Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplažan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) so sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrcdnlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob uri popoludne. Štev. 7 Ljubljani, v soboto 23. januvarija 1892. ^etiiili XX. Slovonsku vzajemnost. NajveČj a nesrefa za nas Slovence je, da smo razdeljeni v več krouovin in smo v mnogih teh kronovinah v manjšini. Naši nasprostniki se znajo seveda dobro okoristiti s temi, za nas neugodnimi razmerami. Drugače postopajo z nami na Kranjskem, drugače pa na Primorskem, Štajerskem, in Koroškem. Pri nas na Kranjskem nam sedaj vsaj nikdo ne oporeka, da je za slovensko prebivalstvo slovenščina prvi deželni jezik. Glede koroških Slovencev je pa že minister Gautsch stvar tako zasukaval, kakor bi zanje bila nemščina prvi deželni jezik, slovenščina pa še-le drugi. Nemščine bi se morali vsi učiti, slovenščine pa le tisti, kateri se je dobro-voljno hote. Da je tako tolmačenje ustave samovoljno, ni nam treba praviti. Ali baš take teorije drži se deželni šolski svet štajerski. Slovenci se morajo na Koroškem boriti za slovenske šole, Nemcem se pa na Kranjskem ni za nemške treba. Na Kraujskem je dovoljena „Sokolom" njih običajna obleka, na Primorskem se pa prepoveduje. Da tako nejednako postopanje nam Slovencem ne ugaja, nam še praviti ni treba. Zatorej je pa naša misel, da bi naši poslanci morali vedno na Dunaju naglašati, da moramo zahtevati za vse slovenske pokrajine popolnoma jednako postopinje. To mora biti naše geslo. Ne smemo se zadovoljiti s kakimi praznimi obljubami, temveč pri vsaki priložnosti zahtevajmo fakta. Ustava ne pozna takih razlik mej kronovinami in jih zatorej tudi vlada poznati ne sme. To je pa posebno važno sedaj, ko se pripravljajo neke premembe in vlada skuša dobiti novo večino. Vsakemu, kdor bode beračil za slovenske glasove, naj se jasno pove, da za drugačno ceno ga ne podpiramo, kakor da se nam zagotovi popolnoma jednako postopanje v vseh kronovinah, naj smo že v večini ali v manjšini, to je tako postopanje, kakor ga zahteva ustava. Ce pa se nobena stranka nam neče obvezati, da bi z vso odločnostjo podpirala te naše zahteve, ohranimo si popolnoma slobodno roko. Bodo že prišli časi, ko bodo nas še potrebovali, ti časi neso več tako daleč. Sicer pa moramo tudi mi vse svoje ravnanje vravnati po tem. Delati ne smemo nobene razlike mej Kranjci, Korošci in Primorci. Lani se je v neki važni zadevi, ki se nikakor ni tikala samo Kranjcev, temveč postopanja vseh slovenskih poslancev, bila vnela jako burna polemika. Tukaj ne bodemo razpravljali, kdo je imel pravo, kdo napačno, ker se je o tej stvari sami že dosti pisalo. V to polemiko se je pa vmešal neki štajerski list in izrekel svoje« mnenje. In kaj se zgodi? Baš od strani, kjer se tako rado naglaša potreba zjedinjenja Slovencev, slišal se je glas, da se Štajerci nemajo mešati v naše kranjske zadeve. To diši popolnoma po teoriji koroških Nemcev, da se Kranjci ne smejo mešati v koroške zadeve. Mi mislimo, da bi nam Slovencem moral biti vselej drag svet naših bratov zunaj kranjskih mej, kakor se tudi mi smemo in moramo zanimati za štajerske in koroške zadeve. Če mi priznavamo, da je ta razdelitev Slovencev v razne kronovine za nas Slovence škodljiva, vendar ne smemo sami pomagati, da se meja mej Kranjci in Štajerci še poveča. Če bodemo tako postopali, nikdar ne pridemo do zjedinjene Slovenije, katera bi vendar morala nam Slovencem vedno ostati idejal. Ca bodemo tako druge Slovence odbacivali od sebe, bodo tudi oni začeli Kranjce gledati po strani, in to bode vsem našim težnjam v kvar. Če sami tako postopamo, potem tudi drugim ne moremo ugovarjati, če trdijo, da se Kranjci ne smejo zanimati za druge Slovence, in tudi vladi ne, če v raznih kronovinah različno postopa s Slovenci. Tako ravnanje mora pač vsakega Slovenca v srce zaboleti, kajti le prejasno kaže, da je nekaternikom več ležeče na njih strankarskih težnjah, kakor pa vzajemnosti Slovencev, to je, na stvari, da je vse ua-glašanje zjedinjenja Sloveucev le prazua fraza. Naravno je sicer, da je nekak separatizem mej Slovenci globoko vkoreninjen. Stoletja smo politično ločeni in zatorej se zares mnogi čutijo v prvi vrsti Kranjce, Korošce, Štajerce ali Goričaue, potem še-le Slovence. Ta separatizem je že nam mnogo škodoval. Ali ko je že vendar jedenkrat dognano, da je to nam v škodo, bi vendar vsaj večji slovenski listi, posebno taki, ki so namenjeni za vso Slovenijo, ne smeli tega še pospeševati. Težaven je boj za naš narodni obstanek in ta boj bodemo le mogli srečno izvojevati, ako bodemo drug druzega podpirali s svetom in dejanjem. Če pa bodemo razširjali propad, bodo pa del za delom od naše mile domovine potuj-čili in nazadnje bode prišla vrsta tudi na Kranjce. Sedaj je še čas, da se napake popravijo, ali kmalu utegne biti prepozno, kajti naši nasprotniki ne mirujejo in mej nas skrivaj sejejo seme prepira. f Nadvojvoda Rarol Salvator. Z Dunaja, 22. januvarija. Danes ob 4. uri popoludne je bil pogreb nadvojvode Karola Salvatorja. Kakor se vesele svečanosti pri cesarskem dvoru s posebnim bliščem vršijo, tako imajo obredi pri žalostnih dogodkih jako resen značaj. Po stari navadi bilo je truplo rajnega nocoj o polnoči iz njegove palače v dvorno kapelico preneseno, in sicer po španjskem običaju na posebnem odru kot tovor paru mezgov naloženo. Tovor spremljajo ob straneh gologlavi strežaji in črno oblečeni jezdeci z motno-svetlimi svetilnicami na drogih. Pred krsto jezdi tropa pridvornih konjikov, zanjo se peljejo rajnega višje spremstvo in kamor-niki, sprevod zaključi tropa konjikov. V dvorni kapelici je bilo truplo izpostavljeno čez noč do danes popoludne. Od osmo ure do dvanajstih bile so neprenehoma tihe mašo, ob desetih peli so na koru „Mizerere", in se je truplo blagoslovilo. Dopoldne bil je ljudstvu vhod dovoljen. Znano je, da se udom cesarske rodovine truplo mazili. Srce hrauijo po tem v sreberni posodici pri sv. Auguštinu, drugi del pride v podzemeljsko rakev k sv. Štefanu , celotno truplo pa so ob 4. uri prenesli v cesarsko grobišče, ki je očetom kapucinom pri njih cerkvi v varstvo izročeno. LISTEK. Demant. Čežki napisal J. Doubrava. Svetovno znano tržišče mnogih posebnostij in raznih dragocenostij je London. Tu nahajaš cvetke, ki imajo svojo domovino onostran morja, zveri af-rikanske, Amerika in Avstralija z vsemi svojimi narodopisnimi zanimivostmi sta tu na ogled v angleški prvostolnici; v posebni meri se v Londonu trži tudi z demanti. Marsikaj zanimivega se pripoveduje o krasnih dragocenostih tega oddelka. Povem tu le jedno, katere priča je bil angleški koniul v Carji-gradu in o kateri se je govorica razširila na vse strani. Brongle and Swallows se zove londonska hiša, katero posel je trgovina z demanti. V ta namen ima zveze po vseh deželah in mestih ter vd o vsakem dragocenem kamnu na svetu, kdo ga ima v posesti, kako dolgo in ali je na prodaj. Posebno pozornost je obračal z demantom tudi Jak. Smith; bil je zlatar, toda bolj zakoten. Pri večjih svotah ni bil namreč kupec, ampak je le posredoval, da se je dognala kupčija; kjer se je šlo le za mali denar, pa je tudi sam kupoval. Tako si je že pridobil lepo imenje, naposled pa je ostal sam z jedinim sinom Eleazarjem. Smithov sin pride nekega dne k Brongleju z naročilom, da naj gospodar obišče njegovega očeta, ker ima ž njim govoriti v prav važni stvari. Brongle se urno napravi in hiti za Eleazarjem, misleč, da se gre za ugodno kupčijo, ki se mora urno završiti. Toda ko pride k Smithu, najde ga bolnega v postelji. „Bolan sem", prične Smith, „in kdo.vtS, ali še kedaj ozdravim. Dasi ste vi kristijan, a jaz žid, imela sva dolgo časa lepe kupčije med seboj in ne moreva se pritožiti, da bi nama no bile donašale obilnih dobičkov, vam večjih, meni nekoliko manjših. Želel bi, da bi v istih prijateljskih rizmerah ostali tudi z mojim sinom, ako jaz umrjem. Ravno sedaj imam neko prav imenitno stvar, toda nevarno, zelo nevarno. Ne včm, ali bi imeli vi toliko poguma .. ." Gospod Brongle, mlad in čvrsto postave, se zasmeja. „Ničesar se ne bojim", odgovori odločno, „in vi prejmete svoje plačilo, kakor dogovorjeno. Nekaj tisočakov gotovo ostane tudi vam, ako se nam posreči kupčija." Starec reče sinu, naj gre iz sobe, ter prične: „Prejel sem iz Carjigrada vest od svojega trgovskega tovariša Levitha, da je ondi na prodajo de-mant nenavadne velikosti. Na Turškem pa treba od demantov plačevati silno velike davke in poleg tega velja navada, da nobeden večji dragi kamen ne smo čez mejo, dokler si ga ne ogledajo sultan in njegovi dostojanstveniki. Sedanji posestnik demanta pa ve, da bi mu demanta več ne vrnili z dvora, ako bi ga poslal na ogled. Moral bi ga rad ali nerad sultanu pokloniti v dar. Ta posestnik demanta je paša iz stare rodovine, potrebuje denarja, ako dobi 8000 liber (96.000 gld.). Samo kupec mora biti tujec, ki bo z demantom precej pobegnil čez mejo." Brongle