v mraku in ponoči ne hodijo brez spremstva. Klatil se je namreč tod okoli neki potepuh, ki je imel navado, da se je kar iznenada, kakor bi bil vzrasel iz tal, prikazal pred tdkole žensko, ki je šla nič hudega ne sluteč svojo pot. Policija se je trudila na vse kriplje, a zaman; razbojnika ni bilo nikjer.
Pred nekaj dnevi Je šla gospodična Inge Sorensnova na obisk k prijateljem v Frederiksbergu. Nekoliko nerodno ji je bilo, ko se je poslavljala; hišni gospodar je bil namreč tako hudo prehlajen, da pri najboljši volji ni mogla sprejeti njegove ponudbe, da bi jo spremil domov. Ker je bila pa pogumno dekle in se ni bala vsake muhe, se je zanesla na svojo srečo in se je korajžno odpravila na kolesu domov.
Ko je bila na cesti, se je gospodična Inge šele prav zavedela drznosti svojega početja. Pokrajina je bila kakor izumrla, nikjer žive duše. Takrat se je pa prikazala pred njo iz teme neka postava in jo potegnila s kolesa. Inge je zavpila na pomoč. Na vso srečo se je prav takrat prikazala od daleč luč bližajočega se avtomobila: potepuh se je prestrašil in izginil v temo. Avto se je ustavil pred prestrašeno kolesarico; naložil je mlado damo z njenim kolesom vred in jo odpeljal v Kjobenhavn.
Kakšnih štirinajst dni po tem dogodku je bilo in Inge ga je že skoraj pozabila, ko se je peljala neko nedeljsko popoldne s kolesom po Dolgi črti, cesti, kjer imajo prebivalci danske prestolnice nedeljsko promenado. Tedaj jo je prehitel neki mlad mož, takisto na kolesu, in jo pozdravil:
»Ali se nisva že nekje videla, gospodična?«
Za takšne približevalne poskuse pa Inge ni bila preveč navdušena in zato je vsiljivca odpravila s kratko pripombo; in res Je kolesar pognal.
Takrat je pa deklici zastalo srce: v mladem možu je bila spoznala onega napadalca. Njen sklep je bil pri priči gotov: razbojnik ne sme uiti. Zatorej je tudi ona pognala. Toda kolesar je bil že precej daleč, tako da se je že bala, da se ji ne bi izgubil v množici.
A spet ji je bila sreča mila. Na nekem križišču se je bilo nakupi-čilo toliko avtomobilov, da je kolesa r — očividno se mu je zelo mudilo — za trenutek zavozil na hodnik. A že je bil varuh postave pri njem in mladi mož Je moral stopiti s kolesa in odgovoriti na tista vprašanja, ki jih imajo redarji vsega sveta navado zadajati, kadar imajo opravka z ljudmi, ki se pregrete zoper postave.
Med tem je bila pa tudi Inge že prišla. Potegnila je redarja na stran in mu tiho zaupala svoj sum. Ko je stražnik nato pozval mladega moža, da naj gre z njim na stražnico, je kolesar ogorčeno ugovarjal, meneč, da gre zgolj za kršitev cestnega reda; še grozil je, da se bo pri višjih pritožil. Toda vse to mu ni prav nič pomagalo in tudi ne, ko je na stražnici trdil, da je žrtev pomote ali pa zlobne
ja Frica. Vsi ga imajo radi, vsi ga spoštujejo in vsi vidijo v njem vzor »afriškega« Evropca.
Dobil si ga kjerkoli ▼ divjini, Njegov velik rumeni šotor b! videl že od daleč. Evropci in črnci so se kar kosali med seboj, kdo bo hitreje pritekel do njega. Odprava, ki je na poti uzrla njegov šotor, se je kar oddahnila: vsaj malo spremembe in povrhu še prijetne na pusti poti... Velik in mogočen je stal stric Jusuf pred svojim šotorom, na pol Evropec, na pol črnec. Vsakogar je prijazno pozdravil, vsakogar je ljubeznivo pogostil. Okoli zložljive mize so stali udobni stoli iz bambusove trstike, prikupni fahtiči so postregli trudnim popotnikom s hladnimi pijačami. Da, da, da! Stric Jusuf je imel zmerom hladne pijače, bog si ga vedi od kod... Prijetno se je pomenkoval s svojimi gosti, vlekel Je iz dolge pipe in se razvnel, kadar Je nanesel pogovor na kakšno najnovejše znanstveno delo, ki ga Je pravkar dobil iz Evrope. Dobre knjige in dehteč tobak — to sta bila stričev luksus. Črnci so ga ljubili; in kadar so mu hoteli to prav očitno pokazati, so brž skovali kakšno presenečenje zanj. Zaplesali so mu bojne plese, zapeli so mu zamolkle in žalostne pesmi, dokler ni — zleknjen na svojem
naslanjaču — zaspal. Potlej so posedli okrog njega in ga stražili...
Kadar je pa taboril v kakšni vasi
— in včasih se temu ni dalo izogniti — se ni mogel otresti gostoljubnosti in pozornosti vaščanov. Piščance in koze, tobak in sadje so mu nosili, kdor se mu je pa hotel še prav posebno prikupiti, mu je poslal svojo brhko hčerko za služabnico.
Takšen je bil torej ta stric Jusuf, ki mi je poslal osla v dar. Štirinajst dni je bil pri meni v gosteh
— oh, prelepo in zabavno Je bilo
— ker je pa bržčas izprevidel, da mi manjka jezdne živali, mi je zdaj poslal tega maškatnega osla.
In tale uboga živalca, ki se je moj prijatelj Holge zaradi nje toliko razvnel, je stala tik pod stopnicami moje tropske kolibe na koleh. Nehote sem ga toplo pogledal in zdelo se mi je, da razume, kako malo dobro došel je mojemu prijatelju. Stal Je s pobešenimi ušesi, ves prašen od dolgega pota. Ubogi osliček!
Stopil sem k njemu, žalostno sem mu pobožal glavo in pobešena ušesa. Po tihem sem se pogovarjal z njim — in tedaj mi Je nenadno šinilo ime »Muki« v glavo. Krst je bil opravljen — in Muki je ostal Muki. Ko sem mu dal iz korca
vode, je na mah oživel. In ko mu je moj služabnik še kožuh počesal, mi je bil Muki že na moč všeč. Imel je velike, temne oči in njegove nozdrvi so bile mehke ko beli baršun.
Ko me Je dva meseca kasneje spet obiskal moj prijatelj Holge, je moral priznati, da je postal Muki prekrasna živalca. Zdelo se mi je pa vendar, da zveni iz njegovih besed prikrita zavist.
»Naj bo že kakor hoče,« je spet začel godrnjati, »priznati pač moraš, da je bila stričkova ideja zastran osla vendar od sile čudna.«
»Ne beli si glave,« sem ga prekinil, »meni Je kar všeč, da imam tega dolgoušca. Rad ga imam in v veselje mi je, pa tudi zabit ni, kakor misliš. Prav dobro ve kaj hoče. Midva z Mukijem sva postala prav iskrena prijatelja. Brez njega bi se mi zdaj zdela plantaža pusta in dolgočasna.«
Prijatelj me je sočutno pogledal. Do prepira mi ni bilo, zato sem ga prosil, naj konča pogovor o oslu, pa tudi sicer sva imela pametnejše pogovore, saj se je Holge odpravljal s prihodnjim parnikom v Evropo.
Brez zavisti sem mu stisnil roko v slovo. Ostal sem sam z Mukijem
Zanimivosti z vsega sveta
84 britvic, 233 žebljev, košček stekla in več sto gramofonskih igel so našli
kirurgi neke kalkutske bolnišnice v želodcu nekega fakirja.
23krat okoli sveta. Kalifornijski in-dustrijec Franklin Ciine se je te dni vrnil v San Francisco s svojega 23. potovanja okoli sveta. Prihodnji mesec misli iti 24ič na to pot.
Trije cigani, zaprti zaradi tatvine V Sopranu na Madžarskem, so ondan na nenavaden način pobegnili iz zapora: s sviranjem sladkih melodij so uspavali paznike.
Recept za dober film: 20“/« prizorov iz družinskega življenja, 20°/* zabav (kakor variete, girli, ples), 20“/. vožnje z avtom, letalom in železnico, 10“/. pretepov z razbojniki in detektivi in 30“/. prizorov iz življenja: tak je povprečen recept za hollywoodske filme.
Ljnbavno izpoved na golobje jajce Je napisal Charles Dickens (1812 do 1870) neki svoji mladostni ljubezni. Te dni so to »pismo« prodali v Londonu na dražbi. Umetnino je kupil za 50.000 dinarjev neki zbiralec redkih rokopisov.
77 let je stara cirkuška jahalka Tereza Reps iz Kolna, pa še zmerom nastopa. Starka je začela svojo kariero že kot 141etno dekle.
Milijonar Rockefeller, kralj petroleja, je daroval 3 milijone dolarjev (140 milijonov Din) za nova znanstvena raziskovanja o raku.
Najbolje plačana filmska igralka Je šestletna Shirley Temple; lani je zaslužila 48 milijonov dinarjev.
70 ženitnih ponudb je dobil neki vojak iz Devonshira na Angleškem. Sramežljivi mladenič je bil naprosil svojega predstojnika, naj mu poišče ženo. častnik je dal v neki časopis ženitni oglas in nanj se je oglasilo kar 70 deklet.
Šport ubija ženskost — trdi dr. Mid-larsky, profesor varšavske univerze. S svojo asistentko je pregledal več sto mladih, znanih športnic, in pri vseh ugotovil neplodnost. Zato svetuje ženskam, naj se nikar ne bavijo preveč s športom.
Najčndnejši zbiralec na svetu utegne biti neki Busker iz čikaga: zbira namreč svinjske repe. Dozdaj jih je zbral že okoli 300.000. (Morda kani prirediti razstavo?)
Hitlerjevo knjigo »Moj boj« Je državni zavod za prevode v Nankingu po nalogu kitajske vlade prevedel v kitajščino. Knjigo so tiskali v Nemčiji in 200.000 izvodov poslali na Kitajsko za propagando zoper komunizem.
Dojenček, ki je imel vse zobe razen kočnjakov, se je te dni rodil v Braziliji. 2e nekaj dni po rojstvu je to čudežno dete popolnoma jasno izgovarjalo nekatere besede. To »čudo« je privabljalo toliko radovednežev, da je morala policija hišo zastražiti.
125.000 km je prehodil za svojega 401etnega delovanja po Avstraliji ameriški misijonar Filip Lewis. V tem času je raztrgal 200 parov čevljev.
Fotografski aparat v naočnikih Je izsledila ameriška policija pri nekem vohunu. Prijeli so ga ravno v trenutku, ko je fotografiral vojaške objekte.
Vse naslove je odpravila iraška vlada. Prvi se je odrekel svojemu pridevku predsednik vlade Jasin-paša.
827 vojn v enem samem tisočletju!
Američana profesor P. A. Sorokin in general Golovin sta izračunala, koliko vojn je bilo v zadnjem tisočletju med evropskimi narodi. Evo številk, ki sta jih dognala: Franclja 185 vojn, Anglija 176, Rusija 151, Avstrija 131, Španija 75, Italija 32, Nemčija 24, Holandska 23.
Najbolj morilska je bila svetovna vojna od leta 1914 do 1918.
na plantaži — in nič dolgčas nama ni bilo.
Naslikajte si v duhu tropsko kolibo, kakršna je bila moja: tri velike sobe so bile na sredini, okoli njih širok mostovž, z mostovža so pa na vseh štirih plateh držale nizke stopnice na vrt. Na širokem, po tropsko razkošno urejenem mo-stovžu sem prebil dan. Okrog in okrog sem lahko zastri s pisanimi rogoznicami dostop solnčnim žarkom. Južinal in obedoval sem zmerom na mostovžu; zmerom ob določeni uri, toda nikoli nisem bil sam... fitirinogi gostje so delili z menoj skromne južine — in sploh vse moje življenje. Udomačene opice so skakale okrog mene, antilopa je plaho stopicala po mostovžu sem in tja, tri koze so se igrale s psi in mačkami — in v poslednjem času se je tej pestri družinici pridružil še moj Muki.
Nekatere izmed teh živali sem »dojil« iz steklenice, saj so mi jih prinesli domačini tako rekoč iz materinega gnezda. Nič čudnega torej ni, da so se vse živali imenitno pogajale med seboj, še ime-nitneje pa z menoj. Druga Je bila drugi sestra, nu, ker se pa tudi bratje in sestre včasih spro med seboj, so se pač moji štirinožci tudi kdaj pa kdaj sprijeli. Kadar je pa veljalo tvegati složen nastop, bi na
KRATKE ZGODBE Z VIEH VETROV
N a jstaroda v n ejše in najveselejše mesto v Evropi
(L-k) Praga, maja
Neki čikaški list je priredil potovanje po Evropi in pozval izletni-"f> da naj sami razsodijo, katero se jim zdi najlepše, katero najsterodavnejše in katero na j veselejše.
Vsi Izletniki so sodelovali pri tem "rJginalnem glasovanju. In poka-■~° se je, da je med obiskanimi Prestolnicami Pariz najlepši, naj-“»rodavnejša (zgodovinsko najza-jdnuvejša) je Praga, najveselejši le pa D u na j. (»Prager Tagblatt«)
Tatinska morala
(I-k) London, maja
Vesela zgodba o morali angleških "»tov kroži te dni po prestolniških c®snikih. Neki visok uradnik je na £esti vzel v svoj avto dva popotni-ki sta ga prosila te usluge, ped potjo sta mu priznala, da sta p zapora pobegla žeparja, toda sentleman ni ustavil in ju ni vrgel ha cesto. Nego je še bolj pognal in le zaradi njiju celo napravil ovinek.
Plačilo za uslugo je učakal v neki vasi: ker je prehitro vozil, ga le ustavil redar in ga zapisal.
Kaj takega se ni visokemu uradniku še nikoli pripetilo, zato tudi ni skrival svoje jeze: v zahvalo za njegovo dobrosrčnost mu grozi zdaj ®e globa!
Na kar je eden od obeh potnikov potegnil iz žepa policistovo za-Pisnico — tisto zapisnico, kamor le bil redar zapisal našega gentle-jnana: hvaležni žepar mu jo je bil izmaknil in jo Je zdaj zaničljivo VrSel v obcestni jarek.
Se non č vero...
Nevidna rokavica
(M-k) Newyork, maja Na higienski razstavi v Newyor-ku so pokazali strmečemu občinstvu nov kemijski izum: snov, ki si z njo namažeš roko, ne da bi se kaj poznalo, zakaj že čez eno minuto postane snov nevidna. Toda be izhlapi in tudi znojnioe je ne Vsesajo, nego ostane na kožni površini in ustvari nekako nevidno opno, ki varuje, da ne pride nesnaga do kože. če se hočeš te nevidne rokavice iznebiti, zadošča, da si umiješ roke s kakršnimkoli milom.
»Nevidna rokavica« je že koj prve dni razstave doživela triumfa-!«n sprejem — ne samo pri preprostih ljudeh, nego tudi pri tehnikih in zdravnikih.
Zgodba Iz Pariza
(H-d) Pariz, maja Lepega majskega večera, na polnoč jo že šlo, se je ustavil pred neko pariško kavarno taksi. Nikogar ni bilo v njem. šofer je izstopu, odložil svoj kratki usnjati Plašč in se prikazal v fraku nekoliko zastarelega kroja; vzlic temu mu ni manjkalo nastopa. Malomarno je odrinil vrata, sedel, naročil steklenico šampanjca z zelo razločnim ruskim naglasom.
