GIMNAZIJA PTUJ PREBLISKI Posebna izdaja - informativni dan, februar 2002, www.gimptuj.net Veseli nas, da razmišljaš o nadaljevanju svoje izobraževalne poti na ptujski gimnaziji. Upamo, da boš danes na naši šoli izvedel(a) vse tisto, kar te zanima in ti bo pomagalo k lažji odločitvi pri izbiri tvoje srednje šole. Prava pot j e tista, na kateri boš začutil(a), da pridobivaš izkušnje, ki bodo spreminjale tvojo notranjost in tvoj miselni svet. Resnice ni mogoče najti, lahko jo le začutimo. Zavedati se moraš, da je pot do mature povezana z mnogo učenja, s težavami in ovirami, s katerimi boš moral(a) živeti in jih premagovati -pomembno je, da se zavedaš svoje mladosti, svojih sposobnosti, pričakovanj in želja. Na tvoji izobraževalni poti ne boš sam(a). V šoli te bomo vodili, spodbujali in spremljali profesorji, ki nam veliko pomeni ta tvoj uspeh in razvoj. Skupaj bomo hodili po neznanih poteh, skupaj bomo oblikovali nove resnice in spoznanja. Želimo ti veliko uspeha! Meta Puklavec Telovadnica 24?1 -25 p- 26 J- ZBORNICA ' Ml ^ ^—.—v. 22 21 19 n ||l|i||i|l ||i||j| | E 1 8 I KNJIŽNICA /-%r-. ,~lrN ,'l.r-. .-‘i.r, ,n.r-. ,-i KULTURNA DVORANA 1. nadstropje Volkmerjeva 16, 2260 Ptuj, tel. 02 7482810 www.gimptuj.net * lnfo@glmptuj.net klet KAZALO: PROGRAM......2 MATURA.......3 KULTURA......4 PREPOZNAVNI SMO..........S MEDNARODNI PROJEKTI.....6 EKSKURZIJE...7 TEKMOVANJE, RAZISKOVANJE, ŠALE.........8 PROGRAM PREDMETNIK: SPLOŠNI Predmet 1.1 2.1 3.1 4.1 Slovenski jezik s književnostjo 4 4 4 4 Matematika 4 4 4 4 I. tuji jezik 3 3 3 3 II. tuji jezik 3 3 3 3 Zgodovina 2 2 2 2 Športna vzgoja 3 3 3 3 Skupaj ur na teden 19 19 19 19 Glasba 1,5 Likovna umetnost 1,5 Geografija 2 2 2 Biologija z ekologijo 2 2 2 Kemija 2 2 2 Fizika 2 2 2 Psihologija 2 Sociologija 2 Filozofija 2 Informatika 2 Nerazporejene ure 0 3 3 11 ► Na Gimnaziji Ptuj izvajamo splošni gimnazijski program. Predmetnik je sestavljen iz obveznih predmetov, izbirnih predmetov in obveznih izbirnih vsebin. ► Kot drugi tuji jezik ponujamo izbiro med angleškim, nemškim, francoskim in italijanskim jezikom. ► Dijaki, ki se učijo nemški jezik kot 1. tuji jezik, morajo izbrati angleščino kot 2. tuji jezik. Izbirnim predmetom so namenjene nerazporejene ure. ► V prvem letniku j e predmetnik enoten, v drugem že lahko izbirajo med razpisanimi predmeti (v šolskem letu 2001/ 2002: informatika, latinski jezik, italijanski jezik, ruski jezik, umetnostna zgodovina), v tretjem in četrtem pa si dijaki v nerazporejene ure uvrščajo predmete po lastnem interesu, v skladu z bodočim študijem. ► Dijaki, kijih zanimajo naravoslovje, tehnika, medicinske vede, informatika, imajo možnost poglobiti svoje znanje pri kemiji, informatiki, fiziki in biologiji. ► Družboslovno, podjetniško in humanistično usmerjeni razširijo svoje znanje sociologije, psihologije, zgodovine, umetnostne zgodovine, geografije, filozofije. ► Jezikovno nadarjeni pa izpilijo svoje znanje pri nemškem, francoskem, angleškem in itahjanskem jeziku. Naši gimnazijci so pri svoji izbiri zahtevni, odločajo se za najrazličnejše kombinacije predmetov. Naš fleksibilno oblikovan predmetnik, posluh za interdisciplinarnost in za upoštevanje interesnih področij pa lahko zadostijo željam vsakega posameznika. PREBLISKI PREDMETNIK: ŠPORTNI Predmet 1.1 2.1 3.1 4.1 Slovenski jezik in književnost 4 4 4 4 Matematika 4 4 4 4 I. tuji jezik 3 3 3 3 II. tuji jezik 3 3 3 3 Zgodovina 2 2 2 2 Športna vzgoja 