Nnročmnn mesečno
25 Din. zh inozemstvo 40 Din — ne-deljskn i?.dtja celoletno (20 Din, zn inozemstvo 14(1 Din
Uredništvo jc \ Kopitarjevi nl.b/lll
Telefoni uredništva: dnevna služha 2050 — noCnn 2<»9h 2994 in 2050

2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cek. račun: Ljub-Ijanu št. 10.650 in 10.349 za inserute; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Prapa-Dunaj 24.797
U pru vu: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutruj, razen pondeljka in dnevu po prazniku
Razočaranje
Glavna razprava o Briandovem panevrop-skeni načrtu, ki gn je skupščini Društva narodov predložil Svel, je končana. Kaj vse so si tam preteklega lota prijatelji miru in evropskega sporazuma obetali od letošnjega zasedanja DN! Kake krasne upe so stavili vanj — ki so danes le še lepe sanje. Od vsega priča-kovnnjn ni ostalo v spominu drugega kakor grenkobn in žalost. Mesto mogočnega pohoda pnnevropskogn gibanja, ki se je pripravljal in napovedoval, od kar je Briand vrgel v svet svojo žontalno zamisel — mesto velikopotezne mirovne manifestacije, ki naj bi dosegla svojo krono v enotni volji združene Evrope — mesto vsega tega je ostalo pri par lepih govorih, v knterih neoporečno iskrenost že danes ne moremo več verjeti: Društvo narodov pa je porodilo — miško, neko zelo skromno komisijo. ki naj nadalje ••proučava« Briandov načrt. ln šo zanjo je šla jako trda in je bila potrjena in sprejeta samo zato, ker diplomatični kolegi niso hoteli docela blamirati Brianda in ker nočejo ustvariti videza, da niso za sporazum. — Kakor dn bi hila Evropi potrebna kakn nova komisija! Kar manjka temu razr-vanemu kaosu, ki ga predstavlja sedanja Ev-Topa, niso nove komisije, ampak odkrita in poštena izmenjava misli, iskrena mirovna politika. ki naj bi slonela vsaj malo na medsebojnem zaupanju in spoštovanju.
Pri tem tempu, ki ga je sedaj ubrala Pan-evropa. jo lahko dohiti katastrofa predno se bo prav zavedla. To je približno tako kot 1814. ko je francoski parlament vneto debatiral o »človeških pravicah«, sovražnik je pa silil v pariška predmestja! Tudi v Ženevi je grški delegat g. Politis. ki ga imajo za najboljšega jurista pri DN. bistroumno cepil subtilne juri-dične nunnre m končno milostno pristal nn evropsko komisijo, katere glavna naloga bo, da ničesar ne stori, še tisto uro je pa izid nemških volitev pokazal, da Evropa drvi proti strašnemu vrtincu, ki jo bo gotovo pogoltnil, ako ne pride do boljših odnošajev med narodi — in to v vsakem primeru, naj že zmage, skrajni desničarski ali skrajni levičarski kurz.
Evropa trpi na tem. da ni organizirana. Seveda imajo nekateri korist radi njene ne-edinosti. Čudovito lepo je n. pr. govoril v Ženevi angleški zunanji minister g. Hendersan. Razpravljal je o razorožitvi Evrope in b koncu govora mu je zbornica delegatov še bolj ploskala kot Briandu. Toda baš on je rabil \ svojem govoru krilatico: no new institutions! Nobenih novih organizacij. Društvo narodov nam zadostuje! Od japonskega do kanadskega delegata, vse je bilo navdušeno, vse je soglašalo. A Renderson je vedel, kaj govori. V Društvu narodov se Panevropa ne bo nikdar rodila, kljub lepim izjavam delegatov imajo izvenevropske države preveč interese na tem. da Evropa ni enotna, ampak da je kar moč needina. Tudi Angliji ni pri srcu Panevropa. V panevropske zvezo ne gre, to je že ponovno poudarila. Velika Britanija je s svojimi do-minijoni in kolonijami gospodarski in politični svet zase. Razkosana Evropa je hvaležno torišče anglo-saškega kapitala. Združeni' Evropa bi bila preveč samostojna: —
In vendar so se Hendersonove krilatice, no BSW institutions! oklenili tudi mnogi evropski delegati, vsi. ki niso iskreni pristaši Panevrope. Kaj je na tem. tega nihče noče imenovati s pravim imenom. A ni nič drugega. kot medsebojno nezaupanje in zavist. Nobeden ne bi rad veljal za nasprotnike sporazuma. Zato tako izmikajoči in previdni odgovori na Briandovo spomenico celo od stran; tistih držav, za katere se je vedelo, da niso za Panevropo, kakor Italije in Nemčije, ki sta po svojem časopisju itak dali razumeti, da bi v Panevropi brez Anglije in Rusije bila v premoči Francija, česar ne preneseta. — Nazadnje je bolje, dn se ničesar ne stori, ako bi se imel ustvariti le videz. Kajti Panevropa, ki bi ne bila zgrajena na iskrenem sporazumu, bi bila papirnata stavba, brez vsake praktične vrednosti. Porušil bi jo prvi vihar.
Briandov položaj je tragičen. Ali bo opustil svoj načrt? .lournal de Geneve ga že slika v podobi Abrahama, ki žrtvuje sinu Izaka. — Hvala Bogu. tako daleč menda ne poide. Panevropi se rojstni čas še ni približal. Generacija, ki je danes politično vodilna, je še ni v dušah doumela. Tagore jo je klasično karakteriziral: rod. ki je ostarel in je utrujen: naveličan vsega, kar je ustvaril in nezmožen, porodit kaj novega, boljšega. — Kljub temu se bodo Evropejci m oral' najti, morali. Ker drugače poginejo. Vsak mori uvideti: na ruševinah sedunje Evrope ne bi triumfiral ne nacionalizem ne komunizem — amuak smrt. Ker pa se vsak živ organizen brani se bo branile tud; Evropa. Njena moč in njeno upanje leži v novem rodu, v mladini. šele oni bo iz sebe dala — evropskega Clovdka.
Kavi član« VZS
Belgrad, K', s ep;. AA. PreUsednii nunistrsk-g-r sveti: ni minister za zunanje zadeve it imenova it-ie čin ne vrhovnega zakonodavnep; .sveta: i van. Puclja. ministri v p. iz Vel. Las-. Zivančevifa M-haila odvetnika < Belgradu. dr Draja. Marušia. odvetnika v Ljubljani.
