Zjedinjenlh državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedeH in praznikov.
U
List slovenskih delavcev v ^Ameriki
firflll dkrv^ua^.	^
the United States Issued evwy day" except Sundays and Hcfidsya.

STEV. 210.
Entkbed as Second Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., undeb the Act of Congress of March 3, 187».
NEW YORK, V SREDO, 7. SEPTEMBRA 1904.
LETNIK XL
Konec štrajka.
VODJE ŠTRAJKUJOČIH MESARSKIH VSLUŽBENCEV SO SE NAVELIČALI BREZVSPE-ŠNEGA BOJA.
Zopet posebna seja v svrbo končanja štrajka. Konferenca delodajalcev in štrajkarjev.
MIROVNI POGOJI.
Chicago, m., G. sept. Včeraj večer je kazalo vse na to, da bode brezvspe-štrajk vslužbencev tukajšnjih mesarjev že te dni končan. Včeraj zvečer ho se pričela tozadevna posvetovanja med obema strankama. Posredovanje je prevzel glavni agent Union Stock Yards & Transit Co., VT. E. Skinner. Delodajalci bodo štrajkar-jem gflede konference še danes odgovorili in z sejo takoj pričeli, tako. da bode <1 rajk najbrže že v sredo končan. Strajkarji bodo danes glasovali za in proti končanju štrajka. Brez-dvomno bode sedaj, ko že dva meseca ne delajo, večina glasovala za končanje štrajka.
Pri tem bodo postopali tako, kakor v New Yorkn, kjer so strajkarji glasovali za končanje štrajka in že v so-boto pričeli z delom.
Glavni pogoji za sklenitev miru so:
T'aije morajo izjaviti, da je štrajk končan.
Posestniki klavnic morajo zopet sprejeti na delo toliko štrajkarjev, kolikor mogoče in v nadalje bivšim štrajka rje m dati delo, ako potrebujejo več delavcev.
Delavska plača ostane ista, kakor je bila preti štrajkom.
Chicago, 7. sept. Ker so vedeli, da se bliža konee štrajka, prišlo je včeraj nad 1000 tukajšnjih štrajkarjev k svojim bivšim delodajalcem, ktere so pršili za delo. Jutri bode štrajk naj-br e gotov in strajkarji bodo, kakor hitro mogoče dobili delo, kajti oni se bodo brezpogojno vdali vsem pogojem delodajalcev.
V okraju klavnic vsakdo ve, da ? raj k ar j i nimajo kaj pričakovati. Radi tfga Strajkarji že sedaj prosijo, da jim bi mesarji odkazali prejšnja dela. Strajkarji, kteri prosijo sedaj za delo. ga takoj dobe, toda v bodoče mesarji z unijo ne bodo imeli kaj opraviti.
Vsakdo pričakuje nestrpno konca štrajka, kajti po osem tednov trajajo-«'-m strajku in brezposelnosti, želi \<akdo zopet delati in služiti vsakdanji kruh.
Nezgoda na železnici.
St. Louis, Mo.. 7. sept. Pri Pendle-tono, Mo., 66 milj severozapadno od tukaj, skočil je včeraj potniški vlak Wabash železnice raz tir. Štirje potniki so bili usmrteni, dočim je 25 ranjenih. Pri jednem vozu se je zlomilo kolo, vsled česar se je pripetila nesreča. Dva voza sta padla po nasipu navzdol in se popolnoma razbila.
Iz Alaske.
Dawson City, Yukon, 7. sept. V okraju Klondike so letos pridelali za $10,000,000 zlata.
V Klondike Citv je požar uničil parne žage od North American Trail in«,' and Transportation Co. Škoda znaša $75.000.
Vojaške vaje.
Gainesville, Va., 7. sept. Ameriško vojaštvo, ktero je sedaj na vajah v tukajšnjej okolici, pričelo je z vajami včeraj o polunoči. "Modri" in "m javi" so se takoj po splošnen alarmu postaviK v "bojne" redove in pričeli z vajami. 'i Modre" vodi general Grand, dočim poveljuje " rnjave" ge-i.eral Bell. Naloga ''rujavih'' je nasprotnika vstaviti potom umestnega gibanja ob krilih.
\<~eraj so našli med streljivom, ka ♦ero so razdelili med možtvo, tudi ostPf naboje, na kar so odredili, da so morali častniki pregledati vse naboj-rie pasove vojakov.
Med vojaštvom generala Granta je prišlo do prepira med uelimi in zamorci. Vojaki 1. milienega polka Georgije, 1. polka South Caroline in 1. polka države Texas, nečejo pozdravljati zamorskih častnikov polka IX Connecticuta.
V poduk in svarilo.
Meseca januarja 1. 1900 potoval ->em prvič preko New Yorka v staro domovino. Tedaj se mi je na železni-čni postaji usjlil neki Človek, ter me peljal v nek bližnji hotel z nagovarjanjem, da naj ondi kupim tiket za parnik, da bom dobro postrežen v pisarni nepoznanega mi agenta itd. itd.
Ker nisem bil zmožen tujih jezikov, so me pričeli povpraševati v onem ne-i^ozabnem hotelu, v zelo pok v?-jeni slovenščini, če hočem kaj denarja pre-menjatiT
Jaz sem v najboljši svesti in zaupa-nju pritrdil, da ga imam ter onemu igentu izročil lepih $725.75. Za to svoto odštel mi je v naglici ravno dva tisoč kron. kar sem žalibog, še le pozneje opazil. Nato so me silili ter prigovarjali, naj se kar hitro odpravim za odhod na parnik, ker bode v kratkem oil pl ul.
Medtem so mi našteti denar nekako čudno skupaj zvili ter stlačili kar samovoljno v žep.
Slediti sem mogel toraj onemu človeku zopet dalje na pariiik, kjer mi je hipoma zginil izpred oči.
Ko smo bili že na morju, preštel <em denar enkrat — dvakrat — tedaj -em spoznal, da je primanjkovalo ravno 1520 kron, to je res lep zaslužek za to svoto! Agent me je s svojo spretnostjo pri štetju naravno opeharil, ogoljufal, ali šiloma pridržal, kar le manjkalo. Da mi je bilo za te krvavo zaslužene in prihranjene novce v resnici hudo in žal, je lahko ver-letno. A vse zaman! Primanjkujoče ^vote nisem nikdar dobil nazaj. Zares draga šola za priprostega trpina.
Spoznal sem toraj. da imajo taki zloglasni aarentje svoje lastne kaline, kteri mu zvabljajo ali dovažajo potnike skupaj, koje potem po svojem kopitu brije in striže ter odira, kakor je mene. Dasiravno nimajo taki hotelirji v obče dovolj potnikov, zato pa gospodar one potnike po svojem skubi.
Označeno resnično dogodbo napisal sem v javnost, ker mi to veleva dolžnost do svojih potujočih rojakov ter v svarilo vsem onim, ki nepremišljeno in brez prevdarka na potovanju ravnajo. — Pazite toraj. komur izročite vsak vaš težko prisluženi denar, da vas ne zadene jednaka nesreča kot mene. To občutno škodo pomnil bo-dem vedno, ker mi ni bilo na vsa prizadevanja mogoče — one prigoljufa-ne svote nazaj dobiti.
Ne vem namreč imena istega skrivnega agenta.
Da se takim neprilikam ognete, svetujem vsakomur, ki potuje domov, naj se obrne v New Yorkn do g. Fr. Sakserja, ki je naše srore list. pristen domačin ter občežnan mož po našej ;irnej novej domovini. Podjetje g. Fr. Sakserja je znano vsakomur. O njegovem poštenem delovanju sem pozneje že čestokrat čul ter se sedaj osobno in sam prepričal.
Podjetje imenovane tvrdke priporočam vsakteremu rojaku.
Končno kličem vsem znancem in prijateljem širom Amerike, sosebm v Milwaukee, Wis., prisrčni "živili" in "z Bogom"!
New York, dne 6. sept- 1904.
Josip Gričar, iz Lokence, fara Trebelno, na Kranjskem.
Slovenske novice.
—	Iz Allegheny, Pa., se nam poroča da so tamkaj aretirali in zaprli ter končno stavili vsakega pod $500 varščine, Rev. Bekavea m I. David iea. ker so v svojem hrvatskem listu opravljali druge ljudi. Aretirani lir vatski duhovniki v največjej hrvat-skej koloniji ne delajo časti niti Hr-vatstvu niti Slavjanstvu.
—	Iz Cannonsburga, Pa., nam poroča, da se v vseh tamošnjih tovarnah, kakor tudi v premogovih rovih marljivo dela. Tamkaj je večje število Slovencev.
—	Rojak, Jos. Stariha, kteri je pri delu v Ely, Minn., ponesrečil in izgubil oko, je bil tamkaj dvakrat brez-vspešno operiran. Ker mu vse to ni pomairalo, odšel je v Duluth, kjer je dr. Kolenc, operacijo obnovil. Sedaj se že dobro počuti.
—	V Shrvoku, W. Va,, ponesreči! je rojak Ivan Kavčič. Padel je tako nesrečno na sekiro, da ga je na mestu usmrtila. Pokojnik je doma iz Horjula pri Vrhniki, kjer ostavlja soprogo in dvoje nedoraslih otrok. Pogreb so plačali tamošnji Slovenci.
—	V North Chicagu, 111., umrla je rojakinja Marija Golobiceva, soproga trgovca An t. Golobiča, v 48^ letu svoje dobe.
VEDNO T>ALJE.
-o--I
Kuropatkinova vojska je še vedno na p*tu proti severu in je pepolooma na varnem; prvi deli ruske vojske dospeli v Nukden.
NADALJNA MOBILIZACIJA V RUSIJL — 190,000 NOVIH VOJAKOV IN 1100 TOPOV ODIDE NA BOJIŠČE. — TOPNIŠTVO IZ VARŠAVE ODŠLO NA DALJNI IZTOK.
Petrograd, 7. sept. General Kuro-patkin brzojavlja carju:
"Vojska odšla je danes (5. sept.) dalje proti severu, ne da bi je sovražnik nadlegoval. Med našimi zadnjimi .-tražami in Japonci vršil se je boj, v kterem smo izgubili kacih 100 mož."
Petrograd, 7. sept. Ivnropatkin poroča o dogodkih po minolem ponedeljku. Glavni brzojavni urad so sedaj premestili v Mukden.
V vojnem ministerstvu so sedaj prepričani, da se vrši umikanje Rusov in vabljenje Japoncev počasi, toda gotovo in sicer brez najmanjše nevarnosti, da bi Japonci zastavili Rusom jx)t. Car ne potuje v Varšavo niti v Libavo, ker se vrše v Petrovem Dvorcu važna vojaška posvetovanja glede nadaljne mobilizacije.
