Poštnino plocono pri 

Evropa potrebuje vsako tono aluminija 
stron 4 

Varnost pri delu 
v letu 2020 
stran 7 
Pridobitev za skupino in Talum Inštitut -nov »kvantometer« 
stron 14 




UPRAVA: Evropo potrebuje vsako tono aluminija  4  
POSLOVNI DOGODKI: Varnost pri delu v letu 2020  7  
POSLOVNI DOGODKI: Ohranili vecino delovnih mest  8  

10 12 

Talum Inštitut -nov »kvontometer« 14 16 17 
18 
20 21 21 22 25 29 31 32 34 
35 
Naslovnico: Pomlad, foto: Nataša Vodušek Fras 
Casopis družbe Talum. Naslov uredništvo: Talum, d, d, K i dricevo , Tovarniška cesta 10. 2325 K i dricevo , telefon: 02 79 95 108, e-pošta: oleksondro.jelusic@tolum.si Uredniški odbor: Aleksandro Jeluš ic , glavna urednica, Nataša Vodušek Fras, Dan ica Hrncic, Morjetka Or~l, clonice. ter Borut Kostanjevec, clan Fotografijo: Stani<o Kozel Križanka: Janko Šegula 
Jezikovni pregled: Oarja Ga brav~ek H o m~ak Prelom: Aleksandro Jelu~i~ Tisk: Tiskarno Ekart. d, o, o. 
Casopis Aluminij tiskamo na reciklirani papir. TD je še eden izmed noših prispevekov k trajnostnemu razvoju Skupine Tolum. 




AU_DRA JEWi.C, glavna_Ica 

,.Mordo SO bili no 
zocetku tudi drugi 
motivi, a danes je glavni strah. Zaradi strahu so ljudje 
hudobni. suravi in 
podli. od strahu so 
darežljivi in dobri.« 
Ivo Andric 


Casopis ALUMINU 1-3/2021 3 
Nekoc smo ljudje poznali le strah v njegovi najbolj prvobitni obliki. Ko se je prvi homo sapiens zavedel, do bo kmalu plen, se je kot reakcija no nastalo situocijo pojavil strah. Clovecek je nato imel dve možnosti: oli se je boril oli po pobegnil v najbližji grm. Ce je bila nj egovo odloc i tev napacno, j e bilo to tudi njegova zadnja odloci t ev, 
Svet se je od tokrat zelo spremenil, predvsem po je postol kompleksnejši in bolj zapleten, Prav zarodi tega tudi strah ni vec samo strah, t emvec smo mu v sodobnosti nadeli novo imeno, kot so onksioznost. tesnobnost. pretirano zoskrbljenost, napetost, st isko '" A kako noj clovek ve, kdaj je strah upravicen in kdaj gr~ le za popaceno notranje doživljanje, ki dona situacijo oborvo kot mnogo nevarnejšo, kot je v resnici? 
Toko kot pri vseh stvareh je tudi pri tem dobro uporabiti zdravo kmecko pamet in se vprošoti, oli nos strah v svojih krempljih drii toko mocno, da je ahromil naše življenje in se samo še prestopomo na mestu, ne vedoc , ali bi bilo bolje, da se poženemo v beg, ali po je cas, do pogledamo svojemu st rahu v oci in mu pokož::!mo zobe. 
Ce se s svojimi strahovi ne bomo spopadli, bomo ugotovili, da smo se z njimi ukvarjali toko zavzeto, da smo vmes' pozabili ,jihoti in živet i, ob tem pa zamudili še kup odlicnih priložnosti -ne soma v zasebnem, tudi v poslovnem življenju. Najvecjo ironija pri tem pa je, da nos življenje scasoma nauci, do je neuspeh neizogiben, Ce boste v roke vzeli biografije najuspešnejših ljudi, boste ugotovili, da je bilo njihovo življenje sestavljeno iz veliko padcev, 
o katerih vemo zelo malo, in enega samega koncnega uspeha, o katerem vemo vse. Zanimivo. mar ne? Stvar je torej le v dojemanju: uspešni razumejo padec kot spodbudo, ne kot smrtno obsodbo. 
Epidemijo koronavirusne bolezni, ki je nepricokovono izbruhnilo sredi lanskega marco, je prinesla velike spremembe, ki pa še zdalec niso koncane. Posledice epidemije bomo na vseh ravneh življenja cutil i še dolgo, Poleg negativnih ucinkov je prineslo tudi nekaj dobrega: marsikoga je izbezala iz njegove cone udobja in mu pokazalo, da nacin, ki go živimo, ni edini, ki go znamo in zmoremo. Marsikatera vrata so se zaprla, odprla pa so se neko nova, za katera sploh nismo vedeli, do obstojajo. Življenje je odprlo nove možnosti, perspektive so se spremenile. V zraku je zovibriral kolektivni strah in nekaj muceniškega se je pocedilo iz ljudi. stroh je postajal toko hromec , da so ljudj e ostajali slepi za nove možnosti, ce ne že panicni in destruktivni. 
Vsi vemo, da se v fazi kolekt ivnega strahu in panike iz tega ne izcimi nic dobrega. Zato je v takšnih trenutkih dobro šteti do deset in razmisliti. Pa ne 
o tem, kaj vse se nam lahko zgodi in kakšni preteci scenariji nas še cakajo za ovinkom, temvec konstruktivno razmislit i, koj je v nastali situaciji dobrega, V tem delu sem se spomnilo no Miho Mazzinijo, ki je veni izmed svojih kolumn opisoval strah ljud i ob testiranju na novi koronavirus, torej ob potisku palicice v nos, Ob tem se tudi soma pridružujem cestitkam zahodni civilizaciji: ce je namrec to najbolj strošljivo, kor se nam je v življenju v zadnjem casu zgodilo, potem srro veliko dosegli. O 
~ Casopis ALUMNJ 


UPRAVA 

potrebuje vsako tono aluminija 
l' 
11'1: 
predsednik uprave Taluma 
V T.lumu smo vini 2020 pralzv.dll .. liliiii kat 11I.OOCI lan IzdoIIcav Iz .luml.Ua. PltblIIna 44 adsbitlwv Izd 'ovsmGPloIzvadIllzlusbo.ga OIOIdraI~ .lumlnlJa, za _tali dol smo u~1 kUPQOn~ pavi.b~ 1n ........... 1.1um1nQ. Id smo ga ""'IIL z.-u-nJom pri ... strukbn vhad_ 
_lala smo .. radii ... lrIInok .. naSI PatI_ bws!annacQe k agUIGIIMVlralnastL 

Lansko leto so zoznomovole jzjemno zahtevne razmere no trgu, padec obsega povpraševanja zaradi pandemije CDvido-19 in nekonkurencn i pogoji za energetsko intenzivno industrijo v Sloveniji. Vse navedeno je narekovala ustavitev še dodatne cetrt i ne proizvodnje aluminija v elektrolizi no njeno polovicno zmogljivost in preki­nitev proizvodnje livarskih zlitin. Kljub vec negotivnim vplivom no naše proizvodne procese zaradi znižanega obsega proilVodnje nam je uspelo ohraniti visoko roven kakovosti naših proizvodov ter snovne in energetske ucinko vi tosti. Najpomembneje pa je bil a, da smo izpolnili p r icokovanjo vseh naših kupcev. Vse navedeno je v izrednih razmeroh pomemben dosežek, ki go ne gre prezreti. Prav taka tudi ne dejstvo, do je letno rast vseh svetovnih potreb po aluminiju od 4-do 6-odstatna in do bo vsako tona aluminiia, ki go bomo izdelali v Evropi, v prihodniih desetletiih zelo drogocena. Mi v podjetju ta dejstvo cutimo bistvena bo lj od ostalih, ki no podrocje proizvodnje materialov v Sloven iji gledajo z vrha ali ad stroni. 
Evropska unija je v Zelenem dogovoru že prepoznalo pomen energetsko intenzivne industrije. v okviru katere imo proizvodnjo materialov, še posebej aluminija, pomembnJ vlago. Izpostavljena je kat nepogrešljivi del gospodorstvo, soj zagatovIja surovino za druge vrednostne verige, ki so kljucne za evropsko gospodarstvo. Hkroti po imo aluminij še izrozite trojnost ne lastnosti. Zato so že od leto 2013 v EU vzpostavljeni mehanizmi, ki zagotavljajo podporo proizvodnji aluminija v Evropi. Veljavnost vseh teh podpornih mehanizmov je podaljšano tudi za prihodnje obdobje da leta 2030, soj brez njih proizvodnjo primornegc aluminija nikjer v EU ni vet mogoca! V Sloveniji smo že skaroj deset let sooceni z nekonkurencn i m položajem te industrije . 
Grof 1: Blagovno proizvodnjo v tonah po letih 
150.123 


135.423 
160.000 


114.752 140.000 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 
O 


2018 2019 2020 
Casopis ALUMINU 1-3/2021 5 
Od leta 2012 smo v prestruktu riranje programov, v tehnologije, naprove in procese investiroli skoraj 150 milijonov evrov. To je veliko vec, kot je bilo realizirona vrednost projekto MPPAIII s 110 milijoni evrov, ki smo go rea liziroli pred dvema desetletjema. To primerjavo pove veliko, sploh ob zavedanju, da je bilo vlaganj v zgradbe in infrostrukturo tokrat bistveno vec. Veliko odlicnih projektov torej govori v prid naši ustvarjal­nosti in pomembnim odlocitvam, ki smo jih sprejeli, in n ic kaj v prid tistim našim redkim dvomlj ivcem, ki po kuloorjih še vedno ogovarjajo in polemizirojo (se bodo somi našli v tem zapisu), do v t em obdobju nismo naredili nic. Ce vseh izpostavljenih in še veliko drugih. neizpostovljenih aktivnosti v smeri strukturnih sprememb ne bi izpeljali, nos ne bi bilo vec. To je merljivo dejstvo. 
Razmere so se po Ionskem turbulentnem, dinamicnem in nepredvidljivem spopadu v panogi in na trgu v prvih mesecih letošnjega leta umirile in kažejo spodbuden pozitivni trend. Glede no povpraševanje bi lahko proizvedli in prodali vec naših izdelkov, ce bi imeli vzpostavljene primerljive sistemske konku­rencne okvire, kat veljajo za proizvodnjo primarnega aluminija v drugih državah clan i cah Evropske unije. Našo elektroliza d~luje s po l ovicno zmogljivostjo in proizvodnje pod obstojecimi pogoji ne moremo povecati. 
Zaradi zmanjšanega skupnega obsega proizvodnje, ki je vsled kriznih in nekon<urencnih pogojev s 150.000 ton v letu 2018 po­del no dobrih 135.000 ton v letu 2019 in no že omenjenih 115.000 ton v letu 2020, t er zaradi dejstvo, do v fiksne stroške n smo bistveno posegali (i zjemo je bilo korišcenje ukrepov zacasnega cakanja na delo in skrajšanega delovnega caso), je naša ekono­mika poslovanja še vedno pod velikim pritiskom. To pa.e za vse nos, ki verjamemo v nadaljevanje zahtevne poti strukt urnih sprememb v Talumu, lahko samo spodbudo in velik izziv. Izziv, do išcemo nove tržne priložnosti, do se agiino odzivamo s hitrimi prilogoditvomi v procesih in izvajamo akt ivnosti, ki prinašajo ekonomsko korist. S tem lahko vsak no svoj nacin in s svojim prispevkom vplivamo na izboljšanje poslovnega rezultato. 
Kratkorocno bo zato po padcu obsega proizvodnje, ki smo go utrpeli lani, potrebnega veliko napora, ki bo srednjerocno prinesel ucinek tistim, ki bomo vztrajali. Pešcica tistih, ki ne zaupajo oli ne verjamejo v naše usmeritve in delo, lahko zapusti naše vrste, do se lahko vsi ostali osredo t ocam o no doseganje ciljev, oli pa noj vsaj neho ovirati trud n napredek glavnine vztrajnih in prizadevnih. 
Ugodne tržne razmere v marcu so bile osnovo za hitro odloc i tev, do ponovno vzpostovimo proizvodnjo livarskih zlitin. PO analizah noj bi tokšne rozmere na evropskem trgu vztrajale vsaj še 
nekaj mesecev, Dokler bomo imeli pri prodaji livarskih zlitin ekonomsko korist, jih bomo proizvojali. V prvem cetrt letju leto smo pridobili tudi nove posle na podrocju pecenja ogljikovih materialov, za dolocene se še dogovarjamo. Za leto 2021 imamo prodanih 10.000 ton nestandardnih drogov, kar sodelavcem v proizvodnji v livarni povzroca veliko netip i cnih izzivov, s kate ri mi se doslej niso soocali. No progromu ulitkov smo v izredno zahtevnem in obcutljivem obdobju, ki zahtevo koristno podporo vsakega izmed nas. Zelo hitra rast v zadnjih letih predstavlja velik izziv v orgonizociji delo, obvladovanju procesa in kakovost i. Trenutno po obsegu prodaje še nismo na ravni zadnjega cetrt l etja Ionskega leto. Povecanje obsega narocil in prodaje uparjalnikov je potrdit ev, da smo program obvarovali tudi, ko je bil no progu rentabilnosti poslovanja. Vztrajnost in prizadevnost sto torej pravi odgovor no vse izzive, poslovni rezultat nos bo pri naših naporih zagotovo nagradil. Ocenjujem, do se bo to odrozilo že v prvi polovici leto. 
Graf 2: Blagovno proizvodnjo izdelkov iz aluminija v tonah po programih 
150.000 140.000 


114.752 
120.000 100.000 80.000 60.000 
• Livorno 
Rondelice 
40.000 
• Ulitki in izparilniki 
20.000 

• Skupaj Al proizvodi 
O 2018 2019 


6 Casopis ALUMINU 1-3/2021 
Graf 3: Strukturo vrednosti prodaje izdelkov jz aluminija v % po letih 
100% 
90% 80% 70% 50% 50% 40% 30% 20% 
10% 