se je vzradoval v svojem srcu. „Pojdem 1" rekel je in je odšel. Že drugi dan zopet pride k Smithu. Ta mu naroči, da Levith v Carjigradu dobi provizijo od paše, da ondi torej njemu ni treba nič plačati. Naznani mu tudi, kje da bo Levitha dobil v Carjigradu. Po dolgotrajni poti dospe Brongle v Carjigrad. Naseli se v bolj neznatni gostilnici „pri mestu Kapucinska cerkev bila je v ta namen od tal do vrha črno preoblečena. Proti četrti uri to se tam zbirali razni državni in vojaški dostojanstveniki, člani državnega zbora, mestnih oblastev, stolni ka-pitel, kardinal nadškof Gruša v spremstvu pridvornih kapelanov. Ob štirih pripeljali so se presvetli cesar z vsemi tukaj bivajočimi nadvojvodami in nadvoj-vodinjami. Po blagoslovljenju trupla v dvorni kapelici se je pričel sprevod. Pričela ga je tropa konjikov, sledili so dvorni strežniki in uradniki, za njimi „črni vitez", jezdec v staroveški železni opravi na konju, po tem spremstvo in hišni maršal rajnega, za njim krasni voz mrtvaški s krsto, kateri so ob strani svetili dvorniki in plemeniti mladeniči. Za krsto je sledila osobna cesarska garda, avstrijska in ogerska, v svoji krasni uniformi, potem oddelek pehote in slednjič konjištvo. Ko so truplo odložili in prenesli v sredo cerkve, odpčl je dvorni pevski kor „Libero", kardinal opravil pogrebne obrede, potem pa so nesli krsto v spodnjo cerkev, kjer imajo člani cesarske rodovine svoje počivališče. Tu so odmolili še „OSenaS" in „Vero", potem je najvišji pridvornik princ Hohenlohe gvardijanu izročil ključ od krste. Naj v miru počiva blagi rajnki ter tukaj čaka vstajenja! Spomin njegov bode mil vsem, ki so ga poznali, nepozaben pa njegovim. Saj je bil vzor krščanskega soproga in očeta, prevzvišen vzgled vernosti nam vsem. Znano je, da so poroko njegovo z Marijo Ima-kulato, kraljevo princesinjo napolitansko, sveti Oče Pij IX. sami blagoslovili v Vatikanu, in ta blagoslov je donesel družbinsko srečo, kakoršua je še redko kje. Ganljivo je slišati, kaka pobožnost je vladala vso to hišo. Vsako jutro bila je vsa družina skupno pri sv. maši, pri kateri sta po dva nadvojvodi vselej s prisrčnim veseljem stregla. Rožni venec in druge pobožnosti so bile tu vdomačene. Ko je božja pot lurške Matere Božje zaslovela, bil je rajnki prvi med princi, ki so tam Marijo počastili. Ganljivo je slišati, da je 14. t. m. bil pri sv. obhajilu, in ko je na noč potem nevarno zbolel, je še tisto noč poprosil, da so ga prevideli s sv. zakramenti. Potem se je ne le svojim za vso njihovo ljubezen zahvalil, temveč tudi poslom izrekel zahvalo za njih postrežbo ter prosil odpuščanja, ako bi bil koga razžalil. Ko so umrlega truplo položili v krsto, sla pre-vzvišena soproga iu starejši sin Leopold pri tem delu ljubezni stregla, spominke mu izročila in v srebrni škatljici pridejala spis črtic njegovega življenja, v katerem ga sin pač po pravici imenuje vzgled vernosti in kreposti višjim in drugim. Ko so rajnega iz mrtvaške sobe prenesli v domačo kapelico, molili so pri njem dolgo časa; zvečer zbrala se je krog krste vsa družina in molila rožni venec. Potem je soproga po običaju, ki se ga je bila doma v Neapolju privadila, z duhovniki vred po latinsko molila bilje, drugo jutro pa je vsa družina za rajnega pristopila k sv. obhajilu. O kako blagodejno nam srce ogreva tolika vernost in pobožnost iz sijajnih krogov. Ali pa nam ni tudi treba občudo- Pešti" na Peri, naznani se pa policiji kot trgovec z blagom iz Odese. Še isti dan se je napotil po mestu. Dobi si vodnika, nekega Armenca. Ta ga vodi po raznih trgih in ulicah. Ko sta šla ravno memo svete zo-fijske mošeje, vpraša Brongle Armenca: „Ali veste, kje je židovski okraj v Carjigradu?" „Wm", odgovori vodnik, „a tam ni videti nič posebnega." „Vendar bi jaz vsejedno rad videl oni okraj. Peljite me tje!" Vsedla sta se v najeti voz in odpeljala. V židovskem okraju v ogradju nad Zlatim rogom bilo je res videti vse prav navadno. Nič posebnega nikjer. Armenec ni imel ničesar razkazovati. Brongle pa se je pailjivo oziral na vse strani, da bi zapazil prodajaluico z napisom: „Benjamin Levith." Res jo kmalu zapazi. A kakor bi se ne bilo nič zgodilo, vozita se dalje. Ko dojdeta do Brongle-jevega bivališča, reče ta Armencu: „Jutri vas ne potrebujem, ker se moram odpočiti od težavnih potov." Drugi dan pa je Brongle vstal zgodaj in kmalu odšel ter se napotil proti židovskemu okraju po ulicah, katere si je včeraj dobro zapomnil. Kmlalu je pred napisom: „Benjamin Levith." (Dalje elidi.) vati srčnosti iu krščauske hrabrosti, s katero pre-vzvišena soproga, pač prava „mulier fortis" po sv. pismu, prenaša britko zgubo? Krščanska vera je edino tolažilni poraoček v žalosti, kakor je edino pravo vodilo v sreči. Vernik se z Bogom veseli, pa tudi z Bogom žaluje, zato ga žalost ne upogne, sreča ne prevzame. Iz Hrvatske. (Izviren dopis.) Sedanja večina v hrvatskem saboru se smatra za pravo naslednico one narodne bolje madjaronske stranke, s katero je sklepal leta 1868. ban Rauch poznalo nagodbo med Magjari in Hrvati, ter se zatoraj pri vseh važnih napravah pozivlje na ta važni, takorekoč mejnarodni dogovor, češ, da ima le-ta stranka največ zaslug, da je Hrvatska ostala avtonomna kraljevina. Mnogi bi se pa vendar prevari], ko bi verjel takemu dokazovanju. Da je bila Rauchova stranka magjaronska, ne bode nobeden oporekal, ali da bi bila tako popuščala Magjarom, kakor sedanja njeua domnevna naslednica, zopet nobeden ne veruje, kdor le pozorno motri razvitek naših denašnjih odnošajev. Rauchova stranka je sklenila z Magjari zares proti volji pravih neodvisnih narodnjakov omenjeno nagodbo. Ali le-ta pogodba je sestavljena tako, da Magjari po njej ne bi bili nad Hrvati dobili nikdar tolikega vpliva, ko ne bi bila sedanja magjaronska stranka tako popustljiva. Magjaroni so si znali počasi najti pot, po katerem so prišli na Hrvatsko vkljub omenjenej pogodbi ter so si tukaj celo cel kraj — namreč Reko z okolico — kar prisvojili. Že za Mažuraničeve vlade, ko je bila Rauchova magjaronska stranka previdno premagana, začeli so Magjari spletkariti ter vsiljevati na Hrvaškem svoj jezik in svoj upliv. Našli so se že takrat plemeniti domoljubi, ki so svarili domo-rodno Mažuraničevo vlado, naj pazi na brate preko Drave, da 6e ne bodo pri vsakej priložnosti vtikali v naše notranje zadeve. Ali na glas teh plemenitih mož se niso takrat niti pri vladi niti v saboru do-voljno ozirali, a moč magjarska je na Hrvatskem čim dalje bolj rasla. Česar Magjari se morda za bana Raucha ne bi bili upali storiti, izveli so zdaj brez zaprek. Kar čez noč so bili napisi po železniških postajah magjarski, ravno tako poštni pečati itd. Ko je hotel narod temu dejanju ugovarjati, potolažila ga je vlada, da hoče ona takšna vprašanja v dogovoru z ogersko vlado rešiti. Ali do tega ni prišlo. Saj še časa ni bilo. Magjari so zahtevali kar naravnost tudi Reko na-se. Banu Mažuraniču ni bilo več obstanka in prišel je za njim še bolj popustljivi ban Peja-čevič. Poprejšnja večina v zboru se ga oklene, ali so se ob enem pojavili tudi zopet neki magjaroni stare korenine. Zdaj so se stvari še bolj hitro razvijale. Magjari zahtevajo že javno, da se uči na Hrvatskem magjarski jezik ter je tedanji finančni ravnatelj David vstanovil za svoje uradnike tako magjarsko šolo. Pa tudi napisi na grbih imajo biti magjarski. To je bilo pa že preveč. Ko so hoteli obesiti v Zagrebu grb z magjarskim napisom, Zavrelo je na Hrvaškem tako, da je bila cela ustava za nekaj časa obustavljena ter v deželi vladal komisar. Ko se je dežela pomirila, dobi Hrvatska novega sedanjega bana. Saborske večine prva naloga je bila v novem saboru, da natanko popiše vse prekršaje nagodbenih ustanov od strani magjarske ter zahteva, da so odstranijo, drugače pa bode podpirala novega bana, če se le njihova zahteva izpolni. Ali na vse pritožbe se je kmalu pozabilo. Nova vlada ni niti najmanje mislila, da se v pogledu omenjenih tožeb kaj stori, temveč je dopuščala, da se vlasti magjarski odpro vrata še širje, nego so jej bila do zdaj odprta. To je kmalu opazila plemenita črtica domoljubnih mož v velikej narodnej stranki, ki je dozdaj podpirala i bana Mažuraniča i Pejačeviča, da ne more s to stranko nič več v družbi ostati, kajti sedanjega bana ni hotela imeti za svojega vodjo. To je (Janašuja neodvisna narodna stranka, dočim je veči del tako zvane narodne stranke pomnožen z mnogimi pravimi magjaroni ostal pri sedanjem banu, ter ga še sedaj v vsem podpira. Na pritožbe, katere je večina poslancev iz te stranke pri nastopu sedanjega bana podpirala, se je pozabilo, a Madjari, zadovoljni s takim izidom, morejo sedaj po svojej volji svoje nakane izvrševati brez vseh zaprek. Tako so v najnovejšem času izdali nove grbe za splošte oblasti. Na tem splošnem grbu vidi se poleg grba Hrvatske, Slavonije, Dalmacije in Ogerske tudi grb mesta Beks. To je pa čisto protizakonito, kajti Reka je del kraljevine hrvatske in njen grb nima mesta na splošnem grbu, kajti po 