6 6 6 6 Skupaj ur na teden 22 22 22 22 Glasba 1,5 Likovna umetnost 1,5 Geografija 2 2 2 Biologija z ekologijo 2 2 2 Kemija 2 2 2 Fizika 2 2 2 Psihologija 2 Sociologija 2 Filozofija 2 Informatika 2 Nerazporejene ure 0 0 0 6 Športni oddelek je namenjen: ► dij akom, kise aktivno ukvarj ajos športom ► in ki imajo interes za univerzitetni študij. Oddelek je: ► heterogen, glede na športne panoge, ► odprt za prehod dijakov iz splošnih oddelkov in vanje. Predmetnik je: ► prilagojen pripravi na maturo, ► športnim potrebam dijakov. Program športne vzgoje: ► zagotavlj a vrhunsko gibalno izobrazbo, ► ima vlogo dopolnilnega treninga, ► poudarja kondicijsko komponento, ► razvij a teoretična znanj a. Kako postaneš dijak športnega oddelka? 1. Da imaš sposobnosti za gimnazijski program (odličen ali prav dober uspeh, izoblikovan sistem učenja, znaš povezati čas za šolo in čas za šport). 2. Daši zdrav in sposoben prenašati večj e napore športnega treninga. 3. Da si aktiven član kluba in da si vključen v proces treniranja. 4. Da si perspektiven športnik in imaš vidne rezultate v državnem merilu. Potrdila moraš priložiti k prijavi ! PREBLISKI PROGRAM, MATURA ŠPORTNA DOKUMENTACIJA, KI JO MORATE PRILOŽITI K PRIJAVI ^ ZDRAVNIŠKO POTRDILO osebnega zdravnika, s katerim dokažete, da ste sposobni premagovati večje napore športnega treninga in tekmovanj; ^ ŠOLSKI OBRAZEC (dobite ga na informativnem dnevu ali na spletni strani naše gimnazije); POTRDILO O ČLANSTVU V KLUBU (dobite ga na informativnem dnevu ali na spletni strani naše gimnazije); ^ ŠPORTNO-VZGOJNI KARTON (fotokopija) za 7. ali 8. razred osnovne šole s pečatom in podpisom športnega pedagoga osnovne šole. Zgoraj navedena dokazila najkasneje do 6. 3, 2002 oddate tudi tisti učenci, ki boste prijavo oddali na drugo šolo oz. program in nameravate po objavi števila prijav prijavnico prenesti na našo šolo ali izbrati športni oddelek naše gimnazije v morebitnem 2. krogu vpisnega postopka. Na Gimnaziji Ptuj smo zvesti bogati tradiciji vključevanja dijakov in dijakinj v šolska športna tekmovanja, bodisi na občinski, področni ali državni ravni. Svoje športne motive uresničujejo dijaki in dijakinje tako v okviru šolskih ekip kot tudi v športnih klubih in društvih. Bera vidnih športnih dosežkov je bila tudi tokrat izjemna. Priprave na posamezna tekmovanja potekajo skozi vse šolsko leto, poseben poudarek pri pripravi ekipe, posameznikov in posameznic pa posvetimo športni pedagogi tik pred samim tekmovanjem. Naši dijaki sodelujejo na naslednjih športnih področjih: atletika košarka odbojka rokomet nogomet streljanje judo mala prožna ponjava plavanje kolesarjenje tenis boks ples V kategoriji najboljših srednješolskih ekip sta bili ekipi dijakov in dijakinj ptujske gimnazije proglašeni za najuspešnejši ekipi ptujske občine v letu 2001. KAJ JE MATURA Pokazano znanje in rezultat, ki po štirih letih odpirata vrata VSeh univerzitetnih programov! Potem sledi....: uspešen poslovnež, priznan zdravnik, cenjen pravnik, vrhunski znanstvenik, iskan slikar, vrhunski športnik, izumitelj, diplomat, svetovni informatik,.... minister, .......... predsednik države... kakor bo kdo izbral!!!!! Maturitetni predmeti: Obvezni: CQ slovenski jezik, $ angleški jezik, nemški jezik, ffl matematika. Izbirni: angleški jezik, nemški jezik, francoski jezik, [fflj zgodovina, (D geografija, <®> umetnostna zgodovina, V psihologija, f sociologija, I filozofija, Si fizika, ^kemija, ^ biologija. PREDNOSTI: © Možnost kombiniranja in izbire vseh predmetov. © Priprava od 1. letnika in intenzivneje v 3. in 4. letniku. © Usposobljeni profesorji -zunanji ocenjevalci, člani Republiških maturitetnih komisij. REZULTATI: o 90% dijakov dosega na maturi enake ocene, kot sojih dosegali v razredu; o več kot " dijakov dosega prav dober ali odličen uspeh na maturi; o dijaki s 30 in več točkami, zlati maturanti. ALI JE TEŽKA? Kaj pravijo ptujski zlati maturantje 2001? Intervjuje so po e-pošti z njimi opravile Živa, Barbara in Mojca iz 4.b razreda. Lea Papst:"Nekaj nalog je bilo težjih, pri tistih sem se pač bolj potrudila.” Maja Rosič: “Na maturo vas bodo v šoli dobro pripravili. Malo bo seveda treba delati še doma.V šoli smo vadili različne tipe nalog in na maturi je šlo za isti sistem.” Davorin Lešnik: “Snovi je ogromno, skoraj vse pa je odvisno od enega testa. Zelo težko se je dobro naučiti celotno snov.” Maturantski ples in sprejem zlatih maturantov-BRDO PREBLISKI DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR GIMNAZIJE PTUJ V šolskem letu 2000/01 je po nekajletnem premoru na Gimnaziji Ptuj ponovno zaživel pevski zbor. V minulem šolskem letu smo izvedli številne nastope v okviru šolskih prireditev, s čimer so naše prireditve dobile novo kulturno podobo. Kot edini srednješolski mladinski zbor v regiji smo uspešno nastopili na občinski reviji mladinskih pevskih zborov. S sodelovanjem na občinskih kultumo-umetniških prireditvah pa smo svojo dejavnost predstavili širšemu občinstvu. Ob zaključku pevske sezone smo z zadovoljstvom ugotovili, da pripravljenost za sodelovanje v pevskem zboru izraža vedno večje število dijakov, s čimer imamo zagotovljen pevski podmladek in kulturno rast zbora tudi v naslednjih letih. Veseli nas, da smo uspeli postaviti kulturno-umetniško telo, s katerim omogočamo dijakom izražati njihove pevske sposobnosti, predvsem pa, da si dijaki preko našega delovanja ponovno oblikujejo kriterije za vrednotenje kulture zborovskega petja. Delovanje zbora ponovno daje šoli umetniško podobo, ki jo je nekoč že imela in po kateri je bila nenazadnje tudi prepoznavna. KNJIŽNICA Naša knjižnica je osrednji študijski in informacijski prostor šole, umeščena v središčni del šolske stavbe, blizu prostorov, namenjenih pouku. Je strokovno urejena in avtomatizirana, vključena v računalniški knjižnični informacijski sistem, kar predstavlja naš skromni prispevek k ustvarjanju globalne knjižnice. Temeljna knjižnična dejavnostjo sistematično zbiranje, obdelava in hranjenje knjižničnega gradiva, motiviranje za uporabo knjižnice, urejanje gradiva, informacij in opreme. Fond gimnazijske knjižnice predstavlja okrog 12.000 knjižničnih enot, ki so računalniško obdelane po mednarodnih standardih in vidne v vzajemni bazi COBISS, ki je dostopna preko interneta.V čitalnici je 30 čitalniških mest, s prostorom za skupinsko delo in predvidenimi štirimi brskalniki za uporabnike. Večino gradiva izposojamo na dom za en mesec, razen tistega, kije posebej označeno ter zaradi aktualnosti in pogostosti izposoje umeščeno v priročno knjižnico. Imamo tudi učbeniški sklad. Ta naše dijake oskrbuje z nekaterimi učbeniki, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje svojih šolskih obveznosti. Zanje plačujejo le obrabnino in jih po končani uporabi vrnejo. GLEDALIŠČE S preselitvijo v nove šolske prostore je ptujska gimnazija pridobila moderno in udobno kulturno