»Pustite!« je odmahnil z roko, ko mu je hotel natakar odmašiti steklenico.
Sam jo je odprl, si nalil kozarec, ga zvrnil na dušek in v trenutku, ko ga je hotel položiti na mizo, Je zagledal pred seboj veliko stoječe ogledalo. Spomin ga Je obšel: kakor one lepe dni leta 1906. je zavihtel kozarec in že ga je ho tel zagnati v ogledalo, ko se mu zdajci roka pobesi in vzdih se mu izvije iz ust. Da vduši spomin, si v drugo nalije kozarec.
Nato pokliče plačilnega.
»Koliko stane razbitje ogledala?...«
»štirinajst sto frankov, gospod...«
»Cenejših nimate?«
»Ne, gospod...«
»Hvala...«
Mož jame brskati po žepih in iskati v denarnici. V kotu ga opazuje neki natakar. Tudi on je Rus; zaman si prizadeva, da bi skril nenadno razburjenje. Tedaj se odloči: trdo stopi naprej, se us topi pred gostom, ga pozdravi po vojaško in nepremično, kakor bi stal pri paradi, predlaga:
»če dovolite, polkovnik, plačava vsak pol...«	(»Paris-Soir«)
Stoletje hitrosti
Mešani vlak šangaj—Nanking je bil ravno zapustil postajo Fej-Jan In odpeljal proti Tsi-Pšuju, ko je strojevodja zagledal, kako se po tiru sprehaja neka krava. Zabrliz-gal je: krava se je splašila in se spustila v dir, toda tira ni zapustila. Vlak je sopihal za njo.
Tedaj Je neki potnik iz Kiang-Sija poklical sprevodnika.
»O sprevodnik,« je dejal, »ali krava še zmerom teče pred našim vlakom?«
»Da, blagorodni popotnik, ki si izvolil počastiti to ubogo železnico s svojo milostno navzočnostjo,« je odgovoril sprevodnik. »Da, krava, ki Jo Je sam vrag navdahnil, Je še zmerom tu.«
»S kakšno hitrostjo se ta trenutek peljemo?«
»Z normalno hitrostjo 7 km na uro, o vtelešena popotniška modrost.«
»In s kolikšno hitrostjo drvi ta peklenska krava, o suženj te strašne železnice?«
»8 km na uro, o plemeniti popotnik.«
»Nš in spravi!« Je rekel popotnik in stisnil sprevodniku srebrnik v roko. »In zdaj poišči vrv in reci strojevodji, da naj priveže vlak za kravo.«	(O-d)
Insullnov partner
(O-k) Bonn, maja Pankreas ali trebušna slinavka vsebuje po najnovejših raziskavah kar celo vrsto hormonov.
Tako sta zdaj dognala M. Burger in W. Brandt, da je razen in-sulina, znamenitega zdravila za sladkorno bolezen — njegova pomembnost je v tem, da omeji sladkorno množino v krvi — v trebušni slinavki še neki drugi hormon, insulinu ravno nasproten, saj povečuje množino sladkorja v krvi.
Omenjenima raziskovalcema se je posrečilo izločiti ta hormon iz slinavke. Krstila sta ga za »glu-kagon«. Morda bodo zdravniki zato v doglednem času temeljiteje kakor že doslej prišli sladkorni bolezni do živega. (»Pr. Tgbltt.«)
Zgodba iz Berlina
(H-d) Berlin, maja Ker jim je diktatura zavezala jezike, se skušajo Nemci za prisilni molk maščevati s tem, da zbijajo šale na rovaš svojih gospodarjev.
Takšna je najnovejša zgodba, ki kroži po Berlinu:
Goering, Goebbels in Schacht so biH skupaj na večerji v enem izmed najodličnejših prestolniških restoranov. In vendar jih ni živ krst spoznal!
»Zakaj ne?« vpraša vsakdo, komur to povedo.
»Ker Goering ni bil v uniformi, ker ni Goebbels vso večerjo niti enkrat odprl ust in ker Je Schacht račun plačal.«
Bolezni ledvic
Ledvice leže pod jetri, ena na desni, a druga na levi strani hrbtenice. One imajo nalogo, da filtrirajo kri in da izločujejo vso ne-čistoto krvi ter odvišno tekočino. Ta se zbira v mehurju in se od tu odvaja skozi sečevod iz telesa. Ledvice morajo torej opravljati ogromno delo, ker človek sprejema v sebe veliko množino tekočin, pa morajo one tako dnevno odstraniti veliko količino škodljivih snovi iz krvi. Ako ledvice obole, kar se na primer lahko dogodi vsled prehlada, se sestava krvi poslabša in ves organizem trpi od tega. Radi tega je Planinka čaj odlično sredstvo, ki pospešuje delo ledvic.
Dnevno Je treba piti 1—2krat Planinka čaj a ogibati se začimb in alkohola, ker ravno te prav posebno škodujejo ledvicam; varovati je treba okolico ledvic od prehlada, dati prednost lahki hrani, posebno mleku.
Gospod, 48 let star, imel je, verjetno radi prekomernega uživanja alkohola, velike bolečine v ledvicah, ter ga je pogosto gnalo na vodo. Seč (urin) je bil moten inl splošno stanje je bilo jako slabo, i Vsled štiritedenskega zdravljenja s ' Planinka čajem in omejitve uživa- i nja alkohola so prenehale boleči- | ne, voda je postala zopet čista in tudi splošno stanje se Je Izdatno izboljšalo.	51 Reg. S. 629/36.
vodo. Napočila je četrta noč, ko so vsi izčrpani uzrli od daleč svetilnik.
Jadrnica je sicer zaplula v svetlobni stožec, a kaj ko je bila tako daleč, da je na svetilniku niso mogli opaziti, že so mislili, da so izgubljeni — kajti do drugega Jutra pač ne bi več vzdržali nad vodo — ko je prešinila moža rešilna misel: odhitel je v kabino in pograbil največje ogledalo, kar jih je viselo na steni. Z njim je stekel na pa-! lubo, prestregel vanj svetilniskc luč in jo odbil nazaj na svetilnik
In glej: svetilniški čuvarji so rej, uzrli slabotni žarek! Spustili so na! morje rešilni čoln in odpluli brodolomcem na pomoč — prepuščaj e i se zgolj bliskajočim se odsevom ogledala. Res so srečno vse rešili, baš v poslednjih minutah: ni bil čoln se pri svetilniku, ko se je jadrnica potopila.
•In čokoladah tvoj KAKAO
»Dolgost življenja našega..«
- je daljša (N-k) Newyork, maja Najnovejša ameriška statistika ugotavlja, da učaka sodobni rod povprečno starost 61 let. Ljudje ki so se rodili pred letom 190l! spadajo pa v dobo, ko je človek učakal povprečno samo 49 let.
V razdobju ene same generacije — v dobrih 30 letih — sta socialna veda in zdravništvo člo-veka tako utrdila, da živi povpreč-no dvanajst let dalje kakor rod tik pred sedanjim.
Tovarna kandftov UNION proizvaja avoj KAKA SPECIAL z najmodernejšimi stroji in samo iz prvorazrednih slrovin Zaradi tega Je UNION KAKAO* odličnega okusa ln želo lepe temne barve. UNION KAKAO Je zelo dobro fin izdatno hranivo in zato zelo po-mi. UNION KAKAO je zaradi svoje ranljive sestave posebno primerna irana za otroke, bolnike, slabokrvne nervozne. Zahtevajte povsod Izrečno samolUNION KAKAO.
SRCE v STISKI
19.000 Francozov letos manj!
(N-k) Pariz, maja Po uradnem poročilu je lani Francija videla več smrtnih primerov kakor porodov: živih otrok *e je rodilo 638.881 (leta 1934: 677.385), umrlo jih je pa 658.357 (predlanskim 634.525).
Lani je štela torej Francija dobrih 19.000 Francozov manj kakor predlanskim. Ugotovitev je za francoski narod tem bolj de-primirajoča, ker se je še L1934 za 43.000 več Francozov rodilo, kakor jih je umrlo.
Ogledalo Jih Je rešilo
(N-k) London, maja Neka angleška družina se je odpeljala z jadrnico v Toresov preliv (med Queenslandom in Novo Gvinejo), ko je zdajci nastal silen vihar. Da bo smola še večja, se je pokvarilo krmilo, tako da je bila ladja na milost in nemilost izročena elementom.
Nesrečni izletniki so se tri dni trudili, da so obdržali ladjo nad
Kanarček za pričo
(H-i) Lille, maja
Pred tukajšnjim civilnim sodiščem se Je te dni vršila kaj nenavadna ločitvena pravda.
Zakonski mož, tožitelj’ je dolžil svojo zeno, da ga je pri vsaki priložnosti tolkla po licu in mu pljuvala v obraz; kadarkoli se ji je postavil po robu, je pa vselej planila k oknu in vpila na pomoč.
Zena je odločno tajila, da bi bilo to res; narobe, ona je bila tista, ki je morala prestajati pekel v nisi.
Prič ni bilo. Toda ločenec se je spomnil, da je njegov kanarček ves zbegan frfotal po kletki, kadar se mu je hotela žena le približati. Ta okoliščina se je zdela njegovemu odvetniku upoštevanja vredna zato je predlagal, naj sodišče povabi kanarčka na prihodnjo razpravo — predlog, ki je pri nasprotni stranki zbudil nemajhno presenečenje in zadrego.
Ko se je začela preložena razprava, res ni manjkalo kuriozne Ptjče- Sodnik je pozval ženo, naj pristopi k svojemu možu; kn Je to storila, je živalca tako preplašeno begala v kletki, da se je zapletla v rešetko in obvisela na njej.
Iznajdljivi odvetnik je slavil zmago, žena je pa udarila v jok. Kanarčkova »izpoved« jo je pokopa-
kri djdnik le 10611 zakon P« njeni
v Avtomat za ženitve željm*
(N-k) Tokio, maja Podjeten lastnik ženitne posredovalnice v Tokiu je postavil na neki prometni cesti v mestu avtomate, kamor ženitve in možitve željni ljudje lahko oddajajo pismene ponudbe, če vržejo v avtomat novec za 1 jen, dobe seznani kandidatov in kandidatk; ako najdejo med njimi primemo »partijo«, se obrnejo do posredovalnice in ona prevzame vsa potrebna pota; za primerno posredovalnino kajpada.
vsem svetu ne našel zanesljivejših Zaveznikov.
Mukija so spočetka nekam postrani ogledovali. Nekam strašansko velik se Jim Je zdel, ker se je Pa dostojno vedel in je bil na moč dobrodušen, so ga naposled vendarle in celo z navdušenjem sprejeli v svojo družbo.
Tako nepopisno lepo je, si je mislil Jakec, dolgorepl opičnik, Predrznež, da mu ni najti para, ^adar je lahko na razbeljenem Pesku spečemu Mukiju sedel na Pleča in zamišljeno opazoval njegovo grivo. Nikica, nežna antilopa, 2 modrim trakom za vratom in zvončkom na njem, si je izbrala Mukijev hrbet za ležišče. Po obedu Je bil tak počitek sladak, sladak in r~ varen pred vsem... Pufi, pritlikavi jazbečar in klovn mojega dvorišča, je bil pa že ves srečen, če “e je njegovim norčijam kdo le nasmehnil. Razen tega je pa bilo slasti ponoči vsem v uteho, ko so Vedeli, da imajo v Mukiju velikega m pogumnega čuvarja. Uf, včasih le bila takšna trda tema, včasih Je ®am Bog sl ga vedi kje skrivnostno “dselestelo... toda komaj je strahopetec povohal baršunaste Mukije-ve nozdrvi, je strah bliskovito izginil. Tako so torej moji štirinogl Prijatelji vzljubili Mukija in spo-
štovali v njem neustrašnega zaščitnika.
Nekega jutra se je nekaj zgodilo, kar je dalo meni in mojim služabnikom dovolj povoda, da smo soglasno izrekli Mukiju najvišje priznanje za hrabrost. Zvečer smo potem v hladu slavili »junaka dneva«, razkošno in hrupno, kakor se pač spodobi.
Povedal sem vam že, da so mi pri zajtrku drugovali moji štiri-nogi prijatelji. Vseh enajst veveric je po navadi že sedelo na robu mize in se mastilo z orehi, ki so bili zanje pripravljeni. Jakec mi je skočil na ramo in s slastjo zaužil svojo banano. Nikica mi je ležala pri nogah; tudi ona j e. dobila banano. Muki je kajpada tudi prišel po svoj kos črnega kruha. Potem je legel k mojim nogam in zamišljeno glodal trdo skorjo. Psom in mačkam tudi ni bilo všeč, da bi v samoti polizali latvico mleka. Tako smo bili vsi, cela družina zbrani pri izdatnem zajtrku.
Tega usodnega dne sem pa sčdel že bolj zgodaj za mizo. Jutro je bilo sveže ln Jasno. Od vsepovsod so zveneli ptičji slavospevi — kakor jutranja molitev. Počasi je krenil Muki iz hleva. In ko je hotel stopiti na spodnjo stopnico, je zdajci pobesnel. Oči so se mu iz-
buljile in zažarele v divjem srdu. Divje je stresal glavo in pena mu Je zalila gobec. Napiha val je nozdrvi, z nogami je pa neprestano rital podse, že sem mislil, da se je lotila uboge živali steklina... Vsa moja štirinogata svojat se je ob pogledu na Mukija razkropila na štiri vetrove.
Ker se mi je zdela stvar resna, sem vstal, da bi pomiril razjarjenega osliča. Toda komaj sem hotel stopiti na prvo stopnico, mi je Mulci s sprednjo nogo zastavil pot. Kakopak sem ga brž energično nadrl, toda Muki se ni dal ustrahovati. Naposled so pritekli služabniki iz kuhinje, ko so zaslišali moje vpitje. Brž so pograbili palice, da bi zbesnelega osla nagnali, toda zdajci so kakor okameneli obstali in se jadrno umaknili Na srednji stopnici je ležal — velik afriški gad najnevarnejša strupenjača. Po barvi je bil na las podoben stopnici, zato ga tudi opazil nisem. Vedel sem pa, da je pik afriškega gada skoraj zmerom smrtonosen. Moj hrabri kuhar je stekel koj po težak kol ln lopnil parkrat po kači. Dobro Je meril vrli možak. Po tretjem udarcu je plazilki odklenkalo.
Zmagoslavno smo razobesili pošast na bližnjem drevesu, da so Jo
lahko vsi občudovali. Muki se je spet pomiril.
Njemu, pa res samo njemu se imam zahvaliti, da sera še živ.
Zvečer so povabili moji fantje sosede iz vasi — in veselja ni hotelo biti konec. Peli so in godli, plesali in se smejali pozno v noč. Muki, junak dneva, je ležal sredi dvorišča. Okoli vratu so mu spletli venec iz mangovih listov. Veselica mu očitno ni prijala. Hotelo se mu je mira in počitka. Jakec mu je sedel na plečih in mu razposajeno mrcvaril zmagovalni venec. Pufi se je tokrat imenitno odrezal. Tako razposajen' še živ dan ni bil, sicer pa tudi še nikoli ni imel toliko hvaležnih gledalcev. Med bobnanjem in petjem bojnih pesmi so domačini napravili visoko grmado, in ko je švignil plamen visoko proti nebu, so vrgli pošastno kačo nanjo.
