Izhaja vsak dan zjutraj razvett T ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna itevilka Din 1'—, lanskoletna 2'—; mesečna naročnina Din 20’—,za tujino 80-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 80-69 ?n 30-71
Jugcslovan
Rokopisov a« »račam«.
Oglasi po tarili in dogovoru.
Uprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24. teL 29-00.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.i Ljubljana 15.621.
St. 56
Ljubljana, nedelja, dne 8. marca 1931
Leto II.
Nj. Vel. kraljica Marija
Nj. Vis. prestolonaslednik Peter kot smučar na Gorenjskem
Poslovilni pozdrav odmirala Guepratte-a
Beograd, 7. marca. 1. Pred odhodom v Francijo je naš dragi gost admiral Guepratte naslovil preko listov na javnost te-le besede: »Dragi prijatelji! Sprejeli ste me pri svojem ognjišču ne kakor prijatelja, temveč kakor najdražjega sorodnika. Rekli ste ml: Ostanite pri nas, ne potujte! Te besede so me globoko ganile. Toda žal, moram vas ostaviti. Vendar vas bom pa tudi slušal, ker moje srce ostane pri vas. Če mi Bog podari še nekaj let življenja, bom morebiti doživel redko srečo, da se Se enkrat vrnem med vas. Sedaj vam pa kličem: Na svidenje, dragi prijatelji! Hvala vam od srca za vaš nepozabni sprejem! Admiral Guč-pratte.«
Beograd, 7. marca. 1. Ga. admirala Guepratte-a se je po listih zahvalila s temi-le besedami: »Predragi prijatelji! Dovolite mi, da besedam zahvale našega admirala pridružim tudi svojo toplo zahvalo za vso pozornost in ljubeznivost, ki ste mi jo izkazovali za mojega bivanja v vaši prelepi zemlji. Med vami sem doživela najlepše dneve svojega življenja, dneve Iz pravljic, dneve snov, dneve nepozabnostl. Sedaj, ob koncu, moram priznati, da puščam del svojega srca v Jugoslaviji. Mnogo zahvale vam in živeli!«
Jutri popoldne zapustita admiral Guepratte in njegova soproga Beograd.
Izlet francoskih učenjakov s parnikom »Kraljica Marija«
Pariš, 7. marca. AA. Na inicijativo prof. Hur-tiga, člana francoske akademije in univerzitetnega profesorja, prirede meseca aprila francoski učenjaki izlet s parnikom »Kraljica Marija«. Program ekskurzije je ta-le:
1.	aprila prihod v Trst, 2. aprila odhod s parnikom »Kraljice Marije« na Sušak, 3. aprila prihod na Sušak, ogled mesta in odhod v Dubrovnik, 4. aprila prihod v Dubrovnik, 5. aprila prihod v Kotor, odkoder se bo vršil ogled Boke in okolice, nakar odpluje »Kraljica Marija« v Atene. 13. aprila vrnitev na Korčulo, odkoder bo prevoz na kopno ter nato z železnico v Mostar in Sarajevo. 15. aprila vrnitev v Split ter preko Sušaka v Trst, odkoder se vrnejo v Francijo.
Barcelona bi bila rada sedež razorožitvene konference
Madrid. 7. marca, AA. Občinski svet v Barceloni bo poslal Društvu narodov v Ženevi do-pr ki bo v njem predlagal, naj postane Barcelona sedež predstoječe konference o splošni razorožitvi.
Svečani krst parnika »Kraljica Marija11 v Splitu
lepregledna množica pozdravlja kumico !j. Vel. kraljico pri ijenem prihodu v Split Impozantna in pomembna svečanost ob navdušenih manifestacijah za Nj. Vel. kralja,
kraljevski dom in naše morje
Split, 7. marca. r. Danes ob 11-50 je s posebnim dvornim vlakom prispela na tukajšnjo postajo Nj. Vel. kraljica Marija s spremstvom.
Na postaji so Nj. Vel. kraljico sprejeli zastopniki civilnih in vojaških oblasti, dalje zastopniki mestnih korporacij, predstavniki narodnih društev, častna četa 11. pešpolka in vojaška godba.
Ko je vlak privozil na postajo, je godba zasvirala državno himno. Nj. Vel. kraljica se je najprej pokazala pri oknu vagona, kar je takoj izzvalo navdušene in dolgotrajne ovacije.
Ob izstopu iz vagona sta gospe predsednika občine in bana Primorske banovine drja. Iva Tartaglije predali Nj. Vel. kraljici dva lepa šopka cvetic. V spremstvu Nj. Vel. so bile dvorne dame ge. Elconora Švrljugova, Tavčarjeva in Srskicova. Na postaji sta bila tudi, čakajoč na prihod Nj. Vel. kraljice, maršal dvora Dimitrije-vič in admiral \Vickerliauser.
Ko je Nj. Vel. kraljica zapuščala postajo, so se pred poslopjem nagomilile neštete množice prebivalstva in ozračje so pretresali navdušeni in burili vzkliki: Živela kraljica! Ti vzkliki i/, tisočev in tisočev grl so spremljali Nj. Vel. kraljico od postaje in po vsej poti do obrambnega nasipa, kamor se je Nj. Vel. kraljica s svojim spremstvom peljala v avtomobilu.
Ob nasipu je bil privezan parnik »Kraljica Marija«. Na stopnicah parnika je sprejel Nj. Vel. kraljico predsednik jugoslovanskega Lloyda Bannc. Nato je deček Ma-rinovič predal Nj. Vel. kraljici šopek cvetic. Kraljica se mu je zahvalila in mu dala roko z besedami: sSrečna sem, da sem mogla priti.«
Potem se je Nj. Vel. kraljica v spremstvu g. Banaca in svojega spremstva napotila na ladjo in krenila naravnost na poveljniški most. V trenutku, ko se je pojavila na mostu, so se oglasile sirene vseh ladij v pristanišču. Obenem je vojna mornarica, _ ki se je bila formirala v vrsto v pristanišču, pozdravila Nj. Vel. kraljico s
častnimi streli. Nato se je takoj začel obred krstitve, ki sta ga opravila katoliški in pravoslavni svečenik. Obred je bil kratek. Ko je na dano znamenje mornarjev, da je krščen je gotovo. Nj. Vel. kraljica pritisnila na gumb na poveljniškem mostiču, so se jele spuščati ob bok ladje velike jugoslovanske zastave, ki so dotiej zakrivale ime ladje »Kraljica Marija«. S tem jo bil obred krščenja opravljen.
Nj. Vel. kraljica je v spremstvu g. Banaca in poveljnika ladje krenila s poveljniškega mostiča ter so ji spodaj predstavili vse oficirje ladje, ki jim je kraljica dala roko. Nato si je Nj. Vel. kraljica ogledala ladjo, nato pa je odšla v svojo kabino. Ob
13.	je bil serviran na ladji mrzel prigrizek. Med zakusko je predsednik »Jugoslovanskega Lloyda« Banac pozdravil Nj. Vel. kraljico z govorom, v katerem se je zahvalil Nj. Vel. kraljici za počastitev družbe in potem rekel:
»Pod močno in modro vlado Nj. Vel. kralja s^vidi velik napredek na vseh poljih in tako tudi v razvoju naše trgovinske mornarice. Povečanje naše mornarice s tem lepim parnikom pomeni za našo mlado zastavo na morju važen korak naprej v stremljenju, da pridemo v vrsto velikih pomorskih narodov. Za ta korak — to naj posebno naglasim — smo se mogli odločiti samo zato, ker čutimo močno roko *n zaščito našega hrabrega kralja, ki je tako močna, da nas lahko obvaruje pred vsem in nam zagotovi široko polje delovanja za utrditev naSe zastave v svetovnem prometu. Ta razvoj nafie moči na morju in ta zavest varnosti bosta najbolje pokazala ne samo našemu narodu, nego tudi vsemu svetil, našo važnost saj že danes spoznavajo, da je naša država dežela miru in reda, kjer se lahko odpočiješ in razvedriš v naši divni prirodi bolj kakor kjerkoli drugje.
Vaše Veličanstvo je hotelo na današnji dan s svojo dragoceno navzočnostjo pokazati vidno svojo ljubezen, s katero Vaše Veličanstvo in naš vzvišeni vladar sprem-
ljata vsak napredek naše zastave na morju. Zato prosimo Vaše Veličanstvo, naj izvoli sprejeti izraze naše hvaležnosti za čast, ki nam je bila izkazana in naj izvoli biti tolmač naše zahvale pri Nj. Vel. kralju. Naj živi Nj. Vel. kraljica Marija!«
Splošne burne in dolgotrajne ovacije z vzkliki: »Živela kraljica! Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander I. in njegov svetli vladarski dom!« (Spet dolgotrajno in burno vzklikanje Nj. Vel. kralju in Jugoslaviji.)
Ko se je vzklikanje N j. Vel. kraljici, Nj. Vel. kralju in Jugoslaviji nekoliko poleglo, je izpregovorila Nj. Vel. kraljica in odgovorila na pozdravni govor predsednika »Jugoslovanskega Lloyda« Banaca, s temi-le besedami:
»Častitam vam h krstu tega divnega parnika s toplimi željami, da ponosno in uspešno ponese po morjih jugoslovansko trgovsko zastavo. Naj ga spremlja sreča!«
Na te besede Nj. Vel. kraljice se je ponovil orkan odobravanja. Ponovili so se klici Nj. Vel. kraljici, Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu. Tem klicom so se pridružile tudi tisočglave množice, ki so se zbrale ob obali že ob prihodu Nj. Vel. kraljice in ki je ves čas svečanosti navdušeno manifestirala za Nj. Vel. kralja, Nj. Vel. kraljico, Nj. Vis. prestolonaslednika Petra in kraljeviče, za Jugoslavijo, jugoslovansko mornarico in vojsko.
Ob 1(>. je krenila- ladja »Kraljica Marija« iz splitske luke ter začela rezati valovje modresra Jadrana. Spremljali so jo navdušeni klici množic in topovski streii.
Priprave za sprejem kraljice v Dubrovniku
Dubrovnik, 7. marca. k. Vse mesto se pripravlja, da na čim bolj svečan način sprejme Nj. Vel. kraljico Marijo, ki prispe jutri s parnikom iz Splita. Mesto se je odelo v zastave. Zvečer ga bodo razsvetlili. Izdali so proglas na meščanstvo in sestavili poseben program bivanja Nj. Vel. kraljice v mestu, saj je to njena prva pot v Dubrovnik.
Utrditev laburistične vlade po sporazumu v Indiji
Mac Dona!d more računati v svoji indiiski politiki na podporo liberalcev in Baldvinovih konservativcev - Delavska vlada ostane na krmilu vsaj do srede I, 1952
London, 7. marca. r. Posledice sporazuma v Indiji se globoko čutijo tudi v vsej angleški notranji politiki. Indijsko vprašanje je v ospredju med vsemi drugimi političnimi vprašanji.
Kakor je bilo pričakovati, je premirje v Indiji znatno utrdilo položaj MacDonalnove vlade To se očitno kaže kljub temu, da je eno krilo konservativcev pojačalo svojo no-novinarsko kampanjo proti njej. To kampanjo vodijo predvsem glasila znanega novinskega magnata lorda Rotliemereja, ob čigar strani stoji tudi Beaverbrook. Vsi ti listi ostro protestirajo proti sporazumu, ker da ne pomeni nič drugega nego kapitulacijo Anplije, s katero se je ta poslednja odpovedala Indiji. Ta kampanja služi na eni strani za napade proti delavski stranki, na drugi pa proti voditelju konservativcev Bahvinu, kateremu očita to kouse--vativno krilo, da odobrava stališče, da so koncesije v Indiji potrebne.