dvorano, ki je namenjena šolskim in izvenšolskim prireditvam. V prvih mesecih so v dvorani gostovali pevski zbor ChurColnischerChor iz Bonna, Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s Sofoklejevo Antigono, Tomo Križnar s predavanjem o Nubah, organizirali smo šolsko prireditev ob mednarodnem letu jezikov in ob slovenskem kulturnem prazniku. Literarna dejavnost, ki je bila v preteklih letih omejena na literarne večere v steklarski delavnici in na izdaje šolskih glasil, j e v letošnjem šolskem letu prerasla v gledališko skupino, ki je s strokovnim in požrtvovalnim delom na poti, da postane trajnejše in vsestransko kulturno telo. PREBLISKI PREPOZNAVNI SMO DEBATNI KLUB Debatni klub ptujske gimnazije se je pri svojem delu podal na zanimivo pot argumentacije, soočanja s sodobnimi temami in tekmovanj na debatnih turnirjih. Udeležili smo se državnega tekmovanja v Ljubljani, kjer smo debatirali na temo Varovanje naravnega okolja je pomembnejše od ekonomskega razvoja, in mednarodnega turnirja v Trbovljah, kije potekal v angleškem jeziku. Ker smo bili na turnirjih uspešni, smo se odpravili še na spomladansko državno prvenstvo v Celje. Tam smo debatirali na temo Storilci spolnih zločinov bi morali biti strožje kaznovani. Tudi tokrat nismo zamudili mednarodnega turnirja v Črnomlju, kjer smo dosegli zavidljivo tretje mesto od 27 sodelujočih ekip in se nam je le za las izmuznil nastop v finalni debati. Ker na turnirju ocenjujejo tudi posamezne govorce, je bila naša dijakinja Simona Muršec izbrana za najboljšo govorko turnirja in si s tem prislužila mesto v državni debatni reprezentanci, ki se je januarja 2002 udeležila svetovnega prvenstva v Singapurju. PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO V preteklem šolskem letu je v okviru prostovoljnega dela na ptujski gimnaziji potekalo več dejavnosti. Obiski naših dijakov v Domu upokojencev so namenjeni medgeneracijskemu druženju, ki je povezano s konkretnimi opravili: pospravljanjem, branjem, nakupovanjem, sprehodi, zabavo, razgovori. Najprijetnejše je druženje na novoletni zabavi in spomladanskem pikniku. NEMŠKA JEZIKOVNA DIPLOMA Na ptujski gimnaziji imajo dijaki že tretje leto možnost opravljati nemško jezikovno diplomo. Na ta mednarodni izpit se lahko prijavijo vsi, ki jih nemški jezik zanima nekoliko bolj in ki imajo že solidno znanje tega jezika. Izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Pisni del poteka 2 dni, dijaki prvi dan pišejo esej, drugi dan slušno in bralno razumevanje in slovnico. En mesec po pisnem delu poteka ustni del, na katerem dijaki predstavijo izbrano in vnaprej pripravljeno temo. In kaj so prednosti tega izpita? Dijaki ptujske gimnazije ga opravljajo brezplačno in predstavlja mednarodno priznan certifikat o znanju nemškega jezika. Posebnost priprav na ta izpit pa je enotedenski tabor, na katerem dijaki izpopolnjujejo svoje znanje in pripravljajo projekte. Naši dijaki so bili prisrčno sprejeti tudi na osnovnih šolah, kjer je potekala prijateljska pomoč za učence z učnimi težavami. Srečanja so naše dijake obogatila s spoznanjem, da je pomembno veliko vedeti, če želiš svoje znanje širiti. V društvu za cerebralno paralizo so dijakinje prostovoljke sodelovale pri pripravi novoletne zabave, na kateri so organizirale Pomladni piknik v Domu upokojencev Ptuj družabne igrice, nastope, glasbo in ples. Veseli nas, da se lahko pohvalimo, da so naše prostovoljke sodelovale na