Ql^Jorn
V A-£D
f-yitSuce...
'i 'V ^ ;
■NO. 28
«/lMERI$K/l DOUOVI^/V
ff

AMCRICAM IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, WauKegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh. New York, Toronto, Montreal Lethbridge. Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 19, 1976
LETO LXXVIII. Vol. LXXVIII
Nova uredilev zveznih cbveičevalnih ustanov
Predsednik Ford je obja vil na tiskovni konferenci v torek zvečer novo u-reditev nadzora in vodstva obveščevalnih služb.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Gerald R. Ford je objavil reformo in novo ureditev obveščevalnih služb, ki naj prepreči zlorabo doma in v tujini. To je prva reorganizacija teh služb od leta 1947.
Predsednik je imenoval nov odbor pod načelstvom direktorja CIA G. Busha, ki bo vodil in upravljal celotno obveščevalno službo ZDA. Po vsem sodeč bo imel ta odbor nalogo sestaviti proračun za obveščevalne službe in razdeliti sredstva med posamezne njene veje.
Poleg tega vrhovnega upravnega in vodstvenega odbora bo poseben “neodvisen odbor”, ki bo nadziral in gledal na uspešno delovanje obveščevalnih služb. Načelnik tega odbora bo Robert D. Murphy, bivši držav-in podtajnik, Stephen Ailes, armadni tajnik v času predsednika L B. Johsona, ter Leo Cher-ne, izdajatelj poslovnih knjig in vodnik privatnega gibanja za reševanje oseb iz držav s totalitarnimi vladami.
Celotno vodstvo vseh obveščevalnih služb bo v rokah Narodnega varnostnega sveta, ki ga sestavljajo predsednik ZDA, podpredsednik ZDA, tajnik za narodno obrambo, državni taj-nikj “Odbor, 40”, ki je doslej vodil obveščevalne službe, bo reorganiziran in preimenovan, je dejal predsednik Ford.
Predsednik je napovedal posebne zakonske predloge Kongresu, ki naj bi preprečevali zlorabe obveščevalnih služb in FBI doma in v tujini. Pogled v delovanje obveščevalnih služb naj bi imel skupni kongresni odbor, katerega člani bi naj bili trdo obvezani čuvati tajnosti tega delovanja.
Francija priznala prva vlada v Luandi
PARIZ, Fr. — Francija je predložila vsem državam Evropske gospodarske skupnosti priznanje vlade v Luandi kot zakonite vlade Angole, četudi ali morda prav zato, ker je preje podpirala v državljanski vojni njene nasprotnike.
Odobritev je bila načelno sprejeta od vseh članic Evropske gospodarske skupnosti, le da ni bil določen čas tega priznanja. Francija ni čakala, ampak je kot prva večja zahodna država priznala levičarsko, pro-sovjetsko vlado v Angoli za zakonito vlado te afriške držaje v torek.
Vse ostale države Evropske gospodarske skupnosti z izjemo Zahodne Nemčije so priznale vlado v Luandi včeraj. Isto so storile Kanada, Švedska in Švica.
Novi grobovi
Albert Skully
V Euclid General bolnišnici je umrl v torek 66 let stari Albert Skully iz Euclida, mož Angele, roj. Paik, oče Kennetha, Gaii Nickel, Ronalda, 2-krat stari oče, brat Louisa Scully, Johna Skully, Eleanor Zelazny, Josephine Scully, Molly Strunge, Ann Kish in pokojnih Josepha, Jamesa, Williama ter Fay Taylor. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in zaposlen pri Steel Improvement Co. skozi 30 let. Pogreb bo v soboto ob 10.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Križa ob 11., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
Stanley Kovačič
Na svojem domu na 816 Stevens Blvd., Eastlake, je po dolgi bolezni umrl 58 let stari Stanley Kovačič, rojen v Detroitu, Mich., od koder je prišel v Cleveland še ko otrok in bil kasneje skozi
Predsednik Ford za ohranitev zveznega voliivenega odbora
SPORAZUM ŠE LETOS? — Sovjetski zunanji minister An-
35 let zaposlen pri Scientitic j drej Gromiko naj bi bil mnenja, Cast Products Co. kot preddela-| da bo le prišlo še letos do spora-vecc, dokler ni postal zaradi bo- ; zuma o omejitvi strateškega je-lezni za delo nesposoben. Po- J drskega orožja med ZDA in kojnik je bil mož Mary, roj. Lu- | ZSSR.
zar, oče Mary Ann, Stanleyja in :	______Q_____
Janet, stari oče Michelle in
Jeffreyja, brat pokojnih Franka Vogrinca, Ann Skorich in Justine Sabot. Bil je član KSKJ št. 162, pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 9., v cerkev sv. Justina ob 10., nato na pokopališče Vernih duš.
John Gruden Sr.
V	Huron Road bolnišnici je umrl po 10 dneh bolezni 87 let stari John Gruden Sr. z 18020 Sohenely Avenue, rojen v Gro-suplju pri Ljubljani, od koder je prišel v ZDA leta 1913, mož Katie, roj. Ogrinc, oče Johna Jr. in Katie Kotsos, 5-krat stari oče, 5-krat prastari oče. Po poklicu je bil mizar in je bil, zaposlen kot nadzornik voz pri New York Central (Penn-Central) železnici skozi 35 let do svoje upokojitve pred 22 leti. Bil je član ABZ št. 186. Privatni pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. včeraj.
------o------
Arktične rastline
V	arktičnih predelih raste o-koli 1700 vrst rastlin, prvenstveno mahovi in lišaji.
Zdravstveni lagoratariji izkorieaja ivmm vlade
WASHINGTON, D.C. - Senatni odbor za ostarele je pri zasliševanjih pretekli ponede-
Predsednik ZDA je pripravljen imenovati sedanje člane volitvenega odbora v skladu z odločitvijo vrhovnega sodi-
v v
sca.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Gerald R. Ford je sporočil Kongresu, da je pripravljen imenovati v zvezni volit veni odbor nj egove sedanje člane, če Kongres spremeni vo-livni zakon. Vrhovno sodišče je pretekli mesec odločilo, da zvezni volitveni odbor ni v skladu z določili ustave in da mora zato tekom 30 dni prenehati s svojim delom.
Vrhovno sodišče se je posta-
DEMOKRATI PRIPRAVLJAJO NAČRT POLNE ZAPOSLITVE
Tri skupine v demokratični stranki se pogajajo o sestavi predloga za polno zaposlitev, ki naj bi bil vključen v strankin volivni program.
t Iz Clevelanda
9
in okolice
WASHINGTON, DC. — Or-gamrirano delavstvo, skupina črnih kongresnikov ter krog sen. Humphreyja se pogovarjajo o predlogu za polno zaposlitev, ki naj bi postal del demokratskega votivnega programa pri letošnjh volitvah predsednika ZDA in Kongresa.
Jedro predloga je v določilu, da naj bi bila zvezna vlada dolžna nuditi vsakemu zaposlitev, ki bi -jo ne mogel dobiti drugje in bi jo hotei. Ta misel ni nova, o. njej so razpravljali v krogih organiziranega delav-
vilo na stališče stroge ločitve stva in v liberalnih politikov v oblasti. Kongresu je po ustavi preteklih letih že ponovno. V
dodeljena zakonodajna oblast, vladi (administraciji) pa izvršna. Zato mora volitveni odbor imenovati predsednik, če naj ta opravlja določene izvršne posle.
V sedanji volitveni odbor je imenoval Kongres štiri člane, predsednik pa dva. Predsednik bi sedaj rad, da Kongres zakon spremeni v toliko, da bo v skladu z zvezno ustavo, nakar bo on imenoVal sedanji volitveni odbor, da bo mogel nemoteno na-
Ijek slišal, da nekaj zdravstve-
nih laboratorijev v New **	sv0Je.deI°; Scle P® le'
seyju, New Yorku in v Illinoisu I
tošnjih volitvah naj bi se Kon-
i kona.
ter v nekaterih drugih državah ^	lotil "opravljanja in
obvladuje večji del vseh zdrav- ' doPolnJevanJa volitvenega -stvenih poslov s tem, da zdravnikom odstopa del plačil za svoje storitve.
Računajo, da bo od okoli 213 milijonov dolarjev računov, ki jih bo plačala zvezna vlada za laboratorijske storitve bolnikom
Ne več novinarjev , in misijonar jev
WASHINGTON, DO. — O-srednja obveščevalna služba — CIA je objavila pretekli teden,
Medicaid in Medicare, kakih 45 da ne bo več najemala za svoje
milijo'nov dolarjev plačanih na goljufive in neopravičene račune.
Odbor, ki mu načeluje sen.
Frank Moss, demokrat iz države Utah, je slišal, da laboratoriji pošiljajo večje račune za zavarovance zvezne zdravstvene službe in da zdravniki pošiljajo na pregled bolnike, ko pregledi niso potrebni, da pa laboratoriji |državne oblasti, naj dožene, ka-računajo tudi za preglede, ki jih iko široko segajo te goljufije, niso nikoli izvršili. Preiskava, ter poskrbi, da bodo krivci raz-pri kateri sodelujejo zvezne in kriti, obtoženi in obsojeni.
rc.rie novinarjev in misijonarjev.
Objava je v zvezi s precejšnjo nejevoljo v delu javnosti in posebej v novinarski skupnosti ter v verskih organizacijah proti u-porabi teh skupin, oziroma njihovih članov za obveščevalne namene.
I
različnih oblikah so to svojo misel ponujali, pa ni dobila splošne podpore.
Zdaj, ko je brezposelnost postala občutljiva in to ostaja kljub zmanjšanju v zadnjih mesecih, postaja to vprašanje zanimivejše in dobiva tudi večjo podporo. Vodstvo AFL-CIO naj bi bilo za tak predlog, prav ta-
Sodijo, da utegne biti ovira pri s e s t a vij an ju dokončnega predloga G. M e a n y, glavni predsednik AFL-CIO, ki nasprotuje vsaki omejitvi svobode delavskih unij pri iskanju višjih plač. Omejitev te bi naj bila nujna, če bi hoteli gospodarstvo tako naglo razširiti, da bi moglo sprejeti vseh 8 milijonov brezposelnih na redno delo, pa ne bi pri tem sprožilo novega, nevarnega vala inflacije.
Novi zškon naj bi bil dopolnilo zaposlitvenega zakona iz leta 1946, ki obvezuje deželo k polni zaposlitvi, čim večji produkciji in kupni moči prebivalstva. Zakon zahteva od predsednika, da vsako leto predloži Kongresu cilje v pogledu zaposlitve, gospodarske rasti in ravni cen ter plač.
