Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
I Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
„Mar me hočete tudi vi zapustiti?"	V ŽENEVI NIČ NOVEGA
Leto XIV. - Štev. 13 (684)	Gorica	-	četrtek	29.	marca	1962	-	Trst
■naaoKszrar.'?
Posamezna številka L 30
ISKANJE BOGA
Iskanje poti, ki pelje k Bogu, ni lahko. Še teže je pa na poti, ki pelje do Boga in nas z njim združuje, trdno vztrajati, napredovati in ne omagati pred raznimi težavami, ki človeka lahko iztrgajo iz božjih rok. Zadeva o Bogu in o božjih resnicah torej ni tako enostavna, kakor si nekateri predstavljajo, zlasti tisti, ki vsako razpravljanje o Bogu in Boga samega odklanjajo. Treba je torej zanimanja, dobre volje in božje pomoči, da more človek trdno v Boga verovati in po tej veri tudi živeti. Vsakdanja skušnja to potrjuje. To dobro ve mladina, ki se mora za pravilno versko prepričanje bojevati in si trdnost v veri priboriti z osebnim naporom.
Večkrat se vprašujemo, zakaj toliko ljudi v Boga ne veruje in krščansko ne živi. Vsi smo v skrbi, ko vidimo, da se je mnogo ljudi Bogu in Cerkvi odtujilo in se na žalost še vedno odtujuje. Za brezverca je odgovor zelo enostaven: je pač tako, ker Boga ni. A sveto pismo pravi, da le ne-spametnež trdi, da ni Boga. S svetim pismom in z božjim razodetjem pravi Tsto človeški razum, ki Boga spoznava in pripravlja voljo, da se ga oklepa.
VERSKA BREZBRIŽNOST
Od kod torej vsa brezbrižnost ljudi? Od kod tolikšno sovraštvo do Boga in do Vsega, kar je božjega, ki ga moremo najti tudi med našimi ljudmi? Kako sta btogla brezbrižnost in brezverstvo prevzeti tolik del našega naroda? Saj se je včasih ta narod ponašal s svojo vero in se zavedal, da se mora za svoj obstanek in pravi napredek zahvaliti svojemu globokemu verskemu prepričanju! Saj so iz te trdne* zasidranosti v veri rasli pošteno življenje, ljubezen do lastne zemlje, številne družine in pogumno delo za blagor skupnosti!
To nas skrbi, ker vidimo, da je po »izgubi vere v Boga zajela naše ljudi le prevelika brezbrižnost za kulturni napredek in duhovne zaklade. Zato prihaja tolikokrat iz duhovniškega srca vprašanje, ki ga je stavil Jezus svojim apostolom, ko jim je napovedal, da bo dal svoje meso v hrano in svojo kri v pijačo, in ga apostoli niso razumeli:	»Ali hočete
oditi tudi vi? Mar me hočete tudi vi zapustiti?«
Ne bom ponavljal tega, kar ste že slišali o vzrokih odpada, ki so splošnega značaja in veljajo za vse čase in kraje, in o vzrokih nevere. Zakaj je tako, je namreč že Jezus sam povedal: »Vsak, kdor dela hudo, sovraži luč in ne hodi k luči, da bi se ne spričala njegova dela; kdor pa vrši resnico, prihaja k luči, da se njegova dela razodenejo, ker so storjena v Bogu.« (Jan 3,21). Sveti Avguštin je isto misel takole izrazil: »Nihče ne taji Boga, razen tistega, ki želi, da bi Boga ne bilo.«
BREZBRIŽNOST NAŠIH LJUDI
Velja vse to tudi za naše ljudi? Ali tudi H nočejo v Boga verovati, ker se Boga bojijo? Ker morda nočejo opustiti svojega napačnega življenja? Ali ker jim je ntorda misel na Boga le stalen očitek vesti za njihovo nepoštenost, sovraštvo, nevoščljivost itd.?
Ne bom sodil, ker je sam Kristus rekel: »Ne sodite, da ne boste sojeni.« A z žalostjo lahko ugotovimo, da so ti vzroki nevere, brezverstva ali vsaj verske brezbrižnosti veljavni tudi pri nas in za nas.
Ko je Jezus na veliki petek visel na križu in je nahujskana množica kričala: “Če si Sin božji, stopi s križa,« je Jezus Vzkliknil: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Morda nam je težko ob po-kledu na vso razrvanost, ki jo povzroča brezverstvo med našim ljudstvom, a tudi *ni moramo vzklikniti z Jezusom: »Oče, ndpustl jim, saj ne vedo, kaj govorijo bt kaj delajo. Saj niso sami krivi.«
Mnoge namreč motijo nevednosti, tuja hčenost — kakor bi rekel Cankar, — oko-
liščine v katerih živijo, pomanjkanje verske izobrazbe in drugo. Spomnimo se na vse to in recimo: Niso vsega sami krivi, še zlasti velja to za našo mladino, ki je izpostavljena stalnemu pritisku, in mnogokrat ne najde nikogar, ki bi ji pogumno in pravilno pokazal pravo pot do Boga in do iskrenega verskega življenja.
Prihodnjič si bomo ogledali nekaj vzrokov, ki so na poseben način krivi nevere med nami.
Dr. LOJZE ŠKERL
UPRAVNE VOLITVE
V	vseh mestih pod komisarsko upravo bodo volitve 10. junija. V poštev pridejo Rim, Neapelj, Bari, Foggia in drugi manjši kraji.
Vlada je tudi proučila ukrep, da odpravi preventivno cenzuro nad odrskimi deli in filmi.
Ko je na Jožefovo sv. oče Janez XXIII. imel v konzistoriju nagovor na nove in stare kardinale, je med drugim omenil zaskrbljenost Cerkve in svojo zaradi brez-boštva in omejevanja verske svobode v številnih deželah. Dejal je:
»Še druge skrbi so, ki Nas mučijo ob tem slovesnem konzistoriju; vzrok tem skrbem je položaj številnih poedincev in narodov skoro po celem svetu, ki se jim odrekajo pravice do osnovnih svoboščin, katere pritičejo vsakemu človeku in še bolj kristjanu.
V sled tega prihajajo na Naša ušesa joki s preveč številnih dežel sveta. Tako vidimo, da ponekod trpijo, ker se odnosi med ljudmi ne morejo prav urediti; drugod, ker se stavijo vedno nove zapreke mladim narodom, ki so si komaj pridobili neodvisnost ali so na tem, da si jo pridobijo; drugod zopet, ker slišimo, da si mnogi želijo, da bi se hitro in pravično uredili socialni odnosi, kakor smo tudi Mi nakazali v encikliki Mater et Magistra.
Kaj pa naj rečemo o tistih širnih deželah, kjer učijo in s silo vtepajo v glavo, da na nebu ni nikjer nobene luči o kakem verskem redu in nadnaravni milosti, kjer trdijo, da moramo samo tu na tej revni zemlji iskati prave sreče tako poedincem kot narodom, da se le naučimo izrabljati stare in nove zemeljske sile in jih uporabljati v prid človeka?
Zaradi tega je nastala kakor huda nevihta, ki je povzročila neizmerno gorje posebno tam, kjer so ljudstva živela v revščini in zanemarjenosti, pa se zato predala zvijačam ali nasilju prerokov novega reda, ki so jih tako vkovali v novo suženjstvo, samo po imenu drugačno od prejšnjega. Tako se
Hruščev je odgovoril na zadnje Kennedyjevo pismo, v katerem mu ta predlaga, naj Ameri-kanci in Sovjeti sodelujejo pri vsemirskih raziskavah. V ta namen je Kennedy predlagal, naj bi znanstveniki obeh držav skupno pripravili izstrelitve umetnih satelitov in podobno. — Sovjetski ministrski predsednik je na te
Kljub omiljen ju zahodnega stališča in zavzetemu prizadevanju nevtralnih držav (Indije, Ghane in drugih) ni na razorožitvenih pogajanjih v Ženevi prišlo do zaželenega zbližanja med nasprotnimi si stališči Vzhoda in Zahoda. Glavno vprašanje, okrog katerega se sučejo’ ženevski razgovori, je, kako priti vsaj do sporazuma o prenehanju atomskih poskusov, če že ne o splošni razorožitvi, ki. je bolj zamotana zadeva. Toda iz dosedanjega poteka konference izhaja, da so še daleč od cilja, ki so si ga postavili (če so si ga res postavili), to je priti končno do kakega sporazuma. Mnogim se zdi, da bolj kot dnevi tečejo, bolj se manjšajo možnosti za sporazum v doglednem času. Vsem se nekam mudi in bi radi odnesli kaj pozitivnega domov. Tako Ameri-
je zgodilo, da novo zlo, ki se je v tistih deželah ukoreninilo, ne daje upanja niti, da bodo mogli škofje iz tistih dežel na prihodnji vesoljni cerkveni zbor.
Kako smo ponovno poudarjali, da mora prihodnji vesoljni cerkveni zbor doprinesti svoj veliki delež edinosti vseh v Kristusu in obenem pospešiti mir med narodi, kar si vsi tako želijo. K temu bi mogli nemalo prispevati razgovori in posveti škofov vsega sveta na bodočem koncilu. Toda kako bo mogoče srečati se z možmi, ki živijo v tistih deželah, kjer se stavijo tolike ovire in se tako o-mejuje svoboda? S škofi namreč, ki so zaradi izvrševanja svojih pastirskih dolžnosti še vedno v zaporu ali v izgnanstvu ali drugače ovirani pri izvrševanju svoje službe?
Na te krščanske junake in na njih verna ljudstva s tega slovesnega zborovanja naslavljamo svojo besedo, polno žalosti, v želji, da jih potolažimo in opogumimo.«
Janez XXIII., ki je znan po svoji očetovski ljubeznivosti, ni do sedaj še nikoli tako jasno pokazal na. versko preganjanje v deželah, kjer vlada komunizem, in ga obsodil. Najbrž so nekateri menili, da drugače sodi kot njegovi predniki. Zato je verjetno Hruščev poslal v Vatikan čestitke ob papeževi 80-letnici, da bi si še bolj pridobil naklonjenost sv. očeta Janeza XXIII. Toda Cerkev nima kaj spreminjati v svoji sodbi o komunizmu in o pogojih, v katerih živijo narodi pod rdečo diktaturo. To je znova potrdil Janez XXIII. s tako slovesno besedo in ob tako slovesni priložnosti.
predloge pristal, toda s pogojem, da prej pride do sporazuma o razorožitvi. To pa precej zmanjša stvarni pomen odgovora.
