nww.il. i IH iiiii MiMiftliBiiiiMI
Posamezne Številke, Navadne Din l'—> ob nedeljah Din 1*50.
.TABOR* ixhaj* ruk d«, r»«w»
nedelje in praznikov, ob 1&. w* • datumom naslednjega on« !*■* atane mesečno t>o poiti D 12'5(^ za ino* lomstva U 20*50, dostavljen na dom P 14*—% na tzkazmaa D I2’5d taserati pa dofovoro.
Naroča aa pri apravl »TABORA*, MARIBOR. Jurčičeve «Uca Hmr-4
aTffirriSiavIftL
Knjižnica liceja
Posamezne Številke« Navada* Din lv-©b nedeljah Din l*5ft.
UREDNIŠTVO -M-|
b«, Jvrliiora aL H. 4, U •tropjo.	bt«rork-	It	330.
UPRAVA m nahaj« * JarSSni ollai M. A priUičjt daaao. Tal*, to« It Ji. - SHS mgmMmmi rtUmm Hm IU81
Na aaroiSUa trna daaaaja mm?
KmmiuarjhMtUfMaamB
m
Leto: IV.
Maribor, sobota 22. decembra 1923.
Številka: 289.
Proti nemški ofenzivi v Mari* bora in okolici I
V pondeljek zvečer so se sestali za-j zastopniki narodnih ter kulturnih orga-•topniki vseh tukajšnjih nacijonalnih nizacij (Orjuna, Jugoslov. Matica) ter so 'strank (JDS, SLS, NSS, SKS, NRS) in izvolili akcijski odbor
ZDRUŽENIH SLOVENSKIH POLITIČNIH STRANK TER NARODNIH IN
KULTURNIH ORGANIZACIJI
V Svrho varstva 8’ovensklh narodnih iri-1 našim Nemcem politične koncesije, fekfl-teresov v Mariboru in mariborski oblasti. > cuje akcijski odbor za
Z ozirom na vesti, da vlada hoče dati ^NEDELJO 23. TM. OB VA1. URI DOP.
veliko ljudsko, manifestacijo
te sicer za slučaj lepega vremena na1 bega vremena v NARODNEM DOMU. SLOMŠKOVEM TRGU, za slučaj sla-i Akcijski odbor ostane permanenten.
Republikanska Grčija.
Maribor, 21. decembra.
Na Grškem likvidirajo monarhijo in Ustanavljajo »republiko vseh Helenov«. Dogodek jo pomemben tudi za naše politično življenje. Vsi listi ga komentirajo, opozarjajoč zlasti na ozke vezi, ki so ve-,aale venizelistično Grčijo z bivšo Srbijo. Povratek Venizelosa bi pomenil obnovitev balkanske politike na Grškem. Balkanska politika pa ne more prinesti Hič drugega kot dalekosežen sporazum toied Jugoslavijo in Grčijo po načelu: Balkan Balkancem. Če se spomnimo, koliko fašistovska Italija naglaša imagi-taarne italijanske pravice na Balkanu, se ne bomo čudili vesti, da so na Ouirinalu iv skrbeh zavoljo Venizelosovega povratka. Tudi sofijski germanofili se čutijo ogrožene. To je že samo na sebi nekaj (vredno.
Ni pa treba misliti, da bodo zdaj nastopili na Grškem zlati časi. V tem trenutku še ni jasno, 'kaj namerava storiti (modri in najsposobnejši grški državnik Venizelos. Doslej se ni nič preveč ogrc-(val za republiko, ker predobro pozna realne činitelje grškega političnega življenja, njih nediscipliniranost, progra-tmatično nejasnost in moralno nestanovitnost. Ni popolnoma izključeno, da Ji e bo njegova glorija nekega dne zopet obledela, namesto nje pa hi utegnila si-Siiti s pristnim' zlatom obdana državniška ambicija verižuifca Bazila Zaharova. Ve-inizelos je dvakrat rešil čast Grčije in ji pridobil nezaslužene diplomatične uspehe: na balkanski mirovni konferenci v Londonu I. 1913 iri na pariški mirovni konferenci L 1920. Zahvala za njegovo (modro in briljantno politiko je bila neobičajno čudna: po velikih uspehih na pariški konferenci je bil Venizelos pri volitvah 1.1920 — poražen in v Atene se je triumfalno vrnil germar.ofilski Konstnn- ■
ko vrniti v razrovano domovino, ki nudi malo garancije za zdravo in uspešno obnovo. In če Venizelos ne vzame vajeti v roke, jih res utegne dobiti kak verižnik, ki bo Grčijo upropastil.
Z odstavljeno dinastijo se je grški narod rešil coblje, ki je močno ovirala razmak njegovih zdravih sil. Grška dinastija je bila ostanek tistih dinastij, ki so jih svojčas vsilile mladim balkanskim državam evropske velesile; pod njihovo zaščito so Nemci preskrbeli prestol nekaterim brezposelnim princem. Bil je v tem kos nemškega zunanje-političnega programa: pridobiti si z dinastično politiko vpliv v novih balkanskih državah. Tako so pripravljali veliko vojno, ki je izbruhnila šele v drugem desetletju XX. stoletja. Ob izbruhu svetovne vojno so se lahko Francozi, Angleži in Rusi prepričali, kaj pomeni dvoje germauofilskih dinastij na Balkanu: Bolgarija je prešla popolnoma na nemško stran in zaradi tega zaigrala svojo bodočnost. Grčija je imela k sreči državnika z močno avtoriteto in izredno sposobnostjo. Le Veni-zelosu se je namreč zahvaliti, da ni Konstantin — svak \Vilhelma II. — potegnil tudi Grčijo v tabor oentralnih sil. Prijetno izjemo je tvorila edina Srbija, ki je imela že od začetka narodno dinastijo; Srbija, ki je imela dovolj moči, da je odstavila Obrenoviča, ko se je vdinjal Dunaju in mu zastavil celo srbsko krono. Tej solidarnosti med srbsko dinastijo in srbsko politiko, kakor je vladala pred vojno in med vojrio, se je zahvaliti, da je Srbija kljub najtežjim' preizkušnjam vztrajala do konca in položila temelje novi jugoslovanski državi.
Odstavitev kralja Jurija je tudi s stališča modernega, demokratičnega monarhi zma zdrav pojav. S tem' je le potrjeno stališče, da med dinastijo in narodno voljo ne sme biti diferenc; ž njo je odklonjena posebna dinastična politika.
f Ni pa odklonjen monarhizem, ki teme-fetin, odločen Venizelosov nasprotnik. V ‘ lji na resnični narodni volji, z vladarjem^ zapadni Evropi in v sosednih državah je ki predstavlja moč in edinstvo države dn (nezaupnica, ki jo je dalo grško ljudstvo! celokupnost narodne volje. Če se ineko-največjemu živečem« predstavitelju in, lik© v«Wbimo v politične razmere na *— dobrotniku, presenetila celo nezainte- j Grškem, moramo priznati, da je v helen-resirane opazovalce. Ko pa je germano-, skl državi malo pogojev za takšno repu-filski Konstantin z nesrečno maloazijsko, 'bliko, ki bi 'bila boljša od monarhije. Če-vojno zapravil skoraj vse Venizelosove , sar je Grčiji najbolj treba, je avtorite-Uspehe, ga je ljudstvo izgnalo. Spet je, ta od zgoraj, ki bo vezala razdvojene in bil dober Venizelos, da je na lausannski j omahljive politične sile. Danes je od Gr-konferenci reševal, kar se je dalo rešiti, kov Venizelos edini, ki ima nekaj avto-Medtem pa so se politični boja nadalje-1 ritete; bati pa sc je, da ga bodo razbrzda-ivali z vso Vehemenco; ojačil se je zlasti ‘ ni politični življa tako odsunili kakor I. frepuMSIkanski pokret. Grško republikan-j 1920. Kajti na Grškem niso nositelji po-
ne predstavlja nič enotnega in jas-	-------s-s—-	J-'—'-1' —
(nega, kor ne izvira iz dejanskih potreb 5rt tudi nima nobenega močnega vodite-VsaiMglPSa JftjajB ifih jraznisrjV ..tež-
Klerikalni manevri v Beogradu.
Ugibanje o novih koalicijah.
