Za prvo letošnjo izdajo Lista iz Markovcev smo se z županom pogovarjali o aktualnih temah, povezanih z delom občine.
Pred nami je leto kulturnih jubilejev. Pevci MoPZ bodo na praznični ponedeljek proslavili 45 let delovanja.
Številne aktivnosti so bile v začetku leta izvedene tudi na področju zaščite in reševanja, zlasti gasilstva.
ISSN 1580-3554
Glasilo občine Markovci
Leto 14, številka 1, marec 2013
15. marca smo v Markovcih slovesno odprli nov vrtec.
Poročamo o sejah občinskega sveta
Na 14. seji Občinskega sveta 16. januarja 2013 je bila sprejeta sprememba Poslovnika občinskega sveta Občine Markovci, na podlagi katere bo poslej potrebno sklicevati seje občinskega sveta najmanj 10 dni pred predvideno sejo.
Na isti seji je bil sprejet tudi proračun za leto 2013, v sklopu katerega so bili sprejeti tudi amandmaji posameznih svetnikov, z amandmaji pa zelo okrnjeno pooblastilo županu o prerazporeditvi proračunskih sredstev. Potrjen je bil še investicijski program za projekt Kanalizacija Nova vas pri Markovcih. Slednjega je občina prijavila na evropski razpis tako imenovane Južne meje. Prav tako je bila potrjena novelacija DIIP-a za projekt Center za medgeneracijsko druženje Stojnci, ki je prijavljen na tako imenovani razpis razvoja podeželja. V nadaljevanju je Občinski svet razvezal kupoprodajno pogodbo za prodajo parcele v III. fazi obrtne cone, saj je kupec ni plačal v zavezujočem roku. Svetniki so tudi soglašali, da občina brezplačno
pridobi zemljišče za potrebe ureditve ceste v k.o. Bukovci in da se širi območje stavbnih zemljišč poselitvenega območja P13-S4 Sobetinci. 22. januarja 2013 je bila 9. dopisna seja občinskega sveta. Svetniki so sprejeli Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora P13-01/1 Obrtna cona Novi Jork (območje III), o vsebini katerega so se dogovorili že na prejšnji redni seji. S sprejetjem odloka so novim lastnikom in investitorjem v III. fazi obrtne cone omogočili gradnjo poslovnih objektov v skladu z njihovimi željami in potrebami. 11. februarja 2013 je bila 10. dopisna seja občinskega sveta, na njej pa sta bila sprejeta Letni program kulture za leto 2013 in Letni program športa za leto 2013. Oba programa sta bila podlaga za objavo letnega razpisa za sofinanciranje kulturnih in športnih društev oziroma programov.
6. marca 2013 je bila 12. izredna seja občinskega sveta. Po hitrem postopku so svetniki sprejeli Odlok o določitvi
mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni v občini in Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje javne službe lekarniške dejavnosti za območje občine Markovci. Oba odloka predstavljata temelj za objavo razpisa za podelitev koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti. V nadaljevanju so sprejeli še sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč poselitvenega območja P13-S4 Sobetinci, ki je nekoliko dopolnjen glede na sprejeti sklep na 9. dopisni seji. Na isti seji so svetniki sklenili še, da se ustanovi služnostna pravica dostopa in parkiranja na parceli, na kateri je občinsko dvorišče v zameno za služnost po obstoječem dovozu, ki je v lasti lastnika sosednjega zemljišča (ZAF center). Hkrati so tudi sklenili, da občina kupi nepremičnico v lasti Kmetijske Zadruge Ptuj v Markovcih, ki v naravi predstavlja del dovoza oziroma dostopa do občinskega dvorišče in parkirišča.
Marinka Bezjak Kolenko
Otvoritev vrtca
Začetki izvajanja dejavnosti vzgoje, izobraževanja in varstva predšolskih otrok v Markovcih segajo v leto 2001, ko je občina v poslopju osnovne šole za namen vrtca uredila tri oddelke. Leta 2005 so uvedli prvi dodatni oddelek, v letih 2009 in 2010 so za potrebe dveh igralnic preuredili avlo šole in eno izmed šolskih učilnic. Število oddelkov se je iz prvotnih treh, kolikor jih je bilo ob ustanovitvi leta 2001, podvojilo na šest.
Hitro po lokalnih volitvah leta 2010 je bila s strani župana Milana Gabrovca predlagana gradnja novega vrtca. Marca 2011 je nato občinski svet potrdil investicijo, in sicer: gradnjo nizkoener-getskega devetoddelčnega vrtca v višini dobre 2,4 milijone evrov. Gradnjo vrtca so utemeljili z argumenti, da je za vzgojo, izobraževanje in varstvo predšolskih otrok potrebno zagotoviti ustrezne prostorske pogoje ter enake možnosti za vključitev otrok v vrtec in spodbujati socialno vključenost za vse predšolske otroke, ki bivajo v občini. Nov vrtec bi tako med drugim tudi naj zastavil boljše pogoje za ohranitev poseljenosti v občini, zagotovil enakovredne pogoje za optimalen razvoj vseh otrok in omogočil devet novih delovnih mest.
Projektno dokumentacijo je izdelala družba Esplanada iz Šentruperta, izvajalec gradbenih del pa je bila družba Jelovica hiše.
Gradnja objekta se je pričela 27. junija 2012, uporabno dovoljenje za objekt je bilo izdano v začetku februarja 2013, kar je skoraj mesec dni pred pogodbenim rokom. Pred samo izgradnjo je bilo potrebno izvesti pripravljalna dela, kot so prestavitev 20 kilovoltne-ga daljnovoda D-553 Markovci-gasil-ski dom, zagotoviti dodatno električno moč za potrebe elektro napajanja novega vrtca in za potrebe širitve vaškega jedra Markovci. Izvedene so bile tudi poizkusne vrtine za potrebe črpanja talne vode, saj je vrtec že v osnovi zasnovan kot nizkoenergetski objekt z izkoriščanjem alternativnih virov energije. Gre torej za sodobno, energetsko učinkovito lesno montažno gradnjo. Neto tlorisna površina objekta je 1.909 kvadratnih metrov. V dolžino meri 48, v širino 21 in v višino 11 metrov. V pritličju objekta je pet igralnic s sanitarijami (za dva jaslična oddelka ter tri kombinirane oddelke od dveh do štirih let), skupni dvovišinski prostor za potrebe športne vzgoje ter servisni del.
Nadaljevanje na strani 2.
[ÄST f/, iMARKOVG !ÏV
Slovesna otvoritev vrtca z devetimi oddelki
V nadstropju vrtca so štiri igralnice, sanitarije in večji skupni prostor za zaposlene, ki je namenjen zbornici. Trenutno so v nadstropju zasedene tri igralnice, v katerih so tri skupine otrok (en kombinirani oddelek od štiri do šest let, en kombinirani oddelek od pet do šest let in polovično zasedeni oddelek od tri do šest let). Prav tako se v nadstropju nahajajo kabineti za druge oblike dela, kot so dodatna strokovna pomoč, individualno delo in svetovalno delo. Na podstrešju je urejen sistem za prezračevanje zraka in rekuperacijo odpadne toplote. Vse igralnice imajo izhod na pokrite terase. Urejen je tudi letni paviljon v velikosti 90 kvadratnih metrov, prav tako so na vrtu pred vrtcem že nameščena igrala. Skupno je danes v vrtcu Markovci 140 otrok, z odprtjem novega objekta jih je bilo na novo sprejetih 24. Polna zasedenost vrtca se pričakuje v mesecu septembru. Zaposlenih je 18 strokovnih sodelavk, od tega ena oseba za spremljevalko gibalno oviranega otroka. Za polovični delovni čas je zaposlena pomočnica vzgojiteljice vrtca.
Glede na predvideno specifično porabo energije lahko govorimo, da vrtec predstavlja primer dobre nizkoenergijske gradbene prakse, ki zahteva sodelovanje vseh strok že v fazi načrtovanja. Uporabljeni so inovativni pristopi pri projektiranju in sodobne, trajnostne tehnologije ter materiali za zagotavljanje visoke energijske učinkovitosti in optimalnih obratovalnih stroškov. Objekt je nizkoe-nergijski, z uporabo energentov iz obnovljivih virov energije za potrebe hlajenja in ogrevanja ter pripravo sanitarne vode. Prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote odpadnega zraka zagotavlja konstantno kakovost zraka in boljše delovne pogoje, omogoča večjo zbranost otrok in s tem tudi uspeh pri delu z otroci. Hkrati se lahko z optimirano sestavo in debelino ovoja stavbe, s katero se lahko doseže tudi pasivni način obratovanja objekta, občuti tudi večje toplotno ugodje v vseh prostorih vrtca. Izmerjena specifična poraba toplotne energije (energijsko število) je 13 kWh/m2 na leto. Za lažjo predstavitev energetske učinkovitosti je dovolj zgovoren podatek, da še danes obratujejo ustanove, tudi šole in vrtci, ki imajo specifično porabo energije za potrebe ogrevanja tudi do 200 kW/m2. Seveda ne gre zanemariti tudi dejstva, da je vrtec v pretežni meri grajen iz naravnih materialov, kar je tudi priporočilo sodobne gradnje in v skladu s smernicami za tako imenovano »zeleno javno naročanje«, ki stremijo k spodbujanju okoljsko odgo-
Otvoritveni trak so prerezali (z leve): župan Milan Gabrovec, predsednik uprave družbe Jelovica hiše Gregor Benčina in ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela._
vornejše gradnje.
Novozgrajeni vrtec Markovci so slovesno odprli v petek, 15. marca. Prireditve so se udeležili številni povabljeni gostje, med njimi poslanca v Državnem zboru Andrej Čuš in Darko Jazbec, predstavnica Eko sklada Jagoda Martina Levčič, predstavnik podjetja Esplanada Rupert Gole, predsednik uprave družbe Jelovica hiše Gregor Benčina, svetniki in svetnica občine Markovci, nekdanji župan Franc Kekec, predstavniki sosednjih občin, osnovnih šol in vrtcev. Prireditve so se v velikem številu udeležili tudi starši otrok, ki obiskujejo vrtec. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan Milan Gabrovec, ki je uvodoma poudaril, da gre za pomemben dogodek, ki se v občini zgodi na vsakih 50 ali še več let. V nadaljevanju je v svojem nagovoru razmišljal takole: »Lokalna skupnost je tista, ki je na svojem območju odgovorna za organiziranje čim več dejavnosti in storitev. In prav zato po mojem trdnem prepričanju mora stremeti k napredku in razvoju. Sam sem k temu usmerjen od prvega dne nastopa mandata in bom usmerjen do konca mojega županovanja. Zato sem danes izjemno vesel, srečen, posebej pa še ponosen. Upam, da te moje občutke delite z mano - vsaj večina med vami. Z današnjo otvoritvijo omogočamo možnost varstva otrok in predšolske vzgoje prav vsem otrokom iz naše občine.« Županovemu nagovoru je sledil zanimiv, atraktiven in nadvse domiseln program, ki so ga pripravili otroci iz vrtca in njihove vzgojiteljice. Idejni vodji programa
Na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/2009-ZI-UZGK, 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF) in 3. člena Pravilnika o sprejemu otrok v enoto Vrtec pri OŠ Markovci Osnovna šola Markovci, ENOTA VRTEC
O B J A V L J A JAVNI RAZPIS ZA VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V VRTEC MARKOVCI za šolsko leto 2013/2014
Starše obveščamo, da je vpis predšolskih otrok v vrtec Markovci
za šolsko leto 2013/2014 možen vsak dan do 19. aprila 2013 od 7. do 14. ure
v tajništvu Osnovne šole Markovci.
Vloge za vpis, ki so že bile oddane, ni potrebno ponovno oddajati.
Prijazno vabljeni!
Ravnatelj: Ivan Štrafela
sta bili Erika Janžekovič in Janja Pilinger. Otroci in vzgojiteljice so tokrat prikazali gradnjo vrtca. Najprej so se na zemljišču, kjer se je kasneje gradilo, sprehodili arhitekti in projektanti. Sledil je nastop »dveh mamic«, ki sta se pogovarjali, da se bo v Markovcih pričela gradnja novega vrtca. Potem je sledila priprava gradbene parcele. Drevesa so padla in gradnja se je pričela. Na gradbišče so prihrumeli gradbeni stroji, naredili izkope, pripeljali material in vrtec je rastel. Mali gradbeniki so postavili nosilno konstrukcijo, stene in ograjo. Med sprehodom so si nato gradnjo vrtca ogledali najmlajši nadebu-dneži, za njihovim nastopom pa so na vrsto prišli pleskarji. Za konec je bilo potrebno urediti še okolico in vrtec uradno predati svojemu namenu. Vse našteto so otroci na zelo domiseln način predstavili v programu prireditve. S pesmijo so se nastopajočim pridružili pevci vrteškega pevskega zbora.
Na govorniški oder je ob odprtju novega vrtca stopil tudi predsednik uprave glavnega izvajalca del, družbe Jelovica hiše, Gregor Benčina in čestital vsem nastopajočim za lep program, ki so ga pripravili. »V veselje mi je danes z vami deliti ta zgodovinski dogodek, ko skupaj namenu predajamo to pomembno občinsko pridobitev. Vrtec, ki smo ga gradili, je dokaz, da lahko v Sloveniji nekaj naredimo. Je plod dobrega sodelovanja
med županom, občino, projektantom, vsemi podizvajalci, nami kot glavnim izvajalcem in Eko skladom. Skupaj nam je uspelo postaviti ta prečudovit objekt, ki je lahko ponos ne samo občini Markovci, ampak celotni Sloveniji. Je dejansko prikaz tega, kar naj bi danes predstavljalo moderno trajnostno gradnjo z uporabo trajnih materialov z nizko energetsko porabo. Na tem mestu bi se želel še enkrat zahvaliti vsem sodelujočim pri projektu. Hvala za zaupanje,« je ob odprtju novega vrtca dejal predsednik uprave Jelovica hiše Gregor Bončina. Ob zaključku prireditve je zbrane nagovoril še ravnatelj Osnovne šole Markovci Ivan Štrafela: »Naš vrtec zagotovo ponuja kakovost, ki je v koraku s sodobnim časom. Ne smemo prezreti dejstva, da so žal tudi otroci izpostavljeni nenehnemu hitenju in pomanjkanju časa. Prav zato moramo z različnimi dejavnostmi in metodami pri otrocih spodbujati celostni razvoj otrokovih kompetenc in to na način, da bodo otroci do novih znanj, spoznanj in izkušenj prihajali preko lastne iniciative. Nikakor ne smemo pozabiti na vrednote. Žal na njih v današnjem času velikokrat pozabimo. Če pri otrocih ne bomo spodbujali vrednot, ne moremo pričakovati, da jih bodo ponotranjili. Pri otrokovem razvoju imata pomembno vlogo zagotovo tudi materialno in prostorsko ugodje. Nov vrtec v Markovcih nam bo v bodoče omogočal, da bomo zastavljene cilje sodobnega kurikuluma mnogo lažje in uspešneje uresničevali. V prihodnost usmerjena vzgoja in izobraževanje v vrtcih naj bi otrokom in vzgojiteljicam odpirala možnosti za čim večjo samostojnost in za delo v ugodnem bivalnem okolju. Prvi vtisi po že skoraj enomesečnem bivanju v novem vrtcu so prijetni, prostorski pogoji pa so neprimerljivo boljši in ugodnejši. Ob tej priložnosti bi se v imenu vseh otrok in zaposlenih v našem vrtcu zahvalil Občini Markovci za to novo in nadvse pomembno pridobitev.« Kot presenečenje večera se je otrokom vrtca Markovci pridružil tudi znani otroški animator Spidi, po zaključeni prireditvi pa se je dogajanje iz večnamenske dvorane preselilo pred vhod novega vrtca. Tam je najprej farni župnik Janez Maučec opravil blagoslov, v nadaljevanju pa je sledil slavnostni prerez otvoritvenega traku. Župan Milan Gabrovec je ob tem ravnatelju Ivanu Štrafeli tudi uradno predal objekt v upravljanje.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Pričetek gradnje in zaključna slikopleskarska dela
2
Leta/14, številka 1, mareo2013

Leito 14, številka 1, mareo2012
3
UST í 7, iMARKOVG !iV
Županova ponovoletna sprejema
Župan občine Markovci Milan Gabro-vec je v mesecu januarju pripravil dva sprejema. V petek, 4. januarja, se je srečal z dijaki, danes že študenti, ki so v šolskem letu 2011/12 dosegli izstopajoče učne in druge uspehe, v petek, 18. januarja, pa je pripravil še sprejem za podjetnike, predstavnike društev in vaških odborov.
Sprejem za nekdanje dijake je potekal v poročni dvorani Občine Markovci. Udeležili so se ga Nina Bračič, Mojca Kosta-njevec, Nika Rožanc, Sabina Vogrinec, Simon Janžekovič, Petra Arklinič in Anja Jurgec. Župan Gabrovec je povabljenim čestital za njihove uspehe, v sproščenem klepetu pa so nato izmenjali tudi nekaj besed o študiju, aktivnostih v prostem času in nasploh o življenju v študijskih letih. Nina Bračič iz Zabovcev, ki je bila v lanskem letu Naj dijakinja Ekonomske šole Ptuj, je povedala, da študira na Eko-nomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. V prostem času obiskuje glasbeno šolo, na poklicni poti pa se vidi kot računovod-kinja ali revizorka in prav zato je izbrala tudi omenjeni študij. Mojca Kostanjevec in Nika Rožanc sta bili v lanskem letu imenovani za Naj dijakinji Gimnazije Ptuj, Mojci pa je na maturi uspelo zbrati tudi 30 točk, kolikor jih je potrebnih za naziv zlatega maturanta. Mojca prihaja iz Bukovcev, Nika pa iz Stojncev in ju že od malih nog veže tesno prijateljstvo. Sošolki sta bili v osnovni in srednji šoli in lahko bi rekli, da sta v tandemu soustvarjali uspehe na različnih področjih, tako šolskih kot obšolskih. Obe sta članici cerkvenega pevskega zbora, skupine pevk animatork in folklorne skupine FD Markovci. Mojca in Nika po uspešno zaklju-
Nekdanji dijaki, danes študentje, v družbi župana Milana Gabrovca
čeni gimnaziji šolanje nadaljujeta v Ljubljani. Mojca je izbrala študij biokemije, Nika pa študij komunikologije - tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi. Sabina Vogrinec iz Sobetincev je bila v lanskem šolskem letu zlata maturantka Ekonomske šole Ptuj. Za nadaljevanje šolanja je izbrala študij na Ekonomsko--poslovni fakulteti v Mariboru, zanima jo smer računovodstvo. V prostem času se posveča druženju s prijatelji in rekreaciji - obiskuje vadbo odbojke. Simon Janžekovič prihaja iz Bukovcev in je zlati maturant Biotehniške šole Ptuj. Šolanje nadaljuje na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, program agronomija. Ker ga narava, rastline in živali zelo zanimajo, tem področjem namenja tudi svoj prosti čas. Ukvarja se namreč z go-
jenjem rastlin. Anja Jurgec iz Bukovcev je bila zlata maturantka Tretje gimnazije Maribor, smer predšolska vzgoja. Pridobila si je naziv pomočnica vzgojiteljice, študij pa nadaljuje na Pedagoški fakulteti, smer predšolska vzgoja. V prostem času se druži s prijatelji, z veseljem se odpravi tudi na sprehod. Petra Arklinič iz Markovcev je v lanskem šolskem letu po izboru Dijaške organizacije Slovenije postala Naj dijakinja Slovenije. Obiskovala je Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor, šolanje pa nadaljuje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V času, ko je bila dijakinja, je bila aktivna v številnih šolskih in obšolskih dejavnostih. Udeleževala se je tudi tekmovanj s področja turizma. Turizem pa je tudi tisto področje, s katerim se želi ukvarjati poklicno, zato bo to smer izbrala pri svojem študiju ob vpisu v drugi letnik.
V	občini Markovci smo v lanskem šolskem letu imeli še enega zlatega maturanta. To je Marko Mlinarič iz Markovcev. Župan Milan Gabrovec je sprejem za Marka pripravil naknadno, mu čestital za njegov uspeh in mu izročil darilo. Marko je zlati maturant Biotehniške šole Ptuj. Po uspešno zaključeni srednji šoli se je vpisal na Zdravstveno fakulteto, smer ortotika in protetika. V prostem času se posveča glasbi. Je namreč član Godbe na pihala občine Markovci, veseli pa ga tudi gasilstvo ter druženje na vasi, še posebej s prijatelji.
Sprejem za podjetnike, društva in vaške odbore
V	drugi polovici meseca januarja je župan Gabrovec na sprejemu v večnamenski dvorani v Novi vasi pri Markovcih go-
stil podjetnike, predstavnike društev in vaških odborov.
V svojem nagovoru se je med drugim dotaknil primanjkljaja v občinskem proračunu, ki ga bo Občina Markovci utrpela zaradi škode po novembrskih poplavah in nedelovanja HE Formin. Med drugim je povedal: »Tako imenovana koncesnina se v naš proračun izplačuje na podlagi količine proizvedene električne energije. Ker HE Formin ne deluje, po grobih ocenah računamo, da bomo v proračun za leto 2013 iz tega naslova prejeli za okrog 500.000 evrov manj sredstev. Prav zato smo morali proračun za to leto nastaviti čim bolj varčno. Sicer pa na tem mestu lahko povem, da sem ponosen in vesel, ko slišim o uspehih vas podjetnikov in pa vseh tistih, ki se ukvarjate s kakršnokoli dejavnostjo, ki prinaša v našo občino dodano vrednost. Sam menim, da bi morali iz občinskega proračuna še dodatno podpreti gospodarstvo. V letu 2012 smo v proračunu za razvoj gospodarstva namenili 50.000 evrov. Po mojem mnenju bi ta znesek moral biti še vsaj dvakrat ali trikrat višji, kajti gospodarstveniki in obrtniki ustvarjate dohodek in zagotovo največ naredite za to, da se lahko naša občina razvija tako, kot se razvija.« Med svojim nagovorom je župan Ga-brovec predstavil še projekt, ki bi združil podjetnike pri skupni prodaji preko svetovnega spleta, javno zahvalo pa je izrekel tudi podjetju MCK in njegovemu direktorju Francu Janžekoviču, ki je v Markovcih zgradil nov poslovno-stano-vanjski objekt in s tem dal središču Mar-kovcev novo podobo.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
V sredini januarja je župan Gabrovec na sprejemu gostil tudi gospodarstvenike, predstavnike društev in vaških odborov.
4
Leto/13, številka/4, oktober2012
UST [Z MARKO V C
O projektih občine in načrtih za to leto
Za prvo letošnjo izdajo Lista iz Mar-kovcev smo se z županom Milanom Gabrovcem pogovarjali o aktualnih temah, povezanih z delom občine.
