GLASNIK. Ljubljana, 24. junija 1959 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V. — ŠTEV. 49 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo o delu Sveta za turizem in gostinstvo OLO v letu 1957 Politiko razvoja gospodarsko delavnosti gostinstva in turizma na ®hniočjii okraja Ljubljana je vodil ^vet za turizem in gostinstvo. Ker je Svetu za turizem in gostinstvo potekla funkcijska doba, je bil na 17. skupni seji obeh zborov OLO dite 19. aprila 1957 izvoljen nov svet. ki je štel 12 članov. Zaradi Priključitve okraja Kočevje je bil Oato na 1. seji obeh zborov OLO dne 2. avgusta 1957 izvoljen še en plan. Na 1. skupni seji obeh novo '‘'■voljenih zborov dne 8. novembra *P57 pa je bilo v svet izvoljenih 15 planov, od katerih je 7 članov novo ''■voljenih, 6 članov pa je sodelovalo (udi v dotedanjem svetu. . V letu 1957 je imel svet 7 sei. ‘Ovprečna udeležba članov na sejah Ja znašala 66 °/e. Svet je razpravljal o problematik! gostinstva in turizma.ki se je "anašala predvsem na gostinsko Težo in program njenega razvoja. Kradnjo gostinskih in turističnih °njektov, reorganizacijo gostinskih podjetij, pavšaliranje gostišč, o problematiki gostinstva v zvezi z analizo polletne realizacije družbenega planu za leto 1957, o predlogu plana za leto 1958, o investicijski politiki in o drugih zadevah. Pri občinskih ljudskih odborih so problematiko gostinstva in turizma reševali sveti, ki se ukvarjajo tudi s problematiko drugih gospodarskih dejavnosti. Samostojne svete za turizem in gostinstvo imajo le občinski ljudski odbori Domžale, Medvode in Lašče. V smislu smernic družbenega plana okraju Ljubljana za leto 1957 je svet posvetil posebnp pozornost vprašanju gostinske mreže, povečanju kapacitet družbene prehrane in prenočišč. Po stanju na dan 51. decembra 1956 je bilo na območju sedanjega okraja Ljubljana 58 gostinskih podjetij ter 581 gostinskih obratov. Podrobnejša primerjava je razvidna iz naslednjega pregleda: Skupno p, , k Gostinskih podjetij 58 55 (—5) ^ Guštin. obratov v sestavu gost. podjetij lil 70 (—41) Samostojnih gostišč 55 59 (+ 6) *• Gostišč na pravila 147 175 (+ 28) •• Zasebnih gostišč 215 217 (+4) •■Zadružnih gostišč 27 18 (—9) Gostišč družb, in gospodarskih organizacij 55 57 (d- 4) Skupaj (2 do 7) 584 576 (— 8) Iz gornje primerjave izhaja, do je Število gostinskih obratov v ehi 1957 znižalo za 8. Znižanje je "ostalo predvsem zaradi ukinitve '•"družnih gostišč in gostinskih obra-H ki v sestavu gostinskih podjetij H'*o uspevali. Znaten |tora.st gostišč pravila pa gre ravnotako ua ra-"n ukinjenih gostinskih obratov v j^tavu gostinskih podjetij, ker ima-jj* * tej organizacijski obliki s puv-p'no odmero družbenih dajatev ^Ijše ekonomske pogoje. Svet je ugotovil, da število gostinskih obratov na območju okraja v glavnem odgovarja potrebam, še vedno pa je pomanjkanje hotelskih in prenočninskih kapacitet ter obratov družbene prehrane. Rešitev tega vprašanja je osnovni problem gostinstvu in turizma na območju okraja. Stanje gostinske mreže po organizacijski obliki in sektorju po. posameznih občinah pa je razvidno iz naslednje tabele: • Obl.O ■ 5 ' Dorovnlca "tanje 51. "tanje 51. ^ Cerknica "tanje 51. "tanje 31. ' Bobrova "lunje 51. "tanje 51. ' Bon,Žale "funje 51. "lunje 51. ■ Grosuplje "lunje 51. "lunje 31. J, |? !l S s O Ji 1 s| XII. 1956 XII. 1957 XII. 1956 XII. 1957 XII. 1956 XII. 1957 XII. 1956 XII. 1957 XII. 1956 XII. 1957 — 1 I — — 2 — — 1 tu Si 1 2 22 20 2 a 15 14 3 4 •N •n ~ 31 v v OM jj 2;S, -515 iii 3.3 5 2 - l — 6. Ivančna gorica stanje 31. XII. 1956 stanje 31. XII. 1957 7. Kamnik stanje 31. XII. 1956 stanje 31. XII. 1957 8. Litija stanje 31. XII. 1956 stanje 31. XII. 1957 9. Ljnbljana-Bežigrad stanje 31. XIL 1956 stanje 3t. XII. 1957 10. Ljubljana-Ccnter stanje 31. XII. 1957 stanje 31. XII. 1957 11. Ljubljana-Crnuče stanje 3t. XII. 1956 stanje 31. XII. 1957 12. Ljubljana-Moste stanje 31. XII. 1956 stanje 31. XII. 1957 13. Ljubljana-Polje stanje 31. XII. 1956 stanje 3t. XII. 1957 14. Ljubljann-Rudnik stanje 31. XII. 1956 stanje 31. XII. 1956 15. Ljubljana-Sentvid stanje 31. XJI. 1956 stanje 31. XII. 1957 16. Ljubljana-Siška stanje 3t. XII. 1956 stanje 31. XII. 1957 17. Ljubljana-Vič stanje 31. XII. 1956 stanje 3t. XII. 1957 18. Logatec stanje 31. XII. 1956 stanje 31. XII. 1957 19. Loška dolina — — 2 4 10 2 1 2-69 1 1 6 2 16 17 3 1 7 4 14 18 3 2 4 — 3 9 1 12 16 9 — — — 2 12 3 — — — 4 12 3 — 17 39 15 12 1 — 17 22 15 13 1 — — — 1 1 7 — — — 1 1 8 — 2 7 — 10 1 — — — 2 14 l — 1 10 1 3 9 2 — — 1 14 9 — — — 2 6 13 1 — - 2 6 13 l 1 5 - 5 16 — — — — 9 17 — 3 6 13 1- 3 6 15 1- — - 3 17 I - — - 2 20 1 — ---731 8 6 3 1 2 4 12 16 1 1 2 1 1 1 1 1 4 3 2 3 4 5 stanje 31. XII. 1956 1 4 l 3 2 stanje 31. XII. 1957 1 3 1 3 2 20. Medvode stanje 31. XII. 1956 1 4 2 7 3 stanje 31. XII. 1957 — — 1 3 7 3 21. Mengeš stanje 31. XII. 1956 — — 1 3 9 a stanje 31. XII. 1937 — — 1 2 10 2 22. Morovče stanje 31. XII. 1456 — — 1 4 stanje 31. XII. 1957 — — 1 3 23. Vrhniko ^ "tanje 31. XII. 1956 1 6 3 6 2 stanje 31. XII. 1957 1 3 — 4 7 2 24. Dobrepolje stanje 3|. XII. 1956 — — — 1 7 stanje 31. XII. 1937 — — — 1 7 25. Lašče stanje 31. XII. 1956 — — 12 stanje 3t. XII. 1956 — — — — 12 26. Kočevje stanje 31. XII. 1956 2 4 1 9 12 2 3 stanje 31. XII. 1957 3 6 t 9 12 2 4 27. Ribnica stanje 31. XII. 1956 1 3 — 4 6 stanje 31. XII. 1957 1 3 . 