Tako se je pojavil spričo indijskega vprašanja v konservativni stranki precej oster razkol. To nesoglasje se je opazilo takoj po zaključku indijske konference. Že tedaj je krilo konservativcev, ki sledi g. Baldwinu, izjavilo, da sprejema rezultate konference, medtem ko je drugo krilo pod vodstvom g. Churchila zavzelo stališče nepomirljivega nasprotovanja vsaki reformi. Churcliil, ki se je tedaj oddaljil od svojih prejšnjih tovarišev v konservativnem ministrstvu, je bil v začetku precej osamljen, toda vneto sta že tedaj podpirala njegovo stališče listi Rothemerejeve in Bea-verbrookove smeri. Kampanja, ki jo vodijo omenjeni listi, bi znala imeti za posle-
dico korenito pregrupacijo osebnosti in sil v konservativni stranki.
Kar se tiče laburistov, je postal položaj njihove vlade po sporazumu v Indiji kljub zadnjim uspehom na polju notranje poli tike precej povoljen, kajti v področju splošne imperijalnc politike morejo sedaj računati ne samo na podporo liberalcev, temveč tudi večine one skupine konservativcev, ki sledijo g. lialdivinu. S tem jim
je dan pogoj za izvedbo ustavne reforme
v	Indiji, katera bo dobila svojo končno obliko na novi indijski konferenci, ki se ima sklicati v Delhi še v teku tega leta. Potreba solidarnega nastopa strank glede indijskega vprašanja bo imela za posledico utrditev MacDonaldove vlade, katera ostane na krmilu, kot se splošno predvideva, gotovo še vse letošnjo leto in še dobršen del leta 1932.
Prepoved dvojne zaposlitve v Avstriji
Načrt zakona bo v kratkem predložen dunajskemu parlamentu
Dunaj, 7. marca. d. Na včerajšnji seji Narodnega sveta so med drugim razpravljali tudi o vprašanju zakona proti tistim, ki dvojno služijo. Kakor poroča »Das Sechsuhr-Blatt« iz poučenega vira, se že izdeluje takšen zakonski predlog. Gre za tri kategorije oseb z dvojnim zaslužkom, in sicer: 1. osebe, k iuživajo kako pokojnino, bodisi državno ali kako drugo, in ki imajo poleg tega še kako plačano zaposlitev, 2. osebe, ki so v kakem delovnem razmerju, hkrati pa imajo še kako drugo zaposlitev in ?>. osebe s takozvaniin »nepristnim dvojnim zaslužkom«, to so rodbine, kjer služita mož in žena. Pripravljeni zakonski predlog zahteva, da se uvede obvezen javen izkaz o delu, s čimer bi bila _ omogočena kontrola vseh treh kategorij oseb z dvojnim zaslužkom. Za prvo kategorijo se predlaga, da se upokojencem prepove sprejeti zaposlitev. Prav tako se predlaga za drugo kategorijo splošna prepoved dvojne zaposlitve podobno kakor v
Nemčiji. Pri tretji kategoriji mora eden od obeh zakoncev pustiti svojo službo, no da bi imel pravico do podpore za brezposelno. Zakonski predlog bo v kratkem času predložen Narodnemu svetu.
Besedilo pomorskega sporazuma se objavi v sredo
Pariš, 7. marca. AA. V političnih krogih je nastalo nezadovoljstvo, ker bo objavljena vsebina francosko-italijanskega sporazuma šele prihodnjo sredo. Objava se je zakasnila, ker sta vladi v Washingtonu ln v Tokiju izrazili neke pomisleke, ker je bila določena tonaža oklopnic na 23.000 ton. Končno pravijo Američani In Japonci, da so dovolili Franciji 82.000 ton podmornic, dočim imajo Združene države in Japonska vsaka po 32.000 ton.
London, 7. marca. n. Pravijo, da nameravajo formalno sankcijonirati francosko-italijanski sporazum z medsebojnim posetom. Francosko vojno brodovje bo posetilo italijansko vojno luko Spezia, italijansko vojno brodovje pa francosko vojno luko Toulon.
Ob MasaryLoveni | jubileju
Tako velike zasluge si je pridobil predsednik Masaryk za svoj narod in še zlasti za češkoslovaško državo, da mu pc piavici pravijo Cehoslovaki: naš Lincoln. Če ne bi imela Amerika svojega Lincolna, bogzna, že bi ostala Amerika svobodna. Ia te ne ibi imela Čehoslovaška svojega Masaryka, tudi gotovo ne bi bila danes ena najbolj konsolidiranih srednjeevropskih držav, če bi splon prenesla vse silne nevarne boje.
V	mnogem oziru pa ni bil Masaryk samo Lincoln za svoj narod, temveč tudi za naš. Ze pred vojno je bal učitelj naše mladine, že pred vojno pa je tudi bil eden najodloč-nejžih in najzvestejših naših prijateljev. Da je izgubila Avstro-Ogrska bitko ob anek-sijski krizi, je Masarjnkova zasluga, ker on je razkril vso umazanost dunajske diplomacije, ki je delala s falzifikati. A tudi med vojno je 1)il Masaryk vedno eden najzvestejših prijateljev jugoslovanskega naroda ter več ko enkrat uspešno posredoval v naših notranjih sporih. Ni čuda zato, če je vsak Masarykov jubilej tudi za jugoslovanski narod praznik in da spoštuje in časti Masaryka jugoslovanski narod prav tako kp češkoslovaški.
Treba pa je, da jugoslovanski narod sla-
vi	Masaryka tudi v duhu njegovih naukov. Delati in živeti tako, kakor je učil Masa-ryk, v tem je šele prava proslava njegovih '/jasiug. V tem pogledu pa bi zlasti opozorili na delo Masaryka kot državnika in češkoslovaškega ter slovanskega patriota. Tu je najpotrebnejše, da sledimo vzgledu Masaryka, da se ravnamo po besedah slovanskega Lincolna. Zlasti pa še zato, ker bo njegove besede dostikrat za nas tako umestne in pravilne, kakor da bi bile nalašč Ogovorjene na naš naslov.
Tako je predsednik Masaryk pred kratkim k obletnici Lincolnove univerze govoril o demokraciji. V tej svoji izjavi je znova povdaril svojo vero v demokracijo, ki ne pomeni skrbeti le za sebe, temveč misliti tudi na druge in delati za nje. Če ni demokracija povsodi prodrla, potem le zato, ker ni vedno zmagala treh svojih glavnih nasprotnikov in ti so: egoizem, sentimentalnost in praznoverje.
Kakor da bi bila izrečena la izjava naravnost zaradi naše povojne, došestojanu-arske politike, taiko so z njo točno povedane vse glavne napake našega povojnega parlamentarizma žalostnega spomina. Ali je bilo v vsem tem našem bivšem parlamentarnimi stvari, ki je tako silno ovirala in preprečevala naš napredek, kakor je bil povsod delovni strankarski in osebni egoizem. Vse vladne krize so nastale v prvi vrsti samo zaradi egoizma, vsi dobri načrti so propadali zopet samo zato, ker so zadeli ob vedno čuječi egoizem upliv-nih, nobena reforma, nobena dobra stvar ni bila izvedljiva, ker se je proti njej postavil ta ali drugi egoizem. Naša uprava je propadala vsled njega, notranji spori so nastajali zaradi egoizma in do nobene sloge, do nobenega sporazuma ni moglo priti samo vsled tega vedno delujočega egoizma.
Na drugi strani pa je sentimentalnost ru-feila našo silo in onemogočala vsak uspeh. Da smo zapravili Wilsonovo črto, je bila kriva samo nezdrava sentimentalnost, da •mo izgubili Koroško, gre zopet v veliki meri na račun naše sentimentalnosti, da se nismo znali gospodarsko osamosvojiti, to je zopet preprečila naša sentimentalnost. In že dane.9 se nismo rešili te naše sentimentalnosti in zato še danes ne znamo delati. Iz same sentimentalnosti dopuščamo, da osladni šlagerji ubijajo našo odgovornost, iz same sentimentalnosti nočemo vedeti, kaj zahteva narodni ponos, iz same sentimentalnosti zdihujemo, kjer bi si z delom mogli pomagati in h same sentimentalnosti še danes ne pogledamo resnici v oči. Politično praznoverje pa je bila naša tretja napaka. Kaj vse so smeli klepetati naši politični agitatorji nekaznovano našemu narodu! Ni še bilo na svetu neumnosti, ki pri nas ne bi našla pristašev. In še danes straši tega političnega praznoverja polno in še danes niso izginili oni krivi preroki, ki vedo povedati, da nas hočejo Srbi ali pa Hrvati čisto pojesti.!
Vse te tri velike napake dokazujejo, da smo bili za svobodno državno življenje nepripravljeni in da je zato moralo priti tako, kakor je prišlo, da bi nam egoizem, sentimentalnost in praznoverje skoraj uničili državo. In da ni naš kralj Aleksander e
0.	januarjem pritisnil vse tri glavne hibe k tlom, bi morda danes že doživeli naj večjo katastrofo, ki jo ie sol oh mogel doživeti
Velika ladijska nesreča na Donavi
Vsled trčenja z »Zagrebom« se je parnik »Franchet d’Esperey« po- • topil -- število človeških žrtev ni še ugotovljeno
Beograd, 7. marca. AA. Nocoj ob pol 1. je trčil v parnik >Franchet d’ Esperey«, ki vrši potniški promet med Beogradom in Pančevom, blizu Ade Huje, 150 metrov od obale v parnik >Zagreb«, ki je vozil s Pančeva v Beograd. Parnik »Zagreb« se je zaril od strani v parnik >Franchet d’ Espe-ray« in prebil kabino II. razreda. Radi tega je parnik >Franchet d’ Esparay« potonil in sicer najprej s sprednjim, potem pa tudi z zadnjim delom. Potnikom I. razreda se ni zgodilo ničesar, toda med potniki II. razreda, ki so se jim pridružili radi slabega vremena nekateri potniki III. razreda, je nastala panika. V trenutku trčenja je udrla voda in ugasnile so vse električne svetilke. Potniki so v paničnem strahu drli proti vratom. Priskočili so takoj na pomoč mornarji, nastala pa je med vrati gneča, da sc je siccr mogla rešiti večina potnikov, a ne vsi. Koliko potnikov je utonilo, se še ne ve, ker bo mogoče parnik dvigniti šele drugi teden. Pogrešajo sestri Teti in Pavlino Janas iz Pančeva ter krmarja parnika štularja. Tudi parnik »Zagreb« je bil poškodovan in so ga morali odpeljati, da ga popravijo. Kolika materijalna škoda je nastala na parniku »Franchet d’ Esperay«, bo ugotovljeno, ko ga odvlečejo v dok.
Benograd, 7. marca. 1. Ze v pivih trenutkih po nesreči so opazili, da je parnik »Franchet d’ Esperey« zelo poškodovan. Ugotovili so, da so izhodne stopnice iz II. razreda popolnoma porušene, kar je zelo oteževalo reševanje potnikov, vendar pa je temu odp-omogel restavrater s parnika »Franchet d’ Esperey«, ki je odprl iahod za silo, iz katerega so mornarji začeli sprav-
ljati obupane potnike, ki so bili že skoro do vratu v vodi. Na tak način so z velikim naporom rešili pet potnikov. Rešena je bila tudi neka dama, ki se je onesvestila. Od moštva se je ponesrečil prvi krmar Šavlo-vič, ki je ravno spal v kabini na »Franchet d’ Esperey«. Najbrže je pri sunku bil težko ranjen in ga niso mogli rešiti in je tako našel smrt v vodi.
Rešeni potniki so ostali nekako do 3. ure zjutraj na ladji »Zagreb«. Okrog 3. je prišla na lice mesta prva ladja iz Beograda, ki pa se je takoj vrnila v Beograd, da obvesti »Rečno plovbo« o nesreči. Ob pol 4. je prišel parnik »Prešern«, ki je pristal ob levem boku »Zagreba«, sprejel na krov potnike in odpeljal nato nazaj v Beograd, kamor je prišel ob pol 5.