Seja—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima mesečno sejo danes, v četrtek, ob 8. uri zvečer v Slov. Domu na Holmes Ave.
Punčka je —
Mr. in Mrs. Dwight Schmitt, Bessemer, Pa., se je rodila punčka, tretji otrok v družini. S tem je postala Mrs. Frances Jelar, 6101 Glass Avenue, desetič stara mati. Čestitamo!
Nov odbor—
Pevski zbor Glasbena Matica ima za leto 1976 sledeči odbor: predsednica June Price, 1. podpredsednica Marie Shaver, 2. podpredsednica Delores Mihe-lich, blagajnik-tajnik Joseph Batis, zapisnikarica Eileen Ivančič, 386 High Tee St. Willowick, Ohio 44094, nadzorniki: Mollie Frank, Josephine Bradach, Carolyn Budan, pevovodja.Vladimir Malečkar. Pevske vaje so vsako sredo ob 8. zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue, soba št. 2.
Prvi javni shod socialistov v Španiji
ELBAR, šp. — Preteklo nedeljo so imeli španski socialisti ko so zanj črni kongresniki in j tu svoj prvi javni shod' od Časa skupina liberalnih politikov o- državljanske vojne, ki se je leta koli sen. Humphreyja. Pri svo- 1939 končala z zmago Franca, jih razgovorih se opirajo na po- ‘ Shoda se je udeležilo okoli vpraševanja javnosti, ki sta ga 7,000 ljudi, ki so zahtevali pra-izvedia New York Times in : vico “samoodločitve” za Baske.
CBS glede tega, ali naj bo zvez- j	——-----y-----; -
na vlada odgovorna za preskr- Povečanje zvezne bitev dela vsem, ki delati žele, I pomočt šolstvu ali ne. Kar okoli 70% povpraša- | WASHINGTON, D.C. — Pred-nih naj bi izjavilo, da naj bi sednik ZDA je na zborovanju vlada prevzela tako odgovor- šolskih upraviteljev razkril, da nost.	j bo predložil povečanje zvezne
Sličen načrt sta predložila ; Pom°či šolstvu za prihodnja tri pred več kot enim letom v j feta.
Predstavniškem domu Augus- , Šolske upravitelje je Ford tus F. Hawkins, demokrat iz pozval, naj iščejo nova pota za
učfenje- “ciničnih in apatičnih
otrok“ o sistemu ameriške vlade.
Olusegun Opasan jo nova glava. Nigerije
LAGOS, Nig. — Vojaška jun-
umo-
Kongres.
Indijsko-sovjetski
razgovori
NEW DELHI, Ind. — Indijski informacijski minister Vidya-charan Shukla je odšel v začetku tedna v Moskvo na razgovore o izmenjavi radijskih in televizijskih programov med Sovjetsko zvezo in Indijo.
Vremenski prerok
Delno oblačno z možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura 42 E (6 C).
KREMELJ PUSTIL V JAVNOST "£U EN-LAJEY TESTAMENT
Znani strokovnjak za komunistični svet Victor Zorza je pretekli teden v daljšem članku razpravljal o ponarejenem testamentu pokojnega kitajskega predsednika vlade Ču En-laja, ki ga naj bi bil pustil v javnost Kremelj v podporo svoje politike do LR Kitajske. Umrli Ču En-laj naj bi bil za sodelovanje Kitajske s Sovjetsko zvezo.
Poročilo sovjetske poročevalske službe Tass pravi, da je Ču v svoji oporoki, ki jo je razdelila pokojnikova žena med člane vodstva Kitajske komunistične partije po njegovi ismrti, svaril kitajske voditelje pred “Zvezo s kapitalističnimi državami”. Moskva svari Peking pred tem že dolgo časa in Ču En-laj naj bi bil torej sprejel to njeno stališče.
Prav tako naj bi bil pokojni Ču En-laj proti pospeševanju poljedelstva pred težko industrijo, kar je sicer v nasprotju z nauki Mao-
Cetunga, pa se krije s stališči Moskve.
Potvorba tega testamenta naj: bi bila jasna in tako očitna, da jo bi komaj mogel kdo spregledati ali ji celo nasesti, pravi Victor Zorza. On misli, da je hotela Moskva z objavo ‘testamenta’, ki ga naj ba razdelila pokojnikova žena kitajskim partijskim vodnikom, dati v roke svoje pogoje za odstranitev spora med Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko. Komaj je namreč kaj dvoma, da v vodstvu LR Kitajske niso vsi za nadaljevanje spora s Sovjetsko zvezo, ki Kitajski več škoduje, kot koristi, ko mora velik del svojih pičlih sredstev usmerjati v narodno obrambo in njeno krepitev, predvsem tudi v razvoj jedrskega orožja in raket.
V Moskvi vedo, da na kako spremembo ne morejo računati, dokler je živ Mao, ki je pred leti dejal, da “Hruščev smrdi” in ki gleda na Ruse s
starim kitajskim ponosom kot na neke vrste moderne barbare.	I
Vodja azijskega oddelka v zunanjem ministrstvu v Moskvi Mihail Kapica je rekel sodelavcu rimskega L’Espres-so, da v Moskvi “računajo na nove voditelje, ki bodo nastopili po ču En-laju in Mau”. S tistimi, upajo, da se bodo mogli uspešno pogajati o sedanjih sporih med LR Kitajsko in Sovjetsko zvezo.
Moskva je povedala onim v ' Pekingu, ki bi se želeli pogajati z njo, kakšne so njene želje, kakšna njena stališča. S tem skuša vplivati na sedanji boj v vodstvu LR Kitajske, ki utegne odločiti o tem, kdo bo vodil to deželo po odhodu Mao Cetunga. Da je ta še vedno njen stvarni voditelj, to kaže med drugim poročilo radia Šanghaj, da je Mao sam začel, oziroma sprožil sedanjo kampanjo proti zagovornikom “kapitalistične
Kalifornije, in v Senatu H. H.
Humphrey. Njun predlog so smatrali za pomanjkljiv in neizvedljiv ter zato ni dobil večje pqdpore. Sedaj ga hočejo predelati in pri tem upoštevati glavne ugovore.
Kons. Carl Albert, demokrat iki vodl Nigerijo, je po iz Oklahome, vodnik Predstav- j ru Predsednika gen. Murtale niškega doma, je dejal, kot po- ! Mohammeda tekom upora pre-ročajo. da hoče tak zakonski 1tekh teden- Postavila za njego-predlog še letos spraviti skozi ■ ve§a naslednika načelnika armadnega glavnega stana gen. Oluseguna Obasanjo, kristjana I iz rodu Yoruba, med tem ko je bil njegov prednik musliman iz plemena Hausa.
Razgovori med Lizbono in Madridom
LIZBONA, Port. — Zunanja ministra Portugalske in Španije sta se sestala v malem obmejnem mestu Guarda in se razgo-varjala o izboljšanju odnosov med obema državama, ki niso bili posebno dobri v zadnjih dveh letih.
To je bil prvi sestanek obeh ministrov po smrti gen. Franca. Ustvaril naj bi temelj za normalne odnose med obema ibe-rijskima državama.
“Pravda prijema socialiste zaradi NATO
MOSKVA, ZSSR. — Glavno glasilo Komunistične partije ZSSR “Pravda” se je ostro lotilo socialistov v državah svobodnega dela Evrope, ker podpirajo NATO, namesto da bi dajali prednost skupnemu boju demokratičnih sil “delavskega razreda” proti ‘profašističnim silam’.
Pri svojem napadu na zahodne socialiste se je “Pravda” izognila navedbi vsakih imen.
poti”, ki je v prvi vrsti naperjena proti Teng Hsiao-pin-gu, ki ga je pokojni Ču En-laj postavil za svojega naslednika.
Mao vidi v Tengu človeka, ki daje prednost stvarnosti pred komunistično ideologijo, tudi Maovo. Znan je Tengov rek, da zanj “ni važno, ali je mačka črna ali bela, ampak da lovi miši”. Za zagrizene komuniste mora biti mačka rdeča, pa naj že lovi miši ali ne!
Trdijo, da je boj med radikalno levico in zmernimi v vodstvu LR Kitajske oživel, ker so se skrajni na levi čutili negotove, ko je izgleda-lo, da bo v proletarski kulturni revoluciji obsojeni in zavrženi Teng dobil trdno v svoje roke vodstvo LR Kitajske. Kampanja postaja 0-strejša in dobiva vedno širši obseg. Sodijo, da za enkrat ne bo imela vpliva na mednarodno politiko LR Kitajske.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom bo skušal danes preglasovati predsednikov veto zakonskega predloga o 6.2 bilijonov dolarjev zveznih sredstev za zaposlitev brezposelnih. Trdijo, da bo Dom veto' preglasoval, da pa ga utegne Senat ohraniti.
WASHINGTON, D.C. — Zakladni tajnik W. Simon je predložil, da naj bi bila zgornja meja zvezne zadolžitve dvignjena za najmanj 50 bilijonov na skupno 650 bilijonov do konca letošnjega junija.
BEJRUT, Lib. — Na Ameriški univerzi tu je neki leta 1974 odslovljeni študent ustrelil dva profesorja, enega Američana in enega domačina. Nekaj časa po streljanju se je morilec predal oblastem.
WASHINGTON, D.C. — ZDA so prekinile razgovore z Indijo o obnovi ameriške gospodarske pomoči Indiji, ko je predsednica vlade Indira Gandhi ponovno napadla ZDA, ki da ogrožajo njeno vlado.
SAN FRANCISCO, Kalif. — Patricia Hearst je tekom sodne razprave včeraj ponovno izjavila, da je sodelovala s Symbionese Liberation Army iz strahu in v prepričanju, da je to edini način, da si reši življenje. Izjavila je, da je še vedno v strahu pred člani SLA za svoje življenje.
REJKJAVTK, Island. — Spog med Islandijo in Veliko Britanijo zaradi ribolova se je tako zaostril, da pričakujejo, da bo Islandija danes objavila prekinitev diplomatskih
stikov z Britanijo. Posredovanje NATO ni uspelo.
WASHINGTON, D.C. — W. Scranton, bivši guverner Pennsylvanie, je sprejel ponudbo predsednika Forda in bo verjetno še danes imenovan za poslanika ZDA pri Združenih narodih v New Yorku kot nalednik odstopiv-šega D. P. Moynihana.