Petrograd, 7. sept. Koncem oktobra pridejo na bojišče 4, S. in 13. vojaški kor, skupaj 192,000 mož, v s vrh o pomnožit ve Kuropatkinove vojske. Že v septembru se bode rusko topništvo na bojišču pomnožilo za 1100 topov.
Mukden. 7. sept. Dasiravno so pota vsled deževja zelo slaba, vrši se umikanje ruske vojske v popolnem redu. Vrste vozov so nepregledne in sejrajo. kakor daleč je videti.
Tokio, 7. sept. Maršal Oyama poroča, da je del ruskih čet zasedel Yin-shinisu, ju/no od Ventaja. Japonsko levo krilo in središče, pod vodstvom [generalov Oku in Nodzu taborita na levem bregu reke Taitse. Rusi so vse mostove požgali.
O japonskih i zanihali od 25. avgusta nadalje še ni znano, toda izgube so zelo velike.
Oyama tudi poroča, da je dobival general Kuropatkin do Ifi, avg. nepre-tano nove čete, tako, da ima sedaj najmanj 10 divizij na razpolago. Najbolj so Tfusi napadali Kurokijevo vojsko. katero so štiri dni zadrževali in tako Japoncem onemogočili zastaviti srlavnj mskej vojski pot.
Petrograd, 7. sept. Podkralj Ale-jesejev je na potu iz Harbina v Muk-len.
Chefoo, 7. sept. Rusi v Tort Ar-thurju pričakujejo danes splošni napad na trdnjavo. V Port Arthur je dospel neovirano velik parnik nakr-can z moko.
Petrograd, 7. sept. General Lapu-nov, vojaški gubernator na Sahalinn. brzojavlja:
"Dve japonski vojni ladiji sta se včeraj zvečer pojavili pred Korza-kovsko in sta poslali čolne k potop-ljenej križarki "Novik" Naše čete so na Japonec streljale, na kar so bežali.
Baltiško brodovje ne odpluje na Iztok pred novembrom.
Varšava, 7. sept. Od tu je odšlo 20 baterij brzostrelnih topov na bojišče na Iztoku.
Paris, 7. sept.	tukajšnjega ja-
ponskega poslaništva je danes izjavil, da bode prišlo do glavne bitke, ktera bode odločila o osodi Mandžnra pri Harbinu, kajti Rusi se pri Mukde-nu ne bodo koncentrirali. Ker je pa Harh>in oddaljen od Mnkdena '325 milj, bode prišlo do glavne bitke najbrže spomladi. (Ali pa sredi zime!)
Japonci so pripravljeni za triletno vojno.
Nek vpljiven Rus (najbrže tukajšnji ruski poslanik), izjavlja, da Rusija nikoli ne bode predlagala sklenitve miru in tudi ne želi, da bi kedo
jX)sredoval.
* * *
Petrograd, 6. sept. Baltiško brodovje bode odplulo tekom tega tedna po Sredozemskem morju proti Iztoku. Ako bi pa Port Artb—t pr°je padel, bode brodovje plulo drugam.
Petrograd, 6. sept. Sedaj zopet krožijo po mestu vesti, da odpotuje ear Nikolaj v kratkem na bojišče na Iztoku. Carski posebni vlak je že pripravljen za dolgo pot. Koncem tega tedna izide carski ukaz za mobilizacijo nadaljnih korov vštevši XIII., (Odjesa).
Car si je danes ogledal vojni ladiji "Orjel" in "Oleg".
Mukden, 6. sept. Prednje straže vojske generala Kuropatkina, po številu 170,000 vojakov, so dospele semkaj. Topništvo in komisarjat sta dospela sem in sta takoj odšla dalje proti severu.
Umikanje ruske vojske se vrši v popolnem redu, dasiravno so pota zelo slaba, ker je včeraj in danes deževalo Sedaj je videti več milj dolge vrste vozov in čet, ktere korakajo proti severu. Za njimi vozi zopet topništvo in potem prihaja glavna Kuropatkinova vojska. Ob krilih se pojavijo tu pa tam japonske Čete, s kterimi se bojujejo ruske zadnje straže. Glavni del vozov odšel je že severno od Mnkdena in nadaljuje svojo pot proti Harbinu.
Petrograd, 6. sept. Vojno mini-sterstvo je povsem mirno, kajti poroča se, da japonci ne morejo zastaviti Rusom pot proti Mukdenu.
Prvi del ruskega trena je že vozil skozi Mukden včeraj opoludne. Dejstvo, da so vozovi odšli na sever od Mukdena pa še nikakor ne dokazuje, da namerava tudi Kuropatkin z svojo vojsko oditi dalje proti severu. Vozovi morajo namreč med vsako bitko ostati 14 milj daleč od bojnega ]>olja. Tz tega je sklepati, da so vozovi odšli le za 14 milj proti severu, dočim se bo ruska vojska koncentrirala zopet pri Mukdenu in se najbrže zopet bojevala z Japonci par dni. predno odide proti Harbinu. Kuropatkinova vojska, katera je na potu proti severu, je dolga 15 milj.
Po mestu krožijo vesti, da je Port Arthur zopet enkrat padel, kar narav ni istina.
Tokio, 0. sept. Rusi so ostavili mestece Yentai, severno od Liaoyanga. V mesto so prišle sedaj Kurokijeve čete. Včeraj je prišlo na severoiz-toku od mesteca do bojev. Rusi ne puste Japoncem priti blizu.
Harbin. 0. sept. Semkaj je dospel podkralj Aleksejev z svojim štabom iz Vladivostoka.
Tokio. G. sept. TTradoma se poroča, da je del ruske vojske še pri Yings-bnisn, južno od Yentaija. "Ass. Pr." izjavlja v imenu ruskega generalnega štaba, da vesti o vničenju ruske zadnje straže, ktere so krožile včeraj po svetu, niso resnične. Japonci imaj > pri Benejhu dve diviziji vojaštva. Danes ni poročil iz bojišča.
Petrograd, 6. sept. Vojaško glasilo '' Ruski j Invalid" objavlja danes vest, da Japonci pri Liaoyangu niso dosegli svojega namena.
General Kuropatkin je pri Liao-vangu v strategičnern in tehničnem pogledu dosegel vse. kar je želel. Potom bitke je Japonce, kateri so bili izdatno jačji, nego on. zadržal in prisilil maršala Ovamo žrtvovati na de-settisoče japonskih vojakov, da je dobil pozicijo, katera je zanj brez vsake vrednosti sedaj, ko je Kuropatkin odšel. Vsi japonski načrti so se izjalovili. kajti Japoncem se ni posrečilo rusko vojsko obkoliti in je prisiliti k odločilnej bitki. Kedaj bode Kuropatkin pričel z ofenzivo, še ni znano.
Korzakovska, na Sahalinu, 6. sept. Na vsem velikem otoku vlada popolni mir. Japonci se niso več pojavili. Blizo obrežjaso Rusi vjeli čoln. v katerem je bilo 13 Japoncev.
POZOR ROJAKI.!
Tukaj v Montani, osobito v Ana-condi, se je raznesla čudna vest, da sem umrl.. Brez dvombe so to novico raznesli kaki trgovski potniki
Ha — ha! Le počakajte še malo!
S tem opozarjam svoje prijatelje in cenjene odjemalce, da sem hvala Bogu še živ in pri boljšem zdravju kot prejšnja leta.
Sosebno opozarjam rojake t Colo-radu, Utak in Wyoming, ker sem baš sedaj na potovanju ▼ Vase kraje, da se v prav kratkem času zopet vidimo.
Butte City, Mont., 18. avg.
JACOB STONICH, 89 E. Madison St. Chicago, III
Iz Evrope,
PRINCEZINJA LUIZA IN NJEN MATAŠIČ - KEGLEVEČ STA SREČNO DOSPELA V PARIZ.
Trpinčenje vojakov v Avstro-Ogrskej.
Vsled vročine in žeje umrlo •jednajst vojakov.
RAZNOTEROSTI. -a
Dunaj. 7. sept. Tukajšnji odvetnik bivšega poročnika Matašič-Kegleviča. dr. Stimmer, naznanja, da sta prin-eezinja Luiza Koburška in njen Ijub-ček, dospela v Pariz.
Pri bodočih obravnavah glede raz-veljavljenja kuratele, bode njen soprog (princ Filip) zahteval, da se mora princezinja zavezati, da ne pride več na Dunaj, da Matašiča ostavi in da o tem javnosti več ne poroča.
Budimpešta, 7. sept. Listu "Pesti Hirlap" se poroča, da je pri presku-Ševalnej mobilizaciji domobrancev v Maros Vasarhelyju 11 vojakov umrlo in nad 200 nevarno zbolelo, ker so jih "častniki" gonili po vročini, ne da bi jim privoščili kapljico vode. Tudi iz druzih krajev Avstro-Ogrske prihajajo poročila o mučenju domobrancev. V Zadru, Dalmacija, postopajo z nbo-<rimi vojaki tudi tako, da je te dni pri vajah jeden umrl, dočim jih je več zbolelo.
Petrograd, G. sept. Car Nikolaj je imenoval naslednikom umorjenegami-nistra notranjih zadev Plehveja, senatorja Platonova, člana državnega zbnra. Platonov bode zajedno tudi vrhovni poveljnik ruske policije.
Petrograd. G. sept. Lonodnska ve^t-vsled ktere je morilec ministra Plehveja. Sasonov, všel iz zapora, je ne-osnovana. (Včeraj se je namreč poročalo. da so prija telj i Sasoneva, preoblečeni v uniforme častnikov, rešili morilca.)
Carigrad, 6. sept. Armenski vstaši v Malej Aziji se vspešno vpirajo turškemu vojaštvu, kteremu še do včeraj ni posrečilo vstašev pregnati. Turčija bode sedaj mobilizirala 14. kor vojaštva.
Dunaj, fi. sept. Grof Sternberg, član avstrijske gosposke zbornice, bode v državnem zboru srovoril o aferi prin-cezinje Luize Koburške. Sternberg izjavlja, da je z ozirom na njenega ljnbčeka Matašiča povsem prepričan, da je sodišče postopalo proti njem neopravičeno, ko era je degradiralo in mu odvzelo grofovski naslov. Grof tudi zatrjuje, da v Avstriji vsakogar, kteri komu ni po všeč i, pošljejo jedno-stavno v norišnico, da se tako pred javnostjo ne more zagovarjati in iz-poslovati si svojih pravic. Baš taka osoda je pretila tudi nekemu princu avstrijske vladarske hiše, toda cesar Fran Josip ga je pravočasno rešil.
TJruguayski vstaši poraženi.