Italijansko-francoska pogajanja
Izid nemških volitev približuje Francijo Italiji
Ženeva, 19. sept. ae. Kakor doznava vaš dopisnik iz zanesljivega Tira. se marljivo nadaljujem pogajanja med tranrosko iu italijansko delegacijo, katerih se za Francijo udeležuje Massisli, za Italijo pa Itosso 7 večjim številom mornariških -;ro-kovn,lakov. Kakor se cuje. gre pri tem za >oto lormulo o hrodovni pariteti, ki jo zahteva 'talita in ki naj sr doseže potom primerjalnega obračunavanja različnih ladijskih kateporij, kar je Francija doslej odklanjala. Domneva se, da <~da,i ni izključeno, da bi prišlo do sporazumu, dasi ni verjetno, da bi sr podajanja dokončala že v času zasedanju Društva narodov v Ženevi. Vsekakor p» upajo nu obeh straneh, do bo prišlo do upatuicsa zaključka vsaj do konca oktobra t. j. do začetka razorožitvene komisije Društva narodov, ni se zaene 3. novembra.
Kaj so nemške volitve pokvarile
Ženeva, 19. sept. d. Z izidom nemških volitev je angleška delavska vlada zadobila silovit udarec. Angleški diplomati so šli v Ženevo na zasedanje ND s trdno voljo, da izvojujejo razorožitev in prisilijo Francijo, da opusti od znanega njenega na čela: najprej varnos;. kar je seveda istovetno z nadaljnjim oboroževanjem. Uspeh angleške diploma
cije ni bil morda nikdar tako blizu dosegljiv, ko tokrat. Znano je, s kako odločnostjo in samozavestjo je govoril Henderson svoj veliki razorožitve-ni govor. Izid nemških volitev jc pa zaenkrat zelo zavrl razorožit vena prizadevanja. Kajti v Nemčiji so dobili ekstremisti. ki se navdušujejo za revanžno vojno, ogromno glasov - in francoska diplomacija ne bo zamudila nobene prilike, da pokaže in poudari, kako edino pravilna je njena teza: najprej varnost.
Angleška delavska vlada, oprta na dobre od-nošaie z Ameriko, bi mogla pred nemškimi vo litvami izvajati znaten pritisk na f-rancijo in vso Evropo z zahtevo po razorožitvi. Sedai ji b< mnogo težje, zlasti, ker ima doma mnogo težlo; bojev s konservativci, ki ne odobravajo popolnoma njene politike napram Franciji, ki bi si jo kon servativci želeli prisrčnejšo. Opazilo se je že, da je g. Henderson v Ženevi postal mnogo bolj rezerviran kot prvi dni svojega prihoda.
Nemški iašisti bi radi vstajo
Berlin. 19. sept. AA. Nemški listi poročajo, da narodna socijaiislična stranka le s težavo za drzuje svoje napadalne čete. Poluradno poročilo I priznava, da razpravljajo fanatični fašistični od
delki o oboroženi vstaji, poudarjajo pa obenem, da so vladne oborožene sile popolnoma kos položaju.
Ital. in nemški fašisti
Milan 19. sept. a,-. Fašistični službeni lisi, ki je izšel nocoj, zavzema stališče 1 nemškim volitvam v svojem komentarju, ki .ie očividno inspiriran od Mussolinija. Lisi ugotavlja da volitve niso bile odločilne in da bo radi težko, pri sestavi koalicijske vlade morda prišlo do novih volitev, če se ne bo medtem s pomočjo mnogih miljonov brezposelnih pospešil tempo z drugimi sredstvi. Kaj našli fašizem )iri tem, je jasno Končno pravi službeni list, •la generacijo 20. stoletja navdušujeta samo dva va politična sistema fašizma in boljševizma, tako 1«. se lioi med obema smerema razvija vedno bolj a:amatično. Aložnoat komunistične pustolovščine ; ua ne straši niti najinanjc Fašistična Italija w j prehiteva dogodkov iu se m udaja lažnivemu upa-I nju. temveč se pripravlja.
Tudi madžarviašizem na pohodu
Budimpešta. 19. sept Pr občinski volitvah
i v Budimpešti. ki bodo meseca decembra, lx> prvič nastopila nov;, stranka, ki s* j>u Hittlerjeveni vzorcu imenuje narodno socialistična ljudska f.ian-j ka. Čuje se. da bo tvorilo jedro nove stranke brambno društvo Move., ki ga je ustanovil vojni i minister G&mbo.-
Talne priprave nemških fašistov
Bcrliz. 1!) sept. as. B. Z ani Mittag poroča, do vodi državni voditelj narodno socialističnih udarnih čet stotnik Stennes vsak dan tajne in-strukcije z berlinskimi okrajnimi voditelji, pri katerih se obravnavajo nastopne vprašanja: Kake boste postopali, če bo levica napravila puč? Kateri komunistični voditelji stanujejo % vašem ouraju V Kako bo oni oboroženi'.1 Kako ste vi oboroženi-? Kako je mogoče nasprotnike napraviti mat? Kje je orožje v vašem okrnili'.' Kje je v sili mogoče najti regularno orožje'.' Kako je s policiisKin orožjem hi policijskimi revirji? Skrbne se pripravlja tudi taktika v primeru alarma. Tako zvane »ulične celice imajo noč in dan telefonsko službe V vsaki celici bivu več narodnih socialistov, katere takoj lahko dosežejo iz centralnega alarmnega vodstva. Posameznim celicam pa centralna alarmna postaja ni znana. Voditelj ima najprej alarmirati štiri zaupnike, ki imajo zopet vsak do 10 do 15 telefonskih naslovov, vsak od teh p;i zopet 10 do 15 nadaljnjih naslovov pristašev stranKe. Ke ta način je mogoče do 75"„ vseh aktivnih udarni! pristašev v po) ure zbrati n; določenih mestih A'
posameznih okrajih se vršijo neprestane izmenjave. da se nezanesljivim pristašem, posebno pa nr. zunaj prikrije sistem celic List dostavlja k temu: Z merodajne strani se naglasu, da odgovorna mesta te stvari zelo dobro opazujejo in jih poznajo. Kljub temu se mora javno opozarjati ne to. Kappov puč 1. 1920. m Hittlerjev puč 1. 1923 bi ne bile mogoča, če bi biia merodaina mesta. pa tudi prebivalstvo samo pravočasno uvaievalo svarile ki so bila dana že prej. Seda.i ni na mestu nervoz-nost temveč euiečnost.-.