V	ta namen so Sovjeti in Ame-rikanci že navezali prve stike. V New Yorku sta se namreč sestala podpredsednik ustanove NASA in ruski znanstvenik prof. Blagon-ravov.
kanci kot Sovjeti so objektivno zainteresirani pri razorožitvi, ker bi od zmanjšanja obrambnih stroškov oboji imeli korist. Prihranje-,ne zneske bi koristno uporabili v druge produkcijske namene. Pa tudi neopredeljene države, ki imajo svoje zastopnike na konferenci (v glavnem gre za nerazvite dežele), upajo, da bodo deležne obilnejše gospodarske in finančne pomoči od ZDA in Sovjetske zveze, če pride do ustreznega sporazuma o razorožitvi. — Poleg tega je predsednik Kennedy povezal morebitno vrhunsko konferenco z napredkom, ki ga bodo dosegli v Ženevi. Še več, če v prihodnjih treh tednih pogajanja o prekinitvi nuklearnih poskusov ne pridejo nikamor, bodo ZDA obnovile svoje atomske poskuse v atmosferi. In končno junija mora ta razoro-žitveni odbor osemnajstih (po odsotnosti Francije sedemnajstih) poročati o svojem delu Glavni skupščini Združenih narodov. »I-meti moramo vedno pred očmi dejstvo, da 1. junija moramo poročati Glavni skupščini ZN o rezultatih našega dela in dokazati, da smo se premaknili z mrtve točke, v kateri tičimo že dokaj let, kar se razorožitvenega problema tiče,« je dejal angleški zunanji minister Lord Home.
Kar ovira sporazum bodisi o prekinitvi atomskih poskusov bodisi o razorožitvi na splošno, je odklanjanje vsakega mednarodnega nadzorstva od strani Sovjetske zveze. Slednja se namreč izgovarja, da bi to pomenilo vohunjenje in predlaga, da so za ugotavljanja jedrskih razstrelitev dovolj tehnični inštrumenti, ki jih sedaj
Po mnenju političnih opazovalcev predstavlja evianski sporazum med francosko vlado in alžirskimi nacionalisti z dne 18. marca najboljši kompromis, ki ga je bilo mogoče doseči v tem tako zapletenem vprašanju. Od 1. novembra 1954, ko so alžirski nacionalisti z organizirano gverilo opozorili svetovno javnost na to severnoafriško deželo, je bila vsa francoska politika pogojena po koloniji, ki jo je dal zasesti v daljnem letu 1830 Karel X. Alžirsko vprašanje je zrušilo IV. republiko in narodni junak izza druge svetovne vojne general De Gaulle je bil poklican, da stopi na krmilo države. V. republika mu je podelila široko polnomočje. General De Gaulle je po neštetih težavah prinesel Franciji mir, katerega ni uživala vse od leta 1938. Na žalost pa ta mir do skrajnosti ogroža Salanova OAS, pri kateri sodelujejo tudi mnogi, ki so leta 1958 postavili na oblast De Gaulla.
Prejšnji teden je prišlo do hudih spopadov med pristaši OAS-a in franciskimi četami v alžirski mestni četrti Bab el Ued. Bilo je okrog 40 smrtnih žrtev in nad 150 ranjencev. Francoska vojska je obkolila celo četrt in jo pričela zasedati od hiše do hiše, vendar jo oasovci pri tem poslu neprestano ovirajo. Tudi v drugih krajih Alžirije prihaja do atentatov in do spopadov s francoskimi varnostnimi silami. Novi francoski visoki komisar za Alširijo Fou-chet je v nedeljo v svojem prvem radijskem govoru opozoril alžirsko prebivalstvo, naj se ne pusti zavesti od oasovske propagande.
V	nedeljo se je tudi zvedelo, da
uporabljajo. Kar se pa splošne razorožitve tiče, je sovjetski delegat Gromiko dejal, da njegova država sprejema nadzorstvo nad izvajanjem razorožitve, to je nad uničenjem vojnega materiala in orožja, o katerem bi se sporazumeli, ne pa nad orožjem, ki bi še lahko eventuelno ostalo.
Zahodnjaki na to odgovarjajo, da je sicer še bolj važno nadzorstvo nad orožjem, ki ostane, kot pa nad onim uničenim. Kajti vojne se zmagujejo z orožjem, ki ga imaš in ne z onim, ki ga uničiš. Kar se pa tiče ugotavljanja jedrskih razstrelitev z omenjenimi tehničnimi pripravami, pravijo zahodnjaki, ni moč z gotovostjo ugotoviti, kdaj gre za podzemske poskuse in kdaj za naravne zemeljske potrese. Zato so predlagali, naj Sovjeti sprejmejo vsaj opazovalce nevtralnih držav, če že nočejo zahodnih, za nadzorstvo na njihovem ozemlju. Sovjeti odgovarjajo, da tega ne morejo sprejeti, ker ne zaupajo drugim. Po drugi strani pa zahtevajo, da naj drugi njim zaupajo.
In tako smo vedno v istem začaranem krogu. Predstavnika o-beh taborov pravita, da hočeta razorožitev in se vabita, naj imata zaupanje drug v drugega. Toda dejstvo je, da je ravno pomanjkanje zaupanja glavni vzrok, zakaj ni še, kljub tolikim konferencam in načrtom, prišlo do zadovoljivega sporazuma o svetovni razorožitvi. Zaradi tega, dokler med velesilami ne bo zaupanja, ne bo možno priti do razorožitve. Najprej je zato potrebna razorožitev duhov in potem bo vse ostalo laže šlo.
je maršal Juin v Parizu pod strogim hišnim zaporom zaradi nekega pisma Salanu, v katerem se pohvalno izraža o delovanju OAS-a v Alžiriji, a pripominja, naj se ne zatečejo k nasilju v Franciji sami.
V	ponedeljek je bilo javljeno, da je bil aretiran v Oranu in prepeljan v pariške zapore uporni general Jouhaud. Bivši general je bil Salaiiova desna roka in je hotel skupaj z njim in z generaloma Challejem in Zellerjem 21. aprila 1961 izvesti državni udar. Istega dne popoldne je prišlo v Alžiru do velike demonstracije. Demonstranti so hoteli iti v izolirano četrt Bab el Ued. Varnostne sile so jim to preprečile, vendar pa je prišlo do hudih spopadov, pri katerih je izgubilo življenje okrog 80 ljudi. Mesto Alžir je še vedno v popolni stavki.
General De Gaulle je v ponedeljek v radiotelevizijskem govoru pozval prebivalstvo v Franciji in v Alžiriji, naj bo mirno in naj se na bližnjem referendumu izreče za njegovo alžirsko politiko. Opozoril je na zločinsko in protidržav-no delovanje OAS-a, katero je trdno odločen uničiti. Ob koncu svojega govora je tudi ostro polemiziral s Sovjetsko zvezo zaradi njenega priznanja de iure začasne alžirske vlade. Očitki kolonializma s strani totalitarnega režima, kot vlada v Sovjetski zvezi, so po generalovih besedah nesprejemljivi. In še prav posebno s strani Sovjetske zveze, ki duži v podlož-ništvu 14 držav in ki -stremi za osvojitvijo celega sveta. Tudi diplomatski odnosi med obema državama so na pol prekinjeni.
Sv. oče Janez XXIII.
obsoja komunistično brezboštvo
Vsemirsko sodelovanje
Po sporazumu v Evianu
Japonski parlament in slovenski akademik
yjgrJz življenja Ctrt
Katoličani na Japonskem
Katol-iiška Cerkev na Japonskem praznuje letos clva važna jubileja: dvestoletnico prve cerkve v mestu Jokohama in razglasitve svetnikom vseh tistih mučencev, ki so padli za vero v 17. in 18. stoletju. Z zgradbo prve cerkve v mestu Jokahama se je ponovno začelo misijonsko delo na Japonskem, ki je bilo prekinjeno po dolgih in krvavih preganjanjih.
Versko stanje v Italiji
Versko stanje v Italiji mi prav 'razveseljivo. Povprečno hodi ob nedeljah v _ cerkev od 30 do 40 odstotkov vsega prebivalstva. V severni Itailiji doseže obisk tudi 80 odstotkov. Versko stanje je mnogo boljše v severnih deželah kakor v južnih, kjer je še preveč razpaseno praznoverje in je verska nevednost velika. Kristjanov, ki se zadovoljijo s krstom, prvim obhajilom, poroko in pogrebom, je pa veliko - od 20 do 70 odstotkov; takih je posebno mnogo v krajih, kjer je precej komunizma in kjer skušajo združiti navdušenje za brezverski komunizem s pripadnostjo katoliški Cerkvi. Kar se tiče mladine v Italiji, je najbolj verna in se versko udejstvovanje med 16 in 25 letom. Moški so bolj dovzetni za vero po 50. letu.
Vzroke za premajhno navdušenje za vero je treba iskati v komunistični povojni propagandi, razširjeni verski _ nevednosti, ki je vedno naj večji sovražnik vere, ' v praznoverju, v protestantski propagandi in v slabih predstavah. Pravijo pa, da je največji vzrok premajhna aktivnost katoličanov samih.
Goreč misijonski delavec
Ameriški zobozdravnik Lalondie dela vsako leto šest mesecev v misijonih v Afriki. Pred šestimi leti mu je umrla ženia in od takrat je poskrbel za sedem zobozdrav-niških klinik v vzhodni Afriki. Stroške j«; kril z darovi prijateljev in znancev, ki so mu v ta namen darovali pol milijona dolarjev.
Cerkvena hierarhija na Koreji
Za Južno Korejo je sveti oče ustanovil redno cerkveno hierarhijo. Deželo je razdelil na tri cerkvene pokrajine, ki imajo skupno 11 škofij.
Južna Koreja šteje približno 23 milijonov prebivalcev. Lansko leto je bilo na Koreji 4S8.000 katoličanov, med katerimi je delovalo 282 korejskih duhovnikov in 236 tujih misijonarjev. Na duhovniški poklic se pripravlja 323 dijakov in 315 bogoslovcev. V zadnjih štirih letih se je število katoličanov skoraj podvojilo, kar daje lepo upanje za nadaljnji razvoj.
Na Koreji je 267 cerkva in 888 kapel.
V	259 krajih imajo stalnega duhovnika, ostale kraje obiskujejo misijonarji bolj ali manj pogosto, kakor pač razmere dopuščajo.