LIMA, Peru. — Ameriški državni tajnik Kissinger se je včeraj razgovarjal tu o politiki ZDA do Latinske Amerike in posebej do Peruja in o medsebojnih odnosih, nato pa je odletel v Brazilijo, kjer se bo danes razgovarjal z brazilskimi državnimi voditelji.
G117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
FubLisiied daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July
Manager Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
c Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec« • Kanada in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
ZDA bo v osrednjem in južnem delu Afrike prevladal sovjetski vpliv, kar ne more ostati brez posledic na ravnovesje sil na svetu, pa tudi za preskrbo Zahoda z industrijskimi surovinami.



BESEDA IZ NARODA

Ofasbena iailea vabi
No. 28 Thursday, Feb. 19, 1976
Resno svarilo iz Afrike
Znana koionarja Rowland Evans in Robert Novak sta poročala o obisku zunanjega ministra republiKe Zaire — nekdanjega Belgijskega Konga — v ZDA m o njegovem slikanju položaja v Afriki, ko je očitno, da je Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole prevladalo s pomočjo sovjetskih dobav orožja in vojnih potieb-sčm ter z rednimi vojaškimi oddelki, ki- jih je poslal v Angolo kubanski Fidel Castro.
Predsednik republike Zaire Mobutu je dolga leta podpiral Narodno fronto za osvoboditev Angole, s katere voditeljem Roberstom sta svaka. Ko so Portugalci dali Angoli neodvisnost, 'je republika Zaire z republiko Zambijo, svojo sosedo na jugozahodu, odločno stala na strani nacionalnih skupin Narodne fronte in Narodne zveze, ki sta se uprli vladi Ljudskega gibanja v Luandi in sestavili svojo lastno v Huambo.
Ti dve skupini sta imeli dejansko za seboj nad dve tretjini celotnega prebivalstva Angole in obvladovali tudi toliko njenega ozemlja. Obe sta upali na podporo zahodnih sil,“v prvi vrsti ZDA. Ko je ta po sklepu Kongresa ZDA izostala, Sovjetska zveza in Kuba pa sta udločno in z mučnimi silami podprli Ljudsko gibanje, je to prevladalo. Republiki Zaire in Zambija sta se znašli v neugodnem položaju slično kot Južna Afrika, ki je v prvi dobi državljanske vojne z orožjem podpirala Narodno zvezo daleč od svojih meja.
CLEVELAND, O. — Glasbena Matica vabi na svojo pomladansko prireditev v soboto, 13. marca, v Slovenskem narodnem domu na 6417 St. Clair Ave. pod naslovom “Bicentennial Evening”. To bo v obliki večerje s plesom. Na sporedu bo kratek program pod spretnim vodstvom Vladimirja Malečkarja v kpomin 200-letnice neodvisnosti ZDA. Po programu bo prosta zabava in ples. Igral bo Jeff Pecon orkester.
Vstopnice se dobe pri članih zbora, lahko pa kličete Marie Shaver na tel. 481-7763.
Publicijski odbor
vanje duha in telesa skušajo doseči z rednimi sestanki in taborjenjem. Organizacija je vedno v rokah odraslih, ponavadi staršev, ki imajo v glavnem | nadzorno funkcijo. Vendar je v interesu skavtske organizacij e, da skavti sami vodijo čim več mogoče. Skavstvo nudi danes preko sto različnih nagrad (merit badges) na različnih poljih, tudi v verskem. Tako vidimo, da skavstvo res pomeni ve-I liko za boljšo mladino, kakor tudi za boljšo Arperiko.
Mlademu Rudiju vsi čestitamo!
R.F.L.
laškars pri Liliji
Slovenska rojakinja smrtna žrtev napada
CHICAGO, 111. — Vsa sloven-CLEVELAND, O. — Letošnje !ska soseska, pa tudi drugi Slo-leto bo senzacionalno, tako na- | venci v Chicagu in okolici živi-povedujejo modrijani in skoraj 'jo pod vtisom žalostnega dogod-verjetno imajo prav, saj smo ta-I ka, ki je neusmiljeno prizadel koj prvi mesec dobili snega, kot ! znano slovensko družino v Cice-baje že pol stoletja ne, kar je ru, 111. V četrtek, 12. febr., je brez dvoma všeč smučarjem in | padla pod streli zločinstva stodrugim prijateljem zimskega , venska žena in mati. ga. Slavka športa.	I Bence iz Cicera. Okrog pol 3.
Zimske olimpijske igre v Av- j pop. je ga. Bence šla po oprav-striji so nam prinesle marsika- ku v Crawford Savings & Loan tero senzacijo, pa tudi preneka- Ass’n. na 5405 W. 25th St. Kma-tera solza je bila potočena. Za lu nato sta stopila v denarni za-poletne olimpijske igre, ki bodo vod dva bela moška. Eden od v Montrealu., tudi lahko priča- teh je strgal žensko ročno torbi-
kujemo prenekatero senzacijo.
V jeseni bomo volili predsednika Združenih držav, ki tudi ne bo brez te ali one senzacije.
co iz rok ge. Bencetove in jo ustrelil. Nato sta oba zbežala. Ga. Bencetova je kmalu nato u-mrla v McNeaf Memorial bol-
Prav zaradi posega Južne Afrike v državljansko dujejo stavke v raznih indu-
| Poleg tega nam pa še napove-J nišnici. Policija je oba zločinca
vojno je postala ta zapletena na dve strai, kar je končno bilo za njen potek usodno. Levičarske afriške države, ki so podpirale vlado Ljudskega gibanja v Luandi, so izjavile, da se borijo proti posegu Južne Afrike, ki je zaradi svoje rasne politike zasovražena v črni Afriki, in da jim je pri tem sovjetsko-kubanska podpora dobrodošla. Za nje je južno-afriški rasizem odvrat-uejši od komunizma.
Na izredni konferenci Organizacije afriške edinosti v Adis Abebi v decembru je uspelo preprečiti priznanje vlade v Luandi za zakonito vlado Angole. Pretekli teden se je to zgodilo, ko je večina držav, članic OAE vlado v Luandi priznala. K priznanju se pripravljata tudi Francija in Velika Britanija in še nekatere druge države svobodnega dela Evrope.
Zmaga Ljudskega gibanja na vojaškem in diplomatskem področju je za enkrat po vsem sodeč gotova. Vprašanje je seveda, kako in kdaj bo vladi v Luandi u-spelo svojo oblast uveljaviti na celotnem področju Angole. Doslej predstavlja ta stvarno le eno izmed treh glavnih velikih plemenskih skupin in to eno manjših. Ostali dve sta podpirali in verjetno še vedno podpirata Narodno fronto na severu in Narodno zvezo na jugu.
Marksistično usmerjeno vodstvo Ljudskega gibanja odklanja sodelovanje z ostalim skupinama, nad katerima je v odprtem boju s pomočjo kubanskih čet prevladalo, ti dve pa sta izjavili, da bosta prešli v gverilsko vojskovajne in vztrajali v njem, dokler ne dosežeta resnične osvoboditve Angole. Če bosta ohranili podporo plemen, na katera sta se doslej opirali, bosta ostali še vedno resnična in nevarna sila za vlado v Luandi. Ta bo tako ostala vezana na podporo Sovjetije m Kube.
Morebitni sporazum med skupinami domačinov v Angoli bi bila najboljša rešitev za nje in za Afriko. NotrJnja pomiritev in sodelovanje vseh v vladi bi odstranili potrebo po nadaljni vojaški pomoči Sovjetije in Kube, zmanjšanje vpliva teh, pa istočasno olajšali pomiritev in sodelovanje Angole tudi s sosednjima republikama Zaire in Zambija.
Zunanji minister republike Zaire Nguza je tekom svojega obiska v ZDA, opozarjal vodilne kongresnike in senatorje na pomen zmage prosovjetske skupine v Angoli. Republika Zaire ima za svoje rude iz Katange dostop do morja po železnici, ki vodi preko Angole, na zvezo z morjem preko Angole je vezana tudi Zambija. Obe ti državi črne Afrike sta trdni zaveznici Zahoda, zato izpostavljeni sovjetskemu pritisku iz Angole, če bo ta tam obstal in se utrdil.
Nguza je vodilne člane Kongresa prepričeval o kočljivosti položaja republike Zaire, kjer so Sovjeti že pred 15 leti poskusili dobiti tla, pa niso uspeli. Tedanji njihov podpornik v Zaire A. Gizenga je sedaj v Angoli, tam naj bi bilo tudi okoli 5,000 vojakov, ki so se tedaj borili na prosovjetski strani in morali po zmagi Mobutuja bežati.
Zastopnik zairskega Mobutuja je .povedal jasno in stvarno, da brez podpore in pomoči ZDA črna Afrika ne more ostati neodvisna in .nevtralna, brez nastopa
sirijskih panogah, morda bo to senzacija za tiste, ki dobe nepričakovane počitnice.
Na še eno senzacijo bi Vas rad danes opozoril in to tradicionalno NAGRADNO MAŠKARADO, katero prireja društvo LILIJA na samo pustno soboto, 28. februarja 1976, in to v Slovenskem domu na Holmes Ave., ob 8. uri zveče-r. Mislim, da ni treba posebej poudarjati o “pomenu” te prireditve med nami, saj je znano, da je med Lilijaši vedno mnogo dobre volje, prijazne postrežbe in prijetne družbe. Da bo ta večer razpoloženje na višku, bodo skrbeli “Veseli Slovenci” s pbskočnimi melodijami, kuharice in točaji pa z izbranimi pustnimi dobrotami.
Vsa clevelandska in okoliška slovenska javnost je na to maškarado — po možnosti v maskah. Najboljše maske bedo nagrajene — vse maškare pa imajo prost vstop.
Ne pozabite na pustno soboto, 28. februarja!
France Ancelj
kmalu ujela kaka dva bloka od mesta zločina. Eden od teh, ki je streljal, trdi, da se je strel sprožil po nesreči in da ni hotel ženske ustreliti. Priznala pa sta oba, da sta hotela izropati denarni zavod.
Družina Bence je splošno znana v okolici. Pred več leti so živeli v slovenski naselbini. U-morjena ga. Slavka Bence je bila stara 44 let. Zapušča moža Franka, in dva sina, Franka, ki se je lani 'perečih ter Petra, ki je prav te dni na tem, da gre k marinom. Zapušča tudi sestro, p,or. Stražišar. Pogreb je bil v ponedeljek, 16. febr., iz Žafranovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Štefana in nato na Resurrection pokopališče.
Užaloščeni in hudo prizadeti •družini ter sorodstvu naše soža-vabljena ije! Naj blaga pokojnica počiva v miru božjem.