Montevideo, Uruguay, 4. sept, — Vojni minister, kteri vodi vladino vojaštvo, naznanja, da je porazil vsta-škega srenerala Saraiva, kteri je bil tekom boja težko ranjen.
Zgubil je svojo srečo.
Francoski botanik Adamson je v vojni zgubil vse. — svojo srečo, svoja polja in vrtove, toda kljub temu ga ni ostavila potrpežljivost, niti srčnost. Dasiravno že 70 let. star, čutil se je dovolj močnim doseči zopet svojo sre-"o. Taka srčnost je zaista občudovanja vredna. Vendar pa zamore vsakdo izmed nas povečati svoje telesne in duševne moči, ako rabi Trinerjev izvleček ameriškega grenkega vina, katero je napravljeno iz čistega trtinega vina, v kterem ni kemikalij. Ono poveča življensko moč, ker dobro deluje na ves živčni sistem. Želodec, pljuča, jetra in obisti, zadobe večjo moč in izločijo vse škodljive otrove; kri se prenovi in vse truplo postane krep keje. Naj že bode Vaša želodčna bolezen ta ali ona. imenovano izborno in priporočljivo zdravilo Vas bode ozdravilo. V lekarnah in pri Jos. Trinerju, 799 So. Ashland Ave., Chicago, Ills.
Rojakom ▼ Cbicage, UL, ia ekelici yrij>or«čaia« nagega zastopnika Mr. Moker Mladič-a, «17 Centr« Are., Chicago, m., kteri j« pooblaščen pobirati aaročaiao aa "Glas Na-ro4a'\	Virmlfevo.
POZOR 1.9JAKI!
Sedaj jo lepa priložnost ceni in dobro potovati z najbrzimi parniki ▼ staro dOBOTlSO.
Ceaa finim postnim paraikem preko vode jo
$17.00.
Cena brzoparnikom sereronemskega jloyda: KAISER WTLHELM IL, •TRONPRINZ WILHELM in KAISER WTLHELM DER GROSSE, Jo preko vode samo
$25.00.
Cena Bplošnim francoskim pomikom je preko vode
$17.00,
izvzemši LA SAVOIE in LA LOB-RAINE, na k te rib stane vožnja
$20.00.
Opozarjamo torej rojake, kteri ielt potovati v staro domovino« da kmalu naznanijo inena in dopoiljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na parnikn, da ne zaostanejo, kakor bo sleherni dan prigodi rojakom, kteri ae poslušajo naših poukov.
Cene pamikom preminjajo se j ako pogosto, toraj bodite oprezni pri kupo-. anju voznjih listov.
Vožnji listki so dobiti pri
Frank Sakser,
109 Greenwich Street, New York; .778 St. Clair Street, Cleveland, 8.
CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA
Skrajna "plemenitost".
Atlantic City, N. J., 6. sept. Nek newyorški bankar, kateri je semkaj dospel /. svojo soproga in otrokom iz New Yorka in ki je šetal po Board Walk, izgubil je diamantni prstan, težek pet karatov in ki je vreden$400. Po daljšem iskanju je našel prstan Harry Forrest, in ga dal bankarju nazaj. Bankar je bil pa tudi velikodušen in je podaril najditelju — 10 cen-iov v nagrado.
"Ah, Mister, to je preveč V dejal .je Forrest, na kar ga je hotel bankar dati radi žaljenja časti zapreti.
Umoril svojo soprogo.
Itaca, N. Y., 6. sept. Farmerski hlapec Jesse Baker, prišel je včeraj v bišo svojetašče in takoj vs tre lil svojo soprogo, ktera ga je pred tednom dni ostavila. Soproga je bila na mestu mrtva. Na to je morilec streljal tudi na sestro svoje soproge, ne da bi je zadel. KonČnoj e napadel tudi taščo, itera je prišla svojim hčeram na pomoč. Tašča je imela Bakerjevo dete v naročju in le na ta način si je rešila življenje. Morilec ni hotel vstreliti syoje lastno dete in se je zadovoljil s tem, da je vrgel svojo taščo na tla, na kar je bežal. Dosedaj ga še niso aretirali.
Radi jednega grozda.
Vineland, N. J., 6. sept. Farmer Filip Andre, je večraj zjutraj streljal na Italijana Giuseppe Faulice, kteri je obležal na mestu mrtev. V puški, s ktero je ustrelil Italijana, je bilo toliko zrna, da je Italijanu glava odletela.
Andre je premoženfanner in ima zlasti velike vinograde. V novejšem '•asu so mu nepoznani zlikovei grozdje kradli, radi česar jih je vsaki dan pričakoval z puško v roki. Včeraj zjutraj je slišal v svojem vinogradu sum in takoj na to je vgledal necega moža, ki je kradel grozdje in ga na mestu vstrelil.
Boj z revolverji.
Huntington, W. Va., 6. sept. V Green Shoals, 20 milj južno od tukaj prišlo je včeraj do boja v katerem je bil Allen Brumfield vstreljen. Brum-tield je že več let vodil krvno osveto proti rodbini Hagers. Pri tem je bil tudi William Atkins na mestu usmr-teu in Geo. Mead smrtno ranjen. —-Mead in Atkins sta se nekaj časa prepirala in potem pričela streljati. Brumfield ju je hotel pomiriti, a je dobil svinčenko v glavo. Boja se jo vdeležil tudi John Lambert, kteri je dobil krogljo v hrbet, vendar pa je ostal pri življenju. Sedaj ga straži 20 deputyjev, ker se je bati linčanja^
"8LA3 NAMBA"
List slovenskih delavcev ▼ Ameriki.
Urednik:	Editon
ZMAGOSLAV VALJAYEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER,
109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko . . . $x00
" pol leta.............1.50
Za Evropo, za vse leto.......4.50
44 "pol leta.......2.50
'* " " četrt leta......1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
"GLAS NARODA" izhaja wsaki dan ix-VzemSi nedelj in pracfiikov.
"GLAS NAtiODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays »p^ Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
B+pifii.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in csobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poSiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov
Erosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-Ee naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in poSiljatvam naredite naslov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. T«l»fom 379« Cortland.
Koristi štrajk e v.
Vsak časnikarski kuli, vsak časnikar, kteri dobiva svojo plačo od tru-stov, in vsak degradiran poročnik, kteregra najame kak neodgovoren posestnik erkostavnih strojev, da piše o javnem mnenju po svojem načinu, smatra si v svojo dolžnost, da potom časnika pred in po prazniku "Labor Day'' svetuje delavcem, kaj jim je storit i, da si izboljšajo svoj položaj.
Namenoma smo čakali in o imenovanem prazniku skoraj ne besedice pisali, samo da vidimo, kako se bode tem povodom obneslo naše časopisje.
In korporaeijska glasila so z nekako zadovoljščino pisala: "Kako nekoristno je uprizoriti štrajk, dokazuje nam najbolj boj klavniških delavcev proti trustu za meso."
Recimo, da se navedeni štrajkar jem ne posreči ob vel javit i svojih zahtev., je-li potem štrajk "izgubljen ■Unija, ktera se zamore bojevati, si izposluje v nasprotnem tabora spoštovanje, tudi ako je končno pora žena.
Ekonomični boji so za obe stranki zelo dragi. Zmage so vedno dragocene. Ako zmagajo delodajalci, trust-je in korporacije, so sicer zahteve delavcev zavrnili, toda za koliko časa?
Delavci se pri vsakem štrajku nekaj nauče. Zgubljeni štrajk je vedno nauk za prihodnost.
Mnogo delodajalcev je že uvidelo, da je cenejše živiti z delavci v prija teljstvu, nego štrajkarje poraziti Tudi za delavce je koristneje š.rajk izgubiti, nego se brez odpora vdati moči kapitala. Dokler so si koristi dela in kapitala povsem nasprotne tflil-o časa bodo trajali tudi ekonomični boji in ako odvetniki trustov še toliko pišejo o jedinstvu obeh strank.
Tudi v nadalje se bode bojevalo in zmagala hode vedno ona stranka, katera bode močneja. Trust ehicaških mesarjev j«, bil močneji in zato je tudi zmagal. Njemu je pomagala vlada, ktera se ni ozirala na protitrustne zakone in tako so newyorski štraj kar j i pričeli z delom.
Železnica v Islandn. — Island je bila doslej edina dežela, v kteri ni bilo železnic. Sedaj pa je sklenila neka nngležka družba napraviti železnico na severu otoka, dolgo kakih 27 km. da bode mogla tako bolje izkoristiti žvepljene jame.
"Fridolinstvo" v Italiji. — V kolegiju riuRone pri Bergamn se je dogodil ogaven zločin. Na dečku Cam-plani so bile izvršene take gnjusobe, da je ubogo dete dobilo težko bolezen ter v kratkih dneh umrlo. Ta kolegij je v rokah duhovnikov. Rumi se, da so oni to storili. Srnina oblast je začela preiskavo.	<
Draga maša. — Papež je imel na obletnico svoje izvolitve mašo za svoje rojake Benečane. Udeležil se je maše tudi dr. Saccardo, urednik "Difese", kot zastnpnik ^e^ečanov. Po maši je čestita! Jr. Sarcardo papežu ter mu izročil za mašo ponižno svotico 16,000 K. Papež se seveda ni nič branil tega lepega plačilca za mašo.
S silo pridržana v samostani!. —
Neka dekla v Amiensu, ktero so njeni srospodarji poslali večkrat v tamkajšnji nnnuski samostan, se nekega dne ni več vrnila, marveč je došlo sporočilo, da hoče postati nana. Par "sester" je šlo po njeno obleko, aH gospodar je zahteval, da mora priti sama. Res je prišla, ali ko je zagledala gospodarja, se mu je vrgla pred noge. ter ga prosila, naj jo oprosti, ker je bila s silo pridržana v samo-
stanu.

Ely, Minn., 31. avg.
Namenil sem se danes nekoliko očr-tati najnovejše dogodke v naši slovenski naselbini na Ely, Minn., ter prosim drage eitatelje, da mi oproste, ako dobe kaj preveč lokalnega. Nekaj podatkov bode gotovo služilo rojakom v pouk in svarilo, kajti razmere, ki sedaj vladajo v naši okolici, utegnejo biti slične razmeram v druzih slovenskih naselbinah v Ameriki.
Izza prejšnjih let, ko so bili dobri časi v našem mestu, smo večkrat či-tali kaj laskave dopise od nas. Bili so popolnoma opravičeni, kajti Slovencem se je godilo dokaj dobro in napredovali smo v marsičem, dane pa se je veliko obrnilo na nasprotno pot, zatoraj ne morem poročati pose Irao dobrega. Ravno nasprotno, čeravno mi utegne kteri poreČi, da je bolje, da še slabega nič ne slišimo, dasi vem, da slaba poročila niso za-željena, vendar menim, da je dobro ako se včasih seznanimo z njimi, kajti ako se nam slabo godi, mora biti nekje uzrok, in čem preje zvemo za uzrok, tem preje se bodemo začeli zavedati in delovati, da odstranimo take uzroke. Slabosti imamo kot narod in kot posamezniki, in Čim preje spoznamo svoje slabosti, tem preje bodemo delovali, da jih odpravimo in da zboljšamo naš položaj.
