min PROSIMO, DA SE ZA NAROČNIKE, MLAJŠE OD 15 LET, NA DOPIS-^^ NICO PODPIŠEJO STARŠI. Nl-ja, našo posebno brezplačno izdajo ste izredno lepo sprejeli. Tudi odziva je bilo kar ^TiSSlSir NOVIM naročnikom tabora pridružite! sporočamo ... POZOR: BREZPLAČNO DOPISNICO IZ "j MINIJA LAHKO UPORABITE ŠE DO 31. 10. 1998. Končana je le nagradna igra o | taborniškem geslu. I Kerje MINI iz{el {ele po redni septembrski {tevilki Tabora, se namje zdelo neprimerno, da bi novim naro~ni-kom z MINI-jevih dopisnic po{iljali "e Tabor 9. Za svojih 1200 tolarjev pa bodo {e vedno dobili {tiri Tabore: {tevilke 10-12 (z Medotom in Gozdovnikom) tega letnika ter Tabor izjanuarja 1999. IN TABOROVO KAPO, SE RAZUME. "Z NARAVO K BOLJŠEMU ČLOVEKU!" SEVEDA Velikanska ve~ina odgovorov na 94 dopisnicahje bila kajpak pravilna - resni~no taborni{ko geslo je bilo zapisano pod ~rko (a). Iz"rebali smo: Sta{o Dabi~ - Perico (KR Ptuj), kije dobila daljnoged. Podobno zadevicoje prejel {e Miha Stra"i{~ar (RHV Ljubljana), medtem koje Marka Kuhla (RAJ Slovenska Bistrica) doletela priro~na filtrirna naprava. j" BI SE RADI NA TABOR NAROČILI TUDI VI? Če "j se do 31. oktobra 1998 naročite z dopisnico iz MINI-ja, vam za 1200 tolarjev pripadajo Tabori 10-12/1998 in Tabor 1/1999, pa še Taborova "PRIDRUŽI SE!" kapa. "TAM OB OGNJU NAŠEM" V RAHLI PREDNOSTI! GLASUJTE!!! Na{a lestvica TABORNIH 10 je sestavljena na podlagi predlogov 87 glasovalcev iz vse Slovenje. Vanjo smo uvrstili vse pesmi, ki so dobile ve~ kot 5 glasov. GLASUJETE LAHKO [E DO KONCA OKTOBRA. Pomagajte nam napraviti resni~no vseslovensko taborni{ko lestvico! Na MINI-jeve dopisnice na-pi{ite do tri pesmi s te lestvice injim pripi{ite 3,2 ali 1 to~ko (novih predlogov ne sprejemamo ve~). PESEM [T. GLASOV Tam ob ognju na{em 18 Siva pot 17 Zadnja ve~erja 12 Zarjavele trobente 11 Dviga plamen 11 Gusarska 10 Himna Ma 10 Bor do bora 6 Mrtva reka 5 Na{ taborje en klump 5 Nagrajenci: Vinko Prosen (PR Kute'evo) je imel res sre~o: pri taborni{kem geslu sicer ni obkro'il prave mo'nosti, aje prejel nagrado kot glasovalec v na{i lestvici - "All Purpose Camping Tool" (nekak{no "rambo lopatko"). [pela Peklar (RR Ljubljana) bo odslej nosila originalno majico ameri{-kih skavtinj "Once A Girl Scout - Always a Girl Scout", Matja' Uj~i~ (RSR Ilirska Bistrica) pa si bo osvetljeval dneve z novo ro~no svetilko. VSEBINA UVODNIK Str. 6-11: ROT 1998 - važno, da ni vlažno! Nekaj takega je veselo zaigralo v srcu vsakogar, ki je na cilju ROT-a iz nahrbtnika potegnil suho oblačilo. No, saj, tudi če je bilo malo vlažno - samo da ni bilo za ožeti! Preizkusili so vse: dež, močan dež, rahel dež, dež z vetrom, poševno padajoč dež, dež v velikih kapljah, pa v kapljicah, dež, ki je od vrha napojil gojzarje z vodo, pršec, ki se je v nekajminutnih presledkih izmenjeval z nalivom, dež, ki ... Str. 12, 13: Taborova potuha Z novo rubriko želi Tabor ponuditi nekaj pomoči vodnikom in načelnikom pri pripravi srečanj vodov in klubov. Namesto vas bomo brskali po tujem skavtskem tisku, po domači literaturi in po starih Taborih - da vam nato ponudimo kako uporabno izhodišče za izpeljavo srečanja. Pri tem bomo poudarjeno pozornost namenili GG-jem in PP-jem, za katere obstaja bolj malo uporabnih priročnikov, še posebej takih, ki bi se ukvarjali še s čim drugim kot le s tehničnimi znanji. Str. 14, 15: Tabor na obisku Se spomnite Gojčevih oddaj o tabornikih na televiziji in vas zanima, v katerem rodu je začel s svojim delom, da si je pridobil toliko izkušenj? Prav v Rodu Sivega volka, kjer je bil že leta 1978 kot študent vodja programa na poletnem taboru. Zgodovina rodu je povezana z znanimi imeni. Tako je bil leta 1973 ob ustanovitvi rodu starešina Pavel Kunaver, v rodu pa sta delovala tudi Pavle in Marta Lešnjak. Zdaj je starešina Rade Pribakovis, ki si je za revijo Tabor vzel nekaj časa in predstavil delo Sivega volka. Str. 36: Tudi brez mivke zabavno Rod snežniških ruševcev je v Ilirski Bistrici ob praznovanju svoje 45-letnice delovanja od 11. do 12. septembra 98 organiziral Taborniško odbojkarsko tekmovanje na mivki - TOTeM. Tekmovanja se je udeležilo okoli 70 tekmovalcev in seveda tudi navijačev (go go girls) iz Nove Gorice, Izole, Kopra, Ljubljane, Kranja, Gorij, Velenja, Miklavža, Medvod, Grosuplja, Zreč in Ilirske Bistrice. Zadn¡iroktg NOVA ŠTEVILKA MEDOTA V NASLEDNJI ŠTEVILKI UZALJENOST, ODLOČENOST IN TRMA ali zapravljanje časa na račun dobre organizacije naslednjega zleta ZTS V Julijski {tevilki revije Taborje bil objavljen razpis za gostitelja zleta popotnikov leta 2001. V njem je natan~en bralec lahko razbral veliko podrobnosti. Na primer, da je organizator samo ZTS (poduk iz Velenja), da ne gre za 12. zlet ZTS, ampak 2. zlet popotnikov in popotnic (od kdaj so PP-ji stari od 15 do 20 let), da bo bivanje organizirano po modelu prej{njega zleta (o~itno pozitivna izku{nja) in da bo prijave obravnaval IO ZTS (in predlagal stare{instvu, da se odlo~i). Rok za prijaveje potekel in 2. zlet popotnikov in popotnic visi v zraku. Tako bi lahko komentirali zadnje dogajanje okoli izbire organizatorja tega, za slovensko skavtstvo pomembnega dogodka v blfajo~em se novem tiso~letju. In kaj se kuha v ozadju? Pomembnoje, da se kuha, pa ~eprav vsak kuhar stoji za svojim {tedilnikom in pripravlja svojojed, kijo bo na koncu seveda serviral kot najbolj{o. In kako se imenujejojedi? Najbr" bi bila primerna imena kar u"ajjenost, odlo~enost, trma in kompromis. [tiri glavne jedi, kijih enostavno ni mogo~e pojesti skupaj. Seveda pa so kuharji trdno prepri~ani, da imajo argumente s te"o. V~asih imamo ob~utek, da se kuharji pogovarjajo v {tirih razli~nih jezikih in sploh ne sku{ajo prisluhniti in razumeti, kaj jim sku{a dopovedati drugi. Ali pa je morda kriv hrup strojev in posode? Enostavno ni v njihovem interesu, da bi razmi{ljali o ugodju gostov, ki bodo morali hrano pojesti. In verjetno jim ve~ glavnih jedi z razli~nimi okusi ne bo ugajalo. Aas obroka bo kmalu pred vrati. Izku{nje prej{njega zleta so pokazale, da je organizacija tak{ne akcije "~ez no~" velik zalogaj, napake pa lahko povzro~ajo slabo voljo tudi pri udeležencih. O tem bi morali razmi{ljati "e takoj po koncu prej{njega zleta, saj se povabila (z datumi in na-tan~nimi programi) za podobne akcije v tujini kar vrstijo. P.s.: Sicer pa, mogo~e bi bilo bolje, e bi razpisali 2. slovenskijamboree? Pugy Tabor io on ? 0Vembrsk: - taborniška revija -taborniška revija XXX XIII 4988 Glavna urednica: Mateja Šušteršič Dimic Odgovorni urednik: Igor Drakulič Namestnik odgovornega urednika: Miha Logar-Malus Predsednik izdajateljskega sveta: Jože Petrovčič Uredništvo: Jaka Bevk-Šeki (ilustracije), Igor Bizjak-Bizi, Rafael Kalan, Primož Kolman, line Koloini, Branka Lešnjak, Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavšer ml., Tadej Pugelj - Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in Barbara Železnik-Bizjak (oblikovanje). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. NASLOV UREDNIŠTVA: Revija Tabor, Parmova 33, T000 Ljubljana. Telefon 061/300-0820, fax 061/313-180, E-Mail: ZTS@Guest.arnes.si; Web: www2.arnes.si/ —ljztsl/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naročnina je 3300 SIT, za tujino pa 100 DEM. Tekoči račun: 50101-678-47184. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto. TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS štev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Grafična priprava: Tridesign, Ljubljana Tisk: Tiskarna SKUŠEK, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Naslovnica: Malus nenje m »p^'VKru/; i \ G V knjigi ŽIVALI V VRTU nas profesorica Draga M. Tarman s prijaznim pozdravom ljubiteljem narave vabi v vrt, kjer se lahko srečaš z rastlinami in živalmi in spoznaš njihovo življenje v vseh letnih časih. Najprej avtorica pripoveduje, kako nastajajo plodna tla, ki nato omogo—ajo "iv-Ijenje rastlinam in "ivalim. Opozarja pa tudi, da so za nastanek prsti potrebna stoletja in tiso~letja, zato "moramo tla in "ivi svet v njih varovati pred uni~evanjem." Tudi v vrtu bi se morali uporabi kemi—nih strupov izogniti. Na vrtnih gredicah se sre~a{ z vrtninami, di{avnicami, zdravilnimi rastlinami in seveda s cvetlicami. In {e z nekom: s plevelom. Kot pravi avtorica, je v vrtu pisana dru{~ina "ivali. Spozna{ prebivalce tal, pol"e, hro{—e, pajke, mravlje, —ebele, ... Vrt je raj za metulje, vrtni prebivalci so tudi pti—i. Ima pa vrt tudi skrite prebivalce -je-"a, podzemnega kopa—a krta ... Izvemo tudi, da "v "ivi naravi ni koristnih in {ko-dljivih rastlinskih in "ivalskih vrst. Razli—ne vrste se povezujejo druga z drugo in "i-vijo druga od druge." Na koncu avtorica za"eli bralcem uspe{no raziskovalno pot po vrtu. Nanjo vabimo tudi medvedke, —ebelice in malo starej{e tabornike z va{imi vodnicami in vodniki. Med drugim boste lahko skupaj poslu{ali kosa, ki "s pesmijo cri-cri-cri glasno oznanja sosedom, daje okoli{, kjer poje, samo njegov in od dru"ice kosovke." Bogato ilustrirano knjigo @IVALI V VRTU (format A 4, 72 strani)je izdala zalo"-ba DZS v Ljubljani. Barvne ilustracije: Dunja Kofler. Na raziskovalno pot vas vabita avtorica Draga M. Tarman in Marta Pošiljamo vam odgovor na članek Tomaža Švagelja, ki je bil objavljen v septembrski številki revije Tabor. Prosimo vas, da objavite tudi naš odgovor na Švageljevo pisanje, saj želimo, da preberejo vaši bralci še drugo plat medalje. Mnenje o Mnenju Mladinska komisjja je ena izmed komisij Planinske zveze Slovenije. Njene glavne naloge so povezane z dejavnostjo najmlajjih in mladih, gre pa predvsem za vzgojo in izobraževanje v vseh oblikah gorni{ke dejavnosti in za izobraževanje strokovnih kadrov, ki delajo z mladimi in za mlade. Del na{ega utripa so bralci Tabora lahko spoznali tudi ob na{i predstavitvi v eni od prej{-njih {tevilk. Omenjena predstavitev je bila ena izmed skupnih na~rtovanih oblik te-snej{ega in prijateljskega sodelovanja z Zvezo tabornikov Slovenije, ki nam je po programu in življenju najbližja med prostovoljnimi civilnodružbenimi organizacijami v Sloveniji. Tako nekateri posamezniki kot organizaciji v celoti sta za~utili, da bi tak{no sodelovanje bilo koristno na razli~nih podro~jih, od izmenjave programov, sodelovanja na lokalni ravni do skupnega nastopa pri re{evanju problematike mladih na državni ravni. Kazaloje, da bo to sodelovanje zaživelo, da so bili vzpostavljeni osebni in formalni stiki, ki bi potegnili skupni voz mladih v naravo. Iz gora smo navajeni po~asne, preudarne, a vztrajne hoje. Na zelo zahtevnih poteh dosledno in drugim za vzgled uporabljamo ~elade in samovarovalni komplet, ki nam dodatno omogo~a svobodo gibanja in razmišljanja. Kaže pa, da tehni~na oprema lahko pomaga tudi pri plazu o~itkov, neresnic in natolcevanj, kijihje prodal va{emu uredni{tvu va{ novi ~lan Tomaž [vagejj iz [tanjela na prvih straneh septembrske {tevilke revije Tabor. V okviru Planinske zveze Slovenije delujemo prostovoljni vodniki PZS in gorski vodniki. Prvi smo prostovoljci in najve~jo pozornost namenjamo dru{-tvenemu delu, slednjim paje vodni{tvo tudi poklic in sku{ajo od tega živeti. Vsa vodstva akcij sestavljajo prostovoljci, ki za svoje delo niso pla~ani, dobijo pa za po{teno opravljeno strokovno in odgovorno delo nadomestilo za stro{ke v obliki dnevnice. Cene akcij so oblikovane tako, da z njimi pokrijemo vse stro{ke (nastanitev, oskrba, zavarovanje udeležencev, program). Po~itni{ki programi, ki jih organizira Vodni{ki servis Izidor, IJO TABOR n NEPREKLICNO NAROC IME IN PRIIMEK:..... ROD: ULICA: POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: i NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA I ki deluje v okviru Mladinske komisije, ponujajo udeležencem v okviru programa poleg vodenja razli~no zahtevnih tur {e cel kup drugih aktivnosti, povezanih z gorni{tvom (celodnevna geografska ekskurzija, vožnja s kajaki in gu-menjaki, spust in ogled jame Srnice, ...). Vsi udeleženci vzgojno izobraževalnih akcij na zahtevnih in zelo zahtevnih poteh uporabljajo celotno samo-varovalno opremo, ki si jo izposodijo brezpla~no. Cilj vseh na{ih akcij je jasen: usposobiti ljudi za samostojno, varno in doživetij polno hojo. Vemo, da nih~e ni popoln, razen redkih izjem. [vagelj seje v preteklosti s svojim orumenelim videnjem stvari že ogla{al na spletnih straneh PZS. Potrudili smo se in mu posredovali odgovor, vendar mu kra{ka burja ne da miru. Vseeno upamo, da bo na{el svoj mir v gorah, ki pomirjajo, žal pa ne odpu{~a-jo napak. Ne pri varovanju in ne pri odnosih z ljudmi. Poteza urednika, kije nepreverjeno pismo objavil {e pred Slovenskimi novicami, je pripomogla k temu, da smo ponovno razmislili o tem, ali je bila v uvodu omenjena želja po sodelovanju z nami iskrena in dobronamerna. Strinjali smo se, da je poteza za povabilo v prijateljsko navezo zdaj na strani tabornikov in tabornic. Do takrat pa vas vabimo, da si iz na{ega {irokega programa aktivnosti izberete vsaj eno (~e smemo predlagati izberite Družabnost v gorah) in si na osnovi lastnih izku{enj ustvarite svoje mnenje o na{em delu. Lep gorni{ki pozdrav! V [o{tanju, 21. septembra 1998 Člani Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije Predsednik MK PZS: Bojan ROTOVNIK TABORNIŠKA REVIJA Velika reportaža: DOGODEK MESECA v i * ■ lolo: Pipe, Irl .Malus ]mm R[V|JA ekaj takega je veselo zaigralo v srcu vsakogar, ki je na cilju ROT-a iz nahrbtnika potegnil suho oblačilo. No, saj, tudi če je bilo malo vlažno - samo da ni bilo za ožeti! Preizkusili so vse: de", mo—an de", rahel de", de" z vetrom, po{evno padajo- de", de" v velikih kapljah, pa v kapljicah, de", ki je od vrha napojil gojzarje z vodo, pr{ec, ki se je v nekajminutnih presledkih izmenjeval z nalivom, de", ki ... A ne pretiravajmo. V petekje bilo vreme prav v redu. 47 ekipje zakoli~ilo svoje {oto-re na ozkem travnatem pasu med atletsko stezo in {portnimi igri{—i "irovske osnovne 8 {ole. Poti do tja jim ni bilo te"ko najti, saj so prjjazni gostitelji poskrbeli za barvito prometno in informacijsko signalizacijo. Za preostale vrste signalizacije so poskrbeli kar sami tekmovalci - zastavice so {vigale, svetilke so utripale. "Morze" in "semafor", se razume. In druge formalnosti prvega dne. Pa dru abni ve—er ob tabornem ognju. "OD ZORE DO MRAKA" Tudi ve—ji del sobote ni bilo ve—jih vremenskih problemov. Sem in tja je padalo, vendar seje ob—asno prikazala celo tista rumena krogla ... Risanje skice terena in poti, prva pomo—, minsko polje in druge foto: tri na(d)loge prvega dne so zato minile v —isto znosnih pogojih. Le pri bivakih seje po svoje zataknilo ... No, stemnilo. Svetla tradicija ROT-ov je, da se na prostor za bivakiranje pride podnevi. Tudi tokrat so bila pri—akovanja nekako taka. @e popoldne naj bi tabornice in taborniki prispeli v Rupe nad reko @irovnico - na idili—ni, z gozdom obkro"eni in z "afranom posejan prostor, ki muje lepotni dodatek dajal po-ra{—en gri—ek na sredini, romantiko pa tipi, iz katerega seje vlekla lahna dimna —rta. Toda za veliko ve—ino ekip seje vse skupaj izteklo v orientacijo od zore do mraka. Proga, teoreti—no dolga 22 km, seje razvle-kla preko hribov in dolin zahodno inju"no od @irov. Gor, dol, gor, dol, ... Najbolj{e ekipe gr— so zanjo porabile ve— kot 12 ur! Vseeno pa so tekmovalci, ko so odvrgli te ke nahrbtnike in se okrep—ali s —ajem, -kak{na morala! - {e vedno na{li voljo za dodelavo skic, nabiranje materiala za ogenj in kuhanje gola"a. Le najbolj pozni in najbolj zbiti so se preprosto zavalili pod nahi-tro se{ito streho iz {otork in zaspano odganjali ocenjevalno komisijo. "ZBUDILA SEM SE V LUŽI!" Medtem ko seje de" prej{nji ve—er sem in tja malo poigral z utrujenci, jimje neprijetno olaj{al vstajanje v zgodnje nedelj-skojutro. Vsaj tistim, ki so se zbudili dobesedno v vodi. Prete ni del travnika seje na-mre— hitro spreminjal v mo—virje, nekaj bivakov paje "e stalo sredijezerca. Padalo je kot iz {kafa, ne, iz treh {ka-fov. Potem je za kratko nehalo. In se spet ulilo. In prenehalo. In znova za—elo. In tako naprej. Ekipe so si na zemljevide vrisale zadnji kos poti. Na sre—oje bila proga kratka, pa {e brez velikih ovinkov je vodila nazaj proti @irem. V nasprotnem primeru bi bila sku{-njava pustiti vse skupaj in se le ekspresno spraviti na suho in toplo, verjetno prehuda. @e tako se nekaj ekip ni znalo upreti Sku{-njavcu. Pregled opreme so organizatorji zaradi nemogo—ih razmer prestavili na cilj, eno J kontrolno to—ko kar ukinili, hitrostna etapa je bila dri—alnica, risanje krokija je ve—ina izpustila. Potem so bili vsi kon—no na cilju. In med njimi ni manjkalo u"iva—ev, mokrih kot podgane, ki so navdu{eno zagovarjali edinstvenost ob—utka, ki seje iz njihovih prezeblih in razmeh—anih prstov na nogah v valovih {iril po vsem telesu. "IMA KDO ODVEČ HLAČE?" Ob osnovni {oli so {e vedno stali {otori in v njih so bila - hura! - (ne)mokra obla—i-la. Ja, seveda ... Nekaterimje namo—ilo tudi {otore, tako da so sanje o suhi toplini splavale po vodi. Preostalojimje le {e izposojanje od prijateljev, znancev in neznancev. Restavriranje razmo—eno-razpadlih {tartnih listov, kosilo, malo —akanja - in tu so bili rezultati. Ljubljanski triumf. Pri popotnikih so zmagali Sivi volki, pri popotnicah Ra{i—anke, pri gr—ah Mo—virski tulipani, pri gr—icah Zmajkle, skupno pa znova Sivi volki. Aeprav so @irovci na {olskem igri{—u postavili mogo—en oder, je bila razglasitev in podelitev bogatih nagrad kar na tribuni {olske telovadnice. Uganete zakaj? TABOR 16138653 RAČUNALNIŠKI IDEALI Vsi "ideali" - najnatan~nej{e, kontrolne verzije skic, kro-kijev in profilov - so bili na ROT-u izdelani z ra~unalnikom. Ni {lo za kako tehnolo{ko modno muho, temve- za uporabnost. Tako Peplu ni bilo treba risati idealov v razli~nih merilih, namesto treh delno prekrivajo~ih se skic poti pa je zadostovala le ena. Kontrolne primerke so v zahtevanih merilih ali odsekih z laserskim tiskalnikom natisnili na prozorni papir, in to potem polagali na izdelke tekmovalcev. TRASER JE POVEDAL Du{an Petrovi- - Pepl (RSK Slovenj Gradec), postavljalec proge, je pokomentiral maratonsko soboto: "Strinjam se, da je bila proga predolga. Toda tekmovalne propozicije za ROT dolo~ajo najmanj{o mo"no doTino, in tokratna - okoli 22 km - je bila na spodnji meji. Zaradi razgibanosti terena in kraja bivakiranjaje bilo skorajda nemogo~e pripraviti kraj{o in manj naporno traso. Zgovoren primer so gr~ice in popotnice, ki semjim progo dodatno skraj{al, a so zato morale prekati grapo z zelo te"kim spustom in vzponom." GOSTITELJI SO POVEDALI Martin Mlakar, stare{ina Rodu zelenega @irka: "V @iri smo hoteli pripeljati veliko taborni{ko akcijo - in odlo~ili smo se za ROT. Vreme nam je onemogo~ilo del programa, druga~e pa mislim, da seje tekmovanje lepo izteklo. Tudi s {tevilom prijavljenih ekip smo bili zadovoljni. Zahvalili bi se radi ZTS in vsem ostalim, ki so nam pomagali pri izvedbi ROT-a, posebej Du{anu Petrovi~u." TEKMOVALCI SO POVEDALI Pripombe tekmovalcev so letele na kontrolorje, ki niso resno vzeli svoje naloge in so ekipam dopustili, da na kontrolne to~ke prihajajo nepopolne in brez nahrbtnikov. ROT ni orientiring! Prav tako so se pridu{ali na obna{anje nekaterih tabornikov, ki so se vdajali kajenju. Kriti~nih opazk bi seveda lahko na{teli {e precej, a na splo{noje bil ROT udeležencem ~isto v{e~. Iz izku{enih ustje pri{lo celo mnenje, da se ROT po kvaliteti približuje slavnemu NOT-u. [e en citat: "Ful dobro, orientacijsko prelahko, kondicijsko zahtevno!". Povpre~ne ocene so zbrane v Taborovi redovalnici, pripomnimo pa {e, da so k "lepoti pokrajine" veliko prispevale izjemne koli~ine gob. In da so za "vreme" padale tako enice kot petice ... Žirovski taborniki in udeleženci ROT-a smo hvaležni Alpini, Etiketi, K & J - kompasi Silva, KGZ Sora, KŽŠ, mizarstvu "Lesko", trgovinam Loka, občini Žiri, OŠ Žiri, usnjeni galanteriji "Mauhca" in vsem drugim, ki so podprli tekmovanje. Na ROT-u je za udeleženci ostalo precej izgubljenih stvari. Kdor kaj pogreša, naj pokliče 064/692005 (Žvižg), 064/691-600 (Alko) ali 064/691-605 (Martin), lahko pa tudi piše na: martin.mlakar-@kiss.uni-lj.si TABOROVA REDOVALNICA Vi ocenjujete ... mi zaključujemo SPLO[NA OCENA prav dobro --- organizacija dobro hrana prav dobro --- druženje med ekipami dobro lepota pokrajine prav dobro vreme zadostno Ocene od 1 do 5 je prispevalo 61 udeležencev, Tabor pa si je pridr~al pravico, da povpre~je zaokro~i navzdol ali navzgor. Crt in Malus loto: Malus 11 TABORNIŠKA REVIJA MALUS mi izbiramo - vi uporabite, vi izbirate - mi uporabimo Z in načelnikom pri pripravi srečanj vodov in klubov. J\/| j Mimnotn 1100 hnmn hrol/ili nn ti i in m ol/ontol/nm tiol/u nn ■ V I novo rubriko zeli Tabor ponuditi nekaj pomoči vodnikom in načelnikom pri pripravi srečanj vodov in klubov. Namesto vas bomo brskali po tujem skavtskem tisku, po domači literaturi in po starih Taborih - da vam nato ponudimo kako uporabno izhodišče za izpeljavo srečanja. Pri tem bomo poudarjeno pozornost namenili GG-jem in PP-jem, za katere obstaja bolj malo uporabnih priročnikov, še posebej takih, ki bi se ukvarjali še s čim drugim kot le s tehničnimi znanji. Ker se vsi verjetno strinjamo, da je treba mladim ponuditi še vse kaj drugega kot le ognje in vozle, se bomo večinoma posvečali manj običajnim vsebinam. Če pa bo že šlo za standardne taborniške veščine, bodo predstavljene na zanimivejši način. Pa najmlajši taborniki - bomo nanje pozabili? Niti ne. A ker imajo njihovi vodniki na voljo zelo uporabne knjižice za delo z vodom, jim bomo v tej rubriki servirali predvsem igre. Spoznaj drevo (iz Tabora 10/1989) Igra za lepejesenske dni. Igramojo v parih. Enemu igralcu zave"emo o~i. Njegov partner izbere drevo in ga previdno vodi do njega. Vodi naj ga tako, da igralec z zavezanimi o~mi izgubi orientacijo in da pozneje ne bo mogel najti drevesa, ne da bi uporabljal izku{nje, ki sijihje pridobil ob spoznavanju. Ko ga pripelje do drevesa, za~ne igralec z zavezanimi o~mi spoznavati drevo. Pri tem lahko uporablja vse ~ute, razen vida. Soigralec ga lahko vzpodbuja: - ob~uti skorjo z rokami in lici, - misli{, daje drevo {e "ivo, -je drevo debelo ali tanko, - lahko objame{ drevo, - rastejo okrog drevesa rastline, - lahko ob~uti{ veje ali listje ... Ko igralec do konca prei{~e drevo, ga soigralec odpelje na izhodi{~no to~ko. Igralcu odstranimo ruto in zdaj mora poiskati drevo, ki gaje pravkar spoznal. 