0% _ Livarna Randelke _ Ulitki in izparilniki 
Graf 4: strukturo prihodkov iz prodaje proizvodov z višjo dodano vrednos~o 
100% 
80% 
70% 
60% 
50% 
40% 
30% 
10% 
10% 

0% 2012 1013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 
_ Proizvodi z osnovo primarnega elektroliznega aluminija Proizvodi (rondelice, ulitki, izpariln iki) in storitve z v i ~jo dodano vrednost ja 
Graf 5: Bruto dodono vrednost no zaposlenego (v EURJ 
50.000 45.000 40.000 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 
o 

2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 
Preprican sem, do nam bo letos uspelo vzpostaviti tudi sistemski okvir za proizvodnjo aluminija v elektrolizi. V kakšnem obsegu bomo proizvodnjo nadaljevali, bo znano kmalu. Glede na svetovna razmerja sil v proizvodnji oluminij(] bi bilo trenutno žrtvovanje proizvodnje vsake tone aluminija v Evropi zelo nespametno pocetje, žrtve takega ravnanja v Talumu po bi bile 
trenutno nepotrebno velike. Zaradi 
rosti potrebe po aluminiju po lahko z veliko gotovostjo tudi ocenim, do bo proizvodnja aluminija v elektrolizi, ne glede na to, da je trenutno na velikem prepihu, ne koc še zelo dragocena. A dejstvo je, do odlocitev o tem, koko bomo znali to vrednotiti, ni odvisno samo od nos! 
Ne glede no novedeno nespodbudno podporna okolje v držovi po nom je v tem obdobju uspelo veliko: 
strukturo vhodnega materiala smo prvic v zgodovini Taluma spremenili v korist kupljenega in predelanega aluminijo, 
za 100 odstotkov smo zmanjšali porobo energije na tono prodanih izdelkov, 
za 100 odstotkov smo povecali proizvodnjo rondelic in razvili vrsto novih zlitin, 
za vec kot 500 odstotkov smo povecali proizvodnjo ulitkov, 
uspelo nom je vstopiti na trg nestandardnih dragov, 
spremenili smo strukturo proizvodov na programu uparjalnikov, 

z novimi izdelki in storitvami smo uspešno vstopili na trg ogljikovih moterialov, 
povecali smo skupno dodano vrednost na zaposlenega za skoraj 100 odstotkov glede no leto 2011! O 
POSLOVNI DOGODKI 



Varnost pri delu v letu 2020 
Povzetek letnega porocilo službe Skladnost poslovanja 
IZTOK TRAFEI.A, FOTO: STANKO KOZEl.., OEPOSITPHOTOS 
Stanje no podrocju varnosti in zdravja pri delu v letu 2020 je v 
veliki meri zaznamoval koronovirus SARS-CoV-2 z boleznijo cDvid-19, soj smo veliko truda vložili v obvladovanje epidemije 

in zagotavljanje nemotene proizvodnje. 
Covid-19 Epidemijo [Ovido-19 se je zacelo mmm 2020 in še vedno troja. No ravni Taluma je bilo sprejet ih veliko organizocijskih, tehnicnih in drugih zašcitnih ukrepov zo zajezitev širjenja epidemije in zagotavljanje nemotenega poteka proizvodnje. Kljucni ukrepi zo prep r ecevanje širjenja okužbe so še vedno dosledno uporabo mask, umivanje in dezinfekcijo rok ter ohronjanje varnostne rozdalje. Vsi zaposleni v Skupini Talum smo dolžni spoštovoti sprejete ukrepe za zašcito lastnega zdravja in zdravja svojih sodelavcev, 
Nezgode pri delu V Skupini Talum se je v letu 2020 pripetilo 32 nezgod pri delu. Zaradi teh nezgod je bilo izgubljenih 965 delovnih dni. Pogostost nezgod se je zmanjšalo, soj smo zabeležili 11 nezgod manj kot v letu 2019, Poveca l o po se je njihovo resnost, soj smo v povprecju izgubili vec delovnih dni na poškodbo Imt prejšnja leta. Še vedno je glavni vzrak za nezgode cloveški faktor. Nezgode pri delu so posledico izgube nadzora nad orodjem, zdrsa in padca predmetov ter spotikov in padcev zaposlenih. Roke, vkljucno s prsti, so poškodovane v kar polovici vseh nezgod pri delu. Spotiki, zdrsi in padci so vzrok za naslednjih 3D % nezgod, 

Spodbudno je. do se v Skupini Talum v bolniški odsotnosti zmanjšuje delež nezgod pri delu in poškodb izven dela. 
Delovna oprema 
Z rednimi pregledi de lovne opreme, rocnega elekt r icnega orodja, privezovalnih elementov, lestev in osebne varovalne op reme za delo no višini nam je uspelo doseci skoraj lOD-odstotno skladnost opreme, Zaradi spremenjenih okolišcin vso omenjeno opremo pregledamo z lastnim kadrom, staritve zunanjih institucij pa uporabljamo sama pri preglEdu osebne varovalne ap reme za dela no višini, tlocne opreme, dvižnih naprav in plinskih instalacij, 

Grof 1: Resnost in pogostost nezgod pri delu v Skupini Tolum v obdobju 2000-2020 


8 Casopis ALUMINU 1-112021 
Delovno okolje 
V Skupini Talum so bile v letu 2020 meritve delovnega okolja izvedene v družbi Talum, PE Rondelice, PE Servis in inženiring ter v družbi Vorgos-AL 
Požarna varnost 
No podrocju požarne varnosti se je v letu 2020 pripetilo 8 zacetnih požarov, No podrocju preventive je bilo izdanih 88 dovoljenj za opravljanje vrocih del v trajanju 145 ur. Redni pregledi aktivne požarne zašcite so 
potekali po planu pregledov. Vsi objekti imajo zbirno mesta zo primer evakuacije, hkrati so bile izvedene tudi evakuocijske voje lO primer obvladovanja razmer v izrednih dogodkih. 
Spodbuden je padec število zacetnih požarov v zadnjih petih letih. 
Incidentni in izredni dogodki 
Leto 2005 smo zaceli spremljati in beležiti incidente in izredne dogodke, dlj tego pa je bil prepoznavanje in zmanjševanje poten[ialnih in dejanskih nevarnosti za nastanek nezgod pri delu, vp livov na okolje in požarno varnost. Akt ivnosti so se nadaljevale tudi v letu 2020, 1<0 sta bilo zabeleženo 
102 izredna dogodka in 201 incident. 
Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu ISO 45001 Lansko leto je bila oprovljeno revizija ocene tvegonja in izdana nova verzija Programa za varnost in zdravje pri delu št. 14/2020. Aktivnosti za dosego okvirnih in izvedbeni ciljev po Programu varnosti in zdravj a pri delu se izvajajo v okviru razpoložljivih sredstev. 
Julija 2020 je bil opravljen prehod s standarda OHSAS 18001 na novi stondard za podrocje varnosti in zdravja pri delu ISO 45001. 
Graf 2: Nezgcde pri delu -poškodovani deli telesa v Skupini Talum v letu 2020 
Na  osnovi  izvedenih notranjih  
presoj,  vodstvenega  pregleda  
in  izvedene  zunanje  presoje  
SVe-ja  lahko  podamo skupno  
oceno,  da  sistem  varnosti  in  
zdravja pri delu deluje v skladu  
z zastavljenimi cilji in programi  
ter  go  lahko  opredelimo  kot  •  GLAVA  •  HRBET  •  PRSTI ROKE  •  ROKA S  •  NOGA  
ucinkovitega . O  KOMOLCEM  

POSLOVNI DOGODKI 
Ohranili vecino delovnih mest 
Porocilo o kodrih 
DARJA VDDUŠEK VTiC, fOTO: DEPDSITPHDTDS 
Leto 2020 si bomo zapomnili kot izjemno leto epidemije. Ce smo marco Ioni verjeli, do bo vse skupaj trajalo mesec oli dvo, nomje po enem letujosna. do so nove okolišcine dejstvo in do se bomo morali z njimi nauciti živeti. Cetudi se umiri širjenje enega virusu, lahko pricakujemo vedno nove in nove izzive. ki se jim bo treba prilagajati. 
Pripravljenost na spremembe in mobilnost V Ta lumu nam j~ kljub izredno zahtevnim o ko li šcinam, ki so ob razglasitvi pandemije v vecjem delu naših proizvodnih programov izjemno zmanjšale povpraševanje kupcev, s korišcenjem ukrepov države uspelo ohraniti vecino delovnih mest. Ponovno se je 
pokazal pomen pripravljenosti no spremembe in mobilmlsti v podjetju. Lansko leto je 83 sodelavcev zamenjalo delavno okolje ali delovno mesta. vezano predvsem na potrebe realizacije poslov zaradi spremenjenih okolišcin. V delovnih okoljih, v koterih potreb nismo mogli zapolniti s prerozporejanjem delov[ev v skupini, smo zaposlili 86 delav[ev. Ob koncu leto 2020 je bilo toko v Skupini Talum zaposlenih 1.462 sadelav[ev. Delež žensk je bil 22,1-odstoten. Ob tem je kane[ Ionskega leto je po pogod­bi o posredovanju delov[ev pri nos dela lo 62 delav[ev drugih delodojal[ev. V povpre~ju smo bili stori 42,8 leto. 
Pridobili nove kompetence zorodi izrednih rozmer smo se Ionsko leto bistveno manj uspo­sabljali, v povprecj u samo 11.54 ure no zaposlenega. Pri vseh izvedenih usposabljanjih smo strogo upoštevali samozaš['itno 
delovanje in vse sprejete ukrepe za preprecevanje širjenja okužbe. 
Smo po sodelovci Taluma koj hitro sprejeli novo realnost virtualnega okolja. Ce je bilo v preteklosti nerozumljivo, do bi sestanke, usposabljanja in druge aktivnosti znotroj in zunaj tovorne izvajali videokon ferencno, je v letu 2020 to postalo realnost. Sodelavci smo pridobili nave kompetence. Tok nacin vUlh:'lljU ':.I:'':.lullkuv luhku J.lUllleli velikI:' lU':.UVIII:' J.llitHunke, ':.uj zaradi sestankov z doma~imi in tujimi poslovnimi portnerji ni bilo treba iti no pot. Spletne oblike komuniko[ije smo uporabljali tudi za predstavljanje podjetja širši javnosti. V prihodnje bo verjetno prav kombina[ija tovrstnih oblik sodelovanja in nepo­srednega stika tisto provo, soj smo ljudje so[ialna bitjo, ki za normalno delovanje potrebujemo fizicni stik. Ob delu se je v letu 2020 šolalo 32 zoposlenih. 


Našo bolniško odsotnost je predstavljalo 7.4 odstotka. V povprecju je bilo zorodi tega no don odsotnih skoraj 109 sodelav[ev (natancno 108,7 sodelovco). 
Tabela 2: Bolniško odsotnost v letu 2020 
Delež BO, Delež BO, Delež BO do 3D dni nod 30 dni SKUPAJ 
SKUPAJ 4,32 % 3,08 % 7,40% 
Skrb za zdravje Nadaljevali smo z aktivnostmi programa Zdrovo Talum, ki je bil prilagojen epidemiološki situaciji in predpisanim omejitvam. Zoradi omejitev izvajanja športnih aktivnosti smo se osredato~ili no rozlicne oblike informironja in ozovešcanja o pomenu zdravja ter dobri psihof i zicni kondiciji, ki lahko pomembno vpliva tudi no to, kako uspešno se bomo zoperstavili virusu. 
Zorodi omejitvenih ukrepov smo toko noš trodi[ianolni Talumov don zo zdrovje izvedli drugace kot v preteklih letih, in si [er v duhu slogana »Vsak po svoje, \isi skupaj«. Hvalo vsem, ki ste sodelovali, soj smo znova dokazali, do skupaj zmoremo. 
Se je po v letu 2020 povecalo število tistih, ki so iskali strokovno 
pomoc pri svetovalcih v okviru projekta Naprej. Projekt se letos jeseni zakljucuje, zoto vos vabimo, do še vedno v cim vecji meri uporabite možnosti zaupnega svetovanja za vos in vaše družinske clane. O 
Tabela 1: Zaposlenost no don 31. 12. 2020 

Stanje zaposlenih 
1.462 35 62 7 46 55 40 2 g 1.205 144 lOg 166 427 183 27 30 120 
31.12.2020 Zaposlenih žensk 
22.1 42,9 

9,1 5,0 :;0.0 11,1 19,7 1,4 2,8 

6,6 38,5 2,2 O 3,3 43,3 
% Povprecna starost 
45,5 40,1 
(let) 





DR. STANISLAV KORES. VESNA KOŠIR. FOTO: OEPOSITPHOTOS 


Leto 2020 je bilo v znamenju prilagojonj in težkih odlocitev 
ter iskanja rešitev zo težave, v katerih seje znašel svet zaradi 
pandemije [ovido-19, Inovativnost je imelo pomembno vlogo pri iskanju rešitev zo številne izzive, s katerimi smo se soocali no razlicnih podrocjih. V leto 2021 smo zokorokoli bolj suvereno in prilagojeni ter usmerjeni v prihodnost. 