Yeliko je pripomogel našim sedanjim slabim razmeram "štrajk", ki so <ra napovedali delavci tirkajšnje rudarske družbe v spomladi tega leta. Da si se v obče sodi, da je bil uzrok "štrajka" popolnoma opravičen, se je hitro pokazalo, kako nepremišljeno da je bil začet. Sicer nikakor ne zanikam pravic delavcev, kajti dandanes se morajo delavci boriti povsod za svoje pravo, vendar bi priporočal vselej iskati to pravico postavnim potom najpreje, ker tako se vedno veliko veo trajno-dobrega doseže, kakor pa s silo. Štrajkov se imamo posluževati le v skrajni sili in še tedaj ne presegati gotove meje; nobeden trezno mislečih rojakov ne more odobravati tako drastičnih korakov, kakor pretiti jednemu s smrtjo, blokirati poštni vlak itd.
Ne bodem veliko pisal o tej žalost-nej aferi, nekaj pa nikakor ne morem zamolčati. Za časa. ko je štrajk bil v polnej moči, se je marsikaj pokazalo, kar bi si imeli naši rojaki dobro zapomniti. Pokazalo se je, ktero stopinjo napredka, taktike in izobrazbe da zavzemajo naši rojaki v primeri drugimi narodnostmi. Ko se je štrajk pričel, je bilo splošno zatrjevanje, da so bile vse narodnosti združene v svojih zahtevah, toda štrajk ni dolgo trajal. Ko je bilo razvidno, da se namen štrajka ne more uresničiti, so druge narodnosti začele delovati na vse kriplje, da zvrnejo vso krivdo na naše rojake. Se celo tukajšnji tednik je javno trdil, da so bili naši rojaki najbolj agresivni v svojih zahtevah. To je seveda mož moral dostojno preklicati v drugi izdaji svojega lista, ko so se nekteri rojaki za to potegnili ter mu dokazali, da je njegova trditev bila neresnična in da so druge narodnosti bile ravno toliko odgovorne, kakor Slovenci. Tudi drugim narodnostim se ni njih namen popolnoma posrečil, kajti s posredovanjem mestnega župažna in nekterih b«dj hladnokrvnih rojakov se je cela afera tajno in mirnim potom poravnala.
Poglejmo malo posledice "štrajka". Glavni namen istega je bila od-t raniti višjega nadzornika tukajšnjih rudnikov, ki je baje jako surovo postopal s svojimi delavci. To se ni posrečilo, ker — kakor rečeno — začetek je bil protipostaven, omenjeni nadzornik je zopet nazaj prišel in * se okoliščine kažejo, da se je sedaj še bolje utrdil, kakor kedaj preje. Rudniki so počivali dva meseca, končno so začeli poslovati, toda veliko naših rojakov, ki so bili toženi, da so I ili najbolj aktivni za časa nemira, !ii dobilo dela; večina Slovencev seveda je dobilo zopet delo, toda sedaj nas nekako nezaupno gledajo in lahko rečemo, da iste naklonjenosti in iste-:a vpliva, kterega so slovenski de-1 avci tukaj preje uživali, ne bodemo tako kmalu dobili.
Človeku tukaj ni treba dolgo ostati in takoj bode sprevidel, da slednji čas lukajšnja rudarska in železniška dru-•bf; ni več tako naklonjena našemu r.a rodu, kakor je bila nekdaj. Komur i<<godki letošnjega leta niso znani, e nehote vpraša, zakaj t Odgovor ni ežak. Poleg1 navedenih uzrokov so še drugi uzroki. Naš narod namreč premalo skrbi za lastni napredek in izobrazbo, kar zlasti velja za tukajšnjo naselbino. Edino, kar čislajo pri naših rojakih, je njih marljivost in poštenost, kajti naši rojaki so pošteni in nekteri še preveč marljivi pri tru-dapolnern delu; treznost se preveliko-krat pogreša med nami, o družabnem
političnem združenju tudi ni govoriti, ker je preveč sebičnosti in ne-voščljivosti. Res je, da imamo lepo število podpornih družtev, ktere skr-be in kterih dolžnost je skrbeti za splošni napredek naroda, toda iz-vzemSi gmotno podporo, družtva ne store veliko za narodni napredek.
^ -----_ —
Poglejmo pa malo, kako naklonjenost da kažejo drugim narodnostim, na pr. Fincem. Finska naselbina je, dasi manjša v številu, veliko bolj napredna kakor pa naša. Oni imajo lepo dvorano, v kteri predstavljajo domači ptuji talenti skoraj vsaki teden, imajo večkrat družabne skupščine, pri kterih se vzpodbuja in izobraža narod, imajo močno družtvo treznosti, kteremu so merodajni krogi zelo naklonjeni. To družtvo je že letos priredilo tri izlete v Ironwoody Mich., v Hibbing, Min., in na Eveleth, Minn. Železniška družba jim je ponudila skoraj neverjetno nizko ceno, ktere ne bi Slovenci nikoli izposlovali. Pisatelj teh vrstic ve iz lastne skušnje, koliko sitnosti smo imeli, ko smo nekoč prosili izlet ni vlak, in to samo za 20 milj daljave. Dobili smo ga res, toda le z največjo težavo in to proti popolno plačani voznini. Nadalje imajo Finci politično organizacijo, na ktero so lahko ponosni, kajti kadar srre za njih koristi, so vsi kakor eden. Ali ni toraj popolnoma naravno, da so merodajni krogi vedno takemu narodu bolj naklonjeni, kakor pa narodu, ki je razpršen in se neče združiti in ki se sam ne zaveda svojih pravic? — kajti ako store uslugo takemu narodu, vedo, da bode tudi narod odločno stal na njih strani.
Tudi med Slovenci je mož, ki imajo vpliv pri višjih slojih, toda kot nn-rod imamo slednji čas le malo vpliva, na naši strani nam neče nobeden stati, ker ve, da mu tudi mi kot narod ne moremo veliko pomagati, zato, ker nismo združeni, nismo složni.
Na političnem polju smo res v preteklih letih imeli nekoliko vpliva, letos nam se je posrečilo vkljub naši raztresenosti. spraviti tri slovenske može v mestni svet gg. Ivan Govže. Ivan Bukovec in M. Skala. Toda ta napredek ni dolgo trajal. Dne 2. av-gusta t. 1. je dobil naš baš nikdar prevelik politični vpliv neizbrisljiv madež. Istega dne je namreč resigniral mestni blagajnik, izpraznjen je bil toraj važen urad v mestu. Uvideva-joč tako lepo priliko, kakoršne še niso imeli Slovenci na Ely, in smelo lahko trdimo, da je ne bodo več nikoli imeli, kandidiral je tudi Slovenec za ta urad. Urad mu je bil skoraj zagotovljen, ker so bili trije slovenski aldermani proti trem drugim, mestni župan pa je odločno bi'1 na strani slovenskega kandidata. Toda v zadnjem Lrenotku se je naš zastopnik g. Martin Skala dal na tako nesramen način podkupiti, da je prelomil svojo očitno dano obljubo podpirati slovenskega kandidata in svojega rojaka, ter je glasoval za nasprotnika, in to zaradi ničevih obljub. Sram naj bode taceira rojaka, ki se drzne kaj taeesra storiti! G. Skala ne ve, kako velik madež je naredil našemu narodu, kajti on sploh o narodnosti nima nobenega pojma; njegova narodnost je denar, če tudi pride iz židovskih rok.
Nekoč se je baje izrazil, da ne bode nikoli volil za Slovenca. Čemu potem njegove obljube? On se gotovo več ne spominja, da so bili Slovenci, ki so .njega izvolili v sedanji urad, toda isti Slovenci si bodo v bodoče dobro zapomnili skrajno podlo dejstvo našega zastopnika! Poglejmo, kakšne uzroke nam navaja za opravičenje svojega čina. Sam pravi, da mu je do-tični obljubil nagrado, in kar meni, da mu bode še več neslo, obljubil mu je tudi zastonj kolektirati nepostavne dolgove delavcev rojakov, ki se nehote zadolže v njegovi gostilni, češ, ako ti kteri dolguje še tako malo svo-to, le meni ga naznani in jaz ga prisilim, da plača (to si misli, da lahko stori, ker je glavni knjigovodja pri tukajšnji rudarski družbi), in ako neče plačati, ga lahko odslovim. Toda tako kolektiranje je nepostavno in to si bodo Slovenci tudi dobro zapomnili Razvidno je torej, da je naš zastopnik postal izdajica za denar, in to za denar, kterega nikakor ne more postavnim potom zahtevati, še manj dobiti Skoraj neverjetno, da se zamore mož, ki smo ga izvolili, da nas zastopa, tako daleč spozabiti. G. Skala gotovo ni vedel, da se bode njegovo nesramno delovanje tako hitro odkrilo.
Nikakor ni moj namen neopravičeno kritizirati, toda pravična kritika je dandanes potrebna, to je posebno resnično v politiki; možem, ktere smo izvolili, da nas zastopajo, moramo priznati hvalo za njih trud in dobra dela, a ravno tako jih moramo kritizirati za vsa njih slaba dela, kajti le po njih delu nas druge narodnosti sodijo.
Javnost je najboljše zdravilo za take rojake.
Večkrat tožimo, da nas drugi narodi večkrat neopravičeno zaničujejo. Rojaki, ali mi jim ne dajemo dovolj povoda s takimi in enakimi dogodki? Ako se mi sami zaničujemo, ako se mi sami nečemo zavedali svojih pravic, ako se nečemo poslužiti priložnosti. ktera nam je dana, ako se mi sami ne zavedamo svoje narodnosti, kakor zamoremo pričakovati, da bi na; druge narodnosti spoštovale, kako zamoremo dobiti večji vpliv ali pričakovati napredek? Nemogoče!
Nikakor pa ne smem zamolčati truda in prizadevanja ostalih dveh slovenskih aldermanov, gg. Govžeta in Bukovca; oba sta storila svojo dolžnost, za kar jima gre vsa čast in hvala!