Mukiju sem kakopak postregel z dvojnim obrokom njegove najljubše jedi. Nežno in dobrikajoče se mi je naslonil svojo glavo na ramo in me zvesto pogledal s svojimi dobrohotnimi očmi. Prisrčno sem mu vrnil vdani pogled — in razumela sva se.
Tisočera škoda, da ml je lani kuga pobrala zvestega prijatelja in rešitelja.	*
V današnji številki uvajamo rubriko prav posebne vrste: pod gornjim naslovom bomo od časa do časa prinašali vprašanja in odgovore iz šivljenja — pisma, ki jih beremo v vseh mogočih časopisih sveta, in odgovore nanje z življenjskimi nauki izkušenih ljudi. Nobeno teh pisem — vsa so napisale ženske roke ni prišlo iz naših krajev v naše časopise; nobena bralka se torej ne more čutiti neposredno prizadeto. To pa seveda ne pomeni, da ne bi srčne stiske, ki jo slikajo ta pisma, poznal tudi naš ženski svet; prav nasprotno, ln baš v tem bo mikavnost in zanimivost le rubrike: naše bralke bodo v njej le prepogosto našle odgovore na svoja vprašanja, na vprašanja, ki jih mogoče Se živi duši niso zaupale. Ali je potrebno posebej povedali, da se vsa ta vprašanja sučejo okoli ljubezni in zakona?
Vprašanje 18 mesecev sem že zaročena, v zadnjem času sem se pa zaljubila v svojega gospodarja; prosil me je za roko. Tudi jaz ga ljubim, Kaj naj storim?
Odgovor Ali ste prepričani, da se ni samo slama vnela? Le če mislite, da je vaše novo čustvo resno, povejte v obrokih in obzirno svojemu zaročencu, da ga ne ljubite več in da želite, da vam vrne besedo.
Vprašanje Slepo sem zaljubljena v nekega poročenega moža, toda ljubica mu ne morem biti. Da ne bi tako trpel, beži pred menoj, toda jaz bi si hotela ohraniti njegovo ljubezen, hotela bi ga imeti poleg sebe, ne da bi se mu vdala.
Odgovor
Za ta boj proti sebi samemu ni zdravilnega zelišča. Samo če se ne bosta videvala, vam bo bolje; kajti navzočnost tistega, ki vam je drag, vam bo samo rahljala vaš trdni sklep, a v popisanih okoliščinah ne morete misliti na shajanje z njim. Ne iščite drug drugega; to ne bo zmanjšalo vajine ljubezni, ostala vama bo obema sladka zavest, da ljubita drug drugega, le srčna bolest se bo ublažila, zakaj čas ozdravi vse.
Vprašanje Moj zaročenec me še nikoli ni poljubil. Prinaša mi cvetlice in sladkorčke, a nikoli mi ne da poljuba. In vendar hodiva skupaj v kino — nikoli nič. To traja ie več mesecev. Govorila sem o tem s svojimi starši, pa so ml odgovorili, ali mar ne vem drugega pripovedovati. Meni je to nerazumljivo, ker se mi zdi poljub vendar tako sladak«. Kaj pa vi pravite?
Odgovor
Docela vašega mnenja. Res je hudo in skoraj nerazumljivo, da se zaročenec nikoli ne spomni, da bi poljubil svojo zaročenko. Ali ste mu kaj govorili o tem? Morda je tako plah. Zato bi vam svetovala, da ga skušate dobiti na čisto, da boste vsaj vedeli, koliko je ura.
Vprašanje Pred petimi meseci sem zavrnila nekega mladega moža, ln od tistih dob ga nisem več videla. Danes se zavedam svoje zmote, saj ne mislim drugega kakor samo nanj. Kaj naj storim? ..
Odgovor
Vaš mladi mož ni bil kaj vztrajen, drugače ne bi bil pri prvem vašem ,Ne‘ odnehal. Skušajte po skupnih prijateljih ali pa z obnovo prijateljskih, stikov dognati, ali je še zmerom prejšnjih misli. Samo ne zanašajte se preveč na svojo domišljijo: le prerada nam naslika v lepih barvah tisto, kar se nam v preteklosti ni zdelo vredno pogleda.
Vprašanje
Ljubim mladega študenta in dopisujem si z njim. Ali mislite, da ml je zvest, čeprav se vidiva samo o počitnicah? Ali naj ga dalje ljubim, ali naj padam svoje srce drugemu? (18letna.)
* Odgovor
Mislim, da ne poznate prave vrednosti besede .ljubezen*, ker se mi zdi, da nekam lahko obračate srce zdaj na to zdaj na ono stran; to ni ljubezen, to je flirt ali ljubimkanje. Ljubezen je ekskluzivna in pozna samo enega in samo eno. Kar se tiče zvestobe mladega moža je pa kajpada druga stvar. Toda če vam piše in vas ljubi, vam je prav gotovo zvest, zakaj nihče ne more ljubiti dveh oseb hkratu.
GROZE
Iz dnevnika nekega kriminalnega komisarja
5. nadaljevmije
Iz etra so se slišali glasovi. Vremeuska poročila, Slagerji, najnovejše dnevne novice, ladijska poročila, borzne novice, brezžične brzojavke...
»Pozor! Pozori Na ladji ,Santi Margheriti' je skrit peklenski »trojk
♦
Dorner je ležal na postelji in napeto prisluškoval slehernemu šumu v sosedni kabini, ko je kapitan odrinil vrata. »Signore Dor...« je razburjeno zavpil, a ni utegnil dogovoriti, kajti Dor-ner je bil položil prst na ustnice in zašepetal:
»Pst! Ne govorite!«
Videl je kapitanove razširjene oči in grozo, ki se je zrcalila v njih; uganil je, kaj mu je hote) povedati. Sklonil se je k njegovemu ušesu in ga tiho vprašal:
»Peklenski stroj?«
Kapitan je prikimal.
Prihodnji mah je bil Dorner že na nogah in pomignil kapitanu,. naj gre z njim. Zapustila sla kabino, molče prekoračila hodnik in zavila na palubo.
Ob tej (tožni uri je bilo že vse prazno.
»Tak ste že vedeli?« je vprašal kapitan.
»Uganil sem!«
»Jaz sem pa šele pravkar slišal. Nisem mogel spati in sem poslušal godbo. Toda komaj sem si bil nataknil slušalki, ko sem slišal...«
Skrči! je pesti in zaškripal z zobmi. Nato je robato zaklel.
»Kaj ste slišali?«
»Glas iz etra: ,Pozor! Pozor! Na parniku ,Santi Margheriti* je skrit peklenski stroj!«
»Drugega nič?«
»Nič. Zalo se je pa to večkrat ponovilo,«
J Ka j boste zdaj storili?«
Kapitan je skomignil z rameni in lopo pogledal sobesednika.
'Menda sem res glavo izgubil! Kje naj iščemo ta peklenski stroj? Morda je skrit v ladijskem trupu, kdo bi vedel! Več ur bi izgubili, preden bi tam vse preiskaii. Med tem pa stroj lahko že eksplodira in mi vsi zletimo v zrak.«
»Tak mislite, da bo kje v ladijskem trupu?«
»Kje naj bo pa drugod? Ko so natovarjali ladjo, so ga pač najlaže kam vtihotapili.«
»Kdaj pa mislite začeti iskanje?«
»Kar koj. Niti minule ne smem več izgubiti.«
Kapitan je (»gledal na uro.
»V štirih urah se bo zdanilo. Takrat bomo v bližini otokov. Dal ltom parnik ustavili in spustiti na morje rešilne čolne. Če bo takrat eksplodiralo, vsaj toliko žrtev ne bo. Zdaj se pa ne smemo več obotavljali. Dal bom zbuditi mornarje.«
Obrnil, se je, da bi odšel, toda Dorner ga je prijel za laket.
»Počakajte! Ne delajte trušča! Morda sploh ne bo treba spodaj iskati. Kdo ve! Mogoče je peklenski stroj čislo drugod.«
»Kje pa?«
»V kakšni kabini. V kovčegu katereg% potnika!«
Kapitan je srdito zmignil z rameni.
»Abotnost! Razen vas in mojih sorodnikov ni vendar nobenega potnika na ladji!«
»In' oni bolni starec? Ali ste ga mar pozabili?«
Kapitanove oči so postale od začudenja kar okrogle. Ali se mar gospod detektiv norca dela iz njega? Ta betežni stari mož, znani učenjak — ? Ne, okusna ta šala res ni!
Da bi kapitana prepričal, nui jo moral Dorner povedali, kdo se skriva za starim profesorjem. Tudi to mu je povedal, kaj je videl skozi ključavnično luknjo.'
Spet se je utrgala kletvica izza kapitanovih stisnjenih zob. Kaj takega! S tein lopovom bo napravit kar kratek proces! Z 'ast-nimi rokami ga bo zadavil!
Kar trepetal je od gneva in tako srdito je stiskal pesti^ da so se mu nohti zasekali v meso. Dolgo je trajalo, preden ga je Dorner nekoliko pomiril.
»Kar meni ga prepustite! Mu bom že jaz hfrgal krinko z obraza i rt ga razorožil. Samo pripravljeni bodite. Saj imate kakšen revolver?«
»Da. v svoii kabini.«
»Rolie je. če ga imate v žepu... Za v Kak primer stisnite
3
£
e
S
a
o
a
>
o
X
TJ
O
0)
O
TJ
O
>
e
a
N
19
e
a>
o
a
o
o
Tl
3
3»
Ml
ki
O
N
O
a
o
4
5
o
a
4)
Z
o
N
o
&
tudi službujočemu častniku orožje v roko. In ne črhnite živi duši niti besedice o peklenskem stroju!«	-
Govoril je mirno, samozavestno inzapovedoval no. Kapitan je Čutil zaupanje vanj in je prikimal.
»Prav. Storil bom vse, kakor želite...«
Razšla sta se. Kapitan se je vrnil v svojo kabino, Dorner je pa krenil dol in se je spet ustavil na hodniku pred vrati kabine št. 2. Slišal je tiho smrčanje.
Dorner je po prstih krenil dalje. Ko je bil v svoji kabini, je pustil vrata pol odprta, da bo mogel slišati, kadar bo kdo stopil po hodniku.
Legel ni več. Stal je pri oknu in prisluškoval šumenju valov, enoličnemu taktu ladijskih strojev in brnenju električnega zračnika. Dolgo je tako stal.
Zdajci je pa zaslišal tiho škripanje vrat. Stekel je na prag in pogledal ven.
Temna postava se je plazila po hodniku,, neslišno kakor duh. Ko je prišla mimo luči, so se razločili, zmršeni, sivi lasje,
Sala!
šel je do konca hodnika in nato zavil na palubo. Ko mu je izginil izpred oči, je stekel Dorner v Salovo lenino kabino in posvetil z žepno svetilko pod posteljo.
Dolgega ozkega kovčega, ki ga je bil Sala pred nekaj urami tjakaj porinil, ni bilo več...
Žarek žepne svetilke je švignil po stenah in Dorner je zagledal še drugi kovceg — kov-čeg, ki ni bil iskanemu prav nič podoben.
A kdo je bil onega odnesel?
Ko je bil Sala malo prej šel po hodniku, je bil praznih rok — Dorner se še dobro spomni. A morda je bil steward, ki je Sali nosil kosilo in večerjo, njegov pajdaš? Razen njega hi bil vendar nihče prestopil praga kabine št. 2.
Zdaj ni smel Dorner izgubiti niti sekunde z jalovim ugibanjem. Sleherna minuta je bila nepreptačljiva. Prvo kar mora dognati, je to, zakaj je šel Sala na palubo.
Dorner je odšel iz kabine, planil po hodniku in odhitel na p;i hibo.
Tam je zagledal dve senci. Slab sta z ramo ob rami ob ograji in se tiho pogovarjali med seboj. Ko sta zagledali bližajočega se Dornerja, sta obmolknili in eden izmed njiju, tisti, ki je imel bel jopič, je odstopil za korak. Dorner je sjK)ziial 8tewarda.
Drugi v družbi — Sala — je stopil Dornerju naproti.
»Prekrasna noč!« je rekel s slabotnim in tožečim glasom. »V kabini me je hotelo kar zadušiti. Ta zrak me bo V6aj obudil v življenje...«
»Tudi jaz nisem mogel zaspati v tej soparici,« je odgovoril Dorner in ukresal vžigalico, da si zažge pipo. Ko se je vžigalica zabliskala, se je Sala naglo sklonil in si nekaj popravljal na kolenu. Očitno mu luč ni &Ia v račun.
>Le škoda, da je vlažuo,« je rekel nato Sala s slabotnim glasom, ko je vžigalica ugasnila. »Me že spet prijemlje revma. Moram iti po odejo.«
»Vam jo bom pa jaz prinesel,« je predlagal Dorner.
' »O ne, nikar'se ne trudite... Saj grem že sam... V mojem kovčegu je...«
Sala se je obrnil in odšel, ječeč in sklonjen v dve gube kakor nebogljen starec. Dorner ga ni izpustil izpred oči vse dotlej, dokler ni izginil v temni odprtini stopnic. Potem je pogled*! po stewardu — toda njega ni bilo več na palubi.
Dorner je prehodil vso ladjo, a srečal ni nikogar. Ko je prišel mimo poveljniškega mostiča, 'je zagledal senco častnika, ki je stal na straži.
»Malo na sprehod?« ga je vprašal častnik in se sklonil čez ograjo.
»Da. Greh je prespati tako krasno noč!«
Noč je bila res čudovita. Pokojno in tiho se je bočilo zvezdnato nebo nad gladkim morjem. Melodično, so pljuskali valovi ob ladjo. Globoka tišina jo vladala na parniku, namenjenem v smrt.
Sala ee ni vrnil več na palubo. Dornerja je njegova dolga odsotnost začela vznemirjati. Zato je sklenil iti gledat, kaj počne.
Pred vrati kabine ee je xadel ob neki predmet, ki je zapiral pot; toliko da ni padel. Sklonil ee je in posvetil v zapreko z žepno svetilko. Bila je navita žična vrv, ki je pred pol ure še ni bilo tam.
Toda Dorner se ge ni dobro vzravnal, ko je čutil, da sta ga dve krepki roki zgrabili od zadaj. Tisti trenutek so mu že roke zamašile usta in ga stisnile za vrat. 2epna (svetilka mu je zdrsnila iz roke.
S strašno močjo, ki jo podeli obup, ee je Dorner iztrgal, a že eo ga druge roke zagrabile za noge. Padel je po tleh in e tako silo zadel z glavo ob tla,: da je izgubil zavest.
Ko se je zavedel, je čutil, da ga nesejo. Roke in noge je imel tako trdo zvezane z motvozom, da ga je rezalo v meeo. Usta je imel zamašena z ru-tieo, da je komaj dihal.
Nesla sta ga dva moža. V tistem, ki je stopal ep reda j, je Dorner spoznal etevvarda. Nekdo je pa stopal ob strani. Ko so Dornerja prinesli v njegovo kabino, je ta dejal:
»Vrzite ga na posteljo!«
Dorner je spoznal Šalov glas. Toda ne tožečega in pojemajočega, kakor še pred pol ure, temveč porogljivega in okrutnega.
Sala — zdaj je bil brez lasulje in smotko je imel v uetih — je etopil k Dornerju, ki so ga bili med tem položili na posteljo, in mu puhnil oblak dima v obraz.