4 6 28. Sodražica stanje 31. XII. 1956 — — — 1 11 stanje 31. XII. 1956 — — 2 11 — Skupno Rtanio 31. XII. 1956 38 lil 33 147 213 27 53 Skupno stanje 31. XII. 1957 33 70 39 173 217 18 57 St ruk tu ra v */• 57 12,1 6,8 30.4 37,6 3.1 10,0 STRAH 206 GLASNIH Da bi bilo mogoče pristopili k 'smotrnejšemu reševanju problema prenoenimtkih in ostalih kapacitet, je Okrajna gostinska zbornica sestavila program razvoja gostinske mreže in v zvezi s tem plan gradenj gostinskih objektov za ves okraj po posameznih občinah Prav tako je tak program sestavila Stalna turistična konferenca v Ljubljani. Programa obsegata osnove za sestavo perspektivnega plana za gradnjo novih gostinskih in turističnih objektov ter razširitve in obnove nekaterih osnovnih kapacitet Predlog zajema predvsem one objekte, ki so splošnega in širšega pomena za razvoj turizma in gostinstva, zlasti za rešitev problema družbene prehrane. Oba programa sta bila predložena v razpravo Svetu zn turizem in gostinstvo. tla bi se skupno obravnavala, ker je razvoj turizma tesno povezan z razvojem gostinstva. Po proučitvi obeh programov je Svet sprejel sklep, naj se oba programa predložita v razpravo občinskim ljudskim odborom na kar bo svet upoštevaje pripombe in predloge občinskih ljudskih odborov o programu ponovno razpravljal. Vzporedno s tem je bila imenovana pri okrajnem ljudskem odboru posebna 8-člansko komisija za sestavo perspektivnega plana o razvoju gostinstva in turizma zn razdobje od leta 1957 do 1961. Komisija je nn predlog Sveto sprejela osnovne teze zn sestavo perspektivnega plana. V gostinski stroki je na območju okraja zaposleno skupno 2522 oseb. Kvalifikacijski sestav pa je še vedno nezadovoljiv. Tako je v gostinstvu zaposlenih 542 nekvalificiranih oseb. 290 oseb z nepostinskn kvalifikacijo polkvalifiriranih oseb 774. kvalificiranih in 91 z višjo kvalifikacijo Iz prednjega sledi, da odpade od skupnega števila v gostinstvu zaposlenih 35.63% nn nekvalificirane oziroma nn osebe z ne-gostinsko kvalifikacijo. Čeravno se je po izidu pravilnika o strokovni izobrazbi delavcev v gostinskih podjetjih in gostiščih kvalifikacijska struktura znatno izboljšala, je treba še vedno posvečati temu vprašanju vso pozornost. Razmer ie delovne sile po spolu pa se iz leta v leto spreminja v korist ženske delovne sile tako. da ta danes predstavlja štiri petine vseh v gostinstvu zaposlenih oseb. Reorganizacija gostinskih podjetij in pavšaliranje gostišč Svet je posvetil posebno skrb reorganizaciji gostinskih podjetij nn območju okraja. Reorganizaci-cija se je začela nn pobudo Sveta leta 1956 in je bila v letu 1957 zaključena. Reorganizacija je bila izvedena predvsem zaradi neuspešnega poslovanja gostinskih obratov v sestavu podjetij. Z reorganizacijo gostinskih podjetij se je povečalo število samostojnih gostišč no pravila in zasebnih gostišč. Število pavšnlironih obratov se iz. leta v leto poveču je tako. da je večji del gostinskih podietii in gostišč danes pavšaliran. Število pav-šaliranih obratov je bilo v letu 1957 zn 79 "/n večie kot v letu 1956 Sktmnn število pavšali ranih obratov v letu 1957 je znašalo 242 V preteklem letu je udeležba pavšnlironih gostinskih gospodarskih organizacij v ustvarjenem prometu gostinstva znašalo 2.6 milijard dinarjev ali 78%. Nepvšnlirani so ostali le še večji gostinski obrati, ki ustvarjajo visok promet in menze zaprtega tirm. Pavšaliran ie je ugodno vplivalo no rentabilne jše poslovanje, boljšo organizacijo dela in prihranek na materialnih stroških. Interes kolektivu se je pokazal v prizadevanju za dosego čim večjega prometa, ki mu je zagotavljal višje plače in višje investicijske sklade. Poznavanje družbenih obveznosti vnaprej daje obratom osnovo za točnejšo kalkulacijo. Skladi pavšaliranih gospodarskih organizacij so bili na ta način zagotovljeni vnaprej s pogodbami o višini pavšalnih obveznosti. S pav-šaliranjem družbenih obveznosti je bila omogočena tudi poenostavitev finančnega poslovanja. Tak način določanja družbenih obveznosti je vplival na čim racionalnejše poslovanje. saj so gospodarske organizacije lahko razpolagale s sredstvi, ki so jim preostalo po odbitku vseh stroškov in družbenih obveznosti. število zaposlenih. Delovna silo se je v primerjavi z letom 1956 znižala za 2°/«. V pogodbah