mednarodnih taborih in konferencah v Seulu, na Nizozemskih Antilih in na Poljskem, ki so bili namenjeni izobraževanju mladih prostovoljcev. Prostovoljci sodelujejo tudi v mednarodni izmenjavi z vrstniki-prostovoljci iz Avstrije in Francije. MEDNARODNI PROJEKTI PREBLISKI V projektih COMENIUS, UNESCO, YOUTH, ALPE ADRIA smo povezani z vrstniki številnih evropskih držav. North Poland Atlantic Mediteranean Sea AMERIKA 17. junija 2002 smo se predstavniki Gimnazije Ptuj in Slovenije Matej Crnjavič, Marko Ferme, Vanja Janžekovič, Timotej Lončarič, Gašper Vidovič in Urška Žmauc odpravili na konferenco The Global Young Leaders Confer-ence v Ameriko. Po mesecih priprav v šoli smo polni pričakovanja sedli v letalo za Frankfurt in naprej za NVashing-ton. Po dvanajstih urah potovanja smo končno pristali v “obljubljeni” Ameriki, kjer so nas pričakali vroče, sončno vreme, izredno prijazni ljudje ter SEUL Od 14. do 28.julija 2001 sem se udeležila mednarodnega festivala mladih v Seulu v Južni Koreji, ki ga je organiziral UNESCO. Naša šola je vključena v program UNESCO in jaz sem kot predstavnica šole, kar je bila zame še posebna čast, odpotovala v dalj njo deželo. Moja skupina, v kateri smo bili hrana brez okusa in “čudne” straniščne školjke. Kdo bi si takrat mislil, da bo to eno naj lepših in najboljših potovanj našega življenja? Pri izbiri govornikov so se organizatorji zelo potrudili, saj smo poslušali predstavnika Svetovne banke, predstavnico ZN, novinarje znanih časnikov in manj znane ljudi z osupljivimi življenjskimi zgodbami, povezanimi s temo konference. Po osmih dneh v Washingtonu smo se selili v New York. Stanovali smo v Manhattan Collegeu na Bronxu in da smo prišli v center mesta, smo z avtobusom zaradi gneče porabili slabi 2 uri. Obiskali smo Broad-way, se sprehodili po Centralnem parku (Central Park), šli na izlet z ladjo do Kipa svobode, uživali v razgledu s 107. nadstropja WTC-ja, si ogledali bejzbolsko tekmo na stadionu Yankeejev, kupili spominke (ukradena očala za 5 USD, ki v trgovini stanejo 60 USD) ter naleteli na prodajalno, kjer so ponarejali osebne izkaznice. Šele zdaj se zavedam, koliko mi je ta konferenca dala. Nove poglede na svet in kulture, drugačne od naše, spoznanje, da lahko dosežemo karkoli, če si le dovolj prizadevamo, in prijatelje za celo življenje. To je bilo dvanajst najboljših dni mojega življenja Matej predstavniki iz Kuvajta, Katarja, Egipta, Filipinov, Tajske, Združenih arabskih emiratov, Japonske, Rusije, Kenije ter sedem Korejcev, je skrbela za okolje in v njej smo bili predstavniki različnih narodnosti in kultur. Naselili so nas blizu mesta CHANGJONG Moja naloga je bila, da organiziram CURACAU Ker je ptujska gimnazija članica ASP mreže Unesco šol, sem se udeležila mednarodnega UNESCO tabora na Curacau na Nizozemskih Antilih v Karibskem otočju. Na začetku meje zelo mučila časovna razlika šestih ur, a na srečo smo imeli prvi dan prosto. Večina udeležencev je bila iz Curacava, nekaj iz Arube, predstavnica Bonaira, Surinamčan, Tajka, Nizozemec ter jaz. Prve dni smo delali v sirotišnici, kjer smo barvali, brusili in se zraven še izvrstno zabavali. Presenetili so me z novim sadjem, ki ga še nisem poznala-z kenepo. Naslednje dneve smo delali v zeliščnem vrtu Dianah Veeris, v mestni knjižnici, v živalskem vrtu, kjer smo pomagali urejati trgovinico, sadili smo rastline, pobirali sadeže z dreves in nekateri smo celo smeli pobožati panterko. En dan