Jožef Rakež: Nekaj o novem »svetovnem« jeziku. 471 Nekaj o novem „svetovnem" jeziku. Spisal Jožef Rakež.*) L 6da, ljubljeno gojence slučaja, tiranizuje vesoljno človeštvo. Vsako stoletje ima svoje mode, ki se vzdržujejo nekaj časa in zopet izginejo, ne zapustivši druzih nasledkov nego porednega smehljaja, ki igra potomcem okrog usten, kadar se spominjajo nanje. Nekatere izmed teh mod pa se vzdržujejo dolgo časa, da, po vsa stoletja. Spomnimo se samo astrologije, ki je iz konstelacije nebeških zvezd prerokovala bodočnost in sleharnega človeka usodo, ali pa alhimije, ki je učila, kak6 se iz navadnih snovij kuje zlato itd. Pred štiridesetimi leti je še vsa Evropa strastno premikala mize, a pozneje se je iz tega premikanja izcimil spiritizem, ki je dolgo časa ponosno nosil ošabno svojo glavo. Ni najmanjša zasluga pokojnega našega cesarjeviča Rudolfa, da nam je to sleparijo odkril in pokazal v vsi svoji drzni nagoti. Take misli so se porajale v duši naši, ko smo v zadnjem času vedno pogosteje culi govoriti o volapiikizmu, meneč v svoji preprostosti: saj so ti — iz m i itak vsi jednaki. Naš vek, ki poraja toliko novih izumov, podaril nam je pred blizu desetimi leti nov, umetalno sestavljen jezik, ki je pod imenom »Vola-piik« kmalu zaslul po vsem omikanem svetu. Stvaritelj tega jezika je nemški župnik Schlever. Živa človeška domišljija nam je ustvarila že pred njim dosti jednakih poskusov in Volapiik menda tudi ne bode zadnji svoje vrste. Takim prikaznim se nam ni smeti čuditi, kajti dandanes živi mnogo ljudij na naši zemlji, ki iz dolgega časa ne vedo kaj delati. Take baze ljudem je Volapiik posebno dobro došel. Ako imajo lovci, pohajači in tatovi svoj pristni jezik, zakaj bi si takega veselja ne privoščili tudi volapukisti ? Habeant šibi! Tako smo si mislili spočetka, ko smo prvikrat čitali po časnikih o tem novopečenem jeziku. Ali šum in reklama za »Volapiik« nam vsak dan glasneje bije na uho. Število njegovih privržencev rase od dne do dne. Ako smemo verjeti gorostasni reklami, priseglo jih je že nad 500.000 na to novo evangelje. Povsod se usta navijajo klubi, v katerih se Volapiik sistematično neguje, izdavajo se 1) Predavanje v seji akad. društva »Triglav« v Gradcj. 472 Jožef Rakež: Nekaj o novem »svetovnem« jeziku. časniki, pisani v tem jeziku, da! culi smo že, da so nekatera železniška ravnateljstva zapovedala uradnikom svojim, naj se uče »Volapuku«, in da je visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje dovolilo, da se na visokih šolah dunajskih ta jezik poučuje v brezplačnih kurzih. Goreči njegovi privrženci mu pripisujejo ne samo eminentno praktično in znanstveno važnost, ampak proglašajo ga brez šale za bodoči svetovni jezik. (To nam že priča ime »Volapiik« = svetovni jezik.) Po njih mnenji bližajo se oni zlati časi, ko bode vse človeštvo zopet golčalo v jedni sami govorici. Na tak navidezno preprost način bi rešili volapiikisti veliko vprašanje o narodnostih, ki je v sedanjem času porodilo toliko prepirov in homatij ter našemu veku dalo značajno lice. Opravičili smo se torej po mislih svojih dovolj, ako poskusimo v nastopnih vrstah tudi slovensko občinstvo vsaj nekoliko seznaniti s tem jezikom, kateri že po dovršeni svoji sestavi zaslužuje, da ga malo natančneje pregledamo. Končno nam bodi še dovoljeno pretresovati važno vprašanje: je li v obče mogoče, da se Volapiik