Beograd, 21. decembra. (Izv.) V zadevi pogajanj med klerikalca in radikalci so vodilni krogi, ki prihajajo pri tem vi poštev, zelo rezervirani. Dr. Korošcu blizu stoječi krogi izjavljaj'©, da bi šli klerikalci v vladno koalicijo z radikalci samo pod pogojem), da bi se določil do volitev natančen' delovni program' in če bi šla potom vlada v volitve pod parolo revizijo ustave, sicer pa vztrajajo na svojem! avtonomističnem programu. V volitve bi šle skupno vse stranke, ki zahtevajo revizijo ustave. Glede federalističnega bloka izjavljajo klerikalci, da niso na nobeno stran vezani in da lahko popolnoma svobodno odločujejo. Prepričani pa so, da bodo Spahovci iri Radičevoi odobrili klerikalno politiko, ki zasleduje federativno ureditev države, dasi je trenutno prooportunistična. V političnih 'krogih pa so se tekom včerajšnjega dne
pojavile verzije o zbližanjn med kalei in demokrati. Včeraj so se vršili razgovori med vodilnimi osebami! klerikalnega in demokratskega kluba. Med klerikalci se pojavlja struja, ki želi ožja sodelovanje uprave in? obširno samoupravo ter so v temi v marsikateri' točki lorija njih program s federalističnimi težnjami klerikalcev. Kot predpogoj zal sodekrito nje z demokrati pa zahtevajo odstop poslanca Svetozara Pritbdčeviča, kS je načelno proti vsakemu sodelovanju s klerikalci. Klerikalci računajo Prii teni tudi na prifelopitev muslimanov, ki etavdjd veliko manjše zahteve. Zaenkrat pa tako n a klerikalni, kakor riri demokratski strani odklanjajo vsaka pojasnila v tej zadevi. Na drugi strani pa prevladuje ril političnih krogih mnenje, da Sit koalicija demokratov s klerikalci1 zbližala demokrate tudi z radifcafcd.
Nova poljska vlada pred parlamentom.
Glavna naloga vlade: sanacija financ.
Varšava, 20. decembra. Danes se poljskih financ. Vlada bo jutri : je predstavila sejmu nova vlada s St. od sejma, da ji da široka pooblastita' ni Graibskim na čelu. Ministrski predsednik dobo enega leta, ki je potrebna, At sa je naglašal v obsežnem ekspozejn, da je valutna reforma postav* Ste trajoo pod«; glavna naloga sedanje vlade: sanacija lago.
1—ri—«
PRED SESTANKOM KONFERENCE posvetovala o nradnSškSfi dokladah. BO-
litičnib struj organizirane in disciplinar ne mase, čijih voditelji vedo, kaj hočejo — ampak si ves političen upi iv do-
STROKOVNJAKOV.
Pariz, 20. decembra. Angleški delegat Bramdburg je predložil reparacijski komisiji, da se pozove h 'konferenci strokovnjakov ravnatelja Bane of England Norrnanna, industrijalča Stampa in bivšega zakladnega kanclerja Mac Cenna. Iteparacijska komisija je predlog sprejela iri bodo imenovani gospodarski strokovnjaki prisostvovali razpravam konference strokovnjakov, ki se bo bavila z reparaoijskim! vprašanjem.
ZMAGOVITI USTAŠI V MEHIKI.
Moskva, 21. decembra. Gerieral Querta poroča, da je 40.000 vstašev zasedlo 10 mehiških mest,
REVIZIJA URADNIŠKIH PLAČ V FRANCIJI.
Pariz, 20. decembra. Zbornica razpravlja o zakonskem načrtu glede povišanja uradniških prejemkov. Levičarski socialisti ®o predlagali povišanje, ki bi iznašalo 1160 milijonov, dočim vladni predlog predvideva le 363 milijonov. — Zbornica je po daljši razpravi sklenila, da se zakonski načrt vrne komisiji v svrho ponovnega pretresanja. Zaradi tega finančni minister ni stavil na glasovanje, ali mu zbornica zaupa ali rie. Pričakovati je, da bo v novem predlogu predvideno večje povišanje.
Pariz, 20. decembra. Po zaključku zbornične seje se je finančna komisija
ke so onemogočilo Venizelosa iri one ga danes kličejo nazaj. Ni treba opozarjati na značilno dejstvo, da so voditelji republikanskega gibanja — generali irj da ima v revoluciji vodilno vlogo vojaštvo z maloazijskimi begunci — elementi, ki v balkanskem ambieutu navadno no pospešujejo evropsko pojmovane demokracije in republike. Francija, dežela višje kulture in v vsakem oziru bolj organiziranega prebivalstva, je vprizorila tri revolucije in šele po tretji se ji je posrečilo ustaliti republikansko vladavino. Vedno pa so bile nositelj republikanske
ni«trski predsednik: Poincare iri finančni minister De Lasterse stai vstraSate rut stališču prejšnjega vladnega predloga in sta izjavilo, da bosta dala oa glasova-nje zaupnico. Pozneje pa st* venjSorla privolila v revizijo plač ČS doklad. Komisija je z 12 proti 8 glasovom' sprejela I nov vladni predlog.	i
Vendar le trgovska pogajanja med Anglijo in Rusijo?
IkortdoTT, 20. decembra. 'Večeri RtftS potrjujejo vest, da je vi tefcui akcija M obnovo trgovinskih odmošajeV med liko Birtanrjo iri sovjetsko Rusijo.
Tiča Popovič v Beograda
Beograd, 21. decembra. (IzvJ iW5o-raj- jo dospel semkaj naš poslanik: aa Dok naju ter se js udeležil včerajšnje seje ministrskega sveta, kjer je podal svoje poročilo ministrskemu predsedniku*. Kakor se doznava, so g. Popovič ne povnrio veS na Dunaj, ampak ostane preko pnaan-kov v Beogradu, nakar odpotuje if« svoja novo mesto kot poslanik v| Budimpešto.
borza:
C uri K, 21. decembra, (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 29.62, Beograd 6.50, Loridod 25.05, Praga 16.80, Milan 2482, Newyork 593 pet osmiri, Dunaj' 0.008075, žig. krone
0.0081.
Zagreb, 21. dec. Pariz 4565—40ZS, Švica 15.45—15.55, London 386—389, Dunaj 0.12385—0.12585, Praga 259-2j6225, Milan 3.8325—3.8625, Newyonk 88—89.
Vojaške struje ustvarjajo le pazovi-re-publike (na pr. Mehika).
V razmerju med grškimi strankami’ in Elevterijem Venizelosom vidimo, kan ko plitva je ljudska demagogija. Po naj* večjih uspehih je zdemagogizirana večina dala Venizelosu nezaupnico Iri se ja navdušila za Konstantinovo kliko, ki ja spravila Grčijo na rob prepada. Edin© Venizelosova rojstna Kreta je znala vedno ceniti zasluge svojega rojaka. Zdaj grške politične stranke zopet vzdihujejo po Venizelosu, da potegne voz iri blata. Masa pa omahuje s klikami. Toli*
Ui.tt	kJ.ikc.ue-	klici	-id?	‘	\	demakratiči»H»	aMtaniB-rape	m-sa-	ko	ie	dati	na»aj»
' VT A B O R <r<
Justičniškandal! v Celju.