62. točki nagodbe se grb mesta Reke no navaja med ostalimi. S tem je zopet nagodba očitno prelomljena. Sedanja večina našega sabora se hvali, da s to j i na temelju nagodbe in da je prava naslednica Rauchove stranke, ki je nagodbo sklenila. Prav radovedni smo, bode li tudi to skleneno nagodbo branila, kakor bi jej bila dolžnost. Po dosedanji izkušnji tega ne bode storila, nego bode prepustila vso stvar banu, da jo on reši. Ali pametno in dostojno bi bilo od te stranke, da se ne nazivlje nič več narodno niti naslednico Rauchovt madjaronske stranke, kajti narodna ni nič vi c, ker ne brani v mnogem pogledu časti narodne, a naslednica Rauchove tudi ni, saj se vidi, koliko jej je ležeče na točnem vršenju nagodbe. Koroški „bauernbnml" — pa Slovenci. Iz Celovca, 18. jan. (Konee.) Tretja zaupnica veljala je g. Giionu. Od srca mu jo privoščimo; morda ga potolaži nekoliko za to, kakor sta mu posvetila gg. Suklje in Kluu. Zanimivo je, da sami „bauerubundarji" neso povsem zadovoljni s sedaujo šolo, kakor se je pokazalo na Rudi. Neki kmet Ehort zahteval je, naj otroci hodijo v šolo samo 6 let, ne kakor sedaj 8. Toda s takimi besedami dregnil je v pravo sršenovo gnezdo! Kiršner s»m zavračal ga je v slovenskem (!!) govoru, in pokazal tako na novo, da on kakor njegovi somišljeniki pričakujejo le od osemletne, brez-verske in nemškutarske čole, da nas bo ta rešila vseh nadlog in nam Evinim otrokom sedanjo solzno dolino premenila v raj! Govoril je potem še deželni poslanec Plaveč. I on je, kakor njegovi predgovorniki, udrihal, kolikor je le mogel (in v tej stroki jo mojster!) po Slovencih. Zlasti je svoj žolč izlival čez naša gg. slovenska deželna poslanca Murija in Gr. Einspie-lerja. Da st« mu ta dva vrla gospoda hud trn v péti, verjamemo iu to pokazal je tudi na Itudi, kjer jo prav z lopato udrihal po imenovanih gospodih. Rekel je mej drugimi budalostmi, da bi volilcem imela o deželnem zboru prav za prav poročati E n-spieler in Muri; ker pa ta dva tega ne storita, mora to on storiti. Glejte, kakšna dobrota! Kuroški Slovenci, ako imate le še količkaj čuta hvaležnosti, pojdite se kar trumoma {zahvaljevat svojemu „prijatelju" in „dobrotniku" Plavcu 1 — Da se je Plaveč s svojim blebetanjem po stari navadi skregal z resnico, to takega vel kana sevé ne moti I Kajti izvestno je zvedel, da je č. g. Einspieler dne 30. novembra min. leta v Prevaljih govoril o delovanju deželnega zbora. Pa udrihati se je moralo, in zato, „calumniare audacter . . . Da bi pa hodil gosp. Einspieler na „bauerubundarske" shode poročat o svojem delovanju, tega g. Plaveč baje ne bo zahteval? V druge podrobnosti Plavčevega govora se ne bodemo spuščali; saj je i njemu, kakor sploh vsem govornikom bil pred očmi smoter; „dokazati", da so le „bauernbundarji", nemčurski liberaluhi sami razsvitljenci in modrijani, ki so vso modrost z veliko žlico požrli, — da so le oni odrešeniki, torej edino pravi prijatelji ubogih, preobloženih kmetov. A mi Slovenci in katoličani smo sami črnuhi, mračnjaki in bebci, ki hočemo kmete potisniti v egiptovsko tmino in nevednost, mi smo najhujši nasprotniki, oderuhi in trinogi, ki hočemo nevedne in neomikane kmete odreti na meh! Tako se je na Rudi mlatila prazna slama iu resnica ter praviča postavljala na glavo. Ako nas je sploh še kaj moralo prepričati, prepričal nas je zadnji shod „bauernbunda". da mu ni mar za kmečke potrebe, marveč le za liberalne komedije in za nemškutarijo, iu da je ta „zveza" le slepo orodje neke klike, ki ga po svojem uporablja zoper koroške Slovence. Kakor povsod, so i na Rudi samo udrihali po koroških Slovencih in po onih „nesrečnežih", ki so k nam prišli preko Ljubelja in ki celovškim fraroa-sonskim mogotcem na ljubo ue marajo na Koroškem postati — Prusi, in se kakor kak pruski „schul-meister" poganjati čez mejo. V ostalem naj se pa „gonjači" Kranjcev in ko-| roških domoljubov le potolažijo: Ne zbojimo se ! (Dalje v prilogi.) Priloga 18. štev. „Slovenca" dn6 23. januvarija 1892. „bauernbuuda", in naj še tako udriha po nas. Koroški Slovenci, in ž njimi vred Kranjci, ki nas podpirajo v našem narodnem delu, bodo na Koroškem še živeli, ko bode „bauernbund" že davuo po-palil ves svoj smodnik. Hodili bodemo pa tudi brez dovoljenja gg. Kiršnerja in Plavca vedno ona pota, katera bodemo sami za dobra in prava spoznali, ter skrbeli, da „bauernbunda" drevesa po slovenskem Koroškem no prirastejo do nebes! Politični pregled. V Ljubljani, 23. januvarija. "S ®tras J«» Busini. Včeraj smo omenili, kaj se vse misli Rusinom dovoliti. Danes imamo pristaviti, da se osnuje v kratkem tudi popolna rusinska gimnazija. Pričakovati je, da se Rusinom v kratkem vres- • niči narodna jednakopravnost. Češ/to državno pravo. Mladočebi sami že j spoznavajo, da z državnim pravom se ne dä ničesar j doseči. Praški dopisnik nekega pariškega lista se je ' o tem razgovarjal z nekim radikalcem, ki mu je \ rekel, da državno pravo Cehom sedaj nič ne koristi i in da bodo morali nastopiti vse drugačno slovansko I radikalno politiko. Kaj pa je pod tem razumel, ni i prav jasno. Ce je morda mislil, da se bi moralo j delati na sporazumljenje in skupno delovanje vseh j Slovanov, bi bil moral vendar vedeli, da so baš Mladočehi največ krivi, da Slovani v državuem zboru j vzajemno ne postopajo. f Moravsko. Mladočeška glasila se jako jeze, j da se na Moravskem tako množe katoliška političua društva. Neki list pravi, da se je leča prenesla v ' gostilnice. Kakor se kaže, Mladočehi spoznavajo, da ' baš katoliška politična društva na Moravskem so ve- i lika ovira njih pravim namenom. Ko bi na Češkem j bili za časa začeli snovati katoliška polit, društva, i bi Mladočehi tudi ne bili tako se ukoreninili. Na j Moravskem so se pa še o pravem času jim uprli. Ogersko. Dni 28. januvarija se bode volilo 345, dne 29. januvarija 30 in dne 31. januvarija j 2 poslanca. Potem se bode volilo dne 1. februvarija i 13, dne 2. februvarija 6, dni 4. februvarija pa 4 poslance. Volitve se bodo končale dne 6. februvarija, , kateri dan se bode volil eden sam poslanec. Vladna j stranka se nadeja, da bode pri volitvah pridobila i še nekaj mandatov, kar je prav lahko mogoče, ktr ■ bode vlada delala gotovo z velikim pritiskom. — i Ogerski židje imajo precej upanja, da se njih veri ; prizna popolna jednakopravnost z drugimi verami, j Te dni je bila v tej stvari pri učnem miuisterst*u židovska deputacija in minister jej je obl|ubil, da j se bode oziral na njih želje. To sicer ni nič čud- ; nega, ker židje na Ogerskem jsko podpirajo vlado, j Edina ovira je še sedaj gospodska zbornica. Vsa»s&ji?> «prave, Francija in Bolgarija. Rszpor zaradi iz- j tiranja Chadourna je poravnan, in sicer popolooma ■ po želji bolgarske vlade. Formaluo ]e Francija do- ! bila nekako dvomljivo zadoščenje, v resnici je pa j popolnoma poražena. Bolgarska vlade ni dovolila ! Chadournu, da bi se smel povrniti v Bolgarijo, in , tudi ne dd nobene odškodnine. Izrekla je samo obžalovanje, da se je Obadourne iztiral brez vednosti : francoskega generalnega konzula, in obljubila, da ; se v bodoče kaj takega več ne zgodi. Vselej bodo j naznanili francoskemu zastopniku, ko bi hoteli koga j iztirati. Ko bi dotičnik v določenem obroku potem j ne zapustil Bolgarije in bi francoski zastopnik ničesar ne storil, bodo ga iztirali. — Brez posredovanja j Turčije bi se pa bajž bolgarska vlada še toliko ue ' bila udala, kajti bolgarski vladi ni bilo dosti ležeče i na tem, da francoski zastopnik ostane v Bolgariji, i Francija je pa bila tudi v nekaki zadregi. Anglija j se je branila prevzeti varstvo francoskih podložnikov v Sofiji. Nemčije ali pa Italije pa iz političnih ozi-rov ni kazalo prositi. Rusija. Več polkov so mislili prestaviti iz ! srede Rusije, kjer vlada glad, v zapadne pokrajine, i Vojni minister se je pa premislil in polki ostanejo, . kjer so sedaj Ne vimo, ali se iz političnih ozirov ni umestno zdelo vojaščine zopet pomnožili ob meji, ali se je pa premeščenje le zaradi tega opustilo, ker se je pokazalo, da pomanjkanje vlada tudi v zapad- . nih gubernijab. ! Nemčija. Nemški liberalni listi se dan na dan zaganjajo v načrt novega pruskega šolskega zakona. Mej drugim so tudi to izvohali, da bo načrt preveč ugoden Poljakom. Ce ta načrt obvelja, se bodo kmalu začele snovati poljske zasebne šole in vse napredovanje nemštva v vzhodnih pokrajinah se bode ustavilo. Seveda iz vsega tega sklepajo, da bi bil nov šolski zakon nevaren za nemško državo. Anglija. Za poslanika v Madrid pride sir Henry Drummond Wolff. Ta mcž je bil zadnji dve leti angleški poslanik v Theranu, kjer jej dosegel marsikak lep vspeh. V Madrid ga prestavijo baje zaradi tega, ker se angleški vladi zdi potrebno za* radi marokanskega vprašanja v Madridu imeti izurjenega zastopnika. Izvirni dopisi. Iz Bleda, 20. ianuarija. Kakor Vam že znano, bil je dne 17. t m. v poslopju tukajšnje kmetijske podružnice zbor, in sicer, kakor se čita na povabilih, na zahtevanje večine udov. Med ted- | nom že sta tekali