Loiidou. 19. sepl. at. Berlinski dopisnik an-glešliib listov izražajo bojazen radi narodno socialističnega puča v Nemčiji. Dailz Maii< naglasu v članku z nadpisom -Hitllerjevi ljudje se vadijo zu ulične boje. ogromni nakupi orožja!., da se' v Nemčiji uvideli škodo, predvsem ono. ki jo je utrpel. Nemčija v inozemstvu. — >Daily Iixpress poroča, da se mnogi ljudje v Nemčiji pripravljajo, dn po-begnejo v inozemstvo, če bi narodtn socialisti poskusili puč. Drugi listi poročajo, da je začel nemški kapital bežat v inozemstvo.
Manjšinsko vprašanje pred DN
Varne izjave nemškega delegate Koch-ll;eserja iti min. dr. Benešo
Ženeva. 19. sept. as. \ šest: konusij se je začela danes dopoldne v jjrisotnosti Briauuu. ur. Beneša in večme ministrov mteresiranii: držav ra: prava o manjšinskem problemu. V imenu nemšio delegacije je zahteval delegat Kochveser, d:, se ima vprašanje manjšin taiio, kakor vse druga vprašanja, vsako leio obravnavati na nierodainem mestu v politični komisiji Društvi narodov. Pri-znal je. da jt Društvo narodo doseglo praktične delne uspehe, venda- ie nevarno-:, dr bn Drušivo narodov zaostale za razvojem stvar. Kritizira i» prekratko letno poročilo ter označil, da ie nemogoče razmerje, de se je od 57 prošen označil 2< prošenj kot nedopustne, das je prizna!, da ima določbe, s katero se izreče nedopustno?, preprečiti da ne b pritožbe postale- sredstvo propagande Tt določbe j>a bi st morale obravnavati bol,: velikopotezno, dn b: se predvsem preprečile napak;, du se ne bi načelne pritožbe v munjšinaken vprašanju smatrale vei at manj zii malenkostne Tud i- treba vsem čianon Sveti: Društvu narodov dat možnost. dc si napravijo lastno sodbo v vsakem posameznem primeru Končno ji nenišk delega ge-voril o munjšinaken vprašanju ko: o splošnem evropskem problemu. Kekel ie: Ne verujem, d; b; bi! man.išinsl; problem nevarno« zi. notranji čvrstost države. Nasprotne sen uverjen. da h taka sinteza, ki bi dovolila turi manjšinam, de h mogli živeti ze svoje pozitivne kulturne naloge. svo.u otran. bistveno pripomogli! k leniu, dn se ve, ustro. državi ojaci in se s tem vs evropski narod, zbližajo. Neresnične je. da so manjšine -ovražuil nun;, temveč je res nasprotno Same obuj. jin ženi um-gani Ravno manjšine se one sredstvo, k posrt dujejo med dvenm kulturama u m. prvoboriieiitce za združeno Evropo Pomirjen je u združenji I-.v-rope mori: premagal, lie samo nevarnost cannskii mej. temveč koraku v pr-- vrsti preke zadovolinii manjšin.'
Nato se je razvila živalim- demila. - kateri je posebno briaiui ponovni opozarju ne težavno« vsege vprašani; in nagiašol. de se ne sme pozabil značaj vseh manjšinskih vprašanj, i; laiike ogrožajo mit Itriane u ponovne zavze stališče ri, se
sme Društvo narodov bavili z manjšinskim problemom samo v okvmi varnostnih pogodb. Ponavljal je svoji izjave iz Locarnu. dis mora biti jiravicu 1 nianišir sveta. Vedno je ponavljal, da bi morale 111-teresirane države, t. j. države Male antante Poljaka, Grška itd. pristati nu to. če se Hruštvo narodov hoče pečati s splošnimi manjšinskim vprašanj;. k gredo preko varnostnih določi, manjšinskih pogedb. Tudi dane- je odklonil stalno manjšinsko komisijo, ne zato, ker jo smatra za nevarnost, temveč keT jo smatra za odveč. Nevarnost pa vidi -tem. da bi se ustvarile skupine manjšin v državi, ki hi lahko poskušale, vsiliti vladi svojo volje. Zato se ni upiral načelne nadaljnemu razširjenju pr manjšinskih pritožbaii ier je jrolagal velike važnost na ugotovitev, df se Društvo narodov srvoji ni. lop: n izognilo V splošnem pa je bil ton Briando-vih iziav znat;, ria ie začelo turi. a francoskih kropiti rasli zanimanje ze manjšinska vprašanja
Cehoslovašk zun min ri-. Ueto.- je naglasa čuvsivene momente, k v lej sivari igrajo veliko vlogo nu obeh «tranei lev priporočat previdnost lir Beneš j»- svoje stališče formulira' v trei tolkali: 1. glede vprašanju jiostopka jiri pritožbai turi on «matra ze. pravilno stališče manjšinskih držav dc se sme poboljšan je postopka preko okvirje pogodb sklenili samo s pristankom vlad Drugič, jc izvajal, sem vnel zastopnij varstva, vendar sen mnenja, du je lojalno sodelovanje med večme in manjšino etim; ih> zu zadovoljivi, rešitev S ten bodo zadovoljne tud manjšine. ten si Im. pr.-znalo lojalno sodelovanje turi s stran niauisiuskiii vlad. — 3. -Popolnoma sen. pripravljen tka- je morda najvažnejš; izjava), dn .v manjsiniu )rr« Men, ne i>$t *trani nalmtrnv noranwp ■	k"
miti ji Izjavil jc, d« sr pofinhmmn *lrinje z nevihtni delenaloni ter pri/tnril, dn jr pn niegoren mnenji/ platna itrir rlc naidr po i »nitcz,. pi j kateri sr morr doseči zadovoljstvi Evrope z zadovoljstvom manjiin.
Romunski delegat Antnniade sr bistvene pridružil Beneše>vini izjavam. V smislu iiem«kiii iz,-vaiap. sta j«xiala rniteni še izmve gro tlpvonji m avstrijsk' delegat Ueitmeier.
Alarmantne vesti iz Gatici(e
Sabotaža ak-aimskih boinih organizacij ?