s podjetji je omejila uporabo dohodku za plače največ do 10% nad plftčami po tarifnem pravilniku le občina Grosuplje. Kolektivi so na to omejitev sicer pristali, vendar meni Svet, da v principu ni pravilna, ker ne daje kole" lektivu stimulacije in pravilne odškodnine za vloženo delo. , Tudi podjetja z rednim obračunom so uspešno zaključila poslovno leto. Ker glede nn višino dobičku v letu 1956 v lanskem letu to podjetja niso imela določenega pri- spevka za občinske investicijske sklade, so v te sklade relativno Višino pavšalnih obveznosti so določali občinski ljudski odbori. S tem jim je bila dana možnost, da neposredno vplivajo na razvoj gostinske dejavnosti. V letu 1957 so bile pavšalne obveznosti določene s pavšalnimi pogodbami in ne več z odločbami kot v letu 1956. Skupni pavšalni znesek je v letu 1957 znašal 229.9 milijona dinarjev. Občinski ljudski odbori so pri določanju obveznosti gostinskim podjetjem in gostiščem v glavnem upoštevali smernice okrajnega družbenega plana ter so obremenitve pavšnlironih gostišč ustrezale zmogljivosti obratov. S pavšaliranjem družbenih obveznosti so ljudski odbori lahko izvršili diferenciacijo med posameznimi vrstami gostinskih obratov. Podjetja, pri katerih znaša promet s hrano več kakor 50%, so bila v odnosu na skupni promet manj obremenjena kot podjetja, pri katerih predstavljajo pretežni del prometa alkoholne pijače. Za obrate družbene prehrane in zn obrate, ki imajo abonente, so bile done še posebne olajšave. Taka politiko določanja družbenih obveznosti je stimulirala podjetja nn povečanje prometa s hrano in za sprejemanje abonentov, torej je posredno pripomogla k reševanju problema družbene prehrane. Na splošno je navedeni način pozitivno vplival nn poslovanje podjetij in spremembo strukture prometa po vrstah gostinskih storitev. Tudi pri obdavčitvi dohodka zasebnih gostišč so občinski ljudski odbori v glavnem upoštevali smernice okrajnega .družbenega plana. Le v nekaterih primerili je bilo nepravilno ocenjeno prizadevanje zasebnih gostilničarjev, ki so z adaptacijami izboljšali poslovanje svojih obratov, davčne komisije pa so jim takoj povcčale^dnvčno osnovo. Občine so s pogodbami o višini pavšalnih obveznosti zavezale gostinska podjetja in gostišča, da vplačujejo v svoj sklad za samostojno razpolaganje določen procent od ustvarjenega prometa. Vsa nnv-šnlirnna podjetja so svoje sklade formirala najmanj v določeni višini. Mnoga nodietin nn so v sklade odvedla tudi do 500% več. kot so bila obvezano. Drugih omejitev glede razdelitve dohodka, nogodbe o pavšalu niso predvidevale Kolektivi so prosto določali kolikšen delež doseženega dohodka so uporabili zn plnčy Ta sprostitev ni imela negativnih posledic, saj so lp štiri podjetja izplačala naiveč štiri nlnče nad plačami no tarifnem’ pravilniku, kar pa je bilo v vseh primerih v sorazmerju s povečanim količinskim prometom Prednosti pnvsnliranin se kažejo (udi v večji storilnosti, saj je večji promet opravilo manjše manj prispevala kot pnvšalirana podjetja. ruvšalirnna podjetja in gostišča so s povečanjem prometa ustvarjala večje dohodke, kot je bilo predvideno ob odmeri družbenih dajatev. Ti povečani dohodki so podjetjem omogočali, da so v letu 1957 v glavnem obdržala za svoje usluge iste cene kljub izdatnemu poveča- Naba nju materialnih stroškov. Nabavne cene mesa in mesnih izdelkov so v teku leta 1957 namreč znatno narasle, povprečne prodajne cene v gostinskih obratih pa so do konca lil. tromesečja ostale iste, v zadnjem tromesečju, ko je bilo tudi povišanje nabavnih cen najvišje, pa so tudi prodajne cene porasle za ca. 10—20%. Povišanje cen pri hrani so podjetja skušala kriti iz dohodka pri prodaji alkoholnih pijač. Gostinska podjetja so skoraj popolnoma izločena od neposredne nabave kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih — ves odkup gre preko zadrug — znto nn ceno pri proizvajalcu 'nimajo vpliva. Neugodno je na formiranje cen vplivala pri vinu zadružna marža, ki je dosegla na območju Primorske tudi do 20 dinarjev pri litru. Zaradi povečanja materialnih stroškov pa je bil težji položaj v obratih družbene prehrane, posebno v splošnih menzah. Ti obrati v svojih kalkulacijah nimajo rezerve. Občinski ljudski odbori jim tudi s pavšali niso mogli znatno znižati družbenih obveznosti, ker so tudi v prejšnjih letih plačcvuli dajatve po minimalnih stopnjah. Občina Ljubljana-Center je v posameznih primerih odstopila celo od zahtevka plačila proračunskega prispevka od plač. Pri takem položaju se je vsako povišanje nabavnih stroškov moralo neposredno odraziti na cene ali kvaliteto hrane abonentom. Promet z alkoholom je v teh obratih minimalen in dohodek od tega prometa ne more bistveno vplivati nn ceno hrane. Boljši je bil položaj menz podjetij, kjer krije del stroškov ustanovitelj. Po ugotovitvah