Najprej o možnostih sanacije območja, ki so ga novembra lani prizadele poplave. »Kar se tiče sanacije območja po poplavah, smo zelo aktivni, čeprav morda v javnosti o tem ni toliko znanega. Povezali smo se z društvom Ekološki krog Ljubljana, ki je znotraj sebe ustanovilo sekcijo z imenom Sanacija po poplavah 2012. Aktivnosti društva vodi naš rojak, Markovčan Marjan Fras, ki živi v Komendi. Marjana Frasa sem pooblastil, da v imenu Občine zbira podatke, informacije in dokumentacijo o poteku gradnje hidroelektrarne, jezera in kanala. Zaradi omenjene gradnje, ki je pomenila ogromen poseg v prostor, je naše območje postalo degradirano. Tako imenovana koncesnina, ki jo občina prejema s strani Holdinga slovenskih elektrarn, ni namenjena obrambi pred poplavami, ampak je namenjena razvoju območja, zato jo tudi vlagamo v različne naložbe na območju celotne občine. S pomočjo društva Ekološki krog Ljubljana bomo poskušali narediti vse za to, da se izvede pritisk na ustrezne institucije. Še enkrat moram poudariti, da smo na tem področju zelo aktivni in da bomo kar se da vztrajni, da se situacija na terenu uredi,« je povedal župan Gabrovec. Že nekajkrat smo poročali tudi o tem, da se bo uredilo podstrešje v občinskem poslopju. Župan Gabrovec pojasnjuje, da je odprt javni razpis za izbiro izvajalca del, za projekt pa so uspeli pridobiti 107.000 evrov nepovratnih sredstev. Razpis za izbiro izvajalca se izteče konec aprila. V kolikor na izbiro ne bo podanih pritožb, se pričetek gradnje pričakuje v mesecu maju. Podstrešje občinske zgradbe naj bi tako še letos zaživelo v novi podobi. Velik osrednji del bo namenjen etnološki zbirki, preostali prostor pa bo namenjen za pisarne bodisi društev bodisi kakšne profitne dejavnosti.
Občina Markovci je bila konec lanskega leta uspešna tudi na razpisu za energetsko sanacijo poslopja osnovne šole. Tudi za to naložbo bodo kmalu začeli postopek izbire izvajalca del. »V načrtu je izolacijska obnova fasade, zamenjali pa bomo tudi okna. Žal naša okna v šoli že od samega začetka nimajo nameščenih tesnil. Ko sem bil še sam zaposlen na markovski šoli, sem predlagal, da bi se z vgradnjo tesnil lahko prihranilo pri porabi energije, vendar predlog nikoli ni bil upoštevan. Tako kot v šoli, tudi na oknih
Foto: MZ
Župan Milan Gabrovec
v občinskem poslopju, ki so sicer nova, ni bilo tesnil. Tam smo jih namestili takoj po nastopu mojega županskega mandata pred dobrima dvema letoma in že hitro se je pokazal prihranek pri porabi energije. Vgradnja tesnil je bila v primerjavi s prihrankom pri kurjavi zanemarljiv strošek. Prav zaradi tega mi še danes ni jasno, zakaj se v dobrih 30-ih letih, kolikor je staro poslopje šole, v okna niso vgradila tesnila. Še bolj pa me čudi, da sem v 16-ih letih, kolikor sem poučeval na OŠ Markovci, dal vodstvu šole večkrat pobudo za ta tesnila, vendar se to nikoli ni realiziralo. V sklopu energetske sanacije, ki jo načrtujemo, bomo poleg že omenjene zamenjave oken in izolacije fasade uredili tudi kotlovnico. Letno se za ogrevanje šole porabi med 30- in 40.000 litri kurilnega olja. Po energetski obnovi poslopja pa računamo, da si se naj ta količina prepolovila. Kljub temu, da bomo izvedli projekt energetske obnove, pa v bodoče še vedno ostaja v načrtu gradnja nove šole. Menim, da je realno o novi šoli razmišljati v mandatu 2014-18.« In kako je z nadaljevanjem gradnje kanalizacijskega sistema? Župan Gabrovec odgovarja: »Nekdanji minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič nam je obljubil, da če bomo do junija pripravili vso dokumentacijo do pridobitve gradbenega dovoljenja in izbrali izvajalca del, bi nam naj potrdili sklep o sofinanciranju. Gre za projekt, s katerim kandidiramo za sredstva iz evropskih kohezijskih skladov, v njem pa sodelujemo občine Markovci, Gorišnica in Ptuj. Menim, da se pri projektu zaradi zamenjave vladne ekipe ne bi smelo zatikati, kajti novi resorni minister za to področje mag. Dejan Židan je javno povedal, da bo med prioritetami njegovega dela črpanje sredstev iz naslova ko-
hezije. Glede na vse obljube in dogovore po mojem mnenju sklep o financiranju več ne bi smel biti vprašljiv. Če ga bomo junija, kot je obljubljeno, pridobili, bi potem še letos pričeli z gradnjo kanalizacije v Bukovcih in Stojncih. Za gradnjo kanalizacije v Novi vasi kandidiramo na drugem razpisu in v kolikor bomo tudi tam uspešni s prijavo, bi lahko po najboljšem scenariju prihodnje leto gradnjo kanalizacije v naši občini zaključili.« V tem letu namerava Občina Markovci pričeti tudi z gradnjo gasilsko-vaškega doma v Sobetincih. Dokumentacija za ta projekt je po županovih besedah že pripravljena. V članku o investicijah v občini Markovci poročamo, da so v izvedbi tudi zaključna dela pri projektu komasacije. Gradnja komasacijskih cest poteka v skladu z načrti. Kot je dejal župan, se izvajalec trudi, da bi pri delu bilo uničenih čim manj posevkov. Zato lastnike zemljišč, po katerih potekajo komasacijska dela, poziva k strpnosti, saj naj bi izvajalec zares delal na tak način, da bi bila škoda na posevkih čim manjša.
Februarja pa se je župan Gabrovec na zborih krajanov srečal tudi z občani. Najbolj vroča debata je bila v Novi vasi, in sicer okrog poplav. »Menim, da smo se iz te
naravne nesreče veliko naučili in prepričan sem, da bomo prihodnjič, v primeru razglasitve takšne ali podobne nevarnosti, bolj odločno ukrepali,« je povedal prvi mož naše občine in pojasnil, da so na zborih krajanov govorili tudi o problematiki bioplinarne v Sobetincih in daljnovoda Cirkovce-Pince.
Še posebej je te dni pereča problematika bioplinarne, in sicer zaradi predelave klavniških odpadkov. Nekaj dni nazaj je v bližini bioplinarne prišlo tudi do razlitja večje količine gnojnice. V javnosti se sliši neuradne informacije o domnevnih dolgovih, ki naj bi jih bioplinarna imela do okoliških kmetov, župan Milan Gabrovec pa je zatrdil, da imajo neporavnane finančne obveznosti tudi do Občine Markovci. Po županovih besedah gre za dolg v višini dobrih 34.000 evrov. Ob vsem zapisanem je župan Milan Gabrovec pogovor zaključil s povabilom na osrednjo prireditev ob 14. občinskem prazniku, ki bo v petek, 26. aprila ob 17. uri. Hkrati pa župan občane obvešča, da je Občina s strani družbe Jelovica hiše prejela bone za 25-odstotni popust pri nakupu oken. Boni so na razpolago občanom in jih lahko dvignete na sedežu Občine.
Mojca Zemljarič
URADNE OBJAVE
1.
Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 38/2012 z dne 21. 12. 2012). Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra (Uradno glasilo slovenskih občin št. 38/2012 z dne 21. 12. 2012).
Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra (Uradno glasilo slovenskih občin št. 38/2012 z dne 21. 12. 2012).
Sklep o začasnem financiranju Občine Markovci v obdobju januar-marec 2013 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 41/2012 z dne 31. 12. 2012). Odlok o proračunu Občine Markovci za leto 2013 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/2013 z dne 23. 1. 2013).
Popravek Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2013 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/2013 z dne 18. 3. 2013).
Spremembe in dopolnitve poslovnika Občinskega sveta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/2013 z dne 23. 1. 2013). Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora P13-01/1 Obrtna cona Novi Jork (območje III) (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/2013 z dne 23. 1. 2013).
Popravek Odloka občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora P13-01/1 Obrtna cona Novi Jork (območje III) (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/2013 z dne 18. 3. 2013).
10.	Odlok o določitvi mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni v občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/2013 z dne 18. 3. 2013).
11.	Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje javne službe lekarniške dejavnosti za območje občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/2013 z dne 18. 3. 2013).
Vse sprejete akte si lahko ogledate na spletni strani www.markovci.si, povezava s klikom na Lex Localis.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Leito 14, številka 1, mareo2Ö13
5
[ÄST f/, iMARKOVG !ÏV
Spomladanske investicije in dela na terenu
Agromelioracijska dela na komasiranem območju Markovci - jug
Po dolgem pričakovanju so se končno pričela izvajati agromelioracijska dela na komasiranem območju Markovci - jug. Pogodba za izvedbo del je sicer že bila podpisana v začetku meseca marca, vendar vremenske razmere večjega gradbenega posega na gradbišču še niso dopuščale. Izvajalec del je podjetje Žuran d. o. o., Formin 8b, 2272 Gorišnica, pogodbena vrednost del pa vključno z DDV-jem 277.419,71 evrov. Predmet pogodbenih del z izvajalcem so ureditev novih poljskih poti, vzdrževalna dela na obstoječih poteh, odstranitev cest in rekultivacija ter urejanje obstoječega terena.
Gre za precejšen obseg del, predvsem na izgradnji novih poljskih poti. Novozgrajene poti mejijo na vse novonastale parcele komasiranega območja, zato prosimo lastnike teh zemljišč za razumevanje pri morebitnem manjšem posegu v času gradnje. Kot že navedeno, ima izvajalec del precej težav z neugodnimi vremenskimi razmerami, kljub temu pa pričakujemo, da bo glavnina del končana še pred spomladansko setvijo.
Operacijo delno sofinancira Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja na podlagi razpisa »Ukrep 125 - izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva za predmet podpore št. 2. agromelioracije na komasacijskih območjih.«
OBČINA MARKOVCI REPUBLIKA SLOVENIIA MARKOVCI 43,	MINISTRSTVO ZA
2281 MARKOVCI	KMETIJSTVO IN OKOLJE
Infrastrukturna ureditev Obrtne cone Novi Jork - III. faza
Občina Markovci se je s sklepom Občinskega sveta zavezala, da bo infrastrukturno opremila vse novonastale parcele v III. fazi Obrtne cone Novi Jork. Gradbena dela so že v teku. Dela izvaja Komunalno podjetje Ptuj d.d. Puhova ulica 10, 2250 Ptuj. Pogodbena vrednost del je 76.916,56 evrov oziroma 92.299,87 evrov vključno z DdV. Do današnjega dne je Občini Markovci uspelo pridobiti štiri nove investitorje, ki bodo še v letošnjem letu pričeli z izgradnjo poslovnih objektov.
Foto: BZ
Infrastrukturna ureditev Obrtne cone Novi Jork - III. faza_
Obnova javne razsvetljave v naselju Borovci
Elektro Maribor d. d. je te dni končal z obnovo elektrodistribucijskega omrežja v naselju Borovci. Gre za demontažo nadzemnih elektro vodnikov, ki so kazili naselje ob glavni cesti G1-2, Spuhlja-Ormož, z vidika energetske oskrbe pa ti elektro vodniki v primerjavi z zemeljskim kablovodom veljajo kot manj zanesljivi. Sočasno z izvedbo gradbenih del na obnovi navedenega omrežja je Občina Markovci obnovila javno razsvetljavo vzdolž celotnega naselja. V sklopu obnove je bila med drugim izvedena menjava energetsko potratnih svetil z varčnimi LED svetili, ki imajo tudi možnost regulacije osvetlitve.
/ k
I fflflflpCsifl^M
■i Wr
Foto: MZ
Obnovljena javna razsvetljava v naselju Borovci
Energetska sanacija Osnovne šole Markovci
Občina Markovci je novembra 2012 oddala vlogo na razpis, ki ga je objavilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor »Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti« v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«, 1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 71/2012, dne 21. 9. 2012. Kljub veliki časovni stiski za pripravo vloge je občina s kandidaturo uspela, saj je te dni prejela slep o sofinanciranju operacije v višini 764.986,94 evrov. Projekt zajema celotno sanacijo ovoja stavbe (toplotna izolacija fasade, menjava stavbnega pohištva) in obnovo kotlovnice z menjavo energenta za ogrevanje. Celotna investicija je ocenjena 825.151,59 evrov oziroma 990.181,91 evrov z DDV. Dela se bodo izvajala v času osnovnošolskih počitnic.
Branko Zorko
Foto: BZ
Agromelioracijska dela na komasiranem območju Markovci - jug
fmzehshj studio
Lidija Petrovič s.p. Bukovci 1 53 2281 Markovci
M: 041 544 654 T: 02 766 72 01 E: frizerka.lidiia@hotmail.com
Vsem strankam se zahvaljujemo za zaupanje, oßeanüam in občanom j)a žefimo veseCe vefikonočnepraznike
ter prijetno praznovanj e.^^^^^—
Se priporočamo! frizerski studig äfroftja
EVROPSKI KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA EVROPA INVESTIRA V PODEŽELJE
m
tu)
EK |RP
AGENCIJA RS ZA KMETIJSKE TI in razvoj PODEŽELJA
6
Leta/14, številka 1, mateo2Ö13
UST [Z MARKO V C
Društvo podeželskih žena občine Markovci
Članice Društva podeželskih žena občine Markovci so v letu 2012 izvedle številne aktivnosti. Delovanje društva v lanskem letu in načrte za to leto smo povzeli po poročilu, ki ga je na zboru članic v mesecu decembru podala predsednica društva Slavica Vincek.
Januarja so organizirale tečaj priprave ocvrtega peciva, februarja je sledilo tradicionalno ocenjevanje pustnih krofov in nato še tečaj priprave predjedi in namazov v gasilskem domu Zabovci. Marca so se odpravile na strokovno ekskurzijo v sosednjo Italijo na sejem cvetja in vrtnin. V velikonočnem času so na ogled postavile svoja ročna dela v župnijski dvorani, tri članice so s svojimi izdelki sodelovale na ocenjevanju in razstavi Dobrote slovenskih kmetij in dosegle visoka priznanja. Na drugi strokovni ekskurziji so si ogledale Kozjansko, kjer so med drugim
spoznavale življenje in delo na ekoloških kmetijah.
Članice društva iz Nove vasi vsako leto aktivno sodelujejo pri pripravi jedi za kosce v Šturmovcu. Članice društva iz Prvencev in Strelcev pomagajo pri pripravi jedi ob žetvi, ki poteka v Prvencih. V avgustu so pripravile pogostitev za goste iz Litve, ki so si ogledali nekaj Las-ovih projektov v občini Markovci. Slovenija jim je bila zelo všeč, pa tudi s postrežbo naših gospodinj so bili zelo zadovoljni. Prav tako so članice društva pripravile še pogostitev ob občinskem prazniku ter ob praznovanju 140-letnice farne cerkve. Septembra je sledila ekskurzija v sosednjo Avstrijo, v romarski kraj Mariazell. V jesensko-zimskem času so v Markovcih pripravile tečaj priprave jedi iz perutnine. V Zavrču so se udeležile tekmovanja v lupljenju jabolk, v Dražencih pa tek-
movanja v izdelavi domačih rezancev. Ob zahvalni nedelji so s pridelki bogato okrasile farno cerkev, za dodatno dekoracijo cerkve pa je s svojimi cvetličnimi aranžmaji in rožami poskrbela družina članice Majde Čuš.
V prostorih gasilskega doma v Novi vasi se enkrat tedensko sestaja skupina članic, ki izdelujejo ročna dela: vezene in kvačkane prtičke, vizitke, različne slike, pletene copate in nogavice. Društvo se je lani dvakrat skupaj s Hišnim ansamblom Društva upokojencev Markovci predstavilo v Mercatorjevih centrih, članice pa so zbrale tudi različne recepte domačih jedi, ki bodo objavljeni v knjigi receptov, ki jo pripravlja Las. V tem projektu sodelujejo tudi društva iz drugih občin.
Zahvala in načrti
Predsednica društva Slavica Vincek se je na občnem zboru zahvalila vsem, s
Skupinska fotografija iz letošnjega ocenjevanja krofov
Foto: Meta Baje
katerimi društvo sodeluje, predvsem pa tistim, ki društvu pomagajo s finančnimi sredstvi ali kakšno drugo donacijo. »Zahvaliti se želimo gospodu županu in občinskim svetnikom za finančna sredstva. Zahvala gre tudi gospodu župniku, ki nam odstopi prostore, da lahko izpeljemo nekatere naše aktivnosti. Hvala gasilskim društvom, ki nam brezplačno odstopijo kuhinje, da lahko v njih kuhamo in pečemo, v zameno jim potem me pomagamo pri izvedbi njihovih aktivnosti. Ob koncu pa še zahvala vsem članicam za sodelovanje in pomoč pri organizaciji in izvedbi vseh društvenih aktivnosti,« je poudarila Vincekova in na kratko opisala še načrt dela za letos. »Ob vseh že utečenih tradicionalnih projektih, razstavah in tečajih nas jeseni čakata še dva dodatna dogodka. Septembra bomo pripravile dan krompirja, oktobra pa bomo gostile predsednice društev iz ostalih občin iz območja Upravne enote Ptuj.«
Ocenjevali pustne krofe
Članice društva podeželskih žena občine Markovci so skupaj s Kmetijsko sve -tovalno službo Ptuj letos organizirale že 12. ocenjevanje pustnih krofov - »krap-čičov«. Ocenjevanje je potekalo prav na svečnico, v soboto, 2. februarja, v prostorih župnijske dvorane v Markovcih. Ocenjevalna komisija v sestavi Marija Horvat, Terezija Bogdan, Mojca Metličar in Darinka Meznarič je ocenila 11 vzorcev krofov. Naziv »Naj krof 2013« pa je prejela članica Društva gospodinj iz Dra-žencev Jožica Peršoh.
Mojca Zemljarič
Leto 14, številka 1, marec2013
7
UST í 7, iMARKOVG !iV
Podeljena odlikovanja Civilne zaščite
Foto: MZ
1. marca smo zaznamovali mednarodni dan Civilne zaščite (CZ). Osrednja regijska slovesnost ob tem dnevu je bila v sredo, 6. marca, v Središču ob Dravi. Na slovesnosti so med drugim podelili priznanja. Med prejemniki so tudi štirje naši sokrajani ter tri naša prostovoljna gasilska društva, ki to leto obeležujejo društvene jubileje. Ob dnevu Civilne zaščite so podelili bronaste, srebrne in zlate znake. Milan Majer, Marjan Meglič, Janez Liponik in Branko Kostanjevec so prejemniki bronastega znaka. Ivan Golob je prejel srebrni znak, bronaste znake pa so prejela tudi prostovoljna gasilska društva Mar-kovci, Nova vas in Stojnci. Ivan Golob je poveljnik CZ občine Mar-kovci. Njegovo delo v gasilskih vrstah se je pričelo v PGD Formin pred 40 leti. Bil je ustanovni član PGD Prvenci-Strelci, kjer je opravljal tudi delo podpoveljnika in poveljnika društva. Več mandatov je bil blagajnik društva, kasneje pa je prevzel funkcijo predsednika nadzornega odbora društva, ki jo opravlja še danes. Na nivoju gasilskega sektorja Markovci je opravljal naloge poveljnika, od ustanovitve OGZ Ptuj pa naloge pomočnika poveljnika za sodniški zbor in tekmovanja. Vrsto let je sodil na državnih tekmovanjih in bil vodja Medobčinske hidran-tne lige.