Varšave 1«.' sep', as V vziindn Gahcii sc vsak dar. bol iunožiir sahotazn akt ulirnimskih bomih organizacij. V Lvovv tt bilo v zadniii- dnei. večkrat prekmieni električne omrcžtc toke d; ic bilo vsr mesto v tem. ker so ukraimaJ; atfent pokvarili mestne elektrarno. Tud: zetczniikr p roji t ir skorr vsaJ dar tu al tan prekmienc ir po ti c zel st vrste požaT pr poljskih vcienose-sUiikti. ' okhu. pn požarih |c v zaomen časi. dosejtli. ve-.
miliionov Kljub itmi d. it policij, •••it pomnožena ic moral: večkrat v zadniih dneh klicat vo-laške pomni V iužiu iziiodnii voivndstvil Gali-ciir ic poioia tak. kakor da |e vsak če pričakoval «veriic votnt V s v,,diin ukrajm.k poiltlk so večmomr v zaporih, nditar ir sein razpuščer. (Pripomnit ir treba d; tc vest širijo \ pr« vrit' nemške nacionalistične agcnciic d; odvrneu po zornos! od početm Hitllerievcev v Nemčiji,)
Šolske spremembe v Ljubljani in Mariboru
Belprau t!.' seji! AA. Ker te nastala potni«, jr minister prosvete na podMUiri ri. '.', zakona o sr riiijili šolali podjii ;il odlok, ki se :• njim realka v Mariiioru z oddelki realne pininazi.i< pretvori v realno pimnoiiji. z ločenim oddelki realke tui V. do VIII. razreda. Z istin- odlokom j« pretrorj -mt realk« v X.juiji>aui x oduelki realne pinuinzij, t L realno aminazijo posebnimi oddelki čisle n alke oil V. do VIII. razreoa.
Kateri včenc' ne morejo na srednjo soio
Belgrad, P sept. AA. Ministrstvo prosvete razglaša:
Učenci, ki s»o končali četrii razred liudskt šole z eno ali dvema slabima ocenama, se m- morejo vpisati nt na gimnazijo kakor ludi ne na meščansko solo. Tem ucencen i< iziemoma dovoljene. da st ponovno vpišejo v četrt: razred ljudske šole ako žele, da se prihodnje lelo vpišejo v gimnazijo ali v meščansko šolo
Država bo ntabatiS^aic h pri domačih rudnikih
Belgrad. 19 sep z Krize radi rudarskeg. vprašanje r naš. državi jc ne merodapien mesti tešem s tem. d< se bo nabavltato vse nabave z> državi, iz domačir rudnikov o—v' vrsti od Trboveljske prem. družbe, kje- so delavci niomenlatno v največji krizi.
Gradbeni materija!
ro avbrovotice
Belgrad, 1" sen'. AA. Nj. Vel. kralj it m. predlo}- ministra -m jiozdove n rudniK-. p t- zašle šamu pre.dsedniU« ministrskega t veta podpisa) ir razglasil zakor o brezobrestneir posojila r gradbenem materiiaii; dobrovol|cem naseljencem n op-tantom ze zidanic biu.
Zckor c/ državnem pravdntšiva
Btlgrati. !<• sen. >- 7akons.. uacn c držav nem pravdnišivi j. končan in velja za celo državo ir zamenja danasn:" zakonske naredil- m predpise. Zahon je predložen pr^ri.stdniiu: vlade.
Spremembe v diplomaciji
Belgrad. " sep. AA. Z ukazoii: 'N'j. Vel. so iia predlog ministra z; zunanje zadeve v soglasju s predsednikom ministrskega sveta postavljeni
za svetnika kraljevskega poslaništvi v Parizi: v 1-3 Aleksander Cmcar-jVtarkovic, svetnik kraljevskega poslaništva v Rimu, za načelnika gkivne-ga arhiva v ministrstvi v Rajko VmtroviC, direktor pravnega oddelka \ ministrstvu, za načelnika pravn. odd. v 1-3 Danilo Danic, svet. min., za svet. kraljev, poslaništva u, Junajt. \ 1-3 dr. Vojisla-jovanovic, ginvn arhivar ministrstva z. tajnike ministrstvi v 1-5 -av. Spasojevič, konzul v Brajli, zn konzuli kra! konzulata \ Brajli Amor Nova cau ur j)rava. za tajnika poslaništvi; ua Lluitaju, : v 1-5 dr. Stanko Lruarlič tajnil ministrstva, za tajnik.- ministrstva v 1-0. Pavle Gjorgicvič. tajnik poslaništva v Londonu, z. tajnik; ministrstva vl-t leolil Ojurovie, vicekonzul nr Reki.
Prenos tehničnih posiot draoo proiskepa akrata v Maribor
Litlbliana. sep. A A. Bar dravske banovine j; inž Dušan liernec razglaša
tioipod nunitter za gradbe it sporazumno r goijiodon' ministron z notranu jiosli n, osnov, t 01 zakon, c nansi; upravi odredi, d,, »t okni dravograjski g le rit tehnični! posle«- iztoči ir pri-stoinnsti lennične«; razdelki v Čelu ii. prideli tehničnemi razdeliti okrai. Ninrlboi' — lev- brof,
Preno poslov v zmisiu prednic odredbe sc ima izvršiti do 30. I m.
Zarota proti bolgarski vladi
Intrige bolgarskega tieka proti Jugoslaviji
Belgrajska Poli lik«. obširno razpravlja o najnovejši aferi, ki je nastala te dni v Bolgariji. Nesrečna Bolgarija menda res ne more priti iz samih afer, zakaj sedanji režim v Bolgariji še vedno ni dovolj odtočen, da bi končno pomiedel 7. makedon-stvujočinii, ki neprestano ogrožajo notranji mir Bolgarije.
Zadnja afera v Bolgariji pa je za Jugoslavijo tem bolj važna, zakaj z njo je bila na nizkoten način obrekovana in po vsem svetu ohtatena naša država. Ni še dolgo tega, odkar je bil aretiran v Bolgariji polkovnik Marinopoljski, poveljnik 7. bri-gadnega obmejnega oddelka. Z njim vred pa »o bili aretirani tudi poročnik Alekaijev, Konstantin Nikov, načelnik oddelka sofijske policije tn mnogi drugi odlični bolgarski častniki. O teh, za Sofijo seveda senzacionalnih aretacijah, »e vodno vlada v Bolgariji najživahnejša diskusija. V delu sofijskih političnih in diplomatskih krogov pa še menda ni ničesar točno znanega, kakšen na.i bi bil razlog tem aretacijam. Poseben vtis je napravilo v Bolgariji dejstvo, da je aretirani polkovnik Mnrinopoljski eden pnotežejev bivšega bolgarskega zunanjega ministra Vlkova. sedanjega poslanika v Rimu in ožji sorodnik sedanjega vojnega ministra Rakardžijeva. Marino poljski sani je dne 29. avgusta izvršil sa moli mor, kar je še bolj povečalo senzacionalni značaj stdanje afere.