sveta je glavni problem pri družbeni prehrani cena, delno pa še tudi pomanjkanje primernih kapacitet. Obstoječi obrati so večinoma zastareli in imajo slabo opremo. Glede nn gradbene ich. nične pogoje pa se obstoječi lokali ne dajo preurediti v moderne delavske restavracije ali pa hi bile investicije dražie kot novogradnje. Deloma pa bi lahko na poslovanje teh obratov vplivalo tudi izboljšanje mehanizacije. Investicije v take obrate ob današnjih pogoiih niso možne. Drugačen je položaj zn menze podjetij, kier lahko in-yesfiriie finansirajo pod jel in iz svojih skladov zn skupno porabo kot investicije zn družbeni standard. Zn splošne menze pn ie ta investicija možna samo iz občinskih sredstev kot negospodarska investicija. Problem finansiranja investicij nastopa tudi pri tako imenovanem komercialnem gostinstvu. Visoka lastna udeležba (50%) in kratki odplačilni roki ovirajo, da bi se pod' jetju lotila obsežnejših investicij* skih del. Visoka anuiteta predstavlja posebno postavko v kalkulaciji« ki bi jo moralo tako podjetje upoštevati pri formiranju cene. Zaradi težkih pogojev in neposredne odvisnosti od kupne moči pa nobeno podjetje ne more odstopiti od povprečnih cen. Zaradi ugodne cene je bil n. pr; hotel »Dom na Polževem« v sezoni polno zaseden in je uspešno z«" fcljučil poslovno leto. Postavljena cena pa ne bi dala možnosti, da h* ustvaril dovolj dohodkov zn naj* nunejšo obnovo in redno vzdrževanje objekta. Se težje je vprašanje novogradenj, čeprav Svet smatra zn najin) da se čimprej pristopi h gradnji novih hotelskih objektov. Pri oceni rentabilnosti take investicije, ko tudi komercialno gostinstvo ne prenese polne cene. bo nujno upoštevati, da se dohodki iz turizma n« odražajo samo v turističnih in gof stinskih organizacijah, temveč tudi v trgovini, prometu, obrti in kmetijstvu. Analiza realizacije družbenega planu za turizem in gostinstvo Svet je razpravljal o polletni realizaciji družbenega plana t«( ugotovil, da je bil plan prometa dosežen že v I. poletju s 54%, s čim«* je menil, do je njegova realizacije zadovoljiva. Po planu predvideni promet z* leto 1957 v višini 2954 milijonov di« je bil presežen za 14%. Njegov« realizacija znaša 3557 milijonov dim Na povečanje prometa je vpij' vnlo predvsem povečanje turističnega prometu. K uspehu preteki« turistične sezone so pripomogle pravočasne priprave gostinskih in turi-stičnih gospodarskih organizacij ter razne olajšave inozemskim turistom za bivanje v naši državi. Poleg teg« je nn razvoj turizma vplivala tud* uvedba novih avtobusnih prog s sosednjimi državami Število nočnin se je v letu _ _ nasproti letu 1956 povečalo pri domačih gostili za 30%. pri inozemskih pn za 14%. V letu 1957 so se povečale količine prodanih alkoholnih pijač 11 8.691.780 litrov v letu 1956 nn 10 milijonov 45.808 litrov, t. j. za 15#'*' Vzrok visokemu porastu je v V°" večanju prodaje piva. zlasti v P0' letnih mesecih zn en. 1 milijon li*rV ali zn 56%. Amortizacija je bila doseženo z 88% glede na plan zn leto 1^ Znesek amortizacije se je zniz« I« S MirM-R Ulllt/I l I /•<•' IJKJ ns; JV. «*— ker je amortizacija zn vzdrževal** od II. polletja 1957 dalje bremen"1’ materialne stroške. Investicijska politika Stanje investicij na področju rizma in gostinstva se tudi v l«*.11 ! 1957 ni bistveno spremenilo, P«‘ jj, vcom -vn mrli urnim tl i lr IIII i II flllAll' ,i. vsem zaradi pomanjkanja financ--.^ sredstev za večje investicije. Iz m razlogov tudi iz lastnih sreds" ... - »pen pod jetij niso bili- izvršene noP večie oz. pomembnejše investicij Skupni odobreni krediti i * 1 činskili investicijskih skladov znašali 49.5 milijona din. Od 'f.Čj zneska je bilo koriščeno 45,7 m dinnriev. Sredstva so se v gi«< porabila za adaptacijo lokalov. '*! sk!1' inivn opreme in ureditev postin vrtov. Največ sredstev je občina Ljubljana-Center (37 n' ^ jonov dinarjev), ki ie s preuf*"j0, vijo restavracije »Ilirija« v glasnik STRAN 20* dvorski ulici pridobila pomcmbncj-?° kapaciteto. Manjša sredstva za investicije pa so vložile še naslednje občine: Borovnica, Ivančna go-fieu, Kočevje, Litija, Ljubljana-°ežigrad, Ljubi jana-Moste, Ljub-jana-Polje, Ljubi jun a-Sen tvid, Ljub-Uana-Vič in Medvode. Ostali občin-*ki ljudski odbori pa za potrebe gostinstva niso predvideli nobenih •rcristev. Občinski ljudski odbori obravnavajo vprašanje gostinstva n turizma v pretežni meri še vedno s stališča vira svojih dohodkov, ne pa z vidika interesov družbene skupnosti, kar bi posredno lahko vplivalo tudi na povečanje njihovih dohodkov. Z dodelitvijo sredstev iz okrajnega investicijskega sklada je oilii omogočena dograditev hotela v Cerknici in odprto novo gostišče 'Dolomiti« na Viču. V ta namen je bilo iz bivšega okrajnega sklada za Pospeševanje gostinstva črpano v ‘etn 1957 2.2 milii. din, iz okrajnega 'nvestiijskega sklada pa je bilo odobreno in koriščeno 2 in pol milij. dinarjev. Skupno je bilo na območju okraja v letu 1957 investirano za potrebe gostinstva 50.4 milijonu din. V letu 1957 so se nadaljevala programska dela za povezuje hotelskih kanacitet, in sicer *a izgradnjo hotela na Vrhniki, adaptacijo starega hotela »Slon« in ?