Mirko Geratič
Pasta! |@ “Eagle"
>
KIRTLAND, O. — Rudy E.
Lukez, sin Rudolpha in Edith Lukeza iz- Kirtlanda, Ohio, je prejel- 14. decembra 1975 svojo Eagle Scout Award.'To.je prva Iglavje zase. ki se k temu še po-
Oadcarjev sanies#, a,
EUCLID, O. — V AD 24. nov. 1975 sem v dopisu “Pogledat sva šla — kulturne vrtove . . .” omenil: “Pa žal slovanska bolezen — nesloga je tudi še med Slovenci ob ustanovitvi tega narodnega dela imela svojo vidno razpoko, ki se je udejstvovala — po opredeljen]u! Je pač po-
taka nagrada v zgodovini Scout Troop 286 v Kirtlandu.
Slovesne podelitve te nagrade v Old South Church se je udeležil tudi župan mesta Kirtlanda,, Wesley Phillips. Mestna zbornica je za to priliko izglasovala posebno resolucijo št. 76-R-23, v kateri mu čestitajo.. Resolucija tudi omenja, kako so-njegovi napori in neumornost deprinesli k ponosu celotne skupnosti.
Skavtska organizacija zajema fante cd 11. do 17. leta. Skuša ustreči potrebam mladih fantov na poti v odraslo dobo. Nudi jim zabavo in prijateljstvo, med tem ko jih tudi vzgaja v dobre 'državljane. Uči jih vodstva v organizaciji, kakor tudi o problemih današnjega časa. Utrje-
vrnem.’ Tu naj nekoliko o tej naši preteklosti zapišem.
Ko sem gledal v Jugoslovanskem kulturnem vrtu samo podstavek Cankarjevega spomenika, sem spremljevalcu omenil: “Že drugič je Cankar zginil. ..” Ali j c njegova prva soha, ki je bila ukradena s prostora, ki je bil v oskrbi mestne uprave kulturnih vrtov (je bilo tam orodje delavcev in drugih naprav — ne vem?). Dejstvo je, da je ta list (AD) prinesel v veliko presenečenje 7 debelimi črkami poglavje: Cankarjev spomenik u-kraden! (Ne spominjam se. katerega dne in leta, bo pa najbrže 1. 1936.) Ta tatvina je izzvala papirnato vojno med Slovenci v Clevelandu. “Ena kopravnost” (zadnja izdaja tega lista je bila
1. aprila 1957), ki jo je med
•	mnogimi uredniki najdaljšo dobo urejeval Mr. Vatro Gril, ki je bil tudi prvi predsednik Jugoslovanskega kulturnega vrta, je pisala o tem. Kaj je vzrok, da se pod Grilovim p/redsedstvom ni nikaka akcija za izvršitev iz-
| polnila, ne vem. Tudi mi ni znano, kateri ostali sodelavci o-ziroma nedelavci so bili v odboru, da je vse ostalo samo pri imenih, ne pa dejanjih. Zgleda-lo je, da ne bo pod takim vodstvom nikdar prišlo do uresničenja. Se niso mogli sporazumeti — komu naj se v vrt postavi spomenik?
V to zmedo je posegel s svojo idejo pokojni p. d. Hugo Bren O.F.M., znan častilec Barage (umrl je v Rimu 7. dec. 1953), da če kdo, ima Baraga pred vsemi za Slovence v Ameriki
•	prednost, da se mu postavi v Jugoslbvanski kulturni vrt spomenik! Pri katoliških Slovencih je dobil za to veliko razumevanje, pri “naprednih” in “svobodomiselnih” močno opozicijo. Izvolil se je nov odbor (če je bil v prejšnjem kdo od katoliško o-predeljenih, mi ni znano), ki je predsedstvo prevzel rajni (u-mrl 1. dec. 1957) Anton Grdina, tajništvo njegov nečak" (tudi že umrli) Jože Grdina, ki je bil uredil ob priliki odkritja Baragovega spomenika obsežno Spominsko knjigo — danes zgodovinsko zapuščino o življenju Slovencev v Clevelandu. Za blagajničarko je bila izbrana znana Mrs. Marjanca Kuhar. Ne vem za imena ostalih, o dveh vem, da sta bila zelo delavna, zdaj že oba umrla, Mr. Frank in njegova žena Johana Mrvar.
Ideja, da v Jugoslovanskem kulturnem vrtu prvi dobi spomenik škof Baraga, je našla odmev. Predvsem so se zavzela za to slovenska društva, — v seznamu, sem jih naštel 103, -— ki so dala večinoma po $10 ali $5 (seveda “naprednih” društev ni v seznamu). Tudi kakih večjih darov posameznikov — nekaj izjem — Ameriška Domovina je prispevala $25, drugi bolj premožni pa $10 in $5. Največ darovalcev je bilo po $1 in $2 in pri teh je bil zelo velik odziv. Smo pač bili še v odnosih depresije, pa dolar je takrat res nekaj pomenil.
V obdobju, ko se je pripravljal Jugoslovanski kulturni vrt, je pa kralj Aleksander v Jugoslaviji razpustil vse politične stranke, ohranil le tiste, ki so bile za režim, da se iz treh narodov zvari le en “jugoslovap-ski”, podvrže se srbski upravi. Tako je razpustil tudi vsa prosvetna društva, ki so delovala v Sloveniji na katoliški osnovi. V Sloveniji'in v vsej državi so samo Sokoli imeli zaščito od režima. V Ljubljani — če se prav imena spominjam — je bil Pirkmajer, ki je sodeloval s kraljevo diktaturo. Znanec, ki je kot tehnik v Jugoslovanskj tiskarni bil zaposlen, mi je povedal, — ta tiskarna je bila z modernimi tiskarskimi stroji najboljša na Balkanu, bila je last Katoliškega društva. Novi režim se jo je hotel polastiti, pa ni uspel. Po zmagi revolucije so se jo polastili komunisti.
Aleksandrov režim je poslal v ZDA svoje zastopnike. Ne spominjam se imena, vem pa, da'je bil zaposlen pri ljubljanskem “Jutru” (glasilu režima), odposlanec, ki je imel namen Ameriške Slovence pritegniti k priznanju režima. Tako je vplival na Antona Grdino, da je za A-meriško Domovino napisal dopis v prid režimu. /Takrat se je v. “Amerikanskem Slovencu” v Chicagu oglasil p. dr. Hugo Bren O.F.M. z uvodnikom: “Tudi ti. Bruto .. . !”, ki je zelo kritiziral Grdinovo početje.. Vem, da se je pozneje ta vroča polemika ublažila, da je Grdina spoznal, kaj je bil namen “Jutrove-ga” odposlanca. Dotični je prinesel iz Ljubljane kot dar Clevelandu (če istočasno, ko je bil tu, ali pozneje, ne vem) Cankarjev doprsni kip kot v zahva-
lo, da se je v Euclidu imenovala neka ulica po mestu Ljubljana. Kot sem pozneje slišal, je j bilo ozadje, da je neki malo spo-' sobni umetnik (imena ne vem)
' za Ljubljano naredil Cankarjev ^ doprsni spomenik, pa da ni bil ljubljanski upravi po volji. Ker je dotični moral biti pristaš režima, so mu vseeno plačali delo,
' kip pa odločili, da ga bodo dali ! mestu Clevelandu za Jugoslovanski kulturni vrt kot dar mesta Ljubljane.
Ker je bil predsednik Jugoslovanskega vrta Anton Grdina, se ne čudimo, da je bil s tem darom navezan na “Jutrovega” zastopnika in ni spoznal ozadja.
Kakšen kip Cankarja je to bil, ne vem, ker ga nisem videl. Kdo ga je bil iz garderobe vzel — je .še danes odprto vprašanje. V .“Enakopravnosti” so se pritoževali na zanikrnost odbora Jugoslovanskega kulturnega vrta. da na takem kraju da soho v shrambo. Ker so “napredni” Cankarja smatrali za “svojega”, bi bila blamaža, da bi ga “nazadnjak” v vrt ustoličili... Ker takrat ni bilo vandalizma, kot je zdaj viden v Rockefellerjevem parku, je ostal upravičen sum, da ima še nekdo, ki je od tam odnesel Cankarja, tega skri-" tega. Bilo bi častno, da ga vrne!
Mislim, da bi, če hi bil vrnjen, zanj najbolj primeren kraj v auli Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Kot pisatelj je Cankar last vsega slovenskega naroda. Bil je mojster slovenske besede in je ne-oziraje se na to, ali je komu po volji ali ne. Če je okrcal ko-modnost “fajmoštrev”, je dal tudi priznanje duhovnikom, ko je ob smrti Janeza Ev. Kreka (u-rnrl 7. okt. 1917) zapisal: “Njive, ki je imela take orače, take sejalce, ne pomori slana, ne pobije toča, in žetev bo velika, ko pride čas.” — In Krek je v njegovih očeh 'bil to, ki nihče ni tako kot on megel uveljaviti pravico zatiranim in ponižanim. Ni bil le teoretik, pač pa izvajalec krščanskega nauka. Tako ob njegovi smrti so to priznali vsi njegovi načelni: nasprotniki.
Ni prizanašal Cankar tem, ki so se sami “kanonizirali”, da so “napredni-svobodomiselnr*, tudi na nje je, kar odgovarja tudi sodobnim, nekje zapisal': “.. . da je (pri njih) izključena vsa svoboda, vsaka individualnost, pač pa uspeva surova nevednost po prosti volji.”
Kljub vsemu nasprotovanju “naprednih” je Cankar dobil v Jugoslovanskem kulturnem vrtu spomenik. Če je njegova soha izginila, je pa ostala ideja, da se .vkljub vsem-njemu spomenik uresniči. Treba je bilo zbirati fond za nabavo novega kipa. Kolikor se spominjam, je to delo izvršil tu rojeni Slovenec Mavko, ki je po fotografijah posnel Cankarjev lik.
Ob otvoritvi, oziroma odkritju spomenikov Ivanu Cankarju in Simonu Gregorčiču se je ponovno izvršilo slovensko manifestiranje, ki se ga je zelo veliko naroda udeležilo. Vendar v številu ni doseglo Baragovega cine 22. sept. 1838. Kot zastopnik je iz Slovenije prišel ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je odkril spemenk, končala se je pa njemu v čast akademija v Slovenskem, narodnem, domu na St, Clairju (žal se • ne spominjam datuma in leta).,
Med premnogimi brezdomci se. ja po drugi svetovni vojni tudi omenjeni dr. Adlešič izselil iz rojstne domovine in prišel v A-nieriko. Kolikor mi je znano, je užival povsod sloves dobrega človeka.