Zgodilo se je V, naši judSici! nekaj, česar posten svet ni mogel pričakovati: lAnton; Šu.htajs, ki so jo iz strupenega komunista prelevil v navideznega radikalca in katerega je zasegla roka pravice zaradi poneverjenja 300.-000 K državnega denarja, ta človek je dan'es brez kazni pod radikalako vladno zaščito na svobodi. Čeravno se na 7. decembra 1923 pred celjsko poroto določena razprava ni vršila, je vendar danes že v celi Sloveniji splošno znano, da je Anton Šuntajs spredel 16. marca 1923 od pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja v Ljubljani svoto 75.000 dinarjev kot enoletno brezobrestno državno posojilo za novo Rudarsko konoumno društvo v Trbov-ljah, katero so hoteli ustanoviti radikali Šuntajs in njegovi podrepniki, a so po-basali denar v svojo lastno malho. — 'Anton 'Šuntajs je že takoj ob aretaciji poneverbo priznal, 23. oktobra pa pisal iz ■zaporov Antonu Kastelicu v Zagorje pismo, v katerem se pritožuje, da ga radi-Ikaii še vedno niso izvlekli iz preiskave, fin' prarvi dobesedno: »Sedaj pa ne upam Ha nofoehi uspeh za svojo osebo; jaz Sem prepričan, da pridem še letos pred P o-r o t o in da bom nesel najmanj eno leto kazili, kar bo od nasprotnih strank maščevanje za NRiS in to se še jaz bojim, da ibodo tudi drugi z menoj trpeli.... Stopi |(vf Trbovlje in' reci Mi batu, da sem pisal včeraj eno dopisnico na županstvo in se bojim, dar so jo naši nasprotniki dobili v roke. Dopisnica je zelo važne vsebine in .nas vse kompromitira in se bojim, da bodo še odbor NRS aretirali, ker so 1 znali, da sem jaz denar iz državnega posojila porabljal. — Vedeli so Bogve, Str-tman, Javornik, Koren, Velkavrh, jaz,
!drugi so pa šele čez žaw zvedeli. —Če se ■še kateri? drugi aretira, potem pride do i veli kanske blamaže za nas in za narodno radikalno stranko. — Do tega ne sme pod nobenim pogojem priti. — Miha Kodiren se naj s Stefanovičem takoj odpelje v Beograd in se mora takoj odlok velikega župana glede razpusta trboveljskega gerentstva ukiniti in Lukan mora iti. — 'Treba se je z vso silo, s katero ra«pola-pfate vsi vkup, vreči na delo, da zberete denarna eredstva, da omogočite meni ven, da bodem j«z nastopil «
Vše to je posneti iz Šuntajsovega pis-ftnia, ki' je bilo natiskano in' priobčeno v celoti v »Strokovni borbi« z dne 7. nov. 1923 štev. 41. Šuntajs je torej sam priznal, da je zločinec, ker je porabljal državni denar zase iit za svoje najintim-tnejše pristaše, revne radarje pa pustil poSebnto med stavko stradati in' čakati Pa Kanzuirfrto društvo, ki ga še danes ni!
Zato pa je 'bil Anton Šuntajs tudi obtožen zaradi hudodelstva poneverbe dr-žaVrtegaideiTarja pred porotnim’ sodiščem1 ‘iv* Celju. —-Neposredno pred porotno raz-jpravo 7. decembra pa je prinesel ljubljanski? »Radikal« z dno 6. dec. 1923 štev. Jbdopis pod1 naslovom »Po nedolžnem zaprti«, v katerem' stoji dobesedno: »Ker je bilo posojilo rudarskemu konzorciju esioitetjio, ninta nihče, tudi ministrstvo financ ne, v smislu? zakona pravico kontrolirati, k'aj se z denarjem godi in kako se ž njim razpolaga. Šele po enem letu ima ministrstvo pravico zahtevati denar Jttaiznj. To-j e pravni slučaj v tej aferi. Na podlagi' tega smo intervenirali pri ministru financ in ministrstvu pravde po itriašrh' delegatih, ki so prišli v Beograd. Ministrstvi sta to naše edino pravilno na-»iranje odobrili in na podlagi tega je dal minister pravde državnemu pravdništvu Trt Celju telegrafski nalog v smislu odredbe Br. 66.989 od 24. nov. 1923, da se rudarji (Šuntajs, Bogve, Strman, Koren, -Velkavrh) izpuste, akti pa se takoj odpošljejo ministrstvu.«
Ta ligvorijanska morala praktičnega komunista Antona Šuntajsa seveda ne Upore oprati njegove krivde kot ponever-nfik-a državnega denarja in tudi ne zatavati procesa od zgoraj. — Kajti samo Rudarsko konzumno društvo je imelo pravico razpolagati z enoletno boniteto brezobrestnega državn. posojila iz kreditov za prehrano pasivnih krajev — in toihoo drugi, najmanj pa Šuntajs in Franc Bogve, ki je iz tega državnega denarja toplo plačeval svojega celjskega zagovornika v svojem komunističnem procesu, ko je bil lani po zakonu o zaščiti države obsojen; pa 7: mesecev ječe in se vo**! na-.
zneje na stroške tega državnega posojila posredovat v Beograd zaradi pomilostitve, učitelj Velkavrh pa si je »izposodil« od Šuntajsa 20.000 K. Vse to in še več je v vseli podrobnostih znano po celih Trbovljah in' se zato prava resnica ne bo mogla prikrivati, četudi je zaenkrat ta čedna radikalska družba pod vladno zaščito. Naša javnost bo v slučaju potrebe poskrbela sama, da se afera razčisti do zadnjo prizadete osebe in do zadujega vinarja.
Nastane vprašanje, kako je mogel minister pravde zaukazati odgoditev procesa in izpust že obtoženega Antona Šnn-tajsa? Kako je mogoče, da najdejo ljudje, ki jih zasleduje sodna oblast kot zločince, pot do najvišjih mest in še celo v ministrstvo pravde1? In kako je mogoče, da minister pravde nasede kljub uradnim izveštajem, kljub že vloženi obtožbi in kljub priznanju Antona Šuntajsa njegovimi sokrivcem, ki so oropali Rudarsko konzumno društvo za koristi celoletnega brezobrestnega državnega posojila, ves denar pa še prikrili in ga porabili zase? To so je moglo zgoditi samo zato, ker so zločinci radikalski priganjači. In baš zato je ukrep ministra pravde najgrši partizanski čin, ki zasluži, da ga naši poslanci brez ozira na politično pripadn-ištvo ožigosajo z interpelacijo v narodni skupščini, da se spozna, s kom se vse dtuži radikalski režim! Naša čista in neodvisna sodišča namreč niso za take politične avanture!
Pa to ni prvi slučaj justičnega umora v Sloveniji. Franc Bogve je bil nedavno obsojen zaradi zločina po členu 2. zakona o zaščiti države na 7 mesecev ječe. Naenkrat pa je zaukazal minister pravde njegov izpust in’ še celo odložitev kazni kljub temu, da nima nikako pravico posegati v sodstvo. Prišla je kraljeva amnestija, Franc Bogve pa je bil po besedilu Najvišjega ukaza izrecno izvzet od' pcmiloščenja,, ker je zakrivil dejanje, naperjeno zoper državo. Vendar pa se Franc Bogve sedaj hvali po celih Trbovljah, da ima vzlic temu že v rokah pomilostitveni dekret. Tudi on je postal iz komunista radikal, minister pravde pa ga je vzel v svoje okrilje.
Znan je še en sličen slučaj, o katerem' bomo še spregovorili!
• Ali bo že enkrat konca tem partizanskim razmeram vsaj v našem pravosodju, kjer minister pravde naravnost zlorablja celo voljo kralja samega — v partijske svrhe! Kako stojimo pred ostalim svetom, ki računa na našo pravno sigurnost?
Politične vesti.
* Ministrski svet pod kraljevim predsedstvom. Iz vladnih krogov se doznava, da bo te dni sklicana na dvor seja ministrskega sveta pod predsestvom kralja Aleksanra. Na tej seji se bo razpravljalo o važnih notranje- in zunanje-političnih vprašanjih.
* SKS prehaja v krilo Jadranske banke? Ljubljansko »Jutro« ve poročati, da z Novim letom prenehajo izhajati radi-kalske »Jutranje Novosti« in da prične izdajati Jadranska banka nov dnevnik. V uredništvo tega, dnevnika vstopi baje tudi urednik »Kmetijskega, lista«, g. Železnikar. »Kmetijski list« dejansko tudi že priporoča ta novi dnevnik svojim pristašem, češ da bo pisal prijazno Samostojni kmetijski stranki. »Jutro« zelo umestno pripominja, da dvorni, če bodo pristaši Samostojne kmet. stranke s tem zadovoljni, da se njihovi voditelji prodajajo Jadranski banki. Mi za enkrat beležimo to samo kot kronisti.
* Skrajni čas. Glasom informacij vladnih krogov pripravlja vlada razpis volitev v oblastne skupščine. Razdelitev na oblasti je dovršena v Srbiji, Črnigori, Bosni in Hercegovini. Začetkom meseca januarja so izvede razdelitev v Sloveniji in do 20. januarja na Iirvatskem in v Slavoniji. Volitve v oblastne skupščine se imajo izvršiti koncem meseca januarja. Bil bi sicer skrajni čas, da bi se razdelitev na oblasti in volitve v oblastne skupščine izvedle, toda spričo sedanje vladne politike protokolov in kravjih kupčij je vest sprejeti z vso rezervo, ker je najbrž samo strašilo za klerikalce, da hi jih zopet malo omehčali za bodoča pp«wiainja in kupčije,	’	.
hhmMkm
* Regent na Grškem. Grški kralj se ni hotel odpovedati grškemu prestolu, kakor so to od njega zahtevali rovolucijo-narei, temveč je imonoval za čas svoje odsotnosti generala Konduriotisa za regenta, ker je polkovnik Plastiras to ponudbo odbil.