kdaj dvigne na prestol svetovnega jezika ali ne ? — V to zvrho bodemo v prvi vrsti naveli prednosti in vrline novega jezika, kakor ga nam slikajo njegovi obožavatelji in naposled njegove nedostatnosti, vse ovire in zapreke, ki po mnenji jezikoslovcev ne dopuščajo, da se ta jezik kdaj oživotvori v širšem krogu. Dosle je seveda kolikor toliko samo na popirji! II. Najprej je treba, da podamo kratek načrtx) o sestavi »Vola-piika«. Schlever je sestavljajoč slovnico svojo skrbno gledal na to, da se izogne vsaki nejasnosti in dvoumnosti besed v raznih slovniških oblikah. Njegova slovnica nima nikakih izjem od glavnega pravila, katerih skoro v vsakem drugem jeziku kar mrgoli. Volapiik je fonetičen jezik »par excellence«. On nima nobenih mrtvih črk. Vsaka črka, vsaka beseda se tako izgovarja, kakor je pisana. Naglas je vedno na zadnjem zlogu besede. V vseh teh ozirih je nam Volapiik gotovo nedosežen vzor pravilnosti, predmet upravičenega hrepenenja za vsakega učenca, ki se uči tujemu jeziku. Deklinacija je preprosta. Schlever ima samo 3 sklone: genetiv, dativ in akkusativ, katere označuje s priponami —a, —e, —i, vol (svet), vola, vole, voli. Množini daje pripono -—s piik (jezik), piiks, p tikaš, piikes, piikis. *) Dr. Obhlidal Unterrichtsbriefe zur Erlernung des Volapiik. 4. Aufl, Wien 1887. Jožef Rakež: Nekaj o novem »svetovnem« jeziku. 473 Volapiik nima člena nI spola. Ako je pa treba naznačiti pri-rodni spol, predstavi se dotični besedi končnica ji— ali of— za ženski, os — za srednji spol. Med ji— in of- je nastopna razlika: tidel (učitelj) — ji — tidel (soproga učiteljeva) of—tidel (učiteljica). Pridevniki se izvajajo iz samostavnikov s končnico —ik, n. pr.: gud (dobrota), gudik (dober), komparativu daje pripono —um, superlativu —iin gudikum (boljši), gudikiin (najboljši). Osebna zaimena se izražajo s slovi: ob (jaz), ol (ti), om (on), of (ona), os (ono), v množini s pripono —s: obs (mi), ols (vi) itd. Številke si je izmislil Schlever tak6-le: bal i, tel 2, kil 3, fol 4, lul 5, mal 6, vel 7, jol 8, ziil 9, bals 10 je po obliki množina od bal (jeden); tels 20 itd., tum (100) je skrajšano iz lat. cen-tum. Glagol se izvaja iz samostavnika, kateremu se pritaknejo osebni zaimki kot pripone: lof (ljubezen), sedanjik lofob (ljubim), lofol (ljubiš), lofom (on ljubi), lofof (ona ljubi), lofos (ono ljubi), lofobs (ljubimo) itd. Imperfekt se dela s predpono a—: klod (vera), aklodob (credebam), aklodol (credebas) itd. Pretekli čas s predpono e—: stim (čast), estimom (on je častil), —i znači predpretekli, —o bodoči, —u preteklobodoči čas. Trpno obliko izraža predpona pa za sedanji, pa za polupretekli, pe za pretekli čas itd. (pa—, pa—, pe—, pi—, po—, pu—). Konjunktiv ima pripono —la: lofob la (amem), mekom-la (faciat). Velevnik ima pripono —od: gololod (idi), penolsod (pišite). Nedoločnik se napravi s pripono —on: linon (piti), piikon (govoriti). Nedoločnikom ostalih časov se doda še dotična predpona. Volapiik ima tudi aorist ali durativ v tvorni in trpni obliki in sicer za vse čase. Mimo teh različnih oblik ima še množino deležnikov supinov, gerundivov itd, 474 Jožef Rakež: Nekaj o novem »svetovnem« jeziku. Pridevniki in številniki stoje vedno za samostavniki; fat gudik (dobri oče), son telid (drugi sin), vom kil (tri gospe). Predlogi se predstavljajo nominativu samostavnikov n. pr.: in gad (v