* ureditev Baragovega semenišča, '•a izboljšanje in sodobnejšo ureditev so bili naročeni načrti za rekonstrukcijo hotela »Union«. V oblini Ljubi jana-Centcr so deloma že pripravljeni načrti za obnovo biv-*ih obratov »Pod Trančo«. »Maček«, 'Ob T.jublianiei« in »"Gajev hram«. * občini Liubliana-Siška pa za večji gostinski obrat. Za posneševanje turizma na območju občin so predvideni dohodki finskih ljudskih odborov od turistične takse. V skladu z odlokom " Kni višjih storm ja h turistične takse * LRS so izdali odloke o turistični Jakši sledeči občinski ljudski odbori : Cerknico. Domžale. Grosuplje. Ivančna goriea. Kamnik. Litija, [hibi iana-Bežiernd. Ljubijann-Cen-,'r T.jubt iana-Rudnik. Ljubi iano-j kn Ljubi innn-Vič Logatec. Loška j*"lina. Ostali občinski ljudski od-""ri na območju okraja odlokov J, turistični taksi niso izdnli. ker d' n n njihovem olnnočiu niti pre-Jefišč. niti zasebnih sol) za oddajo .'•ristom. Skupni znesek pobrane P cistične takse ie znašal 4.246 000 '»orjev ter je bilo od tega: > L preodknzono turističnim dru-'vom 289 000 din, 2. odvedeno v proračun 51.000 din, »V nerazdeljeno— neuporabljeno •^6.000 din. \, *. (v občini Ljubljana - Center ’b?7.000 din). . I a sredstva niso razdeljena oz. Porabljena, ker dohodki od turi-tljjnc takse dotekajo skozi vse leto, .“iuoma od poletja naprej in je |''*no zbrati večje vsote na koncu d 8 ter z njimi razpolagati v nasiljem letu. Delo Sveta v zvezi z upravnim postopkom 1^ ?• Svet je razpravljal o pred-|Sjo občinskih ljudskih odborov za ^'"fditev k odločbam o prenehanju 1 sbŠč v dvcli primerih, in sicer: iiuPfenehnnju gostišča na pravila ■ *tičič< v Dobu ter gostišča na »Pod lipo« v Škocjanu. SVet t| v obeh primerih ugotovil, da ni ^•'Omskih pogojev zn nadaljnji H*‘oj navedenih gostišč ter je Cjinemu ljudskemu odboru stavil It,v''log, da dš predlagano pritrdi-V, k odločbama o prenehanju na-^e9ih gostišč. 2. Svet je pripravil osnutek odloka o turističnih vodičih. 5. Svet je reševal pritožbe zoper odločbe občinskih ljudskih odborov v zvezi z dovoljenji za vodenje zasebnih gostišč. Delo komisije za revizijo investicijskih programov Komisija za revizijo investicijskih programov za področje gostinstva in turizma je obravnavala v letu 1957 en investicijski program, in sicer hotela »BcUcvue« v Ljubljani za dozidavo šolske restavracijske kuhinje, gradnjo kanalizacije in preureditev notranjih prostorov ho« tein. Investicijska vsota je predvidena na ca. 35 milijonov dinarjev. V programu predvidene investicije so potrebne za vskladitev kapacitete kuhinje in strunskih prostorov z restavracijskimi prostori, tako da bo uspešno služil potrebam šole. Naloge Sveta za razvoj gostinstva in turizma v letu 1958 Nadaljnji razvoj gostinstvo in turizma je treba zagotoviti s povečanjem in izboljšanjem gostinskih kapacitet, s pravilno odmero družbenih obveznosti in olajšavami za inozemske turiste. Povečan promet bo dosežen tildi z boljšo organizacijo dela in Strokovnim vodenjem obratov. Občinski ljudski odbori bodo morali iz svojih investicijskih skladov zagotoviti določen del sredstev za odpravo najnujnejših pomanjkljivosti. Pri odrejanju družbenih dajatev iz gostinstva je treba upoštevati tudi lastna sredstva gospodarskih organizacij in zasebnih gostišč kot v lanskem letu. Pristojni inšpekcijski organi morajo najodločneje zahtevati odpravo onih pomanjkljivosti. ki so posledica premajhnega prizadevan ja ali colo malomarnosti članov kolektiva ali vodstev gostišč in onih, katerili odprava ne zahtevo visokih investicij. Zahteve naj gredo v smeri zavarovanja ljudskega zdravja, ki se da doseči največkrat tudi brez obsežnih. predragih ali celo neizvedljivih investicij. Svet meni. da ni v skladu z današnjimi družbenimi možnostmi zahtevati investicije (n. pr. izplakovanju stranišča v krajih, kjer ni javnega vodovoda in kanalizacije, poglobitev tul v starih kmečkih gostilnah). za katere so potrebna znatna sredstva brez bistvenega efekta za povečanje in izboljšanje gost inski li storitev. Svet bo izdelal v sodelovanju s komisijo perspektivni plan za turizem ni gostinstvo za obdobje 1957 do 1961. Svet za turizem in gostinstvo predvideva, da bo treba v letu 1958 razširiti nezadostne prenočuj liske kapacitete in obrate zu družbeno prehrano. Prav tako bo potrebna obnova, modernizacija in adaptacija gostinskih in turističnih objektov, kakor tudi izpopolnitev opreme lokalov. Svet meni, da hi bilo pri zagotovitvi sredstev za navedene investicije upoštevati