Poziv francoskih kardinalov in nadškofov za mir v Alžiru
Na skupni konferenci francoskih kardinalov in nadškofov so ponovno obsodili delovanje francoskih skrajnežev. V izjavi je med drugim rečeno: »Ko že odmevajo kriki sovraštva, maščevanja in ko se dogajajo odvratna grozodejstva, hočemo, da se slišijo besede človečnosti in odpuščanja. In ko nekateri celo mislijo, da služijo krščanski civilizaciji, ko zmotno družijo svoje poglede s svojo vero in se poslužujejo brutalne sile, ki uničuje, proglašamo, da moramo verovati v učinkovito moč bratske ljubezni in evangeljske ljubezni do bližnjega. Le tako se gradi boljša družba. Mir je sad ljubezni.«
Stenografski tečaj za koncil
V	Rimu se je začel tečaj za stenografe za prihodnji vesoljni cerkveni zbor. Tečaja se udeležuje 42 bogoslovcev in mladih duhovnikov. Zbrali so jih po raznih rimskih semeniščih in zavodih; pripadajo različnim narodnostim. Tečaj vodi nemški profesor dr. Kennerknecbt z univerze v Mainzu. Na koncilu bodo vse govore registrirali, vendar jih bodo tudi stenografi rali. Ugotovili so, da imajo stenogrami nekatere prednosti pred registracijami.
Nemški katoličani za latinsko Ameriko
Zadnji advent so nemški škofje organizirali nabirko za pomoč latinski Ameriki. Zbirka je dobro uspela, saj je dala nad 23 milijonov • nemških mark. Del zbrane vsote bodo porabili za gradnjo semenišč v 23 južnoameriških državah; ustanovili
bodo 500 štipendij za bogoslovce. Preostalo vsoto bodo porabili za gradnjo kapel, nakup knjig in prevoznih sredstev.
Molitve za Cerkev molka
V nedeljo 25. marca je kardinal A. Bac-ci v cerkvi Marije Snežne v Rimu daroval sveto mašo za trpečo Cerkev molka. Pri sveti maši je pel zbor ruskega papeškega kolegija.
Katoliške univerze po svetu
Trenutno je na sveto 37 katoliških univerz, ki jih obiskuje 150.000 dijakov. Pri zadnjem pripravljalnem zasedanju za koncil je komisija razglabljala o razmerju med znanostjo in vero ter o delovanju katoliških univerz.
Kanadska pomoč latinski Ameriki
Kanadski urad, ki ureja pomoč za latinsko Ameriko, je objavil, da je trenutno , .1173 kanadskih misijonarjev v Južni Ameriki. Med njimi so duhovnika, redovniki, redovnice in tudi laiki.
Misijonarke klarise
V Mehiki je 17 redovnic klaris prejelo misijonski križ in v kratkem bodo odpotovale v Afriko, na Japonsko in v Srednjo Ameriko.
Podpisana si nisem na jasnem glede »emancipacije demokratičnih žena«. Dne 8. marca me. je moja soseda vabila, naj se udeležim njih praznika in ker se nisem odzvala vabilu, me je pošteno ozmerjala. »Nič ne razumeš novih časov, večna sužnja boš,« mi je dejala in od tistega dne niti ne govori več z menoj. Neprijeten mi je ta prepir. Mogoče pa le nisem prav naredila? Hvaležna vam bom za vaše pojasnilo.
Ž. A.
Spoštovana gospa! Nič se ne razburjajte, saj ste popolnoma prav ravnala, če se niste udeležila praznovanja komunističnih žena! Ce bi Vas mnoge druge krščanske Žane in matere posnemale, bi se nikdar naše krščanske družine s tako naglico ne razk rist j an j avale.
V	pojasnilo pa Vam na kratko povčmo, da se je gibanje za emancipacijo žene začelo že pred mnogimi leti. Leta 1910 so na kongresu socialističnih žena v Copen-haghon-u določili 8. marec za svoj praznik. Žana mora postati enakopravna na vseh področjih: v kulturnem, javnem im socialnem življenju, pri delu, v zakonu in rešiti se mora »verskih predsodkov«.
V	državah, ki so pod komunistično oblastjo, so šli v boju za žensko enakopravnost tako daleč, da so ženo izenačili z moškim tudi v najtežjih delih: v tovarnah, v rudnikih, pri nakladanju težkih tovorov.... Tudi v kolhozih neredkokrat krepak rdečelični moški nadzira naporno delo utrujenih žena. Glasilo -sovjetskih sindikatov »Trud« priznava 6. februarja 1958 to stanje in »obljublja«, da bodo prepovedali zaposlitev žensk pri nekaterih pretežkih delih.
Žena je sicer pridobila enakopravnost, a je izgubila to, kar ji je svojskega, njej samo danega: ženskost. Sedaj je samo še borec, sodelavec, ker y javnosti ni več razlike med možem in ženo, ampak je samo še razlika v silah, tekma povsod in brez obzira. Zadnja vojna je po vsem svetu ta razvoj silno pospešila in žena se je znašla v okolju, ki mu ni kos. Vstaja mnogo nerešenih vprašanj.
To je res težka cena, ki jo je žena plačala za zmago enakopravnosti. Žana čuitr njene posledice, z njo čuti ves svet, ki pogreša nežni in plemeniti vpliv ženskosti. Pogreša to zlasti otrok, ki mora že zgodaj iskati družbe in veselja izven doma, kajti dom, kjer je žena čuvarica, svečenica ognjišča ljubezni in življenja, ugaša in izumira.
Kdor bi pogledal v srce moderne žene, bi vedel, da bi se ona sama najrajši povrnila k svojemu lastnemu poslanstvu žene in matere, k svoji ženskosti, toda življenje mnoge že kar prisili, na drugo pot, na kateri pa žena ni srečna. Tako bo morda žena kmalu začela spet borbo, a v 'nasprotni smeri kot jo je vojevala sedaj: za pravico do doma, za pravico do vzgoje otrok, za svojo ženskost.
Tako vidite, spoštovana gospa, Vaše mišljenje ni zastaralo, če ostanete zvesta veri im krščanskemu izročilu. Saj je krščanstvo vrnilo ženi njeno dostojanstvo, dočim jo novo poganstvo zopet usužnjuje,
Naj mi Japonci oprostijo, ako kdaj bero to reportažo. Nič tajnega, nič podtalnega ne poročam; vir mojih vesti je dnevno časopisje. In v tem je najti večkrat namige, še bolj cesto pa direktne opise parlamentarnih zasedanj v središču Tokia. Prvi vtis, ki sem ga bil prejel in ki se ga še zmeraj ne morem otresti, je občutek, da ni prave osrednje osebnosti, ki bi bila tako prodorna, kot n. pr. Adenauer v Nemčiji, De Gaulle v Franciji, Kenmedy v Ameriki. Zdi tse mi, da ni osebnosti, ki hi se zmeraj upala upreti tokovom, ki gonijo množice, stranke in organizacije v javnem japonskem življenju. Osebnosti, ki bi z logičnostjo načel in izvajanj prisilila k (vsaj taktnemu) molku plitke ugovore ali le na videz logične predloge, ki vsi končno težijo za dobičkom poadin-cev, strank in organizacij.
Ne smete me napak razumeti; osebnosti me manjka, a tolikokrat se izognejo in skrijejo za posrednositjo, tolikokrat se naslonijo na moč svoje stranke, da vzbu-de občutek trudnosti v možganih. In tudi tega ne smete misliti, da ni brihtnih in spretnih ljudi. A diplomatienost ni osebnost.
Morda ste brali pred eno in pol letom
o	neredih v Tokiu, katerih ost je bila naperjena proti japonsko-ameriškemu varnostnemu paktu? V določenem trenutku je bil kaos v parlamentu (in na trgu pred
Kar se pa tiče komunističnih vabil na sestanke, bodite prepričani, da ne gre pri tem le za pravice žene,- ampak za prido-, bitev žene za komunizem. Že Mars, Engels in Lanin in prav tako tudi sedanji voditelji komunizma zatrjujejo, da mi mogoče zgraditi komunizma oziroma komunistične -družbe brez emancipacije žene od »verskih predsodkov«. To se pravi: treba je razbiti krščansko -družino. Toda, ker je steber take družine krščanska žena in mati, je -treba njo iztrgati iz družine, jo zaposliti v tovarnah čim več časa, tam bo prišla priložnost, ki bo lahko zrahljala zakonsko zvestobo. In končno stalno »znanstveno« dokazovanje, da je materializem edino pravilni svetovni nazor, krščanstvo pa da je zastarelo mračnjaštvo, ki uči bajke o Bogu, o -duši, o večnosti, česar -pa sploh ni, saj so to oni — komunisti —• »znanstveno« dokazali. Pod stalnim takim pritiskom naj začne žena -najprej dvomiti o verskih -resnicah, potem postane brezbrižna in končno brezbožna, zgrajena komunistka. Smoter je dosežen. Krščanska družina uničena in rastel bo nov brezbožen rod. Upamo, da boste sedaj razumeli, kakšen je zadnji namen vseh komunističnih praznikov žena.
Otvoritev nove dvorane pri Domu katol. Slovencev v Gorici so omenili vsi slovenski časopisi v Italiji, tudi tisti, ki se tiskajo drugod po svetu izven Jugoslavije. Molčali pa so o njej ital. časopisi, čeprav imamo dva dnevnika, ki sta lačna novic kot volk mesa. O njej je pisala la Voce Diocesana. Pač pa sedaj lahko zabeležimo pohvalne besede, ki jih je prinesla Tiskovna agencija Italia v svojih slovenskih poročilih dne 22. marca. Takole piše: Slovenska katoliška skupnost poudarja svojo delavnost v krogu svoje etnične skupine zlasti v goriški pokrajini, kjer je bila deležna popolnega razumevanja msgr. Ambrosija. Katoliški Slovenci imajo namen okrepiti svoje organizacije, da bodo vedno bolj predstavljali vrednost demokratične izbire pred komunizmom in vodili slovensko etnično skupino po načelih, ki so osnova zapadnega sveta. Eno izmed sredstev za to delo in o katerem Žele demokratični Italijani, da bi bilo vedno bolj uspešno, so kulturni domovi, s katerimi razpolaga katoliška skupnost. Katoliški dom v Gorici, katerega so pretekli mesec odprli ob navzočnosti nadškofa msgr. Ambrosija in prefekta Nitri-ja, predstavlja središče in žarišče demokratične usmerjenosti in je jamstvo za samostojni razvoj slovenske etnične skupine v krogu demokratične italijanske države.
Tudi v tržaški okolici je sloveriska katoliška skupnost že odprta kako prosvetno dvorana iti demokratični Slovenci računajo tudi v naši pokrajini tia razumevanje oblasti, da bi lahko organizirali svoja središča in ustanove. Slo\'enska skupnost ima namen, da doprinese svoj delež
njim) popoln; tisto noč so levičarski študentje im -delavci levičarsko usmerjenih delavskih zvez zasedli nekatere važne železniške postaje, izobesili - rdečo zastavo in peli internacionalo. Policija se je skušala polastiti položaja v parlamentu in izven njega, a manjkalo je odločnega odloka od zgoraj (vsaj znan mi ni), ki hi takoj uvedel red. Tistim, ki poznajo -komunistično propagando in taktiko, se zd-i čudno, da se tisto noč ni posrečilo komunistom (in levičarskim socialistom), da prevzamejo ohlast s pomočjo prevzema položaja. Občinstvo je bilo apatično, vsaj na zunaj: apatično ali pa solidarno z demonstranti. Časopisje tudi. Profesorji univerz tudi. Ljudje, ki so bili proti, so molčali. Iz strahu. Iz oportunizma. Zdi se mi, da bi se komunistom akcija posrečila, ko bi -ne bilo ameriških čet na Japonskem. Kakorkoli, čutim, da smo vsi tukaj bolmi od nenačelnosti.