smo pod vodstvom organizacije, ki skrbi za plaže in koralne grebene, počistili javno plažo in si ogledali akvarij z morskimi živalmi. Zvečer pa smo se še poizkusili v plesanju dveh tradicionalnih plesov - salse in večerne zabave in poskrbim za vzdušje v skupini. Naš tabor je potekal na podeželju in v bližini je bilo močvirje. Bivanje in spanje tam mi je na začetku delalo kar nekaj preglavic. Nismo imeli postelj, vsak j e dobil dve pregrinjali in vzglavnik ter si poiskal svoj prostor v sobi. Veliko je bilo komarjev, ki jim je bila moja evropska kri še posebej všeč. Prostor za umivanje je bil bolj podoben pasji uti in v njem je tuš zamenjalo vedro vode ter dve posodici, s katerimi si se polival. Vse Korejke so se tuširale skupaj. Ker nas je zanimalo, zakaj to počno, smo jih vprašali in povedale so nam, da se tako zabavajo. V mestu imajo javne kopalnice, srednji sloj prebivalstva sploh nima kopalnice v svojem stanovanju. Ker je merengeja. Obiskali smo muzej suženjstva, kajti Curacao je bil nekoč središče trgovanja s sužnji in zato je še zdaj večina prebivalstva črnskega. Odpravili smo se v naravni park Hofi Pastor, kjer smo redčili rastline in počeli številne druge zanimive aktivnosti. V zadnjih štirinajstih dneh smo se navezali drug na drugega in postali - lahko rečem - najboljši prijatelji. Doživeli smo veliko nepozabnih stvari, ki jih skozi ta prispevek niste mogli začutiti. Mogoče se vam ta tabor ne bo zdel nič posebnega, a če bi ga doživeli, bi se vam zdel še kako poseben. Živa naša skupina skrbela za okolje, se nismo smeli umivati z mili, ki so vsebovala razna škodljiva sredstva, ampak samo z navadnimi, brez šamponov in deodorantov. Naše naloge so bile različne: pobarvali smo okna na jedilnici, naredili pregrade ob močvirju, da ljudje ne bi onesnaževali okolja, skrbeli smo za čistočo okoli našega bivališča in ogledali smo si močvirja in riževa polja. Urška PREBLISKI POLJSKA Avgusta 2001 sem se udeležila Rainbovv Bridge Čampa v Mazuriji na Poljskem. Ideja za ta tabor je nastala 1999 na konferenci v Varšavi na pobudo soprog predsednikov iz 12 držav, predstavnikov Unesca, komiteja za otrokove pravice in kraljic Španije, Belgije, Jordanije in Švedske. Vodilno vlogo v pripravah je prevzela soproga poljskega predsednika gospa Jolanta Kwašniewska. Najpomembnejši cilj tabora j e bil razširjanje tolerance in strpnosti po vsem svetu. Že prvi dan sem se naučila, kako nesmiselno je presojati človeka po tem, od kod je in kakšne vere je, saj so bili na taboru tudi zagrizeni muslimani, a sem vseeno lahko navezala odličen stik z njimi. Ves čas so nas spremljale kamere, ves čas je bila z nami poljska televizija, ogromno novinarjev, saj je ta tabor, imenovan Rainbovv bridge camp, na Poljskem zelo znan. V delavnicah smo se pogovarjali o toleranci, zaupanju med ljudmi, kako postati “boljši” človek, spoznavali smo drug drugega in delavnice so mi v veliki meri odprle drugačen pogled na svet, ki ga zdaj vidim s svetlejšega in toplejšega zornega kota. Nato so sledile nekakšne prijateljske olimpijske igre, v katerih smo se poskušali v jadranju, plezanju, plovbi s sodi in podobnih stvareh, pa tudi v igranju na bobne, v drami, petju, veslanju na jezerih, učenju korakov sambe, debatiranju v razpravljalnem krožku. Obiskali so nas Shimon Perez, veliki izraelski mož, borec za svobodo in mir v svetu, brazilski pisatelj, avtor knjige Alkimist, Paolo Coelho in predsednik Poljske, Aleksander