Ko je ravnateljstvo »Rečne plovbe« zvedelo o nesreči, je izdalo ukaz, da se v beograjskem pristanišču in na ladjah v znak žalosti izvesijo zastave na pol droga.
Neki očividec pripoveduje, da je takoj, ko je bila obveščena agencija, odšel prometni načelnik Petrovič z ladjo »Skadar« iz Beograda na mesto nesreče. Kmalu za njim se je odpeljal tja tudi šel navtike g. Landa na ladji »Raška«. To je bilo okrog pol 6. zjutraj. Ko je »Raška« dospela do ladje »Franchet d’ Esperey«, je baje prvi krmar tega parnika Mordešič skočil skozi okno svoje kabine v Donavo.
Na lice mesta je prišla tudi komisija, da ugotovi vzrok nesreče. Natančno število človeških žrtev še do sedaj ni ugotovljeno. Za sedaj se za gotovo ve samo, da so štiri osebe našle smrt, in sicer trije potniki, in krmar.
v •
Nejasen politični položaj v Nemčiji
Proračun notranjega ministrstva sprejet - Med vlado in socialnimi demokrati ni še prišlo do sporazuma
Berlin, 7. marca. AA. Poslanska zbornica je sprejela proračun ministrstva za notranje zadeve v načelni in podrobni razpravi. Proračunska razprava bo za teden dni prekinjena. Prihodnja plenarna seja bo v četrtek. Medtem bo proračunski odbor proučil izdatke vojnega ministrstva. O tem
proračunu je nastal hud spor. Vlada vztraja na tem, da zbornica odobri tudi obrok za križarko »B«. Socijalni demokratje so zahtevali koncesije socijalnega in davčno-političnega značaja. Vlada se nadeja, da se bo sporazumela s socijalnimi demokrati v tem vprašanju.
Odposlanstvo ljubljanske univerze pri predsedniku Masaryku
Praga, 7. marca. d. Praga in vsa Češkoslovaška sta danes na slovesen način proslavili 81. rojstni dan prčzidenta Masaryka. Odposlanstvo ljubljanskega vseučilišča je bilo danes opoldne na Hradčanih sprejeto in je izročilo p rezidentu diplomo častnega doktorata.
Poslanica jugoslovanskih škofov in Vatikan
Rim, 7. marca. d. V tukajšnjih političinh krogih živahno razpravljajo o nesoglasju med Mussolinijem in Vatikanom, ki je nastalo zaradi pastirskega pisma zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, Mussolini je glede na to pastfrsko pismo papeža večkrat prosil, naj bi takoj uvedel posredovalno akcijo in nastopil proti pastirskemu pismu jugoslovanskega cerkvenega kneza. Vatikan pa se je popolnoma odel v molk. Zaradi tega je pisanje fašističnega tielca od dne do dne ostrejše. Posebno današnji opoldanski listi zahtevajo najodločneje, da se Vatikan pokori Mussolinijevi zahtevi.
Nemški škof je proti narodnim socijalistom
Berlin, 7. marca. AA. Narodni socijalisti ostro protestirajo proti pastirskemu listu nemških škofov, ki svarijo svoje vernike pred narodno -socijalističnim gibanjem, ki nasprotuje idejam vernih katolikov. Pismo je napravilo v berlinskih političnih krogih ogromen vtis ter menijo, da bo imelo velike politične posledice.
Pretep na protestnem zborovanju proti sovjetskemu dumpingu
London, 7. marca. AA. V dvorani Albert se je vršil velik protestni shod proti sovjetski gospodarski vojni. Shoda se je udeležilo 7000 ljudi. Red je delalo 500 rediteljev. Ko je pričel govoriti lord P .entford, so skušali nekateri zborovalci motiti njegov govor z medklici, kar se pa ni posrečilo, ker so Jih vrgli reditelji iz dvorane. Nato je nastal splošen pretep med zborovalci, nakar so ženske v velikem strahu zapustile dvorano. Tudi Churchill je moral zaradi splošnega nemira večkrat prekiniti svoj govor.
jugoslovanski narod. 6. januar je bil dejanje, vreden Lincolna, ker to dejanje je rešilo državo in s tem našo svobodo. Kar pa je začel naš kralj, naš jugoslovanski Lincoln, to moramo mi vsi dovršiti in kako moramo to dovršiti, je povedal Masaryk. Z vsemi močmi zatreti one tri glavne hibe, ki so razjedle naš parlamentarizem! Egoizem, sentimentalnost tn praznoverje morajo izginiti iz jugoslovanskega naroda in s tem bo jugoslovanski narod najlepše počastil jubilej velikega Masaryka'
Jugoslavija na razstavi tiskarskih izdelkov v Parizu
Beograd, 7. marca. AA. V mescu maju, juniju in juliju bo poleg veličastvene ko-lonijalne razstave v Parizu v prostorih mestne posvetovalnice splošna in posebej še francoska razstava umetniških in drugih tiskarskih izdelkov. Poleg tehnično lepo izdelanih vezanih in nevezanih knjig bodo razstavljena tudi kaligrafska in tipografska dela, tisk v barvah, ilustracije in platnice za knjige. Razstava bo obsegaja dobo zadnjih 20 let. Naša kraljevina Jugoslavija, ki nima velike tiskovne industrije in tradicije, bo navzlic temu izkoristila tudi to priliko, da pokaže vsemu svetu, da imamo lepa dela tu^li na tern polju kulture. Naš oddelek nas mora dostojno reprezentirati in zbrati čimveč in čim bolj neprezentativ-nih naših del. V to avrho so ustanovljeni v vseh naših kulturnih centrih lokalni odbori, ki bodo zbirali materijal za to razstavo. Opozarjamo vse naše bibliografe in tipografska podjetja da imajo priliko brez stroškov sodelovati pri tej razstavi. Interesenti naj javijo tajnikom omenjenih odborov, kaj in katere knjige želijo staviti na razpolago za razstavo. Ni nobene nevarnosti, da bi se predmeti izgubili ali pokvarili, ker Centralni presbiro pri predsedništvu ministrskega sveta prevzame vso odgovor nost za predmete na tej razstavi in za njihovo vrnitev. Da bi naša udeležba pri tej razstavi bila čim reprezentativnejša in pomembnejša, sodelujejo v odboru naše naj' uglednejše ustanove, profesorji univerz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, državni muzeji in veliko število naših umetnikov, razen tega pa pomaga odboru aktivno dru štvo francosko-jugoslovanskih prijateljev. Zadnji termin, v katerem morajo biti pr ;d meti v rokah Centralnega presbiroja pri predsedništvu ministrskega sveta, je 14. t m. Omeniti je treba še, da je Jugoslavija na razstavi dekorativne umetnosti 1. 1925 dobila največje število kolajn in diplom. Zato prireditelji razstave upajo, da bo Jugoslavija tudi tokrat pred vsem svetom pokazala, da ne zaostaja za drugimi državami.
(Vsi interesenti za to razstavo so napro-šeni, naj javijo vsaj do pondeljka zvečer dopisniku Centralnega presbiroja Zobcu, Bleiweisova 15/11., ali in 8 katerimi deli se nameravajo udeležiti razstave.)
Nova bolnica in zdrav stfveni dom v Murski Soboti
Murska Soboto, 5. marca.
V torek se je mudila tukaj komisija, ki si je natančno ogledala stavbišča, ki so bita predlagana, da se na njih zgradi nova bolnica in zdravstveni dom. Obenem pa so se bavili z vprašanjem hiralnice.
V komisiji so bili za bansko upravo gg. ing. Otahal, ing. Dolenc, teh. svetnika, inšpektor dr. Majer, za Higijenski zavod ing. Guzelj, sreski načelnik Lipovšek, san. referent dr. Gregorc, teh. ref. ing. Lah, župan Benko, podžupan Čeh, šef antitrahomskega ambulatorija dr. Pečan, primarij bolnice dr. Skrilec, upravitelj bolnice Šušteršič ter predsednik društva »Meščanski dom« Dittricb.
Ko se je sprožilo vprašanje nove bolnice, se je občina zavezala, da bo preskrbela zemljišče in napeljala elektriko brezplačno ter bo odkupila staro bolnico. Občina je predlagala, za bolnico prostor tik za parkom na Radgonski cesti, ki je last grofa Szarparyja, dočim bi sjs naj zdravstveni dom postavil v Grajski ulici. Komisija je spoznala oba prostora primerna in se bo z gradnjo zdravstvenega doma pričelo še te pomladi, za bolnico pa se bodo šele sedaj terenu primerno delali načrti.
Za bolnico bo občina kupila 13 oralov zemljišča, za zdravstveni dom pa grajsko vrtnarijo. Prostor za bolnico ima krasno lego, ki j proti jugozahodu odprt, dočim se od zadaj nahaja gozd. V novi bolnici bo prostora za 300 bolnikov ter bodo posamezni oddelki v posebnih zgradbah. Gradbeni stroški bodo znašali približno 25 milijonov Din.
Končno so še sklepali o hiralnici. Podan je bil p. llog, naj se za hiralnico kupi marof grofa Szaparyja ob Radgonski cesti, ki bi se ga dalo dobiti za 350.000 Din in se nahaja v neposredni bližini bodoče bolnice. Po mnenju nekaterih bi bila t« poslopja in prostori zelo primerni. S tem bi bila tudi omogočena skupna kanalizacija vseh treh zavodov, kakor bolnice, hiralnice in zdravstvenega doma. Kanalizacija je namreč eden najtežjih problemov, ker je padec terena neznaten.
Javno mnenje pa se ne pridružuje temu načrtu. Občina se je namreč zavezala, da odkupi staro bolnico. Bolj pripravnega poslopja za hiralnico pa si ni mogoče zamisliti. Marof pa bi bilo treba popolnoma adaptirati, preden bi bil uporaben. Krožek »Meščanski dom« si je stavil nalogo postaviti hiralnico in sirotišnico in je dosedaj zbral 70.000 Din, katera vsota se bo v kratkem zvišala na 100.000 Din. Občina predvideva 80.000 Din in je tudi obljubljena podpora banske uprave. Preden pa bo priSlo v tej zadevi do odločitve, naj merodajni faktorji z->-devo pazljivo premislijo, da ne bodo ti človekoljubni nameni slabše realizirani, kakor bi bilo potrebno. Veliko število beračev in drugih ne sreiSnikov, ki se potikajo okoli po srezu, naj jim bo pred očmi. Tudi še ni nobenega predlaga, zakaj naj bi se uporabila sedanja bolnica.
Občina se nahaja v času, ki ji nalaga ogromna bremena, če se hoče mesto primerno razviti in zadostiti potrebam ter popraviti napake madžarske vlade, ki je delala samo za trenutne potrebe In ni mislila, ali pa ni hotela misliti, na bodoči razvoj mesta. Paziti je torej treba, da !!■? bodo ogromne žrtve neracijonelno izrabljene.
Pravilnik o ureditvi hudournikov
Beograd, 7. marca. AA. Minister za šume in rudnike je na podlagi čl. 43 zakona o ureditvi hudournikov predpisal praivlnik o izvršitvi zakona o ureditvi hudournikov. Pravilnik je-bil poslan v ministrstvo za notranje zadeve, da se o njem izjavi.
Močan potres v Vardarski banovini
..Beograd, 7. marca. AA. Nocoj ob 1'17'42 so _ zabeležili seizmogralski aparati na postaji Taš- ” majdan začetek močnega potresa v daljavi 530 km v jugovzhodni smeri od Beograda. Maksimalno gibanje tal je bilo ob 1'18'35 in je znašalo 280 mikronov. Po poznejših vesteh so čutili posebno močno potres v Valandovu, Stru-mici, DJevdjeliji, Demir Kapiji, v vardarski dolini in Kavadarju. V nekaterih krajih je bil potres tako močan, da Je potrgal telefonske in telegrafske žice. Potres so čutili tudi severno in vzhodno Beograda ter so ga zabeležili tudi v Sofiji. Močno bobnenje pod zemljo je spremljalo potres, ki se Je ponovil ob 2. uri po polnoči. Epicenter potresa ni v omenjenih krajih, temveč med Solunom in Orfanskim zalivom.