Od leta 2006 je poveljnik CZ občine Markovci. V tem času intenzivno sodeluje z županom občine in načrtno gradi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesre-
čami. Skrbi za izobraževanje in opremljanje enot. Njegova prisotnost v lanskoletnih novembrskih poplavah na območju podravske regije in v operativnih zadevah izvajanja ukrepov je odigrala ključno vlogo pri reševanju občanov, delu občanov in drugih služb zaščite, reševanja in pomoči. Soorganiziral in organiziral je tehnično operativno in logistično podporo enotam na terenu ter zmeraj aktivno spremljal operativne dogodke in sodeloval pri organizacijskih zadevah. Ivanu Golobu so srebrni znak CZ podelili na osrednji državni slovesnosti ob Dnevu Civilne zaščite na Brdu pri Kranju. Kot pravi, je bilo to zanj veliko presenečenje in posebno doživetje. »Vsa priznanja in odlikovanja so potrditev za prostovoljno opravljeno delo. Še več pa pomeni zadovoljstvo, da te je nekdo opazil in seveda nagradil s predlogom za prejem priznanja. Še večja resnica pa je, da vseh teh odlikovanj in priznanj ne bi bilo brez prijateljev - tovarišev, s katerimi smo skupaj v tem prostoru gradili prostovoljno gasilstvo in celoten sistem zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Vseh teh priznaj prav tako ne bi bilo, če mi ne bi trdno stala ob strani in me podpirala moja družina. Je pa še ena resnica, da si veliko, veliko ljudi zasluži takšna in podobna odlikovanja. Žal se jih premalo opazi. Jaz jih. To so ljudje, ki so pomagali ravno ob teh poplavah, ki so nas prizadele v lanskem novembrskem času. To so gasilci, ki so fizično pomagali pri čiščenju, saniranju posle-
Prejemniki odlikovanj CZ iz občine Markovci
dic poplav ali pa z donacijami in različnimi oblikami pomoči. Zato bi izkoristil to priložnost ter se iz srca zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način pomagali ob poplavah in drugih naravnih nesrečah. Hvala vam za vašo humanost in dobrosrčnost,« je po prejemu srebrnega znaka CZ povedal Ivan Golob. Marjan Meglič, predsednik OGZ Ptuj, je prejemnik bronastega znaka CZ. Meglič je svojo pot na področju zaščite in reševanja začel v najstniških letih. Ob ustanovitvi PGD Prvenci-Strelci je prevzel naloge tajnika društva. Kasneje v devetdesetih letih je opravljal številne funkcije v poveljstvu Mestne občine Ptuj. Leta 2006 je prevzel vodenje OGZ Ptuj, ki jo vodi že drugi mandat. V tem času je opravil številna izobraževanja, tako na Ptuju kot tudi v Izobraževalnem centru Uprave za zaščito in reševanje na Igu. Je predavatelj gasilcem, ki stopajo na pot znanja in veščin zaščite in reševanja, kar mu predstavlja neizmerno zadovoljstvo. Njegov največji zalogaj je bilo vodenje celotne logistike gasilcem ob neurju s točo leta 2008, ki je predvsem prizadelo Mestno občino Ptuj in občino Hajdina. Takrat je bilo potrebno v tednu dni, kolikor je trajala intervencija, zagotoviti vse potrebno za več kot 3.000 gasilcev, ki so aktivno sodelovali pri reševanju in odpravljanju posledic neurja. Marjan Meglič je že tudi drugi mandat član Komisije za zaščito in reševanje v občini Markovci. V letu 2012 je na Državnem mladinskem gasilskem tekmovanju opravljal funkcijo predsednika tekmovalnega odbora. Območna gasilska zveza je gostila 2.000 mladih gasilcev iz celotne Slovenije in tujine. Tekmovanje je v strokovnih krogih in med tekmovalci dobilo zelo pozitivne ocene. O tem, kaj mu pomeni odlikovanje CZ, pa je Meglič odgovoril: »Odlikovanje mi pomeni zahvalo za do sedaj opravljeno delo in moralno zavezo za naprej. Priznanje ne pomeni konca dela, ampak pomeni, da si na pravi poti, na kateri se ne gre preveč ozirati nazaj, temveč se je potrebno pogumno zazreti v prihodnost in še naprej gojiti vrednote prostovoljstva ter solidarnosti.« Prejemnik bronastega znaka je tudi Janez Liponik, strokovni sodelavec OGZ Ptuj in regijski poveljnik gasilskih enot. Liponik je član Upravnega odbora in Poveljstva Gasilske zveze Slovenije ter član Regijskega štaba civilne zaščite podra-vske regije, odgovoren za gasilske enote. »Z izkušnjami, ki smo si jih pridobili vse od požara parafina v Stojncih 2003, vodne ujme v Železnikih 2007, požarov gum v Lovrencu 2007 in 2008, toče na Ptuju 2008 in zadnjih poplav v Podravju,
smo znali izdelati model visoke motivacije prostovoljnih gasilcev, ki morajo biti ob takih nesrečah na razpolago tudi po več dni, ne glede na to, kakšen je lahko njihov učinek,« je svoje najpomembnejše izkušnje minulega obdobja na področju zaščite in reševanja strnil Liponik. Na vprašanje, kaj mu pomeni odlikovanje, pa je odgovoril: »Priznanja, ki smo jih prejeli, vsaj zame pomenijo to, da nam je nekdo priznal, da smo skovali pravilno strategijo za vodenje prostovoljnih gasilskih enot in da v primeru, če bi prišlo do še večjih nesreč, imamo na koga in s čim računati.«
Za delo na področju zaščite in reševanja je bil z bronastim znakom CZ odlikovan tudi Milan Majer, občinski gasilski poveljnik. V svojem 40-letnem delu na področju gasilstva je opravljal in še opravlja razne funkcije, od predsednika društva do poveljnika občinskega poveljstva in štaba operative pri OGZ Ptuj ter člana štaba CZ občine Markovci. Pri svojem delu se je in se še vedno izkazuje kot zvesti pripadnik sil zaščite in reševanja, saj je vedno pripravljen pomagati ljudem v stiski. S svojim uspešnim delom je veliko prispeval k razvoju gasilske organizacije v lokalni skupnosti in regiji. »Odlikovanje mi pomeni zelo veliko. Občutek, da nekdo opazi in ceni 40-letno delo, ki sem ga vložil v sistem zaščite in reševanja, je prijeten. Prejeto odlikovanje pa je hkrati čast in obveza za delo v bodoče,« je ob prejemu znaka CZ povedal Majer. Prejemnik bronastega znaka Cz je tudi Branko Kostanjevec, ki je v občini Mar-kovci nosilec oblikovanja sistema zaščite in reševanja, ki zajema izvedbo ocene ogroženosti, načrtov zaščite, reševanja in zaščitnih ukrepov. Kostanjevec je tudi organizacijski izvajalec vseh intervencij v tem času. Kot svetovalec župana je 14 let strokovni nosilec aktivnosti, povezanih s sistemom zaščite, reševanja in pomoči v občini Markovci in širše. S svojim delom skrbi za nemoteno delo pripadnikov Civilne zaščite, operativnih gasilcev ter usposobljenost le-teh. Branko Kostanjevec je bil 13 let predsednik PGD Bukovci, širi leta je kot poveljnik vodil občinsko gasilsko poveljstvo, deset let je aktiven v organih gasilske zveze, prav toliko časa je na zvezi tudi predavatelj za področje zaščite in reševanja. In kaj mu pomeni letos prejeto odlikovanje? »Priznanje mi zelo veliko pomeni, saj je to nagrada za moje 40-letno delo na področju zaščite in reševanja.«
Vsem prejemnikom odlikovanj izrekamo iskrene čestitke in jim želimo uspešno delo tudi v prihodnje.
Mojca Zemljarič
Podpisani aneksi
V petek, 22. marca, je potekal podpis aneksov k tripartitnim pogodbam o financiranju javne lokalne gasilske službe na območju Mestne občine Ptuj ter občin Ptuj, Hajdina, Markovci, Cirkulane in Zavrč.
Anekse so v imenu občin podpisali župani ali podžupani (dr. Štefan Čelan, mag. Stanislav Glažar, Milan Gabrovec, Davorin Tušek in Janko Lorbek), v imenu Območne gasilske zveze Ptuj jih je podpisal predsednik Marjan Meglič, v imenu gasilskih društev pa predsedniki ali njihovi namestniki. V občini Markovci deluje osem gasilskih društev, v tem letu pa bo Občina za gasilstvo iz občinskega proračuna namenila 239.000 evrov. Pretežni del teh sredstev bo namenjen za nadgradnjo novih gasilskih vozil za PGD Markovci in PGD Stojnci ter za pričetek gradnje novega gasilsko-vaške-ga doma v Sobetincih.
Podpis aneksov je letos potekal v občini Cirkulane. V imenu občine gostiteljice je navzoče pozdravil podžupan Davorin Tušek, v imenu OGZ Ptuj pa sta nekaj besed spregovorila predsednik Marjan Meglič in strokovni sodelavec Janez Liponik. Slednji je povedal, da podpis aneksov na tak način poteka že 15 let.	mz
Foto: MZ
Predstavniki gasilskih društev iz občine Markovci, vodstvo OGZ Ptuj in župan Milan Gabrovec po podpisu aneksov
8
Leto/13, šteuilka/4, oktober2012
C/, MARKO /CEV
Trije jubileji naših gasilskih društev
V tem letu bodo kar tri gasilska društva v občini praznovala visok društveni jubilej - 90 let delovanja. To so PGD Markovci, PGD Nova vas in PGD Stojnci. Za tokratno izdajo Lista iz Markovcev smo zbrali podatke iz jubilejnih občnih zborov imenovanih treh društev.
PGD Nova vas danes vodi predsednik Konrad Šmigoc. Ob letošnjem jubilejnem občnem zboru je med drugim izpostavil: »Minilo je devet desetletij prostovoljnega in humanega dela, prijateljstva in tovarištva, osebnih odrekanj in še bi lahko našteval stvari, ki odlikujejo gasilsko organizacijo. To so bile vrline, ki so vodile naše člane čez ta lepa, pa tudi včasih težka leta. Skupaj s krajani smo še posebej ponosni na nov gasilski dom z vaško dvorano, ki smo ga zgradili v zadnjem desetletju. Letošnji jubilej društva pa bomo proslavili s slovesnostjo 15. junija.«
Kot je v poročilu še navedel predsednik Šmigoc, so bili člani in članice lansko leto aktivni skozi celotno obdobje. Med drugim so se udeleževali različnih društvenih dogodkov in slovesnosti sosednjih društev, z delovno akcijo so uspeli urediti tudi igrišče za odbojko na mivki, otroška igrala in ograjo. Nabavili so pet novih svečanih oblek ter 40 kompletov novih miz. Žal pa so se v Novi vasi lani pred koncem leta srečali tudi z veliko naravno nesrečo. Poplave, ki so doletele vas, so povzročile ogromno škode. Povo-denj je med drugim zalila tudi poslopje gasilsko-vaškega doma. »Ta večer se je videla humanost, pripravljenost pomagati eden drugemu. Po moji oceni je v tej prvi intervenciji sodelovalo okrog 60 naših članov, članic in mladincev, čeprav nas nekateri niso videli nikjer, za kar se počutimo zelo prizadeti. Voda je zalila tudi naš gasilsko-vaški dom. Zunaj je bilo pol metra vode, v objektu pa od pet do deset centimetrov. Škoda, ki je nastala, je bila ocenjena na 52.000 evrov in ne na 25.000 evrov, kot je v Listu iz Markovcev decembra navedel župan. Koliko nam pomeni ta objekt, smo pokazali s takojšnjo sanacijo,« je med drugim dejal predsednik Šmigoc. Poveljnik društva Aleš Bezjak pa je v svojem poročilu predstavil operativno delo društva. Na župana občine Markovci Milana Ga-brovca je vodstvo PGD Nova vas naslovilo tudi finančni načrt za to in prihodnje leto, s katerim občino med drugim zaprošajo za sofinanciranje projektov in investicij. Letos imajo v sklopu praznovanja jubileja v načrtu svečano sejo, operativno taktično vajo in že omenjeno osrednjo
prireditev v mesecu juniju. Obnovili bi tudi sliko sv. Florjana na gasilskem domu. Na objektu gasilskega doma so v načrtu nekatera redna vzdrževalna dela, kot so pleskanje prostorov in lesenih napuščev. Nad kuhinjo in sanitarijami v večnamenski dvorani je v načrtu ureditev prostora za izobraževanje, v tem obdobju pa bi želeli kupiti tudi novo gasilsko vozilo GV-V2, ki ima vgrajeno črpalko, visokotlačno črpalko in tisoč litrov vode. Takšen tip vozila bi bil dovolj opremljen tudi za posredovanje na območju obrtne cone Novi Jork, ki ga pokriva PGD Nova vas. Predračunska vrednost takšnega vozila z gasilsko opremo je 150.000 evrov. Načrt predstavljenih investicij je upravni odbor društva sprejel na seji 11. oktobra 2012, njegova uresničitev pa je v pretežni meri odvisna od zagotovitve finančnih sredstev s strani Občine Markovci. Člani in članice PGD Markovci bodo letošnje jubilejno leto zaznamovali s predajo novega gasilskega vozila GVC 16/25. Lani so že nabavili podvozje vozila Renault Midlum 300. Nabava podvozja je znesla 75.000 evrov. Trenutno se na vozilu izvaja nadgradnja, za katero je podpisana pogodba v višini 102.000 evrov. Nadgradnjo vozila izvaja podjetnik Marjan Pušnik. »Ob letošnji obletnici bo PGD Markovci izdalo tudi zbornik, prav tako bo v sklopu praznovanja potekala slavnostna predaja vozila,« je v poročilu ob jubilejnem občnem zboru zapisal predsednik društva Marko Lepoša in dodal: »Po pogodbi z Občino Markovci o opravljanju javne lokalne službe je za letos načrtovanih dobrih 8.000 evrov za redno delovanje društva. Poleg tega načrtujemo v tekočem letu tudi do 20.000 evrov lastnih sredstev. Članarina je planirana v višini pet evrov, v proračunu občine imamo zagotovljenih 3.000 evrov za vzdrževalna dela na objektu ter 70.000 evrov za dokončanje nadgradnje novega vozila. Načrt nabave opreme in orodja za operativne potrebe bomo sproti usklajevali glede na potrebe in finančne zmožnosti. Od vseh članov pričakujem maksimalno angažiranost za delo in nepogrešljivo pomoč vaščanov, saj bo le-tako možno realizirati zastavljene načrte.« Zaradi odsotnosti predsednika Lepoše je poročilo na zboru podal podpredsednik društva Dejan Horvat, operativno delo društva pa je predstavil poveljnik Franc Prelog. Slednji je izpostavil delo na področju z mladimi, udeležbo na tekmovanjih, izobraževanja in pomoč pri sanaciji poplav v mesecu novembru lansko leto. Ob jubilejnem občnem zboru so v Mar-kovcih za člane in članice pripravili torto v obliki novega gasilskega vozila, letošnji
jubilej pa bodo predvidoma zaznamovali 22. junija z veliko slovesnostjo. Tudi za PGD Stojnci je bilo leto 2012 zelo delovno. Ob vseh utečenih aktivnostih, ki jih gasilska društva opravljajo na območju občine Markovci, so stojnski gasilci tudi lani pripravili tradicionalno Aninsko veselico, oktobra pa so organizirali strokovno ekskurzijo. Ob koncu leta so za pionirje pripravili likovno delavnico, kjer so najmlajši ustvarjali na temo nov gasilski avto. Risbe bodo razstavili na 90-letnici društva. Z družbo Man Slovenija so lani sklenili pogodbo o nakupu novega gasilskega vozila. Podvozje za vozilo GVC 16/25 MAN TGM 13.290 4X4 so nabavili v mesecu decembru, nato pa so ga posredovali v nadgradnjo k opremljevalcu gasilskih vozil Marjanu Pušni-ku. »Med drugim smo uredili tudi nove prostore, ki so namenjeni za seje in razna predavanja. V sejni sobi smo namestili vitrino za shranjevanje prapora, prebarvali smo garažna vrata, kupili hladilno
vitrino za prireditve in še nekaj drobne oprema za kuhinjo ter ostale prostore. Seveda so naše misli na rednih sejah že bile usmerjene tudi v leto 2013, ko praznujemo 90-letnico društva in k predaji novega gasilskega vozila. Slavnostni dogodek bomo pripravili v nedeljo, 8. junija, in vas že zdaj vljudno vabimo, da se nam pridružite. Prav tako bomo letos v PGD Stojnci obeležili jubilejno 20. Florja-novo nedeljo,« je poročilo na letošnjem zboru zaključil predsednik PGD Stojnci Dejan Zemljarič.
Poveljnik PGD Stojnci Aleš Lenart pa je pojasnil, da so minulo leto člani posredovali v številnih intervencijah. Največ jih je bilo povezanih s pomočjo prizadetim ob in po poplavah. Vsem društvom ob jubileju izrekamo čestitke in želimo uspešno delo tudi v prihodnje. Občanom pa velja povabilo, da se slavnostnih prireditev v mesecu juniju udeležijo v čim večjem številu.
Mojca Zemljarič
Foto: arhiv društva
Vodstvo in člani PGD Stojnci ob prevzemu šasije novega gasilskega vozila
Foto: arhiv društva
Člani PGD Markovci ob prevzemu šasije novega gasilskega vozila
Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni vestnik Radio Tednik Ptuj. št. 5/2000 in Ur. l. RS št. 26/2004, Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2008) Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja
R A Z P I S
za podelitev občinskih priznanj v letu 2013
-	plaketa Občine Markovci (največ 2 plaketi)
-	listina Občine Markovci (največ 2 listini)
-	pohvala Občine Markovci
I.
Občina Markovci podeljuje priznanje:
Plaketa Občine Markovci se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. Plaketa se podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem področju dela.
Listina Občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno predstavlja občino.
Pohvala Občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam v letu, ko praznujejo okrogle jubileje svojega aktivnega delovanja (10., 20., 30. itd. obletnica).
II.
Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.
Pobude za podelitev priznanj Občine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politične stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, društva in posamezniki.
IV.
Rok za oddajo predlogov za podelitev priznanj je do vključno petka, 5. aprila 2013, do 11. ure, ne glede na to, ali je predlog podan osebno ali po pošti. Vloge - predloge je potrebno nasloviti na Komisijo za odlikovanja in priznanja Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Priznanja bodo podeljena ob letošnjem občinskem prazniku.
Milan Gabrovec, prof. župan Občine Markovci, s.r.
Leto 14, številka/1, marec2013
9
17, MAÄKOYCEV
Jubilejno leto Folklornega društva Markovci
Folklorno društvo Anton-Jože Štra-fela Markovci v letošnjem letu obeležuje 75. obletnico svojega delovanja. Zavidljiva številka, v kateri so se menjale številne generacije plesalcev in plesalk, kopjašev, ljudskih pevk in pevcev, pustnih likov ... Folklornega društva namreč ne predstavlja zgolj plesna oziroma folklorna skupina, ki je sicer najaktivnejša sekcija v društvu. Pod okriljem FD Markovci delujejo tudi vse zgoraj omenjene sekcije. Letošnje leto je za društvo še posebej praznično. Visok jubilej, ki so mu temelje postavili že daljnega leta 1938, bodo proslavili z velikim koncertom v začetku meseca junija. Praznovanje pa se je uradno že začelo, in sicer s koncertom ob 40. obletnici delovanja ljudskih pevk v mesecu januarju. Obetavnemu uvodu sledijo intenzivne priprave prav vseh sekcij, ki se bodo predstavile na koncertu. V aprilu se bo plesna skupina udeležila še območne revije, ki bo dobra generalka za junijski večer. O tem, kako bo izzvenel poklon 75 letom bogatega delovanja, smo se pogovarjali s Petrom Bezjakom, umetniškim vodjem folklorne skupine, ki je tudi idejni in programski vodja junijskega koncerta. Peter Bezjak, folklornik ste že od malih nog. Najprej ste pete urili v domači otroški folklorni skupini, nato ste se pridružili sekciji kopjašev, kasneje pa tudi odrasli folklorni skupini. Kot študent ste bili član Akademske folklorne skupine France Marolt Študentske organizacije v Ljubljani, medtem pa ste opravili tudi tečaj za vodjo odraslih folklornih skupin. Vidi se, da čutite plesni korak in da do folklore gojite poseben odnos. Kaj vam pomeni folklora, zlasti plesanje ljudskih plesov? Peter Bezjak: »S folklorno dejavnostjo sem povezan že vrsto let. Kljub temu, da sem kot majhen otrok bil vključen v različna društva, ki niso bila v nobeni povezavi s folklorno dejavnostjo, sem kasneje, ko sem se pridružil markovski folklori, nekako ugotovil, da sem končno našel svoj hobi, ki me veseli in v katerem sem začutil, da zmorem nekaj več. Mogoče ravno zaradi tega, ker v sebi nosim neko nostalgijo po starih časih - po duši sem nostalgik. Svoje veselje sem kasneje v študentskih časih nadgradil s plesanjem pri najkvalitetnejši folklorni skupini AFS France Marolt iz Ljubljane. Ko si enkrat vključen v takšno društvo, kjer si obdan z ljudmi enakih interesov in pogledov, si lažje definiraš, kaj ti pomeni folklora in z njo povezan ples. Vse skupaj mi pomeni nekakšen odmik od tega hitrega načina življenja. Ljudski ples ni zgolj ples v oblikah kot ga poznamo, ampak zajema kostumsko podobo, petje, običaje, glasbo ...«.
V Markovcih ohranjamo izredno bogato etnografsko in plesno dediščino, ki so nam jo zapustili naši predniki. Pri
K
■i-*

m
Foto: zasebni arhiv
Kopjaši so ena izmed najstarejših sekcij v društvu._
tem prednjačijo etnografski pustni liki, ki jih najdemo zgolj na tem območju, posebno mesto pa ima ženitovanjski lik kopjaša, ki je doma samo v Markovcih in nikjer drugje. Poleg etnografije pa so ohranjeni tudi plesi, ki jih - spet - ne najdemo nikjer, razen v naših krajih. Eden takšnih je štajeriš. Kaj menite, ali danes znamo ohranjati vse to? Kakšen pristop je potreben za pravilno ohranjanje plesov in z njimi povezanih običajev?
Peter Bezjak: »Naše območje je zaradi različnega spleta okoliščin postalo nekakšno glavno območje šem v Sloveniji, za katerega je poskrbel ravno folklorizem. Glavni delež prav gotovo nosi korant, dodaten pečat pa mu dajejo še ostali liki, ki pa niso poznani zgolj v tem koncu Slovenije; mogoče le v tej vizualni obliki. Ker vsi ti liki predstavljajo nekakšen tako imenovani »živi muzej«, pomeni, da se s časom spreminjajo in oddaljujejo od prvotne oblike. Glavno odgovornost za to nosimo mi sami. Tudi plesu ni bilo prizaneseno. V vseh teh letih sem dajal veliko pozornost temu, da se ples v takšni obliki, kot je bil zapisan pred leti, ohranja tudi vnaprej. V Sloveniji imamo to prednost, da so vse oblike oziroma variante plesov z različnih pokrajin Slovenije več ali manj dobro raziskane in zapisane. V prvi polovici 20. stoletja se je s tem pričel ukvarjati France Marolt, njegovo delo pa je nato nadaljeval Mirko Ramovš. Štajeriš je najbolj razširjen slovenski ljudski ples in ena izmed mnogih variant je zapisana tudi v našem kraju. Za pravilno ohranjanje plesov je najpomembneje, govorim v primeru folklorne skupine, da vodja zelo dobro pozna ples in da zna brati zapise, tako imenovane kinetograme. Žal je tako, da ljudske plese ohranjamo samo še v folklornih skupinah, drugje je v teh oblikah že izumrl. Le še v
Jubilejno leto FD Markovci se je pričelo s prireditvijo ljudskih pevk v mesecu januarju. Ob tej priložnosti sta se nastopajočim med drugimi zahvalila predsednik FD Markovci Janez Golc in župan Milan Gabrovec._
Pod okriljem FD Markovci se je ustanovila tudi skupina pevcev ljudskih pesmi.
Reziji in v nekaterih koncih Prekmurja ga ljudje znajo zaplesati spontano.« Markovski odrasli folklorni skupini ste umetniški vodja od leta 2006. Ste avtor več odrskih postavitev (spletov), aktivno pa ste se vključili tudi v raziskavo oblačilnega videza naših predhodnikov. Veliko dela posvetite organizaciji in tehničnim zadevam, zlasti pa nagovarjanju k skupnemu duhu članov in članic, saj le takšen način vodi do uspehov in izpolnitve zastavljenih ciljev. Kako bi opisali dosedanje delo, dobrih sedem let delovanja folklorne skupine pod vašim vodstvom? Peter Bezjak: »Ob prevzemu vodenja folklorne skupine sem si zadal zelo velik cilj, h kateremu sem stremel vsa leta do sedaj. To je izoblikovati plesni program v zaključene odrske celote, kjer ne bo pomemben zgolj ples, ampak tudi ostale prvine, kot so ljudsko petje, godčevska podlaga in kostumska podoba. Da vse skupaj združiš v celoto, se moraš posvetiti tudi organizacijskim in tehničnim zadevam, čeprav bi si včasih želel, da bi to opravil kdo drug. S folklorno skupino smo v teh letih postavili pet odrskih postavitev z dvema kostumskima podobama; če bomo v tej smeri nadaljevali, smo zagotovo na pravi poti. Ob vodenju folklorne skupine sem se veliko naučil: da ne smeš nikoli obupati in da brez vztrajnosti in včasih tudi zaletavosti ni mogoče ničesar narediti. Včasih imam idejo, ki jo hočem prehitro preslikati na plesalce ali pa se mi zdi samoumevna, da jo bodo razumeli. Prav zato se moram včasih kar malo posipati s pepelom. Se pa zavedam, da sem ob tem delu tudi sam osebno rastel in se veliko naučil o samem sebi. Splošno gledano mi je to delo zelo veliko dalo.«
V soboto, 1. junija, pripravljate samostojni jubilejni koncert, ki ste ga naslovili »Praznik vseh norcev« - čas od sveč-nice do pepelnice in v katerega bodo vključene prav vse sekcije društva. Kako ste ga zastavili, kaj nam pripravljate? Seveda bi takšen naslov koncerta sodil v pretekli pustni čas, ki se je iztekel. Zakaj ste se odločili za junij? Peter Bezjak: »Ideja o tem, kako združiti vse sekcije društva v en tematski sklop, je v meni zorela že dalj časa. Društvo ohranja kar nekaj pustnih likov in drugih običajev, povezanih s pustnim časom, zato je bila tema o pustnem oziroma predpustnem času kot nalašč za to. Ljudski pregovor pust poimenuje »Praznik vseh norcev« in tako je naslovljen tudi koncert. Vanj
bo vključenih približno 80 nastopajočih. Zaradi tako velikega števila smo koncert raje prestavili v mesec junij, da bomo z norenjem lahko nadaljevali tudi po »fa-šenku« ... (smeh). V to norenje bodo vključeni aktivna in starejša folklorna skupina, otroška folklorna skupine OŠ Markovci, kopjaši, ljudski godci, ljudske pevke, pevci ljudskih pesmi in sekcija pustnih likov. Omembe vredno je tudi to, da bo koncert prvič izveden samostojno, torej brez gostov, kar predstavlja za društvo in za vse nastopajoče velik izziv.« Poseben čar koncertu bodo dale tudi nove, rekonstruirane obleke tako plesalcev kot tudi etnografskih pustnih likov, ki spadajo v čas zgodbe, ki bo predstavljena. Kako ste se lotili tega dela? Ali je bila opravljena kakšna raziskava na tem področju oz. na podlagi česa je potekala rekonstrukcija? Peter Bezjak: »Priprave na koncert potekajo že vsaj leto in pol, saj je bilo ravno z rekonstrukcijo likov in folklornih kostumov ter z vprašanjem, kako obleči toliko nastopajočih, največ dela. V lanskem letu smo pričeli s še eno raziskavo oblačilne kulture iz druge polovice 18. stoletja do prve polovice 19. stoletja, kjer gre za tako imenovano belo, za panonsko oblačilno območje značilno nošo. Pri rekonstrukciji oblačilnega videza iz tega obdobja smo eno izmed prvih društev, kar si lahko štejemo v čast. Pri raziskavi smo sodelovali z dr. Bojanom Knificem, svetovalcem za folklorno dejavnost JSKD, in s priznanim kostumografom Branetom Demcem iz Ljubljane. Izdelavo kostumov smo zaupali šivilji Andreji Stržinar iz Gorenje vasi, ki se ukvarja z unikatnim šiviljstvom in ki je izkušnje več let pridobivala v ljubljanski Operi. Novo kostumsko podobo so dobile tudi ljudske pevke in pevci ljudskih pesmi, ki je iz prve polovice 20. stoletja. Pri rekonstrukciji oračev je zelo zanimiva rekonstrukcija koranta, ki smo ga po videzu približali najbolj znani prvotni obliki. Obudili smo tudi lik »zafčina«, čigar ženitovanjska vloga je v našem koncu že pozabljena, je pa bila še kako prisotna še pred prvo svetovno vojno.« Vabilo na koncert vsekakor velja, kajne?