* Vcnizelos za grško republiko. Še prod sedanjim prevratom je poslal bivši grški ministrski predsednik Venizelos — ki živi sedaj v inozemstvu — generalu Othonoisu pismo, v katerem pravi, da jo kraljevska institucija na Grškem nepotrebna in da je grški narod že dovolj zrel za republiko, Venizelos svari pred penagljenimi koraki in vsakim pučem. Tudi on smatra sedanji izid volitev za dejanski plebiscit naroda za uvedbo republike.
* Novi grški parlament se sestane dne 1. januarja ter šteje 398 poslancev, katerih ogromna večina se izreka za republiko.
Dnevna kronika.
GG. TRGOVCE, OBRTNIKE IN PRIVATNIKE opozarjamo, da nabira po nalogu naše uprave g. Komac Tomo inserate za božična in novoletna voščila. Inserati se računajo po izredno nizki ceni. Z ozirom na mali znesek in ker je uprava časopisja z delom preobložena, se prosi, da naročniki plačajo inserate takoj pri naročilu v roke omenjenega akviziteria.
— Novoletna voščila. Čestitanje k novemu letu svojim odjemalcem' potom pisem je postalo vsled draginje papirja, kuvert ip poštnine silno drago. Zato priporočamo vsem trgovcem, obrtnikom itd., da se v to svrho poslužijo »Tabora«, ker je častitanje potom časopisja mnogo cenejše, prihrani trud in sitnosti in je splošno priljubljeno. Tozadevne oglase sprejema uprava »Tabora« najkasneje do 29. decembra.
— Imenovanje. Trgovska in obrtna zbornica je v svoji plenarni seji dne 20. trn. imenovala g. Ivana Mohoriča zborničnim tajnikom.
— Važna odločitev ministrskega sveta glede kompetenco velikih županov. Na zahtevo ministra prosvete je ministrski svet načelno sklenil, da ustanove in uredništvo ministrstva presvete v nobe-nom oziru in v nobenem slučaju ne spadajo v kompetenco velikih županov, samo v materijelnih vprašanjih, ki se tičejo vzdrževanja šol, je dovoljena intervencija velikih županov.
— Zadnji dnevi pred Božičem! Premnogo skrbi imamo zlasti sedaj, ko so božični prazniki že pred vrati. Dnevno nam prihajajo obupne prošnje naših rednih članov in sotrpinov, kateri se v obupu zatekajo pod krila matere društva; od nje pričakujejo ne samo varstva, temveč tudi podpore, posebno sedaj pred Božičem. Kako naj Mati društvo ugodi, ako nima sama v to potrebnih sredstev? Ne preostaja nam drugega, kakor se tem potom obrniti do dobrih in sočutnih ljudi, da bi oni nam olajšali našo veliko skrb s tem, da polože dar slepim na oltar. Mi-lodare sprejema pisarna Podpornega društva slepih, Ljubljana, Wolfova ulica št. 12.
— Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 201, Hrvatska. 2736
— Izprememba okolišev pošt Račje in Pragersko ter uvedba solske dostave. S
1.	janurjem 1924 se izloči občina Gorica iz okoliša pošte Račje in prideli pošti Pragersko. Selški pismonoša iz Pragerskega bo dostavljal vsak pondoljek, sredo in petek tudi v Sp. in Zg. Gorici. Pošte naj popravijo krajevne imenike.
— Zakon o taksah in pristojbinah. V Ljubljani 1923. Založila Tiskovna zadruga. Strani 177. Cena 40 D, s poštnino vred 41.50 D. V priročni knjigi je pravkar izšel zakon o taksah. Tiskan je na dobri papir in s širokim robom, tako da je poprava ev. poviškov taks mogoča ob robu. Cena slovenski izdaji je napram hr-vatski, ki velja 100 D, razmeroma nizka. Knjiga bo krogom, ki imajo neprestano opvaviti z ugadk wav dobro došla, zlasti.
IJ ari 'o o r, diie 22. decembra 1923.
ker ji je pridejan’ abecedni seznamek.
— Plemenita srca, spomnite se nasl Dolgo in težko pričakovani Božič je že pred durmi. Z velikimi skrbmi čakamo te krasne in’ radostne pač za nekatere tudi prežalostne praznike. Da tudi mi nesrečni slepi praznujemo Božič z veseljem, prosimo vso plemenito čuteče in misleče, da v zadnjih dnevih polože dar nam slepim na oltar. Odbor Podpornega društva slepih, Ljubljana, Wolfova ulica št. 12, — Ker nismo žal vzlic skoraj vsakdanjim obupnim prošnjam našli skoraj nič odziva, se trdno nadejamo, da vsakdor uvidi naš težki položaj in potrebo in se vsaj sedaj odzove po svoji moči in obdaruje slepe brate-Slovence!
— To jo ono pravo! Dobijo se še vedno ljudje, kateri Fellerjevega Elza-fluida še niso poskusili, dasiravno se že črez 25 let v vseh deželah uporablja. Kdor je samo enkrat poskusil njegovo izvrstno delovanje kot drgnenja hrbta, udov itd. ali kot kosmetikum za usta, kožo in negovanje glave, bodo gotovo rekel:	»To je ono pravo!« Je veliko boljši, močnejši, izdatnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje. Prežene nahod, zobobol in umirava živce. 3 dvoj-nato ali 1 specijalna steklenica s pakova-i njem in poštnino 24 dinarjev; 36 dvoj-natih ali 12 špecijalnih steklenic 214 D in 10% doplatkg. Adresa: Lekarnar Eu« gen V. Feller, Stubica Donja, Elza trg št. 201, Hrvatsko.
— Is seje Trgovske in obrtne zbornice.
V četrtek, dne 20. decembra tl. se je vršila javna seja Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. Predsednik g. Knez je podal poročilo o vseh važnejših akcijah, ki jih je podvzela zbornica v zadnjem času. Revizorjem zborničnega računa je bil izvolj n g. Šarabon. G. Lovro Petovar je nato podal poročilo o vprašanju omejitve in obdačenja krošnjarjev ter stavil tozadevno utemeljene im točne predloge, ki so bili soglasno sprejeti. Tajnik g. dr, Murnik je poročal o gibanju trgovstva in obrtništva ter o zborničnem proračunu za leto 1924, ki izkazuje 2,147.443 D potrebščin. Zbornični tajnik g. dr. Winči selier jo podal obširno poročilo o važnejših zborničnih akcijah na finančnem polju. Vsa poročila so bila odobrena. Zbornična svet. gg. Lenarčič in Zadravec sta stavila še dodatne predloge, naj zbornica vpliva na novo določitev občinskih davščin, na ukinjenje posebne pridobni-ne na domač izdelek ter na omiljenje kulaka. G. Lenarčič je ostro nastopil proti odiranju gospodarskih krogov s strani bank. O prometnih zadevah je obširno poročal tajnik g. Mohorič, nakar je bila seja zaključena.
— Konec razmejitve pri Zadru. Preko Sušaka poročajo, da je razmejitvena komisija pri Zadru imela zadnje dni seje v krajih Duh in Zemunik. Bil je dosežen končni sporazum za razmejitev.
— Slavonski razbojniki pod ključem.
V Slavoniji je že dalje časa vznemirjala tamošnje prebivalstvo dobro organizirana razbojniška družba, ki je izvršila že mnogo ropov, vlomov in tatvin. Te dni se jo orožnikom v Šidskih Banovcih posrečilo ujeti štiri razbojnike, ki imajo na vesti celo vrsto težkih zločinov. Med njimi je tudi vodja družbe, bivši orožniški narednik, ki je bil že dalje časa osumljen soudeležbe, toda stal je pod zaščito okrajnega glavarja, ki ga je vedno branil. Več oropanih je spoznalo v aretiranih storilce. Izročeni so bili sodišču.