vrtu), plo fat (za očeta); nen dom (brez domu). Samo na vprašanje: kam? vežejo se s toživnikom: in jol (v šoli) in joli (v šolo). Volapuk ima 27 črk, med njimi 8 samoglasnikov. Pri sestavljanji besed se je Schlever držal kolikor možno soglasniških skupin, da bi ne bile na kvar blagoglasju ali lehkoči izrekovanja. Tako je n. pr. angl. speak (govoriti) izpremenil v piik, think (misliti) v tik; temu nasproti pa je raztegnil nemški nord v noliid, laški barba v balib. Slova, sestavljena od dveh ali več zlogov, skrčil je pogostoma v jednozložne; angl. garden (vrt) v gad, woman (žena) v wom, latinski peccatum (greh) v pek. — Cesto odstranjuje samoglasnik v prvem zlogu : lat. animal (žival) — nim obligatio (zaveza) — blig. Da bi onim narodom, ki v svojem jeziku nimajo nobenega r, zlasti Kitajcem nekoliko olajšal izgovarjanje Volapuka, zamenil je r pogostoma z 1-om, dosledno tedaj, kedar stoji pred r-om še kak drug soglasnik. N. pr.: angl. near (bližen) — nil gred (pozdrav) — glid proof (dokaz) — bluf Leksikalni del svoje slovnice je sestavil Schlever večinoma po angleških besedah, ki jih je seveda skrajšal in izpremenil, kakor se mu je zdelo umestno. To se že razvidi iz gori navedenih primerov. finish (končati) — fin; dark (tema) — dag. Mnoge besede so vzete tudi iz drugih jezikov n. pr.: iz francoskega: ciel (nebo) — sil, iz nemškega: berg (gora) — bel, iz latinskega: cumulus (gromada) — kum, iz grškega: nomos (zakon) — nom. Izvajanje besed je jako preprosto. Pridevnik se napravi iz samo-stavnika s pripono —ik: kop (corpus, telo) — kopik (telesen), —il znači deminutiv: blod (brat) — blodil (bratec), —el tvori nomina agentis: bak (peč) — bakel (pek), —al tvori nomina abstracta: kap (glava) — kapal (razum). Predpona lu— daje besedi slab pomen: flen (prijatelj) — luflen (slab prijatelj), Jožef Rakež: Nekaj o novem »svetovnem« jeziku. 475 III. Iz tega kratkega in površnega načrta že lahko razvidimo, kako spretno in kako preprosto je sestavil Schlever slovnico svoj'o. Pripravljal se je, da bi zvršil dano si nalogo, skrbneje in dlje časa, nego katerikoli njegovih prednikov; seznanil se je v to svrho tudi z značajem nekaterih jezikov, ki ne spadajo k deblu indoevropskemu. Slovnica njegova je sestavljena po jednotni osnovi, od katere nikjer ne odstopa. Stala ga je brez dvojbe baš nemalo časa, a še več truda in mišljenja. Sestava glasov in zlogov je priprosta, zlasti radi tega, ker se je na vso moč izogibal nakopičenju soglasnikov in ker njegov jezik tudi ne pozna diftongov. S tega stališča izgovarjanje res ni težavno. Je li jezik tudi tako blagoglasen, kakor trdijo privrženci njegovi, o tem izpregovorimo pozneje. Vsa sestava je pregledna ter iz učne in mnemo-nonične strani jako ugodna; kajti jezik nima nikakih izjem od slov-niških pravil. V tem oziru je vse tako dovršeno, da tudi najhujši nasprotnik ne more tajiti, da je Schleverjeva slovnica v glavnih svojih potezah jako dosledno sestavljena. Pripoznati moramo tudi blagi namen stvaritelja, ki je s tem svojim umotvorom hotel koristiti vesoljnemu človeštvu. Poslušajmo, kak6 Schlever sam sodi o svojem jeziku. Na strani 22. svoje slovnice (Volapuk 3. Aufl Ueberlingen am Bodensee 1883) pravi: — — — »Volapuk se odlikuje s takim bogastvom oblik, kakor nijeden drug jezik na svetu.------------Kaka ugib- čnost in prožnost, kako blagoglasje vlada v svetovnem jeziku!