Globalni inovacijski indeks 
No podlagi Globalnega inovacijskega indeksa (angl. Globollnnovotion Index -GII) 2020 je 1. mesto med najbolj inovotivnimi državami no svetu ohranilo Švico, ki go zasedo že skoraj desetletjE. No lestvici najbolj inovativnih držav ji sledijo Švedska, ZDA, Združeno kraljestvo in Nizozemsko. 
Na grafu 2 je prikazano razmerje med stopnjami dohodka (BDP no prebivalca) in inovacijskimi rezultati (oceno GII). Linijo trenda prikazuje pricakovano inovacijsko uspešnost glede no raven dohodka. Gospodarstvo, ki se pojavljajo nad linija tre nda, delujejo bolje ad pricakovanj, tisto pod linijo trenda po delujejo pod pricakovanji, 
Kam se uvršca Slovenija? 
Slovenijo se je v letu 2020 uvrstilo no 32. mesta, kar je m;:osto nižje kat leto 2019. Glede no skupine, v katere se uvršcajo posamezni indikatorji, je bilo našo državo ponovno najbolje ocenjena no podrocju institucij (20. mesto), najslabše pa no podrocju naprednosti domacega trgo (77. mesto). Družbo no lestvici ji delata Portugalsko na 31. mestu in Malezijo, uvršceno no 30. mesto. Sosednje države so uvršcene no naslednjo mesto: Avstrija no 19., Italijo no 28., Madžarsko no 35. in Hrvaška na 41. 
Inovativnost v Talumu 
V Talumu smo lahko z izkupickom leto 2020 na podrocju inova­tivnosti zadovoljni, ceravno nismo dosegli kazalnikov, ki smo si jih zastavili. Kljub težkim razmeram smo leto zakljucili uspešno na rozlicnih podracjih, no kar smo lahko ponosni. Brez vztrajnosti in prilagodljivosti tega ne bi dosegli. 
Inovativnost v letu 2020 Lansko leto smo zabeležili 1037 inDvacijskih predlogov. V procesih inoviranjo je aktivno sodelovalo 19,5 Ddstotka zaposlenih, predloge pa smo dobili ad 287 razlicnih predlagateljev. Najvec predlogov no zaposlenega so poda li v PE Rondelice (1,06 predlogo no zaposlenega), sled ita družba Ekotal (1,05 predlogo no zaposlenega) in PE Livarna, ki je prav toko doseglo letni cilj 1 predlog no zaposlenega. No rovni skupine smo dosegli 0,70 predloga na zaposlenega. 
Akcija Upam si! 2020 Jeseni smo izpeljali akc ij o Upam si! 2020, kije bilo prepoznavno pod sloganom Enostavna, Upor(]bno, Virtualno. Zaposleni so v okviru akcije podali 28 inovativnih predlogov. 
9. Don inovativnosti in 4. Razvojno-raziskovalni dan 
No 9. Dnevu inovativnosti, ki je bil izveden skupaj s 4. Razvoj­no-raziskovalnim dnevom, smo nagradili 5 najboljših predlogov natecaja pa mnenju komisije. Dogodek smo izpeljali virtualno. 
Tehnicne izboljšave No podracju profesionalne inovativnosti smo v letu 2020 zabeležili kar 10 tehnicnih izboljšav. Skupna letna gospodarsko korist šestih tehn i cnih izboljšav, ki smo jih obravnavali in ocenili, znaša 

626.525.27 EUR. 

Grof 1: Število odobrenih in zavrnjenih inovacijskih predlogov med letoma 2009 in 2020 v skupini Talum 
1600 
Odob reni 

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 

Sodelovanje na razpisu za naj inovacije v podravski regiji 
Sodelovali smo tudi no rozpisu za podelit ev priznanj inovo[ijom v podravski regiji Štajerske gospodarske zbarni[e. Temo razpisa je bilo Inovocijsko sodelovanje kulturno-kreativnih industrij in gospodarstvo. Sodelovali smo s procesno inova[ijo Ucinkovito in trojnostna proizvodnjo rondelic in rondel iz nove širine alumi­nijastega ozkega traku (PE Rondelice) in zanjo prejeli 
branosto priznanje. 
Noj ideje ne ostajajo le v vaših glavah 
Podani inovativni predlogi in izboljšave so najpogosteje usmerjeni no podrocje strojev, orodja in naprav ter no podrocji varnosti in izboljšanja delavnega okolja. Veliko izzivov nos caka še no preostalih podracjih,zatavos vabimo, da pogumno in suverena padajate predloge, izboljšave, ideje -noj ne ostanejo sama v vaših glavah. Vzpostavljeni sistem evidentiranja inovativnosti je dostopen vsakomur. Skrbniki po poslovnih enotah vam bodo z veseljem pomagali pri vnosu in pripravi predlogov. Toko bomo skupaj pripomogli k izboljšanju naših skupnih pracesov oziramo delovnega pro[eso, ki go opravljate. 
Deset let Dneva inovativnosti v Talumu 
Letos praznujemo 10 let, odkar smo inovativnost zapisali v našo strategijo in se sistematicno lotili nadgrodnje inovativne dejavnosti. Pristap že daje rezultate, soj je inovativnost postalo del našega življenja. Upamo, do nam bo v pomladnih mesecih uspelo izvesti akcijo Upom si! ter jeseni brez omejitev organizirati 10. Don inovativnosti. Tema ok[ije Upom si! bo povezano z razmislekom, koj lahko no svojem delovnem mestu somi spremenite, preuredite, izboljšate, do bo voš delovni pra[es enostavnejši, ucinkovitejši in boljši. Vec informocij o akciji Upom si! vom bomo kmalu posredovali po vseh obicajnih internih komunikacijskih konolih (intronet, plakati, info zasloniJ. 
Inovativnost je mocno prepleteno z raziskavomi, rozvojem ter posledicno z investicijami vonje. Trudimo se priproviti spodbudno okolje z vsemi deležniki v inovo­cijskem ekosistemu za zagotovitev primernih sredstev za razvojno-raziskovalne oktivnosti in odlocevalce toko v domocem kot tudi v evropskem okolju nogovorjamo za zagotovijonje zodostnih sredstev, virov in caso za doseganje ciljev. h katerim smo se kot državo zavezali v okviru evropskega podnebnego dogovora. 
Upajmo si! Bodimo pogumni. povezovalni, prilogodljivi in profesionolni. O 

Grof 2: Razmerje med stopnjami dohodka (BDP no prebivalca) in inovo[ijskimi rezultati (o[ena GII) 
• • 

· . . .., ~ 
.e/ .. • 

• ~ 
• 
• 

• ._­
.. QlKOOD ~1It('~ 
• '-DP 000 c"" lftllflPl 1IOt1l"oO"'l0l'1I( /1QCi'" C blWolofd 4' 
. ~-~ 

• --a.-..-.ow--.. IOIlI/'WII4otU P •• 
Grof 3: Podrocja podajonja inovativnih predlogov v Skupini Talum 
STROJ,OROOJE IN NAPRAVA 
VARNOST DELA IN DRUGO DELOVNO OKOLJE 
400 

DOKUMENTACIJA · 300 KAKOVOST 
200 

ZMANJŠE­VANJE .' VZORŽEVANJE 
100 

STROŠKOV 
r 
O 

IZOELEK • POSTOPEK STORITEV 
EKOLOGIJA ENERGIJA 
MATERIAL LOGISTIKA 
ORGANIZACIJA 


INFORMATIKA 
Talum v razvoju digitalnih tehnologij 
INFORMATIKA, FOTO: OEPOSITPHOTOS 
Napredek digitalnih tehnologij nam ponuja veliko možnosti za razvoj novih rešitev. Dolocene digitalne rešitve nam že ponujajo obstojeci Informacijski sistemi z novimi verzijami, o jih moramo znati ustrezno Izkoristiti. Z razvojem teh rešitev narašca tudi pomembnost Informacijske varnosti, zato 50 kljucne varnostne rešitve in posodabljanje sistemov, prav toko po tudi nadgrajevanje novih verzij operacijskih sistemov. V prispevku bomo predstavili nekatere digitalne rešitve, kijih v Talumu uvajamo v letošnjem letu. 
Internetni brskalnik Edge Brskalnik Edge je privzet i brskalnik v sistemu Windows 10. V primerjavi z zastorelim brskalnikom Internet Explorer, ki smo ga uporabljali doslej, je vornostno naprednejši in podpiro novejše tehnologije, no primer rozne vsebine v HTML5. Toko postopoma prehojamo na brskalnik Edge, ki bo morca postal privzeti brskalnik za vse uporabnike v Talumu. Pred tem smo morali izvesti posodobitve dolocenih informacijskih sistemov ter nadgraditi ShorePoint. aplika[ijo Aktivnosti (Ukrepi), dokumentacijski sistem BC in drugo. 
Portol B2B 
Namen portala B2B (ang. business to business) je, do z upo·abo splet ne informacijske tehnologije avtomatiziramo dolocene poslovne procese v interokcijah s partnerji in posledicno zmanjšujemo doloceno operotivna opravilo. Poslovni porta li podjetjem omogocajo povecanje prodaje in širitev no nove trge, zagotavljanje enostavne uporabe, zniževanje stroškov poslc.vanja in prikazovanje pregleda zalog v realnem casu. 
Podoben portal smo v Talumu že uporabljali, vendor smo go zorodi zastorelasti tehnologije scasoma ugasnili. V Informatiki smo se lotili graditve nevego ogrodja za izmenjavo podatkov s poslovnimi portnerji. Ogrodje je zgrojeno z najnovejšo tehnologijo, njegova kljucno prednost v primerjavi s staro rešitvijo pa je zagotavljanje ustrezne vornasti in odzivnosti. Ogrodje bo omogocalo enostavno integracijo z zolednimi informacijskimi sistemi, kot je Infor LN, s STP-ji in drugimi sistemi. 
Casopis ALUMINU 1-3/2021 J3 

Pilot ni projekt in testiranje delovanja našega portalnega ogrodja poteka v poslovni enoti Aluminij. Njihovi poslovni portnerji so namrec izrazili željo po sprellIjanju svojega materiala skozi celot en proces, zdoj po preko portala že lahko spremljajo casovni cikel izvedbe celotnega norocilo. 
Nadgradnja ERP IS LN Dinamiko razvoja digitalnih tehnologij nam daje veliko možnosti zo potencialne rešitve lO poslovne procese tudi no podrocj u ERP IS LN. Sistemi ERP (ang. enterprise resource planning) veljajo za najucinkovitejši nacin obvladovanja poslovnih procesov v podjetju, Ce že limo te potenciale izkoristiti, moromo nadgrajevati in izkorišcati možnosti novih verzij. Dinamiko nadgradenj bo postalo naša stolnica in ba scasama za vse nas vedno manj stresno, Taka ne bamo vec govorili o novih implementacijah, ampak o nadgradnjah novih verzij. 
Še letos bomo pripravili vse za nadgradnjo IS LN z obstojece verzije 10.3 na verzijo 10,7. Proces nadgradnje poteka postopoma po fazah. Konec leto 2020 smo obstojeco verzijo nadgradili z vsem i popravki, prav tJlm smo nadgradili naše razvojno okolje za IS LN, Postopoma smo uvedli t udi nov, sodoben uporabniški vmesnik LN Ul. Navedene aktivnosti nam bodo olajšale prehod, ki se bo zgodil 1. januarja 2022. 
V nadaljevanju se bomo toko posvetili izvedbi testne nadgradnje po korakih in vos, sodelavce, ustrezno vkljucevali v posamezne faze prajekto, Izvedli bomo tudi ustrezno izobraževanja, soj bomo v okviru prajekta uvedli nekaj novosti. 
Mobilno aplikacijo Mobilni servis 

Mobilni servis podpira delo serviserjo no terenu, Serviser preko aplikacije no mobilno napravo prejme seznam aktivnosti s planirani mi termini in opisom nalog, ki jih mora izvesti no doloceni don. 
Z odcitava njem oznacevalnih OR nalepk strojev se avtomatizira vnos porabljenega caso za posamezni delovni poseg, z odcitavanjem OR nalepk rezervnih delov po se izvede izdajo porabljenega ma t eriala. Mobiln i servis serviserju omogoca tudi dostop do navodil s slikami oli videom za opravljanje zahtevane aktivnosti. Serviser lahko preko opl kocije vnese vrednosti meritev, odcitone no stroju, in opažanja pri pregledu stroja, Priloži lahko fotogrofijo vsake ugotovljene napake, kor zelo olajša defektožo in omogoca hitrejšo pripravo aktivnosti za odpravo ugotovljenih napak. 
.HI ". D 
..-... . 

t-Podrobnosti aktivnosti Ilo ,/ 
\ 1(1IJTVE YIl'tERW. OS1AU ST1I:O$Jo;J OIAG);OSTI(A OO~TI KOSO ..... ICA 
Meritve ~ (tj DOQ.U ~nl PreV1Pd 1110 KM 
505006943-5 
~ l o. ,. 

l\M~~~ ~ 
~ -, G ? 
l..Insl, .. , 


10 o:z. 2021 09.00.00 lo.o:.2Ot1100lloo 
pel .. ,.,..,.~, ,' ~~, ....... J' ~".'.I"~t1J A ... ,.,..,... ............ . .... J~""'~"'\t ... Ik.v-.. ,I'. '.'-' 
~ 
(f/(' ... _,o.,...., .... ~p) 
_ ........ 
",~""'\r Id 


~ 
-
Serviser imo vpogled v seznam vgrajenih rezervnih delov na stroju in v zalogo rezervnih delov v skladišcu, Ce rezervnih delov ni v zalog i, lahko takoj izda nalog zo noro cila. Z uporabo ap likacije se zmanjša potrebo po odmini­strativnem delu, kor pomeni 
optimizacijo in povecanje 
. 7.&2321XD)..1.7~ 
~I " 
~t.t, 

~ HIM,' • • ". t:I ? ucinkovi t os t i serviserjo. O 
14 Casopis ALUMINU 1-112021 
POSLOVNI DOGODKI 
Pridobitev zo skupino in Tolum Inštitut -nov »kvantometer« 
MAJDA ROLA, FOTO: STANKO KOZEL 
Mineva že vec kot 50 let, ko smo v Tovarni glinice in aluminija v procesno kontrolo vkljucili prvi opticni emisijski spektrometer (DES), vsem bolj znan kot »kvontometer«. Zacelo se je leto 1970 s prvim instrumentom serije DES ARL 9900, nadaljevalo z drugim DES ARL 3460 leto 199', leto 2001 po s tretjim avtomatiziranim DES ARL 4460 z robotom SMS 1000 in avtomatskim rezkalnikom Herzog HN-FF. 