»Nu, ali sva se spet srečala, prija-
Blagot jim, ki ne vedo...
Napisal Po rez
Po cestah so že ugasnili obločni-ce, samo tu pa tam so še brlele plinovke in mežikale v hladno maj sko noč.
Gospod Pirnat in gospod Komar sta stopala počasi proti domu in se pomenkovala o uspehih nocojšnjega kvartanja. Pirnat je še zmeraj sijal od navdušenja ob spominu na imenitno partijo taroka, ko je na začudenje vseh pobral s poslednjo kvarto napovedanega kralja. Gospod Komar se je na tihem grizel zastran izgube, vendar ni hotel tega priznati svojemu prijatelju. Bil je varčen in skromen človek, skorajda stiskač. Nu, tega mu nikar ne zamerimo, saj je imel doma razvajeno ženico in kopico otrok.
Gospod Pirnat je zasukal pogovor drugam in začel razigrano govoriti o svoji mladi ženici, ki prav gotovo ne more spati, ker ga tako dolgo ni domov. »Revica,« je rekel svojemu prijatelju, »še na pol otrok je in se boji zame ko za majhnega fantiča, čudno, da je še zmeraj tako zaljubljena vame, ko sem pa dobrih dvajset let starejši
od nje. Hm, razvajam jo pač — ta telj?« je rekel in se zagrohotal.* »Šaj | česa si le ženske bolj želijo, ko no-
TORKCI
J RAN
PAIASTINA.
^^////////////mv i byen FRANZOS.
//////////z////.
WESTAFRIKA
AGVPTEN
LEONE
BELGISCH
KONGO
FRIKA
Podoba Afrike po Italijanski rmagi nad Abcslncl: italijanska posest se Je povečata *a 1,120.000 km!; skupaj s kolonijama Somalijo in Eritrejo si Je Italija ustvarila v Vzhodni Afriki blok, ki ]• »koral t krat tolikšen kakor matiina država sama.
ste talcrat zavpili za menoj ,Do svidenja!*, ne? Toda to najino svidenje bo po6leduje. Če nama je namenjeno, da se bova še kdaj srečala, se to pač ue bo zgodilo na tej pregrešni zemlji.«
Med tem ko je Sala govoril z Dor-nerjem, sta bila njegova pajdaša naglo odšla iz kabine.
Zdaj je bila vrsta na časlniku, ki je stal na straži. Neslišno ko mačke so ee razbojniki priplazili do njega in ga od zadaj napadli kakor malo prej Dornerja.
Častniku se je posrečilo, da se jim je iztrgal iz tok, in je ustrelil v enega izmed napadalcev. Toda tieti mah je dobil silen udarec po glavi. Padel je na tla. Nato sta ga napadalca ubila s strelom v glavo.
Ležala sta drug poleg drugega, umorjeni 'častnik in razbojnik — skupaj kakor dva brata.
Kapitan je bil v svoji kabini in ni slišal streljanja: slušalka ga je bila vdušila. Prisluškoval je brezžičnim poročilom, pričakovaje novic. Toda ua uho mu je venomer udarjalo samo eno, samo svarilo:
»Pozor! Pozor! Na ladji ,Santi Mar-ghoriti* je ekrit peklenski stroj!«
Kapitan ni slišal, kdaj so se odprla vrata v njegovo kabino. Šele tedaj, ko je legla senca dveh mož na njegov aparat, je obrnil glavo. A tisti trenutek se je že kakor kača ovila vrv okoli njegovih rok, in druga vrv okoli njegovih nog.
Razbojniki so delali hitro in ročno. V nekaj sekundah so bili kapitanovi udje tako trdno privezani na stol, da ee ni mogel nili ganiti, še stola ni mogel premakniti z mesta, ker je bil pribit k tlom.
Sedel je nepremično pred aparatom, s slušalko, ki mu je razbojnika nista snela: tako je zdaj laliko venomer poslušal:
oPozor! Pozor! Na ladji ,Santi Mar-gherili' je ekrit peklenski stroj!«
vih klobukov, čipkastih oblačil in brokatnih čeveljčkov...«
♦
Zdajci sta v pogovor zatopljena gospoda prisluhnila v noč. Sredi ceste sta se neki moški in neka ženska polglasno prerekala:
»Tine, saj vendar veš, da me ne sme nihče videti...«
»Pojdi, pojdi, kdo neki te bo ob tej pozni uri spoznal! Pritegni si pajčolan niže, zavihaj si ovratnik — in živ krst te ne spozna...«
ženski glas je na pol jokaje ugovarjal:
»Ne, ne, za čas božji, pusti me, stekla bi... Ko bi le še ne bilo njega doma...«
*
Gospod Pirnat je obstal in gospod Komar tudi.
»Kakšne skrbi neki tarejo to revico?... Bržčas je pobegnila zdoma, zdaj se pa boji, da bi je mož ne zalotil. Pojdi, Komar, poglej malo bliže in povprašaj... Mogoče jima lahko pomoreva.«
»Beži, beži,« je odgovoril Komar, »kaj bi se le vtikal v tuje zadeve. Bosta že Sama opravila!«
»No; grem pa jaz...«
»Ti boš še kakšno nerodno zinil; grem pa res rajši sam...«
*
Komar je krenil proti postajališču cestne železnice, kjer sta v temačni čakalnici kovala mlada človeka svojo usodo.
»Ne zamerite, sicer mi nič mar, vendar se mi zdi čudno, da se sredi noči prepirata v tramvajski čakalnici. Prašim vas, mladi gospod, stopite bliže, pa mi povejte, kakšna nesreča vaju je doletela.«
Neznanec je prijazno pristopil h gospodu Komarju in mu precej — ko staremu prijatelju — zaupal svoje gorje:
»Zakasnila sva se; dama bi morala s poslednjim tramvajem domov, pa nama je pred nosom ušel. Denarja za taksi pa oba ne zmoreva. Veste, dama je namreč poročena, zdaj se pa boji, da bi je kdo ne srečal v mojem spremstvu ‘ — nu, in če bi jo mahnila peš, bi jo utegnil prehiteti njen mož, ki je nocoj v klubu s svojimi prijatelji«. Saj sam ne vem, zakaj vam vse to pripovedujem, toda tako prijazno ste se zanimali za najino zadrego, da sem kar vse izblebetal, kakor kakšen šolar ček.«
»No, če ni hujšega, se svet ne bo podrl; za damo bo sicer malo nerodno, toda res vam ne morem drugega svetovati, kakor da pustite gospo domov. Naj steče malo, se bo vsaj malo ogrela...«
»Kar je zamujeno, je zamujeno. Drugega res ne bo kazalo, kakor steči domov. Pa hvala vam za prijazni nasvet...«
•
Komar se je vrnil k Pirnatu in mu v kratkih besedah pojasnil zadevo.
»Ti si pa res brez srca, Komar, dal bi jima dva kovača, pa bi zdajle bila že doma.«
»šmenta, ti si pa res posrečen, še podpiral bom nezveste žene...«
»Saj je mogoče prvikrat zašla na stransko pot; nocojšnji dogodek jo bo prav gotovo iztreznil. Pomisli, zastran tvoje stiskavosti utegne razjarjeni mož zadaviti svojo lepo ženico, ko jo bo ujel... če bi pa siromak ne vedel za njeno nezvestobo, bi še jutri hi vse dni potlej živel z njo v najlepši slogi — in ona bi se prav gotovo poboljšala...«
»Ti si pa res svetnik in dobrodušnež, da mu ga ni para. Kaj bi le ti rekel, če bi te tvoja žena tako speljala na limanice?«
»Moja Marica, čenča ti čenča-sta! Premalo jo poznaš, če ji kaj takšnega prisojaš...«
»Nikar nikar, prijatelj, saj nisem resno mislil. Kako bi le...«
»Glej ju,« je dejal Pirnat in nalašč preslišal prijateljevo opravičevanje, »še zmerom stojita v čakalnici. Na, Komar, odnesi jima dva kovača, jaz ju bom dal, da bo volk sit in ovca cela...«
»Sentimentalnež! Taka dobrodušnost je samo tebi podobna, če že hočeš, pa jima nesem ta tvoj milodar...«
*
»še zmerom tičita v tej tem!... Pozno je že, pozno...«
Plah glas je odgovoril iz notranjščine temne čakalnice:
»Saj bi stekla domov, pa me je strah...«
»Nate, morda vama s tema kovačema pomorem; moj prijatelj ju je dal, da bo mir...«
*
Gospod Pirnat in gospod Komar sta še malo počakala. Mladi neznanec je stekel kar so ga noge nesle do bližnjega vogala in poklical taksi. Minuto kasneje se je dama z dolgim poljubom poslovila od svojega ljubčka in smuknila v avtomobil...
Gospoda sta nadaljevala svoj pogovor o kvartah in zavidala gospoda Mrcino, ki je imel nocoj tako srečo. Komar je menil, da bi bili njemu potrebnejši tisti kovači, ki jih je zavaljeni Mrcina spravil v žep.
čez četrt ure sta se gospoda pred Pirnatovo hišo poslovila...
V spalnici gospe Pirnatove je še gorela luč.
Pirnat je odklenil vrata in krenil po stopnicah v prvO nadstropje.
»Dušica, Marica, ti še bediš?«
»Kako bi le mogla zaspati, ko te pa ni domov.;. Vsa sem bila že V skrbeh...«
»Le zaspi, pozno je že in jutri zjutraj me čaka obilo dela... Pri obedu ti bom povedal neko zabavno zgodbico, ki sva ji bila pravkar s Komarjem priči...«
Gospa Marica se Je obrnila in si pokrila z odejo obraz. Tresla se ie po vsem životu... Na cesti je bilo mraz — in skoraj pol ure le bila stala z Adolfom v odprti tramvajski čakalnici.
vsakem obedu zaužij, če le nekaj presnega, na primer so-idje, redkvice ali kaj sličnega.
Lepota, zdravje, dom
Rubrika za mladi In manj mladi ženski svet
P> bol idrava In lepa
Sivi lasje
Skoraj vsako žensko spravijo prvi lasje v obup: to so ženske, ki od-^‘jejo »izdajalce« okoli pet in tridesetega ali štiridesetega leta. Za tiste zenske ki jih dožive v zgodnji mladosti r? ni^ redkega ni, da začno siveti dekleta že z osemnajstimi leti — to še ne pomeni življenjske drame. Da, tudi , e ženske so, ki si žele sivine s pet ™ dvajsetimi leti, in ne po krivem: si morete misliti kaj lepšega kakor “u&dosten svež obraz, obdan z brezmadežnimi lasmi? Toda preden prideš Ootorej, moraš skozi nevarno vmesno uobo med mladostjo in zrelostjo. Redke so tiste, ki jih ne premaga: lepega d11* se odločijo za barvo.
Neštetim bralkam, ki dan za dnem tesnobno izprašujejo, kako bi se dala lasem ohraniti naravna barva, moramo povedati, da ni zdravila za to. In tistim, ki bi rade vedele, kako bi se ®vi lasje brez barvanja utajili, moramo prav tako negativno odgovoriti: ne Poznamo še človeka, ki bi znal ustvariti tak čudež. Sicer so pa bane, kakršne danes izdelujejo, docela nenehne in popolnoma naravne: vedite, * jih ima od desetih žensk, ki jim °Wudujete lase. vsaj devet barvane — J* so stare štirideset let, in pet, če so ba sredi med tridesetim in štiridesetim. Sicer je pa to tudi od barve las °dvisno. Crni lasje najprej osive.
AH si lahko sami barvate lase? če Jms v to ne silijo nujni varčevalni raztegi, rajši ne poskušajte. Stvar je hudo kočljiva; večina žensk, ki jim na prvi Pogled vidiš, da si barvajo lase, delajo to same.
če ne morete iti dvakrat na mesec k brivcu, je boljše, verjemite m), pu-stiti lase sive kakor so — boljše kakor J® da bi si jih barvali s slabo barvo. Nasprotno: priporočamo vam, da si po bamiljenju in izpranju lase izplaknete k malvo (slezenično vodo; vprašajte v drogeriji), da še bolj poudarite njih belino.
Lasje s prepletenimi belimi kodri so kmerom ljubki — če se le ti beli lasje lesketajo ko srebro in če dama neguje frizuro. Kajpada mora pa obraz zbujati videz sveže mladosti...
Irene Conseillere.
Da bo izbira na relart
Meščanska kuhinja
Jedilni list za skromnejše razmere Nedelja: Sočna počenka s krompirjevimi cmoki, žemljev narastek, vkuhano sadje.
Ponedeljek: Jetrna juha, slahinska Pogača* s solato.
Torek: Ričet s prekajenim mesom, kuhane suhe slive.
Sreda: Gobova omaka z drobtinič-bimi cmoki, mlečni riž s sladkanim sbegom.
četrtek: Kruhova juha, svinjski go-s praženim krompirjem.
Petek: Morska riba z rezanci in solato, sirove rezine.
Sobota: Krompirjev golaž, orehovi cmoki*.
Jedilni list za premožnejše
Nedelja: Juha iz belušev (špargljev), tblada svinjska pečenka s kruhovimi cmoki, solata, snežne kepe s šoddjem.
Ponedeljek: Goveja juha z gnjat-him ponvičnikom, govedina s kuhano •Malo, jabolčni hren, popečen krompir, pomaranče.
Torek: Goveja juha z ohrovtom in Nžem, rolada z možgani*, špinača, Makove pogače.
Sreda: Juha lz kislice, telečji frikase z zdrobovimi žličniki, čokoladni Puding.
četrtek: Lečna juha, pečena jagnjetina s solato, zdrobov praženec s kompotom.
Petek: Špinačna juha z rižem, ome-lete s sardinami, paradižnikova solata, mandljeve rezine.
Sobota: Goveja juha z rezanci, mesni hlebčki s krompirjevo omako, orehova krema.
Recepti za jedi označene v jedilnih listih s * Orehovi cmoki
35 dkg moke, pristavljen kvas iz 2dkg, malo soli, 6 dkg sladkorja, 3 rumenjake, 3 dkg stopljenega presnega masla in potrebno količino mleka zgnetemo v prilično gosto testo, ga stolčemo in pustimo 1 uro na toplem vzhajati. Potem testo razvaljamo, ga lahno pomažemo s stopljenim presnim maslom, potresemo na debelo z zmletimi orehi, rozinami in sladkorjem, zvijemo testo v polža in ga položimo na namočen in ožet prtič. Vse štiri konce prtiča zvežemo in obesimo orehov cmok v vrelo vodo, kjer ga kuhamo I uro. Skuhan cmok položimo v pogreto skledo, ga zabelimo z maslom, potresemo s sladkorjem in orehi, potem pa jed serviramo. Orehe moramo pred mletjem enakomerno popeči,
Slaninska pogača
Iz 15 dkg moke, 2 rumenjakov, 1 dkg kvasa, malo soli, 3 dkg presnega masla in potrebne količine mleka zgnetemo rahlo testo. Vzhajano testo položimo v dobro omaslen in pomokan lik za torte, ga enakomerno razdelimo, pustimo še enkrat vzhajati, potem ga pa obložimo z narezanimi ploščicami slanine in ga pečemo sprva v zmerno vroči, potlej pa v vroči peč-nici. Kadar slanina porjavi, zalijemo pogačo s ■/« 1 kisle smetane, ki smo vanjo vžvrkljali 3 jajca. Potem denemo pogačo vnovič v pečnlco, dokler jajca ne zakrknejo. Pečeno pogačo potresemo s poprom in jo serviramo še vročo.