dve osebi okolu po vaseh in nabirali podpisov. Tako sta nekda nalovila 41 podpisov, na katere je bil predsednik pri shodu jako ponosen; podpisalo se je tudi precej tacih udov, ki pri zadnjem zboru še navzoči neso bili. Zbralo se . je vseh vkupe okolu 50 med katerimi pa so bili tudi neudje. In zakaj vsa ta komedija? Gosp. Gustav Pire je potreboval hladilnega mazila, ki se z drugimi besedami imenuje za up- ' niča. In čemu to? „Slovenec" in „Domoljub" sta , bila nedavno v dopisu iz Bleda dala g. Pircu prijazen svet, naj v svojih predavanjih pusti na stran vsako osebnost, naj je nepristransk, kakoršen mora biti kot tajnik c. kr. kmetijske družbe, ter naj se j briga le za svoj posel in ne za druge stvari v naši občini, ki mu neso mar:. No, to je bil ogenj v strehi! Kar divjali so nekateri, ker resnica jih je spekla. j Dopisnika so imenovali lažnika in obrekovalca, ako-ravno niti edue trditve njegove ne morejo ovreči, j Govorili so, da bodo Vas tožili, ker ste sprejeli oni j dopis. Modre glave so pa konečno sklenile, da naj j zbor sklene popravek, ki naj vse prekliče, kar je ; bilo pisano v onem dopisu o g. Pircu. Kakor skle- ; nili, tako storili zadnjo nedeljo na shodu, na kate- , rem so se zbrali vsi veljaki, ki še kdaj mislijo za- j sesti županski stol in g. Pircu pripomoči do toliko zaželenega stola v ljubljanski redutni dvorani in do ! časti deželnega odbornika, o kateri je že tako pri- , jetno sanjal. Od neke strani se je nekda ugovarjalo predlogu, ali večina je pala po ugovarjalcu z divjim j krikom. Med temi je bil tudi gosDod, od katerega bi pričakovali več takta in razsodnosti. Hudovali so se, zakaj bi g. Pire ne smel ho- \ diti v Bled. A ta jeza je popolnem neopravičena, . ker nihče ni rekel in tudi v „Slovenca" ne p'sal, da g. Pire ne sme v Bled, pač pa je bila izražena želja, naj bi g. Pire hodil v Bled le kot popotni učitelj ali pa kot 1 e to v i č a r, če mu drago, ne pa kot agitator. . Za agitacije ga ne potrebujemo ne mi, ne c. kr. kmetijska družba. In da je hodil agitirat in beračit podpisov ob deželnozborski volitvi, to moremo vedno in povsod dokazati. Že prej je tlelo pod pepelom, od zadnjih volitev pa je nastalo grozno sovraštvo med občani, da bi se bili pri zadnjih občinskih volitvah skoraj zbili. Ne rečemo, da je ta prepir g. Pire nameraval, ne, ali netiva mu donaša s svojim postopanjem. To povemo njemu in njegovim prijateljem v obraz. Da pa bodete vedeli, kako se za kmeta na Bledu skrbi, sledi naj jeden dokaz. Predlansko jesen je bilo tukaj dosti jabolk in v Lesce je prišlo več tujcev nakupovat sadje. G. predsednik naše podružnice je bil prvi, ki je šel v Lesce in se pogodil s kupci. Doma je po ceni sadje pokupil in potem za dobiček prodal. Torej, gospodje, le mirujte, ker prepir nikomur ne koristi.-- Dostavek vredništva: Zvedeli smo tudi, da je g. Pire pisal pismo, katero se je prečitalo na shodu. V pismu nekda pravi, da zaradi njega ni treba sklepati o popravku, ker ga malo briga, kaj ! pišeta o njem „Slovenec" in „Domoljub". Ce je to pisal v pismu, potem ni resnice govoril, ker še ni ; dolgo, ko je nas nekdo prosil bržčas v njegovem j imenu, naj ga pustimo v miru. To storimo tem raje, ker nam itak preseda vsak nepotreben prepir, ali i mi zahtevamo enako pravo za-se. Da pa se gosp. Pircu ni izpolnila srčna želja, zato nesmo samo mi odgovorni. Tolaži naj se, da ni prvi in ne zadnji. Iz Novega Mesta, 21. januarija. Zadnjo soboto, kakor je bilo narnaiijeno, je naša čitalnica napravila predpustno veselico z igro in plesom. — O prvi moram nekoliko izpregovoriti. Igra „Ravna pot najboljša pot" je že stara igra, tifkana morda leta 1852. Radi tega se ne strinja več z našimi razmerami. Nauk v njej je lep, veljaven vselej ; ne blebetavast, ne hlimba in pri- ! liznjenost vede do smotra, 8mpak poštenost in znt-čajnost, a vendar ima v sebi marsikaj prisiljenega, neverojetnega. Namen pa, zabavati čitslniške člane, se je dosegel popolnoma, kajti predstavljalci so igrali vrlo dobro. Zlasti moramo še to omeniti o gospodu dr. Šeguli in njegovi gospej soprogi: Prvi je predstavljal barona šolskega patrona, druga pa po-starno, a jako ženitveželjno kuharico. Gospica Paj-ničeva je igrala vlogo mlade vdove kakor po navadi izborno. Nov gospod načelnik čitalničui je s tem gotovo pravo zadel. Mnogokrat sem slišal govoriti, da se gledališke predstave jako pogrešajo; ako hočemo, da se čitalniško življenje poživi, treba nam je pogostnih gledaliških predstav. Tudi bi bilo škoda odra, ka-koršnega nima nobena čitalnica, ako bi stal tu nerabljen. Pošta naša bode postala z julijem državna. Išče sedaj pripravnega poslopja, ali težko ga je najti. Najbolj se baje ozira na „Narodni dom". Ako bi ga res prevzela, potem bi morala dekliška šola iz njega; mesto bi moralo skrbeti brž za drugo. 5000 gld. ima v ta namen že dovoljenih, zapuščina g. Cimbasa ima tudi že blizu 5000 gld.; a te je za šolo le tedaj, ako je bode vodil kakov ženski red. Ako bode mesto dobilo pripraven prostor, bode toraj lahko zidalo brez posebnih novih naklad. Prepričani smo pa tudi, da se bodo lahko dobile ali šolske sestre, koje so v Smihelu, ali pa kakov drug ženski red, da prevzame šolo. Dobiček, ki bi bil prišel iz tega, je očividen. Radi malega števila učenk smo si priborili s težavo trirazrednico, sestre bodo pa gotovo osnovale večrazredno, notranjo šolo. Tako imamo sicer v Šmibelu, ki je res vzgledna, ali za nas zlasti po zimi preveč oddaljena. Mestni zastop je pač pričel pogajanja s c. kr. erarom za nakup vojašnice ali založniškega maga-cina — zadnji bi bil za šolo jako pripraven — ali doslej še nima odgovora, kakoršnega bi bilo želeti v korist Novomeščanom. Zadnjo nedeljo smo imeli pri frančiškanih novo mašo. Tukajšnji rojak iu bivši učenec gimnazijski P. Jeronim Knoblehar, sorodoviuec slavnega misijo-uarja Knobleharja, je razveselil s to pomenl|ivo slavnostjo mnogoštevilno zbrano pobožno množico. Mil. g. prošt P. Urh je z znano vnemo in zgovornostjo pridigoval novomašniku. Samostan pa je Iju-beznjivo pogostil sorodnike in druge povabljene goste. Iz Trsta. 20. januvarija. Finance našega mesta stoji na jako slabih nogah. Nedavno morali so mestni očetje potrkati „pri dobrih prijateljih" za za 400.000 gld. To je sevčda le svotica, ki ne zasluži niti imena „dolg". Potrebna pa je bila ta svotica našim mestnim očetom, kakor riba v vodi. Sedaj bodo zopet lahko kam čez lužo poslali nekaj tisoč lir v večjo proslavo slavne Italije. Gospodarstvo mestnih očetov bilo je „delavno-tiho" in dolgo časa ni bilo na dan računov, ki so se ob;čajno objavljali vsako leto ob gotovih časih. Toda to je bilo nekaterim nezadovoljnežem že preveč, in kakor strela z jasnega prinesel je nekega jutra skrbni „Mattino" v svojih predalih: „Fuori i numeri". S številkami na dan! Koliko ste do sedaj potrosili denarja in kam ste ga dejali? Dobro jo je zadel „Mattino". Kmalu so prišle številke na dan, toda ne vprašajte, kako? Živ krst jih ni razumel. Bile so res le številke, po natančnem računu pa nikar ne vprašujte! Da se pa nezadovoljnost pfileže, treba je bilo pozornost občinstva obrniti na drugo stran. In glejte! Naenkrat se oglasi dr. D' Angeli in jame zopet na dan spravljati že staro reč o g. kapelanu skedenjskem, ki je v svojem govoru „žalil italijansko narodnost". „Patres conscripti" so dobro znali, da so gledi te točke že davno pogoreli, toda Ijudirn je bilo vendar treba baš sedaj nekaj peska v oči, da se njih pozornost obrne od mestnih financ. In hilo je vpitja in kričanja najprvo v mestnem zboru, potem pa še mej ljudstvom, ki je na vse drugo lepo pozabilo. Tako se bili duhovi poto-laženi. Da pes ne laja, treba mu je večkrat vreči kako kost. Zopet se je tu ponudila prilika, prej omenjenemu D' Angeliju, in sicer zaradi g. kape-lana rojanskega. Interpeloval je župana, ali mu je znano, da „un prete di Rojano" sili slovenske sta-riše, naj svojih otrSk ne pošiljajo v laške šole, in da jim preti na razne načine. Zopet je bil ogenj v strehi in ljudstvo je samo kričalo, da se Lahom godi krivica, mestni očetje pa so imeli zopet mir. Cuduo bi se pa utegnilo komu zdeti, zakaj je gosp. dr. D' Augeli prišel s to stvarjo na dan tako pozno, ko je vendar „il prete di Rojano" že davno znal, da ga hočejo tožiti. Dr. D' Angeli mislil 6i je pač tako: „S takimi kostmi treba ravnati previdno, in porabiti je takrat, kadar je največja sila." Znal pa je tudi dr. D'Angeli, da z ničemur duhove tako ne vznemiri in na stran ue obrne, kakorako prične s takimi stvarmi. In tako se je nekolikokrat zopet slišalo : „mostri dei preti", — pak mirna Bosna I Gospodje mestni očetje pa so za nekoliko časa zopet dobri. Ljud pa plačuj in pričakuj toliko časa, da ti zopet ne privošči kak ijubeznjiv mestni oče kako tako kost! Židovski „Piccolo" si sevč tudi ni mogel kaj, da bi ne oblatil novoimenovanega mil. g. generalnega vikarja msgr. dr. Susta. Vsakega Slovenca je gotovo razveselilo to odlikovanje; jaz le želim, da bi pač kmalu pamet srečala