Drobiž z vsega sveta
Newyork, 7. marca. AA. Mladi filmski igralec Jackie Coogan, ki je star komaj 16 let, je sklenil s privoljenjem sodiSča s Paramount filmom pogodbo. Dobil bo tedensko 1500 funtov ster-lingov. — Slično pogodbo je sklenila s Paramount filmom 10-letna filmska igralka Mitzl Green. Tedensko bo imela 250 funtov sterlingov plače.
London, 7. marca. AA. Zakladni minister Snowden leži bolan na influenci v svojem domu v Frenshhamu Surreju. Po snočnjem poročilu se ne počuti baš najbolje. Ima nekaj mrzlice.
Tokio, 7. marca. AA. Kskadra japonskih kri-Tokio, 7. marca. AA. Eskadra japonskih križark je odšla na večmesečno plovbo in bo obiskala tudi Sredozemsko morje.
Berlin, 7. marca. AA. V nekih krajih Nemčije je pritisnila huda zima. V Sleziji in v vzhodni Nemčiji je bilo 14 stopinj pod ničlo.
Madrid, 7. marca. AA. Ker so na španskih univerzah večinoma povzeli s predavanji, sta tudi univerzi v Madridu in Sevilli odprli svoje dvovfme. Rektor madridslfe univerze bo odstopil.
Madrid, 7. marca. AA. Na predlog gospodarskih krogov bo španska vlada letos vpeljala poletni čas.
Lizbona, 7. marca. AA. Lisbonska občina je najela pri neki finančni skupini v Londonu posojilo enega milijona funtov. Posojilo bodo uporabili za javne gradnje.
yj|4
V
IN
Da se da bakru in aaedi lep sijaj, potrebno je jako malo dela in jako malo Vim-a. Vim odstranjuje vsak madež in naredi ko* V]no sijajno in lepo. Vim pisti z lahkoto in hitro* m stane velik zavoj samo Din. 6.-
VIM ZA
predhbt/^| |^4
SAMO
6.
- DIN. NOVf VELIK ZAVOJ
Ljudsko iieiie
1 o časopisnih vesteh se bo letos dne 1. marca vrši k) drugo ljudsko štetje v naši svobodni državi. Prvo je bilo leta 1920. Z obdelavo etatističnega niateniijaila prvega našega ljudskega šiC-tja pa ne moremo biti zadovoljni iz več vzrokov. Prvič nismo imeli v (lobi natjhujših strankarskih bojev smisla in časa za take kulturne in gospodanske probleme in drugič, se je vršil popis prebivalstva po lokalnih zakonih, do-cini se bo to letos izvršilo po enotnem in uni-fioi 1'anem principu za vso Jugoslavijo. Z ozirom na to moramo pričakovati sedaj z vso sigurnostjo večje uspehe.
Ugotoviti moramo, da se ljudskemu štetju pripisuje splošno premalo važnosti. Naše mišljenje je mnogokrat vse preveč usmerjeno na najbližji in neposredni osebni profit, tako da prezremo splošne državne, narodne in kulturno koristi, zlasti ako te koristi niso neposredno vi ne. Ni naš namen naštevati na tem mestu v ih prednosti popisa prebivalstva. Hočemo samo ina kratko skicirati zgodovino ljudskega štetja, iz katere je razvidno, koliko važnosti so ipclagali mogočni kulturni narodi že nekdaij na popis prebivalstva, zemljišča, premoženja itd.
Prvi začetki ljudskega štetja segajo v dobo, ko so države dosegle višje in močnejše organizacijske forme im prevzele važnejše in kompli-oiranejše upravne posle. Take države so nujno zahtevale poznavanje števila prebivalstva radi cenitve davčne moči, produkcijske moči, obrambne moči itd. svojih državljanov.
V Egiptu so se vršili prvi popisi prebivalstva že 3000 let pr. Kr., to je v času graditve največjjili piramid, ki spadajo med svetovna ču-d Takih ogromnih del stari Egipčani gotovo ne bi mogli dokončati, ako ne bi naprej poznali po načrtu vseh potrebnih faktorjev, kateri ee dajo ugotoviti samo s štetjem.
Kitajci, ki imajo svoje vrste svetovne rekorde (najdaljši zid, najstarepe bankovce, najsfa* rejše časopise, največjo enciklopedijo itd. itd.), so imeli prvo ljudsko štetje že 2.300 let pr. Kr. Leta 550 so imeli Kitajci že merjenje zemljišča (katasfcriranije).
•T.id; 1- nalu po izhodu iz Egipta imeti prvo ljudsko štetje, katero omenja Mojzes v tretjo”! poglavju četrte knjige sv. pisma znane pod imenom »Numeri«. Krailj David je obnovil ljudsko štetje Izraelcev, kateiro se je pozneje redno ponavljalo.
Pri Grkih se je vršilo ljudsko Štetij e že pod Likurgom in Solonom.
Rimljani, ki so že od nekdaj imeli mnogo smisla za dobro upravo in praktično zakonodajo, so ljudsko štetje poznali skoraj v modernem stilu. Že krailj Servius Tullius je uvedel pivo ljudsko štetje tako imenovano »oensus«, ■kait&rega je prevzela poznejša rimska republika v svojo ustavo in kateri se je vrSil ko* sve-Jan državni akt redno vsakih pet let. Census je obsegal štetje prebivalstva in premoženja. Na splošen poziv se je moral vsak samostojen rimski državljan osebno javiti v poseben m uradu (Vitla puhlica na Marsovem polju) in povedati posebnemu državnemu uradniku »cenzorju« predpisane osebne, rodbinske in premoženjske podatke (namen, praenomen, cogno-men, bivališče, spol m starost rodbinskih članov, posamezne dele premoženja z navedbo vrednosti itd.). Nesamostojne državljane je zastopal varuh (tutor). Odsotni so se morali zglasiti kasneje, toda osebno. V dobi cesarjev se je vršil censua vsakih 10 in pozneje vsakih 15 tet in sicer v domovini vsakega posameznika Jer se je nanašal tudi na osebe, ki niso bile rimski državljani (sužnji, podjarmljeni narodi itd.). Radi ljudskega štetja pod cesarjem Avgustom sta morala Marija in sv. Jožef iz Na-aareta v Betlehem, kakor je znano iz sv. pisma.
Poleg censusa je uvedel kralj Servius Tullius tudi rojstne im smrtne matrike, ki so se vodile pri gotovih svetiščih, podobno kakor pri nas v župniščih. Tako dobljeni statistični podatki so se zaključili in v porabljali pretežno v upravne namene. Prvi census je obsegal okolo 150 tisoč oseb, pozneje v času cesarjev seveda več milijonov. Statistični podiaitkii so se celo tu in tam znanstveno obdelavaii. Ulpian je izračunal med drugim tudi povprečno trajanje življenja za vsako posamezno starost, problem, katerega se je lotit pozneje šele znameniti astronom Edmund Haliley okoli leta 1600, znan po svojem kometu, katerega smo zadnjič opazovali leta 1910 im kateri je svetil tudi svetim trem Kraljem na poti v Betlehem.
Srednji vek ni imel talko urejenih držav, kot je bil nekdanji rimski imperij. Ljudskega štetja v pravem smislu skoraj ni bilo. Edino na Angleškem se je izvršil leta 1086 popis prebivalstva in ketastriranje zemiltje.
V začetku novega leta se je vršilo ljudsko štetje večinoma po mestih, ki so imela urejeno upravo. Poz. se je razširilo tudi na podeželsko prebivalstvo, toda brez pravega sistema. Zato tudi ni bilo primernih uspehov. Ljudsko štetje v današnjem stilu se je začelo v v-' '' kulturnih državah šele v drugi polovici 19. stoletja, ko je napredek v tehnika (uvajanje strojev v produkcijo) odkril celo vrsto no-vili gospodarskih in sooijalnih problemov, ka tere so morale vlade reševati. Radi obsežnosti gradiva se ne moremo podrobnejše spuščati v zgodovino ljudskega štetja. Pripomnimo samo, d., se je v bivši Avstriji vršilo ljudsko štetje vsakih 10 let in sicer po stanju 81. decembra dekadičnih letnic. Obdelava statističnega materi-la zadnjega ljudskega štetja v Avstriji (31. decembra 1910) se vsled svetovne vojne ni mogla popolnoma izvesM.
Dr. Vladimir Ravnihar kot Sokol
Povodom 60-letnice br. dr. Vladimirja Ravniharja je že v petek naš list na kratko omenil uspešno delovanje jubilanta v Sokolstvu. Danes pa hočemo seznaniti javnost z delom br. dr. Ravniharja kot Sokola. Jubilant izhaja iz stare sokolske družine. Ze njegov oče, br. Franc Ravnihar je bil med ustanovitelji Južnega Sokola v Ljubljani leta 1863. Jubilantov oče je bil prvi tajnik, pozneje pa dolgoletni odbornik in nekaj časa tudi starosta. Vse to je vplivalo na mladega Vladimirja, da je že v zgodnji mladosti zahajal v sokolsko telovadnico in da se je tudi po študijah vedno udejstvoval v sokolskih društvih, najprej v Novem mestu, kjer je ves svoj prosti čas posvetil Sokolu. Iz Novega mesta je odšel na vroča celjska tla. Tu je postal zaradi svojega odločno slovanskega mišljenja trn v peti celjskim nemškutarjem, kajti dr. Ravniharja so smatrali za glavnega inicijatorja razvitja prapora Celjskega Sokola. Iz Celja je prišel br. dr. Ravnihar v Ljubljano po reformaciji slovenskega Sokolstva, ki jo je izvedel br. dr. Murnik po vzoru češkega Sokolstva. Jubilant se je takoj pričel udejstvovati v Sokolu in je bil izvoljen za podstarosto Ljubljanskega Sokola, starostoval pa je br. dr. Ivan Tavčar. Leta 1903. je izdal brošuro »Sokolska ideja med Slovenci«, ki je vzbudila ogromno zanimanje. Pri II. slovenskem vsesokolskem zletu v Ljubljani leta 1904 je br. dr. Ravnihar krepko sodeloval in nemala je tudi njegova zasluga, da je zlet uspel tako sijajno. Naslednje leto 1905 se je ustanovila Slovenska Sokolska zveza in je bil br. dr. Ravnihar izvoljen za starosto. Svoje naloge se je dobro zavedel in ravno v času njegovega starostovanja beleži sokolska ideja kra-sem razmah. Kot starosta SSZ je popeljal slovensko Sokolstvo v Zagreb na I. vsesokolski zlet leta 1906 in v matuško Prago na V. vsesokolski zlet.
V burnem letu 1908 se je posvetil političnemu življenju in odstopil kot starosta SSZ.
Glavna skupščina JSS v Mariboru leta 1920 je pozvala br. dr. Ravniharja zopet med sokolske delavce in z veseljem se odzval temu klicu ter prevzel mesto I. podstaroste JSS. Po smrti nepozabnega staroste JSS br. dr. Ivana Oražna je vodil jugoslovansko Sokolstvo do zleta v Osijeku, kjer ga je glavna skupščina izvolila za starosto JSS. Leta 1921 je vodil sokolsko deputacijo na zlet francoskih gimnastov v Lille, leta 1922 pa je mogel pozdraviti na I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu v Ljubljani predstavnike Mednarodne telovadne unije in slovanskega Sokolstva. Kot starosta JSS je bil do leta 1924, nakar Je zaradi intrig odstopil kot starosta. Dasi se v zadnjem času ni aktivno udejstvoval v Sokolstvu, vendar je z zanimanjem sledil sokolskemu pokretu. Koliko zaupanje goji v njega naše Sokolstvo, je pokazala zadnja glavna skupščina ljubljanske sokolske župe, ki ga je izvolila v svoje častno razsodišče.