Drug vtis, ki sem ga bil dobil in se ga ne morem iznebiti, je nevednost pri parlamentarcih; ure in ure debatirajo, a nikogar mi, ki bi jasno razložil položaj, dobre im slabe točke, doprinos k javni blaginji, za katero se morajo poklicno zanimati. Edino olajševalno okoliščino vidim v dejstvu, da so >ti politiki silno zaposleni im nimajo časa za pošteno knjigo, ki bi si jo lahko sposodili (zastonj) iz knjižnice in ki bi jim dala -dobro sliko o problemu. Bral sem v resnem angleškem članku, da je ena izmed velikih težav pri japonskih politikih — nepoznanje svetovnega stanja; poznajo ga, a največkrat le po prevodih in izvlečkih, ker je za večino angleščina pretežka.
Pa recimo , da sem se zmotil 'in da je možno opaziti le simptome nenačelnosti in nevednosti, a niso tako splošni, da bi jih morali imenovati alarmantne. Pripravljen sem sprejeti tudi to podmeno, le da se mi zdi, da todi v tam slučaju ni mogoče prezreti usodne nevarnosti: parlament je ogledalo narodovega življenja, osrednja točka v njegovem organizmu. Napaka v takšni centralm-i točki vpliva z usodno učinkovitostjo prav do periferije organizma.
Nehote se mi vsiljujejo paralele s -stremljenji slovenskih akademikov. Nekoč bodo odločilno posegli v slovensko javno življenje; posebno ako se bodo posvetili politiki. Naj se ne predajajo -utvaram; nenačelnost jim bo morda prinesla dnevno večjih dohodkov -in splošne priljubljenosti, a ne pri — pravem človeku. Nevednost pa bo v vsakem slučaju usodna. Gledam včasih japonske akademike: z vsem se pečajo, le s študijem me. Pred izpitom si kupijo ali pa izposodijo priročnik, ki jim obljublja vse znanje v nekaj urah. O globini študija ni primere. Skoval sem si neke vrste pregovor, da jim na vljuden način prikažem sliko njihovega ravnanja:
k demokratični italijanski državi, katere del je, in pospešuje razumevanje med pripadniki različnih jezikovnih skupin.
Pohod katoliške mladine iz Firenc v Sieno
Med neprestanim dežjem se je v nedeljo 25. marca zaključil pohod katoliških akademikov iz Florence v Sieno, katerega se je udeležilo približno 4 tisoč italijanskih akademikov. Akademiki so se v zgodnjem jutru dne 25. marca podali peš na 18 km dolgo pot, ki pelje iz Florence v Sieno. Po šestumi hoji -so med petjem verskih pesmi, molitvijo in branjem evangelija, prispeli v Sieno, kjer jih je v sien-ski katedrah sprejel kardinal Luigi Tra-glia in nadškof Mario I-smaele Castellamo.
Za ureditev Završke jame
Pokrajinski odbornik za turizem Talotti je pretekli teden sklical na sedežu -pokrajinske uprave v Vidmu sestanek, na -katerem -so razpravljali, kako izboljšati turizem Terske in Kamahtske doline. Zlasti so prišle tu v poštev Završke jame, ki bi prišle do veljave, če bi do njih bila speljana avtomobilska cesta in dohod v jame -urejen. Za prvo ureditev jame bi potrošili 25 milijonov dir. Na sestanku -so govorili tudi, kako bi se lahko zapuščene hiše Benečanov, ki so se izselili zaradi dela v -tujino, lahko izkoristile za nedeljski počitek meščanov, ki bi tu lahko pre-živeli svoje počitnice. S tem bi se zaslužek okrepil in mašim ljudem bi ne bilo več treba za kruhom v belgijske in francoske rudnike. Benečija je lepa dežela in marsikaterega turista bi privabila, če bi jo za tujski promet primemo preuredili.
benkyo \va rodo - študij je delo (japonska beseda poemami težaško delo).
Po asociaciji idej se spominjam angleškega parlamenta, ki -sem mu bil prisostvoval marca leta 1956 v Londonu. Debata? Lordska zbornica je bila postavljena pred -problem, ali dovažati Izraelu orožje ali ne. Isto popoldne je (edini) katoliški lord protestiral (s fizično šibkim glasom) proti nameravanemu obisku Bulganina in Hmščeva v Angliji... Nekaj lordov pa je dremalo na sedežih. Ali bodo itodi slovenski intelektualci dremali, ko nekoč zasedejo vodilna mesta? Ali bodo nehali se izobraževati 'in poglabljati svoje znanje ter izpopolnjevati svojo osebnost? Kar me spet spominja irskega parlamenta, ki sem mu bil prisostvoval leta 1955 ali 1956 (ne vem več natančno). De Valera je sedel v opoziciji in čisto sam v opozicijski klopi. Gorornik ga je sarkastično omenil, pravzaprav njegovo »vladanje«, nakar mu je De Valera vpadal v besedo: »Pa Vi napravite bolje.« (Citiram po spominu.)
Morda smo še daleč od -pravega -slovenskega parlamenta. A v življenju naroda vrši dosti drugih čindteljev funkcije parlamenta. Ali bodo ti činitelji: osebnostno izoblikovani, razgledani -slovans-ki izobraženci? Kako pomenljivo za Daljni Vzhod, da pomeni kitajski in japonski izraz za sramoto: »izgubo obraza«, odnosno -tega, kar menijo ljudje dobrega o človeku. In izguba obraza pred Bogom? Odgovor je (politično) jasen.
V. KOS S. T.
RAZNO
n.	■	  --	...
Eichmannov prizivni proces
Pretekli teden se je v Jeruzalemu začel prizivni proces Adolfa Eichmannia. Njegov odvetnik Servatius se na vse načine trudi, da bi svojega »klienta« rešil smrti. Na vse njegovo prizadevanje je odgovoril tožilec Hausner in citiral Eichmannove lastne besede: »Priznam, da sem odgovoren za -smrt milijonov Zidov. Ne prosim naklonjenosti, ker je nisem vreden.«
Grace Kelly se vrne k filmu
Veliko 'senzacijo, zlasti. v ženskem svetu, je pred kratkim vzbudila vest, da se misli momaškega princesa Grace Kelly vrniti k filmu. Sprejela je ponudbo režiserja Hitchcocka za vlogo mlade tatice v filmu, ki ga bo om režiral. S to odločitvijo je mlada in lepa princesa izgubila ves svoj čar in mmoge razočarala, zlasti podanike svojega kraljestva. S filmom bo zaslužila bajno vsoto 620 milijonov lir, poleg tega pa bo še imela 30 odstotkov 9 od dohodkov filma. — Denar še princesi-nje premoti.
Moralni nauk ruskega režiserja
Na zadnjem mednarodnem kongresu pisateljev v Florenci, na katerem so razpravljali o problemih filma, radia in televizije, je bilo potrebno, da je ruski komunist, režiser .Cjukhraj, avtor filma »Vojakov ples« im »Cisto nebo«, izrazil svoje mnenje in tod-i obsodbo glede nemoralnih italijanskih filmov. Medtem ko se italijanski producenti trudijo, da bi prišlo do odprave cenzure nad filmi, je ruski režiser dejal : »Nekateri prizori v odnošajih obeh spolov -me -globoko žalostijo. Nimam namena, da bi vam tukaj farizejsko -pridigal, kajti umetnik je svoboden, da izrazi svojo zamisel,. toda gojiti umetnost in računati na -najniižje nagone človeške pokvarjenosti, kakor delajo premnogi ljudje okrog filma, pomeni rušitev človekovega dela in dostojanstva. Prepričan sem, da bo laž uničena in da bo samo resnica pričala o iskreno mislečih -ljudeh.« To je bil nauk, ki ga je ruski ateist dal kršče nim italijanskim režiserjem, ki v imenu umetnosti opravičujejo sleherno nemoralnost v današnjem filmu.
Stara gora pri Čedadu
V	mesecu januarju in februarju je bilo na božjepotni Stari gori pri Čedadu 'nič manj kot 160 porok. To znači, kako Furlani in -tudi naši ljudje radi zahajajo nato priljubljeno božjo pot in si tudi pred starogorsko Materjo božjo obljubljajo večno zvestobo. Stara gora se je zadnje čase zelo modernizirala. Razširili so postajališče za avtomobile in koriere, popravili in asfaltirali cesto do svetišča in sezidali lep moderen bar, ki zlasti v poletnih mesecih privabi v obširne prostore in na lepo teraso izredno veliko romarjev in seveda tudi turistov, ki cerkve od znotraj sploh ne vidijo. Notranjščina cerkve je tudi vsa prenovljena in zelo lepa.
Vprašujete - odgovarjamo
Italijani o katoliških Slovencih
V REPENTABORSKI OBČINI
Mrzilo, ledeno vreme v spremstvu burje je še bolj razhudilo vetrove tudi na področju domače občinske politike.