M. T.
Vatikan odklonil napad na sionizem
RIM, It. — Vatikan je uradno odklonil obsodbo sionizma in poziv k arabskemu nadzoru nad Jeruzalemom, ki sta bila pretek-, ii teden odobrena na krščansko-
IZ NAŠIH VRST
Milwaukee, Wis. — Spoštovani! Pošiljam Vam nakaznico za enoletno naročnino. Z . Ameriško Domovino smo zadovoljni. Kar tako naprej in Bog Vas žvi!
John Bambič
*
New Smyrna Beach, Fla. — Cenjeno uredništvo! Najlepša hvala za pošiljanje Ameriške Domovine sem v Florido, kjer se začasno nahajam.
Pošiljam Vam tudi prav lepe pozdrave iz tega toplega kraja. Toda letos je bolj hladno kot prejšnja leta. Včasih je tudi, mraz, da je potrebno ponoči zakuriti. Pa imamo tudi sončne in tople dneve, a ne vsak dan.
Lepe pozdrave tudi moji družini, prijateljem in znancem ter hralcem Ameriške Domovine, posebno č. g. profesorju Goletu, s katerim sva bila nekdaj naj-bližja soseda v lepem Dobrniču.
Bog Vas živi!
Jože Kastelic
*
Milwaukee, Wis. — Cenjeno uredništvo! Pošiljam Vam denarno nakaznico za enoletno naročnino na Ameriško Domovino :n dva dolarja za tiskovni sklad, j Z listom smo zadovoljni in ga z malimi izjemami tudi redno prejemamo.
Vsem prav lep slovenski pozdrav!
Anton Strmšek
*
Geneva, O. — Spoštovani! Prav lepo pozdravljeni! Priložen je ček za nadaljno naročnino in dar za tiskovni sklad.
Ameriško Domovino redno prejemamo, zelo pa jo pogrešamo ob sredah! Vsa čast, uredniku g. Lipovcu za zanimive članke in za ves trud, pa tudi ostalim dopisnikom in sotrudnikom. Vse je vredno branja. Nadaljujte z Vašim delom, saj vsi tako radi beremo Vaše članke.
Naj Vas tudi v bodoče spremlja božji blagoslov! Tople pozdrave vsem skupaj!
Frank in Pavla Pustotnik
❖
Euclid, O. — Spoštovani! Prilagam denarno nakaznico za enoletno naročnino in dva dolarja v tiskovni sklad.
Iskreno želim, da bi Ameriška Domovina še dolgo prihajala v slovenske domove širom sveta. Mnogo uspeha in vse dobro.
Z lepimi pozdravi!
Anna Godlar
*
Ely, Minn. — Spoštovani! Prav lepa hvala za obvestilo o stanju naročnine. Priloženo pošiljam ček za eno leto.
Brez Ameriške , Domovine ne bi mogla biti. V njej je mnogo lepega in zanimivega branja.
Prav lep pozdrav!
Mary Škerjanc
*
Cleveland, O. — Spoštovano uredništvo! Oprostite, da, sem malo pozen z naročnino. Priložen je ček za eno leto.
Z Ameriško Domovino smo zelo zadovoljni. Prinaša nam veliko novic in poučnih člankov ter je vsesplošno zanimiva.
Želim Vam vso srečo in mnogo napredka!
L. Petrič
*
Dunlap,. 111.	— Spoštovani!
Hvala za obvestilo. S priloženim čekom obnavljam naročnino za pol leta. Vztrajajte in držite sp .Vaših dosedanjih ciljev.
Vas pozdravlja!
Martin Sowinek Sr.
islamski konferenci v Tripoliju, v Libiji.
Objava je bila izdana, ko so odgovorne vatikanske oblasti preučile izjave tripolijske konference. V njej je rečeno, da “Sv. sedež ne more sprejeti takih točk, ker se- njihova vsebina ne strinja v bistveni ir stvareh z dobro znanimi vatikanskimi stališči”.
V Mu 20S~!sfnic8 ameriiks neodvisnosti
DAN ZASIAVE
-CLEVELAND, O. — Ameriška zastava “Stars and Stripes” je Vnosno vihrala pred junaškimi borci za svobodo in neodvisnost ^A, dasi še takrat ni imela takšne oblike, kot je v rabi v seda-^jeni času. Ena najbolj ganljivih primerov iz zgodovine ameriške Ustave je zgodba, ko so junaški oblegani branilci v Ft. Stanwix, ^•Y., v avgustu 1777 kot simbol borbe za svobodo na trdnjavi pobesili zasilno napravljeno zastavo, sestavljeno iz kosa rdečega ženskega spodnjega krila, bele srajce in od kosa plavega blaga, ^rezanega iz plašča kapetana Abrahama Swarthout-a. Kakor k bila ta skrpana zastava iz raznih kosov oblek skoraj smešno Preprosta, je vendar njen simbol podžgal oblegane ameriške “°rce, da so vzdržali in odbili vse napade angleških vojakov.
Kako je nastala ameriška zastava? Ali je res Betsy Rose tešila prvo ameriško zastavo? Znana je namreč zgodba, da je “stsi Ross sešila zastavo po narisanem vzorcu, ki ga je zamislil George Washington leta 1776. Mnogo let se nikdo ni brigal, kako te pravzaprav nastala ameriška zastava. Šele leta 1870 je vnuk etsi Ross, William B. Canby, objavil zgodbo, kakor mu jo je ^6tsi Ross povedala, ko je bil še otrok. Betsi Ross je umrla leta “36, ko je njen vnuk Canby bil star 11 let.
Resni zgodovinarji sicer dvomijo o resničnosti te zgodbe o Postanku ameriške zastave, je pa kljub temu ostala ta , zgodba teed ameriškim ljudstvom najbolj priljubljena razlaga nastanka teiieriške zastave.
Po zgodovinskih podatkih naj bi sedanja oblika zastave ZDA Ostala po Marinški resoluciji II. Kontinentalnega Kongresa, spre-teta 14. junija 1777 v Philadelphiji.
Zamisel, izražena v imenovani resoluciji je predlagala za-sWo s 13 rdečimi in belimi progami s skupino 13 zvezd na pla-teiii polju. Ni pa zanesljivih podatkov, kdo je napravil načrt za *0 obliko. Borci v revoluciji za svobodo in neodvisnost ZDA še '°rej niso imeli enotne državne zastave.
Ameriška zastava “Stars and Stripes” je dobila prvo formal-[° priznanje od kakšne tuje države 14. februarja 1778, ko je ladja danger” zaplula v britanske vode in so jo francoske ladje slavilno pozdravile s topovskimi streli.
DAN ZASTAVE, 14. junija, je že več kot 90 let spoštovan y praznični simbol ameriške svobode in neodvisnosti. Tudi za-;etek Dneva zastave je bil skromen in preprost. V majhni pode-telski šoli v Fredonia, Wisconsin, je 19-letni učitelj Bernard J. tegrand priredil 14. junija 1885 šolsko slovesnost v spomin na idni sprejem zastave “Stars and Stripes” kot državne zastave : ^A 14. junija 1777. Učitelj Cigrand je namestil majhno ame-r^ko zastavico v vrat steklenice in jo pred učenci svojega raz-rWa postavil na svojo pisalno mizo. Učencem je dal nalogo, da tekaj napišejo o ameriški zastavi.
Po tej prvi -skromni proslavi ameriške zastave je učitelj Ci-Šteind začel propagirati, da bi 14. junij bil priznan kot državni Jten zastave, da bi mogli vsi državljani ZDA ob tem dnevu izka-teti spoštovanje svoji zastavi. Po večletnem vztrajnem prizade-'tehju učitelja Bernarda Cigranda je predsednik Wilson za vso težavo uradno proglasil 14. junij 1916 kot Dan zastave.
Jože Melaher
z veseljem na uslugo. G. vodite-|lju sta pomagala pri spovedova-j nju dva dulhovnika. Dijakinje so I zelo vesele, da so imele tako le-; pe duhovne vaje. Duhovno obnovljene se bodo z veseljem zo-1 pet poprijele učenja. Bog daj, da bi seme, ki ga je goreči duhovnik sejal v mlada srca, vzklilo in obrodilo sadove za srečno življenje. Ali je v tem času milosti Gospod povabil kako mladenko, da bi mu sledila po nekoliko ožji poti, da bi vodila male k njemu? To je še skrivnost kakega mladega srca . ..
I V soboto so pa imele dijakinje ples v dvorani. Se ne smete pobu jšati — bil je večer hčerk in očetov vseh študentk. Očetje so . bili plesalci. Vem, da je bila ; vsaka preponosna na svojega ‘spremljevalca — očetje pa še ; bolj na svoje hčerke v krasnih formalnih oblekah. Matere so pa doma ostale in najbrž obujale spomine na mlada leta .. .
! 4. Križ. (Jezus govori s. Jožefi.) j Veliko duš je, ki so vesele,
, kadar jih obiščem
VESTI

: ■ ■
r

Praznik slovenskih	luči Kristusovega evangelija
katoliških časnikarjev	razpravljati o vseh vprašanjih,
LJUBLJANA — Dober tisk ki kakor koli zadevajo človeka.
ima v vseh ca'sih, posebno pa še v takšnih, kakršni so današnji, velik pomen, časnikarski poklic je pomemben v vseh deželah, z brezbožnimi-ateističimi režimi, ki dostikrat niso samo brezbožni, marveč še veliko več: proti Bogu in zoper vsako vero. Katoliška Cerkev že nekaj let
Katoliški tisk mora biti jasno ogledalo sveta, hkrati pa tudi vernikom pravi svetilnik na njihovi življenjski poti. V omenjeni papeški listini piše: “S sredstvi družbenih občil, torej tudi s katbliškim tiskomj je treba oznanjati vso resnico in skrbeti, da predstavljamo resnični
posebej praznuje god sv. Fran- obraz Cerkve in njenega življe-
čiška Šaleškega, zavetnika katoliških časnikarjev in pisateljev, ki ga imamo v koledarju 24. januarja. Kakor lani, tako so se tudi letos na ta dan zbrali v škofijski kapeli v Ljubljani uredniki verskih časopisov, ki danes izhajajo v okviru jugoslovanske republike Slovenije. Kakor lani tako jim je tudi letos opravil
nja. “Sporočanje vesti mora biti v skladu s pravičnostjo in ljubeznijo, to je pošteno in dostojno. Varovati mora zakonite pravice posameznikov in družbe; ne sme se vtikati v intimno področje posameznika in družbe, varovati mora službene tajnosti.