Rolada z možgani
2—3 goveje ali telečje možgane položimo za 1 uro v mrzlo vodo, odstranimo previdno tenko kožico in položimo možgane v kozico, v kateri smo na maslu popražili drobno sesekljano čebulo in zelen petršilj. Možganom primešamo še 2 v mleku namočeni, ožeti in pretlačeni žemlji. Takoj ko dobijo možgani barvo, odstavimo jed s štedilnika, ko se pa mešanica ohladi, vmešamo vanjo še 2—3 jajca in solimo ter popramo.
Posebej pripravimo iz 7 rumenjakov, malo soli, 10 dkg drobno sesekljanega prekajenega mesa, snega iz 7 beljakov in 20 dkg mehke moke piškotno testo. Testo namažemo na papir, ga položimo na pločevinasto pekačo in ga pečemo v zmerno vroči pečnicl. Ko se piškotno testo loči od papirja, ga namažemo z mlačno možgansko mešanico, ga brž zvijemo in postavimo še enkrat v pečnico.
čez 10 minut je rolada gotova. Potlej jo razrežemo na rezine za prat debele in potresemo z nastrganim bohinjskim sirom.
2X po 10 zapovedi
Kaj jej?
1. Nikar preveč in prevečkrat ne jej.
2. Mesa jej pri obedu in pri večerji le majhen kos; manj ga poješ, bolje je zate.
3. Ne nadevaj se zmerom s krompirjem in fižolom! Baj je še dovolj drugih dobrih in poceni jedi.
4. Jej počasi, najprej lahke jedi, potlej izdatnejše!
5. P< moreš,
6. črni, zlasti rženi kruh je laže prebavljiv ko beli. če se ti preveč ne upira, jej kruh, ki ga spečeš brez kvasa. Zlasti v mestih dobiš že pri peku tako imenovani Simonov in Grahamov kruh; v obeh vrstah kruha so zmleti z zrnjem tudi otrobi; to pospešuje prebavo.
7. Zauživaj več topljivih ko sesta-vinskih jedi:
Topljive so: sadje, sočivje, vsa zelenjava.
Šesta v inske: vse z moko, jajci in mlekom pripravljene jedi.
8. Večerjaj zmerom tri, ali celo štiri ure prej ko ležeš. S polnim trebuhom spiš nemirno in se ne odpočiješ pošteno.	..	,
9. Nikoli se tako ne nadevaj z jedjo, da bi si moral zrahljati pas.
. 10. Ne jej prevročih, a tudi ne premrzlih jedi; vse pa pošteno zgrizi, to si najbolj zapomni!
Kako jej?
1. Pri jedi — za pet ran božjih — ne cmokaj; jej tiho in s priprtimi ustnicami.
2. S polnimi usti nikar ne govori; če te prav takrat kdo kaj. vpraša, prikimaj ali odkimaj, bo že razumel, da si dostojnejši od njega.
3. Pri jedi ne dvigaj komolcev vodoravno na levo ali na desno; drži ju tesno ob životu, sicer motiš svoja soseda.
4. Nikoli ne nosi jedi z nožem v usta. Nedostojno je in nevarno.
5. Vilice in nož primi na skrajnem koncu ročaja; torej noža ne preblizu rezila, vilic pa ne preblizu konic.
6. Prtič si pogrni na kolena. Kadar si pri kom v gosteh, primi po jedi prtič s tremi prsti ha sredini in ga samo zgubljenega položi poleg svojega krožnika. Samo doma zloži prtič po gubah, da prihraniš domačim delo.
7. Kadar sediš s tujci za mizo, si nikar ne trebi zob; ako je pa to že ne-obhodno potrebno, si na vsak način usta zakrij z dlanjo.
8. če pri obedu jed servirajo vsakemu gostu posebej, vzemi jedi s pladnja zmerom z vilicami in žlico, ki sta nalašč za to. S svojimi vilicami nikar ne vbadaj v pečenko na pladnju in ne zajemaj omake s svojo žlico, ker bi druge goste gotovo minil tek.
9. če ješ ribe ali sadje in moraš izpljuniti kakšno koščico, si zakrij usta z levo roko in izpljuni v žlico ali na vilice, potlej pa položi koščico na skrajni rob krožnika.
10. Kadar vidiš ob svojem krožniku več vrst jedilnega orodja, potlej vedi: Velika žlica je za juho. Veliki nož in velike vilice za meso in sočivje. Manjše jedilno orodje je za uvodno jed. Orodje za ribe spoznaš po širokih in krajših konicah pri vilicah, nož pa po obliki in toposti rezila. Kadar ni na mizi orodja za ribe, moraš jesti ribo vselej le z vilicami. Orodje za sadje je majceno, rezilo noža je ozko, pri staromodnem orodju posrebreno ali pozlačeno, da ne rjavi.
Iz mojega besednjaka
Nemški napisal Vivens
Domišljavost: moč slabotnih, slabost močnih; nespamet modrijanov, veselje bedakov.
Neumnost: volja brez duhft.
Samotnost: sestanek s samim seboj.
Večnost: kar nas zmerom obdaja.
Prijateljstvo; manj ko ljubezen in več od nje.
Pravičnost: zakon o vzroku in učinku, predočen v moralnem svetu.
Upanje: zvesta vila, ki več obljublja, kakor more izpolniti, in ki je njena najljubkejša lastnost: da nas le redko ali nikoli ne zapusti.
Otrok: nov vložek Boga v njegovi večni igri za človeka.
Življenje: neskončna pesnitev Boga.
Ljubezen: božje v človeku.
Jutri: dan neznanih čudes in izpolnitev.
Molk: tišina notranjega in zunanjega sveta.
Duša: nevidno ogledalo Boga.
Smrt: stanje, ki ga ne doživimo. Beseda, a ne resničnost.
Obleka: krinka, ki dela božjo podobo drugim ljudem prikupnejšo.
Naklonjenost: dobrota, prihajajoča lz duha.
Vera: vrnitev izgubljenega sina.
Domišljija: resnica se obleče v pisano obleko.
Razočaranje: spoznanje zmote.
Poslednja sodba: ura našega samospoznanja.
Ironija: moč nemoči.
I»kSn« m |(aiijanj dobili Adis-Abeho: pogled na raidojano ulica abesinska practoKoc.
Od dežja ženskih soh cvet o modne trgovine.
Proslava image: pogled aa Sanaiki trg v Rimu, ko la MusioMnl pragluU natri imperij.
novi lahki kromirMf modeli Ir dragi cenejii Pnthovi iidelki na ugodna meselna odplalila
IGN.V0K
Ljubljana. Tavčarjeva 2
PodrnXnico: Kranj, Novo maslo. Coljo - Mlkloiifeva 2
Trije profesorji
Madžarski napisal Zsolt Harsanyl
 o--
V tejle zgodbi gre za psihologijo bolnikov; zdravniki trde, da je ne-preračunljiva.
V istoriji nastopajo trije profesorji. Imenujmo prvega profesorja Beleta, drugi naj bo profesor črne, tretji naj bo pa profesor Karmin. Vsi trije so kot profesorji svoje stroke veličine mednarodnega slovesa.
Nu, prišel je k profesorju Beletu neki gospod, da ga preišče. Ko se je to zgodilo, je profesor dejal:
»Kronično vnetje slepiča imate. Svetoval bi vam, da si ga daste čimprej izrezati.«
»Da, da,« je pritrdil pacient in videlo se mu je, da bi rad še nekaj povedal, a mu zadrega ne da.
»Ali imate mar kaj na srcu?«
»Nu da, ne smete mi zameriti, profesor, toda rad bi videl, da bi operacijo izvršil profesor črne. Vanj imam namreč posebno zaupanje.«
Profesor Bele je prikimal.
»Zakaj ne! Moj kolega črne je odličen kirurg. Njemu se lahko brez skrbi zaupate. A povejte mi, zakaj se niste dali kar ko j njemu preiskati?«
»Prosim, povedal vam bom vse tako, kakor se je zgodilo. Ko me je začelo boleti, sem šel k profesorju Karminu. Položil mi je roko na trebuh in me komaj pet sekund preiskoval, pa je že rekel: ,Slepič.* Priznati moram, da mi to ni bilo všeč. že mogoče, profesor Karmin je kapaciteta, a kaj če se pri takšni hlastni preiskavi vendarle zmoti?
Zalo sem šel nato k profesorju črnetu. O, ta me je pa potem preiskal, moram že reči! Ta vam človeka obrača sem in ga obrača tja, na vseh koncih in krajih vas temeljito pretrka, vse pogleda na vas, premišlja, pritisne tu, pritisne tam — dobre pol ure se je ko nič ukvarjal z menoj, šele potem je rekel: .Slepič.* čudovit človek vam je to, tako temeljit, tako previden! Vanj imam neizmerno zaupanje. K vam, gospod profesor, sem pa zato prišel, da za vsak primer še tretji zdravnik ugotovi, kaj mi je.«
To rekši je odšel.
Nista minila dva tedna, ko je profesor Bele doživel drugo podobno istorijo. Pogosto ae sicer takšne posebnosti ne dogajajo, a kadar se, rade nastopajo kar v serijah.
K profesorju Beletu Je torej prišel neki gospod. In je takole začel: »Prosim vas, gospod profesor, bodite tako ljubeznivi in preiščite
me. Da pa ne bo nesporazumljenja, moram kar koj povedati: če bi bila operacija potrebna, se dam operirati samo pri profesorju Karminu. Ali imate kakšne načelne pomisleke zoper to, gospod profesor?«
»Popolnoma ničesar. Gospod profesor Karmin je odličen kirurg in razen tega moj dober prijatelj. Izvolite kar semkajle leči.«
Preiskal je bolnika in ugotovil žolčne kamne. Kar otipljivi so bili. Priporočljivo bi bilo, da si jih d& kar najhitreje operirati.
Pacient je vzel diagnozo na znanje in se je poslovil.
Toda profesor Bele ni mogel premagati radovednosti.
»Povejte mi vendar, zakaj pridete k meni v preiskavo, če imate do profesorja Karmina več zaupanja?«
»Prosim, prav rad vam razložim, šel sem najprej k profesorju črnetu, ker sem mnogo slišal o njem. Profesor črne me je začel preiskovati. Pritiskal me je na trebuh, na prsi in na vse mogoče dele telesa, velel mi je, naj ležem na desno, in je trkal po meni, potem mi je velel, naj ležem na levo, in je spet trkal. Naposled sem moral leči še na trebuh, da me je tudi v tej legi preiskal. Obotavljal se je in premišljal. Nato me je spet začel pritiskati, tipati in trkati. Sto vprašanj mi je zadal in na vse sem moral na dolgo in široko odgovarjati. Naposled, preiskava je trajala že najmanj pol ure, je povedal, da imam žolčne kamne in da jih je treba čim prej operirati. Jaz sem si pa mislil: če je tako težko to dognal, nemara vendarle ni tako gotov svoje stvari! Zato sem šel še k profesorju Karminu. Prosim vas: profesor Karmin me je vprašal, kje me boli, potem je pa z enim samim prijemom pri priči ugotovil žolčne kamne!«
»In?«
»In — da bo zadeva popolnoma jasna, sem prišel še k vam, gospod profesor. Zdaj vidim, da imam res žolčne kamne. Toda povejte mi, ali ni čudno, kako je profesor Karmin to na prvi pogled in z enim samim prijemom spoznal? Zato sem pri priči sklenil, da se dam samo njemu operirati. Takšen genialen zdravnik!«	<gi)
— ■	e —
Zdravniška
Zdravnik: »Nu, dobro so vas zdelali! Oko vam je višnjevo ko repatica. AH vam je povedal že kdo kakšen nasvet?«
Pacient: »Nasveta ne, dovtipov sem pa že več slišal...«
& nadaljevanje
Renejev umik bi bil le preveč podoben begu, da mu nista njegova nova zaveznika tolikanj ljubeznivo stala ob strani. Baron je pri tej priložnosti dokazal, kako utegne človeka par besed docela spremeniti: drugače zapeti aristokrat je spremil tovarnarja do konca parka in mu je stresel roko tako prisrčno in prijazno, kakor da bi mu bil že star prijatelj.
Tudi grofič se je pridružil odhajajočima; spremil je Suzano in je v prijaznostih, ki jih je kazal bratu, izdajal živahno zanimanje, ki ga je čutil za sestro.
Poslednji je bil Bachelin.
Pri vhodu v park je že čakal notarjev voz. Rene in Suzana sta vstopila in Oktavij se je še poslednjič poslovil od deklice. Konj je že potegnil, ko sta Suzana in mladi grofič vzkliknila oba v en glas: »Do svidenja!«
»Nikoli!<t je tiho zamrmral Renč; na srečo se je beseda Izgubila v drdranju voza.
Notar se je obrnil k mlademu možu in ga široko pogledal.
»Nikoli?« je zategnil. »Nikoli, pravite? AU ste mar ob pamet, človek božji? Zakaj neki naj bi vas več ne bilo na grad?«
Rene je razkril svojemu prijatelju srce. Ni mu tajil svojega grenkega razočaranja; demu naj bi se krčevito oklepal svojih namenov, je vzkliknil, ko ne more drugega učakati kakor sramoten poraz? temu naj bi toliko trpel in se izpostavljal nezasluženemu poniževanju? Ali ni mnogo bolje, da se rajši takoj odpove vsem upom in praznim nadam in izruje to ljubezen s korenino vred iz srca, dokler se še ni utegnila razbohotiti?
»Le počasi, le počasi, prijatelj,« mu je porogljivo skočil notar v besedo. »česa ste se pa prav za prav danes nadejali? Vaše veliko razočaranje mi daje misliti, da ste pač gojili prevelike upe. Mar ste sanjali, da vam bo mlada kontesa kar pri priči, ko vas bo zagledala, padla okoli vratu, kakor pariška pouličnica neizkušenemu študentu?
»Ne, dragi moj; v družbi, kamor ste danes prvič stopili, kažejo ljudje svoja čustva v Izredno finih odtenkih. Tu ne boste opažali vidnih simpatij, pa tudi ne odkritih antipatij; vse čustveno življenje se tu odigrava pod žezlom etikete.
»Moja sodba je, da ste doživeli veliko zmago. I grofiča 1 barona ste si znali pridobiti zase In graščakinja vam je tako naklonjena, da vas gre že prvi dan vabit na juilno kakor dolgoletnega prijatelja — in vzllc tema točite? Le kako morete biti tako krivični!
»Res je. priznam, gospodična Klara je bila nekoliko hladna s vami. Kakor da bi to res kaj pomenilo! Ali naj bi se vam, kakor sem že rekel, obesila okoli vratu? Ah, ta mladina, hotela bi v enem dnevu zavojevati svet! Se v včerajšnjih sanjah si niste predstavljali večje sreče, kakor da bi jo smeli le videti in ostati nekaj minut v njeni bližini; danes ste bili dve uri v njeni družbi, pa ste obupani in obtožujete zemljo ln nebo!