Večinska lista, to je dišita KPI, titovske USI in ostalih, je v popolnem razkroju. Strah in dvom se je polastil teh ljudi okoli »občinske enotnosti«, da iso Poklicali pomoč iz Trsta. In res repenski zidovi in skalovje, če bi govorili, bi znali marsikaj povedati. Ali nič ni skrito, da to ne bilo 'tudi ooito. Rapenoi vedo povedati, da >se je mudil po različnih hišah tržaški komunistični veljak titovske druščine, s sabo je nosil vedno svojo zvesto spremi j eval ko — aktovko — (po domače ®borso) in jo tu pa tam tudi radodarno odpiral. Stiska je bila torej že tako ve-"ka, da nobena prepričevalna beseda ni veljala nič; treba je bilo zbrati drugo praktično pot in v tern je pokazala
ODGOVORNIM V PREMISLEK
Kot beremo v poročilih tiskovne agencije Italia, so ital. demokratični krogi razumeli, da katol. Slovenci v Italiji nimajo kakih revolucionarnih a*l iredentističnih namenov, temveč da hočejo le v mejah republike živeti kot Polnopravni državljani in gojiti svoj taik in svojo narodno kulturo, kakor /itn to priznava tudi italijanska ustava. Pri takem pisanju se pa človek •tehote sprašuje, zakaj takemu spoznanju ne sledi tudi ustrezno postopanje s slovensko manjšino. Glede na to bi 0tnenili le eno zadevo, ki je pereča to zahteva rešitve; to je zadeva dr-2avljanstva raznih slovenskih ljudi, ki So našli zatočišče na italijanskem te-riloriju po drugi svetovni vojni. Zatekli so se semkaj leta 1945 ali že prej v usuli, da bodo našli tu svojo drugo domovino. Vstopili so v službo v zelo težkih časih in se vključili v novo ‘telo pod zelo težkimi pogoji takrat, ko se je zdelo, da bo komunizem vse splavil, zlasti še da si bo osvojil Celotno slovensko prebivalstvo na Trpkem in Goriškem. Tedaj so prišli na Pomoč nam domačinom in nas pod-Prli v prizadevanju, da rešimo slo , VeHske ljudi za demokracijo in za ve-| t0, Kot bolniki, duhovniki in tudi v drugih poklicih so v tem prizadevanju krabiii najlepša leta svojega življenja v Upanju, da jim bo ital. republika za *° njih nesebično in pogumno delo todi hvaležna. Toda sedaj po 15 letih 111 še več so še vedno le romarji na Cesti brez doma in brez domovine. Kot te videti, jim grozi nevarnost, da bodo korali sedaj, ko so nekateri že bolj manj izžeti delavci, vzeti znova t0»larsko palico v roko in iti širom Svetu ali pa se vrniti v Jugoslavijo Pod režim, ki ga kot demokrati in Vcrni ljudje morajo obsojati.
Ali
je to prav in pravično od demokratične Italije, od tiste Italije, ki ''"a svoje otroke razsejane po vsem '"etu, kjer uživajo enake pravice kot ^mačini? Naše mnenje je,, da bi mo-tole pristojne oblasti v Gorici in v Vstu in še bolj v Rimu resno prelesti vprašanje državljanstva teh nekaj desetin slovenskih ljudi in ga reševati v duhu prave demokracije in Umanosti pa tudi pravičnosti, ki po-
i	staja značilna za prizadevanje povoj-fte Italije. Ne bi pa bilo prav, ko bi tol reševanju tega vprašanja še nabije imel zadnjo besedo nestrpni na-^ttalizem, ki ga je sedaj KD uradno Stisnila v kot.
komunistična preostala druščina dokaj napredka. Potrebno je bilo torej poseči po skritih poteh, kajti matematika je velevala, da bo sedanji odbor pri tem glasovanju z gotovostjo propadel.
Svetovalci SLOVENSKE LISTE, in ne kake skupine tega ali onega, so se moško držali. Pokazali so zopet jasno in očito, da so skupaj z ostalimi kandidati in ob podpori svojih zvestih volivcev edini čisti in neskaljeni im zato tudi že pripravljeni, da v bodočnosti prevzamejo upravo občine v svoje poštene in pravične roke. Zato so pri zadnji seji prejšnji četrtek zahtevali več pojasnil k proračunu ali brez zadovoljivega odgovora. Ker s tem proračunom niso bili v marsičem zadovoljni, ga tudi niso mogli, na podlagi mandata, ki so ga prejeli od svojih volivcev, odobriti. Tudi skupina odpadnikov tako zva-ne »Enotne liste« ni proračuna sprejela, to pa zato, ker se s sedanjim ožjim odborom ne strinja. Tako se je zgodilo, da je proračun prejel pri prvem glasovanju samo sedem glasov. Za odobrenje bi moral prejeti najmanj večino glasov sveto-valecv, ki sestavljajo občinski svet, to je osem glasov. V še ne pojasnjenih okoliščinah in iz nejasnih razlogov so glasovanje ponovili. Vprašanje je torej, če je ta praksa korektna in dovoljena. O tem se bo še videlo. Neki časopis je pisal, češ da je proračun šel skozi za en glas. Toda ena lastavica še ne naredi pomladi. Možno je, . da prva hladnejša sapica zopet sprevrže lepo vreme, posebno ker je letos tako neobičajno muhasto. Vsekakor je čas najboljši sodnik in mi repenski liparji smo gotovi naše končne zmage. —
Repenski lipar
FI L M
Senilnost
Slog, ki ga uporablja tržaški pisatelj Italo Svevo v svojih delih, ni lahek, koit bi se zdelo ob prvem branju; niti ni primeren za filmsko platno. Njegovi trije romani »Življenje«, »Senilnost« in »Zeno-va vest« se lahko smatrajo kot nekašne avtobiografije, skoro kot 'dnevniki, v katere zapisuje glavni junak dan za dnem svoja čustva, se izpoveduje, spravlja aktualne dogodke v odnos s preteklostjo, se postavlja tako v idealen čas, v katerem ni preteklosti ali prihodnosti, temveč samo sedanjost. Zlasti velja to za drugi roman, »Senilnost«, ki ga je režiser Mauro Bolognini izbral za film.
Glavni junak Emilio Brentami predstav-
lja življenje moža, ki se pri petintridesetih letih znajde pred neutešeno željo po užir vanju in po ljubezni; boji se samega sebe in svojega slabotnega značaja. To se bo potem pokazalo v njegovih odnosih z Am-giodino. Njegova notranjost je že preveč' zaprta, da bi jo mogel posredovati drugim. Vsa velika in dramatična osamelost Svevovih junakov je ravno v tej nezmožnosti, da drug drugemu posreduje svoj notranji svet. Tak je glavni junak, taka je njegova sestra Amaiia, popolnoma sama, zanemarjena celo od brata. In tudi Angiolina, pokvarjeno dekle, ki se z lahkoto preda vsakemu moškemu, in ga s še večjo lahkoto vara, je kljub temu sa-ma. Poleg teh treh junakov, katerim sega Svevo do globine njihove duše, imamo še kiparja Balli-ja, Emiilievega prijatelja, ki izvaja poseben čar na ženske. Kakšna razlika med tema dvema človekoma! Baili je cinik, ki vzame življenje z lahkoto (in si ne ustvarja nikakih ljubezenskih problemov; z ženskami ravna kot je po njegovem mnenju 'treba ravnati: kot z o-rodjem, ki služi le za uživanje. Emilio pa zaradi svoje nesrečne ljubezni do Angio-line zgubi svoj ponos in se do konca noče vdati pred jasnimi dokazi njene pokvarjene in lažne narave. Na , koncu bo ostal popolnoma sam: sestra umre, ker ■se ne more njen alkoholizirani urganizem boriti z boleznijo. V brezupni osamelosti se je namreč začela vdajati pijači. Angio-lino zapusti, ker končno spozna, da je njegova ljubezen nesmiselna. Vsa njegova drama ima 'torej. le individualističen značaj. Emilio je namreč človek, ki živi izven svojega časa, ki ne zna najti tiste poti, po kateri bi se približal drugemu človeku.'
Iz zgoraj napisanega je jasno, da je bilo težko prenesti Svevovo delo na filmsko platno. To je pomenilo veliko tveganje. Toda režiser Bolognini je poskusil in po svoje uspel. Vendar je film, kakor tudi Svevov roman, moralno negativen in zato z moralnega stališča prepovedan za vse.
Mira
5 Tržaškega
Radio o katoliških kulturnih domovih
Po Tržaškem in Goriškem 'nastajajo novi, katoliški kulturni domovi. To dejstvo je podčrtala v svojih oddajah tudi radijska postaja Trst A. Zadnje štiri nedelje so bili na sporedu v okviru oddaje "Kdo, kdaj, zakaj” razgovori s pobudniki in osebami, ki so imele največ zaslug v akcijah za gradnjo katoliških domov v Trstu in Gorici. Ta niz intervjujev se bo zaključil prihodnjo nedeljo z razgovorom o katoliškem domu v Skednju. V prejšnjih oddajah je pa radijski reporter najprej poročal o otvoritvi katoliškega doma v Gorici ter posnel govor, ’ ki ga je ob tej priložnosti imel dr. Anton Kacin. Sledil je razgovor z msgr. Ivanom Omerzo in gospodično Curkovo, ki sta orisala preteklost in pomen Marijinega doma v mestnem središču. Nato je dr. Jože Prešeren govoril o nastanku Mladinskega doma na Škorklji. Preteklo nedeljo je pa gospod Stanko Zorko orisal dosedanjo dejavnost v novem Marijinem domu v Rojanu.
Ondina Otta v Trstu
Tržaška sopranistka Ondina Otta, ki jo dobro poznamo s tržaškega radia, je nastopila v Verdijevem gledališču, kjer je pela glavno vlogo v Puccinijevi opari »Madainc Butterfly«. Nadomestila je nenadoma obolelo sopranistko Gigliolo Fraz-zoni. Čeprav je morala nastopiti brez vaj, je mojstrsko odpela svojo vlogo in doživela uspeh občinstva in kritike.
Trst brez bencina
V	torek so začeli stavkati prodajalci bencina. Vzrok tej novi stavki je name; ravana otvoritev nove bencinske črpalke tržaškega avtomobilskega društva (A.C. T.), ki prodaja svojim članom bencin po znižani ceni. Zasebni prodajalci se prito-
MLADIKA St. 2
Dobili smo. drugo številko letošnje »Mladike«. Tokrat je spremenila zunanjo opremo, ki je postala modernejša in prijetnejša za oko. Nova oprema je deJo Edija Žerjava in Maje Pertotove, linoreze pa je izdelal Marino Makovec. Mladika postaja iz številke v številko boljša in privlačnejša. Snov je pestra on članki se berejo prijetno, uspela rubrika Pisma uredništvu pa dokazuje, da ima revija odziv pri bralcih.
*
Otroci iz Bazovice, Padrič - Gropade in Peska na prireditvi na Materinski dan
Iz vsebine te številke moramo opozoriti na članek dr. Ukmarja, kjer govori o preganjanju Judov in o razmerju Izraela do krščanstva. Zelo jasno in prepričljivo pobija napačno in nekrščansko naziranje, češ da »...je vse preganjanje Judov še premalo, da se zadosti strašnemu zločinu božjega umora.«
»Ljubezen do resnice — to je prvo 'in glavno načelo« vseh, ki pišejo piše Stanko Janežič ob prazniku sv. Frančiška Šaleškega, zavetnika pisateljev in časnikarjev. Janežič pravilno poudarja, da »Resnica vodi do pravice in zato se mora pisec nenehoma boriti, pa naj je to bralcu in javnemu mnenju in oblasti všeč ali pa ne.
Med drugimi prispevki zabeležimo še Poslanstvo skavtizma (A. Mužkia); dr. M. Starc: Bolezen naših oči; med literarnimi prispevki pa Pilatova žena, povest, ki jo je napisala Gertrad le Fort.