Bratu dr. Ravniharju, odličnemu Sokolu in Jugoslovanu kličemo ob njegovem 60-letnem Jubileju: Bodi nam še dolgo zdrav! Zdravo'
Jadranska Siraža v Ptuju
Zavedajoč se svoje zvišane naloge deluje tu-kajšni odbor »Jadranske straže« z vso vnemo, četudi -pod težavnimi oko!nosimi, da razširja med vse plasti našega naroda idejo »Jadranske straže« ter pomaga izvrševati veliki program te patrijotične organizacije v moralnem pogledu in pa z raznimi prispevki, ki so nujno potrebni za dosego teli ciljev. S svojini j »drobnim delom doseguje naš odbor vsakoletno večji uspeh, zlasti posvečuje posebno pozornost mladini. Radi tega se je ustanovil na tukajšnji realni gimnaziji in meščanski šoli »Pomladek«, ki je dosegel že precejšno število mladih »Stražarjev«, ki se živo zanimajo za pokret JS.
Da pa delovanje tukajšne JS ni neplodno, ampak je zanimanje za to velepatrijotično organizacijo kljub tolikim tukajšnim društvom precejšno, to je dokazal »Jadranski večer«, ki smo ga priredili 17. januarja t. 1. v Društvenem domu v Ptuju. Po zaslugi društvenega podpredsednika mestnega komandanta gospoda inž. majorja Sarac Mir ona smo dobili iz dijaške čete iz Maribora na razpolago razne strokovnjake, ki so na umetni način preuredili prireditveno dvorano v krov trgovske ladje, ob kateri so pljuskali sinji valovi morja.
Vsak obiskovalec naše prireditve se je hočeš, nočeš pripeljal v duhu vsaj za ta večer na naš divn^ Jadran. Ta utis pa se je še poglobil s celotnim programom tega večera. Predsednik sreski podnačelnik g. dr. Bratina Zvonko je s tolmačenjem gesel JS. »Čuvajmo naše morje« in »Svoboda morja« »tvoril prireditev ter razložil v kratkih jasnih besedah ogromen program JS in naglasil, da je ta program objed-nem tudi gospodarski in kulturni program naše mlade nacijonalne države. Odbornik strokovni učitelj Sestan Dušan je v lepem pesniškem slogu poveličeval dalmatinsko književnost. Članica »Pomladka« jo z lepo deklamacijo tudi vzbujala zlasti v mladih srcih ljubezen do našega jugoslovanskega morja. Nato je zbor Glasbene Matice v Ptuju ter zbor mariborske dijaške čete navdušeno zapel nekaj lepih pesmic.
Dobra udeležba vseh slojev prebivalstva ter njih razpoloženje nam je dokaz, da smo dosegli moralni uspeh. Dosegli pa smo s to prireditvijo in z zbirko ob tej priliki tudi gmotni uspeh, tako da smo zainogli kot prispevek za nabavo šolskega broda poslati znesek 4000 dinarjev, kar je za malo mestece kakor je Ptuj gotovo lep dar, zlasti danes v splošni gospodarski krizi. Radi tega gre temvedja zalivala vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k naši lepo uspeli prireditvi ter g tem pospešili razvoj velike ideje, ki sl jo je zadala »Jadranska straža«.
Ustanovitev Roiary kluba v Ljubljani
Pomen organizacije Rotary international
Organizacija Rotary International s centralo v Chicagu in glavnimi tajništvi v Chicagu, Londonu in Curihu obsega približno 3600 klubov s 158.000 člani, ki pripadajo 68 različnim narodom v vseh 5 delih sveta. Prvi klub je ustanovil Pavel Harris s tremi prijatelji v Chicagu leta 1905. Tri leta kasneje so ustanovili drugi klub v San Franciscu in leta 1912 je bil ustanovljen prvi evropskih klub v Londonu. V Evropi se je razvilo rotarstvo pravzaprav šele po svetovni vojni. V začetku so se vršili klubovi sestanki izmenoma pri klubovih članih, sestanki so takorekoč rotirali, odtod izvira torej ime.
Rotarstvo je v svoji osnovi življenska modrost, ki si prizadeva izravnati stalno borbo med željo poedinca po osebnem dobičku in dolžnostjo, ki izvira iz poziva služiti drugim. Ta modrost je filozofija služenja. Temelji na praktičnem etičnem načelu: služenje je nad vsem, kdor najbolje služi človeški družbi, ji služi največ.
Rotarstvo ni udruženje mož, nego udruženje poklicev, kajti vsak Rotary klub druži le vodilne zastopnike posameznih poklicev, pa more biti zato član kluba praviloma le eden od vsakega poklica. Vsak član je dolžan izpolnjevati rotarske ideale v svojem zasebnem, poklicnem in javnem življenju. Rotarstvo nudi svojim članom možnost spoznavanja vodilnih mož, dobro in pristno tovarištvo in možnost dobiti si odkritosrčnih in požrtvovalnih prijateljev, daje jim možnost spoznavanja dela, nalog in uspehov drugih mož in tako priliko za povečano delavnost v lastnem poklicu. Rotnrec naj motri svoj poklic raz stališča javne blaginje. Vsak član kluba ima po vsem svetu, kamorkoli ga dovede pot v življenju, dobre tovariše, ker so mu odprti vsi klubi te internacijonalne organizacije. Izbira za sprejem v klub je stroga in vezana na predpisan postopek, tako da je vsak član trdno uverjen, da je našel pravega, poštenega in neomadeževunega človeka, kjerkoli sreča tovariša-rotarca. član Rotary kluba more postati polnoletni moški, ki je neoporečen v Uvnem, poslovnem in zasebnem življenju, ki je
lastnik ali vsaj odgovorni vodja uglednega posla ali podjetja ali pa, ki vrši ugledno službo, v kateri si je pridobil dobro ime. Tako druži rotarstvo gospodarje vseh poklicev. Rotarstvo torej ni udruženje posameznikov, nego pred vsem vseh gospodarskih poklicev, takorekoč prerez gospodarskega življenja. Rotarstvo se praviloma ne bavi z verskimi in političnimi za devami. Radi svoje ves stet obsegajoče organizacije je že marsikdaj pripomoglo izgladiti obstoječa narodna in gospodarska nasprotja in more beležiti zanimive in odlične uspehe.
Rotarski pokret se je zadnja leta tudi v Jugoslaviji močno razvil in imamo v naši državi že klube v Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu. Osijeku, Subotici, na Sušaku, v Varaždinu in Mariboru. V organizaciji pa so klubi v Ljubljani, Skoplju,^ Sarajevu, Splitu in lianja Luki. Po večmesečnem organizatornem delu je bilo v Ljubljani ustanovljeno društvo Rotary klub. Ljubljana, ki torej pravno že obstoja. O svrhi in ciljih kluba ima pisano v svojih pravilih naslednje, Gojenje ideala služenja kot osnova vsa kega zaslužnega udejstvovanja, visoko etično pojmovanje vseh poklicnih in poslovnih vprašanj, izvrševanje ideala služenja v osebnem, poslovnem in javnem življenju vsakega člana v korist splošnosti, širjenje kroga znancev kot torišče za širše udejstvovanje, gojitev medsebojnega sporazuma in naklonjenosti proti bliž njemu, stremljenje po vzdrževanju svetovnega miru z ustvarjanjem svetovne organizacije go spodarskih ljudi, ujedinjenih v idealu medse bojnega služenja in priznavanje zaslužnosti vsa lcega koristnega dela. Dolžnost vsakega rotarca bodi, da Vrši svoj poklic častno in na tak na Čin, da koristi človeški družbi. V soboto, dne 14. mrca t. 1. bo izvršil svečano inauguracijc tega kluba generalni sekretar Rotary Interna tional-a za Evropo dr. Potter iz Curiha po ro tarskih predpisih. Čim dobi nato klub iz Chi caga telegrafično svojo klubovo številko, je ustanovljen.
»Jugoslovan"
ee naroča t Ljubljani r Gradišču 4 (poleg Nunske cerkve), telefon št. 30-68.
Jz ©rctvsfec banovine
Pcv&e in pevcf pozdravi/eni /
Po dveh letih se zopet danes zbirate v Ljubljani na svojem običajnem pevskem prazniku. Pred vojno in med vojno ste z našo pesmijo vžigali narod za bližajočo se njegovo svobodo in ujedinje-nje, po vojni pa se je Vaša naloga obrnila na stremljenje po čim dovršenej-šem izvajanju jugoslovanske zborovske glasbe — na koncertnem odru. V plemeniti tekmi bo danes popoldne ob treh v »Unionu« nastopilo 13 zborov iz Ljubljane in izven nje, da pokažejo sadove svojega truda in idealizma. Prvič se jutri zbero delegati Hubadove župe, dela Jugoslovenskega Pevačkega Saveza, ki uživa kot državna pevska organizacija pokroviteljstvo Nj. Vel. kralja Aleksandra I., — da se posvetujejo o ciljih in težnjah ter načrtih za pevsko delo v bodočnosti.
želimo skupščini in koncertu lep uspeh, predvsem polno dvorano, s katero naj Ljubljana pokaže svoje simpatije našim pevskim zborom in njihovim pevovodjem.
Za pomladansko serijo poselite pred nakupom moških oblek, manufakture, moškega perila in modnih potrebščin nujprvo trgovino
OSIP OLUP
Ljubljana. Stari trg štev. 2 na vogalu in postreženi boste * dobrim blagom po najnižji ceni.
UčNelfs^a križeva pot
Učiteljstvo osnovne šole, posebno na deželi, preživlja danes hude čase. S tem, da »o se mu reducirali prejemki na račun dajatve stanarine in kuriva s {toniočjo občin, je nastal mučen razdor med občani in šolo, nastala niržnja, že skoro sovraštvo do učiteljstva, posebno še zato, ker se je število šolskih otrok od preobrata skoro podvojilo in je dosledno treba šole razširjati, sistemizirati nove razrede in otvarjati vzporednice.
Ako hočemo dati učiteljstvu predpisano kurivo, moramo v desetih letih vse gozdove posekati! Tako sem slišal modrovati (hujskati) nekdanjega strankarskega veljaka, ki še vedno upa na povrnitev »zlatih časov«, ko bo zopet znabiti s pomočjo slepega vpitja zasedel stolček z mastnimi dijeta-mi.
Res pa je, da je breme kuriva jako neenakomerno razdeljeno na občine. Slišal sem glas od Brežic ob Savi, da stane tam meterski seženj na dom postavljenih drv (4 m3) 250 Din. Pri nas v Slovenskih goricah pa stane seženj bukovih drv dostavljen 500 do 600 Din. Torej: učitelj je državni uslužbenec, naj ga plača pošteno država, svoje potrebščine pa si naj oskrbi sam. Dajmo učitelju(ici) nujno potrebnega miru, podpirajmo vzgojni klic: »Šola in dom roko v roki«. Poznam šolo, kjer so učiteljici dodelili sobico tik pod strešno opeko. Sobica je bolj primerna za kure ali za kozo, kakor pa za človeka; poleg tega poleti neznosno vroče, pozimi neznosno mrzlo. Pa pravijo: Saj ima stanovanje, in seve ne dobi stanarine. Ob koncu še tole: Pretekle dni sta umrli v mariborski bolnišnici, kakor se sliši, na jetiki dve učiteljici, tretja umira ravno tam. Četrta hira na domu v Mariboru, dve učiteljici iz Lokavca pri Mariji Snežni v Slov. gorioah sta tudi plučno bolni v domači oskrbi. Odkod to? Ker je učiteljska služba naporna. Poglej govornika, ki recimo uro napenja pljučni meh, vidi »e mu utrujenost, krepi in sveži se s ponovnimi požirki vode... Kaj pa učit el j-(ica), ki po 4, 5 ali 6 ur neprestano govori, vzravnava in popravlja 40, 50 in več otrok, pa še ponajveč v zaduhli učilnici. Da, čisto kaj druzega je, gibati se, delati na prostem ozračju ali v izbi, kjer je le nekaj oseb.