Po drugi strani pa so verniki dolžni katoliški tisk brati, in
s tolažbo, božjo službo ljubljanski nadškof sicer ne le zato, da so seznanjeni | Mnogo jih je, ki me sprejmejo metropolit dr. Jožef Pogačnikjz novicami iz življenja Cerkve, z veseljem v sv. obhajilu — ma- bi jih je med mašo še posebej marveč tudi zato, da v sebi utrlo pa je takih, ki bi jim bil do- nagovoril. Navzoče časnikarje j ujejo pravo versko miselnost, i brodošel, ko jih obiščem s svo-‘jg opozoril zlasti na obe temelj- Dober verski tisk svoje bravce jim križem. Kadar je duša pri- ni navodilni listini Cerkve, ki ne samo informira marveč tudi ‘bita na križ in se popolnoma naj bi veljali za katoliške časni-1 formira (duhovno oblikuje in
Orsšitliilee z ta@!ifsk@ga Iiriška
^ Ocm sv. Valentina.
0 sv. Valentinu je ljudska do-tešljija spletla veliko legend.
M a. od njih ve povedati, da je
ko v naših domovih vlada praznik sv. Valentina. Naj le na nebu našega življenja sveti sonce ljubezni do naših dragih in o-
4 svetnik nosil osebna poročila greva s svojimi žarki tudi bliž-te zaljubljenih mladenk njiho- ’ njega.
izvoljencem v ječo. Pravijo, i Spomnim se, kako sem bila v
<1;
5 si ga je mladina zato izbrala Posebnega priprošnjika v Iju-'henskih zadevah. Naj bo že orkoli, širil je ljubezen do
tetk'
&0l
šoli gojenka, ko mi je učenček prinesel “Valentina”, na katerega je prilepil sliko Srca Jezusovega in natiskal s črkami, ki so
ga in ljudi. V dokaz svoje'stale v različnih stojah: “Jesus, teoboke ljubezni do Kristusa je j be my Valentine”. Okrog slike teptrpel zanj mučenišfco-smrt j je nalepil cel venec src. To je '„270 pred cesarjem Klavdijem, j.bil tisto leto moj najlepši “va-
k
veda so nekatere legende ta- lentine
. ,&> da se je moral najbrž svet-tek v grobu obrniti. Trgovci se-I teh j e base nič ne vedo o njem, te rabijo njegovo ime za rekla-I N za svoj “business”. Ne poza-
na
P.
I , L nobeno leto
K
i ^
nas
Mi
se bliža.čas kupovanja daril haše drage ..
Yendar pri vsem tem se mi
2. Polnočnica,
V novi cerkvi sv. Jožefa Ljubečni, za katero ste tako velikodušno prispevali, so imeli tako lepo polnočnico, da bo opozon i, vsem ostaia v prijetnem spomi-
nu. Gospod župnik je napisal igrico z božičnimi pesmicami in
: deklamacijami. Otroci so se je , je to nekaj lepega, da so | nauiai z Joie£om i„ Marijo so
We	A prikorakali v cerkev. Bila je
. ma tistih, ki jih iju ijo in prenapolnjena že pred pol dva-m obdarujejo s kako malen-1 testjo. Koliko veselja prinese ta
preda moji volji, takrat me naj bolj slavi.. .
j Ali ne veš, da jaz in križ sva neločljiva? Ko me srečaš, srečaš križ. Kadar najdeš križ, sem jaz, ki ga najdeš. Kdor ljubi križ, ljubi mene. Samo tisti, ki ljubijo križ in ga voljno objamejo iz ljubezni do mene, se bodo veselili nebes. Pot čednosti in sve-! tosti obstoji v samopremagova-nju in trpljenju. Kdor velikodušno sprejme. križ, hodi v pravi luči, hodi po ravni in varni poti in ni v nevarnosti, da bi zdrknil doli po vzpetini — ker tu je ni.
Ali sedaj razumeš, .kako dragocen je križ? Ne izogibaj se mu! Ljubi ga, ker ga pošljem jaz. Nikoli te ne bom pustil brez moči, da ga boš mogla nositi. Jaz sem (ga nesel iz ljubezni do tebe, ali ga ne boš tudi ti nesla iz ljubezni do mene?
5. “Simpatična gospodična”.
V mojih mladih letih sta prišli v našo vas dve gospodični iz Trsta na počitnice. Večkrat sta povasovali tudi pri nas. Postale smo prijateljice. Ko sta se vrnili domov, smo si nekaj časa dopisovale. Vsako pismo sta naslovili: Simpatična gospodična T.T. Meni se je dopadlo bolj kot “spoštovana” in sem ju začela posnemati — seveda samo najboljše prijateljice sem tako počastila. Ko sem prišla v samostan v Maribor, sem morala povedati svoji najdražji prjatelji-ci, kako mi gre. “Simpatična gospodična” Bariča Novačan, sem naslovila pismo in ga oddala sestri, ki je bila 'prefekta v sobi, kjer smo se učile po šoli. Drugo jutro sem morala k sestri Stanislavi, ravnateljici. V rokah je imela moje pismo. “Zakaj ne-
najsto. Vse je pelo z otroci, stari mladi. Ljudje so dali duška
j-. ——- V ,J,	,, in mladi. Ljudje so dali duska
h otrokom! S kako radostjo , m verskim-ustvom Bil je
.. Vtevajo svoje zaklade valen-‘	y srdh vgeh navzočih
i*
jtee! In kako srečne so matere 1 očetje, ko jim otroci podarijo .^ontine, ki so jih sami nare-
A Sv' Vale,!tln «oto™.	L manj kot’jL
dan iz nebes z dopadljivostjo •
[te srečo družin in želi, da bi Iju-
1 ezen nikoli ne izginila iz naših
pa je bil praznik, saj se je v njih zopet rodil Jezušček. Vem, da ste tudi Vi veseli te novice —
U
htiov.
3. Duhovne vaje študentk.
Zadnji teden januarja so dekleta Mt. Assisi Academy opra-
-^ogu in njemu je pa še poseb- j vile duhovne vaje. Njih voditelj všeč, če svojim dragim in je bil Father John Day, avgušti-j!tejateljem poklonimo tudi du- nec. V ponedeljek je govoril u-tevtie darove. V najrevnejših 1 čenkam 4. letnika. Ker so razre-teoliščinah lahko presenetimo di veliki, so imele sv. mašo in te°jce: “Sv. maše sem se udele- j govore v dvorani. Potem so se ; j1' Zate. Sv. obhajilo sem prejel i razdelile v skupine' in odšle v j tvojem namenu.” Tako dari- ' svoje učilnice, kjer so razprav-jJ bo vsakemu, ki veruje v moč Ijale o govoru. Med njimi so bi-jtehovnih dobrin, nad vse ljubo, le tudi njih učiteljice, razredm-^eda tudi čokolada, kartice s čarke. Istim smernicam so sle-teki in krasnimi verzi doprine- ! dili tudi drugi razredi: v torek ! tejo svoje k lepoti dneva — a to ’ tretji, v sredo drugi in v četr-j* postranska stvar. Glavno je tek, prvi. Kadar niso bile zapo-tefcezen v družinah, v soseščini, slerie z razpravljanjem, so imele j[ sorodstvu., med prijatelji. In priložnost se privatno pogovori-^ je naj lepše — vsak dan lah- ;ti ;z g. •voditeljem, ki jim je bil
karje, namreč na zadnji koncil-j	-—
ni Odlok o obveščanju in pa na j Razstava slovenskega pastoralno navodilo Občestvo in. verskega tiska v Ribnici napredek.	Ne dolgo tega so v župnijskem
Sv. Frančiška Šaleškega je po- prostoru v Ribnici na Dolenj-stavil za zavetnika katoliškim skem pripravili razstavo sloven-
časnikarjem in pisateljem papež Pij XI. leta 1923. Frančišek je bil klasičen stilist in naj bi bil še danes vzor katoliškim piscem, kako je treba pisati preprosto, lepo in prikupno.
Cerkev se je vedno zanimala za vse iznajdbe in odkritja znanosti ter jih skušala tudi sproti postavljati v službo evangelija. Med temi odkritji so bili deležni posebne cerkvene pozornosti zlasti tisk, radio in televizija,
skega verskega tiska, ki izhaja danes v okviru 'jugoslovanske republike Slovenije. Ob današnjem verskem tisku je razstavljen tudi slovenski verski tisk iz desetletij pred drugo svetovno vojsko.
Kaplan Vinko Guna, ki je organiziral to razstavo, je želel z njo zainteresirati svoje farane za verski tisk, za njegovo branje kakor zlasti tudi za njegovo naročanje in vsestransko podpi-
to je vsa danes tako imenovana jranje. Verni človek mora danes
sredstva družbenega obveščanja. Cerkev zlasti v listini Občestvo in napredek poudarja, da ima vsak človek aktivno in pasivno pravico do obveščenosti, to je pravico, da se zanima, da išče, da sprejema kakor tudi da širi vesti o dogodkih v Cerkvi.
nujno spremljati današnje življenje v svoji Cerkvi, da se bo znal v vseh okoliščinah ravnati po cerkvenih navodilih.
Učiteljev imajo premalo Tudi v ormoški občini se srečujejo s problemi v osnovnem
Jasno in pravočasno obveščanje , šolstvu. Trenutno primanjkuje o dogodkih in o dejstvih nam"! približno 30 učiteljev, težave pa
reč omogoča posameznikom, da
imajo tudi s tem, ker mnogi uči-
morejo tudi sami več prispevati; -tejjp ki sedaj poučujejo, nimajo k skupni blaginji ter lažje sorte-1 ustrezne izobrazbe. Zato pravi-
lovati pri napredku vsega človeštva.
Katoliški časnikarji morajo v
meni?” me je pogledala nad o-čali. “Seveda vem. Ljudi, ki so dobri, imamo radi, jih spoštuje-
jo, da je zaradi slednjega skoraj tretjina šolskih ur opravljena premalo strokovno.