ISKRI C	A
»jKdor se za sveto bori, naj se ne ozira ne na desno ne na levo in posebno ne nazaj. Tudi naj ne sprašuje vedno, kaj iz tega bo, če tako ravna ali drugače. E-dino to vprašanje je upravičeno, kaj je prav in kaj je res, in samo ljudje, ki si stavljajo to vprašanje brez pogojev, so kaj vredni na bojišču časa.«
Muckermann S. J.
Pl£RllE L’ERMITTE	13
oljša Lakiča
POVEST DOBRIH LJUDI I m 11111 n 1111111111111 u 11111111 *
Prvi dvomi
Odšli so na deželo. Na praznik Vnebo-^Ua sta bila pri jutranji sv. maši in to** pri sv. obhajilu. Ker je bdi tako 'lep >Čon ,dan
sta sklenila, da gresta na
KI	’
ut s kolesi v kak miren kraj, daleč proč ^ Slavnih cest, kjer je bilo minogo pro-Ubrala sta jo po stranski cesti med j kjer so bile hiše raztresene med zeljem. Sveti mdr je kraljeval tam.
,	sta	molče skozi majhna naselja.
^ka je začudena vprašala fanta:
.^*Kaj po ^ krajih ljudje ne vedo, da Jdanes velik Marijin praznik?«
Stiske so namreč v delavni obleki ki-‘e gnoj z vozov in moški so delali na ‘H kot bi bil delavnik.
“žalostno je,« je rekel Mijo in se za-toislii.
skala sta cerkev, a je nista našla. Vpra-
ševala sta kmete in kmetice, na katera sta naletela, a je vsak brezbrižno skomignil z rameni, če se ni celo hudobno nasmehnil. Nekateri sploh odgovora niso dali. Stara žena, ki je nosila na hrbtu koš, je začudena odprla brezzoba usta in vzkliknila:
»Cerkev?... Se vidi, da imajo ti Parižani časa na pretek.«
Srečala sta moža, ki je brez usmiljenja pretepal v voz vpreženega vola.
»Cerkev?« je tudi ta odgovoril an pljunil z vso silo. »Bolje bi bilo, da bi vprašala po gostilni. Sladko vince vlije človeku poguma !«
»To je strašno,« je rekla Lenka razočarano.
Mijo je molčal in njegov obraz je postajal vedno, resnejši.
Končno sta le zagledala v daljavi štirioglati zvonik, ki se je dvigal izza žitnih polj.
»Ali je odprta tista cerkev tam doli?« je vprašala Lenka ženo, ki je vodila za roko dva umazana otroka.
»Cerkov? Ne, saj ni cerkev. Tam notri ima mesar zaprto svojo živino.«
Mi ju je stopila kri v glavo ob takem odgovoru.
»Pojdiva vseeno do tja,« je hripavo odgovoril fant, da mu je Lenka slepo sledila brez besede.
Dospela sta do majhne vasi skoro ob zahodu sonca. Nebo se je žarilo in svetlo nebo je bilo v popolnem nasprotju z nemarnostjo vasi iin ljudi. Takoj ju je obdala gruča umazanih otrok, ki so • jima sledili do cerkve ter jima celo odprli vrata. Poslopje je še nosilo sledove vere in ljubezni prednikov teh ljudi, ki so cerkev zgradili. Zvonik je bil še nedotaknjen, a ostali del je bil zapuščen, izropan dn po-.škodovan. Kipi svetnikov nad cerkvenimi vrati so bili brez glav, tla so bila vsa umazana od gnoja, klopi vse polomljene. In fantič jima je pripovedovali, da je eden izmed veljakov v vasi odnesel tabernakelj in ga spremenil v hišico za psa...
Mijo in Lenka sta z grozo gledala vse to opustošenje, ki je pod sinjim nebom izgledalo še groznejše na tako velik praznik. Cerkev je bila kot stara 'babica, ki je nihče ne more še vreči iz hiše; še je
žujejo, da bi namestitev druge črpalke društva povzročila 'nadaljnjo škodo. Prodajalci bencina zahtevajo, da se v Trstu uvede znižana cena za bencin, podobno kot imajo v Gorica že vrsto let.
Dražje se bomo strigli
Zgleda, da bodo v kratkem brivci občutno povišali cene svojih uslug in sioar britje za 50 lir, striženje pa za 100 lir. Povišek bo enak za vse tri kategorije. Brivci se pritožujejo, da so cene v Trstu najnižje v celi Italiji, kakovost uslug pa mora biti enaka.
Še en požar
Preteklo nedeljo je izbruhnil v tržaškem pristanišču požar na ladji »Lauro«, ki je povzročil zelo občutno škodo zlasti na tovoru, ki je bil namenjen v Perzijski zaliv. Močna burja, ki je prav liste dni razsajala v Trstu, je zelo ovirala delo gasilcev7, ki so morali štirinajst ur krepko delati, da so pogasili ogenj.
Umrl je Avgust Piccard raziskovalec morskih globin
V	Losani je dne 25. marca umri profesor Avgust Piccard, svetovnoznani znanstvenik in raziskovalec nebesnih višin in morskih globin. V visoki starosti 78 let je podlegal srčni kapi. Rodil se je v Bruslju leta 1884. Zaslovel je kot profesor univerze v Bruslju, nakar se je vedno bolj uveljavljal kot znanstvenik in razisko valeč. Leta 1931 in 1932 je drzni razisko-
• Izšla je MLADIKA
valeč tvegal dva poleta z balonom v stratosfero. Prvič se je dvignil 15.781 metrov visoko 'in drugič 16.940 metrov in s tem odprl pot drugim raziskovalcem vesolja. Nato se je s sinom Jacguesom lotil drugega polja, 'in sicer morskih globin. Izdelal je do vseh podrobnosti proučen batiskaf »Trieste«, s katerim je dosegel pri otoku Guamu rekordno globino 11.520 m. To je bila zadnja njegova zmaga in krona 40-letnega neumornega proučevanja in dela. Nakar se je umaknil iz javnega življenja in preživljal svoja zadnja leta v svoji vili v Lasani, kjer je tudi umri.
GOSPODINJSKO POMOCNICO za dopoldanske ure išče slovenska družina v Trstu
Telefon 9J 652
Za Alojzijevišče: Namesto cvetja na grob pok. Alojza Humar daruje F. Ter-pin 2.000 lir.
živela dn gledala svoje otroke skozi razbita okna 'in ponavljala:
»Kaj ste naredili iz mene?«
Stara žena je nezaupno prišla pogledat, kaj delata tu notri dva tujca. Morda se je bala, da bosta odnesla kos mesa, ki je ležal ma zaprašeni klopi.
Mijo jo je vprašal, koliko čaisa že ni več tu duhovnika.
»Petindvajset let je, kar je umrl,« je odgovorila.
»In za njim ni prišel nihče več?«
»Da, še nekdo je prišel, a je že dolgo od tega... Mlad je bil, prihajal je s kolesom, a je bil zelo bled, najbrž je bil jetičen... Ko je biil zadnjič, je zelo kašljal... Potem ga ni bilo več... 'in tudi so ga vaški otroci vedno lučali... Gotovo je že mrtev tudi on.«
Mrtev! Ta beseda je pomenila vse... Tudi vas je bila mrtva, mrtva vera, mrtva ljubezen, mrtva za upanje, mrtva za spomin na vse božje, mrtva za lepoto, mrtva za vse, kar je dajalo življenje.
Mijo je 'bil kar bled od groze.
(se nadaljuje)
Radio Trst A
Teden od 1. do 7. aprila 1962
Nedelja: 9.30 Slovenske zborovske skladbe. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11,30 Oddaja za najmlajše: »Ognjeni ptič« - prvi del. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... Odmevi tedna v naši deželi. — 18.30 Goriški obiski (9): »Pevma- Oslavje«. — 21.00 Iz dalmatinske folklore.
Ponedeljek: 18,00 Italijanščina po radiu
— 21. lekcija. — 18.30 Glasba iz 18. stoletja.
— 19.00 Postni govori: dr. Franc Šegula: Prerokbe - klic po Odrešeniku. — 20.30 V. Bellini: »Mesečnica«, opera v dveh dej.
Torek: 18.00 Šola in vzgoja: »Razgovor z dijaki o drugem tromesečju«. 19.00 Radijski tednik za najmlajše. — 21.00 Drame in epopeje našega stoletja. (1) »Burnska romanca«.
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Situacije«, igra v treh dej. — 21.50 J. S. Bach: Cantata št. 212. Antonio Veretti: Sedem grehov, misterij za zbor in orkester.
Četrtek: 18.00 Radijska univerza: msgr. Jakob Ukmar: Iz zgodovine vesoljnih cerkvenih zborov (8). »Protestantizem in tridentinski vesoljni zbor«. — 18.30 Mladi solisti Ljuba Berce-Košuta. — 19.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 20.30 Simfonični koncert.
Petek: 13.30 Glasba po željah. — 18.00 Italijnaščina po radiu - 21. lekcija. — 19.00 Postni govori: msgr. Jože Jamnik: »Jezus Kristus - ustanovitelj božjega kraljestva«. — 21.00 Koncert operne glasbe.
— 22.00 Novele 19. stoletja: Stephen Cra-ne: Korak mladosti.
Sobota: 15.30 »Gospodarica«, drama v treh dej. — 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija: Nebesa - 21. spev. — 19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20.40 Zbor »Ljubljanski zvon«. — 21.00 Skladbe tržaških avtorjev.
V okviru Zelenega načrta
Tudi briško področje je po členu 14 zakona št. 454 od 2. 6. 1961 vključeno v okvir zelenega načrta in deležno zato marsikaterih u-godnosti. Predvsem se te nanašajo na preureditev vinogradov, ki so deležni državnega prispevka do 38 odstotkov iznosa vseh stroškov. Vinogradniki, ki bi želeli svoje vinograde preurediti z novimi nasadi izbranih trt, morajo nasloviti prošnjo na navadnem papirju in izpolniti obrazce, ki jih dobijo na pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu v Gorici. Prošnji morajo priložiti še načrt za delo v dveh izvodih in prepis katastrskega izvlečka in izvlečka iz zemljiške mape. Vse podrobnosti daje Kmetijsko nadzomištvo v Gorici ulica Duca D’Aosta.
Blagoslovitev novih orgel v semeniški kapeli
V nedeljo 25. marca je mogočna stavba malega semenišča v ulici Alviano praznovala 50 letnico svojega obstoja. Ta lepi jubilej so lepo proslavili z blagoslovitvijo in otvoritvijo novih električnih orgel, ki jih je semenišče dobilo po zaslugi apostolskega administratorja msgr. Ambrosi-ja in drugih plemenitih darovalcev. Popoldne je msgr. Ambrosi blagoslovil nove orgle, nakar je kapucinski pater Florindo Refatto, priznani kon-certist in kolauda-tor, priredil na orglah koncert klasične, modeme in stare glasbe.