Peter Bezjak: »Koncerta, kot ga tokrat pripravljamo, ne sme zamuditi noben Markovčan. Za ves trud, ki smo ga vlagali v vseh teh 75 letih, bo za nas največje plačilo polna večnamenska dvorana v Markovcih. Prav zato toplo vabljeni.«
Alenka Rožanc
10
Leto/13, šteuilka/4, oktober2012
C/, MARKO /CEV
40 let Ljudskih pevk FD Markovci
»Naj pesem naša nam pove, kaj za petje čuti nam srce.« Ta verz, katerega avtorica je Terezija Maroh, je bil vodilo januarskega koncerta ob 40. obletnici organiziranega ljudskega petja v Folklornem društvu (FD) Markovci. Prav Tereziji Maroh se lahko zahvalimo, da se petje ljudske pesmi ohranja in prenaša na mlajše rodove. Skupina ljudskih pevk se je sprva po ustanovitvi imenovala Zabovske pevke. V skupini so bile najprej samo tri članice: Matilda Kiselak, Ančka Letonja in Terezija Maroh. Kasneje so se jim pridružile Roza-lija Čeh, Elizabeta Muhič in Neža Mikša. Z leti se je zasedba spreminjala in dopolnjevala. Letošnji koncert ob 40. obletnici ustanovitve skupine so ljudske pevke izvedle v sestavi: Marija Bezjak, Milica
Voditelj prireditve Alen Salihovič v prijetnem klepetu z vodjo skupine Ljudskih pevk FD Markovci Angelo Liponik
Cimerman, Marija Bezjak, Marija Prelog, Otilija Kukovec in Angela Liponik, ki je tudi dolgoletna vodja, saj je nasledstvo prevzela od Terezije Maroh. Z Otilijo Kukovec pojeta skupaj le nekaj manj kot 40 let. Prav zato je bil ta jubilej za njiju še posebej slavnosten. Program koncerta je bil sestavljen iz pesmi, ki so stare več kot 100 let, in pesmi, ki jih je napisala Terezija Maroh. Medse so pevke povabile domačo folklorno skupino in otroško folklorno skupino iz osnovne šole, ki letos praznuje ravno tako 40 let od ustanovitve, ter še druge skupine ljudskih pevcev, ki delujejo kot sekcije ali kot društvo. Kot gostje koncerta so se predstavili ljudski pevci Kosci, ki delujejo kot sekcija Moškega pevskega zbora Markovci, Žlahtni-ce iz društva upokojencev Zagojiči, pevke Kulturnega društva Jezero iz Budine, skupina Amista in mladi pevci ljudskega petja FD Markovci.
Ob jubileju so Ljudske pevke FD Mar-kovci nastopile v novih oblekah, ki so bile dokončane le nekaj dni pred koncertom, šivalo pa jih je Krojaštvo Šmigoc iz Spuhlje. Obleke so takšne, kot so jih v naših krajih nosile ženske od druge polovice 19. stoletja do prve svetovne vojne, narejene pa so v skladu s strokovno raziskavo. Da je bilo koncertno vzdušje sproščeno in seveda tudi nostalgično ter hudomušno, je zelo dobro uspelo povezovalcu koncerta Alenu Salihoviču, ki je kot otrok tudi sam spremljal delo ljudskih pevk, saj je bil sosed Terezije Maroh. Alenu se za nadvse domiselno, sproščeno in profesionalno vodenje prireditve
Let
a pe ja
Ljudske pevke FD Markovci
pevke še posebej zahvaljujejo. Za vso vztrajnost pri ohranjanju ljudske pesmi se je pevkam na prireditvi zahvalil župan Milan Gabrovec, ki je mnogokrat bil v družbi nekdanjih in sedanjih pevk - v mladih letih kot plesalec, pozneje pa kot dolgoletni predsednik FD Markovci. Prav tako je pevkam podporo in zahvalo izrekel zdajšnji predsednik FD Markovci Janez Golc, med gosti na koncertu pa je bila tudi Elizabeta Muhič, ki je še do nedavnega sodelovala pri pevkah in je imela izredno barvit ljudski alt. Za kulturni prispevek k ohranjanju ljudske dediščine so pevke v svoji zgodovini
delovanja prejele več priznanj: leta 1999 posebno priznanje Zveze kulturnih društev Ptuj, leta 2000 priznanje Andrago-škega centra Slovenije za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja in leta 2008 zlate Gallusove jubilejne značke JSKD. V teh letih so izšle tudi tri zgoščenke, velik dosežek pa je iz leta 2000, ko so s pomočjo Jerneje Bombek in Mitja Gobca izdale kaseto in zgoščenko s pesmarico 25 ljudskih pesmi, ki jih je Mitja Gobec opremil z notnim zapisom, kar je vsekakor dobra zapuščina za mlajše rodove.
Marija Prelog
Leto 14, številka 1, marec2013
11
[ÄST f/, iMARKOVG ÜV
Prihaja pestra glasbena pomlad
Res je, s prihodom pomladi so na sporedu tudi različne glasbene aktivnosti. KUD Markovski zvon je preteklo leto uspešno zaključil s tradicionalnim božičnim koncertom na Štefanovo in hkrati z občinsko prireditvijo ob državnem prazniku - dnevu samostojnosti in enotnosti. Pred jaslicami so ponovno izzvenele božične melodije Mešanega cerkvenega pevskega zbora Sv. Marko, Otroškega cerkvenega pevskega zbora Zvonček, pevcev Jutranje zarje in skupine pevk animatork, ki so ponovno navdušile in polepšale božične in novoletne praznike. Tudi po novem letu je bilo tako. Na predvečer goda Svetih treh kraljev so se člani, kot že več let do sedaj, organizirali v tri skupine ko-lednikov in obiskali mnoge domove v fari in izven nje, kamor smo ponesli božjega blagoslova treh modrih. Ponovno so KUD-ovci pričeli z delom v mesecu januarju. Pred zbori so cerkvene in območne revije, ki so pokazatelj kakovosti in nivoja dela. Otroška cerkvena revija je letos potekala prav v Markovcih, kjer sta se predstavila dva pevska sestava iz domače župnije: OCPZ Zvonček in pevke animator-ke. V aprilu jih čaka še območna revija
Foto: MZ
Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Marko
mladinskih pevskih zborov, enako pa velja tudi za MeCPZ Sv. Marko, ki se bo prav tako predstavil na »Večerni pesmi« na Ptuju in na cerkveni reviji v sosednji Gorišnici. Tam bodo zapeli tudi pevci in pevke Jutranje zarje. V marcu je KUD (so)organiziral tudi dvoje koncertov, in sicer orgelski koncert, ki je bil organiziran v okviru 3. glasbenega večera Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla. Na orgle v Markovcih je v soboto,
9. marca, zaigral mladi virtuoz Luka Gojkošek, ki je predstavil raznolik in pester program, glasbo iz obdobja baroka pa vse do današnjih dni. V goste je povabil Petra Gojkoška, pozavni-sta in solo pevca, ki se je na koncertu v teh dveh vlogah tudi predstavil. Na cvetno nedeljo je društvo organiziralo koncert z naslovom Ženske zgodbe - pesmi div današnjega časa, na katerem so se predstavili Simona in Ernest Kokot, Romana in Bo-
jan Zelenjak ter Zmago Štebih. Koncert bodo v aprilu ponovili še v Gorišnici (14. 4.), v maju pa v Dornavi. Kot je razvidno, društvu aktivnosti ne zmanjka. Kjer je volja, tam je tudi pot, pravijo. Po aprilskih revijah pa pevce in pevke čakajo še slovesnosti v domači cerkvi: Markova nedelja, sv. birma, prvo sveto obhajilo in tudi kakšna poroka jim ne bo ušla. Pa korajžno naprej!
Alenka Rožanc
45 let moškega zborovskega petja v Markovcih
Več pesmi je napisanih na temo časa prepeval naš zbor. Veliko pevcev je in njegovega hitenja, na kar nimamo v njem prepevalo, veliko zvestih po-vpliva. Mnogo teh pesmi je v 45 letih slušalcev ga je poslušalo.
Prav zaradi tega smo se v zboru odločili, da bomo ta praznik proslavili s koncertom , ki ga bomo pripravili skupaj z gosti. S tem se želimo oddolžiti za kontinuiteto petinštirideset let delovanja.
Izbrali smo velikonočni ponedeljek (1. april), ker je veliko koncertov v teh letih bilo izvedenih na ta dan. Osrednji gost prireditve bo Ansambel Toneta Rusa, čigar glasbo občudujemo pevci in poslušalci našega področja. Z od-
govornostjo do tega dogodka vadimo program pesmi, ki bo pregled našega dela v zadnjih letih, pripravljamo pa tudi nekaj novih skladb. Največje zadovoljstva nam bosta polna večnamenska dvorana in aplavz, ki nam ga bodo namenili naši zvesti poslušalci. Koncert želimo izvesti brez vstopnine, a če bo kdo pripravljen dati kakšen manjši prostovoljni prispevek, ga bomo s hvaležnostjo sprejeli. Toplo vabljeni!
Franc Visenjak
Občni zbor KD Bukovci
V	soboto, 16. marca, so se v gasilskem domu v Bukovcih zbrali člani Kulturnega društva Bukovci in pripravili 63. letni občni zbor, kjer so predstavili delo preteklega leta. Predsednik Jože Bezjak je bil z delom zadovoljen ter poudaril, da je društvo doseglo in realiziralo zastavljene cilje in naloge.
Za prijeten začetek konference so poskrbele članice ženske vokalne skupine Florina, sledila sta pozdrav predsednika in izvolitev delovnega predsedstva.
V	nadaljevanju so predstavili poročila predsednika, blagajničarke, nadzornega odbora in verifikacijske komisije.
Foto: arhiv društva
Ženska vokalna skupina Florina
Sledila je razrešitev upravnega in nadzornega odbora, saj se jim je mandat letos iztekel. Soglasno so potrdili raz-rešnico tudi dvema sekcijama, in sicer sekciji mladih in etnografski sekciji koranti. Obe sekciji sta bili premalo aktivni, zato sta na predlog njihovih vodij prenehali z delovanjem. Da bi društvo lahko delovalo naprej, pa so morali izvoliti oziroma potrditi upravni in nadzorni odbor ter častno razsodišče. Vodstvo ostaja skorajda enako. Predsednik društva še naprej ostaja Jože Bezjak. Društvo je pridobilo tudi novo sekcijo - že omenjeno vokalno skupino Florina. Sekcijo bo vodila Andreja Zagor-šek, članice pevke pa prepevajo pod vodstvom Simone Kokot. Beseda gostov je bila izrečena sprva s strani Občine Markovci; v njenem imenu je spregovoril župan Milan Gabrovec. Dobrega sodelovanja s člani Kulturnega društva Bukovci pa si tudi v prihodnje želijo gasilci, športniki, vaški odbor, Čebelarsko društvo Markovci, Turistično društvo in člani Hišnega ansambla DU Markovci.
Patricija Majcen
12
Leto/14, številka/1, marec2013
Cvetna nedelja in velika noč
Za letošnjo zimo se zdi, kakor da se noče in noče posloviti. Po obilnih snežnih padavinah v januarju in februarju je tudi na cvetno nedeljo, 24. marca, pokrajino pobelil sneg. Navkljub mrzlemu vremenu so tudi letos v naši župniji obdržali tradicijo in k blagoslovu v farno cerkev iz nekaterih vasi prinesli velike presmece, ki so jih po vaseh spletali dan prej. Kulturno noto dogodku so dodali člani Godbe na pihala občine Markovci.
S cvetno nedeljo in blagoslovom zelenja se teden dni pred veliko nočjo začenja neposredna priprava na največji krščanski praznik. Z zelenjem, ki ga v naših krajih povežemo v presmec, se verniki spominjajo Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga ljudje pozdravljali s palmovimi vejami. Te so simbol zmagoslavja in kraljevanja. Zelenje predstavlja tudi rodovitnost in življenje, oljka, ki jo na Primorskem uporabljajo v butarah, pa je simbol miru in sprave. Osrednje praznovanje velike noči se začenja na veliki četrtek, ko se kristjani spomi-
njajo Jezusove zadnje večerje z apostoli. Ta predstavlja ustanovitev evharistije in duhovništva. Katoliški duhovniki ta dan pri dopoldanskih bogoslužjih obnovijo duhovniške obljube, za večerne maše pa je značilen obred umivanja nog. Katoliški škofje ta dan v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo. Na veliki petek pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo Jezusove smrti na križu. To je za vernike dan strogega posta in edini dan, ko v katoliški cerkvi ni maše. Bodo pa po vseh cerkvah pripravili obrede velikega petka. Za ta dan je značilna tudi molitev križevega pota; v rimskem Koloseju jo bo tradicionalno vodil papež. Verniki bodo ta dan po cerkvah brali evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju, imenovana pasijon. Za bogoslužja tega dne je značilno tudi čaščenje križa v znamenje hvaležnosti in spoštovanja. Na veliko soboto potekajo še zadnje priprave vernikov na veliko noč. Tako bodo med drugim pripravili velikonočne jedi, med katerimi so poleg pirhov značilni tudi šunka, hren in potica. Velika sobota
Presmec iz Bukovcev
Presmec iz Sobetincev
Dan žena in materinski dan
V mesecu marcu zaznamujemo dva dneva, ki sta posvečena ženskam. 8. marca obeležujemo mednarodni dan žena, 25. marca pa materinski dan.
Pobudo za praznovanje dneva, ki bi bil posvečen vsem ženskam, je leta 1910 na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk v danskem Koebenhavnu dala nemška komunistka Clara Zetkin. Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. V Sloveniji je bilo ob tem dnevu slišati tudi opozorila glede neenakosti spolov. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer opozarja na razkorak med zagotovljeno pravno enakostjo žensk in moških ter njenim udejanjanjem v praksi. Delež žensk med delovno aktivnim prebivalstvom je nižji od deleža moških, med brezposelnimi pa je žensk več, navaja Nussdorferjeva. Materinski dan, 25. marec, je posvečen
materam in materinstvu. V Sloveniji je žensk z izkušnjo materinstva vse več: pred dobrimi 100 leti ni imelo otrok približno 20 odstotkov žensk, ki so zaključile svojo rodno dobo. Danes je takih približno sedem odstotkov, kažejo podatki državnega statističnega urada. V Katoliški cerkvi je 25. marec dan Marijinega oznanjenja, zato ima hkrati krščanski pomen, čeprav njegove korenine segajo v ameriško žensko socialno gibanje v 19. stoletju. V 20. stoletju se je uveljavil predvsem na Zahodu. Iz ZDA se je razširil v Evropo po prvi svetovni vojni. Po drugi svetovni vojni se je močno skomercializiral. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, v javnosti ni obeleževal, v 90. letih prejšnjega stoletja pa je znova začel dobivati prostor tudi v javnem življenju. V čast obema praznikoma so tudi po vaseh naše občine letos priredili nekaj proslav.
Mojca Zemljarič
pred največjim krščanskim praznikom, spominom na Jezusovo vstajenje, je v katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in po-kropijo domove. V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedi, ki bo potekal po številnih cerkvah ter ob kapelicah in drugih znamenjih. Molitve pri Božjem grobu v cerkvi sv. Marka bodo potekale po naslednjem razporedu: od 9. do 10. ure Sobetinci, od 10. do 11. ure Markovci, od 12. do 13. ure Bukovci, od 13. do 14. ure Nova vas, od 14. do 15. ure Zabovci, od 15. do 16. ure Prvenci, Strelci, od 16. do 17. ure Borovci in od 17. do 18. ure Stojnci. Razpored bla-
Foto: MZ
Presmec iz Markovcev
i/ MARKO /CEV
goslova velikonočnih jedi v naši župniji pa je sledeč: 10. 30 v župnijski cerkvi v Markovcih; ob 11. uri v Zabovcih pri vaški kapeli; ob 12. uri v Borovcih pri Veseliče-vi kapeli; ob 12.30 v Prvencih pri Buhčovi kapeli; ob 13. uri v Strelcih pri Plohlovi kapeli; ob 13.30 v Sobetincih pri Mundovi kapeli; ob 14. uri v Stojncih pri Meznari-čevi kapeli; ob 14.30 v Stojncih pri vaški kapeli; ob 15. uri v Bukovcih pri Solinovi kapeli; ob 15.30 v Bukovcih pri Županovi kapeli; ob 16. uri v Bukovcih pri Travni-čarjevi kapeli in ob 16.30 v Novi vasi pri Peklarjevi kapeli.
Osrednji del praznovanja velike noči je nedelja. Na velikonočno jutro, ki ga verniki pričakajo po 40-dnevnem postu, se mnogi v družinskem krogu zberejo ob velikonočnem zajtrku. Po katoliških cerkvah pred tem pripravijo tudi jutranje vstajenjske procesije, praznične maše pa potekajo ves dan. Mnogi verniki z vsega sveta na praznik obiščejo tudi Vatikan, kjer bo papež dopoldne vodil velikonočno mašo, ob 12. uri pa z balkona podelili blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi). Na velikonočni ponedeljek, dan po prazniku velike noči, se kristjani spominjajo prikazovanja vstalega Jezusa njegovima učencema. Tako verniki ta dan tudi sami obiščejo svoje sorodnike in prijatelje ter delijo veselje ob prazniku Jezusovega vstajenja. Velikonočni ponedeljek je v Sloveniji tudi dela prost dan. Vabljeni k obredom svetega tridnevja in k slovesnim bogoslužjem na veliko noč. Na veliki četrtek bo v farni cerkvi sv. Marka slovesna sveta maša ob 18. uri. Na veliki petek bo kri-žev pot ob 7. uri zjutraj, obredi velikega petka pa se pričnejo ob 18. uri. Na veliko soboto se Najsvetejše izpostavi ob 9. uri zjutraj, ob 18. uri bo slovesna velikonočna vigilija. V nedeljo na veliko noč bo vstajenjska procesija s sveto mašo ob 6. 30 in nato sledi sveta maša ob 10. uri. Želimo vam mirno in blagoslovljeno veliko noč.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Foto: MZ
Tudi letos so najdaljši presmec spletli fantje in možje iz Borovcev. Meril je 17 metrov.
Vese!
materinski Jan
Ob dnevu žena in materinskem dnevu
čestitam vsem ženam in materam
V • I v • •
v naši občini.
Župan Milan Gabrovec
Leto/ 14, številka/1, marec2013
13
[ÄST f/, iMARKOVG ÜV
Darja Slana raziskuje v amazonski džungli
Darja Slana iz Prvencev je mlada znanstvenica, ki so se ji otroške sanje izpolnile decembra 2011. Takrat je bila na Deutsches Primatenzentrum v nemškem Göttingenu pri profesorju Eckhardu W. Heymannu med množico raziskovanja in izobraževanja željnih izbrana za vodjo projekta, v sklopu katerega izvaja doktorski študij. Darjine raziskovalne »avanture« so se začele že v osnovni šoli, ko je kot članica DOPS-a (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) opazovala in štela ptice po različnih krajih Slovenije, v času študija pa je aktivno delovala v raznih društvih. Tako je zraven ptic preučevala tudi kače, netopirje, dvoživke in še kaj. Vendar pa ni bila aktivna samo v društvih; tudi vaško življenje jo je vedno zanimalo. Tako je nastal dogovor s sosedovim Kovačevim stricem (Francem Zelenikom),
Foto: zasebni arhiv
Foto: zasebni arhiv
Darja med terenskim delom
V Peruju so se Darji pridružili tudi sestra Mojca in nekateri prijatelji.
Foto: zasebni arhiv
Vrsta opice sedlasta tamarinka
da jo je ob kotitvi telička prišel iskat domov, da ji je lahko prenesel svoje znanje. Prav gotovo so Darji k temu, da je bila izbrana za raziskovalko, pripomogle številne študijske in obštudijske aktivnosti: ne samo, da je bila aktivna članica več društev, v času študija se je udeležila tudi mednarodnega kongresa v Gani in Togu, tik po diplomi (diplomirala je pri prof. dr. Ivanu Kosu na temo Stališča lovcev in širše javnosti do morebitne dodatne dose-litve evrazijskega risa (Lynxlynx) v Sloveniji) pa se je podala v Ugando, kjer je kot prostovoljka delala v zaščitenem ugan-dskem nacionalnem parku Mgahingar. Projekt, ki je Darjo pripeljal v perujsko džunglo, se ukvarja s preučevanjem razmnoževalnega sistema sedlastih tama-rink, majhnih opic, ki živijo v skupinah od šest do osem. Predmet raziskave so vedenja in neposredno opazovanje opic ter analiza spolnih hormonov, določitev DNK posameznikov ter sorodstvenih povezav med opicami.