— Razpisane pošte. Razpisane so sledeče pošte: Pragersko, Marenberg, Radeče pri Zidanem mostu, Stražišče in Sv, Nikolaj pri Ormožu. Prošnje je vlagati na poštno ravnateljstvo v Ljubljani.
— Madžarski list v Parim. Madžari bodo začeli izdajati v Parizu dnevnik »Parisi TJjsag«, ki bo tiskan madžarsko in francosko, glavni urednik bo znani francoski pisatelj Claude Farrere. Kaj ga je navdušilo za Madžare, ne vemo. Bržkone njegova posebna simpatija do napol divjih narodov, ki jih v Svojih romanih opisuje s posebno naslado. Gotovo pa je, da denar za pariški list ne bo vržen zaman, ker si bodo Madžari s svojim pariškim dnevnikom pridobili marsikaterega novega prijatelja v Franciji. Tako znajo oni, a mi?
— Štiri milijone brezposelnih delavcev šteje danes Nemčija, najvišje število, kar jih je dozdaj zaznamovala statistika,.
IxTarlbor, dne 22. decembra
ji Zi. Aj» vy Ak*.
biiau &
Mariborske vesti.
Maribor 21. decembra 1923. .
m Vojaška božičnica. Komanda 45.
peš. puka priredi vojakoni svojega polka božičnico in sicer dne 24. tm. ob 17. nri v vojašnici Kralja Aleksandra L Pri prireditvi svira vojaška godba. Vojaki nastopijo z deklamacijami. Obdarovani bodo vsi brez razlike veroizpovedi s sadjem in pecivom.
m Organizacija nemškega bojkota v M a riboni. V Mariboru je v zadnjem času občutiti dobro organiziran bojkot z nemške strani ne samo na gospodarskem polju, ampak tudi pri kulturnih in' dobrodelnih prireditvah. Po koncesijah, ki jih dobivajo neprestano v Beogradu, jim -vodno bolj raste greben. Organizacijo bojkota vodi eden najbolj proslnlih re-negatov iz neke odvetniške pisarne. Slovenci, posnemajte jih in se dosledno, »lasti pa sedaj ob praznikih držite gesla: Svoji k svojim! Proč od nemških trgovcev in obrtnikov. Saj imamo dovolj slovenskih. Na bojkot odgovorite z bojkotom! Dovolj smo hlapčevali Nemcem, sedaj moramo biti na svoji zemlji svoji gospodarji in se moramo tega tudi povsod zavedati!
m Ljudski knjižnici je darovala pohištvena tvrdka Karl Preis lepo salonsko garnituro za čakalnico izposojevalcev. Vodstvo knjižnice se darovalki tem potom iskreno zavaljujc za poklonjeno darilo.
m Ispcscjevalce Ljudske knjižnico o-
pozarjamo, da si pridejo po knjige deloma že v soboto od 18.—19. ure, da ne bo radi praznikov v nedeljo dopoldne prevelik naval. Knjižnica je kupila ta teden večjo zbirko slovenskih in hrvatskih romanov, ki so sicer že razprodani. Tudi te nove knjige »o že vpisane v sezname.
m Glasbeni Matici v Mariboru je naklonil odvetnik g. dr. Karl Slokar 500 D kot spravnino iz neke sodne poravnave, r,a kar se mu odbor Matice iskreno zahvaljuje.
m Mariborske banke od 23. do 26. dec. ne uradujejo.
m Kako si lep, o;] ti večer božični! slasti ako ne manjka med darovi »Mirim« čokolada.
m Prošnja usmiljenim srcem! Dve vdovi, vsaka s 3 malimi otroci v starosti od 1—14 let, ki sta bolehni in brez vsakih sredstev, se obračata do usmiljenih src s prošnjo za podporo, bodisi v denarju, obleki ali živilih. Darove sprejema naše uredništvo, kjer je naslov na razpolago.
m Tečaji za strojepisje iH stenografijo. Dne 3. februarja 1924 začnejo na državno koncesijoniranem' zasebnem učilišču Legat v Mariboru zopet novi tečaji za strojepisje ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaji trajajo 4 mesece. Vpisovanja in pojasnila v specijalni trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, ali pa v šolski pisarni Vrazova ulica 4.
m Državna loterij«. Srečke za novo kolo se dobivajo zopet pri blagajni glavne pošte. Cena oeli srečki je 80 D, polovici 40 in četrtinki 20 D; tem primerno so tudi dobitki zvišani. Srečke se razpošilja tudi izven Maribora.
m Kaj je z nagradami tvornlce »Zlatorog«? Iz krogov naših čitateljev smo sprejeli že več vprašanj glede svoječas-nega natečaja tvornice mila »Zlatorog«. Kakor smo obveščeni, bo tvomica te dni objavila imena srečnih dobitnikov, ki naj blagovolijo še malo potrpeti.
m Grajska klet. V soboto 22. decem. in nedeljo 23. decembra koncert polnoštevilne nar. žel. gl. godbe »Drava«. Začetek ob pol 20. uri. Vstopnina 2 D.
m Trgovskim nameščencem na /nanje! Oni trgovski nameščenci, ki so bili o-Proščeni po letu 1919 in so prejeli navadila učna pisma, se opozarjajo, da je Prejel gremij sedaj litografirana učna pisma s sliko. Ako želi kdo tako učno Pismo, naj se zglasi v gremijalni pisarni.
m Kavarna Frankopan. Od danes haprej dnevno konccrt. Z izborno pijačo in domačimi močnatimi jedili preskrbljeno.
m Usmilite se reveža! Beden 50%-ni invalid v Mariboru,. po poklicu čevljar, ii pa svojo obrt Tadi bolehnosti le težko izvršuje in živi vsled tega s svojo rodbino v skrajni bedi (žepa in 4 otroci s sta-
rosti od 1—9 leti), prosi nujno dobra srca, naj mu pomorejo v njegovi nesreči. Te dni je hotela žena z malimi otroci v Dravo iz obupa nad strašno bedo. Prosimo dobra srca Mariborčanov sedaj pred božičnimi prazniki, naj si vsakdo malenkost božičnih dobrot odtrga in žrtvuje nekaj za to bedno rodbino, bodisi v denarju bodisi v živilih. Otroci so nagi in ne morejo niti na ulico. Prosimo tudi rodbine, ki so brez otrok, naj bi enega ali drugega otroka te bedne rodbine (so sami dečki) sprejele za svojega. Vsa darila sprejema in vsa pojasnila daje u-Tedništvo »Tabora«.
m Za ubogo vdovo s 3 otroci je poslal trgovec g. J. Lah zavoj manufakturnega blaga, za kar mu izrekamo v imenu obdarovanih iskreno zahvalo! Spominjajte se revežev ob praznikih pri pogrnjenih mizah!
m Za revnega čevljarja-invalida je
darovala tvrdka M. Obran 50 D.
m Čedna tihotapska družba. Ker se je naše včerajšnje poročilo o tihotapski aferi bivšega orožnika Ivana (ne Jože) Vrabla napačno tolmačilo, izrecno po-vdarjamo, da orožrtištvo v Št. liju s to zadevo ni v nikaki zvezi. Jože Vrabl je bil svojčas komandir orožniške postaje v Št. liju, a je že tričetrt leta v pokoju in živi kot zasebnik v Dobrenju ob meji.
m Splošno mnenje je, da se dobe najlepša božična darila in razglednice pri tvrdki Zlata Brišnik, Slovenska ul. 10, zato tvrdko priporočamo in opozarjamo na današnji oglas.
m Licitacija. Dne 22. decembra tl. se vrši ob 10. uri dop. v Dravski vojašnici, soba št. 17, ustmena licitacija ' mesa za mariborski garnizon. Uslovi so v sobi št. 17 na vpogled. — Komanda mesta Maribor.
m Licitacija 6 državnih kcn.j so vrši dne 22. tm. ob 10. uri na sejmišču pri klavnici.
□ □ □□□□□□□□□□□L) Obisknitc kolektivHo razstavo
ANTE TRSTENJAKA, (Kazinska dvorana) odprta od 9—12. in od 15.-17. ure. 16. XII.—1. I. 1924.
□ a imnnomrnnn
Oriona.
Z ozirom na nedeljsko manifestacijsko zborovanje se poživlja članstvo akcijske čete, da se v soboto dne 22. decembra tl. ob 20. uri v čitalnici Narodnega doma sigurno vdeleži važnejša sestanka.