vse tiste Slovence in Slovenke, ki vsak dan z veseljem prebirajo buda-losti tega paglavca. Iz Prage, dne 20. januarija. (Frančišek Sohmoranz in general Zach f.) Minoli petek pokopali smo jednega izmed prvih čeških umetelj-nikov v stroki arhitekture, moža redke izobraženosti in izkušenosti. Življenje Fr. Sohmoranza bilo je zlasti v mlajših letih, koje je prebil v tujih deželah, polno trudaljubivosti. Malo imen nahajamo med Cehi, katera bi bila tako tesno spojena z mnogimi, da epohalnimi čini poslednjih desetletij, kakor je bilo ime Schmoranzovo. Navajam zlasti sueški prekop, pri ko jem je sodeloval z Lesep-sem, navajam celo vrsto znamenitih stavb na daljnem iztoku, sotrudništvo pri svetovni izložbi na Dunaju leta 1878 itd. Fr. Schmoranz je bil porojen leta 1845 v Slatiuauih pri Hrudimu, in dovršivši tehniške šole v Pragi, podal se je na tuje. Dolgo je prebil na iztoku, zlasti v Siriji, Palestini in Egipta in je bil na početku 70. let dvorni arhitekt Mehe-meda Alija, za kojega vlade je bil dovršen sueški prekop. Schmoranz je zgradil na iztoku mnogo znamenitih stavb. Leta 1878 postavil je v dunajski svetovni izložbi egiptski paviljon ; dalje je zgradil v Zadru škofovsko palačo ter je izdelal načrte za škofijsko poslopje v Černovicih. Sloveče Kra-pinske toplice, zgrajene v egiptskem slogu, so tudi Schmoranzevo delo. Udeležil se je dalje kon-kursa za stavbo novega češkega muzeja, in njega načrti (pod geslom: „Sveti Vaclav, prosi za nas!) bili so odlikovani z drugo nagrado. Leta 1885 bil je imenovan ravnateljem novo založene umetelno-obrtne šole v Pragi, in si je v tem oziru stekel za nje preustrojitev mnogo zaslug. Učiteljstvo tega zavoda izgubilo je v njem očetovskega prijatelja, ustav pa duhovitega vodjo. Čast torej njegovemu spominu I V sesterski Moravi so pa v soboto položili k večnemu počitku srbskega generala Aleksandra Fr. Zach a, koji je umrl v 84. letu dobe svoje. Kako velike spomine vzbuja na Češkem Zachovo ime I Bil je Moravan, rojen iz Brna, a v duhu Prage vzgojen. Slovanski shod leta 1848 vdihnil mu je svoje nazore, vcepil svoje idejale. Tem je posvetil Zach življenje svoje, za-nje je krvavel na bojiščih pod zelenimi Tatrami in na Javorskih gorah. Izpolnivši nalog svojega življenja, prišel je zopet v Prago nazaj, od todi pa zopet v Brno, kjer je umrl. O življenju generala Zacha, koj i spada med najzaslužnejše češke rodoljube in Slovane, slede tu nekateri podatki. General Zcali bil je gled& svojega življenja najzanimivejša osebnost na Moravskem. Oče njegov bil je posestnik hotela „pri črnem orlu" v Brnu. Po dovršenih justičnih študijah podal se je Zach 1. 1831. na Poljsko, kjer je razsajal vsta-nek, da se udeleži boja zoper Ruse. Prišel je prepozno, kajti vstaja je bila vže potlačena; na to je šel s poljsko smigracijo na Francosko in pozneje v Švico, kjer se je na novih vojaških šolah marljivo pečal z vojaškimi študijami. Ljudevit Filip imenoval je Zacha knjižničarjem v Fontainebleau. Pozneje je bil prideljen francoskemu poslaništvu v Carigradu, odtodi je pa prišel kot tolmač k francoskemu konzulatu v Beligrad. L. 1848. se je Zach živo udeležil slovanskega shoda v Pragi, odrinil je nato na Ogersko, kjer je bil v Hurbanovi legiji, ko so Slovaki povstali zoper Madjare. Po nesrečnem ustanku šel je Zach zopet v Beligrad, kjer je postal stotnik in vodja nove vojaške akademije v Kragujevcu. Po strmoglavljenji kneza Aleksandra 1. 1858. bil je Zach iztiran iz Srbske, ter je živel v Švici, a leta 1866. ga je knez Miloš pozval zopet nazaj. Za vlade kneza Mihajla, čegar vse zaupanje je pokojnik užival, postal je Zach podpolkovnik, po Mihajlovi smrti polkovnik, kajti večjega vojaškega dostojanstva tedaj ni bilo na Srbskem. L. 1876. bil je Zach imenovan prvi srbski general in zajedno poveljnik srbskega armadnega kora na Javoru v srbsko-turški vojni, ali razmere bile so Zachu, zlasti radi Cerua-jeve nezmožnosti, jako neugodne. V bitvi pri Javoru bil je večkrat ranjen in pod njim ubit konj. Generalu Zachu odrezali so nogo in ga tako rešili smrti. V aktivni službi je ostal do 1. 1880. in bil je nato umirovljen. Od te dobe hodil je ob berlah, podpiran od svojega sluge. Zach j si je stekel za Srbsko z osnovanjem vojaške akade-' mije, vzgojevanjem mnogih izbornih častnikov in i organizacijo srbske armade nevenljive zasluge. Ostal je vedno zvest Ceh in iskren Slovan in je bil v vedni zvezi z najodličnejšimi možmi Slovanstva, med njimi z g. dr. Riegrem. L. 1871. udeležil se je 1 tudi nepozabnega tabora na Beli Gori poleg Julija-| novega, mudeč*se tedaj kot srbski polkovnik v Brnu in ko se je Zach prikazal, priredilo mu je 40.000 ljudij velikansko ovacijo. Zach je imel mnogo visokih redov in odlikovanj, avstrijske in druzih evropskih držav. Pokopali so ga s sijajem in častjo, koja pri-stoja avstrijskemu generalu. Udeležili so se pogreba vsi vojaki in civilni dostojanstveniki. Srbska vlada in srbsko častništvo je izrazilo sorodnikom brzojavno svoje sožalje. Dr. Rieger je poslal prekrasen venec. Sprevoda se je udeležil i brnski „Sokol" in je položil na krsto dragocen venec s slovanskimi trakovi, na kojih je bil napis: „Vzornemu Slovanu in vrlemu bojevniku!" Slovan je bil Zach in kot tak ostal je do smrti. „Nikoli obupati, vedno delati" — bilo je njega geslo, ali: „Nikdar dvojiti o zmagi!" Iz Zagreba, 20. januarija. Prepir mej Hrvati in Srbi se ne more poleči, nego se čim dalje bolj širi, seveda na škodo obeh, teh narodov slovanskih, kajti tretji se pri tem v pest smeje. Dokler se na Hrvatskem prepirajo, snujejo na Ogerskem nove naklepe, kako bi se dalo zopet kaj doseči v korist madjarskega naroda. Dokler se Slovani v medsebojnih prepirih slabe, raste moč njihovih sovražnikov, potem se pa tožijo, da jih sosedje zatirajo, a sami jim odpirajo v svojej nepremišljenosti vrata, skozi katera se na tihoma k nam pomikajo. Dozdaj so se Hrvati in Srbi prepirali po časopisih, zdaj pa je ta prepir prešel tudi že v javna mesta. Tako beremo, da se je nedavno pri nekej predstavi v belgradskem gledališču javno proti hrvatski igri demonstriralo, kar se do zdaj ni še nobeukrat zgodilo. Ker se pa po navadi klin s klinom zbija, sklenili so v Zagrebu isto storiti s srbsko igro „Nemanja", ki jo je izročil pisatelj Ceric intendautu zagrebškega gledališča, da jo priredi za predstavo. Ko se je zvedelo v Zagrebu, kaj se je zgodilo v Belemgradu, namenila je tukajšnja mladež, proizvesti proti omenjeni igri veliko demonstracijo. Zatorej intendant ni dovolil, da se predstavlja „Nemanja". Bilo bi pa v današnjih okolnostih tudi prav neoprezno, da se v hrvatskem gledališču daje srbska igra, v kateri se do nebes ' proslavlja utemeljitelj srbske države. (Stjepan Ne-j manja [1159—1195] je bil prvi najznameniteji knez ] srbski.) Strune so že tako preveč napete mej Hrvati in Srbi, pa da se še na tak način strasti podpihujejo. ' Ta pojav je zares žalosten za Hrvate in Srbe, ali 5 vsakdo mora priznati, da Hrvati morajo braniti svoje j ime kot politično, saj je poznata le kraljevina hr-' vatska, ne pa srbska v okviru naše monarhije. Je li pa način te obrambe dostojen, to je drugo vprašanje, o katerem nočemo razpravljati. Kranjska zdravniška zbornica. Od osnovalnega odbora smo prejeli naslednji poziv: Ustanovitev zdravniških zbornic pomeni vele-važen preobrat v zgodovini zdravniškega stanu. Akoravno dotični zakon ni popolen in bi marsikatera izprememba bila umestna, vendar moramo mi zdravniki ta korak z veseljem pozdravljati, nadejaje se, da se bo zakon v teku časa zahtevam in težnjam našega stanu primerno prikrojil. Sosebno je vele-važen ta zakon za zgolj praktične zdravnike, ki so v težkem boju za svoj obstanek marsikaterim neprijetnim prilikam izpostavljeni, kateiih drugi kolege v stalnih dobrih službah tako ne čutijo, katerih vsled njih ugodnega položaja jim čutiti ni treba. S sankcijo postave zdravniških zbornic je uprava naiega stauu vsaj deloma nam samim izročena, in naša sveta dolžnost je, sedaj vso pozornost na to obračati, komu izročimo vodstvo, iu komu izkažemo s tem naše zaupanje. Poudarjati nam ni treba, da mora biti vodstvo izkušeno, ker marsikatero strokovno, marsikatero principijelno vprašanje bo treba rešiti, in marsikatero nasprotje s finim taktom poravnati. To mora biti naša prva skrb. Poleg te strokovue izobraženosti moramo pa zahtevati še neko drugo lastnost od našega sborni-škega predsedstva, ki je za naše slovenske razmere na Kranjskem tako potrebna, kakor ribi voda, lastnost, brez katere si zdravniške zbornice na Kranjskem spich še misliti ne moremo, to je, vodstvo mora biti — ndrodno. Do sedaj je bila slovenska beseda, je bil slovenski značaj v vseh naših zdravniških zastopih le pastorka, in skrajni čas je že, da se tudi mi slovenski zdravniki vzdramimo iz naše letargije, ter tudi tu kažemo, da „Slovan stopa na dan!" Hvala Bogu, mi imamo toliko spretnih narodnih močij v vseh posameznih strokah, da lahko vsako mesto z mirno ves jo izpolnimo, in žalostno, da, sramotno