»Nič več ne pojdete na grad, pravite? Nesmisel, vam rečem! Prvič, že zato ne smete izostati, ker bi prišli na glas slabo vzgojenega človeka. In drugič: ali boste res imeli toliko moči in samopremagovanja, da se ne bi več potezali za naklonjenost tega čudovitega dekleta? O, ljubi moj Renč, kako srečni ste s svojo mladostjo in s svojo ljubeznijo! Jokajte, trpite — ljubezen Je in ostane kljub temu najslajše na svetu. Ni Je lepše, ni je dražje stva ri od nje, verjemite to starcu, ki
!e kot notar štirideset let gledal za :ulise življenja in se danes samo tega kesa, da ni...«
Gospod Bachelin je dobil barvo
Konlcsa
Klava
Ro man
Po francoskem izvirnika
fife©rgesa Chn&ia
priredil A. R.
▼ lica; očitno Je hotel pripovedovati o Izgubljenih ljubezenskih sanjah iz svoje lastne mladosti, toda o pravem času se je že spomnil, da tudi Suzana posluša. Ošinil je zatorej kljuse z bičem in mirneje povzel:
»Ubogajte mene, starega prijatelja, ki vam dobro želi, in pridite čim večkrat na grad na obisk! Gospodično Klaro čakajo prihodnje dni hude preizkušnje in nič čudnega ne bi bilo, če bi bodoči dogodki njeno vedenje nasproti vam precej spremenili.
»Nič ne odgovarjate? Nič več ne rečete .Nikoli!'? Upam, da boste že jutri drugače govorili... Toda v Malmaisonu smo že. Jaz se peljem dalje, ker imam še važne opravke. Torej dober tek In poskušajte gledati življenje nekoliko bolj v rožnati luči.«
Gospod Bachelin je stisnil Reneju roko in se galantno priklonil pred Suzano, nato je pa naglo pognal po glavni cesti in zavil za prvim vogalom.
Renč je z vzdihom odprl velika dvoriščna vrata in s pobešeno glavo stopil v hišo, ki jo je bil pred dvema urama zapustil tako poln upanja. Suzana je spoštovala njegov bolestmi molk; brez besed je šla z njim.
Osveta je sladka
Varennski grad je bil ena izmed najlepših srednjeveških aristokratskih stavb na Francoskem. Sezidal ga je Enguerrand d'Estrel-les v 13. stoletju in je v rokah njegovih potomcev srečno preživel sedem stoletij, dokler ga ni podedoval sedanji lastnik, mlad gardni poročnik. Preden so bila štiri leta okoli, je bilo na graščini hipotek, da se iz njih videla ni; dragocene umetnine, ki so jih nabrali Estrelli v dolgih stoletjih, so ravno pripravljali, da jih pošljejo v Pariz
na dražbo, ko se je nepričakovano pojavil kupec v osebi gospoda Moulineta.
Bogati tovarnar je že dolgo prežal na to, da bi ujel kakšnega obubožanega, grofa za svojo hčer. Najprej se je zagledal v graščino grofov Blignyjev v Touraini, toda prišel je prepozno, zakaj kupil jo je bil že neki imovit tovarnar porcelana. Ko torej z rodbinskim posestvom nič ni bilo, se je začel slavohlepni oče s tem večjo vnemo razgledovati drugod. In tako so mu obvisele oči na varennski graščini.
Bližina beaulieujskega gradu ni malo pripomogla k njegovemu sklepu. Vedel je, kakšne maščevalne naklepe kuje njegova hči pri izberi svojega bodočega moža; v račun so mu šli že zato, ker se je tudi sam želel ponašati z aristokratsko svaščino.
Res da bi se bil Gaston moral poročiti s svojo sestrično. Toda stari tovarnar si s tem ni kaj belil glavč; videl je v njuni zaroki zgolj nedolžno neresnost iz otroških let. Gaston in Klara sta skup rasla; ali je potem čudno, če sta videla
V 24 URAH
barva, plisira in kemično Usti obleke, klobuke itd. Skrobt in •vetlolika srajce, ovratnike, *a-pestnice itd. Pere, suši, monga in lika domaže perilo. Parno Cisti posteljno perjo in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
drug v drugem bodočega moža ali ženo? Ne, tovarnar si ni mogel misliti^ da bi bila tu ljubezen po sredi; že zato ne, ker se v otroških letih pač ne more to čustvo razviti, posmeje se pa tako rekoč nista več videla.
Ne, ne, mladi grof in kontesa nista drug za drugega. če bi se vzela, bi bila oba obsojena v skromno življenje, ničesar bi sl ne mogla privoščiti, ko razen zidov ničesar ne premoreta, če se vsak na svojo stran poročita, utegne biti pa za oba dobro, je modroval gospod Moulinet sam pri sebi. Ko bo grofic pod streho, tudi mladi kontesi ne bo manjkalo dobrih partij — in če ne pojde drugače, ji bo lahko še on, Moulinet, poiskal petičnega ženina — saj bo takrat tako rekoč v sorodstvu z njo!
Gospod Moulinet je imel kajpada tudi osebno zadoščenje, ko si je ogledoval sobane kupljenega gradu. Kupil si je knjige o zgodovini Estreliov in je po slikah iskal sobe, kjer je njega dni prenočil cesar Karel V. po bitki pri Nancy-ju. Seveda je pri priči sklenil, da bo sam tudi tam spal.
Hucfa &Usa,
trdo kcjo ln zarasle nohte Vam brci bolečin odstranimo ter noge strokovnjaško zmasiramo v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nog 10 Din!
LJnblJana, Selenbnrgova 7
Vsega v izobilju
za malo denarja v veliki izbiri trenchcoafov, hu-berfusov, pumparic, perila itd. pri
MESKHUU, Ljubljana
Si. Mn osli 14
POZOR GOSPODINJE I
Najceneje •te postrete&i ■
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIC
trgovina a kurivom LJUBLJANA VIL Sv. Jerneja cesta 25 TILIFON 370S
Prvi poskua
stalni odjem!
K
Ako Vam naš list ugaja,
ga pokažite svojim prija* tel jem in ga pošljite kot tiskovino svojini sorodnikom v Francijo, Nemčijo, Ameriko in druga«
MALI OGLASI
Mal« oglas« socialnega tna&aja računamo po M par n iMaadv, trsvnkc la |MdibM pa p#
M par za besedo. Preklici In trgovske-obrt* niikl oglati, M. ntm»Ja prodajnega znataja, stanajo p« 1 Din n besede. — Za mak mali oglat |e treba le posebej plačili davek *
znesku 1’io Din. Kder Mi od go v er. destivo po polti alt to Ima oglas lltro, mara doplačati to 3 Din. — Mali oglati ta plačajo vedno vnaprej, In sicer im pottnt nakaznltl, pa postni položnici na ček. račun »Družinski tod-nikc uprava, Ljubljana 18.3U, ali pa » znamkah obenem > naročilom.
DopisevaD/e
Vsaka beteda 26 par. Oavek t‘M Din. Za iitro ak dajanj« nailovov g Din. Najmanj 1« besed.
DVIGNITE PISMA: »Lepli dnevi«, »Ljnbczen ia prijateljstvo«, »Pomlad 21«, »Srečen zakon«, »Mane in France«, »Tekstilna delavka«, »Svobodna profesija«._________________________________
■MIRJAM«. Pridem v četrtek v Ljubljano. Prosim ob 18. uri na snanem mestu.
INTILIOCHTCH OOtPOD, plemenitega značaja, Uče zaradi pomanjkanja znanstva ravno tako Inteligentno In prikupno gospodično za tkupne Ulete. Dopiae na opravo tiga lista poit iitro »Plemenit enačaj«.
DVIGNITE PISMAi »Lep8| dnevi«, »Ljubezen
ln prijateljstvo«, »Svobodna profesija«, »Tekstilna delavka«
KROJAŠKI POMOČNIK lell znanja I boljllra dekletom a delele. Slika zaieljena. Ponudb« na
upravo pod »Notranjec«.
GOSPODIČNA, mlada, simpatična, Ciste preteklosti, trgovsko naobraiena, • primemo doto. ieU resnega znanja z Inteligentnim go
spodom dobrega srca; radi pomanjkanja zna nja. Slika zaieljena. Prednost državni nameščenci. Ponudb« pod »Srečen zakon«.
FANT 8 PREMOŽENJEM liče znanja a dekletom do 24 let T svrbo ženitve. Ponudbe na upravo pod Šifro »Pomlad 24«.
‘Prodam
Vsaka beseda 25 ali M par. Davek 1'te Oln. Za Ilir« ali dajanje naslovov g Din. Najmanj 10 besed.
MAKULATURNI papir kupite poeenl. Obrnite se na upravo »Družinskega tednika«.
Tako zadovollnl kakor so drugi boste tudi VI, če naročite prvovrstno uro budilko • tliko prečudežne Marije a Brezij. Izdelava v naravnih barvah |e tako okusna In lična, da bi ie zato ne imela taka ura manjkati v prav nobeni hI9i. Se posebna privlačnost je Marija, ki gleda Izza Gor« na nas. ki pričakujemo njene tolaibe. Ore so okutno Izdelane, so trpeine In zelo poceni. Prvovrstna Din lor—, Din #8*— to Din 87—. Naročite po dopisnici a navedbo natančnega naslova. Polijem takoj po povzetju. Se priporoča Zdravk« Rant, urar, Jaeenice-Fužino.
Njegovi hčeri Atenaidi je bilo pa mnogo manj do takihle zgodovinskih zadovoljstev. Njej je bil grad zgolj varna trdnjava, ki bo iz nje lahko_vsak trenutek napadla svojo sovražnico. Največja vrlina, ki jo je imel Varenne po njeni sodbi, je bila ta, da ni od tod niti tri kilometre do Beaulleuja. Z gradu je obvladala položaj in si bo lahko v popolnem miru in na varnem izbrala uro, ko bo hotela v živo zadeti njo, ki jo sovraži kakor nikogar na svetu.
*
Dva dni sta že stanovala Ate-naida in njen oče v varennskem gradu, prav toliko, da 6ta si za silo ogledala grajske sobane in obhodila krasni park ter se že začenjala dolgočasiti sredi te mirne lepote — ko sta dobila brzojavko od G as tona: mladi grof je sporočil, da pride na obisk.
Ta nepričakovani prihod je deklico vrgel s tira; ne ona ne oče se ga še nista nadejala, razen tega se je pa Atenaida bala, da ne bi grofič spregledal njenih maščevalnih naklepov in jih prekrižati, že zato, da ne bi po nepotrebnem žalil svoje že itak hudo prizadete sestrične. Tedaj je v deklici na hitro dozorel hudoben načrt: maščevati se mora še prej, dokler Ga-ston ne bo mogel poseči vmes. Zaročenec je napovedal svoj prihod ob treh popoldne: torej ne kaže niti minute izgubiti.
Moulinet je ravno hodil z Ga-stonovo brzojavko v roki na verandi pred gradoan, ko je stopila predenj njegova hči v zapeljivi toaleti za obiske in mu rekla z nedolžnim nasmeškom:
»Ali veš, papa, da morava še danes v Beaulieu?«
»In zakaj še danes?« je osuplo vzkliknil Moulinet. »Popoldne pride grof; ali se ne bi spodobilo, da ga počakava? Tudi bi doživela v njegovi zaščiti boljši sprejem: on sam naj bi naju predstavil svojim ljudem.«
»Prav to je tisto, kar bi rada preprečila,« je mimo odgovorila Atenaida. »Med menoj ln Klaro ni treba posredovalca; mislim, da bi bila kontesa lahko po pravici užaljena, če ne bi o moji zaroki najprej izvedela iz mojih ust. In razen tega, papa... med nama... grofov položaj ni čisto tak, kakor bi imel biti... Mislim, da nama bo še hvaležen, če mu nekoliko ugladiva težave prvega srečanja s sorodniki. Ko bo zadeva razčiščena, ne bo pač nihče več govoril o starih is torij ah, in vse pojde lepo izpod rok. Menda se vendar ne bojiš, da bi doživel slab sprejem?«
»Slab sprejem!« je zavpil Moulinet in se zravnal, roki je pa odločno porinil v hlačna žepa. »Moža mojih razmer, mnogokratnega milijonarja, nikjer slabo ne sprejmo.
Službe
Vsaka beseda M par. Dank IH Din. Za Ilir« ak dajanj« itaa lovov g Din. Najmanj 10 bel od. DBKLB IZ BOLJIE DRUŽINE sprejmemo v pisarno ln trgovino. Pogoj simpatičen nastop In absolutno zaupanje In poltenost ter eventualno znanje nemtčlne. Ponudbe na upravo pod »Takoj«.
Sfancvan/e
Vtika beseda 25 par. Da»»fc 1*60 Din. Ze ftlfre ali dajanje naslovov 3 Oln« Najmanj 10 besed.
LEPO DV080BN0 STANOVANJE 8 pritiklinami iščem. Ponudbe z otnačbo lege in najemnine poslati na upravo lista pod: »Mirna, točna stranka«.
Kozmetika
Vsaka beseda U par. Davek 1*H Din. Za Hfro alt dajanj« naslavav t Din. Najmanj It bee«d.
BARVANJI LA« «1 vel potrebno prt stra kovnjakth, ker sl Hb s Or«-barvo za lase, ki
Jo dobite v črni, rjavi, temnorjavt. svetlo rjavi ta plavi barvi, labko vsakdo eam barva tn Je postopek zelo enostaven ln stalnost bane zajamčena. 1 larnltara « navodilom stan« Dla SC—. Po polt! razpolltja parfum« rlja Nobillor. Zagreb, tllca 84,__________________
IZPADANJI LA* IN PRHLJAJ prepretl samo inano sredstvo Vada It kopriv. Lasje posta neto spet bujni, vrne se Jim lesk la postanejo popolnoma zdravi, te Jo redno dvakrat aa teden uporabljat«. 1 steklenica a aavodl lom stane Din 80*—. — Po polti razpoiiUa parfumerija Hoblllor. Zagreb, Tllca 84.____________
MENCA IZ KOPRIV Je le davno prelzkuleno najboljle bi najzanesljlvejle sredstvo proti prhljajem la Izpadanju las. Slabi tn zanemar jeni lasje dobe v najkrajlem času mladostno bujnost tn lesk. Steklenica a navodilom Din 80'—. — Naroča te prt: Nobillor parfumeriji. Zagreb, tllca 84.
Kupim
Vsaka beseda S! ati M par. Davek 1*10 Oln. Za Ilire ali dajanje naslovov I Din. Najmanj 10 besed.
ŠPORTNO KOLO, dobro ohranjeno lellm kupiti. Ponudbe prosim na upravo »Družinskega tednika« z označbo cene ln detailnega popisa pod »Takoj plačam«.
Ženitve
Vsaka beseda 10 par. Davek 1*10 Din. Za lilro aa dajanj« naslovov 8 Din. Najmanj 10 besed.
SIMPATIČNO GOSPODIČNO, dobro gospodinjo, staro £0 do it let, vajeno vodstva večjega gospodinjstva In ki je živela na kmetih ter Ima po možnosti tudi doto, llfern za svojega sina na veliko posestvo. Dopise na upravo pod »Delavne roke, plemenit značaj«. Diskrecija častna zadeva.