ČELNIK.
Narodno gledališče.
REPERTOIRE:
Petek, 21. dec. zaprto.
Sobota, 22. dec. »La Boheme«, Ab. C.
Petek, 21. dec. zaprto.
Sobota^ 22. dec. »La Boheme«, ab. C. Gostovanje g. Skrivaniča.
Nedelja, 23. dec. Lumpadj-vagabund. Izv. (Premijera.) V korist U družen j a gled. igralcev.
—□—1
»La Boheme«. V soboto 22. dec. se ponovno vprizori ena najlepših Puccinijevih oper »La Boheme«, ki je pri nas pri vsakokratni vprizoritvi dosegla izredno lep uspeh in! vsestransko odobravanje. Nedvomno je ta opera eno izmed najlepših glasbenih del letošnjega opernega Tepertoirja. V glavnih vlogah nastopita ga. Mitrovičeva (Mimi) in g. Skriva-nič (Rudolf). Večje vloge oz. partjde zastopajo dalje gdč. Vladimirova ter gg. Urvalek, Govorov, Štagljar. Režiser in; dirigent g. Andro Mitrovič.
Lumpacij-vagabund, čarobna burka v treh dej. s predigro (osmih slikah) se vprizori v tuk. gledališču v najkrajšem času. Glasbeni del za to nedvomno še danes najpopularnejšo burko je zložil Adolf Miiller, bivši kapelnik in komponist nekaterih operet. Ta burka ima pred drugimi to prednost, da ne učinkuje s situacijsko komiko, ampak s pristnim neprisiljenim humorjem, s katerim mora razpolagati »zanikrna trojica« to so čevljar (Rasberger), mizar (Grom) in krojač (g. Harastovič). Naslovna vloga »Lumpacij-vagabunda« je v rokah g. Ur-valeka. Poleg tega nastopa v tej burki nekaj gg. solistov opere in celokupni pevski zbor. Režira g. Rasberger. Dirigira g. V. Parma. Prva predstava se vrši v korist »Udruženja gle,d. igralcev«, na kar oo.scbno opozarjamo cenj. občinstvo. ;	[
Kultura in umetnost
x Bern bard Kellermann: Predor. Prevci Fr. Kobal. Ponatis iz »Tabora«. Založila Tiskovna zadruga v Mariboru. Cena 30 D, s poštnino 2 D več. »Predor« je izhajal v lepem prevodu v našem listu, dasi je prevod zlasti radi neštetih novih tehničnih izrazov silno težaven. Upamo, da bode naše občinstvo rado segalo tudi po tej knjigi zlasti za božična in novoletna darila. Dobiva se v Mariborski tiskarni in v knjigarnah.
x Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje. Splošna knjižnica št. 11. Ljubljana 1923, Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Strani 90. Cena b^oš. 12 D, vez. 17 D. »Peterčkove poslednje sanje« so znane že izza tistih dni, ko so se pojavile na odru ljubljanskega dramskega gledališča. Nekateri so jih hoteli ubiti za vsako ceno in so streljali z najtežjimi topovi vanje. Nazadnje se je oglasil celo Župančič v obrambo. Tako so ostale na odru, mladina jih je z veseljem hodila gledat in je bila zadovoljna ž njimi. Zdaj nam prinaša to lepo božično povest v svojem enajstem zvezku tudi Splošna knjižnica. Prepričani smo, da najde tudi v knjigi mnogo prijateljev. Tudi odrom po deželi je sedaj ta igra odprta, kajti cena knjige je tako nizka, da si lahko nabavi vsak oder zadostno število izvodov in se nikomur ne bode treba mučiti s prepisovanjem' vlog. Poleg tega je pisatelj dodal jasna navodila, kako je prirediti delo brez škode tako, da ga lahko uprizarjajo tudi manjši odri. Z željo, da bi to delo pomagalo izriniti tujo, dostikrat ničvredno navlako z naših odrov, »Peterčkove poslednje sanje« prav toplo priporočamo.
Sokolstvo.
o Uradne ure mariborskega Sokola.
Da se omogoči članstvu poravnava še zaostale članarine in ureditev drugih zadev, ter pospeši posebno sedaj o Božiču razprodaja raznih knjig, ki jih ima društvo v zalogi, se vrše do konca poslovnega leta (občnega zbora) uradne uro razven ob nedeljah od 10—11.30 tudi še ob četrtkih od 18.—19. ure, kar naj članstvo upošteva in izvrši svoje dolžnosti.
o Najprimernejše darilo naši deci za Božič in Novo leto so brez dvojhe B. Nem-cove »Češke pravlice II.«, ki jih slovenski mladini pripoveduje dr. Pivko. Zabavna knjiga z mičnimi fantazije polnimi pravljicami, katero je izdalo naše sokolsko društvo, se dobiva za malenkostno svoto pri istem ali pa pri naših slovenskih knjigotržcih. Stariši, sezajte pridno po njej! Ugajala pa bo gotovo tudi dr. Pivka knjiga »Telovadne igre«, ki jo izšla in se dobiva istotam.
o Jugoslovcuski sokolski koledar 1. V. 1924. je dospel. S svojo bogato, raznolično in nad vise zanimivo vsebino, na sko-ro 200 straneh se sam priporoča. Cena obširnemu in ličnemu dolu je le 13 Din, Dobiva se istotam kot gori označeni.
Dopisi.
3DS.
Ustanovni občni zbor »Gospodarskega in političnega društva« za I. in IV. okraj v Mariboru se vrši v soboto, dne 22. dec. tl. ob 8. uri zvečer v gostilni »Kosovo«. Namen društva, kojega pravila so že potrjena, je ta, da pospešuje gospodarski in duševni napredek, razširja politično naobrazbo in narodno zavest, brani gospodarske in’ socijalne koristi svojih članov in' okraja. Z ozirom na velik pomen društva je neobhodno potrebno, da se udeleži tega ustanovnega občnega zbora vsak napreden1 Mariborčan iz teh o-krajev, ki mu je dobrobit Maribora na srcu. — Pripravljalni odbor.
Za obmejne šole.
Za božičnico za ubogo deco pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu smo prejeli: od Ma-rib. slov. ženskega društva zbirko 500 D (darovali so: dr. Lipold, ter podružnice Ljublj. kreditne, Slavenske, Trgovske irt Centralne banke po 10o D), od Neimenovanega 50 D.
Slovenska Bistrica. V pondeljefc ave-čer se je pokvarila v hotelu »Beograd« karbidna priprava za proizvajanje svetilnega plina te je začel plin uhajati iz kotla v sobo, kjer se je kotel nahajal, i« jo kmalu vso napolnil. Hotelirkin sin g, Vinko Gorenjak je prišel po naključju1 v bližino z lučjo; plin’ se je užgal irf ga strahovito vžgal po obrazu, rokah iit o« stalemi telesu. — V torek se je tu vršila uradna komisija gradbene direkcije v' Ljubljani radi podelitve dovoljenja za ! izpeljavo pocestnega omrežja za elek- j trično napeljavo. Inštalacijska dela po hišah hitro napredujejo.
Iz Slovenjgradca. Dne 20. jan. 1924 vršile se bodo volitve za v komisijo radi : predpisov osebno-dohodninskega davka pri davčnem uradu v Slovenjgradcu, Šoštanju, Marenbergu irt Prevaljah, iti! tol j za okrajno davčno oblast v Slovenjgrads i cu. Volitve so velikega pomena ia važne, i Vsled dogovora se je sklenilo, da se vok! lijo sledeče osebe: kot člana Konrad In j šič, posestnik v Mislinju, Anton Rogina, i posestnik v Podgorju; kot namestnika: Ivan' Vrhnjak, posestnik v Podgorju irf Jakob Jaš, posestnik v Mislin ju. Želeti bi i bilo, da se teh volitev davkoplačevalci o«; deleže in da glasujejo za zgoraj omenjeno listo. Pri okrajni davčni oblasti Slovenjgradcu ali pri davčnih uradih! M i prizadetih okrajih dobe se tozadevna-točna pojasnila.	;
Celjske vesti.