bi bilo za nas slovenske zdravnike, ko bi si tu z našimi ndrodnimi zahtevami iu pravicami ne upali na dan. Kranjska dežela je v ogromni večini slovenska; to se v našem javnem življenju tudi po raznih zastopih očividno kaže. Zaradi tega moramo biti v naši slovenski deželi tudi tu lastni gospodarji in skrbeti, da tudi v zdravniški zbornici dobi slovenski živelj svoje pravice. In baš sedaj, ko se nam podaje prilika, da slovenski zdravniki pokažejo pred svetom tudi javno, da so pravi Slovenci, je vsakega narodnega zdravnika sveta dolžnost, skrbeti za to, da dobi novoustanovljena zdravniška zbornica na Kranjskem pravo slovensko lice. Z združenimi močmi stojmo na braniku, ne gledd ne na levo, ne na desno, in storimo vsak v odločevalnem trenotku pri glasovanju svojo narodno dolžnost! Osnovalni n&rodoi odbor za volitev v zdravniško zbornico usoja si danes stopiti pred Vas, gospod kolega, ter apelirati na Vaš n&rodni čut. Treba bo stroge organizacije, da zmagamo. Zaradi tega prosi Vas ob enem osnovalni odbor, da se blagovolite sigurno udeležiti občnega osnovalnega shoda gledč volitev, ki se bo vršil v Ljubljani v dan, katerega se Vam bo usojal o priliki naznaniti osnovalni odbor. Ako bi pa Vam ne bilo mogoče, udeležiti se posvetovanja, blagovolite g. dr. vitezu Bleiweis-u naznaniti pismeno Vaše željp, katere se bodo pri shodu uvaževale, ter se izjaviti, da boste tistim n&rodnim kandidatom blagovolili dati Vaš glas, katere večina osnovalnega shoda določi. Dnevne novice. V Ljubljani, 23. januvarija. (Umrl) je danes zjutraj, kakor izvemo ob sklepu lista, tukaj v Ljubljani po jako kratki bolezni gospod Josip Eckel, ki je dolgo vrsto let služboval kot okrajni glavar v Novem Mestu. Rajnik je bil v resnici blag in plemenit človek, z vsakim najpripro-stejšim kmetom je občeval uljudno in prijazno ter rad ustregel vsaki opravičeni želji, če je le bilo v njegovi moči. Bil je v novomeškem okraju, smemo reči, obče priljubljen zaradi svoje prijaznosti do vseh in si po pravici zaslužil častno ime „naš gospod očka". Poznal je vse veljavnejše osebe tudi med priprostim ljudstvom po imenu in osebi in s svojo taktnostjo preprečil marsikateri prepir. Tudi v narodnem oziru je bil nepristransk, v neki dobi celo navdušen Slovenec. N. v m. p.! (Z Dunaja) se nam piše: Pravo ime za carino od laškega vina, ki se bode znižala od 20 gld. na 3 gld. 20 kr. pri 100 kg, je trtna uš št. 2. — O tej trtni uši št. 2. je včeraj govoril v državnem zboru naš dolenjski poslanec g. Viljem Pfeifer. Govor priobčimo o priliki. (Radarski strajk.) Iz Zagorja se nam poroča: V četrtek due 21. t. m. je bil iztiran agitator Fr. R i n a 1 d o iz dežele in delavec T. Homovec v Logatec. Osnoval se je bil mej delavci nekak nad-zorovalni odsek 16 članov, ki so skrbeli, da se ljudje niso pomirili. Rudniško vodstvo je vseh 16 odpustilo, njihove delavske knjižice pa izročilo c. kr. okr. glavarju. Trije so bili izročeni odgonski postaji v Litiji, pet jih je iztiranih čez mejo, dva sta bolna, trije so (»radi upornosti po § 11. ces. naredbe iz 1. 1854. kazuovaui t osemdnevnim zaporom, ostali trije sO domačini. Kakor smo že omenili, so agitatorji graškega delavskega društva kar pamet zme-šili tukajšnjim delavcem, da ne poslušajo nobenega dobrega sveta in svarila. Ker pa so v Trbovljah skoraj vsi delavei, v Ostrem in Hrastniku pa dve tretjini šli na delo, je torej upanje, da bode tudi aagorske delavce pomanjkanje prisililo k delu. Naj-upornejši kolovodje bodo odpuščeni in primerno kaznovani, kar tudi zaslužijo, ker so toliko družin spravili v nadloge. Merodajni krogi pa naj skrb^, da se prepreči anarbistiško rovanje graškega delavskega društva in da delodajalci, oziroma lastniki premogovih jam dajo delavca, kar mu gre, da more pošteno kot Človek živeti. (Konservativno obrtno draštvo) v Ljubljani bode imelo ob nedeljah zvečer poučne in zabavne večere. Prvi tak večer bode jutri dne 24. t. m. ob 5. uri v gostilniških prostorih hiše „Katol. društva rokodelskih pomočnikov" v Poljskih ulicah št. 10. Prva točka je govor „O podobah iz socijal-nega življenja", druga pa zabava. Odbor, ki prav marljivo deluje in se trudi, da bi svojim članom v okviru pravil ustregel vsestrausko, vabi k obilni udeležbi vse svoje člane. (Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) C. g. Frančišek Zakrajšček, kapelan v Posto-jini, je premeščen v Ribnico. Na njegovo mesto pride novomašnik č. g. Josip Brešar. C. g. Jos. D e b e v e c , kapelan na Breznici, je premeščen v Trnovo v Ljubljani. (Javna risarska šola za obrtnike v Ljubljani.) Na tukajšnji c. kr. strokovni šoli za lesno industrijo se otvori pričetkom meseca februvarija tega leta javna risarska šola, katera je v prvi vrsti namenjena obrtuikom raznih strok. V tej šoli se bodo samostojni obrtniki, pomočniki in absol-virani učenci strokovne šole vadili v kopiranju in načrtovanju umetno-obrtniških predmetov, oziroma v strokovnem risanju. Oni obiskovalci pa. ki nimajo še dovolj Vaje v risanju, bodo najprej dobivali pouk v začetnih pojmih risanja. Pouk se bode vršil celo šolsko leto {od 15. sept. du 15. julija) vsako nedeljo od 8—12 ure zjutraj ter obsegal poleg vaj v risanju še predavanje o umetniškem in projektivnem risanju. Obiskovalci javne risarske šole bodo tudi imeli pravico, poslušati vse teoretične predmete na o. kr. strokovni šoli, kolikor bode dopuščal prostor. Pouk je popolnoma brezplačen, le risarsko orodje mora vsak sam s seboj prinesti. — Risanje je danes velikega pomena za vsacega obrtnika in prepričani smo, da bodo vsi interesirani krogi i ifess-ljem pozdravili novo napravo ter v ronogobrojnem številu vživali njene koristi. Vsa poljubna pojasnila daje c. kr. ravnateljstvo strokovne šole (Virantova hiša, Zvezdarske ulice, I. nadstr.), pri katerem se tudi vrši vpisovanje v javno risarsko šolo vsak dan v navadnih uradnih urah, v nedeljah in praznikih pa od 10—11. ure zjutraj. (Iz Škofje Loke) se nam piše: Zima pri nas dobro pritiska. Dne 19. t. m. zjutraj bilo je 0° R., 20. t. m. bilo jih — 10*5 R., 21. — 14° in danes — 16° R. Včeraj je tu zmrznil neki berač, v Loki in loški okolici znan pod imenom : „Joštnik". Tje na oni svet pomagal mu je „jeruš". Da bi se v hudem mrazu malo ogrel, privoščil si ga je en lunek in zaspal je za zmiraj. (Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske) je od 10. do 16: t. m.: Novorojenih je bilo 14 <23-7°/00), umrlo jih je 34 (57*6°/00), in sicer 3 za ošpicami, 1 za davico, 1 za jetiko, 3 za pljučnico, 26 za različnimi boleznimi. Med umrlimi je bilo 11 tujcev, 10 v zavodih. Zbolelo je 31 oseb za ošpicami, 1 za škrlatico, 1 za vratico, 13 za hripo. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je podaril gospod Alojzij Vernik več knjig mnogovrstne vsebine. Razveselil nas je ta dar ša posebno zato, ker sve-doči, da tudi mladina gorko čuti za našo družbo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Celovški magistrat pa slovenščina) Iz Celovca se nam poroča: Vkljub razsodbi vis. upravnega sodišča, da celovški magistrat mora sprejemati Blorenske dopise, zahteva tukajšnji mestni za-stop vendar le kategorično, da mora „Kat. politično društvo za Slovence na Koroškem" svojim slovenskim dopisom dodajati tudi nemški prevodi! Zdi se, kfckor bi tukajšnji mestni očetje sploh ne poanali nobenega urada nad seboj, ker se za dotične ukaze ne zmenijo. Da se pa tudi Slovenci ne damo takoj ustreliti, kil« postopanje vrlega „Katoliško - polltlfi- npga društva". Tega odbor pritožil se je namreč zadaje dni po mestuem magistratu na dež. vlado koroško, zoper zahtevo mestnega odbora, da naj se dodaja slovenskim vlogam nemški prevod. V tej pritožbi cdbor ob jeduem zahteva, da se slovenske vloge ne le sprejemajo, marveč tudi slovenski rešujejo! I Več o tem bodemo še izpregovorlli. (Popravek.) Gosp. Filip Haderlap, pisatelj v Celovcu, nam je poslal naslednji popravek: „V „Slovencu" št. 14 z dué 19. t. m. je podlistek, ki kritikuje mojo pravljico: „Kitajska cesari-čina", ter poleg drugih neumestnih in malo stro-kovnjaških opazek tudi trdi, da ta moja pravljica „n i p o s e b n o i z v i r n a". S tem me hoče nekako za prepisovalca in duševnega tatú na sramotni oder postaviti. Temu nasproti zatrjujem, da je „Kitajska cesaričina" čisto izvirno delo. in poživljam vse literate, naj preberejo vse povesti od „Tisoč in ena noč", ter sploh vse knjige sveta, in naj mi pokažejo tisto knjigo, iz katere sem jaz to povest posnel ali prestavil. Ako tega popravka ne priobčite, vas bom tožil v smislu § 19. tiskovne postave." — Na posebni dopisnici je gosp. Haderlap zapisal še nekaj debelejših. Da, preprijeten je vrednikov posel, to menda tudi g. Haderlap skuša pri „Miru". Nikdar in nikomer povsem ne ustreže. Ce dopise krajša ali popravlja, priobčuje ali zameta, vedno ne ustreza. Zato upamo, da bode g. kolega Haderlap tudi nas oprostil, ker smo do-tično oceno objavili neizpremenjeno. (Slovensko gledališče) Kakor smo že omenili, predstavljala se bode