12 vse starosti Podmornice (izvira od francoskih skavtov) Toje igra za ve~jo skupino udeležencev, kijo razdelimo v ve~ enako velikih skupin. Alani skupine dfe~ se za ramena naredijo kolono in vsi razen zadnjega, kapitana, si zavedejo o~i. Kapitanjih nato vodi, tako da z levo ali desno roko lahno udari po ramenu tistega, kije v koloni pred njim, ta pa sporo-~ilo (zav[j levo/ desno) na enak na~in prenese naprej. Enkraten udarec z obema rokama pomeni "ustavi!", dvakraten pa "pospe{i!". Govorjenje ni dovoljeno - z izjemo ukaza "TORPEDO!". Takrat mora prvi ~len kolone zapustiti svojo podmornico in z iztegnjenimi rokami kot torpedo odkorakati naravnost naprej. Ker ni~esar ne vidi, se mora pa~ zanesti na strelske sposobnosti svojega kapitana. Ae zadane igralca v drugi koloni, potopi to podmornico, sicer pa izpade sam. Poigrate se lahko tudi obrnjeno razli~ico podmornic, kakorjoje narisal [eki: o~i ima zavezane le kapitan, drugi pa mu razlagajo položaj in hkrati brezpogojno ubogajo njegove slepe ukaze. Zna biti zabavno! vse starosti JOTA in JOTI (glej Taborniški vestnik v Taboru 9/98 in to številko Spla~a se {e tukaj opozoriti na dogodek mesecaijamboree v zraku in na internetu. Domenite se s {olo, da vam posodi ra-~unalni{ko u~ilnico, dobite se pri kom doma, poverite se s krajevnimi radiomaterji, ... - pa boste od 16. do 18. oktobra za~utili, kako je biti del skavtskega sveta (super!). Poleg svetovnih razse"nostije dodaten mik akcije to, daje primerna za vse starosti, da se torej ob njej lahko sre~ajo vse generacije tabornikov iz va{ega rodu. Komunicirajte. Navedite stik.Ae se vam slu~ajno da, si preberite reportažo v Taboru 11/1997, da boste dobili vtis o zadevi in ideje za izvedbo. ■starejši gg, pp POGOVOR O SMRTI BlTina prvega novembra je lahko povod za pogovor o smrti. Nejemljite tega kot tabu temo, o katerije neprimerno razpravljati (sploh pa pri tabornikih!). Vpra{anje smrti nam odpira ogromno podvpra{anj, ki so vsekakor vredna razmisleka in prava snov za debato. Ko se bomo pogovarjali o smrti, se bomo dejansko pogovarjali o "ivijenju, o na{i vlogi v njem in o smislu vsega skupaj. Tema je dovolj ko~ljiva in vznemirljiva, da pritegne < pozornost mladih in da • • • # pove"e skupino. * • • • # Bole~ina ob izgubi blTnjega in kakojo premaga{ -to naj bo tema le toliko, kolikor Je potrebno in primerno. Ae ~lani voda/kluba "eljo govoriti o tem, potemjih le pustite, sicer pa ne drezajte v tako osebne zadeve. Obstaja {e polno drugih vpra{ajev: Zakaj ve~ina verjame v življenje po smrti, hkrati pa se konca tako boji? Kaj ostane za tabo, ko enkrat umre{? Kak{en je ob~utek, ko umre{? Zakaj smo Slovenci nagnjeni k samomorom? Kakojemati evtanazijo? Zakaj naj bi se o mrtvih govorilo le najlep{e? So pogrebi namenjeni mrtvim ali "ivim? Zakaj skupinska zbiranja na pokopali{~ih ob dnevu mrtvih? Obstaja kak bolj{i razlog za prepir v rodbini, kot so rezultati oporoke? Kajje "dn/bena smrt" - ko si odrinjen iz družabnega življenja in zato {e prej za~ne{ hirati? Zakaj danes ljudje umirajo v bolni{nicah, v~asih pa so doma? Zakaj nasje strah mrtvih bolj kot smrti? ... Takih podvpra{anjje ogromno, lahko pa vas pripeljejo tudi do tematike duhov, zombijev ali ~esa podobno stra{ljive-ga. Kar naj sicer ne bi bil glavni namen pogovora o smrti. Sporo~ilo mora bitijasno: živimo to (edino?) življenje, ki ga imamo, ~im lep{e in polneje, smrt pajemljimo kot nekaj naravnega. Ali kot bi rekel Spinoza: pameten ~lovek misli na življenje in ne na smrt. Dodatna literatura: Antropologija smrti (S. J^ni-) in druge knjige - v slovenskih knjižnicahjih ni tako malo! S temo smrti je povezana tudi ideja iz Scoutinga 11/93 (sicer že predstavljena v Taboru 1/94): Pojdite na obisk k pogrebniku in se pozanimajte o balzamiranju, mrliški otopelosti, upepeljeva-nju, ... BRBUČ TABORNIŠKA REVIJA 254 na obisku... Rod Sivega volka Se spomnite Gojčevih oddaj o tabornikih na televiziji in vas zanima, v katerem rodu je začel s svojim delom, da si je pridobil toliko izkušenj? Prav v Rodu Sivega volka, kjer je bil že leta 1978 kot študent vodja programa na poletnem taboru. Zgodovina rodu je povezana z znanimi imeni. Takoje bil leta 1973 ob ustanovitvi rodu stare{ina Pavel Kunaver, v rodu pa sta delovala tudi Pavle in Marta Le{njak. Zdaj je stare{ina Rade Pribakovij, ki si je za revijo Tabor vzel nekaj ~asa in predstavil delo Sivega Volka. Rod Sivega Volka razpolaga z dvema tabornima prostoroma, enim v Kalu-Koritnici, kjer bodo kmalu zgradili sanitarije in streho za kuhinjo, sprejme pa 100 tabornikov. Drugi taborni prostor je na Kredu pri Kobaridu. Vsako leto taborijo na dveh mestih, odpravijo pa se tudi na zimovanja, ki pa so samo za GG in PP. Zimujejo na planini Li-panca nad Pokljuko in na Fužinskih planinah, kjer imajo novoletno zimo-vanje za PP. Svoje delo zapisujejo v ob~asnik Prepih, kot ga imenuje Rade. Za Prepih se trudita Nina Jere in Ana [inkovec, izide pa do trikrat na leto. Vsebina glasila je informativna, velikokrat pa tudi zabavna - izbiranje spremljevalca miss sveta med vodniki RSV, ki so ga poimenovali Mister Sivi Volk 97. Alani RSV tudi tekmujejo. In {e zelo uspe{ni so pri tem, saj so njihove gr~e 255 TABOR na ROT-u v Kranju zmagale, ekipa PP pa se na vsakem ROT-u in NOT-u uvrsti med prve tri. Ko sem ga povpra{al o organizaciji ROT-a, mije Rade odgovoril, da se ideja za organizacijo pojavlja predvsem pri mladih v rodu, in da bodo morda enkrat celo o vsej zadevi po{teno premislili, da ne bo ostalo le pri idejah. RSV se "e od vsega za~etka povezuje z drugimi rodovi in tako {e bolj vzpodbuja dru"enje med taborniki. Najbolj sodelujejo z Zmajevim rodom in Mo~-virskimi tulipani, s katerimi skupaj skrbijo za vzgojo kadrov - pripravo na vod-ni{ki te~aj. Zadnja leta {e posebej tesno sodelujejo z Mo~virskimi tulipani. Med akcjjami v RSV so v ospredju izleti. Najzanimivej{ije prav gotovo prvomajski izlet po slovenski ali hrva{ki Istri za PP, ki traja {tiri dni. Za GG imajo pripravljen Ljudo"erski izlet, na katerem morajo taborniki z moko, soljo, ma{~obo in opremo za spanje pre"iveti 2 dneva v naravi. Za Ma tak{ni izleti niso najbolj primerni, zato jim pripravijo tematske izlete, kjer se dogaja vse okrog glavne teme - vite{ki, robinzonski izlet, ... Matija Tonejc KDO JE KDO V RSV? Starešina rodu: Rade Pribakovič Načelnik rodu: Miha Valič Starešina družine MČ: Sonja Vogrič Načelnik družine MČ: Katarina Drenik Starešina družine GG: Matej Černigoj Načelnik družine GG: Brin Štabuc BRBUČ taborniška revija 256 ejga.zveza.zakva... ZAKAJ PRODAJAMO V deveti številki Taborniškega vestnika pa tudi v časniku Delo smo lahko prebrali razpis za najbolj ugodnega ponudnika za odkup taborniške koče Vežica na Veliki planini. V zvezi s to kočo je bilo v preteklosti veliko različnih polemik, zato nas je zanimalo, zakaj se Vežica prodaja. V tokratni rubriki "Ejga, Zveza, zakva ...?" je sodeloval Ivo Štajdohar, tajnik ZTS. Po zadnji inventuri v ko~i Verica na Veliki planini seje ob odpovedi najemnega razmerja v Finan~no-materialni komisiji pri IO ZTS razvila razprava o mestu taborni{ke ko~e Verica pri na{em nadaljnjem razvoju. O tem so razpravljali tudi -lani IO ZTS na eni izmed spomladanskih sej. Menili so, daje ko-~a z devetimi le"i{~i za resno taborni{ko dejavnost neprimerna in daje taka predvsem v breme organizaciji. VEŽICO? Najve-ji problem pri Ve"icije bilo njeno vzdrževanje. Z najemnino, ki je bila po oceni uporabnikov previsoka glede na druge - v glavnem sindikalne ko~e na Veliki planini, ni bilo mo"no financirati niti teko~ih stro{kov in vzdrževanja niti vlagati v obnovo. Drugih, recimo dr~avnih ali sponzorskih sredstev za vzdr~evanje ko~e pa ni bilo na voljo. Zatoje IO ZTS predlagal stare{instvu ZTS, da ko~o proda in da kupnino nameni za nakup ali ureditev tabornih prostorov ZTS. Stare{instvo se je na junijski seji odlo~ilo prodati ko~o in kupnino nameniti za Dom tabornikov v Ljubljani. LUČ MIRU Lu~ke miru bodo tudi letos zasvetile v na{ih domovih. Namen akcije, pri kateri tudi letos sodelujeta Zveza tabornikov Slovenije in Zdn/enje slovenskih katolo{kih skavtinj in skav-tov,je raz{irjati idejo o miru, kako premagovati tisto, kar nas lo~uje v svetu miru in sožitja. Poleg skupnih osrednjih prire- ditev v ve~jih krajih po Sloveniji, bodo aktivnosti med rodovi in stegi potekale na lokalnih ravneh. Ve~ informacij ter naslove kontaktnih oseb iz stegov pri~akujte v naslednji po{ti rodovom, akcija pa bo predstavljena tudi na posvetu na~elnikov družin in klubov. LIKOVNO USTVARJANJE ZA VSAKOGAR O Nasveti in ideje zkoristimo te tople dni, kolikor jih je še ostalo, za sprehode v naravo, kjer je nešteto uporabnih materialov. Z njimi lahko ustvarimo tudi zanimive slike. Preprosto naberimo ve~ razli~nih listov razli~nih barv, cvetove rastlin, razne trave, ... injih sprejajmo kot za herbarij (vsaj za nekaj dni - papir ve~-krat zamenjamo, da rastline ne bodo zgnile). Ko papir pobere vlago iz listov, so te pripravljene, dajih z domijjijo sestavimo v slike. Poleg rastlin potrebujete {e risalni list (lahko tudi pol lista), {karje in lepilo. Na listu razporedimo in premikamo cvetove, trave in liste toliko ~asa, da nam bo slika v{e~. [ele potem se lotimo lepljenja in rezanja predolgih delov. Da bo slika uspela, pazimo tudi na natan~nost in ne uporabjajmo pre-ve~ lepila. Ae pa nas zaloti slabo vreme, se lahko lotimo malo druga~nega projekta. Izdelajmo okrasno posodo za razli~ne drobnarije, barvice, ali vazo ... Potrebujemo ve~ materiala, nekaj gaje treba tudi kupiti. Od doma prinesemo manj-{o ali ve~jo plastenko, ve~je krpe (najbolje kos stare rjuhe), {karje; kupimo pa mavec (2 kg za {tiri manj{e plastenke). Najbolje je, ~e dva izdelujeta eno posodo. Mize prej za{~itimo s polivini-lom. Plastenko odrečemo po sredini na pol in spodnji del uporabimo za izdelavo posode, zgornji del pa shranimo. Krpe razrežemo na trakove (5-10 cm {i-roke in 20-50 cm dolge - po "eji). Nato v posodi zme{amo vodo in mavec po navodilu, kije na vre~ki. Vsako krpo posebej pomo~imo v mavec in takoj ovje-mo okoli plastenke. Ovijanje je lahko razli~no. Pazimo, da bo vse pripravljeno pred me{anjem mavca, kajti ta se hitro trdi in je potem neuporaben. Ae na koncu ostane {e kaj mavca, uporabimo {e zgornji del plastenke in izdelamo figuro ali kaj podobnega. Ovite plastenke su{imo vsaj dva dni, da se ~isto posuj - strdijo, na naslednjem sre~anju pajih lahko pobarvamo s tempera barvami. Veliko uspeha! Simona Kos, Aleš Ferenc, Žerjavov rod BRBUČ taborniška revija 258 GALAKTIČNIKANIBAL Primož Nekoč pred davnimi časi je živela galaktična jata, prava velikanka, imenovana Abell 3827. Šlo je za izredno požrešen objekt v Vesolju. Karkoli je prišlo v bližino tega požrešneža, je bilo pohrustano. Vratolomna gravitacijska privlačnost velikana je posrkala vse, kar ji je prišlo blizu. Nekega dne je pozajtrkovala pet majhnih galaksij, ki so po nesreči prišle preblizu. To je bilo nekako pred bilijonom let in pol. Ker pa se velikanka nahaja ravno bilijon let in pol stran od Zemlje, ta zajtrk lahko danes opazujemo s teleskopi. (slika 1) NAJVEČJA ZNANA EKSPLOZIJA V GALAKSIJI Poleti leta 1054 so kitajski astronomi poro~ali o zvezdi v ozvezdju Bika, ki naj bi nenadoma postala tako svetla, kot sij polne lune. Ta zvezdaje bila vidna ve~ kot leto dni. Danes vemo, da je {lo za eksplozijo supernove, katere ostanek lahko danes opazujemo kot "Rakasto meglico". Gre za enega najbolj ekso-ti~nih objektov, znanih astronomiji 20. stoletja. Zvezda seje v tem ~asu sesedla v tako imenovano nevtronsko zvezdo ali pulzar. Kot kozmi~ni svetilnik, vrte~i se pulzar enakomerno oddaja signale na vseh valovnih dol"inah. Tako oddaja radijske valove, vidno svetlobo, kot tudi "arke - x in gama. (slika 2) 18 Slikal Slika 2 TABOR LUNINE MENE: VV" {~ip 05.10.1998 ob 21:13 zadnji krajec 12.10.1998 ob 12:13 mlaj 20.10.1998 ob 11:11 prvi krajec: 28.10.1998 ob 12:48 ZNANE IZJAVE: Ni~ ni za domi{[jijo bolj spodbudnega, kot delovati z omejitvami. (Broughton) SONCE Sonce, zvezda, ki nam daje "ivjenje, energijo, brez katerega bi bila Zem[ja mrtev svet, je pravzaprav krogla, kijo sestavljajo plini izjemno visokih temperatur. Od ~asa do ~asa pride do tako imenovane erupcije prominenc. Eno najve~jih je leta 1973 posnel laboratorij Skylab in hkrati velja za najlep-{i posnetek tega pojava v zgodovini opazovanja Sonca. Sonce je staro priblfno pet bilijonov let in bo tako, kot ga poznamo, ostalo vsaj {e toliko ~asa. Sonce samo ne gori in nikoli ne bo eksplodiralo. Energijo, ki jo seva, ~rpa predvsem iz jedrskih reakcij, ki pa so s pritiski zaradi gravitacije v neke vrste ravnovesju. To ravnovesje se ne bo poru{ilo, dokler bo na Soncu dovolj goriva. (slika 3) SAJ NI RES, PA JE! Ali lahko nekateri ljudje vidijo v prihodnost? Eden najbolj znanih in zelo skrivnostnih ljudi te vrste je bil Nostradamus, kije ne le napovedal prihodnost svojega obdobja, ampak tudi za ve~ stoletij vnaprej. Poleg tega, da seje ukvarjal z napovedovanjem prihodnosti, je bil tudi zdravilec. Med drugimje zdravil tudi kugo, kije bila v tistem ~asu zelo raz{irjena. Brez strahu seje družil z bolniki in kolikor vemo, nikoli ni zbolel, ~eprav vemo, kako ku"na je bila ta bolezen. Ko je umrl, sije dal okoli vratu zavezati tablico s to~nim datumom skrunitve svojega groba. Pani~no so se razbe"ali skrunilci, ko so kakih dvesto let po tem odkopali truplo in okoli vratu trupla videli datum ... ti % ZA LJUBITELJE METEORSKIH ROJEV V oktobru so najbolj zanimivi Orionidi. Toje meteorski roj, katerega meteorji izhajajo iz smeri ozvezdja Orion. Najve-jihje okoli 23. oktobra. V povpre~ju se Jih utrne okoli 25 na uro. Kljub temu, da {tevilo ni veliko,je treba poudariti, da gre za enega najlep{ih rojev v letu. Gre za izredno po~asne in svetle meteorje, tudi Bolide (meteorji, ki so tako svetli, da so lahko vidni tudi podnevi). BRBUČ taborniška revija 260 Altyd vrolijk en sportief1 Prvo vprašanje, ki mi ga je zastavila Patricia na železniški postaji v Enschedeju, je bilo, ali znam voziti kolo. Ko sem ji začudena razložila, da kolesarjenje ni le domena Nizozemcev, mi je razložila vzrok njenega (zame) nenavadnega vprašanja. V soboto naj bi se namreč na njihov tabor odpeljali s kolesi. Na Nizozemskem imajo namreč več koles kot avtomobilov, saj ima vsak družinski član svoje, okolju prijazno prevozno sredstvo. In čeprav bi se lahko po njihovih ravnih cestah vozili kar s ponyji, so pripravljeni za svoja mestna kolesa s sedmimi prestavami dati tudi do 1.500 nemških mark. Sicer pa se nekateri ne ozirajo na to, da tam ni niti po{tenega gri~ka, kaj {ele "kuclja", tako da sem v soboto ob prvem svitu pred rodovo hi{ico zagledala tudi malega Lea, ki so mu star{i kupili gorsko kolo. Ker pa Nizozemec in preveliko {tevilo prestav ne gresta skupaj, smo se zaustavili 'e ob prvem krfi{~u, kjer je nato Jobko, eden od vodnikov, modro {tudiral prestave. A sem vsaj lahko malo zaprla o~i, saj kolesarjenje ob 6. uri zjutraj ni ravno moj najljub{i za~etek dneva. Na za~etku poti so me ~lani (7 Pad-vindsters in 10 Verkenners2) {e malo ~udno gledali, potem pa se je eden izmed njih, Jorgy, le opogumil in me v angle{~ini vpra{al, ~e bi bonbone. Ko sem mu rekla, da ne (kar po doma~e -malo bolj zapoje{ slovenski ne, paje to 'e nizozem{~ina), je bil popolnoma navdu{en nad mojim znanjem nizo-zem{~ine in postala sem taborno ~udo. Patricia pa me je od ~asa do ~asa malo zaskrbljeno povpra{ala, ~e bom zmogla prevoziti do konca tistih 40 kilometrov, kolikor nas je lo~ilo do tabornega prostora v Eerdu. V Eerdu (ki je pravzaprav kamp za tabornlke)je bila Patricia kar malo slabe vo|je, saj so bili ~ez cesto "e nastanjeni Welpen3, ki so, jasno, ves dan na ves glas vpili in skakali okrog. Ker so na{o opremo "e pripeljali z avtomobili, smo se kar lotili postavljanja osmercev in tabornih objektov. Najbolj v{e~ mije bila njihova latrina, saj so imeli zidove iz rjuh in starih zaves, tako da smo imeli »tapete«. Ker ~lanom ne zaupajo, da zmorejo sami postaviti dovolj trdno kuhinjo (podobno, kot smo jih imeli na Mootu), smo se tega dela lotili vodniki. Po prvi ve~erji (tipi~no taborni - makaroni z zelenjavno omako) sem ravno hotela pomiti svojo mena"ko, ko mi jo je Patricijina ~lanica skoraj iztrgala iz rok injo odnesla. Ko sem o tem poto"ila svoji gostiteljici, mije razlo"ila, da pri njih ~lani vedno pomivajo za vodniki. Zve~er smo imeli zbor, kamor smo morali priti oble~eni v stilu teme tabora, kije bila letos vesolje. Tako smo bili Dekleta v AVES mikicah ustvarjajo zveznato nebo. Največji nizozemski tabornik Bas pri malici na hajku. 1 okrajšano AVES :"Vedno vesele in športne." -moto Padvindsters. 2 Verkenners (fantje) in Padvindsters (dekleta) po starosti ustrezajo našim gozdovnikom in gozdov-nicam, njihov kroj je malo svetlejše barve kot naš. 3 Welpen s skavtski volčiči, stari pa so med 7 in 10 let, njihov kroj je živo zelene barve. 4 okrajšava za Verkenners in Padvindsters, tu na taboru pa neke vrste NASA vodniki ~lani VEPA4, pred nami pa so stali razni vesolj~ki, vesoljski popotniki, ~lani MiB ... V spo{tljivi ti{ini smo dvignili 4 zastave: nizozemsko, WOSM-ovo, WAGGGS-ovo in taborno (ki so jo posebej za ta tabor narisali vodniki - astronavt in raketa v vesolju), ki sem jo dvignila jaz kot ~astna gostja. Naslednji dan smo po obveznem kruh-~aj-kava zajtrku za~eli z gozdnimi {olami: dekleta so iz polivinila in papirja izdelovala zvezdnato nebo, fantje pa so postavili stojalo za kolesa in tu{ kabino. Ko nam je zmanjkalo lepila, smo se dekleta odlo~ila izpeljati nori na~rt in zgraditi bazen. Na sre~o je bil blizu prazen graben, kjer smo s pomo~-jo Jamboree-plahte, velikim kosom polivinila in dveh su{ic ustvarile bazen, kjer so popoldne najpogumnej{i tudi ~ofotali. Moj zadnji dan na taboru mi je bil najbojj v{e~, saj smo se po jutranjem "brifingu" (kjer so po ekipah dobili napotke, kje iskati preživele iz vesoljske ladje) odpravili na hike. Tudi vodniki smo se razdelili na tri ekipe: dve ekipi sta {li na kontrolni to~ki, Jobko, Martin, Patricia injaz pa smo se s kolesi odpravili v son~en dan spodbujat ~lane po progi. Ker nimajo reliefa in ker skorajda ni neposeljenega podro~ja, sta bili obe kontrolni to~ki v mestu. Na prvi KT so se Nik in njegova ekipa seveda takoj zapodili v trgovino in mi drug za drugim prina{ali zavoj~ke Stroopvaflov, za katere so izvedeli, dajih obožujem. Prvi dan njihovega hika in moj zadnji dan na taboru seje kon~al na Le-melebergu (edina vzpetina dale~ naokoli), kjer so ~lani postavili bivak, jaz pa sem jim v slovo napisala {e zadnji Alien's Corner. Nina Jere BRBUČ TABORNIŠKA REVIJA 21 PRAVICA JE PRAVICA (NE)PODPISATI Letos mineva petdeseta obletnica od sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic. To je najpomembnejši dokument, ki ščiti pravice vseh ljudi. Amnesty International Slovenije te vabi, da se s svojim podpisom zavežeš, da boš tudi ti spoštoval pravice, zapisane v Splošni deklaraciji. Tvoj podpis bomo poslali v London, kjer ga bomo uvrstili med ostalih pet milijonov podpisov, ki so jih člani Amnesty International letos že zbrali po celem svetu. Ti podpisi bodo združeni v eno samo knjigo, ki bo največja knjiga na svetu. PODPIŠI SE, POSTANI BOREC ZA ČLOVEKOVE PRAVICE IN DEL NAJVEČJE KNJIGE NA SVETU! Obljubljam, da bom storil vse, kar je v moji moči, da bodo pravice, zapisane v Splošni deklaraciji človekovih pravic, postale resničnost povsod po svetu. PODPIS Amnesty International Slovenije, Komenskega 7, 1000 Ljubljana ja rNTiFJf Singh Uta tira "i.h'.n-JiJ-HYJrvjl" f..r njüiiwg lirt-¿ruth Deleritf Be dHlnndurs OittlK Unlwreat El-ul-aruLiuu OT HiHU»™ Rights ■amnesty nltrfnatemlj P.s.: Podobno akcijo zbiranja podpisov (Amnesty International in taborniki/skavti) so izvedli tudi na izozemskem, kjer so dosegli velik uspeh in zbrali več deset tisoč podpisov. 263 TABOR TABORNIŠKI VESTNIK Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV OKT '98 Zadnji "Koledar športa za vse" v tem tisočletju [portna unija Slovenije se "e vrsto let zavzema, da bi ljubiteljski {port ~im bolj pribli"ala vsem, ki "elijo "iveti zdravo, naravi prijazno in sodobno. Eno izmed pomembnej-{ih poslanstev [portne unije Slovenije je posredovanje informacij o {portu za vse. In prav na tem podroju smo v zadnjem letu dosegli velik napredek. S pomojo sorodno misle~ih ~asopisnih, radijskih in televizijskih hi{ smo informacijsko mre"o [IBA ({portno-informacijska baza) razpredli po vsej dr"avi. Temeljni kamen [IBEje KOLEDAR [PORTA ZA VSE, najpopolnej{a zbirka podatkov o {portno-rekreativnih in {portno-turisti~nih prireditvah v Sloveniji. V preteklem letuje tako reko~ prerasel samega sebe, iz tankega sve"nja prireditev izpred petih let, seje razrasel v debelo in skorajda neobvladljivo zbirko vsega, kar se pri nas in na tujem dogaja na podroju {portne rekreacije in zdravega na~ina "ivjenja. Da bi bil Koledar ~im boj aktualen in predvsem uporabniku prijazen, smo se odlo~ili, da iz vsebine izlo~imo vadbene programe, sajjih bomo po novem objavljali kar {tirikrat letno v posebni brezpla~ni prilogi revije FIT. V Koledarju pa {e naprej ostajajo prireditve razporejene po dnevih, panogah, prireditve v tujini in letni program [portne unije Slovenije. Ob tej prilo"nosti se vam zahvaljujemo za lanskoletno sodelovanje in vas hkrati vljudno prosimo, da se s ~im boj natan~nimi podatki predstavite tudi letos. Pri~akujemo, da bomo vsaj tako uspe{ni kot lani, ko smo zbrali 5000 podatkov, vsekakor pa si "elimo to {tevilko prese~i vsaj za dvajset odstotkov. Vsakoletni cilj pet~lanske ekipe, ki snuje in oblikuje to enkratno izdajo, je predstavitev ~im boj popolnega Koledarja {porta za vse, a to ji bo uspelo le z va{im prispevkom. Skrbno preberite prilo"ene vpisne liste, jih izpolnite in po{ljite najkasneje do 15. novembra 1998, na naslov: UREDNI[TVO KOLEDARJA [PORTA ZA VSE, @iga Aerne, [portna unija Slovenije, Tabor 14, 1000 Ljubljana, faks: 061-311-728, 061-13-19-277, elektronska po{ta: sportna.unija@sportna-unija.si Prosimo vas, da nam vse kasnej{e spremembe podatkov iz KOLEDARJA pravo~asno sporo~ite (vsaj dva tedna pred starim predvidenim datumom). Leto 1999 lahko pri~akate s ~isto sve"o izdajo Koledarja (iz{el bo 21. decembra 1998) in kar je najva"nej{e, naj bo v njem tudi prireditev, kijo pripravljate vi. ROD DOBRE VOLJE razpisuje IVKOV MEMORIAL '98 Memorial organiziramo v spomin na preminulega ~lana na{ega rodu Ivka Retlja. Memorial ima zna~aj zabavno-{portnega sre~anja tabornikov in tabornic, ki tekmujejo v naslednjih kategorijah: MLAJ{I MA: lov na zaklad, med dvema ognjema, postavljanje {otora iz {otork, spretnostno tekmovanje in {aljivi taborni{ki test; STAREJ{I MA: lov na zaklad, med dvema ognjema, postavljanje {otora iz {otork, spretnostno tekmovanje in {aljivi taborni{ki test; GOZDOVNIKI: mali nogomet, vozlanje, paralelna tekma z A-ji, spretnostno tekmovanje in {aljivi taborni{ki test; GOZDOVNICE: ko{arka, vozlanje, paralelna tekma z A-ji, spretnostno tekmovanje in {aljivi taborni{ki test; POPOTNIKI: ko{arka, paralelna tekma z A-ji, {aljivi taborni{ki test, tri iz"rebane discipline (iz vseh "e poprej navedenih); POPOTNICE: ko{arka, paralelna tekma z A-ji, {aljivi taborni{ki test, tri iz"rebane discipline (iz vseh "e poprej navedenih); [tartnina za pet~lansko ekipo je 1.800,00 SIT. V {tartnino so v{teti vsi organizacijski stro{ki in na{itki akcije. Zbor ekip bo v soboto, 17. oktobra 1998, ob 10h na O[ Hinka Smrekarja, Gorazdova 16. V bli"ino {ole vas pripeljejo avtobusi mestnega potni{kega prometa {t. 1, 3, 5, 8, 15, 16 in 22 (izstopite pri Viatorju). V primeru slabega vremena bomo tekmovanje prestavili na rezervni termin, o ~emer bomo prijavljene ekipe obvestili najkasneje tri dni pred pri~etkom tekmovanja. Vse dodatne informacije dobite na naslovu RDV, Kebetova 1, Ljubljana, ali po telefonu (061) 551-242 (vodja tekmovanja: Gregor Je{e). Prijave ekip sporo~ite na isti naslov! Od vseh sodelujo~ih pri~akujemo, da se dr"jo taborni{kih zakonov! TABORNIŠKA REVIJA OKT 98 TABORNIŠKI VESTNIK u 11 1 Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV Rezultati ROTa POPOTNIKI [E ROD IME EKIPE DO NE1 ZA1 NE2 ZA2 OPR NT1 NT2 PK SEM MOR TT 128 RSV P|A| MI[KO 0 80 102 20 130 0 1100 500 0 108,6 0,0 59 108 RR PARTIZANI 0 60 354 40 62 10 1100 500 30 105,7 89,7 53 113 RaR D.B.A. 100 40 322 20 0 25 1100 500 30 0,0 96,3 70 112 RST CINIKI 20 80 296 40 76 85 1100 500 30 0,0 87,1 46 102 RPG VOLUHARJI 20 100 432 60 54 15 1100 500 0 95,4 98,9 27 126 ZR U-126 60 180 182 40 74 20 1100 500 0 70,0 0,0 54 111 RSK IN@ENERIA 0 20 462 60 120 40 1100 500 30 114,0 0,0 35 118 RTV BO@O 20 40 386 20 38 40 1100 500 30 98,8 79,8 48 103 RKJ in RAJ ART|AOK|A| 20 60 3/2 40 40 50 1100 500 0 0,0 0,0 17 114 RGT [KORPIONI 0 80 554 60 148 10 1000 300 10 114,8 105,8 93 120 ZR ESMERALDE 60 60 394 20 80 15 1100 300 0 80,1 0,0 22 10/ RSO RABLJNI 20 40 396 20 194 70 1000 500 10 0,0 75,6 68 122 RS POWER MAID 0 120 244 0 0 25 1000 100 0 83,5 0,0 33 123 RS ? 