Kwasniewski. Mateja TOSKANA Polni pričakovanj in željni novih dogodivščin smo se odpravili na potovanje po Toskani Po italijanskih avtocestah smo se čez Padsko nižino odpeljali proti Piši, čas na avtobusu pa smo si krajšali z branjem referatov, ki smo jih pripravili dijaki. V Piši smo si ogledali katedralni kompleks, za katerega je značilno, da sta zraven katedrale ločena baptisterij in krstilnica. Največ pozornosti smo namenili poševnemu stolpu, ki je nagnjen za 11,3° in je bil zgrajen med leti 1174 in 1350 iz belega marmorja. Firence so prestolnica Toskane in ležijo ob reki Arno. Tu smo si ogledali veliko znamenitosti, a naj omenim le najpomembnejše: Ponte Vecchio, Piazza della signoria, Medičejske kapele, katedrala Santa Maria del Fiore, baptisterij Piazza San Giovannni, galerija Uffizi, kjer smo videli veliko umetnin znanih umetnikov (Giottovo Madono vseh svetnikov, Uccellovo delo z zgodovinsko vsebino - bitka pri San Romanu, Botticellijevi sliki Pomlad in Venerino rojstvo, Leonardovo Oznanjenje). Po zgodovinskih poteh Etruščanov v MANTOVI in CORTONI EKSKURZIJE MUNCHEN Kot vsako leto smo imeli tudi letos dijaki drugih letnikov priložnost, da se udeležimo naravoslovne ekskurzije v Miinchen. Po prihodu na cilj smo kar pet ur preživeli v tehniškem muzeju. Ogledali smo si planetarij in izume z različnih področij ter vestno rešili delovne liste. Kaj se dogaja v zakulisju radijskih programov, so nam izčrpno predstavili na bavarskem radiu. Naslednja postaja sta bila olimpijski stadion in stolp, s katerega smo imeli krasen pogled na nočni Miinchen. Naslednji dan se je začel z zgodnjim ogledom muzeja BMW in botaničnega vrta. OGLED RTV Skupina ptujskih gimnazijk je ob mednarodnem dnevu televizije obiskala prostore RTV v Mariboru. Obiskali smo več studiev in prostore za konference. Spoznali smo mnogo ljudi, ki so odgovorni, da oddaje potekajo brez zapletov. Zanimivo je, koliko delaje pred začetkom oddaje, koliko časa, ljudi in postopkov je potrebnih, da določena oddaja pride na naše zaslone. Na koncu smo v enem izmed studiev posneli svoje glasove, ki so jih opremili z glasbeno podlago. Na kasetah imamo spomin na prve “ napovedovalske” izkušnje v živo. TEKMOVANJE, RAZISKOVANJE, ŠALE PREBLISKI Dijaki ptujske gimnazije se udeležujejo naslednjih tekmovanj: - tekmovanje za Cankarjevo priznanje, - državno tekmovanje iz nemškega in angleškega jezika, - bralno tekmovanje PFIFFIKUS 2001, - matematična tekmovanja, - državno tekmovanje iz kemije, - tekmovanje iz znanja geografije, - Gibanje znanost mladini, mednarodna kemijska olimpiada Z ODISEJEM NA OTOKU VISU V naravoslovnem projektu posameznih držav, ki so Internationaler Alpen Adria vključene v projekt, preživijo en College s sedežem v Gradcu teden v državi gostiteljici. Letos sodeluje pet držav članic Alpe je bila to Hrvaška oziroma otok Adria: Hrvaška, Češka, Vis. Namen enotedenskega Slovaška, Avstrija in Slovenija, projekta je izpopolnjevanje Vsako leto učenci in mentorji tujega jezika, spoznavanje JAVORNISKI ROVT-RAZISKOVALNI TABOR Marca 2001 smo se s šolo udeležili geografskega in zgodovinskega tabora, ki je potekal v Javorniškem Rovtu blizu Jesenic. Cilji tabora so bili spoznavanje alpskega in predalpskega sveta, industrializacija Gorenjske in vplivi posegov človeka v naravi. Nastanili smo se v hišici, imenovani Trilobit. Ta hišica stoji dokaj na samem, 940 m nad morsko gladino. Ime j e dobila po bitju, ki je