jutri prvikrat veseloigra v treh dejanjih: „Vragovi zapiski". Predstava bode na korist režiserju in igralcu g. Ign. Borštniku. Nadejati se je obilne udeležbe. (Iz Škocijana) na Dolenjskem se nam piše: Dne 20. t. m. se je pri nas vršila občinska volitev. Izvoljeni so gg.: Za župana Ivan R a b z e 1 j , gostilničar in usnjar v Škocijasu; za občinske svetovalce Martin Mole iz Dobrovške vasi, Jože Jerman č i č iz Drušč, Matija P o v š e iz Stare Bučke, Ivan V o v k o z Dobrave in Jože G 1 o b e 1 n i k iz Škocijana. (C. kr. poštni urad v Gorici) je imel minolo leto 7,406.731 gld. prometa. (Ljubljanska čitalnica) priredi v ponedeljek dné 1. februarija Vodnikov ples. Pri plesu svira c. kr. vojaška godbe. Pristop imajo tudi po društvenikih vpeljani gost|e. Začetek ob 8. uri zvečer. (Imenovanje.) Absolviraui jurist dr. Ernest Pfefferer v Ljubljani je imenovan poštnim prak-tikantom v Mtriboru. (Zahvala.) h Domžal smo prejeli naslednje vrstice: Mnogoštevilnim obiskovalcem, ki so se udeležili veselice v nedeljo dné 17. t. m., izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo. Franjo Kuhar. (Corrigendum.) V včerajšnji številki je zopet tiskarski škrat uganjal svoje burke ter kos dopisa iz Gradca pristavil k dopisu iz Retij. Raznoterosti. — Stoletnica marseljeze. Malo francosko mesto Choisy le-Roi bode dne 25. aprila t. I. praznovalo stoletnico marseljeze. Rouget d e 1'Isb e namreč, ki je zložil to fraucosko narodno pesen, je v imenovanem mestu 20 let živel in umrl. Na njegovem grobu je napis: „Ko je francoska revolucija leta 1792 imela boj proti kralju, dal jej je to pesen, da bi zmagala." — V šoli. Učitelj je razlagal učencem, zakaj se rabi perje od gosij, rac itd. Drugi dan vpraša učitelj Mihca: „Povej, z» kaj ge rabi perje." — Mibic molči. — Učitelj: „No, kaj pa imate v blazinah?" — Mihec: „Stenice." Merami. Sibinj (Hermannstadt), 22. januvarija. Rumunski voditelji so sklenili, da vzdržujejo program iz leta 1881 in se ne udeležb državnozborskih volitev, najvišjemu cesarskemu prestolu pa predlože memorandum. Buenos-Ayres, 22. januvarija. V pro-vinciji Mendozi so nastali nemiri. Več oseb je mrtvih in ranjenih. Bruselj, 23. januvarija. V spalni sobi princesinje Croy v palači vojvode Arenberga je nastal ogenj. Princesinja in otroci so s težavo rešili življenje, palača z vrednostmi je zgorela. Trije gasilci so težko ranjeni. Umrli so: 18. januvarija. Jožef Justin, delavec, 35 let, Cesta v mestni log 17, jetika. 19. januvarija. Marija Čamernik, zasebnica, 79 let, Parne ulice 9, pneumonia. — Uršula Korošec, gostija, 76 let, Kravja dolina 1, marasmus. 20. januvarija. Marija Zaje, mestna uboga, 71 let, Kar-olvska cesta 7, emphysema pulm. — Marija Petek, gostija, 76 let, Mestni trg 6, pljučnica. — Jakob Šušnik, uinirovljeni duhovnik, 40 let, Stari trg 4, spridenje želodca. 21. januvarija. Rudolf Zamejc, pekov sin, 9 let, Gradišeo 12, daviea. — Jera Pečnikar, mestna uboga, 71 let Karlovska cesta 7, pljučnica. ^ Vremensko sporočilo. Srednja temperatura —19-7°, za 17-70 pod normalom Tržne cene v Ljubljani dne 23. januvarija. Zalivala. Za mnogobrojno spremstvo mojega pokojnega brata Jakoba Sušnika izrekam tem potom, osobito še obema gosp. župnikoma č. g. Rozmanu in F 1 i s u , dalje g. bogoslovcem za ganljivo petje, in vsem onim, koji so dragemu pokojniku, kako ljubav izkazali, iskreno zahvalo rekoč ; „Bog Vam povrni vsem 1" Tone Sušnik 71 1 v Imenu vse rodbine. ULJU Zimski vozni red državne železnice. Nočni čas je zaznamovan s navpičnimi črtami za minutnimi številkami in traja od 6-00 zvečer do 5-69| t ju t r« j. Zahvala. Dn6 19. t ni. je umrla po kratki bolezni naša 11 let stara prisrčno ljubljena in nepozabna hčerka, oziroma sostrica Štefanija Wutschcr. Zahvaljujemo se najudaneje p. n. gospodom duhovnikom in učiteljem, si. požarni brambi šentjernejski in vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so nam povodein bolezni in smrti predrage rajnke izrazili svoje sožalje, poklonili več lepih vencev in spremili jo k zadnjemu počitku. (70) 3-1 Št. Jernej, 23. januarija 1892. Žalujoči stariši, brat in sestre. Poslano. Nič več kašlja ! Staro i» preizkušeno domačo zdravilo —~ "" ki nena_ ' ^^ — doma hitro pomagajo proti kaslju, hripavosti, zasliženju itd. Le posebna sostava mojih botobonov je že porok za vspeh. Paziti je treba natančno na ime Oskar Tietze in na „čebulno znamko", ker so tudi posnetki, ki pa so brez vrednosti in celo škodljivi. am~ V zvežnjih a 20 in 40 kr. Glavna zaloga: Lekarnar F. Križan, Kromeriž. — Zaloge v Ljubljani: Lekarnar Ub. pl. Trnk6czy, lekarnar L. Grečel, dalje na Kranjskem v mnogih lekarnah, proda-jalnicah itd. (1399) 20-10 Sar^ovp styc.e,i»ske i kjojL guve specijalitete. I Od kar jih jo izumil in uvel F. A. Sarg, rabijo jih Nje velečastva cesarica in drugi člani Najvišjo cesarske hise in mnogo tuje knežje rodbine. Priporočajo je prof baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, dvomi svetnik pl. Scnerzer itd. itd., dvorna zdravnika za zobe Thomas na Dunaju, Meister v Gothi itd. Glycerinovo milo v papirji, kapicah, blanjicah in skatljicah. — Medno glycerinsko milo v lepenki. — Tekoče glycerinsko milo v fkkonih. - Toiletno karbolno glycerinskö milo - Eucalyptus glycerinsko milo. -blycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las) — Cnininsko-glycerinska pomada. — Glycerinska cr8me. — Toiletni glycerin itd. itd. (1420) 4 liAUHMtVT zdravstvenooblastveno pre-nilUWUWlll, skušena zobna creme. T. A. Sarg-a sin comp., c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaju. Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerljah. Križev pot z ličnim okvirom vred. 90 cm. visok, popolno iz-gotovljeu, je na prodaj za nizko ceno ar |>fia «i. iiutB-j«e-mr, dalje ima v zalogi dostojno, lično izvršena misijonska sv. Razpela ali kipe x velikosti <21/2 čevlja do 5 čevljev, in je prodaja oo nastooni ipzkt ceni : velikost %l/3 čevlja gltl. 12 —, 3 čevlje gld. 30 —, 4 čevlje gld. 38-—, 5 čevljev gld. 48*—. F R. TOMAN, podobnr in pozlatar v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 4. 62 6—2 jfe ^ # & $ # & # # ^ Hfe „THE MUTUAL" največja in najbogatejša zavarovalnica na svetu. Osnovana I. 1842 na goli mejsobojnosti. Garancijski zaklad: 3G73, milijonov goldinarjev a. v. Skoro T^O mili jonov ¡sroltlinarjev več, kakor vsaka druga zavarovalnica, Avstrijskii fii i j nI", koncesijonovana od c. kr. ministerstva in jednakopravna z domačimi društvi. Zakonita kavcija in vse rezerve avstrijskih zavarovalnin naložene so v Avstriji pri c. kr. ministeri-jalni izplačevalnici. Primera št. 13. Polica 83.205 (St nh y Mtthews) izdana ¡868 v 44. letu na 42.5(0 mark, izplačana 1889 in sicer s 54.676 mark. Vsota «plačanih premij iznašala 26 855.24 mark. Na to polico izplačana vsota reprezentuje 41/4 odstotno obrestovanje uplačanih premij z obrestmi od obrestij in vrh tega je bil dotičnik 21 let za polno pomnožujočo se vsoto zavarovan za slučaj smrti. To ni bila tontinska polica — katerih rezultate priobčujejo sedaj druge amerikanske družbe — in tudi za slučaj, da se premije ne plačujejo redno, ne zapadejo že uplačane. Od svoje ustanovitve pa do 1. januarija 1891 izplačala je „MUTUAL" lastnikom polic več kakor 76? milijonov goldinarjev in sicer 209 milijonov za deleže od dobička. Leta 1890. dobili so lastniki polic na deleže od dobička 6,908.980 goldinarjev. (68) 3—1 Generalno ravnateljstvo za Avstrijo: Dunaj, I, Ijobkovitzplatz 1. Glavni zastopnik za Kranjsko : v Ljubljani, na Sv. Jakoba trgi.. - slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. w II. zvezek izšel je ravnokar ter se dobiva v „Katol. Bukvami" in Tiskarni komad po 20 kr. Prvega zvezka je še nekaj izvodov v zalogi. Primerno darilce. Za" bolne in zdrave je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočena Trnk6czy-jeva hmeljna sladna kava z dobrim okusom iz lepo dišavo. Zavitek s l/t kg. velja 30 kr. — Jako ceno pridejo zavitki i kg. Dobiva se po poštni adresi pri Ubaldu pl. Trnk6czy-ju, lekarnarju v Ljubljani; na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6czy,V.okraj, Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnk6czy, III. okraj, Radetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6czy, VIII. okraj, Josefstadterstrasse 30; v Gradcu (Štajarsko) Vendelin pl. Trnk6czy, lekarnar; nadalje v vseli lekarnah, prodajalnicah dišav, kupcih itd.. i i i ¡ v Ljubljani Špitalske ulice 9. 'z Vse krasno izvršeno cvetličje imam ^v veliki izberi v zalogi. 67 3-1 Za prodajalce izjemna cena. L Priznano n a j c e n e j a prodaja dobrih in trajnih šivalnih strojev. § Največja izber najboljših tu- in inozemskih izdelkov, starih po 8 gld. in dražje, novih pa po 25 gld. in dražje. — Vestna in reelna postrežba jo moje načelo. — Ustanovljeno 1866. Jurij Herbst, mehanik. Dunaj, III., Marchettigasse 18. __Leto ustanovljenja 1820.