Da šola ne bo kos nalogam', če ne bodo zapolnili te vrzeli, je jasno, treba pa je povedati, da vseeno kaže na bolje. Trenutno namreč ' štipendirajo za vzgojo
mo. Simpatični so nam,” sem ji
razložila. Ni me oštevala, samo lin izobraževanje 50 štipendistov, opozorila me je, naj ne rabim kljub vsemu pa deficit po uči-takih izrazov v naslovih, ker ni teljskem kadru s tem še ne bo umestno. Za eno skušnjo mo- rešen.
drejša, sem se vrnila v razred. Potreb bo namreč vedno več, V prostem času sem povedala še zdaleč pa se vsi izšolani pro-dekletom, zakaj sem bila klica-'svetni delavci ne zaposlijo v na v urad. To je bilo- smeha! j šolah, bodo težave odstranjene ki?” sem si hitro izprašala vest. Večkrat so me vlekle s “simpa- ; šolah, bodo te;ave odstranjene
j v varstvu, koder pričakujejo, da bodo že čez leto ali dve imeli
‘S i m p a t ična gospodična,” je ; tično gospodično”, prečitala. “Ali veste, kaj to po- '	s. M. Lavoslava
DVA RAZLIČNA POKLICA — William A. samostanu sv. Andreja v New Yorku, kar je v mehanični delavnici, kar je tekom pet dni 1968, med tem ko je zaposlen v delavnici že
Prazesky (na levi) kot pravoslavni škof v običajno ob koncu tedna, in kot nadzornik med tednom. V škofa je bil posvečen leta od leta 1945. Bo torej skoraj zrel za pokoj.
vsa delovna mesta zasedena s? strokovno usposobljenim ka- j drom.
Nova vinska klet
Blizu železniške postaje v Brežicah so zgradili novo vinsko klet z zmogljivostjo 220 vagonov vina (2 2 milijona litrov) .
Že lani so odprli moderno stiskalnico grozdja z zmogljivostjo 16 ton grozdja na uro. Poleg tega imajo tudi dobre skladiščne prostore in vinsko predelovalno klet.
na Limbarski gori:	Ferdinand
Trdin;
v Brestanici: Leo Likar; v Ljubljani: Anton Lozej, Boris Ziherl.
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič.
Preveč bolnih delavcev
Zdravstvena služba v Celju je postregla s podatki, po katerih je povprečno vsak dan 1700 ljudi bolnih in ne pridejo na delo. 7
Zaradi izostankov je celjska občina v minulem letu izgubila nad 450 tisoč dni, od tega 40 tisoč delovnih dni zaradi nezgod pri delu.
Nova mostova čez Mežo
V zgornjem delu Mežiške doline gradi Ravenski “Gradis” dva nova mostova čez reko Mežo. Prav tako potekajo dela pri rekonstrukciji ceste med Žerjavom in Mušenikom. Ta bo dobila posebne varovalne naprave proti plazovom, ki-so v zimskem času zelo pogostni.
Nove prodajalne lesa v Hočah
“Slovenijales” je v Hočah odprla nove prodajalne ih skladiščne prostore. V ogromnih halah s. 600 m2 pokrite površine so lepo uredili prodajalne in skladišče.
Tu uporabljajo sodobno tehnologijo pri skladiščenju in transportu blaga, ki temelji na paletiziranju in regajni tehniki.
Lesen vaški zvonik v Kamovcih
V Kamovcih stoji Tesen vaški zvonik, ki spada k spomenikom, prve kategorije. Gre za redek primer kmečke arhitekture in ljudske umetnosti, značilne v Panonski nižini.
Krajevna skupnost in lendavska občina sta zvonik zaščitila in ga renovirala.
Ribiči v Velenju
Ribniška družina v Velenju šteje 318 članov in letos praznuje svojo tridesetletnico. Ob proslavi so ustoličili prvega “ribiškega carja”. Je vesten delavec v ribiški družini že od začetka, če ujame ribo, manjšo od treh kilogramov, jo spusti nazaj v vodo. Pred leti je v Velenjskem jezeru ulovil 17 kg težkega krapa. Priznanje je dobilo še 14 ribičev.
V Sloveniji so umrli:
7. februarja
V	Stični: Jakov Blaževič;
v Novem mestu Rudi Colarič; v Gaberskem: Franc Tomše; v Podljubelju: Boris Dolar; v Celju: Antonija Cigoj; v Ljubljani: Ivan Nemec, Marija Sep ec, Irma-Marija Nanut, Marija Serina, roj. Požlep; v Vavti vasi: Alojz Sluga.
9.	februarja
V	Ljubljani:	Henrik Gačnik,
Franc Rehar, dr. Jakob Mohorič, Ivan Nemec;
v Grosupljem:	Janez Štrukelj,
p. d. Ulčar;
Dolgi most: Darica Čuden; v Laškem: Ivan Deželak; v Prečni (pri Novem mestu): Alojzija Vidic.
10.	februarja
V	Lj ubljani: Pavla Bertonceli, Peter Ravnikar;
v Novem mestu: Ruža Germ; Grčarevec: Frančiška Kunc, roj. Skvarča;
v Senovem: Jože Jontez; v Kobaridu: Stanko Šarf; v Šentjurju: Tone Dobrotin|_ek; v Grosupljem: Franc Kramar; v Preserju: Anton Pečlin.
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSICA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV ' 1X5 Waterloo 8d.	181-Jim
MALI OGLASI
Euclid Brick Condo
Modem 8 yr old 2 large bedrooms up, IVz baths. Living rm. Din. rm. combo. Appliances, plus extras. Very good rental area. $21,500. For more info call 486-5684	(x)
FOR KENT
3 rooms unfurnished; also 2 furnished rooms E. 64 St St. Clair area. Call 944-3260 10 to 7 pm.
-(29)
WANTED TO RENT
Two Bedroom half or full house for young couple with new baby. 946-7920
-(31)
Stanovanje oddajo
5~sobno stanovanje v okolici Grovewood, zgoraj, oddajo starejšemu paru brez otrok za $130 na mesec. Tei. 946-1824.
-(28)
FOR RENT
Four rooms and bath, up, newly decorated and furnished. Adults. $90. St. Clair neighborhood.
Call 391-6352
(31)
Hiša naprodaj
4-stanovanjska zidana hiša z dvema trgovskimi lokaloma je naprodaj ob St. Clair Avenue v slovenski naselbini za $23,900.
GEORGE KNAUS Realty 813 E. 185 St.	481-9300
M.m - -	^
BED — KING SIZE
Inch mattress, box spring, frame, still packaged. $185 (value $450.00). Queen $170.00 (value $350.00). Inch delivery. 656-3301 - Usually home.
(29)
Hiša naprodaj
Tristanovanjska, zidana hiša, 2 stanovanji zgoraj, 1 spodaj, v dobrem stanju je naprodaj v okolici Sv. Vida. Vse podkleteno in ograjeno. Kličite po 4 uri pop. 431-8255.
-(29)
INVESTACIJA V EUCLIDU
2-družinska zidana, 3 spalnice, velika kuhinja z vgrajenimi pripravami, spodnje stanovanje ima rekr. sobo in centralno zračenje. KUPITE SEDAJ, naj vam stanovalci ' odplačujejo dolg.
EUCLID - SV. KRISTINA
Ljubek bungalov s 4 spalnicami, prostorna kuhinja, rekreacijska soba; ena in pol kopalnice, garaža. Zelo čist!
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9.
(29)
Help wanted — female Hišno delo
Starejši, onemogli moški išče pomočnico za hišo delo in malo kuhe, po nekaj dni na teden na Highland Heights. Kličite 449-4594.
(29)
OFFICE CLEANING
j Evenings. Monday thru Friday. Call 398-5310
i (29)
12. februarja V Dravljah:	Ivana Omejc, roj. j
Stare, Janez P ah ulj e;
BOBRI
Druga knjiga
ROD
Družabni odbor Mary Dolšak, Ave., Barberton, O. 44203, tel. 745-Chrmn., Anna Žele, Alma Lazar 18853; zapisnikar, Anton Okolish.
Zastopniki federacije: L. Jartz, L. Dular, J. Krhar and L. Makuc.
Zastopnik za SDD: Frank Koss 1 Seje so vsak drugi četrtek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Wa-, terloo Rd.
nadzorni odbor: Josephine Platnar, Frances Žagar, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Dokaj pa bo smole treba vzeti va bobrovina, dragocenost, kaše s sabo, ko ne ve,'kakšno dre- tero so zamenjavali ponajveč za vje raste niže doli ob bregovih zlate izdelke. Napečene podpe-Save, če je tam sploh še kaj go-jpelnjake so gospodinje stlačile ščav. Nekaj mož, ki so bi^i naj-j v mehove in jih trdo zavezale, bolj vešči tega kočljivega posla, j da so bili varni pred vodo in deje pa že več dni tesalo vesla injžjem. Prav tako so skrbno za-nažagovalo daljše in krajše dro-1varovali pred vlago sol, ki so jo gove.	ipa kaj malo vzeli s sabo. Jo že
Ženske niso nič kaj s prijaz-jpremenjajo, ko dospo do drugih nimi očmi gledale vsega tega |rodov. Posušeno meso in ribe so početja. Slutile so, da poglavar,pa kar vsevprek naložili. In ma-rodu popelje njih može in sino-'ščobo in smolo in stenj za luči, ve, očete in brate in še druge ki so jih tako prižigali, da so v mladce v hude nevarnosti. Mar-j skodelice, napolnjene z žaltavo sikdo se ne vrne ali pa celo nih- mastjo, vtaknili iz prediva in če več ne. Kako naj potem I volne sesukan trak. Na vse,
in svoje; prav na vse je mislil gospodar.
same preživljajo sebe otroke.
Prenekatero izmed žensk, starejših in mlajših, je hudo skrbelo, reči pa ni upala nobena nič.
Možje in mladci so pa postajali vsak dan nestrpnejši. Nekaterim je Ostrorogi že povedal, da pojdejo z njim, za večino je
S sabo je vzel tudi dokaj orodja, nekaj odvečnega orožja in več vnetih Le ovčjih in kozjih kož se mu ni splačalo voziti v daljne kraje. So imele prenizko ceno.
Natovorjene 'drevake so spet pokrili s kosmatimi ponjavami zobrovih in turovih kož. Skozi luknje, zavrtane v stranice dre-
pa še razmišljal, koga naj pusti Ivakov, pa so vdeli vrvi in tovore doma. Nekaj jih bo pač moralo trdno povezali, ostati na kolišču. Za delo in za Ves dan so cvrkutala brunca varuhe, čeprav se od nikoder ni pristajnega mosta, po katerem bal napada. Kako bi ženske so tekali gor in dol mladci in same. Saj bi še za svet nikogar jdonašali iz shramb raznovrstne ne mogle vprašati, ko njegov J pridelke Velikega jezera v male rod ni imel niti enega starca, od- j drevake. Drugi so jih pa raz-kar je umrl Nosati Los.	jvažali dc večjih, na katere so
Še celo Ostrorogega sinovi1 jih nalagali izkušeni možaki, niso vedeli, koga vzame oče s sabo. Razen Vztrajnega Volka, ki bo pa tokrat namesto vrste bojevnikov in nosačev vodil vrsto drevakov.