živelo, ko je tukajšnje ozemlje še prekrivalo morje. Na razpolago smo imeli kar precej prostočasnih aktivnosti. Na steni hiše je bila plezalna stena, nedaleč stran igrišče za košarko in badminton. Posebej bi pohvalili vožnjo s kanujem in možnost kopanja v 2°C hladnem ježem. V naslednjih dneh smo imeli na programu številne oglede, pokazali so nam, kako se v naravi orientiramo s kompasom, risali smo karte, poslušali predavanja. En dan je bil rezerviran za ogled Jesenic. Obiskali smo železarski muzej, v katerem so bile predstavljene mde, plavži in delo rudarjev. Ostale dni smo preučevali rastje in kamnine. Našli smo celo nekaj školjk in listov dreves, odtisnjenih v kamen. Sli smo tudi na področje, kjer se nahajajo izredno stari iglavci, stari po več sto let. mladih iz sosednjih držav ter izvedeti kaj novega o temi, kije vsako leto na novo izbrana in ponavadi zelo zanimiva. Letošnja tema projekta IAAC je bila Odisej. To pomeni, daje bilo delo sedmih skupin (biologija, astronomija, preživetje, arheologija, dokumentacija, potapljanje in teater) vsaj približno povezano z Odisejem. Delo v skupinah je bilo zelo prijetno in poučno. Pri biologiji smo se na primer naučili zelo veliko o morskem življenju, saj smo za to imeli odlične možnosti, ker je bil projekt organiziran na morju. Morje so izkoristili tudi potapljači, v nebo pa so se s teleskopom in najrazličnejšimi pripomočki večkrat zazrli astronomi. Tudi arheologi so našli marsikaj zanimivega, na skupni predstavitvi zadnji večer pa smo se pozabavali med drugim tudi ob gledališki skupini, kije pripravila zelo zanimivo igro o Odisejevi vrnitvi k svoji ženi Penelopi. MALO ZA SALO, MALO ZARES! VKLOPI MOŽGANE ZA SVOJO PRIHODNOST! Ta test ne preverja, če te xy ljubi ali ne, pa vendar ga reši! 1. Kako boš zaključil-a šolsko leto: a) letos bom končal-a 8.razred; b) letos bom končal-a 9.razred; c) ne vem, kako se bo končalo šolsko leto. 2. Uspeh, ki se ti obeta: a) v spričevalu pričakujem same petice; b) v spričevalu pričakujem tudi nekaj štiric; c) v spričevalu bo verjetno kakšna trojka. 3. SI: a) radoveden-na; DA NE b) ustvarjalen-na; DA NE c) aktiven-na v izvenšolskih dejavnostih. DA NE 4. Kaj pa učenje: a) skoraj nič se ne učim; b) učim se, ko “teče voda v grlo”; c) učim se sproti. 5. V gimnazijo se vpisujem, ker: a) ne vem, kam drugam; b) ker potrebujem maturo; c) tako želijo starši. 6. Študiral-a bi rad-a: a) ................................(vpiši); b) ne morem se odločiti; c) nimam pojma. 1. 2. 3. 4. 5. 6. a 2 4 Da 2; Ne 1 2 3 6 b 2 3 Da 2; Ne 1 3 4 3 c 0 1 Da 2; Ne 2 4 0 1 - Od 26 točk do 23 točk - “Full” ti je jasno, kam se vpisuješ, ptujska gimnazija ti je pisana na kožo. - Od 22 točk do 18 točk - Razmišljaš “cool”, le nekatere stvari bo treba spremeniti, da uspeh ne bi izostal. - Od 17 točk do 14 točk - Želje se ne bodo uresničile same, gimnazija ni pravljica, kjer pomahaš s čarobno paličico in uspeh je tu. Manj kot 13 točk - Hmmm, razmisli!!!!??? PROGNOSTIČNA KARTA ZA OBDOBJE 2002 - 2006 OBLAČNOST PADAVINE MEJA SNEŽEN. jirni ** ****i*/*** * do 10 % 10-30 % 30-50 % 50-80 % nad 80 % rahle zmerne močne .. m Če boste izkoristili ugodne klimatske pogoje naše šole in vsrkali vse razpoložljive padavine znanja, bo vpliv na vaše počutje ugoden in tudi doma bo prevladovalo sončno vreme. Če bosta v vaših glavah prevladovala megla in visok odstotek oblačnosti, bo to neugodno stanje povzročalo številne nevihte z močnim grmenjem.