Nedavno sem bil v pogovoru z vplivnim mestnim uradnikom. Pogovor je prišel na razne narodnosti, ki so zastopane v našem mestu. Glede Slovencev je rekel sledeče: "Mi sicer ne dvomimo o dobrih lastnostih vašega naroda, toda le malo kedaj se sliši kaj dobrega od vas, in to zato ne. ker niste združeni. Slabi dogodki, ki se pripete med vami, pridejo kaj hitro med svet, zato skrbi oblast; ako pa hočete, da svet zve za boljše lastnosti vašega naroda, morate sami delovati na to. Nai'avno pa je, da ko svet več slabega sliši od vas, kakor [>a dobrega, vas tudi po slobem sodijo." Nehote sem moral priznati, da je to resnica.
Rojaki! Ali ne bi bilo toraj umestno in pametno, ako bi se začeli kaj .ribati na tem polju; ali ni še čas prišel, da se vzdramimo ter da začnemo delovati, da pokažemo svetu tudi dobre lastnosti našega naroda, kterih tudi imamo na razpolago; ali ni še čas, da pokažemo ptujcem, da njih sodba o nas ni povsem resnična; ali ne bi bilo pametno, ako bi vsaj neko liko opustili naše stare pogrehe, pijančevanje, preziranje, nevosčljivost, so vraž t vo itd.?! Čas je, da se združimo ter da delujemo za naš lastni napredek: s tem bode naš trud obilo poplačan, ker potem bi se merodajni krogi ozirali na nas kot narod in mi bi imeli veliko večji vpliv; to bi se T osebno lahko uresničilo v naši naselbini. Malo več družabnega občeva nja med nami in z drugimi narodi je potrebno, da pridemo na isto stopinjo, ktero zavzemajo drugi bolj napredni narodi. Dolžnost vsacega na-preo ega Slovenca je delovati, da se to uresniči po vseh slovenskih naselbinah v novi naši domovini
Jurij L. Brožič
XUIS.
Za 100 kron avstr. veljav« traba j« dati $20.55 in k temu ie 15 e«Btev sa poštanino, ker mora hiti denarna poii-Ijatev registrirana.
NA PRODAJ je saloon na 1425 St. Clair St., Cleveland, Ohie. Več s« izve ravn* tam..Anton Prijatelj, lastnik.	(31-8-0-9)
Avstrijski pamik
G E R T Y odpluje dne 10. sept. ob 1. uri popoldne iz New Torka v Trst in Reko.
Vožnja velja do Ljubljane $21.65, do Reke S20.50.
Brzoparnik
PHILADELPHIA odpluje dne 10. sept. ob 9.30 uri do-poludne iz New Yorka v Cherbourg in Southampton.
Vožnja velja do Ljubljane $23.80. do Reke $24.30.
Krasni poštni pamik ZEELAND odpluje 10. gept. ob 10.30 dopoldne iz New Yorka v Antwerpen.
Vožnja velja do Ljubljane $25.45, do Reke $26.50.
Ekspresni parnik KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 13. sept. on 10. uri dopoldne iz New Yorka v Bremen.
Vožnja velja do Ljubljane $34,45, do Reke $35.65.
Veliki poštni parnik
RYND AM odpluje 13. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam.
Vožnja velja do Ljubljane $25.50, do Reke 325.40.
Brzoparnik
MAJESTIC odpluje 14. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Liverpool.
Vožnja velja do Ljubljane $23.80, do Reke $24.30.
Francoski parnik da dva vijaka LA TOURAINE odpluje 15. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre.
Vožnja velja do Ljubljane $28.70, do Reke $29.00.
Vse prekomorske družbe so znižale cene tudi za drugi, razred in velja sedaj vožnja od $30.— do $40.— v dragem razredu iz New Yorka v Havre, Bremen, Hamburg, Antwerpen, Rotterdam, Cherbourg, Southampton in Liverpool.
Imenovane cene veljajo d« preklica. Vožnje listke je dobiti pri
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O.
Kranjsko slovensko katoliško
SLOVENCEM TER HRVATOM SE PRI. <f £ ^ \ POROČA IZKUŠENA BABICA
M
s*
POLONA MEVŽEK,
252 WILSON AVENUE,
CLEVELAND, O.
(?
CI a
n
no
SYBte Bartee
v Forest City, Penna
fnkorporirano dn6 31. januarja 1902 * Pe-ij^ŽTanUi
ODBORNIKI.
Predtednik: Josip Zadati, p. O. Box 547, rorest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, P* L tajnik: Ivan Telban, P. O- Box 607, Forest City, P^ IL tajnik: Ivan Žiga P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Mabtin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, P*
GOSPODARSKI IT RAČUNSKI ODBOR:
Josip KacWELt star. P. O. Box 591, Forest City. Pa. A r-T-nre f»v> ■.- 1 't Koz 537, Forest City, Pa. iViUS Osaxin, P. O. Box 492, Forest City, Pa Josip Gobsno, P. O. Box 569, Forest City, Pa
POROTNI ODBOR i
JOSIP BTTCINELI ml., P. O. Box 591, Forest City, H I^aboi. Zalab. P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Puraož Matos, P. O. Box C5li, Forest City, Pa
Dopisi naj se pošiljajo I. tajnikn: toreat City, P*
John Telban, P. -O. Bos 60$
Društveno glasilo je "Glas JSarodai*,
Nižje podpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz ALDRIDGE, MONT., v CHESTNUT, MONT., in tu odprl novo tire j eni
saloon*
v kterem točim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KAXJFORNIJSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKB.
S spoštovanjem
MARTIN RAtJH, Box 58, Chestnnt, Park Co., Montana.
"GLAS NARODA"
prodaja pe 1 mt iterilk*: A m t o s Bobe k, poaUvodi« w
dročm«e Frank Stkitr, 1771 St Clair Su Cleveland. Ohio. John Suatariii, 1£0§ N. Centre St.. Joliet, Hi Frank Gabrenja, Sit Pom
St.. Jehnattmo. Pa. Frank A. Baudek. Milwaukee. Wie.
■ v | zaslužene denarje je naj*
I P7KH bol-,e sigurno domu
I U»»IIU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Stree^ New York
Resnica
je da je največja nesreča v A-merika za človeki — l>olc-xcii. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne clela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? '
Kadarje človek bolan — mox-o so zdraviti- Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo uče-nostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti.
Zato rojaki Slovcnci kader ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je :
Prof. Dr. E. C. COLLINS,
iz vseučilišča v New Yorku,
in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete.
Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli.
Dragi gospod Profesor J	'
V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge I roke, napetost v trebuhu m nejsem mogu hodit Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po« Revni atizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. ^ bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra-bolezni ozdravlena. vila in zdaj sem popolnoma zdrav.	in gla-
Toraj se Vam srčno zahvalim zatova Ozdravljena« velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bol5i zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom nasvetu živel.	Maik Strah,
69 Arimont St. Massillon, O.
Walnut Lake, Ark. Maik GuŠtin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Sknšek,
Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku.	Anton Stamfel.
Prof. Collinsjamei za popolno ozdravljenje vseli bolesti:
Kakor bolest i na plueah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križa, zlato žilo (kemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Oollins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vso
Spolske bolezni pri možkih in ženskah.
Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere epolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto ▼ maternem jeriku in adresujte na	f
PROF. Dr. E. C. COLLINS,
1-4O W. 34th St., KEW YORK.
Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne.


JugoslovaBska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predaednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik5 JOHN KERŽlSNTK, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn.
II.	tajnik: ANTON QERZIN, 403 Seventh St, Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOV2E, P. O. Box 106, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1796 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Br ad dock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopiti naj te blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Brezich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in n )benem drugem.
Denarne poailjatre naj M pošiljaj« blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 165, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glaailo je: "GLAS NARODA".
Drobnosti.
Izpred okrožnega sodišča v Novem
mestu. Na semnju v Burki je Janez Pueek hodil po krčmah in v vsaki gostilni plačeval s cekini. Toda ti cekini niso bili pristni, neero narejeni iz med i in broncirani. Puckovi cekini se rabijo samo pri kartanju, čeprav so podobni angležkemu denarju in je na eni strani celo orel. Pueek je dobil 14 dni za])ora. — Očeta je pretepal Henrik Stamcar in <ra hudo poškodoval. Pri obravnavi je 73Ietni oče svojemu sinu odpustil, vsled česar je bil fant oproščen. — "Bom že hudiča naredil, če mi gospodar ne kupi hlač!" se je rotil lSIetni Alojzij Metelko, doma iz Brezilj pri Raki, ki je v Orešju služil za hlapca. In ker mu gospodar ni kupil hlač, je vrezal konja v bedra in v prsa, potem pa trdil, da sta se konja splašila in se poškodovala na brani. Dobil je šest mesecev jxiostrene ječe. — Ivan Kerin iz Božjakovesra bode sedel 8 dni, se enkrat postil in plačal 10 kron, ker je šel brez dovoljenja v Ameriko, kje si je prihranil 600 dolarjev; 7 dni zapora, j eden post in 10 kron »lobe je dobil radi istega delikta Josip Vintar iz Smihela.
Napad. V noči 21. na 22. av<* je šel iz Zupanove gostilne v Bohinjski Beli domov posestnik Lenart Beguš, kteres-a je med potom iz neznanega uzroka nekdo napadel in ga dvakrat 7 nožem sunil v zadnjo stran stegna Tudi na trebuhu je močno poškodovan. Ker se je Beguš takoj, ko ga je neznanec sunil z nožem v stegno, nezavesten zgrudil na tla, ne ve, ga je-li napadalec z roko osuval v trebuh, ali ee je hodil po njem. Dne 22. avg. so ga do južnega kolodvora v Ljubljani pripeljali z vlakom, od tu pa z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Strela je ubila v Dmščah pri Sko-t ijanu hlapca Ivana Marklja, ko je vedril pod neko hruško, deklo Terezijo Svigljevo pa je na prsih lahko poškodovala. Pod hruško je bilo še več drugih osob, ki so pa ostale ne-f oškodovane.
Boj z divjim mačkom. V Gorjancih blizu Žužemberka je obstrelil grajski nad logar Daniel Gasparovič divjega mačka. Pri zasledovanju se je ra-njt-ni maček potuhnil pod neko bukev, a ko se mu je lovec približal na 20 korakov, zagnal se je razkačeni maček v lovca, vendar se mu je posrečilo, ga z enim strelom usmrtiti. Maček tehta 8V, kg.
Nezgoda na železnici. Med Ratečami in Trbižem je ponesrečil dne 20. avgusta kovač Waldmann iz belope-skih fužin. Hodil je domov po proga, pri čimer ga je zgrabil prihajajoči vlak ter ga vrgel na stran s toliko sdo, da si je zlomil obe nogi ter !=e tudi na glavi močno poškodoval.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Obesila se je v Mariboru žena železniškega ključavničarja Josipina Poš-nik, ker je bila zaradi žaljenja na časti obsojena v zapor.