sledeča načela: Gostinska podjetja bodo moralo manjše rekonstrukcije, modernizacije ter izpopolnitev opreme izvršiti s sredstvi lastnih skladov, ustvarjenimi v letu 1957. Za večje rekonstrukcije pa bodo morali predvideti sredslva občinski ljudski odbori iz svojih investicijskih skladov. Sredstva okrajnega sklada se bodo uporabila za izboljšanje obratov družbene prehrane in za obvezno do- polnilno udeležbo pri kreditih za rekonstrukcijo hotelskih objektov in zu pripravljalna dela za gradnje novih hotelskih - prenočninskih kapacitet. če se bodo prizadeta podjetja udeležila zveznega ali republiškega natečaja in če jim bodo krediti odobreni. Ker obrati družbene prehrane ne ustvarjajo zadostnih lastnih sredstev za dopolnitev opreme in nabavo naprav za mehanizacijo, bodo morale prizadete gospodarske organizacije vložiti v obrate družbene prehrane potrebna finančna sredstva iz svojih skladov splošne uporabe, kot sredstva, vložena v družbeni standard. Za obrate družbene prehrane, ki so jih ustanovili ljudski odbori, pa t>odo morali poskrbeti kredite oz. dotacije občinski ljudski odbori. 22. Na podlagi 2. odstavka 15. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) in III. točke odloka o stopnjah dohodnine za leto 1958 (Ur. list FLRJ št. 15/58) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 17. junija 1958 sprejel ODLOK o višini dnvka na dohodek v stalnem znesku na območju okraja Ljubljana za leto 1958 1. člen Dohodnino v stalnem znesku plačujejo: 1. Obrtniki, ki imajo po 75. členu uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Ur. list FI.RJ št. 5/54) in odredbe o obrtili brez stalnega poslovnega mestu (Uradni list LRS št. 24/54) dovoljenje z.u opravljanje obrti brez stalnega poslovnega mesta. in sicer: v občinah na območju mesta Ljubljane 6000 din. v mestih: Domžale. Kamnik, Kočevje, Litija. Vrhnika 4000 din, v vseh ostalih krajih 3000din. 2. Osebe, ki so socialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja, Kadar delajo obrtne usluge zu zasebnike, če nimajo stalnega poslovnega mesta: a) krojači, šivilje, čevljarji, urarji, frizerji in brivci: * v občinah na območju mesta Ljubljane 8000 din, v mestih: Domžale, Kamnik, Kočevje, Litija. Vrhnika 6000 din, v vseh ostalih krajih 5000 din. b) vsi ostali: v občinah na območju mesta Ljubljane 12.000 din. v mestih ■ Domžale, Kamnik. Kočevje, Litija, Vrhnika 10.000 din. v vseh ostalih kra jih 8000 din. 3. Učitelji jezikov in glasbe ter učitelji, ki poučujejo po zasebnih stanovanjih, stenografi, stenodak-tilogrnfi in daktilografi, kadar delajo za zasebnike, če nimajo stalnega poslovnega mesta, 3000 din. 4. Godci, ki godejo po sejmih, ulicah, svatbah, ob praznikih in podobno. 3000 din. 5. Snnžilci obutve 10.000 din. 6. Postreščki 4000 din. 7. Žagarji (ročni), ulični prodajalci časopisov, srečk in drugih proizvodov. perice, likorice ter druge osebe, ki opravljajo delo samo s svojo telesno silo, 2400 din. 8. Osebe, ki oddajajo opremljene sobe v nojem ali ponajem samo za prehodne goste, od ene sobe v ob- činah na območju mesta Ljubljane 6000 din, za vse ostale kraje 3000 din. 2. člen Ti davčni zavezanci plačujejo dohodnino v stalnem znesku le tedaj, če ne delajo s tujo delovno silo, oziroma če niso združeni za opravljanje posameznega dela. 3. člen Davčni zavezanci, ki plačujejo dohodnino v stalnem znesku na podlagi tega odloka, ne plačajo prometnega davka. 4. Člen Dohodnina v stalnem znesku, ki jo plačujejo osebe, ki so socialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja, in osebe, ki imajo dohodke, izenačene z dohodki iz delovnega razmerju, ne vpliva na njihove pravice iz socialnega zavarovanja (na pravice do otroškega dodatka in na druge pravice). 5. člen Odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1958 St. 01/5. Datum: 17. junija 1958. Nadomestujc predsednika OLO podpredsednik inž. Ivo Klemenčič 1. r. 23. Na podlagi II. točke odloka Izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije o določitvi nnjvečjih položajnih plač tajnikov občinskih ljudskih odborov z dne 27. maja 1958 je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 17. junija 1958 sprejel sledeči SKLEP 1. Glede na razvitost posameznih občin se občine v okraju Ljubljana kategorizirajo takole: a) Cerknica, Domžale, Litija, Medvode, Ljubljano-Polje, Ljubljana - Rudnik, Ljubljana - Šentvid, Vrhnika s položajno plačo tajnika ObLO do 17.800 din. b) Ljubljana-Crnuče, Grosuplje, Ivančna gorica. Logatec, s položajno plačo tajnika ObLO do 15.600 dinarjev. c) Borovnica, Dobrepolje, Dobrova pri Ljubljani, Lašče. Loška dolina, Mengeš. Moravče. Ribnica, Sodražica, s položajno plačo tajnika ObLO do 10.200 din. 2. Ta sklep začne veljati takoj, uporablja pa se od I. januarja 1958. St. 01/2-7047/1-58. Datum: 17. junija 1958. Nndomestuje predsednika OLO podpredsednik inž. Ivo Klemenčič 1. r. Vsebina Poročilo o delu Sveta zn turizem in go* itinutvo OLO v letu 1957. 