Nabava cetrtega kvantometro 
Na kvantometru poteka elementarna analizo vzorcev aluminija in aluminijevih zlitin s pomocj o opticre emisijske spektrometrije. V zgodovini Taluma so se doslej zvrstili trije kvantometri, zdoj pa smo docokal i prihod cetrtega in ponovno zaupali podjetju ARL iz Švice, pri katerem so bili nabavljeni vsi instrumenti. 
3D-letno vzdrževanje in nemoteno delovanje instrumentov 
Po » izcrpanem « 2o-letnem veteranu je bilo nujno, do nabavima nov instrument, soj je stori, ki je delal 24 ur no don vseh 7 dni v tednu in v povprecju obdelal 300 vzorcev no don, obnemogel. Še vedno po nam bo služil kot alternativo, Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti Miranu Jezi in ostalim sodelov[em v skupini, ki jim gre zasluga za 3D-letno vzdrževanje in nemoteno delovonje instrumentov. 
Avtomatiziran in robotiziran spektrometer 
Novo pridobitev za skupino je avtomatiziran in robotiziran spektrometer 
DES ARL iSpork BB60 s SMS 2300 s pripravo vzorca z rezkalnikom Herzog HN-FF, vreden vec kot 0,5 milijona evrov, Spektrameter vsebuje 48 analiticnih linij za dolocitev 41 elementov v aluminiju: Ag, Al. As, B, Bo, Be, Bi, Co, Cd, Ce, Co, Cr, Cu, Fe, Go, Hg, ln, K, Lo, Li, Mg, Mn, Mo, No, Ni, P, Pb, Sb, Se, Se, Si, Sn, Sr, To, Te, Ti, TI. V, W, Y, Zn in Zr. Obmocja koncentracij elementov, ki se analizirajo v aluminiju in aluminijevih zlitinah, so od 0,0001 odstotka do 25 odstotkov. 
Delovanje opticnega emisijskega spektrom etra optitni emisijski spektrometer deluje no principu vzbujanja otom av z elektricno iskra v atmosferi žlahtnega plina organa med vzorcem aluminija in volframovo elektrodo, Element. ki mu dovedemo dovolj energije, po vzbuj anju oddajo lastni atomski spekter karakteristicne vo lovne do lžine. L ocljivost spektra v posamezne spektralne linije poteka z uklonom no opticni rešetki. 
Kvantitativno dolocanje vsebnosti dolocenega elementa No osnovi izmerjene intenzitete emitirone svetlobe razlicnih spektrolnih linij, valovnih dolžin od 170 do BOO nm in že vnaprej pripravljenih umeritvenih krivulj lahko kvantitotivno dolocimo vsebnost dolocenega elementa. Umeritvene krivulje se izdelajo za vsak element posebej 
Casopis ALUMINU 1-3/2021 15 
s certificiranimi referencnimi materiali (CRM), katerih sestavo je najbolj padabno sestovi vzorcev, ki jih ana liziramo. 
Postopek onalize iz proizvodnega procesa 
Postopek ana li ze iz proizvodnega procesa poteka tako, da vzorec v labaratorij pošljejo po pnevmatski pošti. Vzorec registriramo in ga na rezkalniku pripravimo za anolizo. PO rezkonju sledi priprava spektrometro pred analizo s preverjanjem njegove tocnosti s certificiranimi referencnimi materiali (Alcan, Hydro, Alusuisse, VAW ipd.), odvisno od sestave vzorca, ki go analiziramo, do koncne analize na spektrometru in rezultata, ki ga preko laboratorijskega informa­cijskega sistem] (LIMS) pošljemo v poslovne enote Aluminij, Rondelice in Ulitki. 
Enako poteka tudi analizo vzorcev, ki nam jih v laboratorij prinesejo. 
Prvi in edini laboratorij v Sloveniji, ki je okreditiran za podrocje opticne emisijske 
spektrometrije za onalize aluminija in aluminij-silicijevih zlitin 
Glede no seznam akreditiranih preskuševalnih laboratorijev smo še vedno prvi in zaenkrat edini laboratorij v Sloveniji, ki je akreditiran na podrocju opticne emisijske spektrometrije za analize aluminija in aluminij-silicijevih zlitin. 
Koj to pomeni? Akreditacija je uradno priznanje usposobljenosti, ki ga Slovenska akreditacijo (www.gov.si/sa) podeli za opravljanje do l ocenih s:oritev in preskušanj v skladu s standardom SIST EN ISO/lEe 17025. Kljucno prednost al<reditirane družbe Talum Inštitut je vecanje ZJupanja v rezultote preskuša njo, ki enakopravno veljajo tako no trgu EU kot v svetu (ILAC). 
Novi DES 8860 je pomembno pridobitev za skupino in pomeni lažje kosanje z vedno vecjimi zahtevami avtomobilske, farmacevtske in prehrombne industrije. 
Na fotografijah je prikazanih nekaj detajlov nove opreme in namestit ev v obnovljenem prostoru. Tuji serviserji prav zdaj namešcajo opremo, v prihodnjih tednih pa bosta potekalo usposabljanje in preverjanje vseh elementov. 
O 

16 Casopis ALUMINU 1-3/2021 
POSLOVNI DOGODKI 



lnoviranje procesov zo dosegonje 
konkurencne 

prednosti 
SIMONA FREŠER MIRAN PURG DAVOR PECNIK FOTO: KTM.COM 
Pesto za motoma kolesa 
KTM smo v Talumu zocell 
proizvujotlleto 2014­Sodelovanje smo zaceli kot dobavitelj surovcsv podjetju 
za mehansko obdelavo in 
montažo v Nemciji, kmalu po 
nom je postalo jasno. do Imo 
to nocin proizvodnje zaradi geografske in casovne oddaljenosti med kljucnimi operacijami veliko pomanjkljivosti. Poleg logisticnih izzivDv in stroškov zaloge sta pri takšnem nocinu najvecjo Izziva zagotavljanje kakovosti ln optimizacijo procesov. 




Casovna oddaljenost operacij Na lokaciji Taluma je toko potekalo proizvodnjo suroveev, ki so potovali v Nemcijo na proces mehanske obdelave z barvanjem in montažo, Zarod i casovne oddaljenosti opero[ij je bil o skoraj nemogoce adreogirati v trenutku in korigirati pro [ese glede no skrite napake, ki so se pojavile pri naslednji opero[iji, to je mehanski obdelavi. Izziv je predstavljalo tudi usklajevanje obeh opero[iji, da bi dosegli optimolen izdelek, nižje stroške nekokovosti in vecji dobicek, zodovoljne kupce in stranke oziroma vecjo konkurencno prednost. 
Zacetek mehanske obdelave in montaže za KTM Konkurencno izenacenost no trgu podjetja prisili, da vedno znavo išcemo nove inovativne nacine za povecevanje konkurencne prednosti pred tekmeci no trgu, Leto 2016 smo izkoristili priložnost in lastno znanje ter zaceli z mehansko obdelavo in montažo pest koncnemu kupcu KIM, Ker pa 
so doloceni tipi pest PJ mehanski obdelavi tudi pobarvani. smo za te tipe še naprej dobavljali surov[e, Razmišljali smo o alternativi borvanjo, ki bi nam v Talumu omogoc i la proizvodnjo dokoncanih pest tega tipo. 
Anodizacija ulitkov kot alternativa barvanju Obicajno se aluminij eloksiro z anorganskimi pigmenti, vendor to zaradi visoke vsebnosti silicija z estetskega vidika no ulitl<ih ni zodovaljivo. Leto 2019 smo po šestih mesecih skupnega rozvoja z zunanjim dobaviteljem podjetju KTM predstavili alternativo barvanim ulitkom -anodizo[ijo. Pri anodizo[iji pesto eloksiroma z organskimi pigmenti. ki zagotavljajo zelo enakomerno površino. Poleg bistveno boljšega videza pridobimo s t akšnim procesom t udi boljšo korozijsko obstojnost, površinsko oziroma obrabno trdnost t er površinsko e l ektricno izolotivnost. V našem primeru pa anodizo[ijo prinaša predvsem stroškovne prednosti pred mokrim barvanj em, ki se je uporabljalo pred našo inova[ijo. Mokro barvanje zahtevo veliko rocnega dela (maskiranje in demoskironje), pri ceme r mehansko obdelavo pateko v dveh delih, pred barvanjem in po njem. Pri anodizociji pa mehan­sko obdelavo poteka od zacetko do konco na za to prilagojenem otoku za mehansko obdelavo. 
Merska ustreznost eloksironih pest Poleg doseganja dovršene estetike je bil glavni izziv pri rozvoju pra[esa anodizo[ije ulitkov tudi zagotavljanje merske ustreznosti eloksironih pest. Toleranco no ležajnih luknjah pesto znaša nam rec le 0,02 mm. Potrebne je bilo izjemno veliko interakcije med debelino, konstontnostjo in videzom nanosa v povezavi z natancnostjo mehanske obdelave. PO vec mesecih testiranj smo vse parametre uskladili toko, do pri montoži ležajev težO'J prakticno ni. 
Omenjene inovacije ne bi bilo mogoce izpeljati brez dobrega odnosa in tesnega sodelovanja s podjetjem KTM. Dober odnos se pokaže kot rezultat pri snovanju inovativnih idej. Talum in KTM danes skupaj ustvarjata konkurencno prednost na trgu. O 
POSLOVNI DOGODKI 

Koraki v razvoju novega 

ulitka za BMW 
MIHAEL KRALJ. DAMJAN KLASINC 
FOTO: WWW.PRESS.BMWGROUP.COM. ARHIV TALUMA 
Vecino novih projektov v razvojnih fazah izdelkov zaradi dogovorov o zaupnosti ne moremo javno predstavljati. Ko pa je izdelek že nekaj casa v serijski proizvodnji, kot no primer noš levi in desni pokrov motorja za motocikel Rla. pa lahko razvojne korake pri nastajanju novega izdelka podrobneje predstavimo. V razvoju pokrovov motorja smo sodelovali z novim kupcem BMW, ki namje postavil tudi nekatere novI! zahteve glede koncnega izdelka. 
Dizajn pokrova motorja 
Postopek razvoja ulitka zahtevo veliko usklajevanj s kupcem, ki smo jih tokrat zaceli no podlagi njegovega 3D modela. V tem primeru je bila kupceva prioriteto dizajn kosa, lota je bilo še toliko težje najti rdefo nit med željami in koncnim videzom ulitko. Kupec je zahteval. do se celotno zunanjo obliko koso odlije z eno formo -bocni drsnik, se pravi brez deli Ir ih ravnin orodja in posledicno brez srhov no prioritet ni površini A. Posledico tega sto bili bistveno zahtevnejši konstrukcijo in izdelavo tlacnega oroijo, ki po dolžini meri skoroj tri metre. 
Izzivi pri litju ulitko 
Po prvem testnem litju smo ugotovili, da se kosi pri ohlajevanju ulitim v hladilnem bozeru nekontrolirano zvijaja, posledico tega pa je bilo neujemanje s protidelom no motociklu. Kupcu smo predlagali rešitev z dodatnimi rebri no notranji strani, s katerimi smo povecali togost kosa. S tem smo dosegli, do profilno linija kosa zvija enakomerno v to lerancnem obmofju, odstopanja pa smo prilagodili pri mehanski obdelavi ulitim 
No grafikah' in 2 si lahko ogledamo primerjavo rezultatov napetostnega preracuna in simulacijo hlajenja koso pri potapljanju v VJdo. No podlagi simulacije smo prišli do ustreznih rezultatov in s tem do kupceve potrditve za spremembo no livnem oradju. Pos l edicno je to vplivalo tudi no predelavo vseh vpenjalnih priprov v naslednjih operacijah. 
Prepoznovonje ulitkov in OMe kodo Ker levi in desni kos pokrova motorja izdelujemo v dveh barvnih odtenkih, gre za štiri možne koncne izdelke. ZA kupco je pomembno, do se no njihovi montažni liniji posamezni kos prepozno s pomofjo OMC kode. Ker kupec motocikla lahko izbira med barvnimi kombinacijami vozilo, je še toliko bolj pomembno. do se v velikoserijski proizvodnji ne pojavljajo napake med narocilom in prejetim konfnim proizvodom. Skupaj z dobaviteljem smo razvili pripravo, ki prepozno kos in barvni odtenek ter natisne ustrezno OMC kodo. 
Z razvojnim projektom levega in desnega pokrova motorja za motocikel R1B smo pridobili veliko izkušenj, referenc in predvsem zaupanje pri kupcu. Po uspešnem prvem sodelovanju z BMW-jem že razvijamo nove projekte, ki so trenutno v prototipni fazi, v prihodnjih letih pa bo sledila serijska proizvodnja. O 
Foto 1: BMW-jev motocikel R18 
Foto 2: Sestavljena levi in desni kos v trni barvni kombinaciji 
Grafika 1: Prve ~rzijo koso brez ojotitvenih reber -razliko v zvitosti profilne linije: 0.12 mm 
Grofiko 2: Kos z ojocitvenimi rebri -razliko v ZVitosti profIIne linije: 0,06 mm 
18 Casopis ALUMINU 1-Y2021 
POSLOVNI DOGODKI 
Generoini remont kompresorja AC3 
BRANKO HERTlŠ, FOTO: BRANKO HERTlŠ 
V Talumu je komprimirani zrak (v nadaljevanju KZ) pomemben energent. saj se v primeru tre­nutnega izpada KZ ustavi pro­izvodnjo, ker imajo posamezne linije oziromo stroji pnevmatske lopute, ventile, ki krmilijo delo­
vanje noprav. 
Ekonomske in varnostne posledice izpada KZ 
Nizek t lak v sistemu pomeni varnostne izklope linij ozirom o naprov v PE Rondelice, PE Alum inij (livarsl<i, elektrolizni in onodni del], orodjarni, PE Ulitki , .. Izpodi KZ imajo tudi ekonomske in varnostne posledice, zato v DE Energetiko z rednimi servisi, preventivnim vzdrževanjem, nadzorom nod delovanjem sistema proizvodnje in odpravo pomanjkljivosti vzdržujemo maksi­malno razpoložiji\lost kompresorjev, Skrbimo tudi za distribucijo KZ in vzdrževanje primornega omrežja ter za prajekte za ohranjanje ozirama povecevanje kapacitete in kakovosti KZ, 
Padec porabe KZ Leta 2014 smo v Talumu nabavili štiri nove kompresorje Atlas Copco, ki so prevzeli pomembno vlogo pri nenehnem povecevanju parabe in zagotovijo­nju oskrbe s KZ, 
S tem smo posledicno razbre­meniii 20 in vec let store kom­presorje, ki že imajo za sobo tudi generalne re monte, so energet­ska manj ucinkovi t i, popravila so dražja in doijšo zorodi težav pri dobavi rezervnih delov oziramo je z njimi težko zagotavljati ve­liko razpoložljivost in potrebo po nenehnem pove::evonju porabe. 
v letu 2020 je zaradi zmanjšanja zmogljivosti elektralize no polovico, zaustavitve pragramo livarskih zlitin in zmanjšanja obsega praizvodnje kot posledice epidem ije koronovirusa porabo KZ v primerjavi z letom 2019 padlo za 19 %. 
Generalni remont 
Frekvencno reguliran kompresor AC3 je ad zagona prati koncu leto 2014 do januorja 2021 opravil 52.600 ur, kar je 12,600 ur oz. oziroma 25 odstotkov vec kot jih proizvajalec predvideva za generalni remont. Kompresor je v zadnjih letih deloval s 95-odstotno razpoložljivost jo, saj z regulacijo praizvodnje zroka na AC3 vzdržujemo tla cno nihanj a in izboljšujemo spe c ificno porabo energije za proizvodnjo KZ. 
Zaradi težav s pregrevanjem kompresarjo AC3 in povecanimi vibracijami smo narocil i defektožo, Serviserji Atlas Copco so ugotovili, da je potreben generalni remont kompresorjo, ce se želimo 
Fotografijo 1: Kompresorsko postajo KP Cl 
Graf 1: Porabo KZ med letomo 2013 in 2020 
70.000.000 ----------------------------­
60.000.000 -----------------­50.000,000 ---­
40.000,000 30,000.000 20.000.000 
10.000,000 
o 
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 
Casopis ALUMINU 1-:v2021 19 