Skrivnosten umor. V bližini Maribora tik Drave so dne 22. avgusta zjutraj našli truplo kacih 30 let stare ženske, Kdo je umorjena ženska,, še ni dognano. Morilec je žensko popolnoma slekel, pustivši ji samo nogo-vice. Obleka je bila pometana za grmovje. Žena je imela prerezan vrat in več ran od ubodov v prsa, koža na obrazu je oddrgnena. Sodi se, da je morilec hotel obleko in truplo vreči v Dravo. Tudi o morilcu doslej še ni sledu. Domneva se, da je izvršil umor že v nedeljo dne 21. avg. nekako ob 9. uri, zvečer.
Morilec svoje žene. V nedeljo, dne 21. avgusta zjutraj so našli na železniški progi blizu Ptuja povoženo žensko truplo. Zdravniki so takoj spoznali, da je bila ženska že umorjena položena na tir. V umorjeni so spoznali 231etno kmečko ženo Segula iz Dornove, ki je živela z možem v ved-nem prepiru. Moža so zaprli.
KOROŠKE NOVICE.
Ustrelilse je dr. Jos. Haas, notar v Smohorju, ki je prišel šele nedavno tja iz Maribora. Nesrečneža imajo na vesti nemški agitatorji, ki so ga hoteli izigrati kot spretnega organizatorja proti Slovencem, pri tem pa so ga pahnili le v bedo, iz katere se je rešil z revolverjem.
PRIMORSKE NOVICE.
V tri leta ječe je bil obsojen na •krožnem sodišču v Gorici neki Henrik Arivosto, ker je v neki gostilni izustil besede, žaljive za cesarja. Pri--odili so mu toliko, ker je bil prej že •bsojen radi takega čina.
Dvojno maščevanje. V poreški okolici je posestniku Radovanu njegov sosed opustošil iz maščevanja vino-trrad. SodAšče je prisodilo maščevalcu razun kazni še večjo odškodnino Radovanu. Nedavno je šel Radovan v Poreč k sodišču, da se za odškodnino vknjiži na sosedovo posestvo. Dasi je hodil pri belem dnevu in v družbi dveh osob. ga je maščevalni sosed iz zasede ustrelil.
Ženska v plamenu. V Rovinju se je dogodila nesreča. Dekla nekega uradnika je hotela s pomočjo petroleja zažgati oglje. S tem pa je ravnala tako neprevidno, da je z gorečo lepljenko zažgala petrolej v vrču, ki ira je imela v rokah. Petrolej je eksplodiral, s Čimur se je nžgala obleka. Uboga ženska je zadobila take rane, zlasti na prsih, tako, da zdravniki dvomijo, da-li ji bode mogoče rešiti življenje.
MXTATSKE NOVIC«.
Škof Strossmayer je zelo prisrčno sprejel in pogostil rusko deputacijo, ki mu je pod vodstvom Spiridoviča prinesla diplomo častnega članstv; slovanskega dobrotvornega društva v Moskvi. '' Novo je Vremja" ima •> tem zelo laskav članek. Isti piše ued drugim: "Veliki starček je popolnoma ozdravel. Njegov glas.odmeva gromko in močno. Za Kuse je opravil posebno mašo. Klical je božji blagoslov za rusko orožje in za novorojenega naslednika ruskega prestola, ca-reviča Aleksejeva NikolajeviČa. Na pozdravni govor Cerepa Spiridoviča je odgovoril Strossmayer. da želi Rusiji vse dobro, da mora premagati hinavskega sovražnika, ker ona uči krščansko ljubav. Previdnost bode kmalu pokazala pot za zjedinjenje vseh Slovanov. Celo poslanstvo je bilo povabljeno na obed k škofu. Med obedom je siv starček ponosno izrazil -voje simpatije za Rusijo. Pri slovesu je škof blagoslovil in poljubil odposlance, ki so bili globoko ginjeni veličastne in izredne dobrote."
Med narkozo je umrl v Šibeniku
/upnik Marko Laco iz Neveste.
Stalno kmetijsko razstavo v Oseku so slovesno otvorili 20. t. m. v navzočnosti ministra pl. Cseha.
Nov hrvatski list je začel izhajati v Samoboru pod imenom "Samobor-ski list", ki bode izhajal vsak mesec ter zastopal le lokalne interese.
Prostovoljna policija se je ustanovila v vasi pri Lipiku, kjer stanuje več gostov in kjer so se primerile zadnji čas drzne tatvine. Med policaji sta tudi grof Teleky in baron Banffy. Dosegli so koj prvi dan uspeh.
RAZNOTEROSTI
Mrtev otrok v cerkvi. V Elizabetni cerkvi na Dunaju je našel mežnar v Klopi povezan zavoj. Ker je mislil, da je kdo stvar pozabil v cerkvi, nesel je zavoj hranit v žagrad. Čez dva dni je začelo iz zavoja smrdeti, vsled česar ga je mežnar odprl in našel v njem par dni staro mrtvo dete. Sodi se, da je mrldeka mati nalašč prinesla v cerkev, da ji ni bilo treba dragih pogrebnih stroškov plačati.
Spanje v svežem senu je lahko zelo nevarno, da smrtonosno. Čestokrat se zgodi, da je na takem senu speči zaspal za vedno. Mislilo se je, da se nahaja v svežem senu neki posebni strupeni plin. Francoski kemik Ber-thelot pa je našel, da je ta nevarnost le v ogljenčevi kislini, ki je sieer v neznatni količini tudi v zraku, a če je človek le malo čez mero vdiha, mora umreti. Rastoče rastline vdihavajo mnogo ogljenčeve kisline vase ter iz-dihavajo za človeka dobrodejni kisik. Ako pa se ločijo od korenin, dihajo še nekaj časa, toda v nasprotnem razmerju: vdihavajo kisik ter izdihavajo strupeno ogljenčevo kislino.
Ladjica "Draga", last umorjene srbske kraljeve dvojice, tudi pri tretjem dražbanju ni bila prodana; vsled tega jo pripeljejo na Dunaj naprodaj.
Avstrijski cesar je pomilostil vseh 21 huzarjev, ki so bili lani v Lvovu obsojeni v večletno ječo, ker so se uprli čez tri leta služiti.
Dohodek, ki ga ima Italija na leto od tujcev, se ceni na 102 milijonov K.
Egipt ima 10 milijonov prebivalcev a le en edini zavod za umobolne.
Italija potroša 43 odstotkov svojih državnih dohodkov za plačevanje obresti in počasno poplačevanje svojih državnih dolgov.
Avstrija je edina večja država na zemlji, ki ni nikdar imela kakih kolonij oziroma prekomorskih posestev.
V	Evropi je sedaj l'* vladarjev, starih nad 70 le^ I.* pet, starih nad
let.
Smrtna > .zen je bila leta 1S75 v Italiji odpravljena. Od tega časa je tam število umorstev narastlo za 43 odstotkov.
Mrtvo morje v Palestini se je nedavno povišalo za poldrugi meter. Sodi se, da se je dvignilo njegovo dno vsled vulkaničnih evolucij.
V	vsaki minuti umre na naši zemlji fi7 ljudi, a rodi se jih 70.
Strajk. V Črnoveih so ustavili delo vsi zidarji, nad tri tisoč na številu.
Legar se je zopet pojavil v praški »kolici.
Hud vihar je razsajal 17. zvečer okolu Reke. Več ribiških ladij se je j>o topilo.
Trdnjava Gibraltar. Dne 4. avgusta je mi nolo 200 let. kar so dobili Angleži v svojo oblast trdnjavo Gibraltar, ležečo na najskrajnejem jugu Španske. -
KJE STA BRATA MARTIN in ŠTEFAN SLOBODNIK, doma iz Boja-nje vasi pri Metliki. Zadnjič sem o njih cula, da bivata nekje v Co-loradu ter da se je mlajši brat Štefan celo ponesrečil. Za kako sporočilo bode njiju sestra vsakomur hvaležna. MARIJA SLOBODNIK, Bojanja vas 54, P. Metlika, Dolenjsko.	(G-7 9)
KJE STA HRVATA JOŽO BADA-NJEK in MIHA VTDOŠEK Pri
meni sta ostala dolžna na hrani in stanovanju ter odšla od tu dne 28. julija. Jednemu drugemu sta celo nekaj pokradla. Vse rojake in gospodarje svarim, da se jih ogibajo ter jima ničesar ne zaupajo. Kdor ve za njiju naslov, naj ga izvoli naznaniti: MAT. KOLLAR, Box 154, Midway, Pa.	(0-7 9)
f FRONTENAC, KANS., imokmiid je aaej zastopnik Mr. Le«? «14 Kruflkits. Isaenovani gaapod deluj« že mnogo let a ne»ej in ava veda* v sajlepŠeaa »oglasju, sat« ca rojakom teple priporočam. Fr. Sakaor.
Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON,
40 Second St., Hoboken, N. J.,
potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozijo in za to delajo na i>arnika.
Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen.
Kreta nje parni kov.
V New York so dospeli:
Kaiser Wilhelm der Grosse 6. sept.
iz Bremena z 1439 potniki. Hohenzollern 6. sept, iz Genove z 4S2 potniki.
Gertv G. sept. iz Trsta z 526 potniki. Dospeti imajo:
Philadelphia iz Southamptona.
Giulia iz Trsta. Pennsylvania iz Hamburga. Majestic iz Liverpoola. Numidian iz Glasgowa. La Touraine iz Havre. Cedric iz Liverpoola. Etruria iz Liverpoola. Hamburg iz Hamburga. Noordam iz Rotterdama. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Finland iz Antwerpena. Columbia iz Glasgowa. Germanic iz Southamptona. Kronprinz Wilhelm iz Bremena.
Odpluli so:
Baltic 7. sept. v Liverpool.
Odpluli bode:
La Savoie 8. sept. v Havre. Bremen 8. sept. v Bremen. Zeeland 10. sept. v Antwerpen. Philadelphia 10. sept. v Southampton. Hohenzollern 10. sept. v Genovo. Paiatia 10. sept. v Hamburg. Campania 10. sept. v Liverpool, tiyndam 13. sept. v Rotterdam. Slavonia 13. sept. v Reko. Ivaiser Wilhelm der Grosse 13. sept.
v Bremen. Majestic 14. sept. v Liverpool. Hamburg 15. sept. v Hamburg. Prinz Albert 15. sept. v Bremen. La Touraine 15. sept. v Havre. P nnsylvania 17. sept. v Southampton.