Vesel je bilo dovolj natesa-nih, drogov pa ne kdo ve kaj nažaganih, ko se lahko med potjo dobe. In odbrani drevaki so bili že vsi zasmoljeni. Treba jih je bilo samo še natovoriti. Začele so se prazniti shrambe na kolišču.
KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Joško Jerkič Tajnica in blag. .Mrs. Sophie Ma-gayna, 315 E. 284 St., Willowick, Ohio 44094, tel. 943-0645.
zapisnikarica Frances Somrak, nadzornice: Christine Bolden, Mary Gornik, Mary Lavrich, zastopniki za Federacijo: Joseph Ferra, Mary Habat, Mary Marinko, Louis Legan in John Churney.
Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1; uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Al Sajevid. 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. pod-pred. Josephine Zakrajšek; tajnik Walter Lampe; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Louis Yartz, tel. 216—481-5102. Nadzorniki:	Mary
Marinko, Andy Mrak, Louis Legan. Za resolucijo Louis Yartz Zakrajšek.
Seje se sklicujejo v slučaju potrebe.
Samostojna društva
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Sršen, 1024 Brandt Rd., Geneva, Ohio 44041 načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar, Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsed. Mark Vesel, podpred. Frank Grk, tajnik John Korošec, blag. Joseph Ferra, Zapis. Mary Božič, nadzorniki:	Joseph
Peloza, Stanley Grk, Tony Umek, za točilnico, Rose Čebul, za kuhinjo Rose Zaubi Frances Zgonc, Antonia Hrvatin. Seje se vršijo po odločitvi odbora. Balinca se vsak dan izven v nedeljah ob 1. uri pop. do polnoči. Članarina je $1 na leto.
ŠTAJERSKI KLUB
in Josie Predsednik — Lojze Ferlinc
Podpredsednik — Tone Zgoznik Tajnik — Slavica Turjanska Zapisnikar — Milica Glavan Blagajnik — Rozika Jaklič
AMERIŠKI-SLOVENSKI [Gospodar — Kazimir Kozinski
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsednik Renato Cromaz, podpredsednik Edward Pečnik, tajnik Eugene Kogovšek; zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-Q386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor; Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospo-1 dar Frank Rupnik, kuharica Marija ; Ivec.
POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Frank Smole, taj. - blagajničarka Mary Lauter,1 640 E. Washington
Brunca, ki so jih bili položili po dnu drevakov zavoljo vode, katera vedno po malem pronicava .skozi les in zavoljo deževnice, so najprej pogrnili z ustrojenimi bušinimi kožami, močno natrtimi z neprijetno smrdečo in neužitno mastjo starih somov. Blago, ki ga je Jelen nameraval premenjati v tujih krajih za vrednote, kakršnih Veliko Jezero ni premoglo, je Ostrorogi porazdelil skoraj na vse drevake enako. Da bi ne imel preveč škode, če se kateri izmed njih potopi. Največ je bilo bobrove kožuhovine. Delovne vol-kovine že dokaj manj. Nekaj mačkov in risov. Medvedovi kožuhi so bili kaj redki. Manjkalo tudi ni mehko udelane lesovine in jelenjega usnja.
V majhne lončene posodice je bila stlačena rhočno vonjiva, rja-
Še preden, je zašlo sonce, so bili pod koliščem Ostrorogega Jelena natovorjeni trije drevaki manj, kakor pa je dvakrat vseh prstov na obeh rokah. Vsi so bili čez pet sežnjev dolgi, nekateri pa prav precej daljši. Seveda bo treba pred odhodom še to :in ono zanesti vanje za sprotno uporabo, kakor tudi v drevake, ki ne bodo vozili tovorov. Pa kaj zato. Glavno delo je bilo postorjeno. Možje in mladci so se kar oddahnili. Marsikoga je pa zaskrbelo, če navsezadnje ne bo moral ostati doma.
Sonce je zatonilo. Čez nebo se je razlila rožnordeča zarja. Kolišč pa ta večer ni pregrnila tema. Je zgodaj vzšla skoraj polna luna.
Ostrorogi Jelen je bil po storjenem delu nekaj malega pou-žfl. Potem je dolgo slonel prek ograje in gledal na jezero. Ko je pa luna osvetlila vodno planjavo in kolišča in goščave na trdini, je počasi šel po pristajnem mostu navzdol, stopil v svoj lahki drevak in odveslal na jezero. Sredi mirne vode bo še najbolj nemoteno razmislil, kako naj ukrene, da bo prav.
(Dalje prihodnjič)

[Pomočnik gospodarja — Stanko i Cimerman
Upravni odbor: Karl Gomze, Albert Beel, Matija Kavaš, Angela Pintar, j Julka Ferkulj
Nadzorni odbor:	Branko Senica,
Kristina Srok, Ljudmila Beel Razsodni odbor: August Pintaričt August šepetavec, Angela Kavaš Kuharice: Lojzka Feguš, Elza Zgoznik
ZVE/A DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki kra jevnih odborov DSPB; tajnik Jože Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleve lana, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Out., Canada, tiskovni referent Otn.cr Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Megiič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo devinski referent prof, Janez Sever. Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zboi dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Manco Lavriša, 1004 Diliewood Rd. te, 48T-3768.
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio
Duhovni vodja rev. Charles Wol-bang, predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Joseph Zelle, tajnik Matt Tekavec, 20531 Goller Ave., Euclid, Ohio 44123, telefon 481-3437, zapisnikarica Mary Celestina, blagajničarka Ivica Tominec; nadzorniki: Vida Švajger, Lojze Petelin in Štefan Marolt; odborniki: Rudi Knez, Frank Kuhel, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Štrancar, Ivica Tominec; namestnika Ivanka Pograjec in Vinko Rožman.
PLESNA SKUPNA KRES
.Predsednica: Mojca Slak, 5405 Stan-ard Ave., Cleveland, O. 441C." 881-1725
Podpredsednik: Peter Dragar Blagajnik: Janez P. Vidmar Tajnik: Frank Zalar, Ml. Odborniki: Sandy Pestotnik,
Veronika Peklar, Andrej Kokal Plesna Učiteljica: Bernarda Ovsenik
PRODA J JA JE BILA PODALJŠANA, DA SE BO MOGLO ČIM VEC LJUDI POSLUŽITI NJENE IZREDNE UGODDNOSTI
TEMELJITA
ČISTILNA PRODAJA
pri mmm
VSE ZIMSKE OBUTVE ZA VSO DRUŽINO
MOŠKI BOLJŠI ČEVLJI - PREJE PO $19.99 ZDAJ S8.87 OTROŠKI ČEVLJI OD VELIKOSTI 4 (Izbrane oblike) redno $12-13 - $4.87 ŽENSKI ČEVLJI OD $3.87 DALJE MOŠKI ČEVLJI OD $8.87 DALJE
Vsi gumijasti škornji in oliutev za vso družino s 10% popusta
HANDEL’S SHOE STORE
Gl25 St. Clair Avenue	391-3850
Pri Mandelu Vam je zagotovljena prava meral

PODPIRAJTE SLOVENSKE ,	TRGOVCE
Imenik raznih društev
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU Častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk
1.	Podpreds. John Kausek
2.	Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat,
24101 Glenbrock Blvd.
Euclid, Ohio 44117
Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Mary Kobal,
Anna Karun, Josephine Trunk Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich, v angleščini Al Sajovec Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 2. uri popoldne v SDD. na 20713 Recher Ave.
rctfiiKtusttnrnamrs
Narodnih domovih: januarja, marca, Imaja, julija, septembra in novembra v SND, na 80 cesti; februarja, aprila, junija, avgusta, oktobra in decembra v SND v Maple Hts.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 662-9064, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Stimetz, Mary Sham-rov, Antonette Ruth. Za Federacijo: Anton Perusek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Ann Perko, Andy Rezin. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 1. uri popoldne, v naslednjih
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin podpredsednica Josephine Zakrajšek
Tajnik Anton Žakelj, 5516 Carry Ave. Tel.: 881-7931 Blagajnik, Andrew Kavcnik Zapisnikarica Cecilia Subel Nadzorni odbor: Victor Vokač, Jennie Vidmar, John Skrabec Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar.
Gospodarski Odbor: Michael Vidmar
Nove člane in članice se sprejema i vseh starosti kadar stopijo v pokoj.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2 uri popoldan, v spodnji dvorani SND, na St. Clair Ave.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik John J. Vidmar, podpredsednik Lou Kuhar, tajnica Jenny O’Donnell, telefon 692-1361 | blagajnik Frank Cerar ml.
NAJDALJ NA ČELU — Indira ■ TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Gandhi je nedavno dopolnila Duhovni '•odja Rev. Juliu.* vni^h 10 lat b^t	„ i	7 Slapsak, predsednica Mrs. Frances
prvih 10 let Kot predsednica via- Lindit. tajnica Mrs Frances Petric de Indije. Poleg L. I. Brežnjeva blagajnica Mrs. Mary Panian je najdalj na čelu vlade od vseh	50 vsako drugo nedeljo v
mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv Lovrenca v Newburghu.
večjih držav sveta.
DVOJNO OPRAVILO — Robert Lovett iz Manchestra, Conn., je naložil svojo 14 mesecev staro hčerkico na snežni piv g, ko čisti sneg okoli svojega doma.
Ženini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberire vzorec papirja in črk
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
431-0628
»	dr* &
NOVICE- i vsega sveia
NOVICE- w jih potrebujete
NOVICE- W jih dobite še sveže
NOVICE- popolnoma nepristranske
NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- hi so zanimive
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik Walter Lampe Podpredsednik Louis Jartz Taj nik -blaga j nik:	Boris Kozel
15316 Lucknow Ave., Cleve., O. 44110, tel. 531-6467.
Zapisnikarica Ursula Branisel j Nadzorniki Mary Dolšak, Joseph Mrhar, L. Makuc
I
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
Oglašujte v naših malih oglasih
•	ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo,
•	ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
•	ČE POTREBUJETE delovno moč,
•	ČE IŠČETE zaposlitev,
•	ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine _
dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.
— 1 ......... — ■■■ ■■ r~'
PROŠNJA ZA POMOČ — Dijakinja v Tokiu na Japonskem je pripela prošnjo podobo na steno svetišča za “razsvetljenje” pri polaganju izpitov.