Delovni dan v perujski džungli za Darjo in njene sodelavce - terenska asistenta Ney in Camillo ter perujski študentki biologije - običajno traja od pete ure zjutraj do teme, ki ta del sveta doseže zelo zgodaj, že okrog 5. ure popoldan. Tudi po sončnem zahodu se delovni dan še ne konča; konča se le terensko delo, nastopi pa delo v pisarni, katere gradnjo je nadzirala Darja. Pisarna je v neposredni bližini postaje in omogoča bistveno boljše delovne pogoje, kot so jih imeli prej. Darja in njeni sodelavci raziskovalno delo opravljajo šest dni v tednu, nastanjeni pa so neposredno ob enem izmed pritokov Ama-zonke na postaji Estacionbiologiacanda-to Blanco Deutsches Primatenzentrum. Mimimogrede, največja širina Amazonke doseže tudi 30 kilometrov. Živalski svet na tem koščku sveta pa niti slučajno ni omejen samo na opice. Med drugim so tukaj razne vrste kač (nenevarne, a tudi mnoge nevarne, kot na primer anakonde in pitoni), kuščarji, mravljinčarji, kapiba-re, podgane (ki jih, mimogrede, nekateri jedo), pajki, ose (največje so velike tudi 10 cm), pa tudi jaguarji, pume, različne ribe. In na kaj je Darja še posebej ponosna? Na to, da imajo v džungli vedno sveži kruh. Izkušnje iz potovanj so jo naučile, da to ni povsod samoumevna dobrina, zato je pred odhodom v Peru za pomoč prosila staro mamo, ki ji je svoje znanje z veseljem predala. Tako se sedaj po amazon-skem nižavju širi prvensko znanje peke
kruha, kruha pa ne peče samo Darja, temveč tudi kuharice, ki do njenega prihoda tega, nam tako normalnega opravila, niso poznale. In da je vzdušje še bolj domače, se je Darja lotila tudi peke »mašinskih« keksov, ki jih pripravlja po domačem tetinem receptu. Tudi perujski študentki sta se že poizkusili pri tem opravilu in recept se je že razširil izven postaje ... A znanje peke kruha in keksov ni edino, kar je Darja prinesla na postajo in kar je všeč tudi njenim sodelavcem. Navdušila jih je tudi z Barcaffejem, ki po okusu presega vse kave, dostopne v Peruju, Cede-vito, začimbo Fant in še bi se našlo ... Kar je najbolj navdušilo njene sodelavce, pa je Vegeta, ki je postala nepogrešljiv del kuhinje.
Darjin prvi del »perujske džungle« (sedem mesecev) se je končal oktobra lani. Zaključila ga je z obiskom iz domovine. Sestra Mojca ter prijatelji Primož, Barbara, Uroš, Slavica in Martina so jo obiskali na njenem delovnem mestu, potem pa so skupaj raziskovali lepote Peruja: inko-vsko mesto Machu Picchu, jezero Titicaca, opazovali so kondorje ter obiskali več mest. To je samo nekaj izmed vsega, kar so popotniki videli in doživeli v Peruju. Svojo pot in dogodivščine so nam nazorno predstavili na izjemno zanimivem in slikovitem, skoraj triurnem potopisnem predavanju, ki je bilo decembra lani v vaškem domu v Prvencih.
Katja Kovačič
Svoja doživetja iz amazonske džungle pa Darja deli tudi z domačimi.
Objavljamo dve njeni pismi.
No, vsaj pri meni je nekaj minut čez polnoč. Mir, tišina mesta in edini čas, ko se namesto divje sončne pripeke, ki neusmiljeno tolče po ulicah Iquitosa, včasih prikrade rahli hladni vetrič, ki prijetno ohlaja pregreto telo. Mesto, v katerega se je zelo prijetno vrniti po treh tednih precejšnje izoliranosti, ki ti jo ponuja naša, od ljudi osamljena, džungla in od katerega potem zopet z velikim veseljem pobegneš po enem tednu hrupa, vrveža, dražečih vonjav ...
Darja, 9. maj 2012
Umetnik. V rokah drži čopič in ves zamišljen ustvarja navidezno tiho rečno obrežje. S črno, temno rjavo, belo barvo, ker drugih pač nima. Začne s spodnjim delom manjših dreves, velikih dreves, grmovja, v večjem delu brez listov ali ponekod z nezdravo zvitimi, katerih odsevi se kot valujoči dvojčki poigravajo na vodni gladini. Propadla debla, ki včasih izginejo nekam daleč v svet vodne tišine. Na krpe blatnega peska včasih doda staro, zakrknjeno, upognjeno travo. Pravzaprav gre za bolj žalosten, turoben pogled, ki ne vzbuja kaj upanja o življenju. Na slikarjev čopič se iznenada prikrade rumena, malo više naslika nekaj listov, priskoči živo rdeča, naslika še več listov, kot tihotapec pa se prikrade zelena v več odtenkih, temu sledita še oranžna, vijolična ... In naenkrat zgornji del slike oživi, zacveti, raznorazni popki, brsti vzklikajo od moči! Ustvari pokrajino, ki bi bila še komaj tri tedne nazaj resnična slika tukajšnjega obrežja Amazonke in njenih pritokov. Če bi začel ustvarjati malo kasneje, bi se ves barvni spekter razbohotil tudi na spodnjih vejah in staro izživeto travo bi zamenjal podmladek v vsem svojem zelenem sijaju z dodatki bujno cvetočih bolj ali manj drobnih cvetlic. Ob tem lahko spoznamo pravi pomen besed, da reka vzame, ko poplavlja, in daje, ko odide. Ta krog je tukaj nenehno prisoten. Razlika je le, ali gre za daljše obdobje, ko je voda visoko med krošnjami, ali za dnevna nihanja, ko je voda sicer nizka, a kljub temu močno niha. En dan zaliva strugo z metrom globine, spet drug dan te osupne pogled na pet do šest metrov višji nivo gladine.
Darja, 4. julij 2012
IZREŽITE KUPON IN SI OSVEŽITE PRIČESKO
14
Leto/14, številka/1, marec2013
UST [Z MARKO V C
Predstavitev naših vasi - Prvenci
Vas Prvenci leži na Ptujskem polju in je ena od devetih vasi občine Markov-ci. Majhno strjeno obcestno naselje se nahaja v bližini regionalne ceste Ptuj-Ormož.
Prvenci so prvič omenjeni v urbarju iz leta 1322, ki jih navaja kot »In villa Oberhard« z 12 hubami (podložne kmetije), omemba iz leta 1492 pa jih omenja kot Oberhart. Prvenci so se skupaj s Sobetinci v letu 1542 imenovali »Hard - Dobrava« in so bili verjetno kot nekdanji direktni salz-burški posestniki leta 1542 pod gospošči-no Ptuj. Prvotno ime kraja, ki naj bi imelo osnovo v naravnem okolju, je šlo v pozabo, in je tako prevladalo osebno ime. V začetku 19. stoletja je bilo Ptujsko polje razdeljeno na katastrske občine, eno izmed njih so predstavljali Prvenci. Marčna revolucija je prinesla spremembo, in sicer je vsaka katastrska občina postala samostojna krajevna občina, tudi občina Pervinci, ki je združevala k.o. Prvenci, k.o. Sobetinci, k.o. Zagojiči in naselje Strelci. Leta 1933 se je dotedanja občina Perven-ci pridružila novonastali občini Sv. Marko niže Ptuja.
Vas se neformalno deli na dva dela: stari oziroma južni del vasi, kjer se nahaja večina kmetij, ter »Lubina ulica«. Najstarejša hiša v vasi je »Klejžarova« domačija, za katero stoji lipa, ki je tretja najstarejša lipa na Slovenskem.
Čeprav večina vaščanov hodi v službo v bližnje, predvsem večje kraje, je v vasi kar nekaj prebivalcev, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Tako je še danes v Prvencih večje število kmetij. Njive in travniki so povečini za hišami in segajo do sosednjih vasi. V vasi je tudi več obrtnikov in podjetnikov. Najbolj aktivna društva v vasi so Prosvetno društvo Prvenci-Strelci, Prostovoljno gasilsko društvo Prvenci-Strelci in Športno društvo Prvenci. Pod okriljem društev se zgodi večina vaških prireditev, med najbolj odmevnimi je tradicionalna žetev, ki je vsako leto prvi vikend julija in ki v delu, druženju in zabavi združi vaščane Prvencev, Strelcev in Novega Jorka. Večje prireditve v vasi so še prireditve ob materinskem dnevu, kresovanje, martino-vanje, srečanje vaščanov, turnir v malem nogometu, turnir v odbojki na mivki in gasilska tekmovanja.
Iz Prvencev prihaja 12. princ ptujskega karnevala, Baron Janez Golc, plemeniti Jakob Breuner Marko-vski, ki je imel čast v letu 2011 v času ptujskega ku-rentovanja prevzeti oblast na Ptuju. V pustnem času se vaščani organizirajo in se udeležijo pustnih po-vork v skupinah, koranti pa tradicionalno obiščejo vse hiše v vasi. Središče dogajanja predstavlja vaški dom, čigar otvoritev je bila leta 1979.
Foto: Katja Kovačič
Vaški dom s spomenikom
Foto: Katja Kovačič
V Prvencih vsako poletje pripravijo tudi prikaz žetve na star način.
Pri izgradnji doma so sodelovali vaščani Prvencev in Strelcev tako s finančnimi prispevki kot s prostovoljnim delom. Vaški dom sodi pod okrilje Prosvetnega društva Prvenci-Strelci, gasilski dom pa pod okrilje Gasilskega društva Prvenci-Strelci. Vaški dom je bil od leta 2004 v veliki meri prenovljen; ima sodobno kuhinjo, dvorano s stoli, primerno za večje prireditve, ter manjšo mladinsko sobo.
Buhčova kapela
Foto: Katja Kovačič
Statistični podatki kraja:
Nadmorska višina	218,4 m
Površina naselja	1,16 km2
Ime občine, v kateri se kraj nahaja	Markovci
Ime upravne enote	Ptuj
Ime pokrajine	Štajerska
Število prebivalcev po letih	1900 1961 2002 130 147 224
Število gospodinjstev leta 2002	73
Povprečna velikost gospodinjstva	3,07
Število stanovanj leta 2002	72
Pred vaškim domom stoji spomenik padlim kurirjem, čigar slovesna otvoritev je bila 29. junija 1975. Spomenik nas opominja na tragični dogodek, ko so zaradi izdaje 4. marca 1945 v vasi padli štirje kurirji.
V	vasi je več verskih obeležij. To so Buhčova kapela, ki stoji pred Buhčovo domačijo, in je bila zgrajena leta 1905. Zgraditi jo je dal takratni lastnik Buhčove kmetije, Franc Zagoršek. Prav tako so v vasi še trije križi, in sicer Frončekov, Filpov in Rnejov.
V	osrednjem delu vasi je športni park, kjer so poleg igrišč tudi igrala za otroke ter brunarica. Športni park je primeren za športne aktivnosti, igro otrok ter piknike.
V	vasi je prav tako ribnik, ki je pod okriljem Športno-ribiškega društva Markovci. Investicij je bilo v preteklem obdobju kar nekaj: pridobili smo kanalizacijsko omrežje in istočasno novo asfaltirano cesto, novo javno razsvetljavo, športni park, v veliki meri je bil prenovljen vaški dom. Vir podatkov: pričevanja krajanov ter zbornik Iz korantove dežele.
Katja Kovačič
Kako reči ne in ohraniti dobre družinske odnose
Foto: Marija Prelog
Predavateljica Alda Stojanovič
Predavanje z zgoraj navedenim naslovom je potekalo v četrtek, 14. marca, predavateljica pa je bila Alda Stojanovič, sveže upokojena profesorica angleškega in slovenskega jezika. Vključena je v inštitut za družino Familylab Slovenija. Kot predavateljica s certifikatom osvešča ljudi po Sloveniji. Ustanovitelj inštituta Familylab je Jesper Juul, znani danski družinski terapevt. Je eden vodilnih avtorjev v razpravi vzgoje otrok ter samosvoj in odločen zagovornik novih in boljših pristopov. Inštitut je bil ustanovljen tudi pri nas, v Sloveniji. Večji del predavanja Alde Stojanovič smo v Markovcih namenili otrokom in staršem. Odkar je tradicionalna hierarhija v družini razpadla in je moralni družbeni konsenz porušen, si starši in drugi
mladi odrasli prizadevajo preurediti temelje partnerskega razmerja, poroke in umetnosti vzgoje otrok. Kako naj danes vzgajamo, ko je ogromno novih znanstvenih in raziskovalnih odkritij? Postavlja se ključno vprašanje: kako naj ljubezen in predanost, ki ju čutimo, preobrazimo v ljubeče vedenje in ne v konflikt? Tu so starši, ki se morajo sami odločiti. Današnji otroci redko doživijo, da bi jim starši rekli »ne«, kot je bilo to samoumevno za starejše generacije. Mladi starši se morajo dandanes naučiti na primeren način otroku reči »ne« ali »nočem« ali »hočem«. Otrok se mora zavedati, da mora narediti tisto, kar je naročil ali za-ukazal starš. To je potrebno storiti brez vpitja in fizične prisile, saj so potem prizadete otrokova osebna integriteta, ena-
kovrednost in odgovornost. Bistvo je, da si starš naredi samopodobo, ki jo otrok uzavesti, starš pa mora pri tem vztrajati. Ravno tako je v partnerskem odnosu. Partnerju je največkrat samoumevno, da partnerka postori večino obveznosti, vendar mora tudi ona znati reči »ne« ali »nočem« ali »hočem«, ravno tako brez konflikta. Po predavanju smo razpravljali o različnih primerih iz prakse in kako pravilno pristopiti v določeni situaciji, ko ti »popustijo živci«. Alda Stojanovič nam je jasno povedala, da receptov ni; so le smernice, ki lahko človeku pomagajo h kvalitetnejšemu razmerju med družinskimi člani. Predstavila nam je tudi nekaj knjig Jesperja Juula, ki jih lahko poiščemo v knjižnici in si s prebranim pomagamo ohraniti dobre družinske odnose.
Marija Prelog
Leto 14, številka/1, marec2013
15
[ÄST f/, iMARKOVG GV
Na obisku pri starejših vaščanih
Kot že nekaj let zapored, smo se tudi letos odločili, da v mesecu januarju obiščemo vaščane Markovcev, ki so starejši od 80 let. Tako smo se predsednik Vaškega odbora Markovci Franc Cimerman, sodelavka Karitasa Ivanka Plohl in predsednica OORK Markovci Marija Prelog s skromnimi darili odpravili na obisk k našim krajanom. V Markovcih je 11 vaščanov, ki so stari več kot 80 let. V naši vasi imamo tudi najstarejšo občanko Rozalijo Slameršak, ki bo letos avgusta dopolnila stoti rojstni dan. Letos pa praznuje 85 let tudi nekdanja učiteljica na naši osnovni šoli Ivanka Solina, ki je še vedno vitalna in vsak dan prepešači vsaj dva kilometra ali več. Z nekdanjo učiteljico tretjega razreda smo med našim obiskom kramljali o šolstvu nekoč in o tem, kakšne razlike so na tem področju nastale do današnjih dni. Učiteljica Ivanka, ki smo jo včasih imenovali tovarišica, je prišla na Osnovno šolo Markovci leta1960 skupaj z možem Alojzem, ki je bil doma iz Markovcev. Preden sta prišla v Markovce, sta poučevala v Star-šah. Solinova je vsa leta učila tretji razred
in zraven tudi gospodinjstvo. V preteklosti so učitelji imeli to prioriteto, da so bili veliko bolj avtoritativni kot danes in so jim starši bili hvaležni tudi za to, če so učencu pripeli kakšno zaušnico, saj mu zato ni čisto nič manjkalo, ne osebno-
stno in tudi ne fizično. Vedelo se je, kaj se sme in kaj ne. Danes pa ne veš več, kdo ima pedagoško in vzgojiteljsko vlogo. Ali učenec ali starš ali učitelj? »Starši so vsekakor preveč popustljivi do svojih otrok,« pravi naša nekdanja tovarišica
Ivanka. Sama se je spominjam kot vedno nasmejane učiteljice in tudi stroge. V tretjem razredu je bila moja razredničarka in spomnim se, da sva s sošolko, s katero sva sedeli skupaj v klopi, klepetali in nisva poslušali. Tovarišica naju je opozorila enkrat, nato pa naju je drugič kaznovala z zaušnico in potem sva bili pri miru. Zaradi tega moja osebnost v kasnejših razvojnih letih res ni bila kakorkoli prizadeta. Kvečjemu sem se naučila, da moram pri pouku poslušati učitelja. Toda to je bilo pred skoraj 40 leti, tako da ni primerjav z današnjim časom. Spominom na nekdanja leta smo se med obiskom vsi prisrčno nasmejali in ugotavljali, da so kljub vsemu današnji učenci preveč obremenjeni s sodobnimi metodami in da so nekoč otroci bolj uživali v igri in norčijah, čeprav niso imeli skoraj ničesar, vsaj na podeželju ne. Naši vaščani so bili veseli našega obiska, mi pa smo jim zagotovili, da se vidimo naslednje leto, morda pa že prej. Da bi jim le zdravje služilo ...
Marija Prelog
Osemdeseti življenjski jubilej
Na Gregorjevo, na dan, ko se ženijo ptički, je svoj visok življenjski jubilej, 80 let, praznovala Otilija Mlinarič iz Markovcev. Rodila se je v številni Štefovi družini v Markovcih kot najstarejša izmed devetih otrok. Svoj dom si je po poroki z Mirkom Mlinaričem iz Bukovcev ustvarila na materini domačiji pri Cencovih v Markovcih. V zakonu so se jima rodili trije otroci, sedaj pa njena razširjena družina šteje pet vnukov in tri pravnukinje. Svoj kruh si je
skozi življenje služila z delom na manjši kmetiji in prodajo pridelkov na tržnici v Mariboru in na Ptuju. Da je klena ženica, še danes dokazuje njeno delo na polju in vrtu, kjer posebej rada skrbi za svoja zelišča in rože. Vse življenje je bila navajena živeti skromno, zato smo ji v takem duhu pripravili tudi praznovanje. Imeli smo se lepo in se zelo veselili druženja z našo babico, saj smo se po dolgem času srečali skoraj vsi njeni najbližji.
Matjaž Mlinarič
Foto: zasebni arhiv
Slavljenka Otilija Mlinarič v družbi sinov in hčere
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Patricija Majcen, Marija Prelog, Alenka Rožanc in Damjan Zupanič. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Lektoriranje: Alenka Rožanc. Oblikovanje: Patricija Majcen. Tisk: Repro studio Lesjak. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si.
90 let Neže Kostanjevec
V	torek, 8. januarja 2013, je svoj 90. rojstni dan praznovala Neža Kostanjevec iz Stojncev 58. Kostanjevčeva je bila rojena v Novi vasi pri Markovcih v družini z 11 otroki.
Poročila se je v Stojnce, kjer sta si z možem Romanom ustvarila dom in družino.
V	zakonu se jima je rodilo pet otrok: sinovi Jožef, Roman, Franc in Janez ter hčerka Marjeta, ki je umrla kot osemmesečna dojenčica. Prav tako sta danes pokojna tudi njen mož Roman in najstarejši sin Jožef. Kostanjevčeva je babica devetim vnukom (Miranu, Metki, Robiju, Tanji, Mateju, Andreji, Evi, Simonu in Metodu). Druga najstarejša vnukinja Metka je žal že sklenila svojo življenjsko pot. Pri Ko-stanjevčevih pa imajo tudi osem pravnu-kov: Roka, Manuelo, Marino, Špelo, Luka, Niko, Mašo in Tea.
Danes 90-letna Neža je svoje življenje preživela kot gospodinja na kmetiji, pridelovala zelenjavo in jo 25 let prodajala na tržnicah v Mariboru, Varaždinu in Ce-
lju. Mož Roman je bil zaposlen v gradbenem podjetju Drava, kasneje pa v sosednji Avstriji.
Kljub letom je 90-letna Stojnčanka danes še zelo vitalna. Živi sama, od spomladi do jeseni z veseljem postori vse potrebno na vrtu in na njivi, redi prašiče in kokoši. Za dober začetek dneva si vsako jutro pripravi kapučino, v tem zimskem času ima pogosto na jedilniku žgance, ki jih ima še posebej rada. V prostem času se z veseljem odpravi na obisk k sorodnikom ali prijateljem, vsako nedeljo gre k maši. Veliko se vozi s kolesom - največkrat do bližnje trgovine ali na obisk k sorodnikom.
Praznovanje 90. rojstnega dneva je Kostanjevčeva preživela v prijetni družbi družine, sorodnikov in prijateljev, obiskali pa so jo tudi predstavniki vaškega odbora Stojnci, župnijske Karitas sv. Marko in občinske organizacije Rdečega križa Markovci.
Mojca Zemljarič
Slavljenka Neža Kostanjevec v družbi svojih treh sinov
16
Leto/14, številka/1, marec2013
MoT [Z MARKO V C
V	začetku leta v Markovcih pet zlatih porok
V	januarju in februarju je v Markovcih zlato poroko proslavilo pet parov: Avgust in Erika Popošek iz Zabovcev, Elizabeta in Alojz Forštnarič iz Markovcev, Matilda in Anton Kukovec iz Bukovcev, Marija in Janez Poljanec ter Roza in Martin Cvetko (oboji iz Nove vasi). Civilne obrede zlatih porok je v markovski poročni dvorani opravil župan Milan Gabrovec, s pesmijo pa so jih obogatili pevci Komornega zbora KUD KulTura Markovci. Cerkveni obredi so potekali v cerkvi sv. Marka, opravil jih je farni župnik Janez Maučec.
Zlatoporočenca Avgust in Erika Popošek
V soboto, 12. januarja 2013, sta po 50 letih zakona pred matičarja ponovno stopila Avgust in Erika Popošek iz Zabovcev ter si obljubila zlati »da«. Zlata nevesta Erika je rojena 8. marca 1942, zlati ženin Avgust pa 1. avgusta 1934. Dom in družino sta si ustvarila v Zabovcih. V zakonu sta se jima rodila hčerka Danica in sin Andrej. Danes sta tudi ponosna stara starša štirim vnukom: Katji, Matjažu, Mateju in Maji. Oba sta bila zaposlena; Erika je delala v podjetju Certus, Avgust pa je bil najprej uslužbenec Pošte, kasneje je služboval kot telefonist v takratni jugoslovanski vojski. Danes sta oba zasluženo v pokoju. Na fotografiji sta zlatoporočenca Popošek v družbi vseh, s katerimi sta 12. januarja proslavila svoj zlati jubilej.
Miha, Tomaž, Anja, Nuša, Neža in Jan. Elizabeta Forštnarič je kot gospodinja skrbela za dom in družino, s pridelki in povrtnino pa je hodila tudi na tržo. Alojz Forštnarič je hodil v službo, upokojil se je kot delavec Save Kranj. Na fotografiji sta zlatoporočenca Forštnarič v družbi župana Milana Gabrovca ter svojih treh otrok: Alojza, Dragice in Francija.