Tudi če danes ne bi imeli republike, tudi če bi še zmerom sedel kralj v Tuilerijah, bi bil gospod Moulinet tam doma kakor v svoji palači v Parizu. Slab sprejem naj bi doživel pri ljudeh, ki premorejo morda komaj 60.000 frankov rente na leto! Na, ta sprejem bi res rad videl! Le počakaj, takoj bom dal nalog, da zapreaejo gala-kočijo in da se lakeji oblečejo v slavnostno livrejo.«
»Ne, papa!« je odločno odkimala Atenaida. »Narobe, peljala se bova v najpreprostejšem vozu, kar jih premoreva. Samo nikake baharije z našim premoženjem! Cim bogatejša sva, tem Bkromneje morava nastopati. Najinemu luksusu bi se posmehovali, najina preprostost jim bo pa imponirala.«
»Misliš?« je zategnil Moulinet. »Jaz pa le pravim, da bi kratke lakejske hlače in svilnate nogavi-ce napravile velik vtis. Nu, zanesem se na tvoj boljši okus, že zato, ker poznaš šege in navade velike goep6de... Kar pripravi se, takoj bom dal zaprečl.«
četrt ure nato sta se peljala Atenaida in njen oče v lahkem vozičku po prašni cesti v Beaulieu. e
Kakor je bilo pričakovati, je Rene Derblay pozabil svoje v obupu skovane trdne sklepe in je spet prišel na grad na obisk. Mnogo je temu pripomogel baron; zakaj drugi dan po Renejevem obisku na beaulieujskem gradu se je strastni oboževalec tehniških ved že na vse zgodaj prikazal v plavžu in si je kaj kmalu tako zamazal obleko, da mu je moral Rene drugo posoditi. Kajpada ga je tudi pridržal pri kosilu. Ali se je po vsem tem Rene mogel še dalje delati užaljenega in bojkotirati tako ljubeznive sosede?
Tako je Rene brez očitkov vesti stopil na teraso, kjer je bil dva dni prej doživel dve tolikanj mučni uri. Grajska gospodična je bila a njim prav tako mrzla in nebrižna kakor pri prvem srečanju; toda to pot se mladi mož ni plaho ne v zadregi umaknil sam vase! Ne, to pot je ošabno ln prezirljivo vedenje mlade kontese jelo dražiti njegov ponos. Cim bolj se je grofična delala, da ga ne vidi, tem bolj ga je obhajala neupogljiva volja, da jo prisili, da ga bo morala videti.
Graščakinja Je bila ena tistih srečnih natur, ki jih je narava obdarila s krotkim Enačajem: takšne volje, kakor je bila prejšnji dan, jo bo prav gotovo videlo tudi prihodnje jutro. Renč ji Je bil od prvega trenutka simpatičen, in dobri vtis, ki ga je dobila o njem, je ostal neizpremenjen. Zato ga je vselej sprejela z isto prijazno naklonjenostjo kakor prvič; to je mlademu možu očitno dobro delo, saj je lahko mnogo bolj neprisiljeno nastopal, kakor bi sicer.
Baronica sl še ni bila na čistem, kakšen človek je prav za prav mal-maisonski gospod; zato se Je zapletla z njim v razgovor in ga zraven neopazno proučevala. Ugotovila je, da Je Renč ljubezniv kavalir, čeprav si ne prizadeva, in zanimiv mož, čepTav se ne kaže takega. Spoznala Je, da se njegove umske vrline ujemajo s telesnimi: od tistega trenutka Je gospod Der-blay vidno zrasel v njenih očeh.
*
Tisti dan, ko sta se Moulinet in njegova hči odpravljala na grad Beaulieu, je mladi svet igral na grajskem dvorišču kroket. Renč in Bachelin sta sodila, baron, Oktavij, Suzana in baronica so pa igrali. Skozi odprta okna salona sta graščakinja in kontesa opazovali igralce in poslušali udarce in vesele vzklike zmagovalcev.
Ravno sta sodnika odločila neki sporen udarec v baronovo ln Suzanino korist, ko se Je zdajci ustavil neki voz pred grajskimi vrati in tisti mah obrnil nase pozornost vseh.
Kakor bi trenil se je igralska družba raztepla vsak k svoji garderobi, nato so pa vsi odhiteli V salon. Medtem je bil že lakej prinesel graščakinji posetnico.
Osuplo majaj e z glavo Je grofica brala na glas:
»Gospod in gospodična Moulinet.«
Dolga tišina Je sprejela te besede, kakor da bi bili vsi slutili, kako usoden dogodek se bliža.
Baronica se Je prva opomogla. Tlesknila je z rokami ln vzkliknila:
»Ta je pa vendarle nekoliko prehuda!«
Vla\Mut$a škotska
fikot je kupoval v lekarni. Ko je odhajal, je dregnil ob steklenico joda in jo prevrnil. Rjava tekočina se mu ja razlila po obleki. Hlastno Je planil k vratom.
»Nikar se ne bojte!« je zavpil lekarnar za njim. »Saj vam ne bom računal.«
»Tega se ne bojim,« je menil Skot. »Domov hitim le zato, da se brž vrežem v prst.«
Marcel Allaln In Plerre Souvestre:
k t I v s
- k r I m l n
12. nadaljevanje
Ju ve je položil klobuk na mizo, poiskal primerno desko, odkril nekakšen stroj, ki je stal sredi sobe, in privil izbrano desko v aparat. Charles je radovedno pristopil, Juve mu je pa Pojasnil:
»To je Bertillonov dinamometer Nekakšen zamotan mehanizem, ki vam ga pa zdaj ne bom razkazoval, izmeri kakšna moč je za določeno delo potrebna. Pazite: V tejle priviti deski le zareza, tik nad desko je pa jeklen J*r°g, ali vidite? Zdaj primite to železno palico, vtaknite jo kakor globoko morete v zarezo, potlej pa potegnite Palico z vso močjo navzdol. Z vso močjo, ali ste me razumeli? Če se vam Posreči, da dosežete določen pritisk, vam bom moral čestitati, zakaj potlej ooete lahko že čez nekaj ur svobodno odšli. Zberite vse moči in potrudite se
00 skrajnosti!«
Juve je pomolil Charlesu železno Palico, in medtem ko je Juve opazoval zdaj razne kazalce zdaj Charlesa, Sa je ta — v pričakovanju skorajšnje svobode — nečloveško napenjal, da bi Pritisnil kolikor mogoče močno. Na relu so se mu prikazale potne srage, m tedaj mu je Juve dejal, da je dovolj.^ Charles se je s strahom in vprašujoče zazrl vanj, toda Juve se je de-ml, kakor da bi ga sploh ne videl, kamenjal je desko s kovinasto ploščo ~~ in Charles je spet pritisnil z vsemi močmi.
Naposled je Juve prekinil to mučno 'gro. Pregledal je desko in kovinasto Ploščo, cmoknil zadovoljno z jezikom •n rekel Charlesu:
.	»Zdi se	mi,	gospod Rambert,	da
'mate srečo.«
»Ali je res?l Ali me boste zdaj izpustili?«
Nekdo je potrkal na vrata. Ves zasopel je vstopil neki uradnik:
»Vendar	že,	gospod nadzornik.	Po
vsej hiši sem	stikal za vami! Neki
gospod čaka in pravi, da. mora po vsaki ceni z vami govoriti. Trdi, da *le ga pozvali.«
Juve je	pogledal na posetnico,	ki
mu jo je uradnik prinesel, trenutek te še pomislil, potlej je pa rekel:
»Prosite gospoda, naj še malo počaka. Precej bom prišel.«
Komaj je uradnik odšel iz sobe, je Charles ponovil svoje vprašanje:
»Gospod Juve, prosim, ali me boste »daj izpustili?«
»Rekel bi, da je za vae najbolje, če *e malo odpočijete. Dal vam bom so-’ioo, kjer boste lahko v miru prespa-
1 kakšno urico. Medtem bom odpravil 'vojega obiskovalca, potlej se bova pa »ogovorila kako in kaj. Kar pojdiva!«
Razočaran in potrt je stopal Charles ja nadzornikom. Stopila sta v majhno čakalnico, kjer je izza pisalnika sovražno srepel dolgobrk stražnik. Utru-ten se je zleknil Charles na razmajan uradni divan.
»Nikar se ne trapite — vse bo še dobro,« ga je skušal Juve potolažiti. Potlej je dejal stražniku:
»Ta mladi mož je moj prijatelj, vendar ne sme oditi iz sobe, ali razumete? uredil bom brž še nekaj malenkosti, Potlej se spet vrnem — in dotlej morate ostati ves čas v sobi.«
*
»Moj poklon! Mislim, da imam čast govoriti z gospodom Gervaisom Aven-tinom?«
»Tako je, gospod nadzornik.«
»Prosim, sedite!«
»Hvala. Cesa želite?«
»Poslal sem vam nujno pismo e Prošnjo, da >ne bagovolite današnje jutro obiskati v Parizu. Poizvedovanja o vaši -osebi — ne zamerite mi, službena dolžnost mi je to velevala — so me prisilila, da sem vas prosil za ta sestanek, zakaj vaša pojasnila mi bodo pri razčistitvi nekega hudodelstva prav dragocena...«
Obiskovalec, tridesetleten mož, skromno, vendar »krbno oblečen, je b>! presenečen:
»Poizvedovali ste o meni, gospod badzornik? Zakaj pa, če smem vede-'•? Priznati vam moram, da sem presenečen. Ko sem dobil vaše pismo, sem sprva mislil, da utegne biti kakšna pomota posredi, zakaj ni mi šlo v glavo, da bi utegnili vi, gospod nadzornik Juve, potrebovati moje pomoči. Kljub temu sem se odločil, da ugodim v"si želji. Tega si pa kakopak nisem Jbisli), da ste se medtem že potrudili ju si priskrbeli poročila o meni. Od Kod me pa snloh poznate?«
»Ali to drži?« je smehljaje se odgovori] Juve, »da se pišete Gervais Aventin? Ali ste inženir v državni službi in se nameravate v kratkem poročiti? Z neko nenavadno lepo deklico. in ali ete proti koncu lanskega 'mo potovali z vlakom v Limoges?«
Gervais Aventin se je zasmehijivo Priklonil, rekoč:
»Vaše besede so ko sveto pismo, »oda do zdaj mi še zmerom ne gre v
glavo, kakšno hudodelstvo ste mi naprtili, aicer se gotovo niti zmenili ne bi. zame!«
»Po mojem naročilu 60 natisnili časniki vabilo vsem onim ljudem, ki so se v noči od 12. na 13. decembra lanskega leta vozili z osebnim vlakom ob 20.50 iz Pariza proti Luchoru z vozovnico prvega razreda, naj se javijo. Pošteno sem se začudil, ko med vsemi prijavami samo vaše nisem našel.«
Gospod Aventin je bil v hudi zadregi, zato je vprašal nekam negotovo se šaleč:
»Pa vas menda ni moj bodoči tast podkupil?«
»Torej priznate, da ste se tisto noč vozili z nočnim osebnim vlakom — in sicer od Vierzona, kjer stanujete, v Limoges, da bi tam — kako naj rečem — obiskali neko staro prijateljico? Kali? Vam kakopak ne bi bilo všeč, če bi družina vaše neveste izvedela o tem vašem potovanju?«
»Do današnjega dne Se nisem vedel, da se kriminalna policija ukvarja e takimle poizvedovanjem. Prav pa imate, ko trdite, da sem se vozil v Limoges, kjer sem pred nastopom svoje službe nekaj časa stanoval. Namen mojega potovanja je bil prav preprost; z neko svojo nekdanio prijateljico sem se za zmerom razšei. Toda ker ste že tako imenitno poučeni, At cel<5 veste, s katerim vlakom sem s* vozil, boste nemara tudi...«
»Ne zamerite, da vas prekinem — vaše zasebne stvari me prav gotovo ne zanimajo. Vprašati sem vas hotel popolnoma druge reči, gospod Aventin.«
»Ne razumem vas prav...«
»Ali bi mi lahko povedali prav podrobno, kakšno je bilo vaše potovanje? V katerem vozu in v katerem oddelku ste se vozili? Ali ste potovali s kom v družbi?«
»Zakaj me to vprašujete, gospod nadzornik?«
»Ker se mi zdi, da ste imeli morilca za sopotnika in bi mi utegnili povedati prav koristne podrobnosti.«
Gospod Aventin se je nasmehnil:
»To mi je seveda mnogo ljubše kakor poizvedovanje zastran moje pokopane ljubezni. Stopil sem torej v Vier-zonu v vlak, in sicer v vagon prvega razreda...«
»Kakšne vrste je bil vagon?« je vprašal nadzornik.
»Prehoden voz je bil, toda z drugimi vozovi, kakor je pri osebnih vlakih v navadi, ni bil zvezan, človek torej ni mogel iz tega voza priti v drugega... Ne vem, ali me prav razumete, oziroma, ali sem vam dovolj točno povedal?«
»Popolnoma vas razumem.«
»Oddelek, v katerega sem sedel...«
»Oprostite, prehitro ste sedli... Povejte mi rajši vse prav od začetka. Vzemiva, da stojite na postajnem hodniku, čakate na vlak, vlak privozi... nu, kaj se je potem zgodilo?«
»Prav. Ko je vlak obstal, sem brž poiskal voz prvega razreda. Prav dobro se še spominjam, da sem vstopil na zadnjem koncu in sem potlej prekoračil hodnik. Hodnik je bil obrnjen proti postaji. Pri treh oddelkih za nekadilce sem šel kar mimo, ker kadim. Prvi oddelek za kadilee je bil zaklenjen.«
»Da, bil je prazen, to mi je povedal
sprevodnik.«
»Sedel sem torej v peti oddelek. Kmalu po odhodu vlaka sem pa opazil, da je okno ubito — in ker je pihal prav mrzel zrak noter, sem pač odšel v šesti, to je prvi oddelek od spredaj.«
»Ali je bilo mnogo ljudi notri?«
»Neki gospod je moral biti v oddelku, zakaj na klopi je bilo nekaj kosov, prtljage in moški plašč. Goepoda po nisem videl, bržčas je bil na stranišču. Zleknil sem se na drugo klop in zaspal, toda moj eopotnik se do takrat še ni prikazal. Tudi ko sem v Limoge-su izstopil, ga ni bilo v oddelku. Mislil sem še. kako lahko bi mu kdo ukradel prtljago, če mora tako pogosto letati na stranišče.«
»Ali se vam je zdelo, gospod Aventin, da je prtljago na sosednji klopi kdo kaj premaknil medtem ko ste vi spali? Ali mislite, da je prišel neznanec v oddelek medtem ko ste vi spali, in brskal po prtljagi?«
»Tega vam žal ne morem natanko povedati, gosnod nadzornik, človek vendar ne misli no take malenkosti. Sicer je pa bila tudi luč zastrta in v oddelku je bilo dokaj temačno. Razen tega sp mi je pa še pošteno mudilo, ko sem v Litnogesu izstopil, zakaj malo predolgo sem spal. Kljub temu se mi pa ne zdi verjetno, da ie neznanec prišel v oddelek. Prav rahlo spim, zlasti na vlaku, in gotovo hi se bil zlmdil, če bi hiI kdo odprl vrata.«
Ker ni Juve ničesar pripomnil, ga je če? nekaj trenutkov inžeuir vprašal:
-Moje poročilo je i>ač piškavo iu v«m bržčas ne bo nič koristilo?«
»Narobe, gospod Aventin! Vaše iz-
jave oo zame nenavadno dragocene, vse, kar sem hotel vedeli, sem izvedel šele od vas!«
»Ali res? To me pa na moč veseli!... Zdaj bi vas pa še jaz rad nečesa prosil, gospod nadzornik: Ali bi mi hoteli povedati, kako ste izvedeli, s katerim vlakom sem se tisto noč vozil?«
»Stvar je popolnoma preprosta. Z vseh postaj so mi poslali vozovnice prvega razreda vseh onih potnikov, ki so se tisto noč na tej progi vozili. Saj veste, da zbirajo vratarji pri izhodu zmerom vse vozne listke ločeno po vlakih. Sam Bog si ga vedi zakaj je to dobro. Nu, in glejte, vozovnic prvega razreda je bilo prav malo, v Vier-zonu so bili prodali samo eno. Postajni blagajnik se je pa slučajno spomnil, da je prodal prav vam vozovnieo do Limogesa — glejte, in zastavica je rešena! Vse drugo je izvedel policijski uradnik, ki sem ga poslal v vaš kraj; povem vam pa, da ste lahko popolnoma mirni, zakaj vse informacije so diskretne — in nihče ne bo nikoli iz naših ust izvedel kakšne za vas ne-všečne stvari...«
XVII *
Jčroino Pandor
Ko se je gospod Aventin poslovil, je odšel Juve, žvižgaje si popevko, v sobo, kjer je Charles Rambert spal.