Bolgarsko časopisje, že izkušeno v nizkotnih gonjah proti sosednim državam, ie takoj začelo razglašali. da ie pravi vzrok tem aretacijam špijonaia
aretiranih. Za koge naj bi aretiran« vohunili, pa bolgarnko časopisje sprva niti mmo nt vedelo odgovora. Najprej je pričelo sumiti Romunijo, češ, da je la država iskala pri bolgarskih častnikih zaupne vojaške podatke. Nato so M stoglasno vsi napadi bolgarskega časopisja usmerili na Grčijo. Ze dobra dva testna pa bolgarsko časopisje » silo vleče v to afero tudi Jugoslavijo. En del bolgarskega časopisja očita Jugoslaviji, da si je preskrbovala od bolgarskih častnikov zaupne vojaške podatke, drugi del bolgarskega čaaopisja pa trdi, da je Jugoslavija iskala pri bolgarskih častnikih informacije o skrivnostnih revolucionarnih makedonskih organizacijah.
Bolgarski časopisi s tem torej nehote priznavajo, da ima bolgarska vojska še precej ozke stike z makedonstvujočimi.
Ko se je bolgarsko časopisje upalo že tako daleč, je moralo seveda navesti tudi nekaj konkretnega, da ne bi njegove navedbe obvisele brez dokazov v zraku. Tukaj je izrabilo bolgarsko časopisje in* uradnika pri našem poslaništvu v Sofiji GJofgjevifca kot inspiratorja in organizatorja vse Spi jonske afere.
Bolgarsko časopisje bi boljše napravilo, ako bi o vsej zadevi sploh molčalo, zakaj danes vemo že natančno, zakaj je pri tej aleri šlo in kaj je bil vzrok aretaciji Marinopoljskega in drugih bolgarskih častnikov. Ni šlo pri tem za jugoslovansko špi-jonažo v Bolgariji, kakor je divje trdilo bolgarsko časopisje in o čemer so iz Sofije preplavljali z br-
zojavkami urednlUva vseh večjih svetovnih listov — ne, Slo ja ta tarolo aretirancev proti bolgnriki
vladi in sploh proti bolgarskim politikom, Da je bolgarsko časopisje povdarilo vohunski značaj te afere, je seveda vzrok v tem, ker bi rado zabrisalo njen resnični zarotniški značaj. Tcniu časopisju uo gre za Bolgarijo in ureditev njenih notranjih razmer, ne, gre mu samo zalo, da na kaleri koli način oblati Jugoslavijo. Pri tem je imel še nemalo vlogo tudi tihi račun, da bo blatenje Jugoslavije ;r.vd svetom pripomoglo zavoženi zunanji politiki Bolgarije do zažel,lenega ugleda. Bolgarsko časopisje je hotelo s tem uničiti • bajko«, da je Jugoslavija instrument miru na Balkanu in dokazati, da je prav nasprotno, namreč instrument intrig.
Javna tajnost je danes v Sofiji, da je ta obtožba, o kateri je bila obveščena evropska javnost in ki dolži krivce špijonaže z Jugoslavijo, domenjena in skovana med člani niakedonstvujočih, bolgarskega častniškega zbora in bolgarske vojaške lige. Ta dogovor je inspiriral tudi bolgarskega dopisnika grških listov Antonova. Ni čuda, da je del grškega časopisja o tej aferi popolnoma napačno poučen.
Na to nizkotno gonjo zre Jugoslavija lahko z mirom. Najnovejša afera v Bolgariji je razkrinkana; če svet morda danes ne ve za pravo stailje stvari, jutri bo zvedel prav gotovo. Pa tudi Bolgarija bo morala enkrat spoznati, da z natolcevanjem naše države sebi prav nič ue koristi, temveč, da bi jI mnogo bolj koristil miroljubni duh solidarnosti balkanskih narodov.
O italijanski politiki
Sundav Reieree v Londonu od 14. septembra prinaša pod naslovom »Nevarna balkanska situacija, članek svojega diplomatskega dopisnika, v katerem pravi med drugim;
Razburjenje, ki ~so ga povzročili tržaški streli, se med Slovenci in Hrvati močno čuti. Jugoslovanske oblasti >c sicer trudijo, da bi preprečile vsako protiitalijansko manifestacijo, loda kljub temu sc čujeio klici »Doli Mussolini. in nazdravlja se francoski in avstrijski manjšini v italijanskem Tirolu.
Iz zaupljivega vira neke osebnosti, ki stoji v zvezi z mednarodno politiko, sem zvedel, da bo Italija gledala, da na diplomatski način izkoristi obstoječ položaj na škedo Jugoslavije. Inspiriran fašistični tisk je dobil nalog od rimske vlade, da vodi kampanjo, ki nai bi ščuvala javno mnenje v Italiji proti lugosUviii.
Na drugi strani pa ie jugoslovanska manjšina objavil« mednarodni a ne l v katerem izjavlja, da je jugoslovanska manjšina v Italiji izpostavljena brutalnemu postopanju od strani italijanskih oblasti.
Neka ne\ tralna osebuost, ki je bila v Trstu ra časa procesa, pa me je obvestila, da je tam sledeče stanje: Normalen trgovski promet v Trstu, ki « že nekaj let zaostajal, je sedaj takorekoč popolnoma izginil. V pristanišču ni trgovskih ladij, pač pa je tam polno italijanskih vojnih ladij, med katerimi ie ena križarka. ena izvidniška ladja, osem rušilcev in dve vodni letali.
halijansko-jugoslovanska meja je s prisotnostjo fašistične milice oživela. Postojna ie preplavljena s fašistično milico. Vzdolž cele meje grade barake in v okolici Postojne so porušili vzporedno železniško progo. (Očevidno radi vojaškega
C ia"T lotovih krogih se je namigavaki. da bi primer avstrijsko-italijanskega sporazuma glede avstrijskih manjšin na Tirolskem mogel biti pevod. da bi prišlo tudi med Jugoslavijo in Italijo do sporazuma glede lepšega postopanja napram jugoslovanski manišini v Primorju tn Istri. Toda tako stališče dokazuje p>opolno nepoznanje političnih dejstev. Bistvo pa je takole: ltalijansko-avstrijsko zatišje (ki na je v' ostalem prineslo le malo izboljšanja avstrijskim manjšinam) je bilo Mussobmjevo delo, s pomočjo katerega je hotel vzpostaviti svojo nadmoč v Srednji Evropi, in to vse skupaj pa jc le del generalnega načrta za italijansko vodstvo trednjih in jugo-vzhodnih držav.