Finland 17. sept. v Antwei-pen. Germanic 17. sept. v Liverpool. Etruria 17. sept. v Liverpool.
ilnjige,
ktera imamo v naši aalegi im jib «d-THwljerao poštnine proste, ake se a am xxu~ek naprej pošlje:
Molitven« ki jiffe:
Spemin na Jezusa M ct. Jezus dobri pastir 60 ot. P res r e to Srce Jesuseve $3-20. Sveta Nebesa $L Jezus na križu $L Filoteja $1.80. Zlata tela »1.20. Duhovni studenec €0 et Nebeške iskri ee <0 cL Ključ nebeških vrat tO et Vrtm nebeški «0 et. Sveta ne& li et. Ave Marija 10 et. Mati Božja 10 et. Evangeliji 60 ct.
Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe rr. pisma velika izdaja SO ct Navedene maiae knjig« so ■ (Jato obrese.
•	knjige t
Zbirka dema&h zdravil 60 ct-Mali vite*, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 7S ct. Prešernov« poezije, breširane, SC et Skozi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 et. Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slav. ljudske šole 80 ct. Dimnik, slovenske-nemški besednjak
9Q centov. Prva nemška radnica 36 at. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janes 40 ct. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. Godčeveki katekizem 15 ci. Andrej Hofer 20 ct. Boeraka vojska 80 ct. Admiral Tegetthcf 80 ct. Pavlin, angleški slovarček 40 st. Erazem P nad jamski 15 ct . Našel nikova hči 20 et. Eno leto med InOijanci 20 st May, Erj, 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Postenjpkovič 20 ct. Narodne pripovedke za mladi**, I
im II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct, Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct* Izdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 st. Najdenček 20 jL
rirnf RadefVr 90 »-
Lainjivi. kljukee 10 eL
Repeat** 2t ci
Trteaaiiev prstan 20 et.
Hubad, pripovedke L, IL, JU, sve-
zek, vsak 20 et. CJeear Maksimilijan L, 20 eL Sv. Genevefa 20 e . Vojaka ne Turškem 40 et. Rodbinska ireča 40 et. Knes Črni Jurij 10 ct. Nikolaj Zrinjaki 20 et. Spomimjaki liati is avstrijske zgodovine 25 et. Doma in na tujem 10 st. N« Preriji 20 ct. Strelec 25 ct. Naseljenci 20 ct.
Poslednji Mohikanec 20 et	«
SreČolovec 20 ct.
Avstrijski junaki §0 ot
Kako je zgorel gozd 20 cv.
Šaljivi Slovenee 20 et.
Četrto berilo za Ijudsk« tole 50 eft.
Stoletna pratika 60 ci
Izidor, pobožni imet 25 et
Cvetk« 2© ct.
Hitri računar 40 ct.
Sanje v podobah 15 cl.
Koledar za lete 1904 21 et.
JOHN KRACKER
1190 St, Clair St., Cleveland, 0.
Priporoča rojakest sv« j a izvrstna VINA, ktera v kakov«sti aadkrilja-jtj« vsa draga ameriška vina.
Kadeč« vino (C«acord) prodajam p« 56c galeae; bel« vin« (Catawba) M 7N galeae.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA TOt« JE 56 QALON. BMXJEVE0, aa kterega sea impart ir al brinje iz Kranjskega, velja 12 st«kleaie $15.06. Brinjevec je najbolje vrste, ker je žgane na isti način, kater dema aa Kranjskeu. NAMOBAMJEPRZL^fcm BI
Za »bila naročila s« priporoča
JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 6u
POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagij, 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri „Triglavu,,f
617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležane „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje ]• vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralns miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prve? vrsti za točno in solidno postrežbo Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakom da me blagovolijo vsčkr&t počast&J s svojim obiskom I
Mohor Mladič,
617 So. Center Av., blizo 19. ni CHICAGO. 1XXJ0V0IS
t
t *
si asi is *
£1 p
t ** * £ *
p

FRANK SAKSER, lastnik.
ANTON BOiiEK, vodja.
BANČNA PODRUŽNICA
1778 ST. CLAIR ST., = - = CLEVELAND, 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
denarje v staro domovino
najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih.
Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja
parobrodne listke
za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na pamik, kar potnika nič ne velja, in je to velike vrednosti.
Dobiti je v podružnici "Glas Naroda" po x cent številka.

k ■ : ~ f ' " " ■

T-jj Rj363s,
Milko Vogria.
—•—
Novela. Spisal dr. Btojaa. e
(Dalje.)
Tako so tekli dnovi, eden drugemu enak, dokler ni bilo Riharda v Poreče. Kakor se pa eestokrat zgodi, da f.e jedna sama osoba, na novo došla. druščino izpreineni ter jej ali celo novo življenje vdahne ali jo pa moti. da ne nahajamo več v njej poprejšnje zabave, tako je bilo tudi z Rihardo-vim prihodom, kajti ta je donesel sestri novo življenje. Olga je našla v svojem bratu steber, na kterega se je naslanjala v seda njej samoti. Blizu tri tetine le pogrešala je sestra Riharda, aii ta ločitev bila je sestrin ljubezen tako povzdignila^ da se jej zdaj neločljivo ok leno I a svojega brata.
Takoj prve ure mu je razkrila, k a nameravajo stariši z njo, in da jo | h. baron Robert snubiti, a ona ga ne ljubi. Nato mu pove. zakaj ga ne mara, in kako jej je Robert prisiljen.
BENZ1GER BROTHERS,
"Za koga pa?" vpraša jo nagloma
Rihard.
Olga bi bila iz celega srca rada ta- .......... . _	_
koj ime svojemu bratu povedala, a Nt /YuRK,N. Y., ! CINCINNATI, OHIO, | CHICAGO, ILL., ega si ni upala storiti. Bala se je, 36-38 BAL "LAY STREET. [ 343 MAIN STREET. | 211-213 MADISON AVE.
!a bi tako izdala svojo ljubezen, o
POZOK^ SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA!
m\
telefon kadar dospei na kake pitajo t New York tu B6 rei kako priti k F*. Saxsebju. Pokliči številko 3TS3 Cortland in govori slovens«*.
kterej seveda brat Rihard niti sanjal ni. Obotavlja se toraj svoj načrt bra- I tu razkriti, meneč, da je itak vse ; zastonj in da se vsemu velike težkoče j ustavljajo. A ker le brat ne jenja j sestre popraševati, kdo bi to bil, na- j znani mu Olga ime, sramežljivo ime- j nujoša dr. Milka Vogrina.
In pri teh besedah zarudi nedolžno dekletce tako same sramežljivosti v lice, da bi bil brat njeno tajno ljubezen do Vogrina lahko uganil, ko bi j ie bila njegovega pogleda na-se va- j bila ptica tonovšiea umetno krožnjo- : ča nad jezerno gladino.
"Da. res, dr. Vogrin bi nam bil | najboljši tovariš", pritrdi Rihard ve-j sel svojej sestri. "On je tukaj nekje j blizu doma; on pozna vse kraje, gore i in doline, ter bi nama lahko bil vodja j ia vseh izletih. Saj mi je že mnogo ! pravil o koroških visokih gorah, ktere j ie vse obiskal, in rekel mi je tudi že.
Izdelovalci bande« rov, društvenih zastav, znakov in ragalij po naročilih.
Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke.
Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI in SREBRNI ZNAKI z r'glastim ali gumbičnim priveskom.
Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode roiak g Lupša
Oompapie Oenerale Transatiantique,
Francoska parobrodna družba
Nap sprem u izlet Ki linbi
5 a bi bilo njegovo največje veselje, ' ;o bi mi mogel enkrat s teh gor ka- ; ■at i krasoto in kinč svoje domovine. Da. prav imaš, ljuba sestra: dr. Vo- 1 rin bi nama krajšal in slajšal ča> j er delal veselo druščino tu na Vrb--kem jezeru- Meni samemu je že teko. da nisem tako dolgo z njim go- i voril. Sedaj nič ne vem o njem, ali je idrav ali ne. Na zadnjej zabavi pri j ias zdel se mi je jako otožen, kar n: icer njegova navada. Tudi v kavarni, v am or je navadno prej zahajal, ni--em ga videl, odkar smo imeli zadnjo veselico, in reči moram, da sem ga '.elo pogrešal."
Olgi se je srce samega veselja sme-alo, ko je Rihard tako ljubo o Milku rovoril. Najrajši bi bila bratu roke • ikoli vratu ovila ter s tem pokazala, la se strinja z njegovimi besedami, kajti tudi ona ga že zelo pogreša! Ivakor steguje v mraku otrok, ki še ie more govoriti, nežno ročico po sve-ilej zvezdi na nebu ter skuša zinoti, la bi svojo notranjo željo po zvezdici izreklo, a jezik mu ostane nem, tako je bilo Olgi pri srci. Gledala je v svo-•ej domišljiji Milka Vogrina. žele? objeti ga s svojimi rokami t3r naznaniti bratu svoje notranje hrepenenje po njem, ali sramežljivost jej je ve-1 zala jezik ter zakrivala Rihardu nje- j ne srčne želje. Zatoraj mu mirno, a I vendar s tresočim glasom nehote seže i v besedo:
"Tudi jaz sama sem le nekaj besed j z njim govorila, ko s ve se mati in jaz j ->d Konarskih poslavljali. Tedaj mi i je rekla grofmja, da odidejo vsi začetkom junija v Belo pri Zeleznej Kapli, in da nas okoli 15. tega meseca obiščejo. Danes je pa že 18. junija, a mi šc nimamo nobenega poročila, kdaj pridejo k nam, in ali so dospeli srečno na Koroško. Da bi se le ne bilo nič hudega pripetilo!"
In pri teh besedah je mislilo njeno nežno srce, vse prestrašeno, na Vogrina. ali hitro se zopet potolaži, spomnivši se, da je molila vsak dan tudi za blagor svojega Milka!
(Dalje prihodnjič.)
•d ga še prosi, naj jej bode on jevalw na sprehodih in večjih , da se lažje Roberta izogihlje. ml je seveda sto je j sestri obda jej vse. kar ga prosi, izpolni; kajti tudi njemu ni bil Robert povšeči. ker ga je kot mladega pravo-sl.»vea — on kot nadporočnik reve** preziral. Robert se ni namre prej nikdar proti Rihardu prijateljski obnašal. Tudi je sicer z njim malo, rekli bi lahko, da skoro nič občeval in govoril. A kakor nam znano, tiseli se najprej v mlado možko srce antipatija do onega, kdor se proti njemu ošabno obnaša in ga prezira.
Tako je bilo tudi pri Rihardu, ki se je čutil vsled tega v svojem srci razžaljenega. Seveda ni Rihard o svojej razžaljenosti nikomur nič pravil, a ona je bila uzrok, zakaj se je proti očetu obotavljal iti v Poreče, nagla-šajoč, da ne more prej z Dunaja, dokler se kolegije ne končajo. A vse to mu ni nič pomagalo, očetova beseda je bila ostro povelje.