22 Odlok o tilini davka na dohodek v stalnem znesku nn območju okraja Ljubljana ža leto 1958. 25 Sklep o kategorizaciji občin v tvezi s določitvijo položajnih plač. 245 Odlok o dopolnilnem proračunskem pri-snevku iz osebnega dohodka delavcev občine Borovnica. 246 Odlok o izkoriščanju čebelje paše občim* Borovnica 247 Odredba o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev občine Ljubljana-Mostc. Bazpia delovnih mest občine Ljubljana- STKAN 208 GLASNIC OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA BOROVNICA 245. Na podlagi 12. člena zakona o proračunskem prispevku Iz osebnega dohodka delavcev (Ur. list FLRJ St. 52-047/57), 12., 15. in 30. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88'52) in 26. člena statuta občine Borovnica je Občinski ljudski odbor Borovnica sprejel na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. maja 1958 ODLOK O dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev. 1. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev se predpiše: a) za vse industrijske gospodarske organizacije; b) za vse obrtne organizacije, ki se pretežno ukvarjajo s proizvodno obrtjo in niso pavšalirane; c) za vsa montažna podjetja in panoge gradbeništva. 2. člen Stopnja dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev znaša 10°/o proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki sc plačuje po določbah zakona o proračunskem prispevku Iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ št. 52-647/57). 3. člen Svet za družbeni plan in finance ObLO Borovnica se pooblašča, da lahko oprosti izplačevalce iz 1. člena delno ali v celoti od plačila dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka v primerih, ko bi delavci zaradi tega ne dosegli polnih prejemkov po tarifnem pravilniku. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. junija 1958 dalje. St: 01/1-788/1-58. Borovnica, dne 30. maja 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Janez Čerin, 1. r. 246. Na podlagi 2. odst. 13. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52) ter 2. odst. 26. člena statuta občine Borovnica, je občinski ljudski odbor Borovnica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dno 30. maja 1958 sprejel ODLOK o Izkoriščanju čebel ne paše na območju občine Borovnica 1. člen Nainen odloku je, da podpre organizirano kmetijsko čebelarstvo na območju občine s tein, cin zagotovi smotrno in organizirano razporejanje čebel na obstoječa pusišča oziroma na prostor, ki je določen za namestitev panjev. 2. člen Območje občine Borovnica ob- sega naslednja pašna območja: Pašno območje Borovnica, ki obsega k. o. Borovnica, k. o. Breg in k. o. Sobočevo. Pašno območje Preserje, ki obsega k. o. Preserje, in k. o. Kamnik pod Krimom. Pašno območje Podpeč-Jezero, ki obsega, k. o. Jezero in k. o. Brezovica 2/2. Pašna območja se krijejo z območji kmetijskih zadrug Borovnica, Preserje in Podpeč-Jezero. 3. člen Tako razdeljena in določena pa-sišču in prostore, na katere se lahko namestijo panji, lahko uporabljajo ob pogojih iz tega odloka vsi čebelarji, ki so včlanjeni v čebelarskih odsekih zadrug na območju občine Borovnica, dalje neorganizirani čebelarji v občini, kakor tudi čebelarji, ki so organizirani izven občine Borovnica. 4. člen _ Prostor, ki je določen za namestitev panjev in je last zasebnega lastnika, ne sme bili vključen v zemljišče, kjer se lahko namesti panje, če zasebni lastnik v to ne privoli. 5. člen Donosnost čebolne paše so ugo-tulja s čebelno tehtnico. Tako ugotovljena donosnost je merodajna za odločanje o dopustnem številu čebeli! ih panjev na pusišču. O tem, koliko panjev je dopustno postaviti na posamezno pasišče, odloča tričlanska komisija, v kateri mora biti obvezno zastopnik obči nekmetijski referent in zastopnik čebelarskega odseka tiste kmetijske zadruge, na katere območju sc nahaja pasišče. Komisijo imenuje Svet za gospodarstvo ObLO. 6. člen Vsi čebelarji, ki želijo izkoriščati čebelno pašo na območju občine Borovnica, so dolžni zaprositi kmetij-zadrugo, na območju katere se nahaja pasišče. za dodelitev prostora za pasišče. Prošnji za dodelitev pasišča morajo obvezno priložiti uradno potrdilo veterinarja o zdravju čebel, katero ne sme bili starejše od 13 dni. iz.vcn občine organizirani čebelarji po tudi potrdilo, da so včlanjeni v čebelarsko družino ali v odsek kmetijske zadruge. Čebelarski odsek kmetijske zadruge iz 1. odst. tega člena dodeli prosilcu prostor za pasišče in določi število oanjev skladno z določbo iz 5. člena odloka. 