Ako bi ne bilo počitnic, četrtkov in prostih nedelj, pa je v desetih letih večina učiteljic na jetiki izgubljena. To naj slišijo tisti, ki zavidajo učiteljstvu prosti čas. Pa še nekaj: S pičlimi prejemki se za more posebno začetnik(ica) komaj primerno prehra. uiti ali pa samo stanu primerno oblačiti in uiti razne potrebne revije, knjige, društvenim* itd. Učiteljske študije pa trajajo 9 let in po 2 letih službovanja še usposobljen ostri izpit... »Kdo ima še pogum vreči kamen v učiteljstvo? — Obdravski.
Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-panju, utrujenosti, pobitosti tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« trenčlci domače sredstvo pri roki, da mjvečja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. — »loviti zdravniki priznavajo, da učinku-< e »Franz Josefova« voda sigurno tudi >rl ljudeh višje starosti. »Franz Josefo-a« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.
d Legitimacije železničarjev, vdov in sirot.
Direkcija državnih železnic razglaša: Po nalogu Generalne direkcije državnih železnic preneha 15. i. ni. veljavnost dosedanjih rdečih ta listno ličnih legitimacij upokojenih, oz. provizi-zijoniranili železniških uslužbencev, vdov in sirot, radi česar si morajo do tega dne vsi upokojenci, vdove in sirote nemudoma naročiti nove legitimacije po najbližjih železniških postajali upokojenčevega stanovanja, kjer dobe vsa potrebna navodila.
d Važno obvestilo vinogradnikom. Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer je razposlal to-le okrožnico o nabavi trsja: Vsem vinogradnikom, ki potrebujejo trsje za obnovo vinogradnikov, priporočani, da nabavijo prvenstveno iz banovinskih trsnic ter od onih privatnih trsničarjev, ki imajo za izvrševanje trusničarstva dovoljenje od ministrstva za kmetijstvo. Pred nabavo trsja si naj vinogradniki preskrbijo od pristojnega sreskega kmetijskega referenta potrdilo, katere ameriške podlage so prikladne za njihovo zemljišče. Glede na čim dalje večjo vinsko krizo priporočani vinogradnikom, do dobro preračunajo, da-li se jim obnova vinogradu, ki zahteva danes velika denarna- sredstva, sploh izplača. Zlasti odsvetujem obna Ijuti vinograde v dobrih zemljah in v takih položajih, ki se dado bolj rentabilno izkoristiti s kako drugo kulturo, ki zahteva manj investicijskega- kapitala. V interesu obstoja našega vinogradništva je, da se sadijo same kvalitete tako vinske kakor tudi namizne sorte, katere edine imajo bodočnost. Pri nabavi trsja po privatnih trsničarjih naj vinogradniki zahtevajo pismeno potrdilo, da je trsje prvorazredno tako glede naročene vrste in podlage.
»Dame katere so napravljene elegantno in poceni, kupujejo Dagmar-svilo. — Pazite na naš oglas.« d Volna, bombaž, nogavice in pletenin« v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d Presenetljive uspehe zdravljenja katarjev dihalnih organov dosežete s pitjem Radenske zdravilne vode s toplim mlekom.	819	a
d Opozarjamo na, današnji razpis Tujsko prometne zveze v Mariboru med inserati. 76!)
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd.
škrobi in svetloiika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
685	tovarna	Jos.	Reich.
d Živinorejska hi mlečno-kontrolna zadruga
v Št. Jurju ob j. ž. naznanja,da priredi v torek
10.	marca dopoldne v št. Jurju ob j. ž. ob priliki licencovanja bikov plemenski sejem bikcev sivopšenične (pomurske) pasme. Na sejem bodo postavljeni 8 do 15 mescev stari bikci »od na mlečnost kontroliranih in v rodovnik vpisanih krav«.
Spremenljivo vreme je čas katarjev dihalnih organov. Obolenje dihalnih organov so zelo nadležna in postanejo pogosto tudi dolgotrajna, vsobito ako se jih zanemarja. Zato pričnite z zdravljenjem takoj na sledeči najbolj enostaven in uspešen način: Popijte dnevno dve do tri čaše Radenske zdravilne vode s toplim mlekom.	819
d Tečaj za izobrazim polirjev želczohetouske stroke. Tečaj za izobrazbo polirjev, ki so zaposleni v železobetonski stroki, bo otvorjeu s prvim predavanjem, ki se vrši v četrtek 12. t. m. oti 19. uri na srednji tehniški šoli v sobi št. 5 (pritličje). Vabim vse, ki so se priglasili v tečaj, da se prvega predavanja sigurno udeleže. Event. upis slušateljev, ki se še niso priglasili, je še mogoč pri navedenem prvem predavanju. LTniv. prof. dr. ing. Miroslav Kasal.
d Občni zbor SploŠnegu ženskega društva se preloži zaradi nujne odsotnosti predsednice ge. Franje Tavčarjeve na petek 13. marca.
d Podporno društvo slepih v Ljubljani je imenovalo g. Kovača Leopolda, tenorista kr. opere v Ljubljani zaradi njegove izredne naklonjenosti do slepih svojim častnim članom. Čestitamo!
d Okužen.jo se najbolje ubranimo s sredstvom SANOFORM. Zahtevajte v lekarnah in drogerijah le zaščiteno znamko tvrdke »Chemotechna« Ljubljana, Mestni trg 10.	667
d Čebelarjem nudi prvovrstne čebelarske potrebščine ])0 konkurenčni ceni Blagovni oddelek čebelarskega društva v Ljubljani, Vošnjakova ulic. 4.	778
d Vreme. Barometer je kazal včeraj v Ljubljani 752-4, termometer —1-2, relativna vlaga 90%, mirno, oblačnost 10, Sneg (12 mm). V Mariboru je kazal barometer 752 3, termometer —8, relativna vlaga 80%, smer vetra WNW, oblačnost 10, sneg (3 mm). Naj višja temperatura je bila v Ljubljani 1, najnižja —2-4, v Mariboru —4, v Mostaru —3, v Zagerbu —2, v Beogradu —3, v Sarajevu 5, v Skoplju 2, v Splitu 8. Deževalo je v Mostaru (29 mm), v Zagrebu (7 mm) in v Beogradu (4 mm). Vsa opazovanja po
7.	uri..
F. Fajdiga sin
Zaloga pohištva In tapetniških izdelkov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 17
Ustanovljena leta 1879	317
Ejitbljana
Nedelja, 8. marca 1931., Janez. Pravoslavni:
23.	februarja, Polikarp.
Ponedeljek, 9. marca 1931., Frančiška. Pravoslavni: 24. februarja, N. g. I. K.
Nočno službo imata danes lekarni Sušnik na Marijinem trgu in K u r a 11 na Gosposvetski cesti. Jutri v ponedeljek pa lekarni Trnko-czy na Mestnem trgu in Ra mor na Miklošičevi cesti.
*
■ Pevskim zborom, ki nastopijo danes popoldne na koncertu v Unionu! 1) Pevke in pevci ljubljanskih zborov naj odlože svojo garderobo v običajnih koncertnih garderobah, kjer naj jo takoj po koncertu vzamejo ven. 2) Izven-Ijubljanski zbori imajo garderobo v prostorih za odrom, gg. pevovodje pa v umetniški sobi, desno od odra. 3) Vsi pevci in pevke morajo imeti društvene znake, za dovoljen brezplačen vstop v dvorano in stranske prostore. 4) Vsi gg. pevovodje nastopajočih društev naj bodo točno ob yK na 3. uro na kratek pomenek zaradi nastopov in reda zbrani v umetniški sobi. 5) Ponavljanje pesmi, vkljub morebitnim močnim aplavzom absolutno ni dopustno. Uprava Hubadove župe JPS.'
■ Velik koncert slovenskih pevskih zborov bo danes ]x>poldne ob 3. uri v veliki Unionski dvorani. Nastopijo ljubljanski in izvenljubljanski zbori, ki so včlanjeni v Hubadovi pevski župi. Koncertni program obsega 27 umetnih in narodnih zborov, katere poje 13 pevskih zborov z nad 700 člani. To bo najmočnejša pevska prireditev, kar jih je bilo kedaj v Ljubljani. Vsak ljubitelj slovenskega zborovskega petja bo dobil na tem koncertu krasno sliko o požrtvovalnem delu naših pevcev in o visoki stopnji, na kateri stoje danes posamezni zbori. Na programu so moški in mešani zbori. Hrastničani pridejo tudi s svojim orkestrom. Opozarjamo, da se dobe vstopnice od 10. do 12. in od 2. ure dalje v veži pred Unionsko dvorano.
| 18.111. <»31. t>VWEBOVZET)E» |
■ P. Hugolin Sattner: Oljki. Izza prevrata bo ljubljanska Glasbena Matica prvič izvajala to delo na javnem koncertu v četrtek 12. t. m. Izvajala bode »Oljki« z vsem svojim velikim aparatom, ]>od vodstvom ravnatelja Poliča. Orkester bo štel nad 60 godbenikov, mešani zbor Glasbene Matice šteje danes preko 130 članic in članov. V solističnih partijah pa sodelujejo operna pevka gdč. Vera Majdičeva, članica zbora gdč. Ljudmila Vedralova in operni pevec Josip Križaj. Ravnatelj Polič je to delo pripravil z vso ljubeznijo in vestnostjo, umetniško dovršeno izdelal tudi najmanjše detajle, kakor smo pač od njega dosledno navajeni. Če omenimo še, da je koncert v proslavo SOletnice odličnega avtorja, smo pač povedali vso važnost te prireditve Glasbene Matice. Opozarjamo, da so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni.
■ Oražnovn proslava pri Ljubljanskem Sokolu. Ob 10-letnici smrti br. dr. Ivana Oražna, prvega staroste Jugoslovanskega Sokolskega Saveza, priredi prosvetni odsek Ljubljanskega Sokola U. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu spominsko predavanje. Predaval bo starosta brat Bogumil Kajzel. Dolžnost vsega članstva je, da se polnoštevilno udeleži te proslave. Hkrati se obvešča članstvo, da Im koncem tega meseca predaval brat dr. Nikola Preobraženski o Dosto-jevskem v proslavo 50-letnice njegove smrti.
V	mesecu aprilu pa bo predaval znani sokolski delavec polkovnik brat Ljubo Novakovič. Prosvetni odbor. Zdravo!
Koks za kovale in centralne kurjave
iz angleškega premoga
75 Oln za IOO kg
327	franko	plinarna	nudi
Ljubljanska mestna plinarna.
K Gostovanje pravega japonskega teatra v Ljubljani. V ponedeljek 16. t. m. gostuje v opernem gledališču pravi japonski teater, ki pravkar zaključuje svojo turnejo po Evropi. Zadnje podstave bodo v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani, nakar se odpeljejo japonski igralci nazaj v domovino. Vstopnice bodo v predprodaji od petka
13.	t. m. dalje pri dnevni blagajni v operi.
■	Podružnici Pomladka Jadranske Straže in Ferijalnega Saveza na Tehnični srednji šoli priredita v soboto 14. marca t. 1. točno ob 20. uri
v dvorani »Delavske zbornice« akademijo s plesom v korist sklada za poučni izlet na Jadransko morje. Ljubljansko občinstvo vljudno opozarjamo na to dijaško prireditev, ki zasluži vsa pozornosti in moralne podpore.