« Na strani 66.: — — — »Svetovni jezik ima mnogo več deležnikov (participov) nego katerikoli izmed živih in mrtvih jezikov.«------- Stran 6j.\ —-------»Ta jezik spaja in združuje v sebi vse krasote in vrline, voljnost in ugibčnost, skratka vse, kar je dobrega in hvalevrednega v drugih jezikih, a zajedno je prost vsake nepravilnosti, pretiranosti, nedoumnosti in nezmisla, ki vladajo v vseh drugih jezikih.« — — Stran 110.: — — — »Kdor je vešč Volapuku, zlahka se priuči vsakemu drugemu, živemu ali mrtvemu jeziku, katerega mu je treba.« Je li to v istini tako, zaslužuje Volapiik še veliko večje priznanje, nego je je našel dosle. V krogih laikov vzbuja res veliko zanimanje; ali kako sodijo o njem strokovnjaki-jezikoslovci ? Le prav redkokdaj čujemo, da je kje kak učenjak izprožil o njem ugodno besedo. Zgodilo se je to predlanskem v Londonu. V seji tamošnjega filološkega društva je razvijal neki dr. Furnivall mnenje, da bi bil Volapiik najsposobnejši za vseobčni znanstveni jezik. Njemu je pred 476 Jožef Rakež: Nekaj o novem »svetovnem« jeziku. kratkem pritrdil tudi univ. prof. dr. Schuchardt v Gradci, ki je v svoji brošuri »Auf Anlass des Volapiik, Berlin 1888« razodel isto željo, sklicuje se na gori navedene prednosti tega jezika. Od drugod ne čujemo nikjer prijaznega odziva. Kako si naj tolmačimo to čudno prikazen ? IV. 1) Večina jezikoslovcev prezira »Volapiik« z nekim molčečim zaničevanjem; nekateri izmed njih pa so vročekrvnejši ter ga pobijajo na vse kriplje, očitajoč mu take nedostatnosti, ki mu naravnost za-nikujejo možnost, da bode kdaj svetovni jezik. Bodi nam dovoljeno, da načrtamo njih rezko obsodbo vsaj v glavnih potezah. Od stvaritelja svetovnega jezika moramo zahtevati, da se vsaj v nekoliki meri seznani z zakladi občega in primerjajočega jezikoslovja. Schlever pa v istini nima nikakih pravih korenitih lingvističnih predstudij. Radi tega so sklepi in razmotrivanja, ki jih nahajamo v njegovi slovnici, vsa površna in nedopustna, ali pa naravnost napačna. Tako n. pr. imenuje različnost v pravopisu raznih glasov, naslanjajočo se na zgodovinski razvoj jezika »nered in zmešnjavo v jezikih«. Njegovo praktično znanje jezikovo, kakor tudi njegovi pojmi, tičoči se fiziologije raznih zvokov, jako so temni in neznatni; inače ne bi trdil, da slovanski jeziki zvene neprijetno in temno ter ne bi jih v tem oziru primerjal francoskemu in angleškemu jeziku. Trdeč, da ima Volapiik tako izobilje slovniških oblik na razpolaganje kakor nijeden drug jezik, Schlever ne pozna jezikov kavkaških in uraloaltajskih, niti nima pojma o ogromnem oblikoslovnem bogastvu nekaterih jezikov indijskih in ameriških. V Volapiiku se izvaja od vsake besede prilično 700 slovniških oblik. Le-to število je uprav mikrosko-pično proti velikanskemu bogastvu n. pr. algonkinskega jezika v severni Ameriki, v katerem se od mnogih korenov da izvajati nad 1,700.000 raznih oblik. Schlever pravi, da se je izogibal soglasnikov: r, rr, č, ng, ch, da bi olajšal izgovarjanje Volapiika romanskim narodom, in narodom vzhodne Azije, dalje pa tudi detetom in starcem! Moral bi vedeti, da je v obče nemogoče sestaviti svetovno abecedo, ki bi vsem narodom v jednaki meri ugajala ter se prilegala glasoslovnim svojstvom njih jezikov, kajti ni niti jednega sogiasnika, ki bi ga skupno imeli vsi jeziki. Tako n. pr. v nekaterih jezikih ni sledu o soglasnikih r in 1 *j Glavne misli v tem poglavji sem posnel večinoma po koreniti razpravi, ki jo je univ. prof. C. Sercl v Odesi priobčil v prvih številkah „Svetozora" 1888 pod naslovom : !