7. člen Odškodnino za uporabo prostora na pasišč’1. ki je last SLP, določi organ, ki je pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo v sporazumu z organom, pristojnim za finance ObLO Borovnica, in sicer od panja za ves čas paše. Višina odškodnine se določi pred dovozom čebel na pašo. Zbrano odškodnino lahko Obl O odstopi deloma ali v celoti kmetijski zndrirri za razvoj čebelarstva. Odškodnino za prostor na pasi-šČu. ki je losi zasebnikov, določijo lastniki stilni. 8. člen Ko neha čebel na gozdna paša, je lastnik pripeljanih čebel dolžen na obvestilo čebelarskega odseka kmetijske zadruge odpeljati čebele najkasneje v roku treh dni od dneva prejema pismenega obvestilu. Kopijo tega obvestila dostavi kmetijska zadruga v vednost organu ObLO, ki je pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo. 9. člen Po preteku 3-dnevnega roka ima kmetijska zadruga iz območja, na katerem se nahaja pasišče; pravico lastniku čebel zaračunati za vsak zletni (pašni) dan od vsakega panja po 300din, kar lahko traja samo tri dni. Po preteku treh dni za odvoz čebel zapadlega roka sme območna kmetijska zadruga v sporazumu s pristojnim organom občine Borovnica izvršiti prisilni odvoz čebel na stroške in riziko lastnika čebel. Denarna sredstva, zbrana po tem členu, se stekajo v sklad kmetijskih zadrug in se v druge namene kot za pospeševanje čebelarstva ne smejo uporabljati. 10. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 dinarjev: a) kdor pripelje čebele na pašo, ne da bi mu bilo dodeljeno pasišče v smislu 3. odst. 6. Člena; b) kdor pripelje čebele na pašo v večjem številu panjev, kot mu je določeno v smislu 3. odst. 6. Členu; c) kdor na obvestilo kmetijske zadruge ne odpelje panjev po preteku tridnevnega roka "po prejetem obvestilu za odvoz panjev v smislu 9. člena. 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-748/2-58. Datum: 26/5-1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Janez Čerin 1. r. OBČINA LJUBLJANA-MOSTE 247. Na podlagi 29. člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred ’ boleznimi In škodljivci (Ur. list FLRJ St. 26/54) v zvezi s 7. točko 43. člena zveznega zakona o pristojnosti občinskih In okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št 52/57) je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste na sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 30. maja sprejel ODREDBO o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev. 1. Zaradi intenzivnejšega In uspešnejšega zatiranja koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparja, jabolčnega zavijača, škrlupa, krompirjeve plesni se na območju občine Ljubljana-Moste odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev. 2. Skupno zatiranje rastlinskih bolezni In škodljivcev iz 1. člena te odredbe organizirajo in Izvedejo na svojem območju splošne kmetijske zadruge, na področjih, kjer ni splošnih kmetijskih zadrug pa obliko organizacije odredi Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste ob sodelo-vanju lastnikov, posestnikov oz. upo* rabnikov kmetijskih zemljišč ter na njihov račun. 3. Kakšne varstvene ukrepe za za* tiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršit* kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zemljišč, ter kdaj, kje 1« kako naj se ti ukrepi izvršijo, določa Svet za kmetijstvo In gozdarstvo občinskega ljudskega odbora. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora dolo^ po zaslišanju kmetijske zadruge ali kake druge kmetijske organizacij®' ki izvajajo zatiralne ukrepe, tudi predele, na katerih moiajo izvajal* varstvene ukrepe lastniki sami. 4. Za storitve, opravljene po 2. Členu. zaračunava kmetijska zadrug« ali kaka druga kmetijska organizacija posameznim lastnikom kmetijskih zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitve s stroji (delovna sila, gorivo, amortizacija, režijski stroški). 5. Ce lastniki na območju, za katerega je določil Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora, da morajo lastniki sami izvršiti varstvene ukrepe, teh ne storijo ali ne storijo o pravem času al* ne na pravilen način, je dolžna izvršiti te varstvene ukrepe kmetijska zadruga al! organizacija na njihov račun. V takem primeru lahko računa kmetijska zadruga ali kak« druga kmetijska organizacija teh1 lastnikom polno ekonomsko ceno. .6. Izvrševanje varstvenih ukrepov Po tej odredbi nadzoruje za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Ta org«« vodi o izvrševanju teh ukrepov tud1 * * posebno evidenco. Za kršitve predpisov iz L, 2. I« 3. točke te odredbe se uporabljal6 določbe 3. točke 58. člena, 6. *fl 7. točke 59. člena ter 60. člena ^ melj nega zakona o varstvu rasti*" pred boleznimi in škodljivci. Ta odredba začne veljati z dn^ objave v »Glasniku«, uradnem ves* nlku okraja Ljubljana. St.: 01/1-1881/1-58. Datum: 30. maja 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbor«' Ciril Fain, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-VIČ Razpis Komisija za uslužhenske za