B Epeira diademata — ali po naše »Križni pajek« ponovno na Šentjakobskem odru! Danes ponovi šentjakobski oder v Ljubljani izvrstno veseloigro »Križni pajek«, ki je imela pri vseh predstavah izreden uspeh. Pridite vsi, ki se hočete nasmejati! Začetek ob 20.15.
■ Sokolsko društvo Ljubljana II. bo imelo svečano komemoracijo za pokojnim prvim starostom JSS bratom dr. Oražnom v torek 10. t. m. ob 8. uri zvečer v telovadnici na realki. Uvodno besedo bo imel starosta br. dr. Milan Šubic, o delu velikega pokojnika za narod in sokolstvo pa bo predaval društveni prosvetni-br. Parcer. Članstvo in naraščaj se poziva, da se polnoštevilno udeleži žalne svečanosti.
■ Najlepša zabava v tem mesecu bo valčkov večer Sokola II. v soboto
14.	t. m. v veliki in mali dvorani Kazine. Godba prvovrstna. Vstopnina 10 Din.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrle so:	Katarina	Planinšek	roj. Gregorin, vdova
užitninskega paznika, 09 let stara, Galjevica 232, Katarina Potočnik, bivša kuharica, 65 let stara, Vidovdanska c. 9, Uršula Ocepek, užitkarica, 73 let stara, Vidovdanska cesta 9.
■ Slavistični klub DSFF vljudno vabi cenjeno občinstvo na današnje predavanje prof. Franceta Vodnika o »Sodobnem umetnostnem nazoru«. Dvorana Filharmonije, Kongresni trg. Začetek ob pol 11. uri, vstop prost.
VIKTOR MEDEN
veležganjarna, tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač »'*
LJUBLJANA, Celovika cesta 10
a Služkinje so se vzdramile! Napolnile so v zadnjih nedeljah do zadnjega kotička obsežne prostore poselskegn shajališča v Prečni ulici št.
2,	ki se je po par sestankih izpremenilo v pravo učilnico Močna želja zbranih deklet po nadalj-ni izobrazbi se vidno izraža v izredni pozornosti pri pouku po pripovedovanju gdč. učiteljice. Vodstvo si je oskrbelo novih prostorov za jezikovni pouk in šivalnico, da ohrani prijazno shajališče svojemu prvotnemu namenu. Služkinja (gospodinjska pomočnica) je človek poklica, ki rubi jK) izvršenem delu oddiha. Štediti morajo njeno energijo, zato ji ne smemo odvzeti vseh prostih ur za pouk, ki pomeui duševni napor. Vodstvo poselskih tečajev je zalo odredilo, da se vrše tečaji, ki zaposlijo učenko celo popoldne, le vsako drugo nedeljo. Učne ure onih tečajev, ki se vrše vsako nedeljo in praznik, so pa nastavljene tako, da se oglasijo dekleta lahko pred ali po pouku v shajališču, kjer imajo svojo zabavo. Toda tudi zabava bo urejena v duhu današnjega časa. Vodstvo se trudi, da pridobi za shajališče prvovrsten radio-aparat.
■ V vednost gospodinjskim pomočnicam (služ_ kanjam). Vodstvo pripravljalnih poselskih tečajev v Prečni ulici št. 2, sprejema še nadalje prijave za pouk v nemščini, slovenščini, šivanju, računstvu in kuhanju med tednom vsako dopoldne, ob nedeljah in praznikih popoldne od pol 4. do pol 7. zvečer. V vsak tečaj se bo sprejelo samo določeno število učenk, da bo red pri pouku in večji napredek.	772
■ Svoji k svojim! Gospodinje vseh slojev, združite se v veliko organizacijo, da boste lahko varovale svoje interese in se zavzemale za svoje koristi! Priglase sprejema Splošno žensko društvo, Rimska cesta 9, pismeno, ali ustno vsak dan od 4. .do 6. popoldne.
■ Prihodnji teden bo gostoval pri nas v operi Glumači in Cavalleriarusticana znani Češki tenorist Masak, ki nastopa te dni z veliki« uspehom v zagrebški operi.
■ žrtev otroške igro. V Št. Janžu so se v šo-
li	v odmoru igrali otroci. Med igro je neki šo-larček zadel z vrvico 13-letnega Antona Železnika, rudarjevega sina, v oko in mu ga težko poškodoval. Železnika so tako odpeljali v ljubljansko bolnico.
■ Razburljiv dogodek. Okoli 15’30 sta zakonca Š. Martin in Terezija pred skladiščem luk. glavnega kolodvora svoja v preobloženi tovorni voz vprežena konja tako neusmiljeno pretepala in trpinčila, da sta s tem povzročila med občinstvom javno zgražanje.
■ Čigavo je ukradeno perilo? V senu na nekem hlevu 80 našli 22 komadov že rabljenih, sveže opranih belih žepnih roboev, 2 naglavna robca, 8 brisač, 2 servijeta, 1 bela preobleka za blazino, 1 Steyerpištola s 27 naboji. Perilo je že precej obrabljeno, a sveže oprano in Ukano. Najbrž je bilo ukradeno na deželi ali pa kaki perici. Poedini kosi perila so označeni z monogrami: »S. A.«, dalje »Alojzij Stare št. 5,
10,	14«, »M. J.« in >D. K.«. Navedeni predmeti so na vpogled na policiji, kjer naj se lastniki zglase.
■ Tudi iz avtomobilov kradejo. Iz osebnega avtomobila št. 2—69 izpred gostilne »Pri Pavletu« je ukradel neznan tat 4 in pol m črnega blaga za kostum, 3 m svilene podloge, 1 in pol m kontenine, 5 in pol m črnega žameta in iz ročne torbice 375 Din gotovine. Skupna škoda znaša Dan 1587.
■ Tatvina v Srednji tehnični šoli. Iz geome-terskega oddelka Srednje tehnične šole je bilo ukradeno risalno orodje, vredno 300 Din. Ul(ruden o orodje je bilo v eiuiju in je znamke »Vesfler«.
Uspešno delovanje pevskega društva »Loški glas«
70>Ie4nica odličnega Jugoslovana
Trbovlje, 7. marca.
V Sv. Juriju ob Taboru je zagledal luč sveta naš Jubilant g. Goropevšek Jože, mož jeklene volje in kremenitega značaja, neustrašen in odločen borec za narodno svobodo v najbolj nevarnih časih našega narodnega robstva.
Jubilant je prišel v Trbovlje pred 40 leti. Videl je, da grozi od nemškega prodiranja proti Jadranu našemu ljudstvu gotov propad in zato je šel z narodnima buditeljema tukajšnjim župnikom g. Erjavcem Petrom in z go. Diinnikovo Ano takoj na delo za narodno stvar. Videl je, da je potrebna predvsem narodna samoobrana in tako ga opazimo med soustanovitelji tamfou-raškega im pevskega društva »Zvon«, Cirii-Me-totlove družbe in nekaj let nato Sokola. Ni pa sodeloval samo v teh narodno obrambnih organizacijah, temveč tudi v gospodarskih ustanovah, tako v Trboveljski hranilnici in posojilnici, v občinskem odboru itd. Leta 1910 se je udeležil izleta naših Sokolov v Sofijo. V Beogradu so jih tedaj bratje Srbi navdušeno sprejeli. Poklonili so ae blagopokojnemu liraljiu Petru Osvoboditelju, kar jim je dallo nove pobude za vzt ra jno borbo za našo narodno svobodo. Goropevšek Jože je prišel domov in prepričeval narod, da se bližajo dnovi narodnega osvobojenja.
Ko so leta 1914 peljali truplo avstrijskega prestolonaslednika skozi Trbovlje, je odklonil udeležbo Sokola pri špalirju in komaj ušel kazni, kajti državni pravduik ga je klical na odgovor. Dne 17. avgusta leta 1914 so ga aretirali in odpeljali v graške zapore. Označili so ga za »nepomirljivega rovarja proti avstrijskemu javnemu redu in miru in za nestrpnega agitatorja in propagatorja Jugoslovanstva«.
V zavesti, da je storil za narodno svobodo več ko je bila njegova dolžnost, zre jubilant
—	70 letnik — nazaj v robsko preteklost. Koliko jih je med nami, ki laliiko store isto? Se vedno je trden in še vedno delaven v narodnih in gospodarskih organizacijah. Želimo jubilantu še mnogo srečnih let in vse, kar 6i sam želi! Naši jugoslovanski mladini pa naj bo vagled, svetel vzgled požrtvovalnosti za narod in državo.
Bolniška blagajna drž. uslužbencev
Ljubljana, 7. marca.
Vse državno uradništvo bo gotovo z največjim veseljem pozdravilo dejstvo, da se je Podpornemu društvu finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani posrečilo v okrilju njegovega bolni-Sitega sklada osnovati b-olniško zavarovanje —
edinstveni primer samopomoči državnih uslužbencev, katerega dobrot more bili deležen sleherni državni uslužbenec in upokojenec, ki postane član Podpornega društva finančnih iu drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino. Imenovano podporno društvo, ki je bilo ustanovljeno 19. XI. 1930., šteje po preteku treh meseceh svojega obstoja že preko 500 članov in razpolaga že danes z gotovino preko
40.000	Din.
Da bo mogoče izvršiti čim izdatnejše bolniško zavarovanje državnih uslužbencev, je občni zbor Podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za dravsko banovino glede na pogoj, du mora bili sleherni član bolniškega sklada Uidi Man imenovanega podpornega društva, sklenil dne 20. t. m., da nudi vsem, ki pristopijo kot člani v to podporno društvo do 30. aprila t. 1., posebne ugodnosti in olajšave. Pristopnina, ki je enkratna in velja za ves čas trajanja članstva, znaša le 40 dinarjev in se more plačati tudi v mesečnih obrokih. Članarina znaša letno 10 Din. Redni mesečni prispevek, ki se plačuje ne oziraje se na število smrtnih primerov in katerega višina je odvisna od starosti člana ob dnevu vstopa v podporno društvo, pa znaša od 6 Din do 10 Din. Društvo izplača svojcem umrlega člana posmrtnino, katere višina je odvisna od trajanja članstva in znaša od 1500 do 5000 Din. Do dne 30. aprila se sprejemajo v imenovano podporno društvo kot redni člani vsi državni uslužbcn-»i in upokojenci, kakor tudi njihovo žene, vdove in svojci, ako niso prekoračili 60. leta starosti. Izredni člani pa morejo postati otroci rednih članov iii otroci umrlih rednih članov od 5. leta starosti dalje.
Vsi, ki so člani (bodisi redni ali izredni) imenovanega podpornega društva, morejo postati člani bolniškega sklada, ako doplačajo mesečno še znesek 10 Din. Ugodnosti članov bolniškega^ sklada so naslednje: 1. Brezplačna »travniška ordinacija pri zdravnikih specija-listih. 2. Brezplačna dobava zdravil, tudi speci-jjlitet. J. Brezplačna oskrba III. razreda na Golniku. 4. Denarna podpora obolelim članom, ki morajo v bolnico. 5. Denarne podpore članom v manjših krajih (trgih in vaseh), kjer ni mogoče dobiti društvenih zdravnikov.
Teh ugodnosti more bili deležen član, ki oboli, če je že najmanj tri mesece član bolniškega sklada. Kot dan ustanovitve bolniškega sklada se smatra l. marec t. I. V veljavo pa stopi bolniški sklad, čim doseže 400 članov.
i\edvomno je, da bo večina državnih uslužbencev javila svoj pristop k tej dobrodelni in socialni ustanovi, ki bo svojini' članom v največji sili. potrebi iu stiski nudila najzaneslji-vejšo^ in najhitrejšo pomoč. Čim večje bo število članstva podpornega društva, tem višja bo ponnrtnina. Čim večje bo število bolniškega sklada, tem večje bodo ugodnosti bolniškega zavarovanja.
Končno bodi omenjeno, da je občni zbor pooblastit odbor Podpornega društva, da sme do voljevati rednim članom tega društva majhna, brezobrestna kratkoročna posojila.