Zlatoporočenca Marija in Janez Poljanec
9. februarja 2013, na mastno soboto, sta 50 let po poroki svojo zakonsko zvezo obnovila zlatoporočenca Marija in Janez Poljanec iz Nove vasi pri Markovcih. Zlata nevesta Marija je bila rojena 25. aprila 1939, zlati ženin Janez pa 17. novembra 1933. Dom in družino sta si ustvarila v Novi vasi. V zakonu se jima je rodil sin Marjan, danes pa sta tudi ponosna stara starša trem vnukom: Mitju, Suzani in Katji. Življenje Marije in Janeza Poljanca je bilo tesno povezano z delom na kmetiji, saj imajo eno izmed večjih kmetijskih gospodarstev v občini. Danes sta oba že v zasluženem pokoju. Gospodarstvo sta namreč predala mlajšemu rodu, sama pa seveda po svojih močeh in zmožnostih že vedno z veseljem pripomoreta pri delu.
Na fotografiji sta zlatoporočenca Poljanec s svojo družino in mladim kopjašem iz domače vasi.
Zlatoporočenca Matilda in Anton Kukovec
Na svečnico, v soboto, 2. februarja 2013, sta bili v poročni dvorani Občine Markovci dve slovesnosti zlatih porok. Prva je bila zlata poroka Matilde in Antona Kukovca iz Bukovcev. Zlata nevesta Matilda je bila rojena 2. januarja 1943, zlati ženin Anton pa 25. januarja 1940. Oba sta rojena Bukovčana, dom in družino pa sta si ustvarila na Matildini domačiji. Matilda Kukovec je kot gospodinja skrbela za dom in družino, mož Anton pa je bil zaposlen kot šofer. V zakonu sta se jima rodila dva sinova: Marjan in Janez, njun ponos in veselje pa so danes tudi štirje vnuki: Andreja, Matej, Marko in Uroš. Na fotografiji sta zlatoporočenca Kukovec v družbi župana Milana Gabrovca ter sinov Marjana in Janeza, ki sta bila pri zlati poroki tudi njuni priči.
Zlatoporočenca Elizabeta in Alojz Forštnarič
Zlati poroki Kukovčevih je isti dan sledila zlata poroka zakoncev Elizabete in Alojza Forštnarič. Zlata nevesta Elizabeta Forštnarič je bila rojena 21. oktobra 1938 v Markovcih, zlati ženin Alojz pa 19. maja 1939, prav tako v Markovcih. Dom in družino sta si Forštnaričeva ustvarila v Markovcih. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Dragica, Alojz in Franci. Jesen njunega življenja razveseljuje sedem vnukov. To so Sandra,
Zlatoporočenca Martin in Roza Cvetko
Martin in Roza Cvetko iz Nove vasi sta svojo zakonsko zvezo kot zlatoporočenca obnovila 16. februarja 2013, natanko 50 let po poroki. Zlata nevesta Roza je bila rojena 13. marca 1938 v Novi vasi pri Markovcih, zlati ženin Martin pa 16. oktobra 1940 v Borovcih. Dom in družino sta si Cvetkova ustvarila v Novi vasi. Roza je doma skrbela za gospodinjstvo, Martin pa je kruh za družino služil v ptujski gumarni. Obdelovala sta tudi kmetijo. Ker pa je bilo vse njuno življenje povezano z delom na domači zemlji, se tudi zdaj, ko sta v zasluženem pokoju, temu delu ne moreta povsem odpovedati. Še vedno namreč obdelujeta zemljo in vrt ob domači hiši. V zakonu sta se Cvetkovima rodili dve hčeri: Martina in Ida. Imata šest vnukov (Albino, Slavico, Sabino, Janija, Darka in Barbaro) ter tri pravnuke: Leona, Tejo in Alena. Na fotografiji sta zlatoporočenca Cvetko v družbi župana Milana Gabrovca, hčerke Martine in njenega partnerja.
Vsem zlatoporočencem ob njihovih jubilejih izrekamo iskrene čestitke.
Mojca Zemljarič
Leto 14, številka 1, marec2013
17
[ÄST f/, MARKOVO GV
Plenum nadškofijske Karitas Maribor
Jesenskim in decembrskim prireditvam sta sledila januarski in februarski obisk v domu starejših v Muretincih, ko je nekaj članov podmladka RK Markovci obiskalo stanovalce. Med obiskom se mladi s stanovalci pogovarjajo, jim berejo iz časopisa ali iz Svetega pisma. V marcu pa so imeli člani podmladka predstavitev prve pomoči, ki so jo prikazali dijaki 4. letnika srednje zdravstvene šole in so pred nekaj leti bili učenci naše osnovne šole. Predstavitev so izvedli nazorno in enostavno, tako da je bila učencem zanimiva. Predvsem je bilo pomembno to, da so jim povedali, da se ne smejo prestrašiti,
če kdo nujno potrebuje prvo pomoč in naj zato takoj pokličejo 112. Za Markov bazar bodo mladi pripravili stojnico z izdelki, ki jih bodo naredili sami in s prostovoljnimi prispevki poskušali zbrati čim več finančnih sredstev za otroke, ki gredo pozimi v zimsko šolo v naravi. V spomladanskih mesecih se bomo ponovno odpravili na obisk v dom starejših v Muretince, kjer bomo stanovalcem s športnimi igrami popestrili popoldan. Kot predsednica OORK sem zadovoljna, da se podmladek čedalje bolj »prebuja« in sodeluje tudi z zunanjimi ustanovami.
Marija Prelog
Plenum nadškofijske Karitas Maribor je letos potekal 9. marca pod naslovom Luč vere - ljubezen izvira iz čistega srca, dobre vesti in iskrene vere.
Plenuma v Mariboru smo se udeležili tudi predstavniki naše župnijske Karitas. Najprej je bila slavnostna maša, ki jo je daroval msgr. dr. Marjan Turnšek, mariborski nadškof in obenem predsednik slovenske Karitas. Že pri maši se je nadškof zahvalil vsem sodelavcem Karitasa. Dejal je, da nam je prav ta luč vere svetila in razsvetljevala poti karitativnega delovanja v preteklem letu. Nato je sledil Plenum, kjer so bila predstavljena poročila o delovanju v preteklem letu. Seveda je lani največ pomoči bilo namenjene prizadetim v poplavah. Nadškofijsko Karitas Maribor sestavlja devet enot: informacijsko-svetovalna pisarna, ambulanta za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico, ljudska kuhinja Betlehem, terapevtsko pripravljalni center, humanitarno skladišče, sprejemališče za brezdomce, zavetišče za brezdomce - odprti tip, materinski dom Mozirje in materinski dom Žalec. Pod njenim okriljem delujejo tudi zavod Čebela - dnevno varstvo Karitas s tremi enotami v različnih krajih Slovenije ter dva domova - dom Danijela Halasa v Veliki Polani in dom sv. Lenarta v Lenartu. S kratkim filmom se je na Plenumu predstavil dom sv. Lenarta, ki skrbi za več kot sto starejših
V postnem času, ki se izteka, bi se naj še posebej spomnili na sorodnika, prijatelja, sodelavca, znanca ..., bodisi samo v mislih bodisi z molitvijo in dobrimi drobnimi deli. Tako so se sodelavci naše župnijske Karitas tudi letos s pisanjem velikonočnih voščilnic spomnili starejših in tistih v domovih upokojencev iz naše župnije. Sodelavci Karitas se dobivamo enkrat mesečno, najprej preberemo duhovno misel ali prispevke iz glasila slovenske Karitas, nato pa sledi poročilo sodelavcev, ki so se udeležili dekanijskega srečanja, ki je ravno tako vsaki drugi torek v mesecu v drugi župniji in poročajo o aktualnih zadevah.
ljudi. Tajnik Nadškofijske Karitas Maribor Darko Bračun je povedal, da v letošnjem in prihodnjih letih namenjajo največ izobraževanju in iskanju zaposlitve ljudem, ki se zatekajo k njim po kakršnokoli pomoč, saj je veliko ljudi, ki so ostali brez dela, vendar bi zelo radi delali, če bi delo le dobili. Po poročilih so se oblikovale delavnice. Naša naloga je bila, da se predstavimo, pojasnimo, kako delamo po župnijah in kašne bodo naše naloge za to leto in za v prihodnje. Za vso karitativno delo, ki ga opravljajo ljudje s srcem in dušo, se je še posebej zahvalil predsednik Nadškofijske Karitas Maribor Branko Maček, ki je preprosto dejal, da se naj Bogu zahvalimo za vse majhne in velike čudeže, ki jih je ter jih bo še delal po sodelavcih Karitasa: »Vsemogočni, spremljaj nas še naprej s svojim blagoslovom in hvala Ti.«
Marija Prelog
To so običajno materialne potrebe ljudi od pohištva, gospodinjskih aparatov, živil in do finančnih pomoči, ki jih žal nimamo. Izmenjujejo se informacije in tako si župnije med sabo pomagamo. V postnem času je za nas sodelavce Karitas pomembno, da je to priložnost, da se za trenutek ustavimo in naredimo dobro delo, molimo in se morda kakšni naši razvadi odpovemo, se ozremo sami vase, v našo dušo in se potrudimo, da bomo boljši. »Zelo dobro sodelujemo z OORK, saj večino zadev izpeljujemo skupno,« je povedala voditeljica župnijske Karitas Marinka Kostanjevec.
Marija Prelog
Foto: Marija Prelog
Na obisku v domu starejših v Muretincih
Poročni salon Novia
Konec decembra je na Ptuju, v starem mestnem jedru, vrata odprl poročni salon Novia. Lastnici salona, obe navdušenki nad modnimi oblačili, sta Sandra Bezjak in naša sokrajanka, Stojnčanka Valerija Pivko. Poročni salon Novia se nahaja v Murkovi ulici 3 na Ptuju (pod mestnim gledališčem).
Bodoče neveste lahko v salonu izbirajo med bogato ponudbo različnih modelov poročnih oblek, poročnih čevljev ter številnimi ostalimi poročnimi dodatki (blazinicami za prstane, poročnim nakitom in podobno). Ponujajo tudi obleke, ki so primerne za birmo, maturantski ples, valeto in podobne svečane priložnosti. »Svojim strankam toplo priporočamo, da se za pomerjanje oblek naročijo, saj se s predhodnim dogovorom lahko izognejo gneči v salonu, mi pa se jim tako lahko popolnoma posvetimo in jim svetujemo. Cene izposoje poročnih oblek so med 150 in 430 evri. Vse obleke, ki so v naši ponudbi, je možno tudi kupiti. Trenutno so vse informacije na voljo na naši Facebook strani (www.facebook.com/porocnisalon.novia). Prisrčno vabljeni ter dobrodošli v poročnem salonu Novia na Ptuju prav vsi - tisti, ki želite le pokukati med poročnimi oblekami, ter vsi ostali, ki ste se že pogumno odločili za korak za življenje v dvoje,« je povedala Valerija Pivko.
Alenka Rožanc
Strokovni posvet gasilskih članic
V torek, 19. marca, je v prostorih gasilskega doma Ptuj v popoldanskih urah potekal posvet članic Podravske regije. Udeležba je bila zelo številčna, zato so bili organizatorji zadovoljni z obiskom. Tudi iz poveljstva občine Markovci se nas je posveta udeležilo kar nekaj članic.
Prisotne je pozdravil predsednik regijskega sveta mag. Janez Merc, ki je s pohvalo potrdil pomembnost prostovoljk v gasilstvu, ki ravno tako dobro opravljajo vse naloge kot člani. Glavnina posveta je bila predavanje o operativnih ukrepih ob požaru v kuhinji, ki nam ga je predstavil naš domačin Marko Bezjak iz Stojncev, zaposlen kot poklicni gasilec v Javnem zavodu za zaščito in požarno reševanje Maribor. Marko je predavanje začel s predstavitvijo svojega delovnega mesta in same organizacije javnega zavoda po vodstvenih funkcijah in nalogah. Nazorno nam je prikazal delo poklicnega gasilca, ki dela 12 ur skupaj, bodisi podnevi ali ponoči. Tudi če bi se zgodilo, da v kateri izmed štirih izmen ne bi bilo intervencije, imajo dela več kot dovolj, saj je potrebno nenehno vzdrževati opremo, se izobraževati in tudi fizično dobro pripravljati. Potrdil pa je, da je to eden izmed zelo psihično in fizično težkih poklicev, vendar je dejal, da ga opravlja z dušo in srcem. V drugem delu se je osredotočil na kuhinjske požare. Že iz vsakdanjega življenja vemo, da so v gospodinjstvih požari zelo pogosti: od tega, da pozabimo odklopiti elektriko ali plin, ko kuhamo krompir, cvremo morda pomfri ali pečemo pečenko, kaj šele, da se nam vžge kakšen gospodinjski aparat. Marko nam je poenostavljeno povedal in tudi praktično pokazal, kako moramo najprej reagirati. Predvsem je pomembno, da se ne ustrašimo in da ohranimo mirne živce. Če gori pregreto olje, je potrebno najprej prekiniti dotok plina ali elektrike, nato pa moramo ožeti mokro krpo, jo položiti čez lonec in ga pokriti, da zadušimo požar. Če se nam zdi, da bo še bolj gorelo, takoj pokličemo 112. S praktičnim prikazom na dvorišču PGD Ptuj smo videle, kaj se zgodi, če bi gasili olje z vodo. Pravzaprav pride do udarnega vala, saj je paro, ki je potem padla spet nazaj, pognalo kar nekaj metrov v zrak. Predsednica Marica Mlakar nas je na koncu tudi seznanila, da bo 25. maja kongres Gasilske zveze Slovenije, 19. julija pa srečanje članic Podravske regije pripravlja GZ Dornava.
Marija Prelog
Delovanje podmladka
Rdečega križa
Pisanje voščilnic sodelavcev Karitas
18
Leto 14, številka 1, marec2013
LISI' i/ MARKO V C
Dobrota je potrkala na moja vrata
V zadnji izdaji Lista iz Markovcev sem se zahvalil za pomoč vsem tistim, ki so mi pomagali pri čiščenju naplavin ob novembrskih poplavah. Takrat sem omenil, da je v načrtu tudi gradnja novega doma, saj so poplavljeni prostori starejše hiše, v kateri sem živel, povsem neprimerni za življenje. V nove prostore sem se že vselil; to se je zgodilo v četrtek, 31. januarja.
Ob tem želim izraziti zahvalo vsem, ki ste pokazali nesebično pomoč pri gradnji in mi omogočili nove prostore bodisi s finančno pomočjo, z delovno silo bodisi z darovanjem materiala. Na 62 kvadratnih metrih ste mi pomagali ustvariti nov dom. Ne vem, kako se vam naj zahvalim ..., saj ste mi s svojim trudom in dobroto na obraz ponovno vrnili nasmešek. Upam in verjamem, da se bo vsak, ki mi je na kakršenkoli način pomagal, našel v teh vrsticah. Iz srca se zahvaljujem naslednjim organizacijam, podjetjem ter pravnim ali fizičnim osebam: Občini Markovci, Vaškemu odboru Stojnci, Mercatorju d.d. s sodelavci, Ivanu Tičar-ju iz Cerkelj, podjetju Iskraemeco d.d. iz Kranja, Marjanu Kostanjevcu iz Stojncev, podjetju Mokos More, podjetju MCK iz Markovcev, trgovini Emitt iz Stojncev,
Janku Strelcu iz Stojncev za strojna dela, Lions klubu in Rotary klubu Ptuj, podjetju Damoss d.o.o. iz Stojncev, Gradbeništvu Janeza Plošinjaka s.p. (strojni estrihi), Mizarstvu Forštnarič iz Bukovcev in upokojenemu mizarju Janezu Forštnariču, Slikopleskarstvu Boštjana Gabrovca iz Medvod, Baru Capuccino, Parketarstvu Petrovič, Keramičarstvu Galinec, Maksu Lečniku iz Stojncev (odtočne cevi), Vladimirju Solina (Montaža ogrevalnih naprav in ključavničarstvo) iz Cirkulan, trgovini Njegač d.o.o. iz Bukovcev, T. P. Ptujčanki d.o.o., trgovini Tuš d.o.o. in vsem humanitarnim organizacijam (Karitas, Rdeči križ) iz različnih območnih enot. Lepa in iskrena hvala tudi vsem sovaščanom, predvsem pa mojim sorodnikom, prijateljem in vsem dobrotnikom.
Spoštovani, dobrodelnosti ne presojamo po tem, kaj je dano ali narejeno, ampak zakaj je dano in narejeno. Vsi zgoraj našteti ste se na pomoč odzvali, ko sem vas najbolj potreboval. Želeli ste pomagati človeku v stiski. Naj vam zaupam: ravno ta pomoč se je zasidrala v moje srce in vas v mojih mislih naredila dobre ljudi. Hvala vam.
Franc Divjak
Zahvala
V začetku novembra so poplave prizadele veliko družin, ki živijo v bližini reke Drave. Uničujočo moč narave smo občutili tudi na lastni koži. Posebna zahvala za nesebično pomoč pri odpravljanju škode gre vsem članom gasilskih društev iz občine Markovci, ki so se trudili obvarovati objekte, še preden je voda narasla, in pripadnikom slovenske vojske. Naslednjih nekaj dni so nam oboji stali ob strani in prijeli za vsako delo.
Zahvaljujemo se tudi sorodnikom, sovaščanom, sodelavcem, prijateljem, Občini Markovci, občinski organizaciji Rdečega križa, župnijski Karitas, skavtom in prebivalcem Šentjurja, saj ste nam pri sanaciji škode nesebično priskočili na pomoč.
Družini Petrovič, Valenko
Popravek in opravičilo
V	decembrski izdaji Lista iz Markovcev smo podrobno poročali o stoletnih poplavah, ki so novembra prizadele našo občino in nekatere občane. V članku, ki ga je v imenu Vaškega odbora Stojnci pripravila Klaudija Pivko, nismo omeni li nekaterih prizadetih družin, saj smo omenili le tiste, ki so sprejele pomoč Vaškega odbora oziroma tiste, ki jim je Vaški odbor po svojih zmožnostih pomagal.
V	članku smo nenamerno izpustili družino Kolenko, ki pa je bila v poplavah prav tako zelo prizadeta. Imeli so poplavljeno celotno klet ter garažne prostore,v katerih opravljajo tudi svojo obrt. Za napako, do katere je prišlo nenamerno, se iskreno opravičujemo.
Uredništvo Lista iz Markovcev
Radostne velikonočne praznike, ki naj vas napolnijo z upanjem, da s skupnimi močmi zmoremo več.
Občinski odbor Nove Slovenije Markovci
-f^ííteí-X
' i vt í vXí' < f'üüui -

Blizu ljudem
Končno spet doma
V novembrskih poplavah smo bili zelo prizadeti, saj smo imeli poplavljeno vso gospodarsko poslopje ter tudi vse stanovanjske prostore, o čemer smo poročali že v prejšnji izdaji Lista iz Markovcev.
Trenutno se lahko pohvalimo z dejstvom, da smo se že vrnili v naš dom. Celotne stanovanjske prostore smo morali sanirati, kar pomeni, da smo odstranili vse podbetone in estrihe ter del stenskih ometov, nato pa se je moralo vse posušiti. V nadaljevanju nam je na pomoč priskočila Obrtna zbornica Ptuj, ki je poskrbela za kvalitetno izdelavo novih stenskih ometov (uredila je material ter obrtnike, ki so dela izvedli). Naredili smo podbetone in estrihe in spet je bilo na vrsti sušenje. V mesecu marcu pa smo le začeli z urejanjem talnih oblog ter s pleskanjem sten. Trenutno si opremljamo sanirane stanovanjske prostore. Vse to pa ne bi bilo narejeno, če ne bi obstajali dobri ljudje, ki so nam neizmerno pomagali in za kar smo jim iz vsega srca hvaležni. Pomagali so nam: prijatelji, sorodniki, vaščani, občani, Občina Markovci, LD Bohinjska Bistrica, LD Sobetinci, Branko Goričan, s.p., Placar (izdelava ometov); Franc Tašner, s.p., Stojnci (pleskarska dela); Dušan Horvat, s.p., Hajdina (pleskarska dela); Dejan Strelec, s.p., Stojnci (pleskarska dela); Slavko Plošinjak, s.p., Gajevci (izdelava strojnih estrihov); Božidar Notersberg in Robert Strauss, Stojnci (obnovitev sten z mavčnimi ploščami); Zvonko Ga-linec, s.p., Stojnci (polaganje keramičnih ploščic); Marjan Kelenc in Bojan Pivko (vodovodne in centralne inštalacije);
Stanko Petrovič, s.p., Stojnci (polaganje laminata); Stanko Vrbančič, Bukovci (polaganje laminata); Mizarstvo Forštnarič, s.p., Bukovci (izdelava podbojev); Strelec, d.o.o., Stojnci (gradbene storitve); JUB, kemična industrija, d.o.o., Dol pri Ljubljani (donacija materiala za omete in pleskarskega materiala); Ptujčanka, d. o. o., Spuhlja (donacija pleskarskega materiala); MCK, d.o.o., Markovci (donacija keramičnih ploščic); Iskraemeco, d.d., Kranj; Robi Kolarič - Klima Ptuj, d.o.o., Nova vas pri Markovcih; Mihael Priberšek, Zg. Polskava; družina Plavčak iz Rogaške Slatine; Viktorija Bajec iz Novega mesta; Milan Hameršak iz Gorišni-ce; Silva Bajuk iz Novega mesta; družine Žugman, Žibert in Plešej iz Ljubljane; Ivan Tičar z Grada pod Krvavcem; Mojca Žugman iz Ljubljane, Rotary klub Ptuj in razne humanitarne organizacije. Vsi omenjeni so na svoj način prisostvovali k temu, da smo se po dolgih petih mesecih spet vrnili domov. Vsem bi se radi iskreno zahvalili, ne glede na to, kako ste nam pomagali: ali z materialom ali z delom ali pa s finančnimi sredstvi. Ko sta bila naša družina in dom v hudi nevihti, ste nam priskočili na pomoč in nam skupaj pomagali napeti jadra, da lahko zdaj ponovno zaplujemo v svoj vsakdan. V stiski človek spozna prave dobre ljudi in verjemite nam, da smo jih v teh mesecih spoznali ogromno. Ne vemo, kako bi vam lahko povrnili to dobroto, verjetno zelo težko, ampak zaenkrat lahko rečemo le: »Tisočkrat hvala
za vse.«
Družina Kosi - Kostanjevec
Leto 14, številka/1, mareo2013
19
V/, iVtAAKQVCIÏV
Iz osnovne šole Markovci
v
Prvi dan, ponedeljek, 10. 12. 2012, prihod na Roglo
Dragi dnevnik! Danes ti bom zaupala veliko stvari. Pričarala ti bom prvi dan, ko smo šestošolci iz Osnovne šole Markovci odšli na zimsko šolo v naravi. Zjutraj, ko sem se zbudila, sem komaj čakala, da bomo prišli na Roglo. Šesti razredi smo se zbrali pred šolo ob 8. uri. Na avtobus smo naložili kovčke in smuči ter se odpeljali proti Rogli. Minili sta kakšni dve uri in že smo bili na cilju. Vzeli smo smuči in jih dali v leseno hišico. Nato smo odšli nazaj v avtobus po kovčke. S kovčki smo se vsi skupaj odpravili do hišic, reče se Brinje. Tam smo se razvrstili po sobah. Jaz sem bila v sobi z Anjo, Laro in Saro in smo imele številko 313. Najprej smo odložili prtljago v sobe. Čez nekaj časa smo od učiteljev izvedeli, da gremo na smučišče. Zelo smo se razveselili. Vzeli smo si pancarje in jih zapeli na smuči. Razvrstili smo se v skupine. Jaz sem bila v 1. skupini. Sledilo je smučanje. Zapeljala sem se po hribu navzdol; ker se še nisem znala dobro smučati, so me učitelji (m)učili. Najprej me je učil učitelj Gregor. Peljali smo se tudi po vlečnici. Ker nisi mogel na vlečnico brez magnetne karte, so ti jo dali učitelji. Ta vlečnica mi je šla zelo dobro od rok. Ko so me učitelji naučili smučati, sem bila zelo srečna, saj sem naredila že prvi dan zelo velik napredek. Ure so zelo hitro minevale. Odšli smo s smučišča. Imeli smo nekaj časa, da se preoblečemo in vzamemo geografski zvezek. Z učiteljem Dragom smo odšli v hotel, v Snežno dvorano. Tam smo se učili geografijo. Zapisovali smo v zvezek in se igrali tudi igrice. Igrico smo se igrali tako, da je moral vsak povedati nek predmet na prvo črko v svojem imenu. Ko sta minili dve šolski uri, smo odšli na večerjo. Po večerji pa smo si odšli ogledat športno dvorano in bazen. Tam smo
tudi videli rokometaše ekipe Saudske Arabije. In končno smo odšli nazaj v Brinje. Umili smo se, poklicali starše, pospravili sobe in napisali dnevnik. In zdaj, dragi dnevnik, bom zaključila prvi dan v zimski šoli naravi na Rogli. Adijo, vidiva se jutri zvečer.