20 60 316 20 102 70 1000 400 30 96,6 0,0 28 125 RMT EJ. LUA. EJ. 0 160 314 60 136 175 1100 400 30 85,6 0,0 40 104 RSK FALUSI 0 80 3/4 100 194 250 1000 400 0 102,0 117,0 60 110 RJZ MILKA TEAM 0 80 426 200 116 40 900 400 30 97,3 0,0 43 101 RSM LENIVCI 20 120 6/6 20 208 20 1000 300 30 0,0 0,0 39 105 RDGO T.N.T. 20 60 506 20 0 75 800 100 30 112,2 0,0 28 121 RJZ AELADARJI 20 120 300 100 40 125 600 500 30 0,0 0,0 21 129 RSV AOKOL.PRELIV 80 160 466 100 242 110 1100 500 30 0,0 57,7 4 116 RSO KLUB 2000 20 80 500 60 174 30 500 500 0 0,0 0,0 58 115 RS@ml KEKCI 0 200 196 80 62 80 600 200 30 0,0 0,0 41 109 RMB GLISTE 0 80 424 0 2 375 800 100 30 0,0 0,0 31 11/ MZT Lj GARTNCVER. 60 120 382 40 0 135 500 100 10 0,0 0,0 45 106 RJZ EFENKOVA 0 140 508 100 0 85 700 100 30 0,0 0,0 27 124 RBB TINZEL 60 160 626 80 92 25 800 100 30 0,0 0,0 11 119 RMR ORIENT. 0 180 310 80 0 375 500 100 0 0,0 0,0 26 12/ PRK PODGORCI 0 140 900 0 600 0 0 0 0 0,0 0,0 18 POPOTNICE IE ROD IME EKIPE DO NE1 ZA1 NE2 ZA2 OPR NT1 NT2 PK SEM MOR TT 204 RaR HOVKICE 0 100 5/0 40 146 75 900 500 30 94,4 0,0 66 206 RLA NERVUSVAGUS 20 60 492 40 236 15 900 500 30 105,0 117,0 37 201 RSV @BUNJE (@) 20 120 854 0 300 40 900 300 30 97,5 90,0 19 208 KR GUBE 0 80 506 80 272 30 500 400 0 98,6 0,0 64 205 RKJ ARTIAOKE 0 40 688 40 142 35 700 300 0 77,0 71,0 21 203 RMT CTAIPELA 20 100 646 60 180 65 300 500 10 0,0 0,0 31 20/ RSO KNEDLI 0 100 2/4 60 88 110 200 200 0 0,0 0,0 39 GRA E IE ROD IME EKIPE DO NE1 ZA1 NE2 ZA2 OPR NT1 NT2 PK SEM MOR TT 305 RMT ATI ROMAN 0 20 182 0 94 5 1200 500 30 97,3 117,0 81 306 ZR GPS V PIPI 20 0 418 40 200 5 1200 500 30 117,0 118,0 69 303 XI. SNOUB SASOCI 0 80 432 0 196 0 1200 500 30 83,0 83,0 96 302 RSV NO NAME 0 80 480 20 126 0 1200 500 30 106,5 0,0 54 30/ RJZ SEJ BO! 0 60 266 60 144 0 1100 400 30 98,3 108,0 32 304 RS@ml PASTIRJI 20 80 490 60 246 10 1100 400 30 0,0 88,0 43 301 RBB V.K.S.B.SMO 40 140 552 80 198 50 1000 300 30 110,5 0,0 59 GRA ICE IE ROD IME EKIPE DO NE1 ZA1 NE2 ZA2 OPR NT1 NT2 PK SEM MOR TT 402 ZR ZMAJKLE 0 100 496 40 238 10 1000 300 30 120,0 116 85 401 RSV SLEPE LOSINJE 0 20 646 60 232 0 1000 500 30 0,0 67 64 403 RMT RO@CE 0 80 554 100 268 0 900 400 30 0,0 84 78 404 RJZ KV@ 0 100 260 0 900 375 300 0 0 0,0 0 32 TABOR PP TE SKI KRO SP PMP SMP OP PRO BIV PO OBR HIT NSK SK ME 55 40 140 105 165 20 68 47 63 100 50 50 36,8 332 2375,4 1 15 40 105 10 135 0 39 62 32 75 50 50 20,2 526 1985,6 2 25 40 42 0 80 40 38 70 0 90 55 40 36,9 507 1846,2 3 5 40 72 65 165 60 54 31 0 90 50 0 13,9 597 1812 4 35 20 100 90 10 40 32 31 32 90 50 45 60 681 1775,3 5 25 30 35 0 125 60 0 54 66 90 55 45 8,3 556 1761,3 6 50 50 57 20 0 40 67 57 26 90 55 45 27,2 702 1661,2 7 40 30 30 0 50 40 42 0 0 60 0 0 0 544 1604,6 8 40 40 30 2 65 60 46 15 12 70 50 50 15,2 582 1530,2 9 50 0 145 55 190 40 53 10 44 70 0 0 0 852 1428,6 10 10 20 50 4 125 0 46 51 47 90 40 45 0 629 1401,1 11 45 30 100 40 60 0 0 0 0 60 50 50 26,8 740 1375,4 12 45 0 63 0 95 20 27 40 27 100 60 40 0 389 1344,5 13 5 0 0 0 30 40 52 14 34 85 55 45 5,6 588 1332,2 14 40 20 90 0 75 40 47 28 29 80 0 0 0 845 1259,6 15 35 20 0 0 75 100 48 41 22 70 50 45 0 998 1187 16 40 0 15 0 85 40 0 32 15 80 55 30 0 862 1000,3 17 35 40 60 30 85 40 46 0 10 80 50 40 0 1064 821 18 45 0 75 0 70 0 0 4 26 90 60 35 0 681 794,2 19 5 0 42 0 90 0 0 25 0 55 60 40 0 705 763 20 40 40 18 0 0 0 0 28 7 70 0 0 0 1158 736,7 21 0 0 95 1 95 0 0 0 0 75 50 50 24,8 864 584,8 22 0 0 65 0 0 0 0 21 0 100 55 40 0 618 534 23 20 0 75 0 35 0 0 21 0 75 55 0 0 881 361 24 0 0 0 0 85 0 0 0 0 85 50 50 0 737 188 25 5 0 5 0 0 0 0 0 7 40 40 0 0 833 121 26 5 0 3 0 5 20 0 13 0 65 0 0 0 1043 9 27 0 0 27 0 0 0 0 0 0 70 50 50 0 945 -122 28 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1640 -1622 OD PP TE SKI KRO SP PMP SMP OP PRO BIV PO OBR HIT NSK SK ME 55 30 60 20 120 60 34 32 57 85 50 50 60 931 1372,4 1 50 30 130 0 0 80 56 0 78 80 0 40 0 863 1370,0 2 35 30 105 35 85 0 0 30 0 75 0 0 0 1334 497,5 3 45 0 50 0 20 0 0 10 0 90 55 45 0 968 409,6 4 5 50 20 0 55 20 0 8 0 0 0 0 0 945 382,0 5 0 0 45 0 80 0 0 0 0 80 0 0 31 1071 6,0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 10 75 60 45 0 632 -3,0 7 PP TE SKI KRO SP PMP SMP OP PRO BIV PO OBR HIT NSK SK ME 25 30 135 125 190 40 77 44 44 100 60 40 60 301 2694,3 1 50 40 110 110 155 40 66 63 34 90 50 40 41,5 683 2240,5 2 60 30 120 130 170 40 56 55 42 70 50 40 ,8 38, 708 2185,8 3 55 40 105 115 165 80 16 47 88 80 50 45 50,6 706 2121,1 4 35 20 75 85 20 20 55 48 41 80 60 50 0 530 1827,3 5 55 30 60 2 45 20 37 40 55 80 50 45 0 906 1274,0 6 50 30 25 0 30 40 39 0 27 65 50 50 0 1060 845,5 7 PP TE SKI KRO SP PMP SMP OP PRO BIV PO OBR HIT NSK SK ME 50 40 115 0 80 100 73 55 78 80 50 50 0 884 1538,0 1 55 30 90 110 130 20 45 25 64 80 0 50 56,4 958 1458,4 2 55 30 105 0 105 100 52 35 86 100 45 50 60 1002 1313,0 3 0 50 40 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1635 -1213,0 OD OKT '98 TABORNIŠKI VESTNIK Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV Vesela srečanja MČ v Slov. Konjicah REZULTATI TOTEM 98, 11. 9. 1998 v ILIRSKI BISTRICI Ne boš verjel: "Spet se bodo zgodila VESELA SREČANJA MCI!!! JEEE!!! JI.IHI.IIII OUJESIII" Torej: svoje krdelo medvedkov, ~ebelic In trop vodnikov bo{ pripeljal v Slov. Konjice in sicer v soboto, 10. 10. 1998, ob 8.30 uri, pred [portno dvorano Slov. Konjice. Ae ne ve{, kje je to, se pozanimaj! Za namig ti povem, daje v blfini taborni{kega doma, {portnega parka in O[ Pod goro, ni pa blizu avtobusne postaje in cvetli~arstva Polegek! Z mularijo se bomo sprehajali po Slov. Konjicah in v skladu z njihovo legendo ubijali zmaja, gasili po"ar v Konjicah, se vozili z vlakom in na Konji{kem gradu re{evali brhko deklico Marjetico. Seveda pa se bomo {e malo igrali, kaj narisali, kaj napisali, kaj pokvarili in raztrgali, v glavnem, dodobra namu~ili vodnike in organizatorja. In kaj mora{ ti storiti? Prvi~: to sporo~ilo prenesti svoji vesoljni družini MA. Nadajjejih mora{ prijaviti najkasneje do ponedeljka, 5. 10. 1998. Povedatijim {e mora{, da mora vsak imeti s sabo {e 500 tolarjev, {karje in lepilo (najbolje magnetin). Pa tojim {e povej, da bomo kon~ali okoli 14.00 ure, pa da ne bodo la~ni, ker bodo dobili "zajest". Tudi re-pe-te, ~e bo kdo "elel. Aja, pa {e to: ~e Jih bo{ slu~ajno odjavil, mora{ to storiti najkasneje do 7. 10. 1998! Druga~e bom spro"il ustavni spor, ti pa bo{ moral kle~ati na koruzi v kotu pisarne ZTS tri dni! Ali {e kak{no uro ve~, odvisno od moje dobre volje! Torej, da ponovim {e enkrat, otroke lahko prijavi{ najkasneje do 5. 10. 1998 na telefon (063) 754-332 (Katja), (041) 736-342 (Matja") ali Rod Belega konja, p.p. 55, 3210 Slov. Konjice. Vodja akcije Matjaž Šmalc ZLATA PUŠČICA 2' Taborniki Rodu tr{atega tura tudi v tem taborni{kem letu pripravljamo lokostrelsko tekmovanje Zlata pu{~ica, vendar smo zaradi velike gne~e akcij v septembru in oktobru tekmovanje prestavili na pomladanski termin. Zlata pu{~ica bo "letos" v soboto, 15. maja 1999, na streli{~u v Kosezah v Ljubljani. Vse nadaljnje informacije sledijo v razpisu, v prilski {tevilki revije Tabor. Tekme Par Skupina Rezultat 1 RJS : Zobne {~etke A 12:7 2 Val~ki : RSR B 0:12 3 Haza dream team : RSO C 12:11 4 Ne vem : RSM3 D 12:3 5 RSM1 : RS@ ml. A 4:12 6 RSM2 : Saj ni va"no B 5:12 7 RSO : Optimisti C 12:1 8 RSM3 : RRRSGRZR D 12:4 9 RJS : RSM1 A 12:3 10 Val~ki : RSM2 B 3:12 11 Haza dream team : Optimisti C 12:7 12 Ne vem : RRRSGRZR D 12:3 13 Zobne {~etke : RS@ ml. A 12:6 14 Val~ki : Saj ni va"no B 5:12 15 RJS : RS@ ml. A 7:12 16 RSR : Saj ni va"no B 12:2 17 Zobne {~etke : RSM1 A 12:5 18 RSR : RSM2 B 12:6 Polfinale A:B RJS : RSR - 11:15 C:D Haza dream team : Ne vem - 6:15 Mali finale Haza dream team : RJS - 0:1 (v nizih) Veliki finale Ne vem : Rod sne"ni{kih ru{evcev - 1:2 (tie-break 17:19) VODNIŠKI TEČAJ Celjsko-zasavsko in Dolenjsko obmo~je organizirata v ~asu jesenskih po~itnic od 26. do 31. oktobra 1998 vodni{ki te~aj. Cena osemdnevnega te~ajaje 12.800 tolarjev (v ceno so v{teti stro{ki prehrane, namestitve in organizacije te~aja). Prijave zbira Emil Mumel, C. na Roglo 11 e, 3214 Zre~e (emil.mumel@guest.arnes.si) najkasneje do ponedeljka, 19. 10. 1998. Te~aj se pri~ne v ponedeljek, 26. 10. 1998, ob 10.uri, te~ajniki pa naj imajo s sabo poleg osebne opreme za bivanje v {oli {e copate, spalno vre~o, {karje, lepilo, pisalni pribor, geometrijsko orodje in kompas. TABOR MLADI DRŽAVLJAN Volitve, parlament, politika, večstrankarski sistem, zakoni, ... so besede, ki jih mladi ne uporabljamo veliko, vendar pa so značilne za družbeno ureditev, v kateri danes živimo in ji pravimo DEMOKRACIJA. Ta beseda pa nam ni več tuja. Vedno jo potegnemo iz rokava, ko želimo nekaj narediti po svoje, in nam drugi, ponavadi "starci", tega ne pustijo in mahajo pred nosom s sklepi ne vem katere rodove uprave. No, pa smo tam. Kdo pa {e danes ho~e sedeti na sestankih in dvigovati roke? Verjemi, tudi jaz ne. Vendar, ho-~emo ali no~emo - demokracija tak{na mednarodne skupnosti. Da bi se mladi bolj zavedali svoje vloge v dru"bi, smo pripravili projekt MLADI DR@AVLJAN, ki gaje finan~no podprl Phare - Program za demokracijo. Projekt bo trajal eno leto inje namenjen mladim med 16 in 25 letom starosti. V okviru projekta bomo prevetrili posamezna podro~ja osnovnega programa, pripravili teme za razli~ne te~aje, dodali kak{no novo ve{~ino, zapolnjevali strani v Taboru, vekovih pravic, pravni državi in gospodarski neodvisnosti. Program podpira aktivnosti nevladnih organizacij, ki lahko s svojim poslanstvom in dejavnostmi nenehno prispevajo k razvoju pluralisti~ne dru"be. Blondi H» "m je in nekdo mora postaviti pravila in prevzeti odgovornost, tako v rodu, Zvezi tabornikov ali državi. Ae nisi pripravljen sodelovati pri odlo~anju, se mora{ podrediti volji drugih, ali kot poje Adi: "Na{ svet se pa vrti, ~e si al' pa te ni ...". Tako kot vsaka druga stvar nam tudi demokrati~ni procesi niso prirojeni, ampak jih moramo nekje spoznati oziroma se jih nau~iti. Namen tabornike organizacjjeje, prispevati k razvoju mladih ljudi kot odgovornih državljanov in ~lanov lokalne, dfavne in predvsem pa prisluhnili va{im "ejjam. Torej stopimo na vrtiljak in se skupaj zavrtimo v bo[j{ijutri. Phare je pobuda Evropske skupnosti, s katero