>0 vyznamu Volapiiku«. Jožef Rakež: Nekaj o novem »svetovnem« jeziku. 477 (hererski jezik v Afriki, dakotski v Ameriki). Mnogi jeziki nimajo r (kitajski, mehikanski, Zulu); drugi nimajo 1 (Japonski, Zend, peruanski, hotentotski). Razni jeziki ne poznajo čistih b, d, g v našem zmislu (staroegiptski, kitajski, mehikanski.) Drugim zopet nedostaje ustnikov m, b, p, f (n. pr. huronskemu jeziku); kajti Huronci nikoli ne zapirajo ust, kadar govore. Za Boga! Kdo bode zatorej sestavil abecedo vsem jezikom jednako ugodno! Schleyer proglaša svoj jezik najblagoglasnejšim mimo vseh drugih. Blagoglasje je jako teman in časih docela subjektiven pojem. Kateri narod ne zmatra svoje govorice za blagoglasno? Z objektivnega stališča moremo vse, kar se v kateremkoli jeziku izgovarja s čistim narodnim naglasom in v značaji dotičnega idioma, z vso pravico imenovati blagoglasno. A jako težko, da! skoraj nemogoče je, obvarovati se subjektivnih predsodkov, kadar nam je soditi o blagoglasji tujega nam jezika. V tem oziru se bosta težko dva človeka popolnoma strinjala. In vender napravi Volapiik na vsakoga, kdor se je le nekoliko pečal s tujimi jeziki, zlasti pa na primerjajočega jezikoslovca nekov neprijeten, časih celo smešen vtisek. Iz sleharnega stavka nam veje nasproti njegov zgolj mehanični ustroj. Ali se morebiti prilegajo le-ti stavki našemu ušesu ? Kiplad binom bani baneif obik ? (Kje je moja britev ?) Nu obi obalibelob. (Jaz se bodem sedaj obril.) Dlinolod kelos lekliilik! (Pij, kar je čisto!) Ko din kimik kanob diinon onse ? (S čim Vam morem služiti ?) Komu prijajo take glasovne skupine ? Taki stavki, katerih ima Volapiik v ogromnem izobilji na razpolaganje, so naravnost protivni jezikovnemu čutu sleharnega človeka, ker nimajo niti najmanjšega ritma niti pravega sklada v zvokih. Iz navedenih primerov je tudi razvidno, kako dolge in kako spletene so nekatere slovniške oblike. — Oblikoslovno bogastvo nikakor ni glavni in končni smoter, do katerega hočejo dospeti kulturni jeziki. Schlever ignorira zgodovinski razvoj vseh živih jezikov, inače bi moral vedeti, da vsak jezik v svojem razvitji prehaja od zloženih besed do vedno preprostejših. Čimbolj se kak jezik razvija, tem preprostejše in krajše so njegove slovniške oblike. Kulturni narodje so potrebovali mnoga tisočletja, da so v neutrudnem duševnem delovanji dospeli do tega cilja. Schlever pa nam hoče s svojim jezikom, ki ima tak6 ogromno Število zloženih oblik, zopet usiljevati ono zastarelo dobo, katero so kulturni narodje že zdavna prebili. 47§ Jožef Rakež: Nekaj o novem »svetovnem« jeziku. Ako on misli, da bi se različni narodje v istini mogli in hoteli priučiti Volapuku, nima pojma o velikanskem vplivu, ki ga ima slovnica na jezik. Kajti prava slovnica ima svoje življenje le v jeziku samem. Jezik si je ustvaril slovnico, a ne slovnica jezika. Vsak narod si polagoma in samostalno razvija jezik ter mu po svojem ukusu ustvarja in izpreminja slovniška pravila. — Afrikanski zamorci, odvedeni sužnji v Ameriko, pozabili so polagoma vse besede svoje materinščine in se priučili jeziku svojih gospodarjev. A slovnico svojega idioma so ohranili neporušeno brez izpremembe