V tem slučaju Italija ne želi izboljšanja razmerja z jugoslavijo, ona je vedno odbijala vsak predlog za izboljšanje razmer, ki ji je bil stavljen od strani bclgrajske vlade. Stvarno pa želi Italija, da se jugoslovansko-italijanski odnošaji poslabsajo, s ciljem, da se na ta način okoristi na škodo svojega jadranskega soseda. .,.,., r ,.
Velikega pomena je tudi, da je bil g. Grandi pozvan iz Ženeve radi konzultirala z ducejem. Z gotovostjo sc lahko misli, da diktator pripravlja nove težkoče Evropi.
Od osebe, ki jc v tesni zvezi s tokom dogodkov v Ženevi, sem doznai, da se čuti velika nevo-Ija v zvezi s tem položajem. Smatra se, da zna g. Mussolini, potem ko se bodo delegati po zaključku zasedanja vrnili domov, pripraviti Lvropt nova presenečenja...
Francozi o tržaškem procesu
Pariz, 19. septembra. AA. List Ere Nouvelle analizira fašistično duhovnost med procesom v Trstu in pravi, da so fašisti že nekajkrat pokazali, dn sn strahopetni, da jim primanjkuje dostojanstva in da so brez moralnih občutkov. »Proces v Trstu/ nadaljuje list. je pokazal, dn je fašistična morala padla globoko, ker si sicer ni mogoče razlolnmčiti manifestacij med in po procesu.« Nato opoznrjn list nn brutalen način, s katerim Je bila izvršena smrtna kazen nad obsojenci In pravi, da je odvetnik Zennaro, ki je branil obtožence, predlagal najvišjo kazen, misleč s tem smrtno kazen. Kasneje je odvetnik Zennaro branil svoje ravnanje s tem, da je ravnal po dobljenih navodilih. Naito citira lisi, kaj Je pisni »Popolo d' Italiac, ki je z najgršimi izrazi žalil Jugoslovane, ki živijo v Italiji. Naposled ugotavlja list, da »o hoteli fašisti razdražlli italijanski narod prati Jugoslovanskemu prebivalstvu v Italiji in proti Jugoslaviji.
Protiieške demonstracije v Gradcu
flrnrtor, 19. sept. AA. Nedavno tega je av-slrijski državljan po imenu Mayer, rodom iz Gradca potoval po češkem in v vlaku žalil češkoslovaško voi-ko. Prask" sodišče ga je obsodilo na on mesci' dni za|Hira. S tem v 7,vezi je snoči ob 10 skupina luknJSnjlh dijakov članov lleimvrehra, deniotislri-rala pred češkoslovaškim konzulatom in češknslo-
.	, ■— 1____nll.1.1 . „ U! 11 -
VfiSKlUl amvKhuill mnmnn. l/ijoai >a«.uii.< e n«-
menjfin več oken na Češkem domu. Pdielja je lakot inlcrvintrala in razpršila Itsnju-ilimu:.
Francija znižala proračun
Nezadovolfnoui levičarskega tiska
Parit, 1®. »cpt as O priliki predložitve proračunskega predloga za leta 1931. napoveduje -Petit Parisien« za Francijo, da se bo pričela proračunska deflaciia. Tardieu sam ie izavil v polurad-dnem komunikeju, da se je spričo skupnih priza-devani posrečilo, zman šoti preseJek izdatkov nad dohodki na samo d\ e miliiardi. Ta ostanek pa sc ie prevalil nn amortizacesko blagajno, ki ie popolnoma v stanju, prevzeli brez proračunskega presežka rs? plafevan> dolgov iz lastnih sredstev. V zadnjih 19 mesecih jc namreč blagajna prejela nič manj kakor 17 miliUird Njena sedanja tekoča srcd»tva znašajo 14 miliiard in so torej zadostna, da ne plačajo samo vseh obveznosti, temveč da izvršijo tudi operacije za konvertiranje, ki so določene za leto 1931. Socialistični »Populaire« pravi, da jc proračun čisto razredni proračun, ker nc izpreminja nobene doscdanc davčne določbe in tudi ni olajšal prevelikih bremen malih davkopla-
čevalcev. Vojni minister Maginol je kljub vsem miroljubnim govorom zunanjega ministra v Ženevi nenasiten. Kritika ».Populaira« ni na mestu, ker novi proračun zmanjšuje trošarinski davek kakor tudi stanovanjskega. »Quotidicn«. izjavlja, da je zmanišanje izdatkov v znesku 300 milijonov frankov v proračunu, ki znaša 55 miliiard, smešna malenkost. V budietu ni nobenih sredstev za hvalisani miljardni projekt za pospešenje gospodarstva. »Information«; pa piše, da je proračun v skladu z optimistično in jedrnato politiko Tardieuia. Vlada jc znižala izdatke za dve milijardi 700 milijonov frankov, in ne samo z» 300 milijonov, ker se mora vračunati ludi znesek, ki ga finančno ministrstvo plačuje v amortizacijsko blagajno, ki pa bo vsled ugodnega stanja tega fonda v bodočem proračunu odpadel Na borzi so s proračunom zadovoljni.
Levičarski tisk kritizira Tardieujev proračun zgolj iz notranjepolitičnih razlogov.
Mednarodni kongres duševnih delavcev
London 15. sept. 1980.
Danes mi J« otvoril v Londonu letošnji M e d * narodni kongres duševnih delavcev. K otvoritveni aeji jo prišel we»Unuwt«r«ki (londonski) župan B e n e 11 v svoji lopi modri, zlatih na* Ivo v polni, srednjeveški uniformi v belih rokavicah, ki (je spregovoril j »j/a 1 ravne besede in želel uspeha kongresu. Predsednik kongresa poslanec angleška delavske stranke inž. Latluin je govoril o težnjah angleških duševnih delavcev ia o njihovi zvezi h parlamentom. Za Francijo je govoril vedno nemirni, živahni pisatelj Coolus, za Nizozemsko predsednik nizozemskih duševnih delavcev inž. Rak ker, za češko pisatelj dr. S i b 1 i k , za Jugoslavijo podpredsednik kongresa prof. dr. Slavič In publicist in ja A. C h r i 41 i č, Finsko }e prodstvaljnl g. L u n d sirom, Avstrijo dr. M. Kuch«, Nemčijo prof. Marcu s. Za Mednarodni urad dela Je govoril njegov zastopalik Anglež 15 n s t m n 11.