Celjsko mestno gledališče. Igra;
2 X 2 = 5 se jo igrala v nedeljo, dne 16. ■ tux. izven iri v torek, 18. tm. za A ab. s popolnim uspehom. Glavne uloge so bi- • le povečini v prav dobrih rokah, temu: primeren tudi celotni uspeh. Obakrat ja ; bilo gledališče nabito polno. Kljub lepe-, mu uspehu v zadnjem času vprizoTjenih! realističnih iger bi pa bilo želeti, da se nudi občinstvu na odru tudi prilika, videti in uživati lepo stran človeškega živ* ljenja. Prav neprijeten je občutek, ako se vprizarjajo proizvodi takorekoč za za* prtimi vrati. Zaprtimi gotovo za mladlr no, kateri je vsled lascivne vsebine upravičeno vstop zabranjen. In ravno mladina hrepeni najbolj po lepi umetnosti. Ali se ne bi mogla ubrati v tem1 oziru neka srednja pot pri izbiranju iger?
Poučne prireditve v Celju. Tečaja prikrojevanje in praktična izdelova" damskih oblačil otvori dne 14. jan. 1924 krojaški mojster in strokovni učitelj g. Bizjak Iv. v Celju. Vpisovanje se vrši dnevno v modnem ateljeju v Prešernovi! ulici 11. Pouk v slovenski in nemški stenografiji za privatnike se otvori po novem letu na celjski meščanski šoli. Vrši g Novcsadska blagovna borza 20. dec. se trikrat na teden ob večernem času. Pšenica baška 335—342.5;	80—81 kg, 1 j Nesrečo v tovarnah v Celju. V tvorni-«
odst. garantirana, duplikat kasa, 2 va- ci »Cinal« si je zlomil ključavničar Frai gona 350. Ječmen: baški 260—275. Tur-S njo Zibret čelno kost in si pretresel mož-ščica: baška, za januar, 945.5; marc-1 gane. Smrtno nevarno ponesrečenega 80 april 265; fižol: beli, baški 660. Moka: ba- prepeljali v javno bolnico. V tovarni za »0« 535, »6« 310—325, »7« 290. Tendenca Westen si je pa zmečkal delavec Martini čvrsta,	v	Zdolšek uri stiskalnici desno roko,
Film.
Mestni kino. »Arena življenja«, prekrasna drama iz življenja bikoborcev v Španiji, v 8 činih, v glavni vlogi znameniti Rodolfo Valentino, Lila Lee in Nita Naldi, se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljak.
Gospodarstvo.
.SH611
»T A B S S«?
'SI a r T Tj o i, ITrie 22. ^eccmKra, 1923J
| Obiave.
p §■ V Studencih pri Mariboru se jo u-bfcamiovilo novo delavsko pevsko društvo MEfiakost«. Oblast ga je že potrdila. Pe-Jv*m»dja je g. Josip Križman, učitelj v fctudeiicih. Društvo priredi svoj prvi fconoert dne 26. decembra (na dan sv. Ste-itfania) V prostorih gostilne A. Senica v .Studencih. Začetek ob 17. uri (5.). pop. j
§ Instrukcije za višjo in nižjo gimnazijo daje reveil osmošolec. Naslov pove Žfc prijaznosti uprava »Tabora*.
Spori
: ISSK Maribor poživlja svoje igralce prvega in! rezervnega moštva, da se polnoštevilno udeleže traininga v, nedeljo dne 23. tm. popoldne ob 14, uri.
: Smuški tečaji. JKSS priredi v letošnji zimski sezoni v Bohinjski Bistrici dva redna smuška tečaja za novince, gospodo dri dame ter deco od 10. leta dalje. Prvi tečaj bo trajal od 30, dec. tl. do 6. jan’. 1924, drugi mu sledi cd G.—14. jan1, j 1924. Absolventi prvega tečaja se lahko j izpopolnjujejo tudi v drugem tečaju. Te-i čaje (kombinirana alpin. norveška smu-
ška tehnika) b'o vodil g. Rud, Badjura. Pristopnina znaša 50 D. JZSS si pridržuje pravico tečaje odpovedati, ako se ne bi priglasilo dovolj udeležencev, isto-tako tudi tečaje prestaviti v drug kraj ali preložiti na drug termin, o čemur bi se interesente pravočasno obvestilo, Da se čimpreje vse pripravi za udeležence, prosimo vse interesente, da se nemudoma prijavijo. Vsa pojasnila daje iti sprejema prijave: .Tugosloven. zimskošportni savez, Ljubljana, Tvrdka Goreč, Kreditna banka.
: Priprave za osmo Olimpijado v Parizu. Izvršilni odbor jo storil vse potrebne korake, da omogoči udeležbo jugoslo-
1 venskili športnikov vseli panog na osmS ) olimpijadi, kli se vrši prihodnje leto ti Parizu. Vse prošnje za državno podporo ] eo doslej ostale brezuspešne. Te dni se bo odbor obrnil ponovno na ministrski ' svet in na pokrovitelja Olimpijskega od-i bora, Nj. VeL kralja Aleksandra, da | podprejo to akcijo.
Podpirajte obupane slepe in darujte Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Wolfova ulica št. 12.
anaaaaxaxiD a □ anonnanaaaao
D. S. Merežkovski:
Sulijan Odpadnik.!
(Dalje.)	(12)
(P Ko se je bil predramil, je kraljevala [fcrna noč. Skozi štirioglato odprtino sve-Hfcišča so sevale zvezde. Lunin srp je oblil Cboginjimo glavo z modrikastozeleno [»svetlobo.
Julijan je vstal. Opazil jc, da se je ^medtem najbrže mudil v templju sam hOlimpiodor; nemara ga je opazil, pa ga fini hotel predramiti. Na bakrenem tri-biožniku je tlela nova žrjavica in valovi Ndišečegal dima so se dvigali k Afroditi-liema obličju.
[■ Julijan je pristopil k trinožniku in ftfcel z hrizolitue posode, ki je stala med itrinožnikovimi stojali, nekoliko zrnic idišeče smole; ko jih je vrgel v žerjavico,' 6o splavali kvišku obilnejši oblački di-taa. Rdečkasti plamen je bil podoben ®ahni rdečici na boginjinih licih in se je ‘lubrano spajal is svetlobo pomlajene lune. Bdelo se je, kakor da je čista Afrodita — JUranija stopila na zemljo z daljnih zvezdnatih svetov.
, Julijan se je sklonil in poljubil kipo-'fl*e noge,
L Iz srca mu je prihajala molitev: f' — Afrodita! Afrodita! Tebe bom ljubit na veke.
i In na boginjine mramornate noge so tpadale Julijanove solze.
VI.
jT Na obali Sredozemskega morja, v roazamem in siromašnem predmestju trgovske luke Selevcije v Siriji, so ozke,
vijugaste ulice vodile na trs ob obali.' Jamborov je bilo toliko, da so pogled na morje zakrili docela,	i
Hiše so bile kaj preproste; navadne bajte z ilovnatimi stenami, ki so kazale, mnogo globokih razpok. Na ulico so obe-; šali raztrgane preproge, bolj podobne krpam ali kozjim kožam. Po teh zakotjih, beznicah in ulicah,'ki so smrdele po gno-! jiščih, pralnicah in ljudskih kopališčih,' se jo gnetla pestra, beraška in lačna mno-! žica.