__ Srebrna svetinja Pariz 1878. Častna in priznalna diploma Dunaj 1873. J lisam & Prinoth St. Ulrich, Gruden, Tirolsko, priporočata se za cerkvena dela o M) ft¡ Oj ima •M t 1 'tu m\ dne 1. febrtivarija 1802 ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorništva in nasvet glede računov in porabe čistega dobička. 3. Volitev ravnateljstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Eazni nasveti. Ako bi 1. febrnarija o 10. uri dopo-ltidne ne prišlo zadostno število zadružnikov, skliče se po § 40. dr. pr. tisti dan ob 11. uri dopoludne z tistim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. Na deležbo vabi uljudno eo 2-1 Ravnateljstvo. V Ptuj i, dne 22. januarija 1892. Št 1016. 66 3-1 m gin©?© la ? aisiwsj Pri maagistratu deželnega stolnega mesta Ljubljane izpraznjeni ste dve ustanovi za invalide na Kranjskem po 31 gld. 50 kr. na leto. Pravico do teh ustanov imajo oni, ki so vsled vojaške službe od 1848, leta naprej za delo nesposobni in uboštvo in pa lepo vedenje dokazati zamorejo. Prošnje z dokazili o starosti, stanu, uboštvu, vedenju in pa v vojaškem službovanji vložiti je do 10. marcija 1. pri podpisanem magistratu ali pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnč 18. januvarija 1892. Razglas. Na Rakeku dovoljeni so <§ lota! sejni! za vsakovrstno živino in kramarsko blago, namreč: na dan 30. januvarija, 2. aprila, 30. junija in 16. septembra vsako leto. Prvi bode so vršil že ilne :<0. jiiitiivarija t. 1. (80) 2 2 Podznpanstvo na Rakeku. Gosp. lekarničarju v Ljubljani, Podpisanca potrjujeva s tem, da Vi že 18 let dobivate marsalsko vino iz naših kletij in sicer vedno najboljše. Pooblaščava Vas, da smete to pismo priobčiti, da se potrdi resnica, in znamujeva so z velespoštovanjem (1315) 10.9 i® m V PalerillU (v Italiji) decembra meseca 1891. Št. 24.778/1891. Ustanova. (31) 3-2 Pri podpisanem mestnem magistratu izpraznjena jejednaValentin Hočevar-jevih ustanov v znesku 19 gld. G0 kr. na leto. Pravico do te ustanove imajo v Krakovcm v Ljubljani rojene poštene (lckllcc lepega vedenja, dokler se ne omožijo, po možitvi pa še jedno leto. Prednost imajo sorodnicc ustanovitelja. Prošnje podprte s potrebnimi dokazili vložiti je tukaj do 20. febru-varija letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dn6 13. januvarija 1892. sivo j i le svojim! a • H c5 [Priznano najboljše in najcenejše v v lil 0 8 Glavni zastoj) za Kranjsko c. kr. priv. Riunione Adriatica tli Sicurta v Trstu. gg*- (Jadransko zavarovalno društvo.) V Ljubljani, jauuvsrlja 1892. P. n. Čast mi ¡a uazuauiti, da je dolgoletni moj prokurist gos p. Josip Steindl vsled bolehnosti izstopil iz službe in ob enem odložil podeljeno mu prokuro za glavno zastopstvo za Kranjsko c. kr. priv. zavarovalnice Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Mesto prokurista sem izročil svojemu dosedanjemu uradniku gosp. ter ga pooblastil podpisavati per procura mojo firmo za označeno glavno zastopstvo. Priporočuje po meni zastopano zavarovalnico si. občinstvu dobrohotni naklonjenosti beležim velespoštovaujem TVJkJS PERDAN, glavni zastopnik za Kranjsko c. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu. ¡3 1 o< Velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom priporočam podpisana svojo izborno zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno dalje krasno in trpežno izdelane 1 i , masne plašče, pluvijale dglmatike, in bandera, M lH^ zastave, baldahine in banderčke pred sv. E. Telesom. M RS Razno blago za cerkveno perilo istotako že izgotovljeno, kakor: albe, f lOJ koretlje, korporale in raznovrstne rutice imam vedno v veliki izberi v zalogi, ki 9 6 Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo ■ ■ in prenovljenje staresra cerkveneara orodia. M koretlje, korporale in raznovrstne rutice imam vedno v veliki izberi v zalogi'. krbim zameno, popravo f in prenovljenje starega cerkvenega orodja. V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, n. pr.: monštrance, svetilnice, križe, svečnike, kelihe, lestence itd. ter izvršim naročila pošteno, točno in primerno mogoče nizkej ceni. Velcspoštovanjem (io 5) 6 Ana Iloihaner \ Ljubljani. Jj * I * s Naznanilo in priporočilo. Usojam si slavnemu p. n. občinstvu v mestih in na deželi, zlasti prečast. duhovščini javiti, da sem z dnem 1. januvarija letos prevzel kupnim potom od gospe A. Geba ped tvrdko J. Geba v Slonovili ulicah že mnogo let poslujoči urarski obrt.-* Ob tej priliki priporočam se v obila naročila najraznovrstnejših ur in drugih v urarski obrt vštevajočih se predmetov. Alnogoleino praktično delovanje v stroki urarski je dovoljni porok za točno, solidno izvršitev in nizko ceno. Vedno imam v zalogi v največji izberi zlate in srebrne žepne ure, stenske in ure budilnice, ure s stojalom itd. itd. Tudi najrazličnejše zlate in srebrne verižice so cenjenim kupovalcem po različnih nizkih cenah na razpolago. Dosedanji svoj urarski obrt v Trbovljah nadaljeval bodem kot filijalo. Velespoštovanjem 1 i d d cd II a z p r o d a j a Pozor! Gospo- k Pozor! (29) 3 V prodiijiilnici Andr. Druškoviča v Ljubljsiiii, Mestni trg; št. 9/1« dobiva se po najnižji ceni JEsrnajboljša mod robci a poste-i(SJr lflenjena plošdcvinasta kuhinjska posoda Ar akr Tu dobiva se tudi vsakovrstno hišno in kuhinjsko orodje po najuižji ceni. S tem ponuja se p. n. gospodinjam, prečast. duhovščini, gostilničarjem, predstojništvom boluišnie itd. najbol|ša prilika svojo hišno in kuhinjs«o orodje po ceni spopolniti ali pa si novo omisliti. Cele kuhinjske oprave za neveste od gld. 15-— (lo gld. 200 — Vnanja naročila izvrši se talcoj. tSK 13 t B p O .1 d Z 1? o tovarna za stroje 1 I Egger, Moritsch in drugovi v Beljaku preskrbuje najsolidneje izdelane (1497) 5-2 žagne in mlinske oprave, vse stroje za lesnotvarinske in papirne tovarne itd., stroje in orodje za obdelovanje kovin. Transinisije, vlito blago in vsakovrstni strojni deli. Vodovodi, trombne naprave, kopaliSčae oprave. iDaT Na vsa vprašanja se radovoljno in točno odgovarja. "S15 — i fOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOI Oblastveno dovoljenje zavod za prilepljenje razglasov in pi&ai-na. za posredovanje pri zasebnih opravilih. Podpisanec naznanja, da mu je vis. c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani z odlokom z dne 4. januvarja 1892, 1. št. 15338 podelila privoljenje za napravo in oskrbovanje zavoda za prilepljenje razglasov in pisarne za posredovanje pri zasebnih opravilih s pravicami, dajati razjasnila o nakupu in prodaji hišne oprave in gla-sovirjev, o vnajemodalstvu stanovanj, kupčij in prodajalnic, posredovati o nakupih in prodajah, pri najemih in zakupih kmetijskih posestev, mestnih hiš, graščin in selskih dvorcev (vil) in prosi velc-slavne oblastnije, zavode, podvzetja in častito občinstvo posluževati se v vseh, bodisi prilepljenja uradnih ali zasebnih razglasov po ulicah mesta ali zasebno poslovnega posredovanja tikajočih zadevali mojega zavoda. Z zagotovilom, da se hočem potrudili vsa mi dana naročila natančno in točno izvršiti, podpišem z odličnim spoštovanjem Vekoslav Kališ (37 10-2) Prešernov trg št. 3. IOOOOOOOOOOOOOOOOO I> u 11 a j s k a borz a. Dne 23. januvarija. Papirna renta 5%, Iti % davka .... 94 gld. 40 kr. Srebrna renta 5 %, 16% duvka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri........118 Napoleondor (20 fr.)...... Nemških mark 100 Dn6 22. januvarija. Ogerska zlata renta 4%.......107 gld. 90 kr. Ogerska papirna renta 5%......102 4% državne srečke 1. 1864., 250 gld. . . 137 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 149 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....181 Zastavna pismaavstr.osr.zera. kred. banke 4% 96 Zastavna pisma „ „ „ „ „4'/,% 100 Kreditne srečke, 100 gld.......183 St. Genois srečke, 40 gld.......64 60 40 50 15 35 50 25 Ljubljanske srečke, 20 gld..............24 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 „ 85 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld........62 „ — „ Windischgraezove sfečke, 20 gld..........57 „ — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 161 „ 75 „ Akcije Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. st. v. 2895 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 93 „ 75 „ Papirni rubelj . . ...............1 „ 15 „ Laških lir 100 ....................45 „ 65 „ imenjarnična delniška družba na Dunaju, I„ VVollzeile števT 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. BW Razna naročila izvrši se najtočnrjc. ............■■■■..............milil......i................ Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališko propinacijske zadolžnioe. 4'/, % zastavna pisma peštanske ogerske komer- cijonalne banke. 4'/> % komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10* premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogorska banka in podružnice njene. l promese: cclc gld. 14'/a, petina gld. 4 In 50 kr. kolek. Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj. Žrebanje dne 1. februvarija. Izdajatelj: Dr. Ivan anei. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. i ti sr" v Ljubljani.