Pri poročilu o delovanju Mednarodne zveze duševnih delavcev Je omenjal njen generalni tajnik pariški odvetnik Gallie, da ne more dobiti zveze z duševnimi delavci v ltum unij i in dn »e v zadnjem Času tudi bulgnrska zveza ne udeletoije pri vzajemnem delu. Pri debati je največ čisn zavzelo vprašanje češkega delegata prof. V e i t • kako »tališče naj zavzema pri uradniki' vprašani)u. Mednarodni urad dela v Žene v namreč, ustanovil proti volji Zveze komio za uradnike, v katero so posamezne države poslale svoje člane. Pri Čehih se je zgodilo, da jo bil od vlade poslan uradnik, ki ni čliim češke Zveze duševnih delavcev. Sklenilo se je, dn se skuša doseči nekako sodelovanje s to imenovano komisijo za uradnike pri Mednarodnem uradu dol«.
Zveza priporoča dalje univerzitetne kolegije v Parizu. V Parizu imajo uauiref posamezne države svoje kolegije — dijaške domove —• z« dijake svojih držav. Tnko je nastalo malo univerzitetno mesto v Parizu, ker so ti dijaški domovi drug ob drugem na obširnem nalašč. za lo ponajveč darovanem svetu. Jugoslnvijn še nitmi takega kolegija. Posamezne narodne zveze duševnih delavcev naj delajo v svoji domovini n« to, da se ustanovi za njo tak univerzitetni koleqt<i v Parizu.
Reichswehr in rdeča vojska
Tesni odnošaji med nemšho in sovjetsko armado — Nemški tehniki vodijo rusko vojno industrijo
»Dail.v Maik jx>roča zanimive podrobnosti o udeležbi nemških častnikov pri rdeči vojski. Lisi v glavnem izvaja: Ni nobenegn dvoma, da vodijo nekdanji nemški častniki v Sovjetski Rusiji gradnjo letal in da nemški inienerji grade vojne tovarne. V tovarni za letala v Voronežu deluje šesterica nemških Častnikov, ki je celo znana pod priimkom > nemška šesterica«. Prav tako vodita dva nemška častnika vsa risarska dela pri gradnji bombnih letal v tovarni blizu Moskve. V Petro-gradu in Odesi je Nemcem zaupana gradnja in preizkušnja hidroplanov. V moskovskem osrednjem zrakoplovnem institutu je nastavljeno 12 nemških izvedencev. Sploh izdelujejo sovjetske tovarne veliko več letal, nego jih utegne potrebovati rdeča vojska. Tako je poročal zadnjič Vorošilov kot namestnik vojnegp komisarja, da se zgradi vsak me-
sec na Ruskem 00 60 vojnih letal, 5 od katerih prevzame takoj po 34 rdeča vojska.« Toda kam gre ostalih 26 letal? Lelo® majnika »e je poročalo, da je bilo zgrajenih v sovjetskih tovarnah 8 vodilnih zrakoplovov, štiri je prevzela rdeča vojska in dva Osoaviohini (Sovjetska Zveza za zračno in kemično obrambo). A kje sla ostala zopet dva zrakoplova? Pod Sorjeli deluje 64 kemičnih lorarn, ki vee pripravljajo same strupena pline r a slučaj vojne. — Vsaki od teh tovarn je prideljena skupina nemških kemičnih strokovnjakov. Zopet je točno znano, da je med njimi peforica nemških vojnih izvedencev, ki so imenovani v listi častnikov nemške državne brambe. Pred kratkim so olvorili v Moskvi vojni odsek kemičnega instituta, ki je postal znanstveno središče za obrambno in napadalno tehniko. Tudi tu deluje dosti Nemcev.
Nemški vojni minister o nemški armadi
Berlin, 10. sept. as. Vojni minister GrOnner je imel na manevrih velik sprejem, na katerem je govoril. Poudarjal je, da radi štedenja vršita manevre samo ena infanterijska in ena konjeniška divizija in da namesto tankov nastopajo atrate in leseni topovi in da ne nastopajo niti težki topiovi, niti letala. To je dokaz, da nemška armada ne pomeni nobene nevarnosti za sosede. Smešna je domneva, da skuša Nemčija s pomočjo inozemskih držav razširiti svoje oboroževanje. Nemčija je razorožena in zahteva, kakor angleški zunanji minister v Ženevi, da se ludi druge države slovesno obvežejo k razorožitvi. Nemška obrambna vojska služi izven strankarske politike samo domovini in noče biti nič drugega, kakor zanesljivo orodje državne sile v rokah državnega predsednika, (Glej, kaj piše o zvezah nemške armade s sovjeti »Daily Mail«. — Op. ur.)
Mitlerand o izida nemških volitev
Pariz, 10. sept. as. V Aigle v Normadniji je imel bivši predsednik francoske republike Mille-rand govor o izidu nemških volitev. Izvajal je: Komaj je bila Nemčija oproščena tujih posadk v Porenju, že z brutalno odkritostjo napoveduje, da bo raztrgala versailleško mirovno pogodbo, anekli-rala Avstrijo, izpremenila meje nn vzhodu, si vzela nazaj šl ožijo in Gdanski koridor, krnlko in melo, da hoče vojno. Franoljn pn ima samo eno pot: oja-čenje državne obrambe in obnovo enolne fronte med zavezniki. Petit Parisien« smatra, da bo nemška vlada že v prihodnjih mesecih poskusiln sprožiti pogajanja za revizijo Vonngovega načrta.
Jugoslovansko-bolgarska obmejna komisija
Belgrad, 19. sept. z. Delo jugoslovansko bolgarske komisije, ki je trnjalo nad mesec dni, je prineslo dobre rezultate. Glavna komisija se bo se-
•	mmiM« aI>4^.I«ci« •> /"n rilve/vrlll /fo Pftil MOlI O
aiaia niv^cca untuum » v.n« u'>wmm, m«
vprašanja in da iih da v rešitev komisijam na terenu,
Nemiri v Španiji večji
Madrid, 19. sept. A A. V vsej Španiji naraščajo bolj in bolj nemiri. V Bilbau je prišlo do krvavih spopadov med policijo in stavkujočimi. Državne oblasti so ustavile dnevnik >E1 Liberak. V Barceloni je položaj neizpremenjen in se demonstracije nadaljujejo. Ker so se pridružili stavki cestni pomefači. čisti uliee vojaštvo. Ekstremisti so napadli poslopje časopisa »Nosostros« in popolnoma razbili stroje in opravo. Več urednikov je bilo ranjenih.