Doroteja Kolenko, 6. b
Drugi dan, torek, 11. december 2012
Zjutraj, ko sem se zbudil, sem si najprej umil zobe, oblekel smučarsko obleko ... Zbrali smo se zunaj, odšli k hišici in vzeli smuči. Odpeljali smo se do vlečnice in se zbrali na »Uniorčku« - tako se namreč imenuje proga. Tam nam je učitelj povedal, da imamo tri proste vožnje. Ko smo prepeljali tri vožnje, smo se odpravili na drugo progo, ki se imenuje košuta. Tam smo si malo ogledali progo in se peljali dol. Ko smo prismučali navzdol, smo ponovno odšli gor na sedežnico. Odšli smo v sobe in se preoblekli v kopalke. Nato pa smo se odšli kopat. Po kopanju smo odšli na večerjo. Dobro smo se najedli, saj smo dobili »cvrtje« in kompot. Po večerji smo odšli v sobe in lahko smo poklicali domov. Zdaj pa pišem dnevnik, ki ste ga zdaj brali.
Alen Cvetko, 6. b
Četrti dan, četrtek, 13. december 2012
Veselo jutro!!! No, saj je bilo vsako jutro veselo, samo, da sem v tem jutru vedela, da bo dan zanimiv in vesel, a naporen! Kaj se je zgodilo v tem super dnevu pa v nadaljevanju ... Zjutraj nas je zbudil učitelj in nam dal navodila za naprej. V naši sobi, kjer smo bile same punce (Eva, Urška, Pia, Rebeka), smo poleža-vale zelo dolgo. Ko smo zbrale pogum (oziroma smo morale zbrati pogum), smo se oblekle in obule ter napotile ven, kjer smo se pripravljali na odhod na zajtrk. Po zajtrku smo imeli manjšo
pavzo, v kateri smo me iz naše sobe vadile za predstavitev sobe, ki je sledila zvečer. Bile smo že malo nestrpne, a vesele, saj smo poleg predstavitev sob na sporedu imeli še adrenalinske sanke in zvečer še disko!!! Te stvari pa smo si čez dan morale izbrisati iz glav, saj smo še pred tem imeli veliko smučanja. »Pa-vza« je minila hitro. Oblekle smo se v smučarsko opremo ter odšle ven k našim sošolcem in sošolkam. Smučali smo se do kakšnih 12-ih, nato pa je sledil obrok, kosilo. Bili smo lačni, še bolj pa žejni. Ponovno je sledila pavza in me v naši sobi smo zopet vadile za predstavitev sobe. Sledilo je tudi smučanje in nato smo postali nestrpni ... Končno je prišel na vrsto najzanimivejši del dneva. Najprej so bile na vrsti adrenalinske sanke. To pa je res bil adrenalin! Sledila je večerja. Jedli smo nestrpni, saj so nato sledile predstavitve sob. Nepričakovano je naša soba nastopila prva ... Nastop nam je uspel in dobile smo aplavz. Tako je bilo tudi pri drugih sobah! Nastopali so tudi učitelji (P.S.: bili so zelo smešni), sledila je še podelitev nagrad za najbolj urejene sobe. Naša sobe je dobila prvo nagrado!!! Nato pa je sledil ... disko!!! V njem je bilo odlično. Imeli smo DJ-ko. Ker pa smo veliko plesali, smo bili tudi zelo žejni. Ples je bil zabaven. Trajal je pozno v noč, mi pa smo se iz diskoteke odpravili na koncu (P.S.: disko je bil boljši, kot sem si predstavljala). Ko smo prišli v sobe, smo se hitro umili ter skrili pod odeje. Dan je bil res odličen, adrenalinske sanke, nato smučanje in predstavitev sobe, disko ... vse. Škoda, da je dan tako hitro minil!
Anamarija Lajh, 6. b
Zadnji dan, 14. december 2012
Dragi dnevnik, škoda. Je že konec. Pa tako hitro je minilo. Veš, dnevnik, pose-
Gradivo za šolske strani zbira Vida Vajda.
bej bi se rada zahvalila tebi. Tebi sem se namreč lahko vsak dan ob 19. uri zaupala. Razkrila sem ti vse moje občutke, dogodke, doživetja in pričakovanja. Zares ti še enkrat hvala, saj si bil pravi prijatelj! Zdaj pa spet ta šola in druge obveznosti. No, bom raje kar začela z opisovanjem današnjega dne. Danes smo se zbudili malo pozneje, saj smo se včeraj pozno spravili v postelje. Kot vsak dan, je sledil zajtrk in potem ... zadnja smuka. Danes smo se vozili po »Mašin žagi«, ki je sicer manj strma od Košute, po kateri smo se vse te dni smučali. Bilo je zelo zabavno. Vsak od nas je hotel še to zadnjo smuko dobro izkoristiti, saj se je vsak dobro zavedal, da danes zadnjič smučamo skupaj. Po smučanju smo si vsi s težkim srcem odpeli smuči. Sledilo je kosilo, ki mi je zelo teknilo, saj sem bila že zelo lačna. Po kosilu smo si vsi v avtobus najprej zložili smuči in potem kovčke; moj se mi je zdel še težji kot prej. Ko smo se usedli v avtobus, sem še zadnjikrat pomahala v slovo. Na avtobusu sem poslušala glasbo in se spominjala veselih dogodkov, ki sem jih doživela na Rogli. Čez kakšno uro in pol smo prispeli na avtobusno postajo, kjer so nas že čakali neučakani starši. Hitro sem mamici tekla v objem, saj sem jo po štirih dneh že zelo pogrešala. To je bil zares velik trenutek sreče. Bila sem zelo vesela. Iz zimske šole v naravi imam veliko dobrih spominov, ki mi bodo za vedno ostali v spominu. Tega zares ne bom nikoli pozabila. Upam, da se bodo naslednje generacije tudi imele tako super, kot smo se imeli mi. In še en nasvet za tiste, ki se še niso nikoli smučali: vredno je poskusiti. Če ti spodleti, le poskusi znova. Vedite, da se je smučati čudovito. Ko že enkrat znaš, se počutiš kot Tina Maze!
Urška Horvat, 6. b
Foto: arhiv OŠ
Šestošolci v šoli v naravi
Pesem o mami
Ali ni tudi vaša čudežna? Vedno živahna in pridna? Zmeraj zna vse.
Perilo obeša, s kuhalnico meša.
Naslednji dan je že travo pokosila in skuhala za vse velika kosila. Za lahko noč zapoje pesmico in da poljubček v posteljico. Tudi jaz imam jo doma, saj je to moja mamica.
Anamarija Lajh, 6. b
Kdo?
Kdo mi je pravljice bral, se z mano ure in ure igral, se zvečer z mano v toplo posteljico podal in spat me dal?
Kdo me razume, nikoli mi v hrbet ne pljune,
me vedno spodbuja in ljubezen mi svojo ponuja?
To je moja najlepša mama najboljša!
Katarina Tement, 8. b
Moji občutki
V sebi čutim različne občutke in vidim različne lutke.
Včasih čutim žalost, včasih veselje, velikokrat čutim smeh in lepe želje.
Včasih v sebi vidim solze, kot dež padajo, včasih pa žalost, kot otroci, ki stradajo.
A čustva niso vedno tako črnogleda. Včasih se je treba nagajivo zasmejati, ali pa po tihem zahihitati.
Špela Vrtačnik, 8. b
Super starši
Super starši so veseli, nasmejani in vedno v delo podani.
Te zjutraj zbujajo in k učenju spodbujajo. Ti računalnik prepovedujejo, te kaznujejo in s tabo kam potujejo. Nikoli v pomoč ne zamujajo in mi s tem pripovedujejo, da me spoštujejo.
Tako mi slabe ocene zmanjšujejo, mi prihodnost olajšujejo in učiteljem delo zmanjšujejo.
Matic Kostanjevec, 8. b
20
Leto 14, številka 1, marec2013

Í7 MARKO y CEV
V Egipt po zaklad Kaj bi bil®, če bi hodiO v Rad potujem
Letos gremo na potovanje v Egipt. Me prav zanima, kako bo. »Potniki, pripnite varnostne pasove, pristali bomo,« se je slišalo po zvočniku na letalu, ki se je počasi spuščalo na stezo. Izstopili smo in se napotili v hotel Pri okrasni piramidi. Ker smo bili z družino utrujeni, smo šli spat. Ampak meni vseeno nekaj ni dalo zaspati, zato sem šla popit kozarec vode. Zaslišal se je ropot kot pri filmu Mumija se vrača. V strahu, vendar pogumno, sem stopila do stene in nanjo prislonila uho. Padla sem v dolg črn predor, porisan s hieroglifi. Odstranila sem si prah z ramen in se podala po predoru naprej. Hodila sem počasi, saj me je bilo strah pasti. Na srečo jih v prvem delu predora ni bilo. No, v drugem pa ... me je čakala premetena past. Iz stene so začele švigati puščice. Ker hodim k atletiki, je bil to zame »mačji kašelj«. Hodila sem verjetno štiri ure, čez nekaj časa se je pred menoj odprla soba, kolikšne še svet ni videl. No, videl jo je, ampak pred tisoče in tisoče let. Najbrž je bila faraonova grobnica. »Zdaj vidim, zakaj je kriza, če ljudje sploh niso znali ravnati z denarjem. Ah, pa pustimo to, naj se odrasli ukvarjajo s tem problemom.« Šla sem do sarkofaga, ker sem mislila, da je prazen, ampak ni bil prazen. V njem je bila mumija! Tekla sem do kipa in se za njim skrivala še nekaj minut, potem pa sem se opogumila in stekla do sarkofaga. Tam pa ni bilo nič. Hitro sem pogledala naokrog, če je mumija že vstala in odšla, ampak nikjer nikogar. Prav zato sem jo sklenila poiskati. Šla sem v drug tunel in odkrila predor, ki je vodil v muzej. V njem sem videla lovca na zaklade z mumijo v rokah. Stekla sem do njega in mu pokazala, kar mu gre. Ko sem opravila z njim, sem mumijo zvlekla nazaj v sarkofag. Tam so se mi iz odprtine v steni vsuli cekini. Zahvalila sem se bogovom in odšla v hotel, kjer so še vsi spali. Ko je sonce vzšlo, sem vsem ponosno pokazala denar, ki sem ga dobila v grobnici. Najprej so me vsi čudno pogledali, potem pa pograbili vsak svoj delež. Oče je z njim poravnal kredit, mama je kupila nov avto, sestra ga je uporabila pri nakupih, jaz pa sem si plačala študij in atletiko. Škoda, da smo šli tako hitro domov. No, ne ravno domov, na Havaje. Tam so bili še boljši zakladi, pa še kopala sem se lahko.
Šana Zagoršek, 5. a
?OlG
Če bi hodil v vesoljsko šolo, bi bilo vse narobe. Vesoljska šola bi bila na Marsu. Imel bi veliko sošolcev iz drugih planetov. Le en sošolec bi bil Zemljan. Imel bi magično radirko in magično nalivno pero. Radirka bi kar sama zradirala tam, kjer bi bila napaka, nalivno pero pa bi kar samo pisalo spise, tako kot bi mu narekoval. Vsak šolar bi dobil svojo hišo s tremi spalnicami, dvema bralnicama, štirimi dnevnimi sobami, petimi kuhinjami ... V dnevni sobi bi imel dva računalnika, tri televizorje in deset radijev.
Moj edini sošolec, ki bi bil Zemljan, bi bil moj sosed. On bi imel malo manjšo hišo od moje, vendar bi imel še poseben prostor v hiši, »Opazovalnico vesolja«. Prav zato bi velikokrat šel k njemu, da bi se malo spomnila na najin nekdanji planet Zemlja.
Šola bi bila modrozelene barve. Imela bi velika okrogla kovinska okna. Bila bi 30-nadstropna, saj bi v njej bilo 52 razredov. Otrok, ki bi naredili vseh 52 razredov, bi bilo zelo malo. Za nekaj takšnih posebne-žev bi bila na Marsu še »Super marsovska šola«. Vendar bi bilo v njej le petnajst razredov. Ko bi vsak otrok iz te šole končal 15. razred, bi bil star 135 marsovskih let (to je 20 človeških let). Potem bi se vsak po svoje šel izobraževat za svoj poklic. Na Marsu bi imeli na razpolago 1.750.000 poklicev. Na Marsu bi bila tudi posebnost to, da bi vso hrano delali iz kamenja, ker bi bilo 300.985.233 prebivalcev. Takšna bi bila moja vesoljska šola na Marsu.
Niko Kostanjevec, 5. a
Dramilo za osmošolce
Zbudite se osmošolci vsi, v šoli se ne spi, v šoli se le pridno sedi, tako se veliko nauči.
Le pridni bodite in se veliko naučite. Če boste pridni, boste lahko tudi brihtni.
Okoli sebe se ozrite, sošolce prebudite in leni ne bodite. Kajti kdor je len, ne spada v šolo in ne sem.
Špela Vrtačnik, 8. b
Čeprav v življenju še nisem veliko potoval, mi je potovanje všeč, ker si takrat ogledam veliko zanimivih stvari, sem brez obveznosti in lahko uživam. Na potovanju po navadi hodim po mestu, nakupujem in uživam, kjerkoli se da. Nazadnje sem bil na potovanju na morju, na Hrvaškem, a to mi več ni tako zanimivo, saj sem Hrvaško obiskal že velikokrat. Najzanimivejše potovanje v prejšnjem letu je bilo potovanje s šolo v Benetke v Italijo in v Gengenbach v Nemčijo. V spominu mi je najbolj ostalo potovanje v Nemčijo, saj sem videl veliko novih različnih stvari. Najbolj pa sta se mi seveda vtisnila v spomin stadion Allianz Arena in cerkev v Ulmu. Tudi Benetk nisem pozabil, pa čeprav smo tam bili samo en dan. Na teh potovanjih nisem veliko fotografiral, če pa smo videli kaj meni res zanimivega, pa sem seveda fotografiral za spomin. V objektiv sem tako ulovil Allianz areno in Mercedes-Benz areno, cerkev v Ulmu in tudi v Strasbourgu. Ker pa na potovanjih rad uživam in se nerad spominjam na šolo, pa seveda v zadnjih štirih letih nisem pisal dnevnika. Najraje potujem z avtobusom, vzrok za to pa je 14-urna vožnja v Nemčijo, med katero sem najbolj užival, ko sem spal. Užival pa sem tudi, ker smo se veliko smejali in pogovarjali o različnih rečeh. Na mojih potovanjih do zdaj še nisem imel veliko težav, zato me tudi nič ne moti. Če pa bi se pripetilo kaj motečega, pa bi to preprosto zanemaril in užival dalje. Moje sanjsko potovanje v prihodnosti bi bilo potovanje v Združene države Amerike. Morda bi se tja tudi preselil in tam živel, saj so mi všeč ameriški športi, kot so baseball, NBA-košarka in rugby in tudi angleški jezik mi gre dobro od rok.
Žan Pivko, 9. a
Na cesti beli
Na cesti beli, glej, snežinka se tali, glej, snežinka se tali, počasi cesta se beli.
V vasi tihi, glej, reka ledeni, glej, reka ledeni, se smeji in se umiri.
V naravi vse se spremeni, kot reka se zaledeni, kot snežinka se tali in v srcu radost se zbudi.
Ana Ambrož, 9. b
Kiparska kolonija Črnomelj
Letos sem se odzvala na učiteljičino povabilo o sodelovanju na kiparski koloniji mladih, ker se zelo rada prepustim domišljiji in to izlijem v umetnost. Po izboru strokovne komisije sem se z mešanico strahu in navdušenja z atijem odpravila na pot. Ta kolonija je bila namenjena predvsem druženju, lepo bi pa bilo seveda tudi zmagati. Tema letošnje kolonije je bila mladost-norost. Razdeljeni smo bili v pet skupin. Vsaka skupina je izdelovala iz drugačnega materiala. Jaz sem se odločila za izdelovanje pri montažni plastiki; to leto se je uporabljala žica. Iz žice smo oblikovali portrete. Prvi dan so nas sprejeli organizatorji in učenci OŠ Loka ter nam za dobrodošlico pripravili program. Nato smo se odpravili vsak s svojo skupino v učilnico, kjer so nam mentorji razložili, kaj bomo delali. Pričelo se je ustvarjanje. Okrog pete ure popoldan smo z delom za prvi dan končali, takrat so nas organizatorji dodelili družinam, pri katerih smo bivali. Meni bo v lepem spominu ostala družina Zupanič, ki me je lepo sprejela, mi nudila hrano in prenočišče. Pri njih sem se počutila zelo dobro, saj so poskrbeli za sproščeno in pestro vzdušje. Drugi dan smo z ustvarjanjem nadaljevali, vendar smeha in zabave ni nikoli primanjkovalo. Tretji dan se je kolonija zaključila. Nam in našim staršem so ponovno pripravili program, tokrat s plesom in petjem, strokovna komisija je podelila priznanja in nagrade. Na koncu pa je sledil še ogled naših izdelkov.
Kolonija se mi je zdela zelo zanimiva zaradi spoznavanja novih likovnih tehnik ter seveda zaradi sklepanja novih prijateljstev, s katerimi sem ohranila stike. Pri kiparskem delu nisi bil najbolj čist in si moral uporabiti tudi spretne prste. Moj mentor je bil Vasja Nanut, nudil mi je pomoč in se med delom tudi pozabaval. Prav rada bi se še kdaj udeležila te kolonije.
Nicolette Strelec, 8. a
Glava
Glava je kamrica domišljije, šele tam se vse razvije.
Tam ima policaj ... Tam ima prijateljica ... Tam imaš ti . Vsakemu se lahko vse zgodi.
V glavi se porodi vsaka ideja. Vsaka stvar je tam lahko lepa ali grda, lahko je vesela ali žalostna. Tam je vso znanje in so vse sanje.
Eva Kuhar, 6. b
Moja 34-ta pesem
Star sem bil 9 let, ko je pesniška sapica naredila prvi polet.
V pesmi je vse mogoče, lahko tepe te mama, nadira te oče.
Zdaj se pa zresni, si rečem pri štiriintrideseti pesmi.
Ampak ko pišeš 34-to pesem, še vedno ti je smešno in ne moreš biti resen.
Smešno ti je, ko slišiš smešno rimo, ko pa slišiš »ljubezen«, ti je še bolj fino.
Fant, ne bodi no, resen, vabi te tvoja naslednja pesem.
Jan Hercog, 8. b
Zvezda svetica
Zvezde na nebu svetijo vso noč, tudi ko je poletni čas zelo vroč. A kaj je beseda zvezda, ki zvesta gleda v mesta? Zato jo spremenimo v svetica, ki je na nebu prava lepotica.
Urška Horvat, 6. b
Ljubezenska brez rime
Občutek je še vedno enak kot pri najinem prvem srečanju. Občutek je, kot najin prvi poljub. Še vedno te ljubim in ti si edina. Ti si edina, ki sem si jo kdaj koli želel. Prosim, oprosti mi. Prosim, verjemi mi, ne morem te nehati ljubiti.
Žan Pivko, 9. a
Gazela
Kjer koli že hodim, eno je gotovo, ljubim te! Vedno se bom vrnil, da ti rečem, ljubim te! Vsakič ko odideš, vzameš del mene s sabo, ljubim te! S teboj bom, dokler sonce ne zaide, tam bom dokler zvezde svetijo, ljubim te! Tam bom, dokler mi življenje ne premine, zaradi te ljubezenske strmine, ljubim te!
Aljoša Pivko, 9. a
Spomni se, pozabil si
Spomni se trenutkov lepih, kakor v dišeče v cvetje odetih. Pozabil si!
Spomni se, kam te ljubezen najina je vodila, v neskončnost lepih sanj sva se prepustila. Pozabil si!
Spomni se vseh tvojih s »cukrom« odetih besed, ko razočaral si me spet. Pozabil si! Spomni se, da rekel si, da rad me imaš, in mi vse na svetu daš. Pozabil si! Spomni se, da obljubil si mi cel svet, čas takrat je zame v rožice bil odet. Pozabil si! Spomni se, da zvezde skupaj štela sva, s pogledom odletela daleč sva, kar se le da. Pozabil si!
Spomni se, rekel si, da nihče naju ne bo ločil, če ne ga boš prav pošteno okrog ušes počil. Pozabil si! Spomni se, ves trud je bil zaman, vse tvoje besede so splavale tja v en dan. Pozabil si!