Orgle je izdelala trvdka Zanin. Orgle imajo 515 piščali in dva igralnika in bodo izredno dobro služile pri glasbenem šolanju bodočih duhovnikov. Saj je organistov po farah vedno manj in povečini . morajo duhovniki sprejeti nase še breme cerkvenega petja.
20.000 avtomobilov na Goriškem
V četrtek 22. marca so v Gorici podelili novemu avtomobilu Fiat 1500, last Fermc-cia Petronia dz Tržiča, avtomobilsko tablico s številko 20.000.
Povišali bodo minimalne pokojnine
Prvi socialni ukrep nove Vlade, ki se je sestala na prvi seji dne 23. marca, je bil povišek minimalnih pokojnin, kakor smo pretekli teden že poročali. Na predlog ministra za delo je vlada odobrila 30 odstotno povišanje vseh pokojnin, ki jih izplačuje zavod za socialno zavarovanje. Pokojnine od 6.500, za 'tiste upokojence, ki niso še dosegli 65. leta starosti, so povišali na 12.000 in od 9.500 na 15.000 za one upokojence, ki so že dosegli to starost. Upokojenci bodo prejeli o božiču trinajsto pokojnino. Zakon stopi v veljavo s 1. julijem letos. — Odobriti ga pa mora še parlament.
Finančno breme za te nove poviške bo znašalo 296 milijard. Delodajalci bodo prispevali s 50 odstotki, država s 25 in delavci sami s 25 odstotki. Povišanje pokojnine gre v korist 4,330.000 upokojenih delavcev.
Ministrski svet je tudi odločil brezplačno razdelitev učnih knjig osnovnošolskim učencem od I. do V. razreda v naslednjih treh letih. Stroške bodo krili iz sklada treh preteklih let.
Odobrili so tudi zakonski osnutek, na podlagi katerega so kmetje pooblaščeni prodajati svoje pridelke na stalnih tržnicah v svoji občini.
Duhovniški jubilej
Dne 27. marca je poteklo 25 let, odkar je bil posvečen za mašoika g. Štefan Gimo-na, kaplan v župniji na Travniku. Doma iz Gradeža, je kmalu po posvečenju prišel v Gorioo sna Travnik za kaplana. Bil je v veliko pomoč tedanjemu župniku msgr. FicMinu, ki je bil že onemogel. Ko je ta umrl, je nekaj časa vodil travniško župnijo kot župni upravitelj do prihoda novega župnika g. Persdga. V -tem času ga je zadela detoa možganska kap, od katere sd je le s težavo opomogel; pustila pa mu je posledice, da še danes težko hodi. Sedaj je pomožni kaplan pri Sv. Ignaciju in pa katehet na raznih srednjih šolah v mestu. Še vedno goreč in delaven je obhajal srebrno mašo v romarski cerkvi v Pompejih.
Gospodu jubilantu tudi našo iskrene čestitke in voščila!
Slovo duhovnikov od gospoda nadškofa
Pretekli ponedeljek, na praznik Marijinega oznanjenja, je msgr. Ambrosi sklical v nadškofijsko -semenišče vse škofijske in redovne duhovnike, da se od njih uradno poslovi predino odide -iz Gorice. Sicer bo ostal še -tu do ustoličenja novega nadškofa kot apostolski administrator, a ker bo -lahko kmalu dospelo imenovanje novega n-adpast-irja, je hotel povedati svojim duhovnikom še par poslovilnih besed.
Ob deseti uri je imel pontifikalno sv. mašo, pri kateri je pel semeniški zbor ob spremljava novih orgel. Med sv. mašo je imel lep govor o Mariji in duhovništvu. Po sv. m-aši -pa se je v semeniški dvorani msgr. Soranzo zahvalil v imenu duhovnikov za vse duhovne -dobrote, ki jih je deli-l svoj-i čredi skozi celo desetletje.
Gospod nadškof je nato spregovoril in v ganljivem govoru dal zadnja uradna -navodila vsem duhovnikom.
Razprave o avtonomni deželi
Kakor po vsej deželi, so tudi v Gorici na dnevnem redu predavanja, sestanki in diskusije o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije-Julijske Benečije, ki jo je ministrski predsednik Fanfand napovedal v programskem govoru. Po političnih govorih raznih strank, zlasti ministra Medi-oija. So -se 'te debate še bolj razvnele. Tako je zadnjo nedeljo govoril v gledališču Verdi podtajnik italijanske liberalne stranke Premoli, ki je poudarili že znano stališče opozicije svoje stranke do ustanovitve dežele. Omenil je -tudi, da bi ta ustanovitev priznala odpoved do cone B, do katere naj bi imela Italija še vedno »svete pravice«.
V mestnem okviru se je vršilo že več predavanj o deželi Furlanija- Julijska Benečija, zlasti z gospodarskega vidika. Prejšnji teden je -sociološki odsek centra Stalla Matutina priredil javno debato o -tej zadevi, med katero so nastopih zagovorniki -in nasprotniki deželne ureditve. Bogata je tudi časopisna polemika, kjer so se oglasili predstavniki posameznih italijanskih strank. Liberalec Chiozza je n. pr. izrazil zaskrbljenost glede možnosti -raztegnitve slovenščine kot -uradnega jezika do province Treviso! Sploh pa liberalci -skupno z misovci -prvačijo v opoziciji do dežele, katero pa zahtevajo vse druge stranke.
Odobren proračun za leto 1962
Na seji občinskega sveta dne 22. marca so soglasno odobrili proračun občinskih podjetij za leto 1962. Goriška pliamma ima uravnovešen proračun, elektrarna pa 'tudi lahko krije primanjkljaj s svojimi dohodki. Iz Jugoslavije bodo v prihodnjem letu prejeli 3.1 milijona kubičnih metrov vode. Pri vodi predvidevajo 40 milijonov lir deficita, ki pa ga bodo krili s prav tolikim dohodkom prodaje elektrike v višini 12 milijonov k Wh.
/a nova dela bodo izdali 93 milijonov lir in sicer za okrepitev električnega o-mrežja v štandrežu in za plinsko napeljavo v mestu, zlasti v novih predelih, kakor tudi za -napeljavo vode.
Pokrili bodo potok Korn
V Nov-i Gorici so se -pretekli četrtek sestali italijanski in jugoslovanski tehniki in sanitetni organi, ki so proučili problem potoka Koma. Ta je na jugoslovanski strani pokrit in ne predstavlja neprijetnosti za ondotno prebivalstvo. Drugače pa je v našem mestu, zlasti v poletnih mesecih, ko predstavlja odkriti potok -nevarnost okužb in druge nevšečnosti. Na predlog odbornika za javna dela Lu-piarija bo sedaj nakazanih 70 milijonov lir za ureditev spodnjega toka potoka Koma.
Cesta Palmanova - Gorica bo dvotirna
Glavni ravnatelj -državnih cest ANAS inž. Fraschetti je dal zagotovilo, da bo ANAS poskrbela na svoje -stroške za povezavo Gorice z avtomobilsko cesto pri P-almanovi. To bo prvi -del mednarodne ceste PaLmanova-Gorica-Ljubljana. Ta cesta bo samo dvotirna v -skladu z odredbo, da bodo državne ceste v prihodnje samo dvotirne ali štdritime. Upanje je, da bodo z zgradnjo te, tako dolgo -debatirane ceste, v kratkem začeli in jo potem tudi na oni stran-i meje, od Mirna naprej, nadaljevali do Ljubljane.
llltlllllillllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllltlllllllllllllllllltlllllHII »Želimo, da bi bili dobri tisti, ki žive okrog nas, ne trudimo se pa, da bi postali tudi sami dobri.«
Sv. Avguštin
Peti teden italijanskih muzejev
V	tem 'tedn-u praznujejo po vsej Italiji V. teden italijanskih muzejev. V ta namen bo obisk muzejev v -našem mestu v tem tednu brezplačen. Zlasti je vabljeno dijaštvo, da si muzeje ogleda 'in tako 'poglobi svoje znanje. Brezplačno si lahko ogledajo zgodovinski muzej na gradu in vojni muzej v Atemski palači.
Podgora
V goriški bolnici je na prvi pomladni dan umrla Kristina Leban, ki bi v maju dopolnila' 84 let. Doma iz Podgore je bila vedno zelo navezana na svojo vas, -tudi takrat, ko so jo -sile razmer silile v svet za kruhom. Bila je postrežniioa pri raznih naših slovenskih duhovnikih, kakor pri č. g. Doktoriču in nazadnje še g. Ivanu Lukežiču, ki je še mlad umrl v Ajdovščini. Vedno je bila zavedna Slovenka, globoke vere in članica Marijine družbe. Ob obilni udeležbi smo jo položili v grob poleg njene isestre, žene dr. Brajša iz Podgore. Bog ji bodi bogat plačnik, -preostalim, zlasti sestri Ivanki v Gorici, ki je vedno zanjo res po sestrsko skrbela in ji stregla, -naše sožalje.
V svoji mladosti je bila vedno vneta cerkvena pevka, pozneje marsikdaj 'tudi cerkvena dobrotnica, ko je pomagala kaj pripraviti ali kupiti za domačo cerkev.
V skromno priznanje za njeno vzorno in dobrotno življenje jo je ob pogrebu spremljala tudi lepa skupina beloobleče-n-ih deklet našega Dekliškega -krožka.
Števerjan
V torek 20. -t. m. je umri zaradi mučne in zavratne bolezni 55-letni Alojz Humar, po do-mače Klemenčev iz Klanca.
Zapušča vdovo in štiri otroke, od katerih je poročen le starejši. — Preizkušeni družim naše občuteno sožalje, pokojniku pa večni mir v Bogu!
$
V sredo 21. -t. m. je priredilo domače SKPD Slomškov večer. Predaval nam je g. prof. dr. Martin Kranner iz Gorice. Lep oštevilo udeležencev je z velikim zanimanjem sledilo izvirnemu prikazu Slomškove osebnosti in zgodovinskega okolja, v katerem je -svetniški škof -dedoval. Med udeleženci sta bila tudi g. župan in g. podžupan.
V najkrajšem času bo začelo redno delovanje otroškega vrtca pri nas.
F I L Al
V	GORIŠKIH KINODVORANAH (od 29. marca do 5. aprila)
VERDI: La voglia matta (?)
CORSO: Lo sguardo dal ponte (Oz) VITTORIA: Matoh co-ntro la morte (O) Ratto -delle Sabine (Oz)
CENTRALE: Nave dei mostri (O) Nemiai per -la p-alle (?)
STELLA MATUTINA: Hanibal (V)
Opomba: ? = moralna ocena ni znana; Oz = za odrasle -s potrebno zrelostjo; O = za odrasle; V = za vse.