ter nji pri-spodabljali besede tujega jezika. Slovnica Volapiika je torej že sama na sebi največja zapreka, da se ta jezik razširi. Slovar, ki ga je Schlever dosle sestavil, šteje nekaj čez 10.000 besed. A on ga namerava še izdatno pomnožiti. Čemu taka mn6žica izrazov? — Svetovni jezik utegne jedino k temu pripomoči, da bi se raznojezični narodje mogli sporazumeti v najnujnejših potrebah. Volapuk more biti sam6 nek surogat, a nikakor se mu ni smeti polastiti pravice in naziva samostalnega jezika s samostalno literaturo. Čemu torej toliko besed ? Tisoč bi jih zadoščalo popolnoma. Mnogi jeziki jih nimajo niti primeroma toliko, a vender ustrezajo vsem potrebam. V. Ako bi se tudi Volapuk v istini dvignil na prestol svetovnega jezika, ne mogel bi se v tej podobi vzdržavati dolgo časa. Recimo, da bi vsi narodje soglasno sklenili, da proglase Volapiik za svoj jezik; recimo, da se vsi narodje nauče" temu jeziku ter ga negujejo v velikih mednarodnih shodih. Kaj bi se izcimilo iz tega ? Volapuk bi se moral čisto dosledno upok6riti onim zakonom, katerim se morajo uklanjati ostali živi jeziki. V vsakem narodu bi se izpreminjal sčasoma po značaji prejšnjega jezika; v vsakem narodu bi učakal različne izpremembe. Kajti izprememba je neizogibni pogoj vsakega živega jezika. Kakšno lice bi imel Volapuk recimo v 50 letih ? — Vsak narod bi ga kolikor toliko privadil in pristrojil svojemu izgovarjanju; Angleži bi ga izpremenili po svoji navadi in po svoji skladni razvrstitvi, Kitajci brez dvojbe takisto itd. Vsak narod bode govoril Volapuk, kakor njemu ljubo, in imeli bodemo toliko raznih razrečij Volapiika, kolikor je samostalnih narodov. Sčasoma bi nastajale te razlike značajnejše in dospeli bi do te stopinje, da bi se nar6dje zopet ne mogli sporazumeti. — Take nasledke bi moral imeti organični razvoj Volapiika ali pa kateregakoli drugega umetalno ustrojenega jezika. Jožef Rakež: Nekaj o novem »svetovnem« jeziku. 479 Svetovni jezik je torej za človeštvo nedosežen idejal. Ako bi bilo sploh mogoče ta idejal uresničiti, ne mogel bi Volapuk postati svetovni jezik, ampak samo kak živ, do vrhunca razvit in zelo razširjen jezik, ki je poleg tega tudi v slovniškem oziru kolikor moči preprost. Izmed denašnjih jezikov mogla bi nastopiti kot kandidata za svetovni prestol jedina dva: jezik angleški in kitajski. Angleški jezik, ki se odlikuje s svojo klasično slovniško preprostoto, ki je od vseh jezikov po zemlji najrazširjenejši in ima najznaminitejše slovstvo na svetu. Angleščina se razširja povsod bolj in bolj; govori se v vseh delih sveta; v Angliji, v severni Ameriki, v južni Afriki in Aziji, takisto v Avstraliji je angleški gospodujoči jezik. Mornarji vseh narodov pripoznavajo njegovo važnost ter se mu uče. Za svetovni jezik še ugodnejši nego angleški, bil bi jezik kitajski. — Mi Evropejci imamo še dandanes dosti zastarelih predsodkov do prebivalcev »osrednje države« in sploh do vsega, kar je kitajskega. A njih jezik poznamo jedva po imeni. Kitajski jezik govori nad 400 milijonov, torej skoro dve petini vsega ljudstva na zemlji. S tako skromnimi in neznatnimi pomočki noben jezik ni dosegel toliko ogromnih uspehov. Kitajski jezik nam je zgovorna priča o dosedaj neobični zavednosti in sposobnosti tega nar6da. On nima prave slovnice v našem zmislu, a tudi nikjer sledu o katerikoli nepravilnosti. Kitajski jezik