Kompn!sorska postaja KP 


oiiiiiiioiiiiiiiiioiiiiiii :==­


==-I t 
--
-.J.-J~---i 

premazoli S kislinsko obstojnim premazom, ocistili zamašene cevi toplotnih jzmenjevolnikov in opravili tlacni preizkus. 
Potrdili uspešnost izvedenega remonta 
V SCADI, preko katere spremljamo delovanje posameznih Iompresorjev in regulacijo celotnega sistema oskrbe s KZ, smo preverili parametre temperoture in tlake pred remontom in po njem in potrdili uspešnost izvedenih del. 
Od štirih kompresorjev, nabavljenih leta 2014, bosta tudi kompresorjo ACl in AC2 predvidoma majo 2021 dosegla 50.000 obratovalnih ur. Glede no izkušnje s kompresorjem AC3 in predvideno porabo KZ planiramo generalni remont tudi teh kompresorjev do kanco tega leto oli v zacetku prihodnjega. O 
izogniti neplaniranemu daljšemu zoste~u in višjim stroškom popravilo. Sredstvo so bilo planirano in toko smo v dneh od 18. do 21. jonu orja izvedli generalni remont. Opravili so go serviserji Atlas Copco ob pomoci skupine DE Servisno vzdrževanje iz PE Servis in inženiring, ki je opravilo še doloceno servisno-vzdrževalno delo: to pri generalnem remontu kompresorjo niso predvideno, bilo po so nujno glede no stanje posameznih elementov kompresorjo. 
Obnova pogonskega elektromotorja 
Generalni remont vkljucuje tudi obnovo pogonskega elektromotorja, ki se jo izvedli vzdrževalci iz DE Servisno vzdrževanje. Toko smo ustvarili dodaten prihranek ter iLkuri~Lili Lllurrj~ iII iLku';rlj~ IIU.;itl vzdrževol[ev. 
Glavno in najdražja elementa kompresorjo, ki sto bilo pri remontu zamenjano, sto prvo in drugo tlocno stopnjo. 
Nastajanje kislega kondenzata 
Kompresorji delujejo med elel<trolizo Cl in C2 in ob zajemu zraka zorodi prisotnosti fluara v zraku nastaja v sušilniku kompreso rjev kisli kondenzat. ki povzroca korozijo [evi, toplotnih izmenjevalnikov in sušilniko. Rjo po maši šobe in lahko povzroca zast oje kompresorjo oziroma prerjovenje elementov. Vzdrževalci DE Servisno vzdrževanje so obnovili korito sušilniko in go 

MAD. BOŠTJAN KOROŠEC, FOTO: NDEN d.D.D. 
Podrocje upravljanja z energijo smo z reorganizacijo januarja letos razdelili no dvo delo, in sicer no operativno-izvedbeni in 
zakonodajno-sistemski del. 
Operativno-izvedbene aktivnosti 
Operativno-izvedbene aktivnosti so postale del orgonizoc jske enote Energetiko, ki se je prikljucila poslovni enoti Servis in inženiring in zajema naslednjo podrocja: 
1. 
elektroenergetiko, kijo predstavljato dve skupini: izmena oziromo komandni center za distribucijo elektr i cne energije zo celotno industrijsko cono Talum, upravljanje enosmerne elektricne energije zo elektroliza, zogotavljanje vornostnega napajanja kriticnih porabnikov z dizelskima ogregotomo ter nadzor delovanja zaprtega hladilnega sistema (izven rednega delovnega caso), c r pališca vode (vodarna), kompresorjev v vseh treh kompresorskih postajah in soncnih elektrorn na odlagališcu rdecega blata (hoidi), 

skupina za vzdrževanje elektroenergetskih naprav, ki skrbi za vzdrževanje transformatorskih postaj v zaprtih distribucijskih sistemih Talum z vso energetsko in stikalno opremo, transformatorjev in usmernikov lO halo eter soncnih elektrorn no odlagališcu rdecega blata; 

2. 
strojna energetika: sodelavci skrbijo za celovito delovanje zaprtega hladilnega sistema za vse livarniške procese, proizvodnjo in distribucijo komprimiranega zroko, distribucijo zemeljskega plina, obvladovanje infrastrukture crpanja in distribucije tehnološke in pitne vode, uprovljanje sistemov izrabe odvecne toplotne energije iz tehnoloških procesov in sistema devetih plinskih kotlovnic za ogrevanje poslovno-proizvodnih prostorov v Skupini Talum; 

3. 
merila in meritve: sodelavci izvajajo overjanje, umerjan,e in popravilo obracunskih in tehnoloških meril, meritve elektrotehniških in drugih fizikaln ih ve li cin, meritve srednje napetosti zašcit v distribucijskem sistemu elektricne energije, meritve elel<tr i cnih inštalacij in strelovodov v Skupini Talum, vzdrževanje delo analitske opreme v hcerinskem podjetju Talum Inštitut d.o.o, ter storitve, povezane z merili in meritvami za druge norocnike, 


Sodelavci z vseh podrocij izvajajo tudi investicijska in vzdrževalna dela na energetski infrastrukturi. Ce to dela opravljajo zunanji izvajalci, so njihovi nadzorniki in/ali koord inatorji, 
Zakonodajno-sistemske aktivnosti 
Zakonodajno-sistemske aktivnosti so postale del združene strokovne ekipe, ki skrbi za podrocja pravo, vornosti in zdravja pri delu, ravnanja z okoljem, sistemske skladnosti in obvladovanja tveganj. Kljucne naloge, ki nos fakajo v t em letu na podrocju upravljanja z energijo, so: 
priprovo zakonodajnih osnov in dopolnil na podrocju prispevkov za elektricno energijo, energetsko ucinkovitost. tarifne postavke omrežni ne zaradi prilagajanja odjema oziroma sistemski storitev, vzpostavitev sistemskega obvladovanja naprav za zemeljski plin, velikih klimotov, komprimironego zroka in hidrontnego omrežja, nadaljnjo širitev izvajanja sistemskih storitev sporobniki elekt r icne energije, ki imajo sposobnost prilagajanja odjema (greini sistemi, ventilatorji, crpališce vode in podobni), 
nadgradnjo sistema za spremljanje porabe energentov pri koncnih porabnikih -energetski monitoring, ki je dostopen in ga uporabljajo v vseh delovnih okoljih, 
nodaijnje izboljšave procesa napovedovanja porabe elektricne energije lO dan vnaprej, kar je osnovo za obvladovanje odstopanj od napovedi in porabe, s tem pa tudi stobilnosti prenosnega sistema elektricne energije, 
vzdrževanje sistema ISO 50001 Upravljanje z energijo, ki 
smo ga vzpostavili konec leta 2019, konec leta 2020 po ponovno uspešno predstovili in zagovorjali zunanjim presojevalcem, 
priprovo ana li z energetske ucin kovitosti in predlogov za 
izboljšanje za vso delovna okolja, nadaljnje optimironje obstojecih sistemskih storitev, ki j ih že vec let nudimo ELES-u, tudi s pomocjo velikega hrani lniko ele ktricne energije (last podjetja NGEN d.o.o,), postavljenega ob stikalnici in v neposredni bližini RTP 
Kidricevo. 
Panoga energetike je v zadnjih desetih letih najbolj dinamicna panoga v svetu in takšna bo tudi prihodnjo desetletja, še posebej zaradi prehoda v nizkoogljicno družbo. Tej usmeritvi z vedno novimi aktivnostmi in prijemi sledimo tudi v Talumu. O 
Casopis ALUMINU 1-3/2021 21 
SINDIKAT 


Volitve 
SKEI, Konferenca sindikatov Kidricevo 
IGOR JEZA, FOTO: IGOR JEZA 
No rednih volitvah sindikalnih zaupnikov SKEI. Konferenca 
sindikatov Kidricevo za mandatno obdobje 2021-2026, ki so potekale v zacetku marco, so clani sindikata izvolili nove clane izvršnega odboru. Novoizvoljeni clani Skupšcine sindikata SKEI, Konferenco sindikatov Kidricevo so na volilni skupšcini 19. marco 2021 na tajnem glasovanju izvolili predsednika in podpredsednika sindikata. Vodenje 
sindikatoje bilo vnovic zaupano Igorju Jezi. za podpredse­dnika poje bil izbran Boris Tolicic iz PE Servis in inženiring. Novi izvršni odbor bo zacel svoje delo po VIII. kongreslI SKEI Slovenije. ki bo 15.junijo 2021 v Velenju. 
Novoizvoljeni c l oni izvršnega odbora SKEI, Konference sindikotov Kidricevo, v mondotnem obdobju 2021-2026 so poleg Igorja Jeze in Borisa Tolicica še Lilijano Loncoric iz Strokovn ih služb, Valerija Drevenšek iz PE Ulitki. S r ecko Gajšek iz PE Rondelice, Stanislav Horvat iz PE Aluminij, Dejan Štuhec iz PE Pramet, Mitjo Svenšek iz Talumo Izparilnikov d.o.o., Morjet ka Ledinek iz Taluma Inštituto d.o.o., David Kiselok iz Vital o d.o.o., Boštjan Kukovec iz Vargas-Ala d.o.o., Marjan Ivancic iz Ekotola d.o.o. in Mitko Siracevski iz Silkemo d.o.o. 
Hvalo vsem, ki ste aktivno sodelovali pri uspešno izvedenih vol itvah, clanom novega izvršnega odbora pa želimo uspešno delo. O 

DOGODKI 
Dogodki V prvem cetrtletju 
ALEKSANDRA JELUŠiC, NATAŠA VODUŠEK FRAS 
B. marec -pokion ženskam 
Letos je don ženo za talumovke potekal nekoliko drugace kot navadno. Ce nam je Ioni še tik pred razglasitvijo epidemije uspelo realizirati noš tradicionalni izlet. se letos nanj nismo mogle odpraviti, želimo po si, do bi se prihodnje leto stvari normalizirale in bi bilo tako vec priložnosti za druženje. Smo se po talumovke razveselile tradicionalnega cvetnega dorilo in vošcil moških sodelavcev. 
Kurenti letos preganjali tudi epidemijo 

Kurenti ne bi bili kurenti, ce ne bi pred zacetkom pomladi skrbno opravili svojega poslanstvo. Letos so se morali nekoliko prilagoditi spremenjenim okolišcinam, o smo v zvonjenju njihovih zvoncev in posebni pustni energij i lahko v Talumu uživali tudi tokrat. No pustni torek so nos namrec obiskali kurenti iz Etnograf­skega društvo kurenti Vetravni <i Kid r icevo. Sposkakovonjem in zvonjenjem so ne le privobljoli pomlad, tem vec tudi boljše epidemiološke razmere in zdravje za vse nos. 
Dobrodelna obora letos za vorovance Doma upokojencev Kidricevo 

Tudi tradicionalni humanitarni dogodek na prast em Dborjada, ki ga v pustnem casu organizira Lions klub Ptuj, se je letos moral prilagoditi razmeram. Zaradi ukrepov prati covidu-19 so dobrodelno oboro letos skuhali v naši kuhinji v Ponu, clani klubo in predstavniki ekip po so jo dostavili no 14 lokacij. Skupaj s krafi Ptujskih pekarn smo jo tolumavci dostavili voravancem Doma upokojencev Kidricevo. 
Poletne pocitnice V zacetku morco smo objavili razpis terminov za letovanje v Nerezinoh in Cervorju v letošnji poletni sezoni ter cene najema v glavni sezoni ill izven sezone za pocitniške kapacitete v Nerezinoh, Cerv orju in Štuhcevem domu. Izvedbo letovanja bo sicer odvisno od epidemiolaških razmer in veljavnih ukrepov za preprecitev širjenja nalezljive bolezni covid-19. O 