Solrice, ki je ves dan' packalo, je j ravnokar zatonilo. Nižal so je mrak. S trga je mečno dišalo po mesu in sadju, • ki je ležalo ves dan na solncu. Napol oa-j gi ladijski sužnji so nosili na hrbtih tež- , ke butare; njih glave so bile po eni strani . obrite; skozi raztrgano obleko se jim je svetilo nago meso, kažoče tuintam braz-; gotine od biča. Mnogim so vžgali na ob- \ raze črna znamenja in latinski črki C in F. sta pomenili — Cave Furun, varujte se tatu.	"|
Zažigale so se luči. Dasi je že nastala noč, še ni hotel utihniti ulični trušč. Iz bližine so prihajali težki udarci kladiva; zdajpazdaj je vzplamtela žrjavica in puhnila v vzduh oblak črnega, težkega dima. Kraj kovačnice so polnagi, od glave do nog z moko zaprašeni pekovski sužnji, rdečih, od vročine vnetih oči polagali kruh v razgrete peči. Na odprtem prostoru, kjer je smrdelo po kožah in lepilu, je čevljar pri slabi luči stare lešfierbe šival čevlje; čepel jc na tleh in na vse grlo prepeval v neznanem barbarskem jeziku. Dva stara ženščeta s sivimi, raz-kuštranimi lasmi, — pravi coprnici — sta vpili čez ulico zastran' neke vrvi, ki
je rabila za sušenje ženskih cunj; babi; sta zadirčno krilili z rokami in je bilo ’ videti, da si bodete vsak hip skočili v la- J se. Od spodaj je prihajal trgovec z riba-! mi, ki je od zgodnjega jutra čepel na; trgu; zdaj se je vračal s svojo ropotijo v> umazano nočišče in širil okoli sebe tak-j šni smrad, da so mimogredoči bežali j pred njim in ga pozdravljali	z	grdimi j
psovkami. Rdečelasi židovski paglavec , dobro zalitega stasn je venomer bobnjal 1 po velikem bakrenem pladnju in se oči-: vidno naslajal z ropotom, ki je drugim* hrumel skozi ušesa. Drugi otroci — v tej i revščini je prihajalo na svet neštevilno majhne dece, ki je večinoma umirala kmalu po rojstvu — so brcali kakor pre-šiči v ostudnih lužah, kjer	so	plavale
oranževe in jajčeve lupine.	V	drugih
ulicah, kjer je domovala še gostejša tema, koder so se zbirali žepni tatovi in* kjer je iz krčem smrdelo po plesnobi in > kislem* vinu, so hodili mornarji in pre- i pevali s tulečimi glasovi razuzdane pe-, smi. Nad vratmi lupenarja so visele sve-; ti Ilce z nespodobno, bogu Priapu po6ve- j čeno sliko; če se je odrgnila zavesa na vratih, je bilo videti vrsto majhnih sobic, bolj podobnih hlevom1 nego človeškim bivališčem; na vsaki sobici je bila označena cona; skozi temo se je svetila polt nagih ženskih teles.
Nad šumom in truščem’, nad vso človeško izprijenostjo in bedo, je kakor daljni še-pet valovalo in pljuskalo pe- j vidno morje.
Pred kuhinjskimi okni v hiši feniške-j ga trgovca je nekoliko raztrganih klate-j žev brbljaje igralo kocke. Iz kuhinje je i prihajal topel sopuh masti, dišav in1 peče- ‘
ne divjačine. Lačni so poželjivo vohali kuhinjske prelesti in zapirali oči od naslade.
Neki kristjan, ki se je bavil z barvanjem škrlata, pa je bil zaradi tatvine odpuščen iž bogate tovarne v Tiru, je poželjivo sesal slezov list, ki ga je vrgel kuhar skozi okno, in je besedičil:
— »Ljudje božji, ali naj vam pripovedujem, kaj se godi v Antiohiji — še po noči me je groza Nedavno je lačno ljudstvo raztrgalo prefekta Teofila na kose. Zakaj, to ve Bog. Ko eo ga razmesarili, so se spomnili, da je bit dober in bogaboječ mož... Govore, da ga je izročil ljudstvu sam Cezar...
Neki starec, ki je po poklicu obiral tuje žepe, je pristavil:
— Nekoč sem' Cezarja videl. Nič ne rečem: ugajal1 mi je. Mlad je; lasje so mu svetli kakor lan: ličeca so mu sita, pa dobrodušna. In vendar, na duši ima toliko umorov. Bog se ga usmili, toliko krvi... Če stopiš na ulico, že nisi varen življenja.
— Ni Cezarjeva krivda. To prihaja od njegove žene Konstantine. Coprnica!
Iz ozadja je pristopilo nekoliko mo*, hoteč se na videz vmešati v razgovor. Ca bi padala iz kuhinje malce svetlejša luč, bi lahko prisotni opazili, da so obrazi prišlecev maskirani in da je njih obleka, pretirano umazana in nenaravno raztrgana, kakor jo imajo berači na gledaJiS-k&m odru. Mož, ki je bil najbolj cunjast ta umazani, je zaman skrival bele roke v rožnatimi, skrbno negovanimi nohti. —• Eden izmed došlecev je šepnil tovarišu: (Dalje prihodnjič.)
Kala oznanila
;< Pohištvo
rfortnih izdelkov za spalne in je-;<Hlne gobe najceneje v zalegi. [(Šercer in drug. Vetrinjska ul. 2.
2624
[Enonadstropna vogalna hiša, pripravna za vsako podjetja, z .gospodarskim poslopjem, velikim vrtom in prostim stanovanjem takoj na prodaj. VpraSa s« RuSka ce3ta 4. Maribor.	2885
Mlad zasebni uradnik želi poznanja z mlado Mariborčanko. Neanonimno pismo z I sliko, katera se po iclji vrne, na »pravo lista pod .Resno*.
28»8
r-va, »uh«, cepana in žagana dostavi Andrej Oset, telefon 88, Aleksandrova c. 57.
2891 10—1
StlaaM peS, bela otroija po-I atalja, vodCek za lutko, omara i in dve postelji na prodaj, Stri-i tarjeva ulica 18. 2895 2—1
I
Uče m službo gospodinja k
samostojnemu gospoda na manjSe posestvo ali obrt. Na-»k>v v upravi. 2896 3—1
(šivalni stroj, dobro ohranjen, postelja, omare in dr. p-> ce-j ni na prodaj. VpraSa se: Ro-torAki trg 8, I. nadstr., levo. 1	2894
Pozor! Samo v Barvarski ulici 8t. 3 v Mariboru se toči pia-vo dalmatinsko vino, belo in črno, liter po 40 kr <n, tudi na debelo!	2864 3—2
Malo posestvo, tik na mejil
mesta, ca. 5 oralov, hifla zidana, dve sobi in kuhinja, krasen vrt, po ceni takoj na prodaj. Albin PauliJ, trgovec* z lesom, Maribor, Smetanova I ulica 54.	2858 2—2
Redka prilika!
Novitete pa najnižjih cenah dobite samo v modni trgovini
B. Veselinovič in dr.
Maribor, Gosposka 26 Zimsko blago 15—20% cenejše s!230
1 IB	■ o
	■ ■ST!*
1 "S	3
m	(9 &
M-a | m	m K ra g H* g 0 cL m
z C	k & »
	‘i >ys
Im	era* hm m
O	m «0
M	m N
t	/'Ji
Ako hočete in želite dobro nam najbednejSim slepim, kupujte na9 koledar „Mi slepi“, ki je najlepši dar za Vas in nas. Dobi se v vseh knjigarnah, papirnih trgovinah, trafikah invalidov in založništvu: Podporno druitvo slepih, Ljubljana Wolfova ul. št. 12 Cena Ja Din 20	,
Podpirajte slovanske tvrdke!
I
g®-.
@	Najprimernejša	gjj§
e
m
m
l
® m 9
m
i
L
Usnjate torbice, listnice, denarnice, ga* maše i. t, d. i. t. d., v veliki izbiri od navadnih do najfinejših priporoča po zmernih cenah
Iv. Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 13.
'	Telefon	št.	207.
2859
5-3
mm
Senzacija I Primerno božična Mol Senzacija! Zdravnika v hiši
ina lahko vsakdo, ki si nabavi nov izum na električnem polju
PKOVITA.
Negovanje lepota, masaža I Pojasnila iz prijaznosti v trafiki na Aleksandrovi cesti it. 9.	2850	3—2
IIMie lil
Božitno
it:
■Jfc
GOBiCKi-
KOLOI
..Progress" Zastopstvo Goričke koles in Her MMtoles
2831
Slovenska ul. 15
Oklic.
Podpisani notar proda na javni dražbi v smislu čl. 343 trg. zakona 99 vreč moke a 85 kg štev. 2, uskladiščene pri tvrdki Schenker & Co. v Mariboru, Meljska cesta 16,
Prodaja se vrši na licu mesta
v soboto 29. decembra 1923
ob 10 uri, Cena se določi pri prodaji po izvedencih.
Kupnina se ima takoj založiti v roki podpisanega notarja in moko prevztti.
288» 2-i	Ivan Ašfč, notar.
Razprodaja za božična darila primernih ostankov po skrajno znižanih cenah!
Zaloga perila, nogavic, robcav, vseh vrst pletenin I. t. d.
Mastek & Karnicnikj Glavni trg IC5.
8870
3-2
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. — (Odgovorni urednik: Rudolf Ozim, Tiska:	tigkfn*	J