Razstavljalci 30 držav na cvetlični razstavi
Trideset držav je že najavilo svojo udeležbo -na mednarodni cvetlični razstavi v Trstu, ki bo v pomorski postaji od 21. aprila do 1. maja.- Dosedanje prijave, katerim se bodo -verjetno pridružile v prihodnjih dneh še druge, so naslednje; Argentina, Avstrija, Brazilija, Belgija, Kanada, Rodezija, Nova Zelandija, Singapur, Izrael, Španija, Portugalska, Danska, Nemčija, Francija, Jugoslavija, Švica, Indija, švedska, Anglija, Grčija, Kongo, Ro-munija, Norveška, Južna Afrika, ZAR (E-gjptovska provinca), Poljska, Češkoslovaška, Holandska, Italija in Združene države Amerike, ki bodo -razstavljale med drugim tudi -rastline Havajskega otočja, Kalifornije ter področja iz Panamskega kanala. Večji del razstavljalcev je strokovnih rožarjev in -diletantov. Tem pa se pridružuje visoko kvalificirana -udeležba ustanov in uradnih organizacij.
Trideset držav, ki -se bodo udeležile razstave, bodo razstavljale predvsem cvet-tje in rože v lončkih. Nekatere pa se bodo udeležile katerih izmed številnih vzporednih prireditev: predvajanja cvetličnih dokumentarnih filmov, prireditev figurativnih umetnosti itd.
Posebno zanimiva bo končno udeležba nekaterih eksotičnih držav, kot so Kongo, Nova Zelandija in Južna Afrika ter prizadevanje, ki ga bo IX. mednarodna -cvetlična -razstava pos-vetil-a rastlinstvu in njegovi zaščiti.
Razstava Draga Tršarja
V	galeriji Cavana v Trstu razstavlja jugoslovanski kipar Drago Tršar. Tršar je mlad umetnik, katerega 'delavnost sega nazaj kakih deset let in že ima evropski ugled. Tržaška razstava predstavlja nadaljnji prispevek h kulturnim izmenjavam med našim mestom in sosednjo 'republiko.
Zasluženo priznanje
Poštna uradnica na -glavni postaji v Trstu gdč. Regina Markon je bila odlikovana z -redom za zasluge za republiko za dolgoletno zvesto službovanje. — Gospodični Markon za zasluženo priznanje -iskreno čestitamo 1
Prvi dve predavanji sta že imela prof. Nino Valeri in Salvatore Romano. V torek 27. t. m. je govoril Roberto Bobbio o ideologiji fašizma.
Predavanja o fašizmu in odporniškem gibanju
Na pobudo tržaške občine in v organizaciji kulturnega in umetniškega krožka so se pričela 16. marca v Trstu predavanja -pod naslovom »Trideset let italijanske zgodovine«. Snov so poverili odličnim znanstvenikom, ki so skoraj vsi univerzitetni predavatelji: Nino Valeri z rimske univerze, bo otvoril vrsto predavanj, Francesco Salvatore Romano, Roberto Bobbio, Arturo Carlo Jemolo, Gino Luzzato, Leo Valiani, Roberto Battaglia, Ferruccio Parri, Sergio Cotta in Carlo Schiffrer.
Uvoz živine iz Jugoslavije
Ministrstvo za zunanjo trgovino je objavilo uvozne deleže mesa in živine iz raznih -dežel, -med terni iz Jugoslavije, ki neposredno zamima-jo naša obmejna področja.
V obdobju od 1. aprila do 31. julija bo-' do lahko -uvozili iz Jugoslavije: 1. na podlagi splošnega -sporazuma 15.345 glav živine ter 17.650 stotov mesa; 2. na podlagi tržaškega deželnega sporazuma 1.165 glav ter 315 stotov mesa; 3. na podlagi go-riškega deželnega sporazuma 345 glav živine ter pet sto -stotov -mesa.
Debata o avtonomni deželi
V okviru Krožka za socialna vprašanja je bila javna debata o dežel-i Furianija-Julijska krajina, v katero so posegle vodilne osebnosti iz tržaškega javnega življenja. Glavno -poročilo je imel prof. Schi-frer, ki se je odločno zavzel za ustanovitev dežele in trezno ugotovil, da slovenska manjšina ne -predstavlja -nobene nevarnosti, ampak pozitiven faktor zbli-žainja med italijanskim in slovanskim svetom. Stoja izvajanja je zaključil z ugotovitvijo, da je treba raztegniti Londonski sporazum na celotno področje, kjer prebivajo Slovenci (na goriško -in videmsko pokrajino).
Ostali, ki so posegli v razpravo, se niso s tem mnenjem povsem -strinjali.
Glasilo neposrednih obdelovalcev Požar v »Jutificio Triestino«
Glasilo neposrednih obdelovalcev v Trstu »II Coltivatore Giuliano« je začelo izdajati prilogo v slovenščini. List izhaja mesečno. Objavlja razna praktična 'in pravna obvestila ,ki morejo koristiti neposrednim obdelovalcem. — Odgovorni u-rednik -lista je dr. E. D. Rustia-Traine. Tiska se v tiskarni Riva v Trstu.
Pokop ruskih partizanov
Na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani so pokopali ostanke sedemindvajsetih ruskih partizanov, ki -so pripadali IX. diviziji jugoslovanskih partizanov in so padli v bojih v okolici Trsta. Pokopani -so bili v skupnem grobišču na Opčinah.
OBVESTILA
VELIKONOČNA TRIDNEVNICA V TRSTU. Na tiho nedeljo se bo začela običajna velikonočna tridnevnica na Montuz-; zi. Pridigal bo preč. msgr. Natal Silvani-Govori bodo 8., 9. in 10. aprila ob 19.31 (po sv. maši, ki je ob 19.). Zaključek b° v sredo zjutraj ob 6.30 s -sveto mašo l® govorom, H govorom vljudno vabi vse tržaške vernike Slovenska Vincencijev^ konferenca.
RODITELJSKI SESTANEK. Ravnateljstvo Nižje srednje šole v Gorici sporoča, da bo v -nedeljo, 1. aprila, ob 10.30 'r šolskih prostorih v u-1. Randaccio roditeljski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o uspehu dijakov. Ker bo ta sestanek zadnji v tem šolskem letu, vabi ravnateljstvo vse -starše, ki imajo svoje otroke na tej šoli, da se ga udeležijo.
RAVNATELJSTVO Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikof v Trstu sporoča, da je treba vložiti prok nje za zrelostni izpit do vključno 31. med' ca 1962. Pojasnila daje tajništvo Znanstvenega liceja v ulici Lazzaretto vec-chio štev. 9/II vsako dopoldne od 10. do 12. ure.
VOLITVE v Višji svet za šolstvo: šolsk0
skrbništvo v Gorici sporoča, da se bcK*° vršile valitve v III. odsek (za -ljudsk° šolski pouk) pri Višjem šols-kem svet® za šolstvo dne 11. maja. Vsaka lista srie imeti dve imeni. Za kandidatno listo le potrebno 57 podpisov; vsak volilec sl®8 dati en preferenčni glas. Liste je treW predložiti na šolskem skrbništvu do $ ure dne 16. aprila.
VELIKONOČNA spoved za dekleta 1® žene: Na tiho nedeljo bo v Gorici velik0, nočno sv. obhajilo za -dekleta in žene J* mesta. Da -se -na to pripravijo, bo zanj8 v stolnici tridnevnica. Ta se bo za< v četrtek 5. aprila s sv. mašo ob 6. u® zjutraj in govorom med sv. mašo. Spore** bo naslednji:
Četrtek 5. 4.: ob 6h zjutraj sv. maša' K® premišljevanje; zvečer ob 8. uri go®'08 -in blagoslov.
Petek 6. 4.: ob 6h sv. maša in premišl]0-vanje v -stolnici; zvečer ob 8h postu® pridiga na Travniku.
Sobota 7. 4.: zjutraj sv. maša ob 6h, čer ob 8h govor.
Nedelja: ob 6h sv. maša v stolnici s skuPj nim sv. obhajilom; popoldne ob 4h skl°P v stolnici.
Sv. -spoved naj vse opravijo med h5-dnevnico v -stolnici ali v kaki drugi cet' kvi, -kjer so slovenski spovedniki.
DAROVI
Za Katoliški dom: N. N. 10.000; Goric®0 2.000; Marijina družba - Gorica 12.009' N. N. 10.000; družina O. 6.000; M . 1.000; N. N. 2.000; N. N. 500; N. N. 4.49° Mr.
Za Marijin dom v Rojanu:	Band®*)
1.000; Hvala M. 1.000; U. J. 1.000; N. 5.000; Andreina Maver 5.000; Bizjak V 2.500; G. V. 1.000; Bandeil-li G. 1.000; Hi® bat Marija 1.000; Kerševam Veronika 2.009’ Pina Zlobec 1.000; Švagedj Marija 3.00®«. U. J. 1.000; P. J. 1.000; N. N. 1.000; # zabeta Rutar 1.000; v spomin -pokoj®8 babice Jožefe in pok. dedka Jožefa, Gec 3.000 lir ob -prenovitvi prodajalne cf!f -ljerv; L. M. 5.000 lir.
Škoda, ki jo je povzročil požar v -predilnici »Jutificio Triestino«, znaša po prvih ugotovitvah preko 150 milijonov lir. Več strojev je bilo poškodovanih, tako da so morali prekiniti -delo. Vendar upajo, da se bo -delo v -predilnici ponovno pričelo v nekaj dneh. V podjetju je zaposlenih okrog 400 del-avk in delavcev.
Bazovica
Prejšnjo nedeljo smo s skupno šolsko prireditvijo počastili naše matere.
Prireditev je bila kot slovesen zaključek vzgojnih večerov, ki sta jih vzajemno priredili šola in župnija za starše. Kaj več prihodnjič zaradi pomanjkanja prostora.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Za veliko noč bo KG izšel na 8 stran®*1 za ceno 50 lir, kot že običajno. Imel ^ bogato vsebino in lepe slike. — Gg. sotrW nike prosimo, da nam rokopise dostavi)8 pravočasno, kajti le tako smejo upati, bodo izšli v velikonočni številki.
Po dolgi bolezni je v starosti 87 '*° umrla v goriški bolnišnici maša draga t®® m-a in stara mama
MARIJA VOGRIČ vd. MUROVEC
V	petek 23. marca smo jo spremili ®" goriško pokopališče. Iskreno se zahvali® jemo vsem, ki so jo v bolezni obiskov0*1 in jo tolažili ter se v tako obilnem števil0 udeležili pogreba.
sin FELIKS MUROVEC z druži®1 hči MARIJA GRUDINA z druži®"
Gorica - Benetke, 25. marca 1962
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp®* trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Motfl Tiska tiskarna Budin v Gorici