je vzor dovršenega, nad mero preprostega in čistega jezika. Pri čudoviti trdovratnosti, s katero Kitajec povsod goji narodnost in govor svoj, pri ogromni plodnosti in ekspansivnosti naroda moremo kitajskemu jeziku prerokovati cvetočo bodočnost. Prihaja nam končno na misel vprašanje: bi li v istini jeden sam jezik bil dobrodejstvo za vse človeštvo? Tak jezik bi imel brez dvojbe veliko praktično vrednost in važnost; ali duševno življenje in kulturni napredek človeških generacij bi se razvila gotovo počasneje in v slabši meri nego pri različnosti govora. Čudovita in ogromna množica glasov, besed, slovniških in sintaktičnih posebnostij so gotovo najlepši pojavi, najkrasnejše strani v knjigi človeške prosvete. Jeziki so najstarejši spomeniki kulture naše, najzgovornejše priče o razvoji in napredku človeštva in sicer še tam, kjer nedostaje več nobenega drugega spomina o dejanjih dotičnega naroda. Naš kulturni razvoj je radi tega težko dostojno oceniti, ker so k njemu pripomogli različni narodje, vsak po svoji sposobnosti in nadarjenosti. Ko bi bil samo jeden jezik na svetu, oplenilo bi se človeštvo svojega največjega in naj plemenitejšega krasu. Vsak narod izraža jedno in isto misel na drug način, v drugi podobi. Ta razlika v izrazih, 480 Zamejski: Vzdihi. upodabljanju in množici idej bi utonila v mrtvi jednoličnosti. Komur različnost jezikov ni po godu, podoben je pač zvezdogledu, ki se jezi o tem, da vsemir spaja v sebi tako ogromno število nebeških teles — podoben je botaniku, katerega mrzf nepregledna pestra množica rastlin na zemlji. Priroda nikjer ne dopušča jednoličnosti, naopak povsod vzdržuje različnost; kajti samo v vednem nepretrganem boji raznih življev, iz zmage močnejšega nad slabejšim utegne se izcimiti to, kar vodi k prospehu in napredku celote. Ako bi narodje sprejeli umeten jezik, samovoljno sestavljen od jednega človeka za normo, za pomoček vzajemnega sporazumljenja, ako bi takemu jeziku dali pravico in naslov svetovnega jezika, pregrešili bi se proti zgodovinskemu razvoju svojih jezikov, proti svojemu kulturnemu življenju, proti človeški prirodi, a končno proti zdravemu razumu. Kar so si nar6dje sestavljali skozi mnoga tisočletja, v čemer so neutrudno delovale neštevilne generacije, tega ni moči nadomestiti v podobi surogata s površnim umetalnim ustrojem, izmišljenim od pojedinca, ki nas spominja suknje, skrpane od neštevilnih koscev razne velikosti in boje. Vzdihi. jU ,eni strto srce Skoraj biti jenja; Konec bo veselja, Konec i trpljenja. 6. Mala me peščica K grobu bo spremljala, A jedina mati Za menoj jokala. Oh, ne plakaj, mati, Po 'zgubljenem sini, Saj gomila hladna Naju spet zjedini! Nebo potemnelo, Zemlja bo se stresla, I nevihta silna Vse v nered raznesla. Padali prestoli, Cerkev se rušila, A v potocih bo se Krv človeška lila. Ko vse to na zemlji Bode se gajalo, Meni pa se v grobu Mirno bo sanjalo! Kam se, kam drvite, Vzburjeni narodi! Ta vas pot prekleta V temno brezdno vodi. Brat daj roko bratu I sosed sosedu; Delajte vzajemno, A po starem redu. Vse zaman, oh, Bože! Moj je glas puščave, A domovje zemlja Teme in zmešnjave ! Oče ti nebeški, Dobri, milostivi, Oče stvari vsaki, Živi in neživi! 9-Ti, ki si postavil V solzno nas dolino, Potujoče v srečno Daljno domovino, O smiluj se vender Rev, vpijočih k tebi, Daj jim v kratkem večni Vživat' mir na nebi! Zamejski.