podpira razvoj gospodarskih in politi~nih povezav med Evropsko skupnostjo in dfavami srednje in vzhodne Evrope ter Ruske federacije. Del pobude je tudi Program za demokracijo, katerega cilj je pomo~ pri razvoju civilne dru"be, postno {e demo-krati~nih principov, ki temeljijo na ve~-strankarskem sistemu, spo{tovanju ~lo- Phare Z DUŠO V NAROČJU SANJAM NAPROTI i 28 Veterje poslal drobne sape v moje lase. Kot bi se Jih "elel polastiti, tako se igra z njimi. S svojo toplo roko mi dela dru"bo svetlo sonce. Skozme se pretakajo "arki trav, kijih bo obsijalo in jih ponosne dvignilo pod nevihtnimi kapljami. Dale— nekje pred menoj, nekje visoko nad menoj, pa se vzpenjajo moje sanje, tista tiha upanja. Nevidno kolo, ki —rpa iz vodnjakov misli hrano za vse poti, ki se odpirajo v daljave pred menoj. Sedi{ mi na rami, temna senca neizprosnih bitk. In pije{ iz vr—a mnogih stopnic, mnogih preizku{enj vsakdana. Ni jasen moj pogled ... Vzpenjam se. S slo"nimi koraki, da ne bi umanjkal kak kamen pod mojimi dotiki. Po—asi, da mi ne pade{ z ramen, kri-e-a sled te"ko prehojenih stopnic. Moj pogled tava, i{—e. Kjeje tista trdna bilka, opora mojega popotovanja? In vedno, kadar se mi zazdi, da ne bom nikoli pri{la bli"je svojim sanjam, da Jih ne bom ob—utila, takrat se vedno zazre vame nevidno oko. Kan—ek topline se zadre v mojo ko"o in me zdrami. Kakor da bi se sonce spustilo skozi {eleste—e kro{nje k nogam lepotcev ... Potem si sledijo stopinje hitreje. Potem postane moj svet svetlej{i in pogled lovi pisane kamne pod nogami. Obzorje dobiva dimenzije obetavne kon—nosti, moj pogled se {iri. Obrnem se za pisanim metuljem. Opazim vonj ne"nih cvetk v travi. Pogled poskakuje —ez kamne kot bistrost potoka in ko se bliskovito ozrem - ... [e vedno se plazi za menoj temni prah spomina. Zaostaja nekaj korakov, a mi vztrajno sledi. Ampak zdaj vem: {e mu lahko uidem! ... Zdaj srce {e komajda dohaja moje stopinje. Ne vidim ve— konca in pred menoj se odpira le neskon—na slika, —udovit mozaik ve—ne svetlobe. Toda: kaj ne sedi tamle nekdo in me pri—akuje z odprtimi rokami? ... Mar se ne igra ta nasme{ek tudi na mojem obrazu? Sem ...? Sre—ala sebe Moje kolesje se na tistem mestu za nekaj neizmernih trenutkov ustavi. Kot takrat, ko nepredvidenemu vozlu na klopki vsakdana sledi —as odlo—itve: ostati ali iti naprej. A tokrat vem. [la bom naprej! Z du{o v naro—ju sanjam naproti. Tistim, ki semjih "e skorajda pustila na cedilu, ko so me preizku{nje u—ile, da moram poiskati v sebi, v sebi skriti zaklad ... Ja, ta moj zaklad. Na{la sem ga. Ko sem sedela na vrhu; z nahrbtnikom na suhih skalah, v bazenu razlite svetlobe, med melodijami di{e—ih smol. Takrat, koje vse brezmejno, ko —utim svobodo in ko —utim ti{ino. Mir. Takrat, ko razgrnem svoje bogastvo predse in vem, da se nikoli ne kon—am. Daje {e ne{teto ptic, ki me bodo razna{ale ... Svetle zvezde, vam, prijatelji! Lrga TABOR NA SPOREDU DO 31. JANUARJA 13391 GLAVHA" VLOGAH'5 %KAJOSE- ^V vi®A mm_ mmmhmkmm SMEŠIVE Scenar * f- MM ^Mt i 'iJ^-Li, "«i ■ ln-^fc- ^U L» l—Ji- tu rT^»"* fj- J | _ - Arij -i T H*-***» ■ t, : t«. EL. m GLAŽUTKO BiC & «m* .-'iTji^ rf - " - TABOR t Ih&ftfi NtkfO MIlL jrf |( p;., t ptft-H.y Nai-L1" pt-i. it rshiO frtlU^a-L ■'rnii i.H liltOt hj rili 14 ii' '.:o n^ui nrtiJ Mj rt5itmJ Muh >-JiT,i iS/ riti HifiD mcLtJip „iJf,^ H,- 0 „„It [Mtfjma i.rr.i^J, iUj -ri J ^jj J.jffj. < 'jll prtu-!^ t.l'1 * t^mjif ^srn-ili. "i 1ij. 5h[fl in rn»1 {.-4 cjflrtl (I itu jv. Ti kun hip it ¡E f ^i.n.vttin; in ilil kitvhl tu ultili -j ' hikpn e^is ^jithi ¿uiiiLj! AitftiJdBlc« tikii- i* (taL ji™ kjtr it „^fl, Hjpl&b Sli jLMmi lipjirti.jJ { ico * * hi^jll^lh rcijl^i 'h ¿Oni t pri^i. [tU! i Wtir.-I.il b^ni. , Krtni^i. W !C ■»■iiftj-i tr -m/J: Ud SfHtiLj i^-L-tkl t: .1 J*f«|L . lifT: "i I ti SMttMatil hp irJCi 4f ohiHi hI nt to« amf ^L, ^ Glasi VSEVED «.nih i i -i I r -r:;» ga 4 l>->-:Ali. * * i* triih in v h* ič odprav i.L L na divhj jiht-ih,. r- [¡rinil n ^eflta, kjtr en>. se fr-fcabufil L J f H-p ! / M raA 113 in f.-ahI, :-i :>i L-tiK- fiiftCA-flLL blvotu, h«,rs L n-fcft Jf TjJlfiv ln ao TCEilji ."■■: bl!y >:-i tsh ni.in t.** I .|hf . , ./¡-i.ijil p.ri ~ -1 i Sj _ f- l|ii0u£lL ; 1 Z r, ki m u* r>i te! ! r« It:. prlEaJtiu-TBlJ, tti-iRi. | lil J C- 2,1 sil ±h auii bruni wn jhi Bu kit^ic. Tasu DDU OB tal L HH iitirjB« cnf-flt ^ i mE« tU L:>lHiir t« J m tumEUSl . x ■ pjtlnt fi^-fp Lr. £ia prl/le-i r5H BiibttD n-iat . Mii^Vj .1. a^-kup r.i t nm„*i rii!- : nii « H 13 (Hiterl/ii I-Ei.-.J^II 4 BL*-:--! P i: i 1: iiiHijlk In in iiut^ j.- 3i>t-U Dll ■ Pu-IirP C IUl, iJuiidS .i? 11 V li Lilt LiiLi d | 1: :ih . ¡.p L' j K L L - 111U 4|[41d ' ¡^%-Jili an n».li| Lai'iljij njn-L 11/ r- huiui Ja iij b.lo r« a.iHi im n-ulik. n.< it-' ta-ll E^aai], J« «a* Jo- ttloiu raEtrpii vh- rTHt*fcl" If- ri.«iap-1 nnt F. Dfl Ju V-iJEir in r T.11 puif In h Tli VII tfc Hiiflul1 I Vtlu4-l.l, i u I- • "L-niu nrrjrl i_ llpim., rili ¿rt jy _ § £ L L 'i jtt I Ml»-«) f^1 * fl *. Miritm um^ i --jhii „ t ' ■*= r" '.ff.jij fr ji, ru trJk-M, 1 S« U ITM.UI MeruiP^n i2i.-iiiL ^•«tt j¡¿ni? i.- N fc i" PLAMENI l4WlKhi:TKl ■ .[^.Lhl,,,,,,^ ■ HhruiiUjJj,,,,,^,, 1 p:-Ja:il |jUir.'j'II " K .'kl.k-t i.. J. ..rlr.-v-^i llTJ . j, „ , ■ r- IMiirni prti^ ■ in!h. " L >i riiu r IE ■■ rT:■ -i LilJ, - ¡P krni. v .tli.j!, ^ !WltfM ' I- "Hf. jp^i ' f r.:1f hiu i ntn ' ' V"! F' r l^lIrtil^iLdi ^Lnri ' I rtkM L^L [M1V, J.. Lm .1 ....... L h •-M"- "k- «■ rv-Hn ' h-tJJ i*--— * h UJta A. Lt TI Jl-^l.-fF f,l BRBUČ liUHEti ■■ i m S fflJBLJEhll tČU f^ij1 ,-tAi - 'L-,., j..- J. kTfLvit S ri^jAA II -1S.JI._J lAvvtjs-^v;-' -J" iU^. r". ^^ jfe «AJIfT f IIJ mSif '0 ■ /f^^ ^ - * .■ vu tlpti-LA ii-i; J Lv ^rf^- IvC tt-^t^-jj ."liv-- ,.. . ., .¿i., _: PLAMENI taborniška revija 31 ŠKOFJELOŠKO POGORJE ALBATROS Prišla je jesen in z njo začetek nove taborniške sezone. Začetek taborniške jeseni je poln najrazličnejših tekmovanj na čelu z najpomembnejšo slovensko taborniško tekmo -ROT-om. Večina rodov ima v tem času množico različnih srečanj in posvetov, s katerimi poizkušamo aktivni in zagreti taborniki pripraviti teren za uspešno delo v pravkar pričetem šolskem letu. Proti koncu oktobra začne pritisk nekoliko popuščati. Tedaj pride čas za lepe jesenske izlete. 1 ' [kofjelo{ko pogorje imenujemo svet, ki ga na severu omejuje dolina Sel{~ice in na jugu dolina Poljan{~ice. Imenovani re~ici se stekata skupaj v Soro na vzhodnem robu {kofjelo{kih vrhov, v [kofji Loki. Na zahodu se hriboviti svet nadaljuje pod imenom Cerkljansko hribovje vse do so{ke doline. Najvi{ji vrhovi [kofjelo{kega pogorja segajo skoraj 1600 m visoko in so ve-~inoma precej visoko pora{~eni z listnatim gozdom ter v tehni~nem smislu prav lahko dostopni. Kar precej{nja relativna vi{inska razlika zaradi precej nizko le"e~ih izhodi{~ v globokih dolinah in hkrati precej dolga, zlo"no vzpe-njajo~a se poboj pa naredijo tukaj{-nje ture kondicijsko "e kar zahtevne. Lubnik (1024 m) Lubnikje najvzhodnej{i vrh [kofje-lo{kega pogorja inje [kofji Loki pravzaprav doma~a "gora". Viden je od dale~ in tako je z njega lep razgled po Sloveniji. Na vrhu stoji Dom na Lubniku (PD [kofja Loka, 064/620-501 ali 064/ 631-453), kije razen v trdi zimi stalno dprt. Izlet na Lubnik lahko zdru"imo z obiskom Lo{kega muzeja v {kofjelo{-kem gradu, z ogledom Starega gradu in z ogledom jame Kevdrc, ki je v znanstvenem svetu znana po preu~eva-nju jamske flore. Ae "elimo obiskati grad in tudijamo,je najbolje da krenemo z avtobusne postaje v [kofji Loki po mostu preko Sore na Mestni trg in nato po klancu ob grajskem zidu do vhoda (v grad). Po ogledu nas markacije vodijo da[je preko gri~a v Vincar{ko grapo in na Stari grad, kije razvalina srednjeve{-ke utrdbe Wildenlack. Le-ta je bila postojanka gradi{~anov freisin{kega gos- postva. Nato pridemo v vas Gabrovo ter pol ure kasneje k odcepu za jamo Kevdrc. K jami naredimo kraj{i ovinek in kasneje nadaljujemo po gozdu do vrha. Vse skupajje iz [kofje Loke dve uri hoje. Seveda bomo, ra~unajo~ {e oglede, potrebovali nekaj ur ve~. Sestopimo lahko po drugi poti. Najprej krenemo nazaj v smeri pristopa in se nato odcepimo proti Malemu Lubniku (820 m) od koder sestopimo po slemenu v Vincarje ter dalje v [kofjo Loko. Mo"ne so tudi {e druge (manj zanimive) variante z za~etkom v •••••••••••••••• Izhodišče: [kofja Loka, dostopna z rednimi avtobusnimi linijami, tudi možna izhodišča v Selški dolini Časovnica: dve uri "čiste" hoje za vzpon na vrh Lubnika Težavnost: lahek izlet po označenih poteh Zavetišče: Dom na Lubniku Primernost: primerno za vse starostne skupine, za starejše bi bilo zanimivo predvsem daljše prečenje Škofjeloškega pogorja s pričetkom na Lubniku Vodniška literatura: karta Škofjeloško pogorje in gotovo bi se našlo v današnji ponudbi vodnikov še marsikaj TABOR [kofji Loki in vzpon s pri~etkom s kak-{nega drugega izhodi{~a, kijihje {e nekaj (predvsem v Sel{ki dolini). Druga izhodi{~a so zanimiva predvsem takrat, ~e se na [kofjelo{kem ne nahajamo zgolj zaradi obiska Lubnika (npr. taborimo v kateri izmed tukaj{njih dolin). Lubnik lahko predstavlja pri~etek ve~-dnevnega pohajkovanja preko celotnega [kofjelo{kega pogorja oziroma preko njegovega dela, kar bi bil zanimiv "hajk" za PP-je. Blegoš (1562 m) Blego{ je nekak{en osrednji vrh [kofjelo{kega pogorja. Z vi{ino skoraj tiso~ {esto metrov dominira nad bližnjo in dalnjo okolico. Vr{na kopica je gola in tudi zaradi tegaje Blego{ izreden raz-glednik. Neposredno v okolici vrha je ve~ ostankov nekdanjih bunkerjev iz ~asov med obema vojnama, ko je tod potekala meja med Italijo in staro Jugoslavijo. V zimskih mesecihje na pobo~- Izhodišča: Poljane in Hotavlje v Poljanski dolini in Zali Log v Selški dolini, dostopni z rednimi avtobusnimi linijami (boljše zveze v Poljanski dolini) Časovnica: tri ure, z Lubnika (prečenje) cca 5 ur Težavnost: lahek izlet po označenih poteh, v primeru snega previdno v vršnem delu Zavetišča: Koča na Blegošu, Koča na Starem vrhu, tudi turistične kmetije Primernost: za vsakogar nekaj, starejše še enkrat vabim na daljši potep jih gornje kopice možna ugodna smuka. Zaveti{~e nam nudi skoraj vse leto Ko~a na Blego{u (1391 m, PD [kofja Loka, 064/620-667, 064/631-453 ali 0609/614-587), ki se nahaja na rami zahodno od vrha. Pristop je možen iz Poljanske in iz Sel{ke doline. Na južni strani, v Poljanski dolini, so izhodi{~e Poljane (lahko tudi Hotavlje). V severni, Sel{ki dolini pa Zali Log. Iz obeh dolin bomo do vrha potrebovali približno tri ure. Ae smo se odlo-~ili za dalj{e pohajkovanje po tukaj{-njih hribih, ki ga pri~nemo na Lubniku (v [kofji Loki) moramo vedeti, da bomo z Lubnika do Blego{a potrebovali okoli pet ur. Po~itek med pre~enjem nam omogo~a Ko~a na Starem vrhu ({kofje-lo{ko smu~arsko sredi{~e). Porezen (1630 m) Porezen na zahodu po~asi sklene [kofjelo{ko pogorje. Valoviti svet se nadaljuje dalje proti zahodu pod imenom Cerkljansko hribovje. Vrhje visok 1630 m ter je gol in prostoren. Je najvi{ji izmed danes opisanih vrhov ter s tem tudi najvi{ji vrh pogorja, v katerem se trenutno nahajamo. Na pobo~jih Porezna je ve~ ostankov nekdanjih voja{kih objektov - bunkerjev in obmejnih voja-{nic. Ena izmed nekdanjih tukaj{njih voja{nic je preurejena v Ko~o na Po-reznu oziroma Dom A. «vana Borisa (PD Cerkno, 065/75-135 ali 0609/615245). Ko~aje odprta v poletni sezoni, ko pa je zaprta, je klju~ mo~ dobiti v planinskem zaveti{~u Po~e, eno uro hoda nad Cerknim. Dostopov je ve~. Z juga je glavno izhodi{~e za vzpone Cerkno, od koder sta proti vrhu možni vsaj dve