22 Cosopis ALUMINU 1-3/2021 
SKLADNDST PDSLDVANJA 
Upravljanje tveganj, korporativna integriteta in etika 
TEDDDR DECMAN, FOTO: DEPDSITPHDTDS 
v Skupini Talum s spremljanjem realizacije tveganj, zaznavanjem novih tveganj in analizami ob sDdelovanju vseh udeležencev, predvsem po s sodelovanjem kljucnih zaposlenih. soustvarjamo proces merjenja, kvantifikacije in upravljanja tveganj. Prav toko imamo vzpostavljen sistem vrednot in odgovornosti POslDvodnih organov do zaposlenih in zaposlenih do družbe in delnicarjev, do poslovnih partnerjev, javnosti ter širše družbene skupnosti. Navedeno smo opredelili v Eticnem kodeksu in Pravilniku korporativne integritete. sprejetimo leto 2015 in posodobljenima aprila 2019, 
Upravljanje tveganj 
Kot podporna službo temu procesu je bilo ustanovljeno službo za upravljanje tveganj, ki operativno spremlja posamezna tveganja in je od letos del službe Skladnost poslovonja. 
Odbor za obvladovanje tveganj 
lo nomen upravljanja tveganj je bil ustanovljen Odbor za obvladovanje tveganj. ki se redno sestaja no tedenskih sestankih in obrovnovo vprošanja. povezano s f i noncnimi, operotivnimi in strateškimi tveganjL 
Dsnovno vodilo pri upravlj anju tveganj je zagotoviti rast obratnega kapitala. kapitalske ustreznosti, solventnosti in likvidnosti, kar je skladno s cilji, zastavljenimi v pianih in strategiji. 
Tveganja smo popisali in vzpostavili register, ki ga po potrebi dopolnjujemo. Omogoca nam zaznati odstopanjo pri tvegonjih in je pomembno vodilo pri oblikovanju politik obvladovonja posameznih sklopov zaznanih tveganj. 
Sistem uprovljanja tveganj temelji no aplika[iji za uprovljanje tveganj Fermion, ki omogoca kvantifika[ijo kljucn i h tveganj in posledicno njihovo združitev. Vso klj ucno tveganja so ovrednoteno preko financnego vplivo no poslovni izid, denorni tak, donosnost in dob i cek iz poslovonjo pred amortizacijo in davki (EBITDAJ. 
Register tveganj 
Izhod i šce za uprovljanje tveganj je register kljucnih tveganj. Register preverjamo cetrtletno in go po potrebi dopolnjujemo. Doloceni so skrbniki tveganj, dolccen po je tudi nadzor tveganj z noborom sprejetih ukrepov za zmonjševanje verj etnosti njihovego nast anka. 
Sestavni del registra kljucnih tveganj so tudi tveganja, ki so skupna posameznim poslovnim enotam in družbam. Najdete jih no intranetni strani pod zavihkom »upravljanje tveganj«. 
Zvezna in diskretna tveganja V registru tveganj smo tvegonjo opredelili kot zvezno in diskretno. 
Zvezna tveganja so tisto, ki nimajo jasno definironih vzrokov in tacno dolocenih dogodkov, ki bi vodili v nastanek tveganja, temvec se nanašajo no konstantno spreminjanje. Vzrok je vedno prisoten, vendor ni jasnega dogodka, za katerega lahko recemo, do se je oli do se ni zgodil. 
V nasprotju z zveznimi tveganji lahko diskretna tveganja povezujemo z nastankom dolocen i h dogodkov, ki j ih je mogoce hitro zaznati in identificirati. 

Ca sopi s ALUMINU 1-3/2021 23 
~ 20% 
II1II OST~O ===========;;~::;;;;;i::~""""iP::~;:~~~~~~~~--~ 

~ ______________________ O% 
~ 
Tabela 1: Profil tveganja Profil tveganja Profil tveganja prikazuje delež posameznega tveganja v [elotnem profilu tveganj. Profil tveganja in prispevki k profilu tveganj so i zrocunani 

z uporabo posameznih olgoritemskih simulo[ijskih metod. 
Trajanje (persistenca) negativnih ucinkov v r~y i ~Lru Lveyullj ~rllu ul-lr~rJelili Lrujurlj~ uli l-Iel~i~L~rllu I I~yulivrlill ucinkov, ki prikazuje, koliko caso po nastanku tveganja še vedno obcutimo negativne financne ucinke. Persisten[e tveganj ne smemo enaciti s casom sona[ije posledic temvec predstavlja obdobje od nastanka tveganja do dne, ko se poslovanje družbe vrne v stanje, kot je bilo pred nastankom tveganja. 
Ce je trajanje opredeljeno z ne, to pomeni, do obcutimo negotivne financne ucinke nastanka tveganja samo v letu nastanka. 
Škoda v registru tveganj smo opredelili: 
tipicno škodo: predstavljamo jo kot ocenj eno vrednost tipicnih st roškov, ki nastanejo v primeru nastanka reolizo[ije 
Grof 1: Profil tveganj (nastal no podlagi registro tveganj) 
_ CENOVNO TVEGANJE 
_ TVEGANJE RECESIJE 
_ TVEGANJE PORASTA CEN ELEKTRiCNE ENERGIJE 
POŽAR _ IZPAD DOBAVE GLINICE IN CRNIH MATERIALOV 
_ STRATEGIJA TVEGANJE KUPONOV CO 2 KOOROJNIRANA AKCIJA KONKURENTOV TVEGANJE STROŠKOV DELA 
Cenovno tveganje 
Tveganje recesije 
Tveganje porasta cen el. energije 
Požar 
Izpad dobave glinice in crnih mat. 
Strategija Tveganje kuponov CO, 

Koordinirana akci"a konkurentov 
Tveganje stroškov dela Ostalo 
z vidika denornega toka sta kljucni tveganji cenovno tveganje in 
40,70 % 
tveganje recesije, katerih prispevek k profilu tveganj znaša 70,6 odstotka 
29,90 % 
[elotnego denornego t oka. Znacilno za obe tveganj i je, da sto 4,90 % medseboj no soodvisni in no kratki rok predstovIjota veliko tveganje 4,40 % šoka v poslovanju. Poudariti je treba, da rast prodaje izdelkov z višjo dodano vrednostjo pomembno prispeva k višji EBITDA in s tem k 
2,90 % 
ublažitvi potencialnih šokov. 
2,00 % 1,40 % 
Terminske pogodbe (futures) 


1,40 % 
Za vorovonje pred nihanjem borzne cene aluminija se uporabljajo 
1,30 % 
terminske pogodbe (futuresJ. Z njimi se zavoruje pogodbeno dogovor­11,20 % jeno proizvodna maržo. Njeno višina ni podvrženo gibanju borznih [en, tveganja in odprave posledic 
škodo v nojslabšem primeru: prikazuje a[enjeno letno izgubo, ki jo lahko pricakujemo enkrot v obdobju dvajsetih let; 
pricokovono škodo: izracuna se s pomocjo simulo[ijskego modela, ki vkljucuje komponenti pogostost pojava in ocenjeno tipicno škodo, in predstavlja škodo, ki jo za posamezno tveganje pricakujemo no letni rovni; 
pogostost pojava: pove nam, kolikokrat lahko pricakujemo , 
do se bo doloceno tveganje pojavilo v nekem casu po sprejetih preventivnih ukrepih; pogostost predstavlja ocenjeno število dogodkov v danem obdobju; 
skrbnike tveganj: doloceni so lO vsako tveganje in preventivne ukrepe, ki jih izvajamo za zmanjšanje verjetnosti nastanka škodnih dogodkov. 
100 % 
80% 
60 % 
24 Cosopis ALUMINU 1-Y2021 
toko da ob sklenitvi prodajnega posl o izvedemo terminski nakup na borzi preko borznih posrednikov. Terminske pogodbe so pogodbe o nakupu oli prodaji aluminija standardne 
kolicine in kakovost i no dolocen dan v prihodnosti, dobavljenega na doloceno mesto po [eni, doloceni v sedanjosti, brez fizicne prisotnosti blago. Z njim se trguje izkljucno no Londonski borzi kovin (LMEJ. Najmanjšo kolicino trgovanja i:" 25 ton (1 lot). 
Korporativno integriteto in etika 
Eticni kodeks Z Eticnim kodel<som opredeljujemo nacelo vedenja in ravnanja našega vsakdanjega delovanja v Skupini Talum in v rozmerju do okolja, v katerem delujemo, vse v skladu z našo vi zijo, poslanstvom in vrednotami. 
Pravilnik korporotivne integritete in Eticni kodeks nojdete no intronetni stroni pod zovihkom »upravljonje tvegonj«. 
Pravilnik korporativne integritete 
S spoštovanjem Pravilnika korporativne integritete zagotmIljama skladnost poslovanja družbe in ravnanja zaposlenih z zakonodajo. veljavnimi standardi. sprejetimi smernimmi in priporocili ter z internimi pravili. predpisi in navodili družbe ter organov družbe, cilj po je splošno izboljšanje poslovnih rezultatov in krepitev družbene odgovornosti. 
Dosledno se izvajo pregled podpisanih pogodb: 
s podrocj a nabave, prodaje in investicij v vrednosti nad 10.000 EUR in njihovo skladnost glede uporabe protikorupcijske klavzule, omejitve poslovanja povezanih oseb, upošt evanja konkurencne prepovedi in nasprotja interesov; pri tem navedene kršitve korporotivne integritete niso bile zaznane; 
o zagotavljanju zaupnosti podatkov in spoštovanju poslovnih skrivnosti; kršitve korporativne integritete na novedenem podrocju niso bile zaznane. 
Prav toko ni bilo zaznati kršitev korporotivne integritete s podrocja podkupovanja, izsiljevanja družbe, pranja denarja in trgovanja z informacijami. 
Kršitev korporativne integritete 
Vsako zoznano kršitev korporotivne integritete je treba nemudoma sporociti službi Skladnost paslO'Janja no elektronski naslov prijavo.nepravilnosti@tolum.si. Za prijavo kršitev korporativne integritete je no rozpologa tudi poštni predol, namešcen v objektu sonitorna, ki je prosto dostopen in brez video nod zoro. 
Varovanje identitete 
Službo moro varovati identitet o dobrovernego prijaviteljo in s podatki aprijavitelju ravnati zaupno. V primeru ononimne prijave identitete dobravernego anonimnega prijaviteljo ni dal/oljeno ugot avljati. Identiteto prijaviteljo se lahko razkrije le no podlagi sodne odlocbe sodišca in/ali ce je to nujno potrebno zaradi zavarovanja javnega interesa. Službo moro zagotoviti varstvo prijavitelj o pred povrocilnim i ukrepi. 
Obravnava prijave 
Službo je dolžno vsako prijavo kršitve karparativne integritete obravnavati in ustrezno zakljuciti. V skladu s Pravilnikom korporotivne integritete in no predlog vodje Skladnosti poslovanja je bila ustanovljeno delovno skupino, ki obravnava kršitve delovne integritete. Delovno skupina za obravnovo kršitev korporotivne integritete je Ioni obravnavalo en primer kršitve karporotivne integritete po anonimni prijavi, in sicer anonimno prijavo mabinga. Delovno skupino je po oprovIjenem postopku ugotavljanja kršitve sprejelo sklep. do se postopek kršitve karporotivne integritete ustavi zaradi neutemeljenosti anonimne prijave. O 