"Kaj mi bode samemu početi tu v Porečah", mislil si je, ko se je vlak že bližal Vrbskemu jezeru. "Olga bode vedno pri materi, in baron Robert se gotovo ne gane od nje. Sam se bodem toraj moral sprehajati, kopati, veslati in dolgočasiti se; saj vem, kako je bilo druga leta, ko ni sem imel nobenih pravih tovarišev, a s starci in gostobesednimi mamicami pa mi tudi ni, da bi z njimi celi dan modre razgovore razpravljal in njil politične neslanosti poslušal. Življenje po kopelili pač ni za mladega Člo veka, kakor sem jaz; to pač ni nič zn me!"
Tako je tožil Rihard že prve dni tudi svojej sestri, ko sta se po hladnem gozdiči sama sprehajala. A naposled še vpraša Olgo celo po naroku, zakaj ga je oče prav za prav tako hitro sem poslal.
"Veš, dragi moj Rihard, to je nekaj posebnega", odgovori mu sestra premišljujoča. "Vsediva se tu sem na to-le klopico, od koder se razprostira tako lep razgled na Karavanke in po celem jezeru, in hočem ti vse razkriti, a le pod tem pogojem, da o vsem molčiš."
Brat se jej zaroti, da hoče kakor stena molčati, in poda jej roko v znamenje, da ostane mož-beseda. Zdaj še le mu sestra na kratko razloži, zakaj je mati pisala po-nj.
"Ne buduj se, moj ljubi Rihard", sklene slednjič pripovedovanje, "da si prav za prav zavoljo mene sem prišel. Mislila sem, da bodem s teboj, v tvojej družbi lažje nc-ljubo m; druščino Robertovo prenašala. Vse hočem, ljubi moj Rihard, za-te storiti in ti tvojo ljubezen stoterokrat povr-noti! Kamorkoli želiš, hodila bodem s teboj in delala le tebi druščino, da ti ne bode nikdar dolg Čas. Mati so s»-zdaj že hvala BogH do dobra okrevali in ne potrebujejo več moje pomoči; zatoraj me bodo tudi lahko pogrešali, ako napraviva večkrat kak daljši izlet v to lepo okolico."
"Ne budujem se več", odgovori jej mirno Rihard, "zdaj ko vem. d« tebi s svojo navzočnostjo ustrezam , Pod nadzorstvom državnega bla-Ali prej sem bil pač zelo nevoljen meneč, da me ta ošabni baron zato
PAZITE DOBRO NA MOJ HASLGV, ZAPIŠITE SI GA!
KADAK POTREBUJEJO SLOVENSKA DKCŠTVA
ZASTAVE, REGAIIJE, ZNAKE, KAPE i. t. d.,
RTn fiRH»v?ir.v>*«t!S-8ViC8-INNSBRUK LJUBLJANA.
i oaf NI PARNIKI	SO t
,,La Lorraine", a> dva vifaka-------------.....	it.ooo	tod,	25.000 kolikih	arafi.
La Smvcrie", „ „ .......................l*.ooo	„	§5.«»	,,	»
La Toumine*', ,, ,, „ .................	10.000	„	13.000	,,	,,
,L'Aqaitaine", „ „ ,, .....................lo.ooc	„	li.ooa	„	n
,,La Bretagne",......______.................... S-ooc	pxra	,,	,,
,tL* Champ*gne",.............-------..........	B.coo	,	$.300	„	„
,,La Gaacogne",______......................... 8.aoo „	j.oec	,,
Parniki odpljnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob xo. ari dopoladnc.
Parulki odpljajejo if pristani«* »t* 48 Forth Biver ob M.or*	^
pišite slovenski po moj cenik ali uzorce, ker to vsem pošljem brez stroškov. Moja tvrdka je slovanska.
F" Imam na razpolago obilo nzorcev slovenskih, hrvatskih, čeških, slovaških, rnsinskih, litvin-skili in poljskih društev.
IE. 23si.©la.aacLSL:i&,,p
580 SOUTH CENTRE AYENUE, CHICAGO, ILL.
•La Savsie •La Tourain« •La Lorraine
La Bretagne *La Savoie
8. sept. 190-L 15. sept. 1904 22. sept. 1904. 29. sept. 1904. 6. oktobra 1904
•La Touralns •La Lorraine
La Bretagne •La Savoie •La Tsuraine
13. okt. 1904. 20. okt. 1904. 27. okt. 1904, 3. nov. 1904. 10. nov. 1904.
43K Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
»lam ige>«ijt: Sit BKOADWAV, NEW Y0MM,
Holland-America Liine
(HOLLAN i>- A HFINSKA ČRTA *ozi kraljevo nizozemsko in r-otio Zjed'njer.in drŽav
flied NEW Y0RKOM in ROTIERDAMOM preke Boulogne sur-Mer«
Nad 30 let so je obnašal
RICHTERJEV
SVETOVAT, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljSi lek zoper
REUMATIZEM, P0E0STKIC0, PODAGRO itd.
in razne reumatične neprilike.
flAflOt 2Set. in 5Oct. v vseh lekarnah
P. At Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
The Savings Fund & Loan Ass'n
of Pittsburg, Pa.
417 Fourth Ave. Pittsburg.
Potrjeni kapital $1,000 000.00.
Nižje podpisana pri poro* čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
. . NEW YORK . .
t katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dob<5..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni žba solidna......
Tostre-
Za obilen poset se priporoča
FR1DA VON KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.
parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. parnik s dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 1.2,500 ton.
N00RDAM RYNDAM,
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojni« vijakom, 8300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avst? « . ^
Radi i*etie gl^j na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestftt J DUNAJ. I. Kolowratring xo. INOMOST, 3 RudolfMrc«*«-'*, TRST, št 7 Prosta luka. I BRNO n Krona
Parniki o d p 1 j 11 i e j o-Iz ROTTERPAMA vsak četrtek in iz NEW TORKA ---ob 10. uri zjutraj. ------=
vsako «red«
da me je prej preziral, Se zdaj oV moj prijetni čas na Dunaji spravlja Tvoji naerti o izletih v krasno oko lico in tudi na visoke gore, kjer se cut i človek prostega, kakor ptica pod milim nebom, so pač lepi, a izvedejo se težko! Jaz sam ne poznam namref-dobro okolice, jezika slovenskega pa, ki se tu med kmeti govori, pa celo ne razumevam, in tako bi bilo silno težko napravljati izlete. Povrh pa tudi ne moreva midva sama nikamor dalje od todi iti, kajti baron Robert bi naju skušal na vsak način spremljati, n to bi bilo meni, kakor tebi Še ne-ljubše,"
Vsi bratovi pomisleki bili so sestri razvidni, a takoj jej pride nekaj na misel, kar je itak že v srci nosila.
"Jaz vem za neko dobro pomoč, za dobrega tovariža."
gajniškega oddelka.
Posojilni blagajaiiki oddelek.
C. B. LAWT0N, predsednik. JAS. A. SMITH, poslovodja.
Math. Grill,
1548 St. Clair St.,
Cleveland, Ohio.
Priporočam rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Rudeče vino po 50c. gal., belo po 75c. gal. Naj bol jši_ domači drožnik 4 gal. za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plača; po bo
čam prevozne stroške in <?am )dc
Lepo urejena
SLOVENSKA GOSTILNA
▼ Ely, Minn.,
▼ kteri Tedne tottn izvrstno pfv«, fiao vlma fe vhiakev, prodajam tudi docnafe in Imnortirmne smodke. Dalje naznanjam rojakom, da poMlja* denarje t staro domovino in »em ▼ srerf a g. Fr. Sakser-jem ▼ New Torkni rojake tudi rad postrešem t drum sadevah glede voinjtb liatkov, posebno ako kdo leli koft aem vaefcL, ali potnje v itaro domovino. Z vele*tovonjem *	TYJLB UOTŽE.
»sodo zastonj. Vino je naj-joljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 120U do 1500 galoi.. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
Rojaki J Ob priliki mojega obiska v stari domovini nakupil sem veliko brinja; brinja ie izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bodem
IZVRSTEN BRINJEVEC,
kakoršnega ni v celi Ameriki. Cena mu bode 12 steklenic $12, 1 steklenica $1.25. Rojakom se priporočam v obilno naročbo.
H' Naročilom je priložiti denar.
T Braddeck, Pa., ia »kolici j« maš zastepnik Mr. Isaac Magister, 1141 Xacket Ave. .Betičmik je y«9blaščea aa pobiraaj« mar*čaia« ia. predaj« knjig, ter ga vaes rejakts. tepla pri-peroiuK.
Rojaki, podpirajte rojaka!
Podpisani priporočan Svojo dobro titjca«
GOSTILNO,
t kterej tožim vedno SVEŽE PIVO, proda jam DOBRE jMODKE in LIKEKJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DO BRA H RANA Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bodi prišel do mene in do znancev. Ako ked* po treba je kak svet, na) se name obrne. Ntk geslo toraj bodi t
svoji k svojim!
Martin Mutaič, sut*?k
ROJAKOM V J OLIETU, ILL., ia
okolici priporočamo našeRazastop mika Mr. John Snstariiča. 1808 N. Centre St. Lneaiorsai c*
holland-america line,
39 Broadway, NEW YORK. 30-2 l>aarbora St, CHICAGO, TI,L
Tacolo Stozr^fLoIhL,,
89 E. Madison. Street. - _Cliica^o, 111
Slika predstavlja srebrno uro 2a go spode. 18 Siie Screw B navijak.
Cena uram: Nikel nra........$ 0.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrnr ^ra......
z dvema pokrovima $11..00
Ako Selite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-
field" jamčene 20 let:
16 Size 7 k am hot $15.00 16 " 15 " .flS.OO 18 " 7 " #U.<H) 18 " 15 " SJJ17.00 6 Si/e ura za d a-ur 2 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure s«-. mjb«->liše delo Elgin in VValtliaru ter jnmčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam
Jacob Sfonich^
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL,
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem ia kratena Hrvatom, da sem odprl
NOV SALOON,
14tl So. 13th St., OMAHA, NEBR-,
v kterem točim vedno sveže gvetovno-znamenito ANHaEUSER & BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorano za veselice. V obilen obisk se priporoča
JOSIP B. PEZDIRTZ.
Ganjenim
da so
rojakom naznanjam^
HARMONIKE,
ktere jas izdelujem, ▼ Waahingto-na patentirane z« Ameriko. Delo Je izvrstno in solidno. Cene so selo nizke in sem prepričan, d* bodo odjemalci as do voljni Najtopleje se priporoča
John Golob, ms Bride* St., J«lkC n.


• • • - • .. it*