razli~ni varianti (3,30 h). Na severuje glavno izhodi{~e v globoko zarezani Ba{ki grapi - Podbrdo (od tod 4 ure do vrha). r* Izhodišči: Cerkno - dostopno z avtobusom, Podbrdo - vlak Časovnica: iz Cerknega 3,30h, iz Podbrda 4h, z Blegoša cca 5 ur, možno nadaljevati proti Soriški planini (okoli 5 ur) Težavnost: tehnično nezahteven izlet po lahkih označenih poteh Zavetišča: Koča na Poreznu oziroma Dom A. Zvana Borisa, planinsko zavetišče Poče, tudi turistične kmetije Primernost: za vsakogar, previdno kadar je sneg TABORNIŠKA REVIJA IZ SLOVENIJE OD DRUGOD Kravodvig ter ostale zgode in nezgode Soške olimpiade V Novi Gorici je tretji vikend v maju potekala Soška olimpiada. Prireditev, ki naj bi postala tradicionalna, smo organizirali taborniki Rodu soških mejašev, nanjo pa seveda povabili tabornike iz vse Slovenije. Kljub okrnjeni udeležbi je zanimiva prireditev potekala brez pogosto prisotnih za~etniških zapletov, in vsem, ki jih iz takšnih ali druga~nih razlogov ni bilo, svetujemo, da enake napake ne ponovijo tudi naslednje leto. Otvoritev olimpiadeje bila v petek popoldne (ko nas je, mimogrede, tudi edinkrat zmo—il de") s slovesno zaprisego novih —lanov. V soboto so udeleženci merili mo—i na orientacijskem tekmovanju po obronkih mesta in na posameznih kontrolnih to—-kah poleg "e znanih nalog spoznavali tudi zgodovino So{ke fronte in streljali s fra—o. K sre—ije bila zaradi de"ja prej{nji dan preklicana po"arna nevarnost in smo zve—er lahko pri"gali pravi taborni ogenj. V nedeljo sta vzporedno potekala iskanje ilegalca in {ajivo obarvan mnogoboj. Za ilustracijo naj na{tejem nekatere discipline: orientozgub, hodujo-met, kravodvig in jabkohod. Verjamem, da so vam te —udne skovanke predramile domi^jo, a kaj ve— vam po sklepu So{kih meja{ev ne morem izdati. Tako vam res ne preostane drugega, kot da se nam prihodnje leto pridru"ite tudi vi. So{ko olimpiado smo izkoristili tudi za postavitev propagandnega tabora na travniku v sredi{—u mesta. V li—ni infoto—ki so bile Novogori—anom na voljo vse informacije o na{em rodu in o taborni{tvu nasploh, sicer pa je bila prireditev dobro medijsko "pokrita". Mojca Kodri~ rugo vpra{anje: le kaj je zagledal mali medvedek? TABOR TABORJENJE RODU UKROČENE REKE Kot vsako leto, smo se za taborjenje odločili tudi letos. Naš rod ima dva taborna prostora, enega v Pulju, drugega pa v Bohinju, imamo pa tudi kočo na Pohorju. Ker je Pulj malo predaleč in nam je v Bohinju prejšnja leta rado zagodlo vreme, smo se odločili za Pohorje. Naša koča stoji blizu planinskega doma Glažuta, v bližini pa so tudi ostanki stare steklarne oziroma glažute. Pred taborjenjem smo postavili dva vhoda in jambor za zastavo, daje bilo vse tako kot se "{ika". Klavdija, kije bila ta-borovodja,je pripravila program za naslednje dni, v okviru taborjenja paje bila tudi "prireditev", imenovana po Cirilu Ho-~evarju, ustanovitelju na{ega rodu. Pripravljene so bile razli— ne igre in kratek orientacijski pohod. Okoli 10. ure smo pri{li ostali tabore~i in bili smo v polni zasedbi. Aez ~as so pri{li tudi taborniki iz rodu Severnice in igre so se za~ele. Sankali smo se po travi, "agali drva, hodili po spolzki plastiki politi z cetom, vlekli vrv, ... Biloje zelo zabavno. Naslednji dan je bilo vreme lepo, skoraj prelepo, zato pa namje ostale dni vreme vztrajno kazalo hrbet. Postavili smo {otore, kijih nismo uporabili, za~eli smo delati bivak in urejati ~asopis. V bivaku smo vsak dan naredili kaj novega. Za~eli smo z iskanjem prostora, kon~ali pa z ureditvijo ograjice. V bivaku smo postavili kru{no pe~, velik signalni stolp, Maja se je trudila in postavila pomanj{ano, toda natan~no izdelano verzijo tabornega ognja ... Ob slabem vremenu smo risali, Izdelovali maketo tabora, preizku{ali svoje ro~ne spretnosti ... Ogledali smo si tudi ostanke stare Gla"ute in se s pomo~jo na{ega kuharja Marjana preizkusili v kuhanju taborni{kega golaža in peke kruha, imenovanega TWIST - testo smo ovili okrog palic injih dali v pe~, ki smojo sami izdelali. Med taborjenjem smo bili tudi na {tevilnih izletih. Obisk pragozda [umik in Arnega jezera namje prepre~il de", zato pa smo obiskali Maribor- sko in Ru{ko ko~o. Koje de"evalo, smo se lotili drugih dejavnosti. Ve~ji smo preusmerili potok, kije tekel preblizu ko~e, manj{i pa so pripravljali ~lanke za ~asopis, intervju s kuharjem in ~arovnikom. Imeli smo tudi dan obiska star{ev. Pripravili smo razstavo stekla, postavili smo pot preživetja, Toma"je pripravil orentacijsko tekmovanje za star{e. Star{i so si ogledali bivak, spili skodelico ~aja iz rastlin, ki smo jih sami nabrali. Na{a stalna obiskovalca pa sta bila tudi polha. Star{i so ju nahranili in se na kosilo odpravili tudi sami, nato so od{li nabirat borovnice, mi pa veselo na pot preživetja. Ker smo se prihodnji dan vra~ali do-mov,je veliko otrok od{lo s star{i, ostali so samo najbolj vztrajni. Ob koncu taborjenja smo ugotovili, da je bilo kljub slabemu vremenu veselo, tako da "e komaj ~akamo naslednje poletje, z njim pa tudi novo taborjenje. Damijan Obal taborniška revija TUDI BREZ MIVKE ZABAVNO M V ILIRSKI BISTRICI TOTE Rod snežniških ruševcev je v Ilirski Bistrici ob praznovanju svoje 45-letnice delovanja od 11. do 12. septembra 98 organiziral Taborniško odbojkarsko tekmovanje na mivki - TOTeM. Tekmovanja se je udeležilo okoli 70 tekmovalcev in seveda tudi navijačev (go go girls) iz Nove Gorice, Izole, Kopra, Ljubljane, Kranja, Gorij, Velenja, Miklavža, Medvod, Grosuplja, Zreč in Ilirske Bistrice. Prvi ve~erje organizator udeležence presenetil z lokalno prehrambeno specialiteto - krompir v zelnici z zabelo, udeleženci pa so se zbrali ob tabornem ognju in skupaj zapeli. Naslednji dan nasje prebudil de~ in TOTeM seje preimenoval v TOTeD. Tekmovalno dogajanje smo preselili v dvorano (organizatorje poskrbel tudi za to) in za~eli so se ogor~eni boji - do zadnjega diha. Zmagovalci smo bili vsi udele~enci, tekme smo igrali brez sodnika in brez prepiranja, rezultate lahko najdete v Tabor-ni{kem vestniku, organizatorje poskrbel za lepe nagrade, vse ostalo pa lahko razberete iz fotoreporta~e. Besedilo in foto: Pugy Pri organizaciji Totema so pomagali: BANKA Koper DROGA Portorož INTERKOMMERCE Lesce JACOM Il. Bistrica MAESTRO Il. Bistrica MEDEX Ljubljana MKNŽ Il. Bistrica MLINOTEST PEKARNA Il. Bistrica NK Il. Bistrica Občina Il. Bistrica - Turistično inf. center PLAMA-PUR Podgrad PROVITA Il, Bistrica SLOVENICA Koper SUMA Il. Bistrica ŠPORTNA ZVEZA Il. Bistrica TARSEL Il Bistrica Uvodne tekme ioiogoriške go go girls TABOR DOSJEJI RD: OTROKOLJUBCI (4) pi{e: Malus, ri{e: [eki 279 TABOR HE HE HE, DOBRO SMO ZAFRKNILI \VSE SMO JIH POTUNKALI! STARE ZOPRNE@E! TA IDEJA, DA JIH OBTO@IMO DOTIKANJA, JE BILA ODLIANA! ZAPOMNILI SI BODO, KDAJ SO NAS SILILI POBIRATI PAPIRAKE! ;E [TIRI CEPCE SO \POLICIJI SEM ZAPRLI! REKEL, DA SO ME ... HA, ZDAJ VAS PA IMAM! POTUHNJENCI MALI! SRAMOTA SKAVTSKA! Ime i tem dva i pom pom resni centi m Do leta 1995je park ohranil prvotno podobo, —as paje narekoval posodobitev in danes ka"e sve"ino in nove pomembne pridobitve. Glavni objekt, v katerem so sobe za bivanje, skavt-ska knji"nica, razstava skavtskih slik in drugih pomembnih predmetov iz Bi-Pi-jevega —asa, so prenovili in mu dodali novo jedilnico, prostore, v katerih je sede" organizacije, in center, kjer pripravljajo skavtsko literaturo. Poleg tegaje zrasel {e —isto nov in moderen center za izobra"evanje, poskrbeli pa so tudi za polep{anje zunanje podobe. 4^jfejIWi; \ Zgodovina lastnikov tega ko{~ka angle{ke de"ele je zelo zanimiva, vendar pa presene~a dejstvo, da je bilo posestvo kupljeno z namenom, da postane skavtski center. William F. De Bois MacLaren, sam strastni privrženec skavtskega gibanja in dober prijatelj Baden Powella,je leta 1919 za 7.000 angle{-kih funtov to zemljo za vedno spremenil v varno zato~i{~e mladih skavtov. rs/mm jf/ff W V k Ae nameravate park kdaj obiskati, najdete informacije na Internetu (UK Scouting), lahko pa pokli—ete tudi v pisarno ZTS. In {e namig; ne pozabite si ogledati notranjosti starega dela, pobrskati po znameniti knji"nici in si ogledati fotoalbu-me, v katerih boste poleg te—ajnikov iz leta 1919 na nekaj zadnjih fotografijah na{li tudi —lane na{e organizacije. v Zivjo! DVANAJST OŽIGOSANIH Lestvica dvanajst ožigosanih se poslavlja od Tabora. Zal ji premajhen odziv ni dajal tistega pečata živih in dinamičnih lestvic. Namesto nje prihaja v miniTaboru napovedana novost glasbena lestvica Tabornih 10 s pesmimi, ki smo jih najraje peli na taborjenju. Pesmi z akordi seveda ostajajo. Tokrat objavljamo zmagovalno pesem slovenskega evrovizijskega izbora Naj bogovi slišijo. Naj bogovi slišijo (Vili Resnik) fis h Cis Vse, kar mi ostalo je fis h E par spominov, upanje, A E fis njena slika pred očmi Cis D nikoli ne zbledi, Cis le žari. Naj bogovi slišijo, da mi je hudo, rešite me, ne, ne morem brez nje -umira mi srce... Tisoč let jo čakal bom, na kolenih prosil bom, naj usmili se nekdo, zakričal bom v nebo: LJUBIM JO! Tisoč let jo čakal bom, na kolenih prosil bom, naj usmili se nekdo, zakričal bom v nebo: LJUBIM JO! fis h E Naj bogovi slišijo, A h da mi je hudo, fis rešite me, Cis ne, ne morem brez nje -fis umira mi srce. Naj bogovi slišijo, da mi je hudo, rešite me, Cis D ne, ne morem brez nje - g c F Naj bogovi slišijo, (na na na.) B c da mi je hudo, g rešite me, D ne, ne morem brez nje - g umira mi srce. BRBUČ TABORNIŠKA REVIJA 41 Piše, fotografira in raziskuje Pugy 4' Domačinka iz plemena Mapuche igra na »kultrun« NA LASTNI KOŽI GLASBILA Ailska glasba, tako kot tudi kultura, v veliki meri odstopata od ustaljenih ritmov Latinske Amerike. Sambe, rumbe in cha-cha-ja skoraj ni sli{ati, seveda paje to razumljivo, saj Ai-lence od ostalih ju"noameri{kih dr"av lo~i visoka in te"ko prehodna veriga Andov. Bolj prevladuje {panski temperament in ritmi podobni paso-doblu. Zaradi tega so tudi in{trumenti nekaj posebnega (nekaj podobnega kastanjetam, svojevrstni, iz naravne ko"e napeti bobni, zavite troblje, polnjena kaktu-sova palica, ...) Poleg posebnih in{trumentov so v tradicionalni glasbi mo~no prisotne kitara, harfa in harmonika. Njihov adicionalni ples se imenuje Cueca in se ga ple{e v paru. Palos de agua (vodna palica - je del kaktusa z bodicami obrnjen navznoter in polnjen z različnimi vrstami semen. Pri obračanju dobi človek občutek, kot da sedi na obali in posluša igro valov s peskom na obali. OD ARIKE DO OGNJENE ZEMLJE RAZISKOVANJE ČILA Narava v Ailu zaradi geografske lege v svoji razpotegnjeni obliki ponuja razli~ne obraze in prav zaradi tegaje za obiskovalce {e bolj zanimiva. V osrednjem delu je klima blaga in zato je narava prijazna, zemlja pa rodovitna in ~loveku prijazna. To seveda ne velja za severni del de"ele, kjer je klima suha in vro~a, zemlja pa se spremeni v pu{~avski pesek, in ju"ni del, kjer se preko obmo~ja naravnih parkov zemlja spremeni v led, ozra~je pa se zelo ohladi. Sevedaje za pustolovce in raziskovalce verjetno zanimiv vsak ko{~ek neraziskane de"ele, ker pa nas omejujeta ~as in prostor, se bomo tokrat podali na sever injug, kot bodo to storili ~lani mednarodnega osebja na{e odprave. Puščava TABOR Jezera in vrhovi v snegu Proti severu se bomo odpravili na raziskovanje narave, njenih pojavov, ogledali pa si bomo tudi na—in življenja in nekaj arheolo{kih znamenitosti. SAN PEDRO DE ATACAMA, vasica s 1.600 prebivalci, ki leži na nadmorski vi{ini 2.436 metrov, bo na{a osrednja postojanka. Poleg zgodovinskih sledov preteklih rodovje najve—je zanimanje