26 Casopis ALUMINU 1-112021 
Tokrat smo se pogovarjali s sodelavcem dr. Markom Homšakom, direktorjem družbe Talum Inštitut ter pooblašcencem za okolje v službi v službi Skladnost poslovanju, ki se z okoljevarstvenimi in drugimi izzivi v Talumu ukvarja že od leto 1993, ko seje v tovorni zaposlil. Zase pravi, do svoje poklicne izbire nikoli ni obžaloval -ce bi se danes odlocal, bi izbral podobo pot. V intervjuju bomo spoznali njegove poklicne izzive ter dr. Marko kot cloveku, ki rod sede h klavirju ter se v prostem casu poda do Trikotnejose no Pohorju, ki mu ponuja prelep panoramski pogled no njegov Maribor. 
Vsak otrok sanjari o svojem sanjskem poklicu. Koj ste si vi želeli postati? 
Videl sem se v noravoslovju, vendor šele proti koncu šolanjo no gimnaziji, današnji Drugi, v Mariboru, Kemijo in biologija sto mi »Iežoli« in sem se spogledoval z medicino, biokemija ali formacijo, zaradi osebnih razlogov po pristal no tokratni vrš v Moriboru na kemijski tehnologiji. Diplomiral sem leto 1984 in magistriral štiri leto pozneje. Doktorski študij sem zakljucil leto 1996 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Moriboru. Nic ne obžalujem izbire, tudi danes bi izbral podobno pot. 
Koliko caso ste že zaposleni v Talumu in kako je izgledolo vaša korierna PDt v tovorni? 
Po desetih letih službovanja v mariborski Metalni sem se v Talumu zaposlil 1. decembra 1993 kot t ehnolog za okolje '/ DE Kontrolo kakovosti. Id jo je vodilo Katarina Djurico. Po njelem odhodu sem prevzel vodenje te enote, Z reorganizacijo leta 2011 sem postal skrbnik za sistem ravnanja z okoljem v Sistemih upravljanja družbe Talum, od letošnjega leto po sem pooblašcenec za okolje v službi Skladnost poslovanja. Leta 2011 sem bil hkrati imenovan tudi za direktorjo družbe Talum Inštitut. Minilo je torej že dobrih 27 let. odkor sem st opi l skozi »kopijo« družbe Talum. Za moj obcutek je to zelo dalec. Po saj cas je relativen! 
Ste že pred zoposlitvijo poznali Talum oziroma kdaj ste se odlDcili . da se bDste zaposlili v tDvarni? Moram reci. da Ta luma nisem poznal, bežno se spomnim le šolskega obiska hale B. Zorodi razmer v Metalni sem oddo l vec prašenj za službo, med drugim tudi za razpisano prosto delovno mesto tehnolog] za okolje v Talumu. Jutranji smerokaz mi je bil 145 m visok dimnik no Dravskem polju, sicer pa nisem vedel. kakšni okoljski izzivi me cakajo, Na razgovoru sem bil pri gospodu Žigmonu in gospe A[imovi( in sem bil sprejet. Spomnim se, da sem na razgovoru izjavil. da je treba zamenjati službo vsakih pet let, da izkožeš maksimum motiviranosti za delo, po izgleda, da se zarecen ega kruha res najvec poje. 
Na katere stvari, projekte v sVDji karieri v Talumu ste najbalj ponosni? 
Na vzpostavitev stondorda za ravnanje z okoljem ISO 14001, pridobitev razlicnih okoljevarstvenih dovoljenj, akreditacijo laboratorija in sodelovanje pri 2. fazi MPPAI z okoUskego podrocja. Zapironje odlagališc in vkljucite\' družbe Talum v mednorodno trgovanje z emisijami toplogrednih plinov po je bilo in je še danes aktualno in polno izzivov. Seveda mi brez podpore uprave, sodelavcev, ki so izdatno sodelovali pri tem, ne bi uspelo. Res, hvala vsem, 
V Talumu verjetno ni projekta, pri katerem zaradi svojega podrDcja dela ne bi sodelovali. Prosimo, delite z nami kakšen dogodek, ki je no vas pustil poseben vtis. 
Omenim lahko vsaj dva dogodka. Eden je bil zaprtje elektroli ze B, drugi po, ko je Talum pridobil okoljevarstveno dovoljenje, jaz po sem prejel zlatega metulja. 
Tudi oziroma še posebej na vašem podrocju se dogajajo zelo velike spremembe. Ce bi naredili primerjavo: kakšno je delo v Skupini Talum danes in kakšno je bilo nekac? Koj se je spremeniID? 
Ko sem prišel v Talum, sem vzel v roke tri uradne liste s podrocja 
okolja (zrak, vode in odpadki] in to je bilo vse. Dones po je to postalo tako zahtevno in kom~leksno, do še pripravljovci ne obvladujejo niti posameznega podrocj a okolja, kaj šele celote. Zdaj imamo vec kot 400 predpisov. Poleg tega so spremembe vedno hitrejše in vecje, No, po tudi EMŠO naredi svoje. 
Katera podrocje delo je za vas najvecji izziv in zakoj? 
Trenutno je to vodenje družbe Talum Inštitut zorodi vseh sprememb toko znotraj kot zunaj skupine in izzivi ob namest itvi novega instrumento ter izpeljavo vec Iompleksnih projektov za naše narocnike. Kor se t ice celatne Skupine Talum, po je to vzpostavljanje kompenzacij za posredne stroške indirektnih emisij CO• Veliko 
2 
je usklajevanja, dokazovanja, pojasnjevanja, komuniciranja z interesnimi skupinami ob hkratnem burnem dogajanju v EU in svetu s pogledom do og lj icno nevtralne družbe leta 2050. 
Koj vas motivira pri delu? 
Majhni, o uspešni koraki do doseženega cilja in prizadevni sodelavci. 
Kotere vrednDte ozirDmo osebnostne lastnosti pri sodelavcih najbolj cenite? 
Marljivost. poštenost, dobrovoljnost, inovativnost, pripravljenost na spremembe, zainteresiranost in pripravljenost poprijeti za vsako delo. 
Ce bi se ponovna odlDcoli za pDklic, ali bi se odlocili enako? 
Sem že odgovoril pri prvem vprašanju. 
Koj bi svetovoli mlodim. ki se DdlDcojo o svoji iZDbraževolni poti? 
Izberejo noj tisto, kor jih veseli, v kor ve rjamejo, v cemer bodo radi ustvorjali. In noj zakljucujejo svoje zastavljene izobraževalne etape. 
Casopis ALUMINU 1-3/2021 27 

MOJA NAJWUBŠA GLASBA. IGRALEC/IGRALKA, GLASBENA SKUPINA, PEVEC/PEVKA, KNJIGA ". Meryl Streep in Steven Segal. Oire Straits in Siddharta, pa Joe Cocker 
in Tina Turner. 
Nazadnje sem bral krimina lka Tadeja Goloba Jezero in Moža z imenom Ove Fredriko Bockmana. Tudi film (] tem junaku. kakršnih ne delajo vec, je bil dober. Priznam pa, do si lO knjige ne vzamem dovolj 
casa. 
MOJA NAJWUBŠA HRANA JE.~ 
Ribico. Soj veste, svinjsko. 
10 1 

NA SAMOTNI OTOK BI VZEL ... 
Ženo Darjo ter otroka Miho in Vero, te bi hoteli iti zmono. 
CITAT/PREGOVORI MOTO, KI ME 
NAJBDW DOLOCA .M Vet nasmehov del iš, vec jih dobiš. 
»Ko sem prišel v Talum, sem vzel v roke tri uradne liste s podrocja okolja (zrak, vode in odpadki) in to je bilo vse. Danes po je to postalo toko zahtevno in kompleksno, do še priprovljovci ne obvladujejo niti posameznega podrocja okolja, koj šele celote. Zdaj imamo vec kot 4DD predpisov. Poleg tega so spremembe vedno hitrejše in vecje.« 


28 Cas o pis ALUMINU 1-3/2021 
Kakšen je Marko Homšak doma? Kako se sprošca in si napolni baterije zo strokovne izzive? Glede no vse obveznosti je vcosih skoraj nemogoce popolnoma preklopiti in zares biti »domo«. Energijo si nabiram s hojo do Trikotne jose v vsakem vremenu, sprošcam po se z glasbo z vinilk in z igronjem klavirjo. Kadar mi uspe. 
Zdravje je v zadnjem letu najpogostejša temo v službi in doma. Kako vi skrbite za svoje zdravje? 
Po moje slobo, kljub vsemu je premalo gibanja. Zadnje leto po -kot vsi -uporabljam masko, 3CX, vzdržujem varnostno razdaljo, seveda je manj obiskov, službenih poti in tudi fiz i cnih obiskov sodelavcev. No, zadnje ni najboljše za krepitev medsebojnih odnosov. 
Prihodnost nom napoveduje velike okoljske spremembe. Temu se bo posledicno prilagajal tudi svet s svojo tehnologijo. navadami ... Kakšen bo po vaše svet. v katerem bodo odrašcoli vaši vnuki? Težko si go predstavljam. Vse na »zeleno« elektriko no osnovi fuzije? Vodika imamo namrec dovolj. Kakor koli že ba, noj ba vec razumevanja in ljubezni, po bo vse prav. O 
REPORTAŽA 
Casopis ALUMINU l-Y2021 29 




IZZIV VIDEOPRIKAZA POKLICEV 
MARJETKA OREL 
Zaradi dane situacije smo v marsicem primorani prilagoditi nocin delo ln nic drugace ni bilo pri organiziranju jubilejnega prak­ticnega prikaza poklicev. Vedeli smo, do 51 želimo to trlldlcijo ohraniti, soj smo bill že devet let v pomoc mladim. ki se odlocajo 
o nadaljevanju šolanja. Toko smo 10. Prakticni prikaz poklicev izvedli v obliki video pri kozo. pri cemer je sodelovalo sedemnajst sodelavk ln sodelavcev. Ucenje novih pristopov dela s seboj prinaša razlicne izzive. To ni vedno nlljložj8, vendar pa novi pristopi s 
seboj prinašajo tudi nove priložnosti. Skupaj smo sejih lotili pogumno ln ZDvzetO. 
Komu j. nam.nj.n prikaz pokllc.v? Prakticni prikaz pokli[ev je namenjen šolarjem zadnjih razredov in njihovim staršem, ki želijo pobliže spoznati razlicne pokli[e in delovne postopke v Talumu. Prikazano so delovno opravila, ki so v praksi povezana s posameznim pokli(em, in njihova raznolikost ter znanja in spretrosti, potrebne za opravljanje teh del. Prvi prikaz pokli[ev smo priprovili decembra 2011. 10. feb ruarja letos po smo priprovili že 10. Prokticni prikaz pokli[ev. 
Kot.r. poklic. smo pr.dstavlli? v video predstavitvi so predstovIjeni pokli[i no elektro podrocju (elektrotehnik in elektrikar), na podrocju strojništvo (strojni tehnik, oblikovale[ kovin-orodjar, izdelovale[ kovinskih konstrukcij, inštoloter strojnih instalo[ij, pomocnik v tehnoloških procesih, tehnik mehatrcnike, mehotronik operoter) in v livarstvu (livar, metalurški tehnik). Opise posameznih pokli[ev so dobrovoljno sestavili naši sJdelavci in ob tem mladim ponudili tudi lastne nasvete za lažjo odlocitev o izbiri poklica. Toko so no primer povedali, kako koristno je lahko poklicno znanje tudi v vsakdanjem življenju, kakšne osebne lastnosti te izoblikujejo v dobrega strokovnjaka, kokšno je dejansko vrednost znanja, pridobljEnega v procesu šolanja, in drugo. 
V c.m s. razllkuj.ta vid.oprikaz in prikaz poklica v tovorni? Prednost videoprikaza je vsekakor vecji pregled nad podano vsebino. Ko predstavitev 
poteka v živo, nomrec ni veliko možnosti za popravke. Ko predstavitev posnamemo, po ta možnost imamo, ce le opazimo napako, Eno izmed prednosti videoprikaza je tudi ta, do imajo mlaji možnost izbroti vsebino, ki jih zanima, Zmožnost kon[entrocije mladih je vedno manjša, kar je vidno tudi pri prikazu pokli[ev v tovarni. Poleg tega si lahko videovsebino ogledajo kadar koli in Iqer koli in niso omejeni le no cas obiska v tovarni. Kljub temu pa je prikaz v živo bolj int eraktiven, bolj zanimiv in seveda bolj oseben. Ot roci in starši lohko zacutijo naravo in utrip delo pri nos in zastavijo dodatno vprošanja. 
Kakšen po je provi nacin predstavitve? Verjetno kombina[ija obojega, virtualno in v živo. Pred nami je še zanimivo pot in veselimo se izzivov no njej. 
Koliko ljudi si j. ogl.dalo vid.oprikaz pokllc.v? 
Zgodilo se namje © 
Prejeli smo kli[ ene izmed mamic ki se je kljub opozarilom o videoiz­vedbi na dogodek hotelo napotiti kar v t ovarno. Obisk je nac r tovalo že vnaprej in si je zoto tisti dan vzelo dopust. Ko smo ji pojasnili, do je predstavitveni video na voljo no našem profilu na YouTubu, smo se skupaj nasmehni li in zaželeli vse dobro. 
Zgodilo se namje © 
Vcasir nam pri pisanju besedil zmanjka samo en sta vek, zato za hitro infarma[ijo prosimo naše strokovne sodelav[e, ki nam pomagajo z dobro voljo in entuziazmom. Velikokrat po se nam zgodi, do v odgovor ne prejmema le tistega enega manjkajocega stavko, temvec kar [elo stran pojasnila. Za toko zavzete sodelav[e smo še posebej hvaležni! 
Digitalna orodja nam med drugim omogocajo spremljanje statistike og ledov vsebine, kar je lohko koristen podotek pri nodoljnjem delu. Posnetek no Tolumovem profilu no YouTubu si je do 20. marca ogledalo okoli 750 uporobnikov, v vecini iz Slovenije in moškega spola. Najvec jih je do video dostopalo no osebnem rocunaln i ku, sledi dostop no mobilnem telefonu in tablicnem rocunalniku. Noj veckrot jih je do video vodilo povezava, objavljeno no porto lu Siol.net in našem profilu no Fa[ebooku, videoprikaz po so iskali tudi 
30 Casopis ALUMINU 1-3/2021 
Zgodilo se nam je © 
Videovsebine, ki jih sestavljamo, so z razlicnih strokovnih in poljudnih podrocij, zato vseh vsebin ne moremo poznoti do potankosti. Velikokrat se zonesema na naše sodelavcE' in no last no presojo. Pri tem po se nam kdaj pa kdaj pripeti tudi kakšno napako, soj kdor delo, greši. Toko smo no primer po objavljenem videu izvedeli, da venem izmed kadrov noš sodelavEc uporabijo napacno orodje. To so takšni trenutki, ko ti hitro postane vroce, saj se v sekundi zoveš, koj lahko takšno napako prinese. No našo sreco je bil posnetek uporabljen zgolj v napovedniku dogodka, zoto nam celotnega videoprikozo ni bi lo trebo urejoti no novo. 
a YouTube '!I' M 
* " V 
neposredno v iskalniku no YouTubu. Pri promociji predstavitve so nam pomagale osnovne šole v naši regiji, s katerimi uspešno sodelujemo že vrsto let. Veliko smo naredili tudi z lastno promocijo in objavami v izbranih medijih, kot je no primer Štajerski tednik. 
Morda se nam velikokrat zdi, da takšni projekti ne zahtevajo veliko delo in da jih je mogoce opraviti brez specificnega znanja, vendar to seveda ne drži. Vsak takšen projekt z(]hteva veliko usklajevanja in dobre volje sodelavcev, ure in ure dela ter mirne živce, ko stvari ne greda toko, kot bi morale iti. To je znana marsikoteremu izmed nas, še bolj izrazito poje v posebnih okolišcinah, ki od nos terjajo posebne prilagoditve. Zato smo še toliko bolj hvaležni, ko se pri delu srecamo s sodelavci, ki so pripravljeni neseb i cno sodelovati in opraviti delo z nasmehom. Hvala! 
HVALA VSEM SODELAVCEM ZA POMOC! 
Silvo Bruncic, Andrej Cmrecnjak, Blaž Donaj, Valerija Drevenšek, Luka Fekonja, Primož Fukne, Sašo Hropic, Jakob Klemencic, David Kokol, Kristjan Kovacec. Peter Krop', Matjaž Lorber, Alen Pleteršek. Danilo Repic, Kevin stajnko, Zvonko Štopfer, Marko Štrucl 
Poklice in proizvodne procese smo predstavili z novimi in arhivskimi videoposnetki. Avtorji posnetkov: Stanko Kozel, Stanislav Zebec -Stonc, Creative Lob Montaža: Stonislov Zebec -Stonc O 


Casopis ALUMINU 1-3/2021 31 
Vzemi si minuto ... Ne bo ti žal. 