Tina Zaplotnik, 9. b
Leto 14, številka 1, marec2013
21
UST i 7, iMARKOVG !iV
Koline in občni zbor Turističnega društva
V drugi polovici januarja so člani TD Mar-kovci pripravili že tradicionalne koline na stari način. Tokrat so se zbrali v vaško--gasilskem domu Prvenci, kjer so opravili to, nekdaj nadvse slovesno, opravilo. Včasih so se koline pričele že ob tretji, četrti uri zjutraj, tokrat pa je ura bila malo poznejša, a še vseeno dovolj zgodnja. Ko so mesarji svinjo zaklali, so si kajpak privoščili šilce žganja za moč in pogum pri nadaljnjem delu. Nato so svinjo spravili na stolico in začelo se je razpravljanje mesa. Medtem ko so mesarji vestno opravljali svoje delo, je v kuhinji že zadišalo po domačih dobrotah, saj so gospodinje pripravljale vse, kar je ob tako pomembnem prazniku potrebno. Ko so svinjo razkosali in meso obesili, da se je ohladilo, je sledila prva južina. Kisla juha, pražena jetrca, celi krompir in kislo zelje. Z opravili so nato nadaljevali, saj je bilo potrebno narediti še mesene in kašnate klobase, prav tako je bilo potrebno na-soliti meso za razsol, ki se je dva tedna pacalo, nato pa se je popeklo in vložilo v tunko. Ko se je dan prevesil v večer, je sledila obilna večerja, ki je značilna za ta praznik. Postregli so z rezančovo župo, pečenimi rebrcami, kuhanimi hrtišnimi kostmi, svinjsko pečenko ... Tu so bili tudi pražen krompir, hren in kašnice ter nenazadnje tudi gibanica. Koline so bile v preteklosti velik praznik, saj se gospodarju poslej ni bilo več potrebno bati bolezni, ki bi mu ugonobile svinjo, pa tudi gospodinji je bila prikrajšana skrb za pitanje. Tudi otrokom na ta dan, ko so bile doma koline, ni bilo potrebno v šolo. Vsekakor pa je to bil in še je vedno praznik obilja, kajti nekoč, ko je bilo meso redkokdaj na mizi, so ga ob
kolinah imeli res na pretek. Tudi v dnevih po klanju je bilo potrebno določene kose, ki se niso dali konzervirati, čim prej pojesti. V Markovcih in okolici so imeli navado klati v času pred božičem in fa-šenkom, da je ob teh dveh praznikih na mizi lahko bilo rdeče meso. Dandanes vseh ceremonij, ki so se razvile okoli kolin, ne poznamo več. Je pa prav, da to opravilo še vedno znamo opraviti na prijeten način z obilico dobre volje in smeha.
V soboto, 2. marca 2013, so se člani Turističnega društva občine Markovci zbrali na svojem 13. rednem letnem občnem zboru. Kot je v navadi, so pregledali delo društva v lanskem letu in si zadali smernice za v prihodnje.
Slišati je bilo, da društvo dela dobro in ima v prihodnosti zasnovanih lepo število projektov. Sicer pa je društvo na letošnjem občnem zboru izpeljalo volitve organov društva. Svoj dvanajstletni mandat predsedovanja je zaključil Franc Brodnjak, za kar so se mu člani zahvalili z manjšo pozornostjo, saj je s svojo ekipo oral ledino na področju razvoja turizma v naši občini. Tako so na občnem zboru za novo predsednico izvolili Marijo Forštnarič, podpredsednika sta postala Franc Brodnjak in Matjaž Mlinarič, za člane upravnega in nadzornega odbora pa so bili izvoljeni Ksenija Roškar, Milena Plohl, Janja Roškar, Jože Puc, Sonja Erlač, Bojana Veršič, Klavdija Žnidarič, Ivan Vi-dovič, Tatjana Petrovič, Blaž Obran in Vlado Bezjak. Po končanem uradnem delu so vsi zbrani večer nadaljevali ob prijetni glasbi in dobri kapljici.
Matjaž Mlinarič
Mesarji pri delu
VABILO
Turistično društvo občine Markovci vas vabi na ocenjevanje in razstavo sirekov. Na ocenjevanje je potrebno prinesti 10 sirekov. Začimbe, iz katerih bodo sireki pripravljeni, lahko kandidat/-ka izbere poljubno.
Ocenjevanje bo potekalo v soboto, 20. aprila 2013, v mansardi Špic marketa Tuš v Markovcih 35d. Program:
od 13. do 14. ure - zbiranje vzorcev
ob 17. uri - pokušina sirekov in razglasitev rezultatov ocenjevanja
Razstava bo odprta še v nedeljo, 21. aprila 2013, med 8. in 12. uro.
Vabljeni!
Kuharski kotiček
Rulada iz govejega stegna z velikonočno šunko, hrenom in jajcem v omaki iz kislih kumar ter belim rižem z grahom in čebulo Rulada:
Za 4 osebe potrebujemo: 0,7 kg govejega stegna, 6 jajc, 6 rezin velikonočne šunke, nastrgan hren, kisle kumarice, peteršilj, gorčico, drobtine, timijan, majaron, sol in poper.
Postopek: Goveje stegno razparamo na velik zrezek. Obreznine sesekljamo v multipraktiku. Ko se meso seklja, mu dodamo 1 srednje veliko kislo kumaro, 2 jajci, žličko gorčice, sesekljan peteršilj, (po potrebi drobtine, če je masa premeh-ka), sol, poper in vse skupaj sesekljamo v prat (prat je na fino sesekljano meso z začimbami, ki nam je v veliko pomoč pri vezanju rulad. Poznamo več vrst pratov; mi bomo uporabili opisanega.) Goveji zrezek potolčemo, mu zarežemo kožice, posolimo, popopramo, enakomerno razporedimo prat po celi površini, posujemo z nastrganim hrenom. Na prat položimo šunko, na šunko položimo kuhana olupljena jajca ter vse skupaj zvijemo v trdno rulado.
Rulado zavijemo najprej v pvc folijo, nato še v alu folijo in položimo v pekač ter vse skupaj pečemo v pečici ogreti na 160° C približno 50 minut.
Omaka:
V	ponvi ali kozici na maščobi prepražimo srednje veliko sesekljano čebulo. Ko čebula porumeni, dodamo žličko sesekljanega česna. Ko česen zadiši, vsujemo žlico ostre moke in pražimo do rjavkaste barve. V mešanico vlijemo polovljen fond, ki nam je ostal od pečenja rulade. Med vlivanjem neprestano mešamo, tako da dobimo gostljato omako. Dodamo sol, poper, timijan in majaron. Če imamo premalo fonda, ga nadomestimo z vodo ali jušno osnovo. Omako zmešamo s paličnim mešalnikom. Vreli omaki dodamo naribano kislo kumaro.
Beli riž z grahom in čebulo
Za 4 osebe potrebujemo: 1 veliko čebulo, 0,25 kg belega riža, klinčke, 0,15 kg graha, sol in poper.
Postopek: Olupljeno čebulo prerežemo na pol. V polovico čebule nabodemo nekaj klinčkov. V kozici na vroči maščobi opečemo čebulo s klinčki. Ko je opečena z obeh strani, jo vzamemo ven. Na isti maščobi glaziramo riž, ki smo ga predhodno vsuli v skodelico. Dodamo mu 1,5 količine vrele vode (kot smo imeli riža). Mešanici dodamo čebulo s klinčki, sol in poper, pokrijemo s pokrovko ter vse skupaj dušimo do mehkega.
V	drugi kozici na vroči maščobi prepražimo na kolobarje narezano preostalo čebulo, ji dodamo kuhan grah, malenkost opražimo, vsujemo dušen riž, ki smo mu odvzeli čebulo s klinčki, dodamo še sol, poper ter premešamo.
Rulado odvijemo iz folij in jo narežemo na rezine. Na krožnik najprej vlijemo malo omake, na omako postavimo rulado, zraven pa vsujemo pripravljen riž z grahom in čebulo ter postrežemo.
Zraven opisane jedi bi ponudili modro frankinjo letnik 2010 iz Ptujske kleti.
Nadevana velikonočna jajčka na rukoli z balzamičnim prelivom Za 4 osebe potrebujemo: 10 jajc, nariban hren, 0,1kg skute, balzamični kis, ba-zilikin pesto, olivno olje, sol, poper, peteršilj, sok iz 0,5 limone, kislo smetano in 0,1kg rukole.
Postopek: Trdo kuhana jajca olupimo, jih vrežemo po dolgem na pol in jim odstranimo rumenjake. Skuto, rumenjake, sesekljan peteršilj, sol, poper, 1 žličko na-ribanega hrena, limonin sok in 1 žličko kisle smetane vsujemo v multipraktik in vse skupaj sesekljamo v maso. Maso damo v dresirno vrečko z nastavkom ter jo vbrizgamo v prazna jajca. Jajca okrasimo s sesekljanim peteršiljem, z zeleno in rdečo papriko.
Oprano rukolo damo na krožnik, ruko-lo prelijemo z balzamičnim prelivom (balzamični preliv naredimo tako, da balzamični kis, malo vode, sol, poper, olivno olje in bazilikin pesto zmešamo v skodelico), gor pa položimo nadevana jajca ter serviramo gostom. Tako pripravljena jajca lahko ponudimo kot priboljšek k velikonočnim dobrotam (šunki, domačim klobasam, mesu iz tunke ...). Nič ne bo nenavadnega, če bi se znašla zraven velikonočnega zajtrka - žegna.
Dober tek vam želi Tomaž Arklinič.
22
Leto 14, številka 1, marec2013
22. markovski fašenk
V Markovcih je v soboto, 9. februarja, v organizaciji Etnografskega društva Korant potekala tradicionalna 22. fašenska povorka. Predstavilo se je okrog 2000 nastopajočih oziroma več kot 40 skupin - etnografskih in karnevalskih ter skupini učencev in otrok iz domače osnovne šole oziroma vrtca. Letos so se šolarji in učitelji našemili v snežinke, otroci iz vrtca pa so skupaj z vzgojiteljicami in starši predstavljali sne-žake. Na čelu povorke je bila markovska godba na pihala; godbeniki so se našemili v palčke. V etnografskem delu povorke so se predstavili piceki in vile OŠ Markovci, ruse in melike iz Zabovcev ter Markovcev, medvedi iz Zabovcev, ko-pjaši FD Markovci, gostuvaje Zabovci, Liški pustje, orači FD Markovci in orači iz Zabovcev, korike in piceki iz Bukovcev, korike Zabovci, kopaja Markovci, Nagošejnski piceki, rusa Bukovci, pokači Župečja vas, več skupin korantov, ciga-
ni iz Dornave ter godba Prforcenhaus iz Kostanjevice na Krki. Med karnevalskimi skupinami so nastopili: Asterix in Obelix KTD Soviče Dravci, Vurnost Varež iz Cir-kulan s parodijo na mariborske radarje, Dvorni norčki Spuhlja, Vesoljci Bukovci, Fantazija KUD Maska Stojnci, Slovensko morje Stojnci, Gostilna išče goste iz Trgo-višča, Rdeča kapica Prvenci, Dravske deklice in možje Stojnci, Kenguruji Bukovci, Zaporniki Stojnci, Človek ne jezi se KUD Sobetinci, Kobilarna Borovci, Pikapolonice Markovci ter Ekološki korant in Hobotnice iz Male vasi. V povorki so sodelovale tudi skupine iz tujine. Osem najbolj izvirnih karnevalskih skupin je prejelo nagrade. Za osmo mesto je bila nagrajena skupina Kobilarna Borovci, za sedmo pa skupina KUD Sobetinci, ki je uprizorila igro človek ne jezi se. Nagrado za šesto mesto so prejele Hobotnice iz Male vasi, peta je bila skupina Gostilna išče goste iz Trgovišča, četrti Vesoljci iz Bukovcev, tretji Dvorni norčki iz Spuhlje,
Pred občinskim poslopjem so si povorko ogledali podžupan Franc Ferčič, župan Milan Gabrovec, ki se je sicer kasneje pridružil skupini Vesoljcev iz njegovega kraja, ter podžupan Franc Rožanc s soprogo Marto.
Srečanje kulturne dediščine
V torek, 5. februarja, je na Ptuju potekalo srečanje nosilcev žive kulturne dediščine, preučevalcev in drugih, ki so z njo povezani.
Foto: MZ
Za ohranjanje dediščine se nam v Markovcih ni treba bati. Naši fantje znajo z bičem pokati že od malih nog.
Poudarek posveta je bil v proučevanju nesnovne kulturne dediščine na primeru pustnih šeg. Nesnovna dediščina vključuje prakse, predstavitve, izraze, znanje in izkušnje, ki jih skupnosti prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Ta se prenaša iz generacije v generacijo, ki jo vedno znova ustvarja in predrugači skladno s svojim odnosom do narave in sveta, s čimer ustvarja občutek kontinuitete in pripadnosti. Nesnovna kulturna dediščina, ki kot tradicionalna in sodobna ter spoštljiva do preteklosti in odprta do kreativnosti, lahko aktivno pripomore k izzivom današnje nenehno spreminjajoče se družbe, zlasti s svojo vpetostjo v lokalne skupnosti. Žal se Markovčani še vedno premalo zavedamo pomena naše nesnovne kulturne dediščine. V prihodnje bi se takšnih in drugačnih srečanj - čeprav se na prvi pogled morda zdijo suhoparna - veljalo udeležiti v čim večjem številu, predvsem s strani lokalnih društev, organizacij in drugih predstavnikov. Ker je živa dediščina »živa«, se tudi nenehno spreminja in se pred vse nas postavlja vprašanje, kako jo ohranjati in vrednotiti. Srečanja, kot je bilo tokratno, bodo v prihodnosti zagotovo pripomogla k številnim odgovorom na zastavljena vprašanja in priložnostim za vse nas.
Matjaž Mlinaric
drugi pa Kenguruji iz Bukovcev. Nagrado za prvo mesto je prejela skupina Fantazija iz Stojncev z latino plesalkami. Skupine so se predstavile pred občinskim poslopjem v Markovcih, kjer so povorko spremljali tudi princ ptujskega kurento-vanja Miroslav Slodnjak - Vitez Dorna-vski in njegovo spremstvo, župan Milan Gabrovec ter oba podžupana, Franc Ro-
[7, MARKO /CEV
žanc in Franc Ferčič. Predstavitev skupin sta odlično izpeljala Janja Hunjet in Alen Salihovič. Zaključek fašenske povorke je bil v karnevalski dvorani v obrtni coni, kjer pa so vsak večer od četrtka do ponedeljka priredili tudi vesele fašenske večere s številnimi priljubljenimi glasbenimi skupinami in izvajalci.
Mojca Zemljarič
'''
Edinstveni - koranti
Foto: MZ
Fašenski čas v Stojncih
Čeprav je veseli fašenk že daleč za nami, je prav, da o njem, tako kot vedno, tudi nekaj zapišemo. V Stojncih je bilo letos dogajanje dokaj umirjeno, saj ni bilo tradicionalnega januarskega Kurenbala, ki bi ustoličil vaškega princa in s tem v vas vnesel težko pričakovanje fašenka. Smo pa za ta dogodek izkoristili priložnost zbiranja vina, ki se je odvijalo dober teden pred fašenskim torkom. Vsako leto vaščani skupaj prinesejo svoj haloški pridelek in napolnijo sod, ki bo zadostoval potrebam vaškega praznovanja pusta. Pridelek je bil odličen, saj je bila tudi »mešanica« po ocenah sodelujočih zelo dobra. Večkrat je bilo tudi slišano, da slabega vina očitno sploh več ni ... Kot je v navadi, je vsako prineseno vino najprej poskusil vaški princ, da bi s tem preveril, če je dobro za sod ali ne. Ker, kot že rečeno, letos ni bilo Kurenbala, je 'lanski mandat' obdržal Don Frenk I., ki je ob tej priložnosti nagovoril zbrane. Vsem se je zahvalil, da so se odzvali povabilu, še posebej pa Vaškemu odboru Stojnci, ki je za zbrane pripravil tudi hrano in pijačo.
Čez teden je v Stojncih pokalo in se »ru-žlo« z zvonci, skupine pa so delale še zadnje popravke na svojih skulpturah. Iz naše vasi so se tako predstavile štiri: Zaporniki, Fantazija, Dravske deklice ter Morje. Slednja je bila pravo presenečenje, saj so svoje delovanje skoraj do konca uspeli zadržati v tajnosti. O uspešnosti vseh ni več potrebno govoriti, saj vemo, da brez nas pač najboljših mest ni. Fašenski torek pa je v vasi minil veliko bolj mirno kot ostala leta, saj smo morali zjutraj izobesiti tudi črno zastavo. Zaradi tega so se skupine z vozovi brez velikega pompa popeljale po vasi, na vaški gmajni pa smo se vseeno malo poveselili ob zvokih fuš kompanije. Ker pa je spontano velikokrat najbolj smešno, smo se do solz nasmejali ciganski družini Repeko-vih, prelepi frajlici Lovrencu in gusarju Šmoleku. Na gmajni smo se ob toplem čaju, odličnem vinu in slanikih zadržali še do popoldneva, potem pa se razšli vsak na svoj konec in se nasmejali ob misli, da bo čez leto dni norija spet tu.
Nika Rožanc
Foto: MZ
Skupina Fantazija iz Stojncev je prejela prvo nagrado na fašenku v Markovcih in na ku-rentovanju na Ptuju.
Leto/14, številka 1, marec2Ö13
23
Skupna občinska uprava sporoča in svetuje
Za varnost v cestnem prometu
V	preteklih letih smo občinski redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v spomladanskih mesecih pogosteje nadzirali stanje cest na območju vseh občin iz naše krajevne pristojnosti.
Ker večji del občin pokrivajo kmetijske površine, se v tem času na njivah in poljih opravljajo sezonska kmetijska dela. Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno potrebno pred vključevanjem v promet na prometno površino očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov tega ne storijo in na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj. Ker je v zgodnjih spomladanskih mesecih vlažnost zraka visoka, navoženi material cesto hitro naredi spolzko in nevarno za ostale udeležence v cestnem prometu. Zgodi se, da zaradi neodgovornosti posameznika, ki ni očistil koles traktorja pred vključitvijo v promet, drugi voznik postane udeleženec prometne nesreče.
Občinski redarji smo lahko pogosto po sledovih umazanih gum, ki so vodili od polja do domačije, ugotovili kršitelja, ki je onesnažil cesto.
V	četrti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1) je določeno: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.«
V	peti točki 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1) pa je določeno: »Na cestišču javne ceste je prepovedano: razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati, puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj; onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi, vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete, kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.«
Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1) pa določa, da mora voznik, preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, ... odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažila vozišče. Predpisana globa v zakonu zaradi neupoštevanja navedenih določb je 1000 € za posameznika in 4000 € za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. Občinski redarji smo za tovrstne prekrške kršitelje dolgo opozarjali. Ker to ni prineslo ustreznih rezultatov, smo za takšne prekrške tudi že izrekali globe.
Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet, očistijo večje kose zemlje in blato s koles, saj takrat ostane sled kvečjemu zelo kratka in plitva. Včasih smo na vozišču našli nekaj centimetrov debele sloje zemlje ali blata.
Z morda petminutnim delom se bo zmanjšalo resno ogrožanje drugih udeležencev v prometu.
Robert Brkič, vodja Medobčinskega redarstva
Pasje iztrebke je potrebno počistiti
Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju dobiva prijave od občanov, da pri sprehajanju naletijo na pasje iztrebke, ki jih neodgovorni lastniki za svojim kosmatincem ne počistijo. Redkost pa tudi niso neprivezani psi, ki se prosto sprehajajo in tekajo po javnih asfaltnih, zelenih in drugih površinah v stanovanjskih naseljih.
Če stopimo na pasji iztrebek, je situacija za vsakega od nas zelo neprijetna. Če pa pasji iztrebek primemo in si ga nehote nanesemo na obraz in usta (predvsem pri otrocih), o čemer lahko preberemo tudi na računalniških spletnih straneh, je to zelo nevarno, saj so v njih lahko različni povzročitelji nalezljivih bolezni, kot so pasje gliste in pasje trakulje. Povzročitelji oziroma njihova jajčeca, ki so lahko v pasjih iztrebkih, v zunanjem okolju živijo več let in tako predstavljajo tveganje za okužbo. Določbe Odloka o javnem redu in miru v Občini Markovci veljajo za vse fizične in pravne osebe v občini. Občani, ki stalno ali začasno prebivajo na njenem območju, kakor tudi osebe, ki niso njeni občani, so dolžni uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, spoštujejo javno moralo, skrbijo za privlačen videz v občini in da ne opuščajo ali opravljajo dejanj, ki so po odloku obvezna ali prepovedana.
Ena izmed takšnih prepovedi je gotovo dejanje, ki se tiče lastnikov in vodnikov domačih živali, predvsem psov in mačk. Zaradi varstva občanov in premoženja ter z namenom varovanja zdravja in čistoče je lastnikom domačih živali prepovedano voditi pse in druge domače živali na zelenice in dvorišča otroških vrtcev in šol ter druga otroška igrišča. Psa ali drugo domačo žival je potrebno čuvati na način, da ne skoči na ali čez ograjo, ki neposredno meji na javno cesto ali pločnik, ter pri mimoidočih povzroča strah in občutek ogroženosti, kar lahko ima za posledico nagonsko umikanje na vozišče. Prepovedano je puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah (javnih prometnih površinah, sprehajalnih in rekreacijskih poteh, zelenicah v naseljih, otroških in športnih igriščih in podobno). Vodnik, ki vodi psa po navedenih javnih površinah, mora pri sebi imeti ustrezno vrečko za pobiranje iztrebkov, ki jo mora na zahtevo občinskega redarja ali občinskega inšpektorja pokazati. Če vodniki ravnajo v nasprotju s prepovedmi, je predpisana globa za posameznika v višini 80 in 100 evrov.
Za izvajanje nadzora nad odstranjevanjem pasjih iztrebkov so pooblaščeni medobčinski redarji in medobčinski inšpektorji. Medobčinska inšpekcija nadzora ne izvaja izključno z namenom ugotavljanja kršitev lastnikov psov, ampak njihovo ravnanje tudi spremlja in opozarja.
Skozi vse leto 2013 bosta medobčinska inšpekcija in redarstvo skupaj z veterinarsko inšpekcijo opravljala skupni nadzor na terenu, kjer se bo zraven nadzora nad pasjimi iztrebki opravljal tudi nadzor nad vodniki psov glede nošenja ustreznih vrečk za pobiranje iztrebkov, vodenja in cepljenja psov proti steklini in fizičnega varstva psov.
Majda Murko, medobčinska inšpektorica
Foto: MZ
Medobčinska uprava nas opozarja na vestno ravnanje z našimi hišnimi ljubljenčki.
Svetovni dan voda
22. marca obeležujemo svetovni dan voda, ki je letos potekal pod geslom Mednarodno leto sodelovanja pri gospodarjenju z vodami. Poudarek je bil na vodi kot viru življenja in na sodelovanju med vsemi udeleženci v družbi pri trajnostni rabi voda in upravljanju vodnih virov.
Po ozemlju Slovenije se samo v rekah in potokih letno pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode. Podatki državnih statistikov kažejo, da to po skupni količini vode na prebivalca skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Čistost okolja se kaže tudi v kakovosti voda, saj je ta bistvena za zagotavljanje zdravega okolja in zdravja ljudi.
V zgornjem delu rek najdemo čisto pitno vodo, saj večina rek izvira v alpskem svetu. Vodno bogastvo Slovenije so tudi izviri, naravna in umetna jezera ter del Jadranskega morja.
Ker je voda nenadomestljiva naravna vrednota, življenjski prostor in vir številnih človekovih dejavnosti, je generalna skupščina OZN 22. marec razglasila za svetovni dan voda. S tem dnem želi svetovno javnost opozoriti na pomen sladke vode in dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami. Spodbuden je podatek, da se količina prečiščene odpadne vode v zadnjih osmih letih v Sloveniji povečuje. Od leta 2002 se je povečala za 32,6 odstotka.
MZ