usmerjeno k raziskovanju pu{—ave, njenih termalnih izvirov in gejzirov ter drugih posebnosti. Okolica je primerna za hajke, v ponudbi paje mogo—e najti tudijahanje in kopanje v bazenu s termalno vodo. Ceste so ve—inoma makadamske in slabe, vendar vseeno obstaja možnost najema kolesa, motorja ali terenskega vozila. San Pedro de Atacamaje od Santiaga oddaljen dobrih 1.600 kilometrov. V čilski puščavi Atacama, na 2.600 metrov visokem CerroParanal so pred kratkim začeli postavljati največjo teleskopsko postajo na svetu. Sestavljali jo bodo štirje posamični teleskopi, z nje pa bodo znanstveniki preučevali južno nebo in odkrivali neznane planete drugih osončij. Zmogljivost postaje bo posebna tudi v tem, ker bodo z nje opazovali tudi oblikovanje prastarih galaksij, za kar so drugi teleskopi vključno z razvpitim Hubblom prešibki. Najug se bomo odpravili nekoliko bliže, sajje od Santiaga do Osorna le dobrih 900 km. OSORNO je mesto s 114.000 prebivalci, predstavlja pa za—etek dežele, polne rek injezer ter z gozdom pora{—ene pokrajine. Je kulturno sredi{—e, saj se vse leto dogajajo razni umetni{ki in glasbeni festivali ter razstave. Osorno je izhodi{—e za obisk obale Tihega oceana, v mestecu Maicolpue, do katerega je 60 kilometrov, pa je urejeno kopa- li{—e (veliko ljudi odhaja tja tudi na ribolov, kerje morje zelo hladno). Proti vzhodu se nam odpira nacionalni park Puye-hue s {tevilnimi vulkani, termalno vodo in prekrasnimi pogledi na vrhove Patagonije. Tudi tukaj si je možno najeti kolo, motor ali avto. Prevozno sredstvo pa pride v po{tev tudi pri obisku zanimivega pristani{kega mesta Puerto Montt, v katerem boste z lahkoto na{li tudi kak{nega starega dalmatinskega ribi—a, kije na poti za kruhom pristal v a[|u. PRIDRUŽI SE KAKO SE BOMO PREDSTAVILI SLOVENCI Slovenska odprava se bo najamboreeju predstavila na tri na—ine: 1. Aktivnosti po podtaborih (sr—kov ples) 2. Prosto—asne aktivnosti (lectova srca, raglje, klobuki) 3. Predstavitveni {otor in dejavnost • promocijski materiali • stenski 3D zemljevid Slovenije • zbiranje podpisov izdelovalcev lectovih src (srce miru) • vsakodnevne igrice in tekmovanja Ae ima{ kak{no idejo, pokli—i ZTS ali ZSKSS! BRBUČ taborniška revija 43 PUGY ANGOLA JE ZAOKROZILA ŠTEVILKO 150 Svetovna organizacija skavtskega gibanjaje 13.junija 1998 potrdila Angolo kot 150. ~lanico te ugledne mednarodne organizacije mladih. Skavtska zveza Angole (Associac o de Escuteiros de Angola) ima okoli 6.000 ~lanov, fantov in deklet, v 54 skupinah raztresenih v desetih provincah po dr"avi. Programje naravnan na potrebe mladih, ki se {ele vklju~ujejo v demokrati~ne procese v dr"avi, v katerije dolgo ~asa divjala dr"avljanska vojna. Skavtstvo je bilo v kolonialnih -asih mo~no razvito, saj seje ~util mo~an vpliv Portugalske katoli{ke skavtske organizacije (CNE). Po osamosvojitvi leta 1975 so v dr"avi zavladale komunisti~ne sile in delovanje skavtske organizacijeje bilo prepovedano. Po letu 1991 seje gibanje obnovilo in za~elo z delom predvsem na podro-ju izbolj{anja kakovosti "ivijenja v lokalnih skupnostih, predvsem na podro~ju zdravja mladih in prepre~evanja nasilja med in nad mladimi. ZDRUŽITEV NA IRSKEM? Irski katoli{ki skavti (CSI) in Zdru"enje irskih skavtov (SAI), ki sedaj navzven delujejo kot Irska skavtska federacija, so se odlo~ili, da bodo za~eli z na~rtnim zdru-"evanjem v eno organizacijo. V na~rtu zdru"evanja niso postavili nobenih ~asovnih okvirov, bolj{e delo pa naj bi dosegli z zdru"itvijo kadrovskih virov ter financ in poenotenim programom dela. Okoli 60.000 ~lanov obeh organizacij bo s tem stopilo na pot zagotavljanja bolj{ega skavtstva za {e ve~ mladih na Irskem. TABOR SKAVTSKE SOLIDARNOSTI Po uspe{no izvedeni akciji MO-SAIQUE (vzgoja za solidarnost), ki sojo v letu 1996 organizirali in izvedli francoski skavti (Eclaireuses et Eclaireurs de France - EEDF), se sedaj pospe{eno pripravljajo in vabijo na naslednjo akcijo. To naj bi bil svetovni skavtski tabor solidarnosti, na katerem naj bi ~lani iz ~im ve~jega {tevila skavtskih organizacij po svetu sodelovali v odkrivanju de-"ele in njenih prebivalcev, organizirali kulturni festival, izmenjali informacije in izku{nje s podro~ja projektov solidarnosti in razvoja lokalnih skupnosti ter poskrbeli za pravo svetovno skavtsko dru"enje. Projekt naj bi potekal v vasici Ave-yron na jugu Francije, ki jo je EEDF prenavljala ve~ kot 15 let. Dolo~ili so tudi "e termin sre~anja, in sicer od 27. julija do 3. avgusta leta 2000, ciljna populacija pa so skavti stari od 15 do 20 let. 285 TABOR MEDIJSKI BOOM V zadnjem času svetovna organizacija in njeni člani posvečajo veliko pozornost medijski promociji Svetovnega skavtskega gibanja. Tako v zadnjem času v javnosti odmevajo trije pomembni dogodki. JUŽNI TEČAJ JE OSVOJEN Avstralci lan Brown, Keith Wiliams in Peter Treseder so prvi Avstralci (pa {e skavti povrhu), ki so na jifni te~aj prispeli pe{ in brez zunanje pomo~i. Skavtsko zastavo so razvili naju"nem polu Antarktike na novega leta dan. Pred tem so 60 dni vlekli sani polne hrane in opreme pri temperaturi od -50 do -20 stopinj Celzija, in vetru, kije pihal s hitrostjo tudi ve~ kot 160 km/h. "Dosegli smo svoj vrhunec avanture v 'skavtskem' "ivljenju, skavtstvo pa te nau~i, kako se v avanture spu{~ati varno", so iz Antarktike sporo~ili navdu{enim udeležencem avstralskega nacionalnega jamboreeja, ki so spremljali njihov podvig. Z SVETA Steve Fossett, ~lovek, ki si zaenkrat neuspe{no prizadeva, da bi v enkratnem poletu v balonu obletel zemljo, in nosilec znanja Eagle Scout v organizaciji Boy Scouts of America, je na zadnjem, ~etrtem podvigu nosiljakno z na{itkom WOSM-a. Skavtska liljaje po njegovem mnenju simbol izziva in dogodiv{~ine, prinesla pa naj bi mu tudi sre~o. Kerjo o~itno potrebuje {e ve~, da bo njegov polet uspe{en, bo na naslednji polet s seboj vzel zastavo s tem simbolom. Za polet se pripravlja "e naslednje leto, zato uprite pogled kdaj tudi v nebo; morda boste na nebu uzrli vijoli~asto piko z ambulantnim vozlom. SKAVTSTVO NA KANALU CNN INTERNATIONAL [tiri reklamne spote o skavtstvu, kijih je pripravil biro Svetovne skavtske organizacije, ste v preteklih tednih na televiziji lahko videli vsi tisti, ki bolj redno spremljate program CNN International, ali nekaj drugih nem{kih satelitskih programov. Gre za predstavitev skavtskega gibanja v {tirih razli~nih temah: Pospravimo planet; Po-dajmo roke druga~nim; Zabava z namenom in Gradimo mir. K uresni~itvi ideje sta najve- prispevala Klaus Jacobs, predsednik svetovne skavtske fondacije in podjetje Siemens AG iz Nem~ije. Spoti so bili posneti v Nem~iji, Ju"ni Afriki in [vici, uniforme na posnetkih pa ne izražajo pripadnosti kak{ni posebni organizaciji ali dr"avi. Reklamne spote bo CNN International objavljal leto dni in sicer brezpla~no (kot "slu"enje dru"- 45 BRBUČ taborniška revija 286 11836654 Z ZNANJEM DO PRAVEGA ODGOVORA Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. Arko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, kije pred vpra{anjem. Morda se v geslu skriva prav tvoj rod. 1. Taborniki starej{i od 21 let se imenujejo gr-~e. Spoznamojih po: A - modri rutki, L - zeleni rut-ki, G - vijoli~asti rutki. 2. Nacionalni park Paklenica le"i v: C - Gorskem Kotarju, O - bližini Zadra, J - ob reki Sotli. 3. Kras - ali moramo to besedo sredi stavka pisati z malo ali veliko ~rko? D- z malo, [- z veliko, S- z malo ali veliko, odvisno od tega, kaj imamo v mislih. 4. Najve~je bogastvo naravnega rezervata Bi~je so: K- domorodci, T- ve~ kot 60 razli~nih vrst ptic, S- ~udovite pe~ine -pravi raj za plezalce. 5. Rod sne"ni{kih ru{evcev praznuje: Z - 25-letnico delovanja, T - 35-letnico delovanja, I - 45-letnico delovanja. 6. Kajje novega na ZTS? E - telefonske {tevilke, F - dobili smo nove prostore, M - v Zadrugi je zmanjkalo taborni{kih priro~nikov. 7. Katera dr"ava je prijavila ve~ kot 1000 udeležencev za jamboree v Ailu? H - Slovenija, B - Rusija, L - ZDA. 8. Dan miruje: J - 22. septembra, a - 22. decembra, V - 22. aprila. 9. Pod naslovom "@ivo sosedstvo": G - so rodovi iz Prlekjje in Prekmurja poleti organizirali skupno taborjenje, U - je projekt v okvirju seminarja za izobrazbo za mir v Sredozemlju, Z - se bo avgusta 2001 zbralo okoli dva tiso~ skavtov iz re- REŠITEV IZ ŠTEVILKE 9/98: SEMINAR ZA STARESINE ZTS gije Alpe -Jadran na mednarodnem taboru. 10. V zadnjih mesecihje vjugovzhodni Aziji: A - nebo za-temnil kot ZDA velik dimni oblak, I - son~ni mrk, N - polarna no~. 11. JOTIje: O - primorska narodnajed iz kislega zelja ali repe, ffola in krompirja, P - sre~anje skavtov na internetu, B - Jugoslovansko Orientacijsko Tekmovanje in Izobraževanje. 12. Septembraje Rod aragonitnihje~kov iz Cerknega organiziral: @ - TOTEM, N - TOKA, C - Ai~ev memorial. 13. Izvr{ni odbor ZTS vabi k sodelovanju kandidate za: R - pobiranje naro~nine za Tabor, A - prodajalca v Zadrugi, K -odgovornega urednika revije Tabor. 14. Zakaj so ponekod s stali{~a varovanja narave alpinisti neza~eleni obiskovalci sten? E - ker vsi za seboj pu{~ajo plo~e-vinke in cigaretne ogorke, A - ker s kru{enjem skal mo~no spreminjajo podobo terena, V - ker se gibljejo po obmo~jih, kjer domujejo redke in zelo ogro~ene vrste ptic. l 2 3 1 5 i— 7 8 ? 7 b J 10 11 2 11 2 4 12 S ia 2 14 V svoji odlo-enosti, daje revija Tabor res vredna taborni{ke, torej doma~e pozornosti,je uredni{tvo med poletjem izpeljalo projekt Mini Tabor. Poseben, po-manj{an in li~no izdelan Tabor naj bi vse slovenske tabornike, ki so bili in so {e ~lani tabornike organizacije, pa {e niso naro~niki svoje" revije, spomnil na dejstvo, da je Tabor namenjen njim, bodisi da poi{~ejo koristne nasvete ali dobijo pomembne informacije za zabavo in prosti ~as. Uredni{tvoje naslove ~lanov rodov ~r-palo kar iz podatkov, kijih rodovi na di-,r sketah ob registraciji prinesejo na ZTS, v upanju, da so pravilni in resni-ni. Pa so se morali sprijazniti z ejstvom, da rodovi podatke o ~lanih izpolnjujejo kot krfan- TABOR ke, pri katerih ugibajo gesla ali pa se igrajo krfce in kro~ce. Tako imamo nekaj ~lanov s podatkom NN (najbr~ ne~lan), drugi imajo naslov kar XXX (tritonka potopljena), cvetka pa je Tanko Tina, ki stanuje na Kdovekje 3 v Ljubljani. Tudi njen sosed je tabornik, saj stanuje na Kdovekje 4. Spra{ujem se, komu taka baza podatkov potem slu~i? Vaš stric Volk Rešitve so: Reševalec: cs A NAGRADN NAGRAJENCI IN NAGRADNI RAZPIS ŠTEVILKA 10 Pravilno izpolnjen kupon {t. 7-8je poslalo 19 bralcev TABORA, pravilne re{itve so [OTOR, AMATER, TABORJENJE, PIJAAA in KARNEVAL, "reb pa je izbral naslednje: knji no nagrado (podarja zalo"ba DZS)je prejela Jo"i Vranjek iz Celja. Baseball ~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.) so dobili Jo{t [ubic iz @irov, Katja Kem-perle iz @eleznikov in Kaja Lojevec iz Polja. Tri DROGINE majice so prejeli Sabrina Aasar iz Zg. Gorij, Cilka Horvat iz Aren{ovcev in Gordana [oevege{ iz Lendave. Podjetje JAZON, d. o. o. je obdarilo Uro{a Arandjelovi~a iz Velenja, na ajdove omlete v gostilno LIEBER pa bo {la Ma{a Gjerek iz Gornje Radgone. Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z >ebanjem razdelili naslednje nagrade: knjfno nagrado DZS, tri baseball ~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.), tri majice DROGE POR-TORO@, nagrado podjetja JAZON, d. o. o in povabilo gostilne LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{-ljite najkasneje do 15. novembra 1998 na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. BRBUČ TABORNIŠKA REVIJA 47