Gre la našo kožo. ^Silno težak ie položaj, v katcrein se sedaj naliaja naš slovensld kmot, Selavec in obrtnik, Po krivdi domo fcratov, libcralcev, saraostoioožev ia tšdofikarjev nam SlovGncem nooejo daH deželne samcmprave, t. j. avtonomi¦je. Samo iz Beograda nas ho&jo ko»andirati. A ne samo to, grozno visofcl davki, ki nam jih \e naprtil liberaiec, finančni ministor, nezmerna draginja raznih potrebščin, vse to žene mnoge v obup. Kaj bo? Treba je, da naše ljudstvo ohrani a% eni strani mirno kri, a na drugi pB. da vladi in demokratskam mogot sem v Beogradu na glas pove, da se aa tak naftin ne pusti vefc guliti in pritiskati, Kako zabteve moramo staritil nam je za vzgled odbor Kmetske aveze pri Sv. 'Janžu na Dravskera po|ju. Dne 6. Januarja so kmetski mož]e imeli sejo in nam poslali prepis zapisatka, ki ga radi važnosti v celoti priobčimo, Hočemo sameupravo Sioveniie. Zahtevamo samoupravo za Slovenfio, ker spoznavamo, da bo le pri saaaouprari moglo imeti kmetsko in de lavsko Ijudstvo zadostnega vpliva na zakonodajo in vlado. Oajte mm staroitno zsvarovanjs. Naši poslanci naj so z vsemi mofrai zavzamejo za splošno starostno eavarovaiije, Za izvoz žii/ina! Pomarijkanje krrae in silno visoka ftftna krme (kg po 2 K) tervs.la za den-ar sili mnoge posestuiko, da lnorajo prodati živino; ker domačih kupcev j ni, izvoz pa je silno težak ter šo itak ©nemogočen vsled visoke izvozno ca -rine, se ne more živina prodati in ceae ji padajo; med tom ko drugira re<Sem rastejo. Zato je neobhodno potre. • bno in nujno zahtevamo, da naj vla fla dovoli izvoz konj in druge živine ter zniža izvozno carino vsaj za tri j&ctrtine, ali pa to za doloeen rok ali floločftno Stevilo sploh ukine* Ker je ; ImIo lani malo krme, so zdaj prizadeti : aiasti manjši posestniki, ter morajo ¦ prodati za nizko ceno živino, ker si aiso mogli kupiti dovolj krme, poznefo, ko nastopi pa§a, pa bi jo morali drago nazaj kupHi. Sicer pa je splošaa tožba, da se živina (zlasti goveda fn konji) ne more prodat', naravno bi •forej bilo, da se odpre drugod trg za 1 ojo, 6a 1« domači prenasiften. ; Krona mora biii enakovredna z dir.3'fern! \ ZaiiteTamot da se razmsrje m&d. : <RrTarJftnj in krono vendar enkrat u- ' redi praviCno, t. j. da bo krona ena. kovredna sestra dinarja.* Vlada, primi verižnike in izsesalce Ijiidstval Kakor nas vlada z razmerjen* 1: 4 odira, tako nas trgovoi pri raznem blagu, dasi je v zadnjih mescih naš donar vendar nekoliko pridobil na vrednosti (zlasti nasproti nemško-avstrijskom in tudi italijanskemu) in na svctovne.m trgu cene že nekaj 6asa pod."jo, vendar blago po naših trgo vinah ni cenejše, ker trgovci n. pr. v Nemški Avstriji kupijo, bi moralo pri nas biti za tri četrtine ceneje kot tara; a naši trgovci prodajajo nam za isto Stevilo jugoslovanskih kron kakor so dali nemško avstriiskih, ,,delaiott to. rej s 75%. Na] bi se vendar malo gledalo na to! Zalo zalitovamo, da s<3 naj podpi- rajo zadruge; naj se tem dovoli pred drugimi nakup oblekej železa i? dr. nujnih potrebšein in znčža carina, da  bodo mogle coneje oddajati, potam bo- • do tadi trgovci ,,šli dol"a kaicor so v spomladi 1919. ¦To bt bilo menda najizdatneje sredstvo zoper draginjo omenjenih re- 6i. Pri nizkem kurzu nem. avstrijske. krone bi zdaj, dokler je še tara kaj do biti, najt^olj kazalo tam dovoliti nakup in sicer čimprej. Amerikanci in drugi porabJjajo to ugodno priliko; mi pa po ,,modrostl" slavne vlade nagi in bosi škilimo 6ez mejo, odkoder bi lahko do- bili trikratcenejšo obloko in železo, 5e bi bilo vladi kai za bedno IJudstvo. Proti krivluis k rn^mmo pred- pisanisit davkomi Posebno burna ]q bila debata o o- scbni dohodnini, ki go neenako: i^rno, pristransko predplsuje, kar j.-ovzrofta silno razburjenje. Najve5kr-Jt tako-le storijo: fiimveč otrok ima kmet, tem veejo doliodnino mu predpiSojo, Odtorniki so sklonri sledeče: ia davok nai so odpravi, saj je že drtigo.l do voli, ako pa že mora biti, oaj so pred p-še po arih (po velikosti posestva z os:•.'¦¦{.m na katastr. čisti dornv..) skn paj z drugim davkom, da i:e b:> troba pusfhej napovedovati m pnsei.uioga naloga pošiijati, kar ravno toliko razburja vsakega. Ce bi se predpisal na zgoraj omerijeni način, seveda od doIoftene velikosti ¦ n. pr. od 10 bektarov naprej, bi bili vsi bolj enakomerno za deti. Ni napačna ta misel. Eden od bornik je tudi predlagal, . da se naj iiaprosi g. Vesenjaka, da bi vnovič v ,,Slov. Gospodarju" praktično razpravo napisal o osebni dohodnini, kako se napove, kaj se računa za dohodek, kaj se srae kot stroške odračunali itd. Bi bilo potrebno, ker si skoraj niliCo ne shranjuje posameznih Stevilkt Prcti nczmernenu p.fančevanju! Odbor je sklenil zahtevo, da naj Kmetska zveza odlofino glavarstva po ziva, da gostilne strogo nadzorujojo , da naj bodo med službo božjo ali še boljše ob nedeljah in praznikih sploh zaprle. K j fco s sirctifiskim denariem! Ljudi močno skrbi kaj bo s siro tinskim dcnarjem, ki so ga sodnije 08Io brez vedenja otrok in varuhov ali proti njihovi volj", brez dovoljenja dah za vojno posojilo. Zdaj nimajo ob resti, ne morejo rabiti svojega denar]a, ae vejo, kaj bo z dedščino. Skle nila se je zahteva, da naj se za ta otroke nekaj storl, se jim izplačujojo Obresti in sagotovi vrnitev njihovega denarja. Na ?iudstvo bi zelo nobro vphv-ilo. da bi se vlada vsaj kaj iz rekia in reveže rešila mu6ne negoto vosti.