»Vstanite, zaspanec zaspani! Deset je že ura — in menda boste kar veseli, če vas bom spravil od tod.«
»Kam pa?« je vprašal Charles in si še ves zaspan mel oči.
»Radovednost je napaka vašega značaja! Vendar — naj bo! Peljala se bova s taksijem, in sicer ne v zapor, temveč v moje stanovanje.«
•
Juve si je odpel ovratnik, si oblekel star domač suknjič in naročil izdaten zajtrk.
Ko sta pozajtrkala, je povabil Juve svojega čudnega gosta v delovno sobo. Velik prostor, ob stenah zložljive police za knjige, ob oknu široka pisalna miza, poleg nje omare za spise, širok in udoben divan, udobni klubnjaki, miza za kadilce... Taka je bila soba tega kriminalnega uradnika.
Juve se je zleknil v klubnjak, ponudil gostu eigareto, prekrižal roke za vratom in jel meriti Charlesa od nog do glave. Ubogi fant je bil spričo tolikanj nepričakovane prijaznosti policijskega nadzornika presenečen, skorajda prestrašen — in kakopak ni vedel, ali je prost ali ujet
»Dragi Charles Rambert, zdaj bom poskusil potolažiti vašo radovednost.
Kini orinaSaio
SOKOLSKI DOM 91SKA
tatefor 83-87 predvaja 22. t. m. ob 20. uri In 24. t. m. ob 11. ur! dop »UKRADENA LJUBEZEN« Vstopnina Din 3'—.
Od 23. do 23. t. m. »B01ANSTVENA ZENA«
Marta Eggrrtb v (lavni vlogi.
Od 2fl. do 28. t. m.
■ IGRA Z OGNJEM«
V glavni vlogi Paul Bdrbiger in Elga
Brinlt.
KINO TALIJA KRANJ
predvaja v soboto 23. t. m. ob 20.31) uri in v nedeljo 24. t. m. najnovejti Ken Mnynardov film »V BORBI ZA PRAVICO«
in Godalski kvartet tet Fosov tednik.
ZVOČNI KINO SEVNICA
predvaja 20. in 21. t. m. »UKRADLI SO Ml OTROKA«
Film Je UdeJau po motivu ugrabitve Limlbergovega otroka.
V glavni vlogi Porotbea Wleck.
23. in 24 t. m. »PETROGRAJSKE BELE NOČI« Originalna ruska muzikalna drama.
ZVOČNI RADIO JESENICE
telefon »nt. 10
predvaja v sredo 20. t. m ob 20.30 uri in v Četrtek na praznik Vnebohoda 21. t. m. ob 15. in 20.30 uri »VELIKA PESEM« t Marleno Dietiich "v glavni vlogi. Dodatki) dom. *Zcra« tednik iu bar* vana Hnpr»y »Otroci dvorišča«.
V petek 22. t. m. ob 20.30 uri, v soboto 23. t. m ob 20.30 uri in v nedeljo 24. t. ra. ob 16. in 20.30 uri predvaja krasen velefilm ir dni fiuskih
uporov proti carski Rusiji »tRNE ROŽE« z Willijera Frit«chera in I.iltano Har-vey v glavnih vlogah.
Dodatki- kulturni film »Struje in vir!« ter Paramountov zvočni tednik.
KINO ŠOŠTANJ
predvaja od 21. do 24. t. m. veliki reportažni velefilm ■ SVET CLEDA ABESINIJ0«
(Orno cesarstvo) predstave na praznik 21. t m. ob 18. in 20.38 uri. v petek 22. t. m. ob 80.30 uri, v soboto 23 t. m. ob 20.30 uri iu v nedeljo 24. t, m. ob 16., 18. in 20. uri.
Prvič: Prepričan sem o tem, da niste
niti morilec grofice Langrunsko niti tat iz hotela Royal Palacea.«
»Zakaj mi to pripovedujete? Sam vendar predobro vem, da nisem okradel princese Danidove. Rajši mi povejte, kako ste me mogli minulo noč spoznati? Kdo vam je povedal, da sem Charlee Rambert in hkratu gospodična Jeanna?«
»Veste, človek, ki sem ga že nekoč kje Videl, bi moral biti že pošteno zvit, če bi me hotel ukaniti. V vlogi gospodične Jeanne ste me skorajda speljali na led, toda udarec, ki ste ga primazali Henriju Verbieru, ko se vam je liotel zaljubljeno približati, ta me je pošteno iztreznil — in tedaj sem začel razmišljati, kdo neki utegne biti deklica, ki tako po moško mahne. Nu, ker sem že začel razmišljati, sem kakopak kaj kmalu ugotovil, da sta gospodična Jeanna in goepod Charles Rambert ena in ista oseba. Razumeli boste to morda šele zdaj, če vam povem, da nisem nikoli verjel v samomor Charlesa Ramberta, zlasti sem se o tem prepričal v Cahorsu, kjer sem kot neznanec sedel v sodni dvorani. Tam sem se prepričal, da mora biti utopljenec kdorkoli, samo Charles Rambert ne.«
Mladenič je sedel nekaj minut popolnoma zatopljen vase. Potlej je povzel:
»Zakaj ste o tem prepričani, da nisem jaz ukradel princesi Danidovi denarja? Saj vendar ni človeka, ki bi dvomil...«
»Trdijo — po mojem imajo popolnoma prav — da je ukradel Sonji Danidovi denar isti nepridiprav, ki ja vlomil v stanovanje gospe van deu Ro6enove. Njene dragotine so bile zaklenjene v trdni jekleni omarici — in tisto omarico so vlomili. Preskusi, ki sem jih prejle z vami napravil v di-namometričnem kabinetu policijskega ravnateljstva, so mi zgovorno povedali, da ste za takšen opravek prešibki; ne zmogli bi takšnega vloma.«
»Prešibek?! Prešibek, pravite?! Ne bi rekel...« je ugovarjal Charles.
»Saj ne trdim, da ste šibek, trdim samo to, da ste p r e šibek, da bi vlomili v jekleno omarico. Sicer sem vam na policijskem ravnateljstvu rekel, da morate napeti vse sile, če mi hočete dokazati svojo telesno moč, ako vam je kaj do tega, da vas izpustim. V resnici ste pa dokazali prav svojo nedolžnost z relativno — poudarjam: z relativno — šibkostjo. Številke, ki jih je pokazal dinamometer, so nedvomno dokazale, da bi ne zmogli vloma v zakladnico gospe van d en Rosenove.
»Prav! Zdaj mi pa povejte, iz česa sklepate, da nisem morilec z gradu Beaulieuja?«
»S takim glasom me vprašujete, ko da bi vam bilo samo do tega, da bi nihče ne dvomil v vašo krivdo!— — Ključ do te zastavice je spet dinamometer. Morilec grofice Langrunske je vlomil v pisalnik, v izredno odporen in trden kos pohištva. Vi bi tega takisto ne zmogli.«
Charles je spet nekoliko minut molčal, potlej je pa obotavljaje se rekel, kakor da bi ga mučila strahotna negotovost:
»In če bi bil vendar umoril grofico v duševni zmedenosti, ali bi bil mar... tedaj tako močan, da bi bil vlomil v pisalno mizo? Ali mar ni mogoče, da bi bil vse to storil, ne da bi bil za to vedel, torej v stanju popolne neodgovornosti...«
»Vi kakopak cikate na svojo mater, ali mar ne? Takšne misli so zgolj prazna pena! Rečem vam, da bi tudi v takem stanju ne imeli dovolj moči, da bi mizo tako zdelali, kakršna je bila; razen tega pa do danes še ni dokazano, da je vaša mati res... sicer pa, pustiva tol Zdaj imava važnejše pogovore.«
»Gospod Juve, recite mi, kaj nameravate z menoj. Ce ste ie prepričani, da sem v obeh primerih nedolžen, me boste vendar izpustili? Seveda bi vas potlej lepo prosil, da sporočite to mojemu očetu; prej se ne smem vrniti domov. Zdaj se mi že zdi, da mi ne grozi nobena nevarnost več, torej bom lahko spet...«
»Ne, ne, prav narobe! To uro sem jaz še edini človek, ki se upam misliti, da ne kaže teh hudodelstev pisati na vaš račun. Žal še nimam takšnih dokazov, da bi utegnili vašega očeta, ali policijo, ali pa celo sodnijo o tem prepričati, da imaui jaz prav. Ako bi se torej zdaj prelevili spet v Charlesa Ramberta, bi vas pri priči prijeli in bi vas bržčas obsodili na dolgoletno ječo. S svojim lepim prepričanjem, da ste čist ko jagnje, bi vam celo jaz ne mogel prav nič koristiti. Ponovim, da še zmerom nimam neovrgljivih dokazov za vašo nedolžnost.«
»Kaj naj se potlej zgodi?«
»Povejte mi vi, kaj bi po v.fem kazalo storiti!«
. »Najprej bi šel k r-ojemu očetu...«
»Nak! Hujše nerodnosti bi ne mogli storiti. To vam po vsaki ceni odsvetujem, zakaj... ni ga nevarnejšega poskusa! Oče ne sme ničesar izvedeti. Počakajte še nekaj dni, počaka ite morda še nekaj mesecev. Ko bom naposled Fantomasa prijel, vas bom sam peljal k vašemu očetu, in mu povedal, da niste ne morilec ne tat.«
»Zakaj moram čakati, dokler ne boste vi Fantomasa...«
»Zato, ker ie bržčas Fantomas kradel v Royal-Pnlaceu in umoril grorieo Langrunsko. Kadar mu bom to do pi-
Cudežna ealcavica
Na drugem mestu pišemo o pomembnem izumu nekega Američana: o nevidni rokavici.
Izumili so rokavico —
Amerika jo dala je — če jo na svojo roko deneš, čez hip povsem nevidna je.
Opravljat z njo najgrša dela, se zdi, da delai kar z roko, in ko umazana dovolj je, jo sperei z milom in vodi.
Mi rokavico pa poznamo, ki mnogo boljša je od te; na roke jo po delu dumo, ko sneg se bele zde roke.
Pa nič za to, če nam nesnaga pod rokavico še smrdi; da ne pozna se, to je glavno in končno; zKoga to srbi?*
Umazale so podkupnine veljaku tolstemu roke, a z rokavico to ponosno in brez skrbi po mestu grč.
O, le poglej roke, prijatelj, morda na njih jo že imaš.
Naj rokavico imenujem: ^Hinavščina in grda laž.*
Ivan Rob
čice dokazal, bo vaša nedolžnost jasna ko beli dan.«
»Hm. Res, prav imate! Kaj naj torej storim, povejte mi vi?«
Juve je vstal in govoril, medtem se je pa z dolgimi koraki sprehajal po sobi gor in dol:
»Ce bi mi ne bili vi nocoj priskočili v oni beznici na pomoč, bi me bil tisti prekleti neznanec prav gotovo ubil. 0 tem ne dvomim. Zastran tega se bova že še kasneje pogovarjala... Za zdaj bi vam svetoval tole: priskrbite si dostojno obleko in najmite si opremljeno sobo — seveda pod izmišljenim imenom. Potrebne izkaznice vam bom že jaz dal. Potlej bom prosii nekega svojega prijatelja, ki vodi velik in znan dnevnik, da vas kakorkoli zaposli. Omikani ste, šolani tudi, podjetni ste in delavni. Zdi se, da vas močno zanimajo kriminalistična vprašanja; človek bi vsaj tako sklepal po vašem navdušenem zanimanju za psihologijo hudodelstva na spk)šno*in za Fantomasa še posebej, navdušenje, ki so vam ga nekoč na gradu Bealieuju tako zelo zamerili — saj se še spomnite tistega večera, ko so grofico umorili? Morda boste lahko postali poročevalec za kriminalne afere — jaz vam bom prav gotovo na vsakem koraku pomagal do kariere. Ali bi vam bilo tako všeč?«
»O, to pa to! Takšno delo, takšen poklic — kakor nalašč zame! Imenitna je vaša misel, tako imenitna, da se mi vidi kar neverjetna... Ako bi se vam to posrečilo, gospod Juve, bi vam gotovo ne bil na vsem svetu nihče bolj hvaležen ko iaz...«
Juve je s kratkim gibom roke presekal navdušene izlive hvaležnosti. — Potlej je suho dejal:
»Nikar ne loleite po razbitem zvonu! Nate denarja, pojdite in vrnite se nocoj dostojno oblečeni semkaj. Medtem si najmite stanovanje — in čez štirinajst dni bi vas že rad videl kot sodelavca dnevnika ,Capitala‘. Zbogom!«
»Do svidenja, gospod Juve, Hvalo lepa, da ste..«
»Že prav, že prav!«
Charles Rambert je bil že pri vratih, tedaj se je pa obrnil:
»Nekaj sva pozabila, gospod Juve!«
»Res, kaj pa?«
»Kakšno ime naj st izmislim? Saj moram svoji novi gospodinji vendar poveilati svoje ime.«
»Hm. Saj. res... Kar izberite si kakšno' čedno ime!«
»Mislim da bi moralo biti kratko in tako, da bi si ga lahko ljudje zapomnili, to se mi zdi za časnikarja zelo važno.«
»Da,« je podsmehljivo dejal Juve, »to pa, to; torej takšno ime, ki bi si ga ljudje vtisnili v spomini Morda nekaj sličnega ko Fantomas?...«
»Ali bi mi ne mogli vi svetovati, gospod Juve?«
Juve se je moral tem fantovskim skrbem nasmehniti, pa je vendar dejal:
»Izberite si kakšno ime, ki je redko, za priimek pa besedo, ki zveni energično, vendar blago, po vsaki ceni pa kratko. Recimo z dvema zlogoma — takšna imena si ljudje najlaže zapomnijo... Vzemiva prvi zlog od Fantomasa. torej ,Fan\. Fanche na primer... ali pa... ga že imam Fan-dor! Svetoval bi vam torej Fandor'«
»J‘sr6me je prav redko ime,« je navdušeno menil Charles. »JerAme Fnn-dor zveni imenitno, prav imenitno! Zdi se mi, da si ga ho z lahkoto zapomnil vsak človek...«
»Sva torej zgovorjena za JerOma Fandorja? Vaše izkaznice se bodo glasile na ,'o novo ime. Zdaj pa zares: Do svidenja, gospod Fandor!«
Fandor je počasi krenil do stopnicah. hrez določenega načrta je stopal po ulicah — in zmerom znova go je morilo isto vprašanje: Zakaj neki se Juve tako zame poteguješ.
45201-Oo
45847-00
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani: za tiskarno odgovarja O. Mihalek. val v Ljubljani