ZDRAV~TALUM 
MARJETKA OREL. VIR: ZZZS. NIJZ 
LASTNA SKRB + TALUM = ZDRAVJE 
FOTO: NIJZ 
S KRAJŠiM STANJEM . 
.. . . . 
.. .. 
..... 
AKTIVNI ODMOR . • 
MED DELOVNIM . • . . 
CASOM 
(SPREHOD, 
VSAKO URO RAZGIBALNE 
VSAJ ZA Vcasih nas je treba 
VAJE, t MINUTO. 
samo opomniti, da 
RAZTEZANJE ... J. 
lahko za svoje zdravje najvec naredimo sami. lata vas bomo v prihod­
~ 
· • 
nje veckrat seznanili z 
· • 
namigi za izboljšanje 
· • 
pocutja pri dolgotraj­nem sedenju in uporabi 
UPORABLJAJTE 
STOJECi 
rocunalnika . Med dru­
STOPNICE SESTANKI 
gim si bomo pogledali, 
NAMESTO (KO GOVORITE 
kako lahko s preprosti­
DVIGALA. PO TELEFONU, 
mi rešitvami prilagodite 
ALI V SKUPINI). 
delovno okolje sebi in s tem zmanjšote tveganje za neprijetne zdravstve­ne težave. Vzemite si minuto, ne bo vam žal ... 
O 

(~1 PRE~NJANJESEDENJA (tj 
...... .. ®c. .. . ..... 
. .. . .. 

PEŠ V SLUŽBO, PO OPRAVKIH, DOMOV. 
v tokratni rubriki Zdravo Talum vos vabimo. da si vzamete 
trenutek in preverite svoje pocutje. Tisti. ki vecji del svojega delovnega cos(] preživite II sedecem položaju in uporabljate racunalnik. se vzravnajte, zaokrožite z glovo in rameni ter 
za nekaj sekund usmerite pogled II oddaljen predmet. 10 je 
le nekaj preprostih nasvetov. kako lahko somi izboljšate 
pocutje no delovnem mestu in s tem prispevate k zmanjšanju tveganja za kostna-mišicno in psihofizicno obolenja. 
Zdravstvene težave zaradi dolgotrajnega sedenja in uporabe racunalnika 
Takšno delo se pogosto šteje za delo z majhnim tveganjem, vendor so tveganja, ki so jim izpostavljeni delav[i, ki veliko sedijo in uporabljajo racunalnik, številno. Iz njih izhajajo glavne zdravstvene t ežave, kot so: 
oslabitev trebušnih mišic, 
slabše delovanje prebavil in dihal, 
slobo prekrvavitev spodnjih udov, 
okvaro hrbtenice, 
bolecine v vratu, glavi in nogah, 
senzoricno utrujenost. 
druge težave. 

Zaradi dolgotrajnega sedenja lahko naše trebušne mišice osi obija. Zaradi napacne drže pri sedenju in ukrivljene hrbtenice se poslabša delovanje prebavil in dihal ter prekrvovitev spodnjih udov. Intenzivno sedenje lahko vodi do okvare hrbtenice in bolecin v vratu, glavi in nogah. Dolgotrajno gledanje v zaslon, slobo nastavitev zaslona, blešcanje in d"ugo lahko povzroci oslabelost vido, glavobol. utrujene, rdece oli bolece ocI. 
Kako zmanjšati cas vsakodnevnega sedenja 
Daljše in neprekinjeno sedenje nEgativno vpliva tudi no zdravje posameznikov, ki so sicer redno telesno dejavni. lato je pomembno, do poskusimo skrajšati cas, ki go preživima sede, in s tem zmanjšamo tveganja, pa'lezano z uporabo racunalnika. 
Sedenje prekinjajma vsako uro oli dve, in to za vsaj minuto oli dve. Telefonske pogovore in krajše sestanke oprovljajma stoje. lllrii v nrn<:;tpm rO"I] rim vpr np<;nrimn in l]nnrnhljnjmn stopnice namesto dvigalo. Pri daijšem sedecem delu za racuna l nikom noredima krajše in predvsem aktivne odmore. Obcasno pomežiknima in oci usmerimo v predmete proc ad zaslona. 
32 Cosopis ALUMINU 1-Y2021 

DAROVANJE IMAM V KRVI 
AKTIV KRVODAJALCEV TALUM 

Krvodajalstvo -plemenito poslonstvo 
Daruj kri in naredi svet balj zdrav 
MARJETKA LEDINEK, FOTO: OEPOSITPHOTOS 

z ljudmi življenje lahko živite, množite sreco vsakdana oli razpolovite 
njihovo in svojo bol. Ljudi. ki bi lahko preživeli z nekaj kopijami vaše krvi, je vsak don vec. Pomagajmo jim ohraniti življenje. (Neznani avtor) 
Krvodajalstvo v casu koronovirusne bolezni 19 

»Doruj kri in noredi svet bolj zdrav« je slogan, ki je bil naše vodilo Ioni, ko nos je doletelo epidemijo [Ovida-19, in je tudi letos, ko to bolezen še ved­no vztraja. Kljub zohtevnim okolišcinam smo se cloni Akti\io krvodajalcev Talum še naprej udeleževali krvodajalskih akcij. Kot je razvidno iz tabele 1, je bilo skupno število odvzemav v letu 2020 (v primerjavi z letom 2019) manjše, vendar je to posledica sprememb, ki so jih sprejeli no tronsfuzij­skem oddelku, Prihod no odvzem je bil po novem možen le s predhodnim narocilom in s SMS povabilom tronsfuzijskego oddelka, ce so potrebovali kr i, 
Podorjoš delcek sebe Tisti, ki imamo na podrocju krvodajalstvo že veliko izkušenj, se nam odvzem ne zdi nic posebnega -sedeš no stol in podariš deltek sebe, to po bo rešil nekoga, ki go provzaprov niti ne poznaš, To dejanje te napolnjuje in navdaja s ponosom, 
Virus in vsi zapleti okoli njega so nam ponovno pokazali, kako zelo smo ljudje odvisni drug od drugega, po drugi stroni po si kot krvodajalec ves cas pod drobnogledom in iz prve roke izveš, oli je s tvojo krvjo vse dobro in si torej zdrav, Krvodajalstvo poteka kantinuirono vse leto -morda se 
o tem ne govori veliko, je po to nacin humonitarnega delovanja zelo pomemben in dragocen, 
Prilogoditev razmerom 

Naš aktiv krvodajalcev je Ionsko leto deloval v precej okrnjeni obliki. Zarodi koronavirusa SARS-CaV-2 smo morali marca v zadnjem hipu odpovedati obcni zbor in proznovonje 50, obletnice ustanovitve našega aktiva, odrekli smo se tudi trodicionalnemu izletu in druženju, Aktiv krvodajalcev je še vedno »na cakanju«, ko bodo rozmere omogocile, pa se bomo potrudili nadoknaditi zamujeno. 
Tudi letos se vom bomo zohvolili spodorjenimi pozornostmi 

Tudi letos se bomo krvodajal cem za njihovo doravano kri zahvalili z darilnimi boni za nedeljsko kos ilo v restavrociji Pan, Rok za unovcljivost že prejetih bonov smo podaljšali in vam s tem omogocili, do jih izkoristite, ko bo to spet možno, Hvalo sodelavcem in tajnicam posameznih kolektivov, ki so mi v veliko pomoc pri rozdeljevanju bonov. Hvala tudi upravi Taluma, sindikatu ter družbama Silkem in Prolik za podporo. 
Tobelo 1: Število advzemov po mesecih 
za leti 2020 in 2019 


MAREC APRIL 

JUNIJ JULIJ 
AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER SKUPAJ 
ODVZEMI PO 
LETO 2020  LETO 2019  
39  45  
22  35  
27  57  
32  47  
37  38  
22  30  
32  49  
37  54  
39  47  
28  46  
31  34  
34  62  
380  544  


Tobelo 2: Število krvodajalcev glede no odvzeme za leti 2020 in 2019 
NA 


LETO 2020 LETO 2019 12 25 
3 ODVZEMI 49 65 2 ODVZEMA 54 81 SKUPAJ 115 171 1 ODVZEM 77 87 
Casopis ALUMINU 1-3/2021 33 
Tabela 3: Število dobitnikov plaket in steklenk lO leto 2020 


Hvala vsem krvodajalcem za odzivnost, sodelovanje in doro­vano krvi v casu epidemije, saj smo tudi v izrednih razmerah zagotavljali nemotena preskrbo s krvjo. S tem smo presegli vsa pricakovanja. Prijazno vabljeni vsi na novo zapasleni, mlajša generacija in vsi, ki bi rodi pomagali. Nikoli ni prepozno, da postanete krvodajalec -ob­cutek zavedanja, da pomagaš socloveku, je res daber. O 
Ob izgubi našega drogego Jožefa SELlNŠKA GI 
iz Slap 2, ptujska Garo, upokajenm Taluma, 
eJ 
> 

se iskreno zahvaljujemo sindikatu SKEI Talum za 
~ 

darovano [vetje in odigrono žalostinko. Hvalo vsem, 
eJ 

ki ste go pospremili no njegovi zadnji poti in darova li 
N 

[vetje in svece. Vedno bo ostal v naših srcih. Vsi njegovi Ob izgubi ljubljenega moža, oceta, dedka in prodedka 

Janka PALA 
upokojenca Taluma, 
se iskreno zahvaljujemo sindikatu Taluma za darovano [vetje in odigrono žalostinko ter vsem bivšim in sedanjim sodelov[em Taluma. Hvala za izrecene besede tolažbe in pomoc v tem težkem casu. 
Ženo Morim in hcerko Milenko z družino 
Ob bolec i izgubi našega drogego moža, oceta, dedijo, prodedijo in broto 


Jožefa MURATE 
iz Kidricevega, upokojenega talumovca, dolgoletnega clana Pihalnega orkestra Talum Kidricevo in aktivnega krvodajalca, 
se iskreno zahvaljujemo sindikatu SKEI Talum, prijateljem in znon[em za izrecene besede tolažbe, darovano [vetje in svece. Z Jožefovim odhadom je nastala neskancna prozni no, ki jo bomo napolnili z bogatimi spomini. Hvaležni smo za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli v njegovi bližini. Vsem še enkrat hvala! 
Ženo Mi rko, hcerko Barbaro in sin Jožef z družinama Ob boleci izgubi našega oceto, dedijo in brota 


Janeza LAJHA 
iz Zgornje Hajdine, upokojenca Toluma, 
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelov[em, prijateljem in znon[em, ki ste nam v teh težkih trenutkih stoli ob strani. Hvalo za izrecene besede tolažbe, darovano [vetje in s vece . 
Vedno bo ostal v naših srcih. 
Sinova Andrej in Jani z družinama 
Tiho cez polje, t iho mesec gre, z njim gre žalostno srce. 
(O. t upontit) 

Poslovili smo se od sodelov[ev Draga HUNJETA in Branka KLINETA. Ohronili ju bomo v trojnem spominu. Tolumov[i 

Cosopis ALUMINU 1-:1'2021 


u aJ 
>Vl 


:::J 
en 

Verjetno ste narobe dojeli naslov. ne govorimo o placah. Sušec je stora slovensko besedo lO mesec marec. V preteklosti so se zo mesece uporabljalo imeno, ki so bila povezano z vremenskimi pojavi, poljšcinami in z dogajanjem no travnikih, v vinogradu oli v gozdovih. Sušec je cas, ko po zimskem mrtvilu sredi štiridesetdnevnega posto praznujemo tri vecje praznike, 8. marec, moterinski don in dan mucenikov, tri preizkušnje skratka, ko je enostavno treba r eci: pravilo so zato, do se kršijo, soj smo se pridno postili preostalih 38 dni. 
Ker pa zarodi epidemije t eh praznikov ne moremo praznovati toko, kot je trebo, in ker se zarodi korone postimo že skoraj leto dni in je tudi štiridesetdnevn o somoprepoved izgubilo namen, smo se po Zoomu povezali z Domom st arostnikov no Ptuju, konkretno z našo bivšo sodelovka, gospo Vendelina, do nam pove, kako so vcasih praznovali omenjene praznike in kako ono vidi položaj enega in drugega spo la v skupini Talum: »Pozdravljeni, dragi TGA-jevci. Lepo, do se kdo še spomni no nos, še posebej zdaj, ko nimamo obiskov, ko so vsi za kriti, v maskah, ko smo cele dneve v svoji sobi. 8. marec? Joj, kako je bilo luštno! Petnajst se nos je s kombijem peljala v Haloze, smo šli k Jožetu, ki je bil no saldakontih, po je imel toko lepo, malo klet, ravno prav veliko za našo družbo. Do polnoci smo bili tom, pol pa smo šli plesat no Ptuj, sploh ne vem, kdo me je za pas držal, ko smo se domov peljali. Dvo dni nas ni bilo domov, pa nos nihce ni pogrešal. Tudi moški so si svojo veselico naredili. Ja, v TGA-ju se je žensko raka vedno cenilo, ne samo za praznik, vedno smo dobili raža, nekaj pri molici, od šefa, pa od sodelavcev -slišim, da je še danes toko. Ohranite to, cetudi gre vse drugo k vragu.« 
Hvalo, gospo Vendelina, bomo pazili no naše ženske, naše sodelovke. Del zgodbe, ko ste po veselicah hodili, bomo tudi upoštevali. Ce kdaj, se zdaj vidi, do življenje ni soma službo in dom, ampak še koj vec. Še dobro, do je prišlo korano, do bomo prej kot na stara leta ugotovili, do je treba skozi življenje veslati z obema veslomo (službo in družbo) enakomerno. Še posebej v aprilu. ki tradicionalno velja lO bolj deževen mesec, ce se navežemo no uvod. O 
Srecno in mokro 2021 želim. 

Casopis ALUMINU 1-3/2021 35 

lIUbna ln a "aa UIG 
DO~HO .. tJ .... VltNO Uf"Q .... I..J."'O 
I " I I