Romunski parlament
Rukarest, 19. sept. as. ?Adeveruk piše, da je gotovo, da bo vlada zavlekla otvoritev parlamenta zn mesec dni in da bo otvoritev šele 15. novembra. Kakor doznava Vaš dopisnik iz dobro informiranih krogov, je izjavil kralj v številnih razgovorih, ki jih je imel v zadnjem ensu z vodilnimi politiki v Sinaii, da spričo sedanjega gospodarskega in političnega položaja moment za nove volitve 111' ugoden. Če bi torej bila imenovana nova vlada ali bi se sedanja vlada preosnovala, bo morala ludi nova vlada delati s sedanjim parlamentom.
Izredno zasedanje avstrijskega parlamenta
Dunaj. 19. sept. AA. Korbiro ponei, da fo bo avstrijski parlament sestal 25. s?pten:brn na izredn-o zasedanje.
Nova agrarna konferenca
Bukarešta, 19. sept. p. Romunski lisli se ba-vijo z razgovori grofa Bethlena z držnvnlki Male antante o ustvaritvi podonavskega agrarnega Moka. Romunski lisli poročajo, da se bo vršila v oktobru v Bukarešti nov« konferenca kot nadaljevanje varšavske konference, na kateri bodo sodelovale vse evropske agrarne države.
Poroka 75 letne princeze
London, 19. sept. ns. Popolnoma na tihem Je bila danes na ženltnem uradu v Londonu poroka 75letne princozinje Marije Karlote Konslnnce de Broglie. vdove po princu Atnadeju de Broglie, hčere sladkornega kralju. 7. 41 letnim nečakom španskega kralje princem Louis Ferdinand Orleans-
r>r.,,„K/\w tlfin t»» 1» i 7 i n v i! ,-to nrineATiti i« nikakor
OI»IWw«U,	i.' ' "J.....» --- I----------<"'
ni hotel poročiti radi denarja, ker ima sam dosli denarja, temveč ker ljubi princeziujo ie 20 let.
Proračun za t. 1931-32
Belgrad. 19. sept. z. Dela za banovinske prtv račune za leto 1931. in 1932. so končana in predložena finančnemu ministru. Državni proračun ie v glavnih potezah končan in se bo iz banovinskega proračuna izločilo partije, ki sc nanašajo na državne posle in obveze.
Francoski avijont v Zagrebu
Zagreb. 19. sej>t. p. Danes predpoldne ob J 11.40 je prišlo v Zagreb pet francoskih avijonov, katere so naši avijatiki odpeljali iz aerodroma v mesto, kjer jim je bil prirejen svečan banket. Popoldne ob treh so »tarlali za polet v Benetke, jutri nadaljujejo pot nazaj v Francijo. Avijoni so tipa Bleriot z dvema molorjema, ki razvijat« silo 1000 PS, fo so največji in najbolj dovršeni avijoni. Vsak iifta posadko 6 ljudi in nosi s seboj 6 strojnic in bombe do 300 kg teže.
Iz „Službenih novin"
Belgrnd, 19. sept. m. Premeščeni so na lastno prošnjo strokovni učitelj državne puškarske šole v Kranju g. Rudolf U ž 11 i k na državno strokovno obrtno šolo v Ljubljani. Ravno tnko g. S p a s o j e -v i č Pero. Vršilec dolžnosti upravnika drž. puškarske šole v Kranju g. Janko R a v 11 i k je premeščen v Užice, ravno tako g. Anton Č o p.
Belgrad. 19. sept. m. ts-Službene novinec od dne 19. septembra prinašajo razpis mesta starešine okrajnega sodišča v Kozjem in po eno sodniški* mesto v Kamniku. Kranju in Radovljici. Prošnje je vložiti tekom 15 dni,
- Belgrajske vesti
Belgrad, 19. sept. m. Danes je zaprisegel v predsedništvu vlade novo imenovani predsednik državnega sveta dr. Ninko Peric, ki prevzame svoje posle v ponedeljek.
Belgrad, 19. sept. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra prosvete in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je imenovan na pravni fakulteti vseučilišča v Belgradu za rednega profesorja pravne enciklopedije v I-2a dr. Gjorgje Tasič, redni profesor pravne fakultete v Ljubljani.
Belgrad. 19. sept. 111. V Belgrad je prispel R e m e S e u I, predsednik francoskih bojevnikov na severoznpadui fronti. Včeraj je bil g. R. Seul na izletu v Gjerdapu, danes pa je bil sprejet v avdi-jenco pri Nj. Vel. kralju, ki je trajala 45 minut. V razgovoru se je Nj. Vel. kralj zanimal za bojevnike iz solunske fronte.
Belgrad, 19. sept. m. Za supilenta v I. 9. je imenovan na državni trgovski akademiji v Ljubljani dr. Josip Mihe lak, diplomiran pravnik ljubljanske univerze.
Belgrad. 19. sept. AA. V nedeljo 21. t. m. bo svečana otvoritev novega železnega mostu preko Neretve v Čaplini. Most je stal 3,700.000 Din, semkaj pa ni všteta vrednost železne konstrukcije, ld jo bila dobavljena na račun reparacij. Manjšinsko vprašanje	— <
Dunajska vremenska napoved. V severnih Alpah večinoma jasno in toplo, v južnih Alpah pa vedno bolj oblačno, topleje, pozneje padavine.
XIV ZAGMBAČIfl ZBOR
13. —22.iX. 1930 SPLOŠNI MEDNARODNI VELIKI VZORČNI SEJEM
specijalnimi sejmi za
1.	stavbarstvo	4. tekstil in konf.krzna
2.	hotele,sobeinkuhinje 5. usnie
3.	Prehranbeno industr. 6. pepir
7. poljedelstvo
Razen tega se vrši tudi razstava in sejem
plemenske živine domače 13. in 14. IX., inozemske 20. in 21, IX.
Na železnicah in parobrodih 50% popus'a obiskovalce in blsgo (bre*p!p.čen povrstekl