Zagorje, 7. marca.
Na pobudo g. Levstika iz Zagorja se je ustanovilo leta 1909 na Lokah pevsko društvo, ki je uspešno delovalo do početka svetovne vojne. Med vojno so se razkropili pevci po frontah in petje je zamrlo. Po preobratu sta prevzela vodstvo gg. Riko Jesih in Albin Bajde, ki sta pevce zopet oživela, da so prirejali izlete in nastope. Na zadnjem občnem zboru so bili ponovno izvoljeni g. Franc Kovač za predsednika g. Peter Gostiša za podpredsednika in g. Pavle Kovač za blagajnika.
Društvo, ki šteje 4 ustanovne, 24 aktivnih in
Tam pod Gorjanci živi nekje kmet Mavsar. Za kratek čas ima pri Mehovem ličen vinograd in prijazen hram in v njem dobro kapljico. Zdaj enkrat mu je zmanjkalo doma pijače, pa se je napotil »v goro« po drugo. Počasi se je zibal po cesti proti Gorjancem in zdelo se mu je, da jo seka za njim prijatelj Pavlin, ki ga je bil opazil in bo porabil priliko, da se kaj pogovorita. Za dozdevnim Pavlinom sta ubirali pot navkreber dve prav tako majhni ženski, kot je Pavlin. Mavsar jih ni čakal, saj je itak vedel, da pride Pavlin k njemu.
V	hramu si je Mavsar natočil poliček, prigriznil malo kruha, pa so se vrata odprla in vstopil je oni mali mož, ki pa ni bil Pavlin, Lepo je bil oblečen in čisto moški, le roki sta bili nekam čudno oglati in brez prstov, saj zdelo se je tako, ker možak je nosil rokavice. Je pač mrzlo zdaj brez njih. Kosmati tujec je vzel
20 podpornih članov, je priredilo lansko leto skupne zlete z nastopi med drugimi v Lukovico pri Domžalah, Vransko in Mrzlico. Nabavilo si je tudi harmonij ter je financijsko trdno. Društvo je ustanovilo tudi dramski odsek, ki ga vodi g. Flere in je priredilo 1. marca t. 1. v Zadružnem domu na Lokah ljudsko igro »Di-mež« Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Predvideno bo priredilo društvo etos večji pevski koncert s sodelovanjem zagorske rudniške godbe, koje kapelnik je poznani g. Srečko Godina, ki je istočasno pevovodja pevskega društva.
izpod pazduhe gramofonski kovček, ga odprl in tako lepo zaigral, da je mislil Mavsar, da sanja. Ponudil je tujcu piti, kar je ta rad storil. Pa so se ponovno odprla vrata in skoro priplavali sta v hram oni dve ženskici iz ceste. Tudi onidve sta imeli tako čudne orokovičane prste. Nemo sta se priklonili in po zvokih gramofona zaplesali. Mavsar je pil in vedno bolj začudeno gledal. Oglasil se ni noben od tujcev, pač pa sta ženski pozvali Mavsarja z gesto, naj gre plesat. Pa se je mož razjezil, udaril po mizi in zarobantil: »Ali se mi poberete, vi zlodji! Kdo pa je gospodar v tem hramu!« Grozeče je vstal, možic pa je že imel zaprt svoj gramofon in brez slovesa in besede so vsi trije tiho odšli, kot so prišli. Mavsar pa se ni še svoj živ dan tako zgodaj vrnil iz vinograda, kot tedaj, Je dejala njegova žena. Mož pa je uverjen, da je imel opraviti s samimi živimi vragi.
Razstava Toneia Kralja
Ljubljana, 7. marca.
V	zasebnih prostorih profesorja dr. Mirka Hribarja v Frančiškanski ulici 10/11. je razstavil slikar Tone Kralj več svojih najnovejših del. Večina nih je religijoznega značaja. Tako n. pr. »Vihar na morju«, ki kaže Jezusa s svojimi učenci v čolnu na razburkanem morju, in »Sv. Anton Padovanski govori ribam«. Obe veliki sliki sta namenjeni za mednarodno razstavo religijozne umetnosti v Padovi, ki se bo vršila od junijaa t. 1. do junija pr. 1. Religijoznega značaja so še velike slike »Zadnja večerja«, last banske uprave Dravske banovine, »Nadangelj Gabrijel«, »Štefana kamenjajo« (razstavljena je bila lansko spomlad na mednarodni razstavi v Antverpnu) in »Golgota« (razstavljena lansko jesen na mednarodna razstavi v Antverpnu).
Poleg teh slik je razstavil Tone Kralj še portret »Žena«, ki je bil označen na beograjski razstavi kot najboljši portret, dalje »Očetov portret«, »Svatba« in Cankarjev kip. Velika slikarjeva produktivnost je razvidna že iz naštetih umetniških del, še bolj jasna pa nam je, če prelistamo »Album za mednarodno razstavo religijozne umetnosti v Padovi«, v katerem najdemo poleg množice fotografij tudi fotografije Tonetovih velikih cerkvenih del za cerkve v Strugah na Dolenjskem, v Volčah na Tolminskem, v Avberju na Krasu in v ViSarjih pri Trbižu.
Kdor pregleda pazno vsa razstavljena dela, mora spoznati, da je Tone Kralj eden tistih redkih naših umetnikov, ki se mu skoraj vse posreči, česar ae loti. Vsa dela so globoko umetniško doživljena in učinkujejo z veliko toplino. Tone Kralj je v teh delih napredoval vsebinsko in oblikovno. Kar ga nam dela posebno simpatičnega, pa je to, da diha iz njegovih umetnin prirojena slovenska liričnost, ki jo je ugotovil že propagandist slovenske moderne dr. Stele.
Razstava bo odprta samo še danes in jutri od 10. do 16.
Reja srebrnodlakib lisic v Šltollj ici
Današnja težka gospodarska kriza pripravi marsikaterega do razmišljanja, kaj In kako ukreniti na bolje. Komaj nekaj mesecev je od tega, ko so Skofljičani ustanovili »Zadrugo za rejo živali plemenite kužuhovine v Škofljici pri Ljubljani r, z. z o. z.
Zadruga si je stavila nalogo vpeljati v Sloveniji in ostali Jugoslaviji rejo živali najplemenitejše kožuhovine, predvsem rejo srebrnodla-klh in modrih lisic, norcev itd., kar nudi brez dvoma največjo rentabilnost.
Svojo farmo ima zadruga v Škofljici v gozdiču za Cominovo vilo, kjer stoji 6 kletk.
Za stanovanje in leglo sta v vsaki teh kletk nameščeni po dve kočici za samca ln samico
V	vseh šestih kletkah prebiva torej 6 parov srebrnodlakih lisic, kar predstavlja skupno vrednost 560.000 Din ali 60.000 Din za posamezni par.
Lisice so izvrstne plemenske živali in vrže samica tri do šest mladičev. Krmljenje je ze'o enostavno In stane mesečno 150 do 200 Din, seveda vse to zelo poceni, čim več je živali. Za hrano služi meso, goveja drobovina itd. ter tu in tam nekaj poljskih pridelkov ln suhega sadja.
Reja srebrnodlakih lisic Je za naše gospodarstvo, zlasti pa za posestnika zelo velikega pomena in se ista lahko vrši v zvezi z drugim gospodarstvom. Zadruga nudi vsakemu članu udeležbo pri tej rentabilnosti in dobičkanosni panogi gospodarstva in s tem najugodnejšo možnost do trajnih in izdatnih dohodkov. Dan za dnevom se priglašajo novi člani in že sedaj je veliko povpraševanje za odkup, lisic v lastno rejo.
Bohinjska Bistrica
Koprivnik v Bohinju. Sokolsko društvo Koprivnik je zgubilo enega izmed najtrdnejših svojih članov brata Jožka Benedika. Rad je sodeloval pri vsaki prireditvi in še pri zadnjih predstavah je pomagal kot igralec. Toda težka in nad vse mučna bolezen ga je priklenila n« posteljo.
V	najlepši mladosti 19 let se je moral posloviti od življenja. Na žalostni poli so ga spremlje-vali poleg potrtih domačih skoro vsi bratje in sestre Sokolskega društva Koprivnik — Naj Ti bo lahka zemljica, dragi Jože. Bil si nam dober tovariš in brat, ohranili Te bomo v blagem spominu. — Domačim globoko 90Ža!jet
Lakner v Kamniku in v Šmartnem
Kako so bile pojasnjene številne tatvine po morilčevi aretaciji
Ljubljana, 7. marca.
Morilec Lakner je bil tudi v Kamniku?
Na nedeljo, dne 1. februarja t. 1. v mraku je bil v župnišču v Šmartnem izvršen vlom. Za storilca se je zvedelo šele sedaj. Tisti dan je g. dekan odšel iz svoje pisarne v kuhinjo nekaj naročiti. Sobo, ki je med pisarno in hodnikom, je za seboj zaklenil, toda v ključavnici je pustil ključ. Ko je prišel pa čez nekaj časa potem nazaj, je opazil, da so vrata te sobe na stežaj odprta, v pisarni pa je bil predal mize odprt. Iz tega je izginilo okroglo 50 Din gotovine, kateri znesek je g. dekan prejel dotični dan od strank za nabavo raznih knjig. Seveda je bilo vsako poizvedovanje zastonj, dokler ni zagledala njegova sestra-gospodinja v »Jugoslovanu« sliko zloglasnega Laknerja Janeza. Namreč spomnila se je nanj tudi radi tega, ker je bil ob priliki misijona prišel v župnišče beračit ter ga tako z gotovostjo spoznala. Najbrže mlademu zločincu ni bila takrat dana prilika, da izvrši kako večjo tatvino. Kmalu za ten? istega dne je bilo res vlomljeno v farni cerkvi v puščico. Kakor je »Jugoslovan« že poročal, so osumili tega dejanja neka mlajša fanta iz tukajšnje okolice, ki sta dejanje seveda zanikala v zavesti, da sta nedolžna. Končno je pa le prišlo na dan, da je Lakner sam ta vlom izvršil, saj Je že priznal tatvino denarja pri g. dekanu. Zraven je pa povedal še, da je vzel tudi še nekaj klobas. Sedaj bo že prejel zasl l-?eno kaze:'
Morilec zajcev in kokoši v Hrastniku
Hrastnik, 5. marca.
Poročali smo že, da 'se je v steklarskih hišah nastanjenim steklarjem pred tednom zgodi-
lo,	da je neznan hudobnež pomoril večje število zajcev in jih tako pustil na dvorišču ležati. Danes po noči pa se je skrivnostni morilec zajčkov zopet - pojavil in je steklarju K. ukradel zajko, dočim je drugim pomoril kokoši in jih poginule pustil na dvorišču. Najbrže bi odnesel tudi te, a je bil pri svojem tatinskem poslu prepodim.
Ko se je okrog polnoči vračal oboleli steklar
I.	z dela domov, je opazil pri hlevcih velikega psa, na kar pa ni polagal nikake važnosti, Kmalu za tem pa se je v delu, kjer se nahajajo hlevci za zajce in perutnino, slišal ropot, ki ga je čul steklar Franc V., na kar je prižgal luč in hotel pogledati, kdo v tako pozni uri ne da miru. Komaj pa je odprl vrata, že jo je za voglom. pobrisal moški visoke postave z
Kakor fujemo, je Lakner v zaporu v Ljubljani priznal, da je v sredi januarja izmaknil v neki hiši na Vrhpoljah 200 Din. Njegova izpoved bo vsekakor odgovarjala resnici, ker je res hčerki ge. Škofiča na Vrhpoljah izginilo iz nočne omarice 200 Din in to v času, ko ni bilo nobenega v hiši. Opazili pa so domači, da je moral nekdo slikati po hiši, ker so našli odprta vivta, ki so bila prej zaklenjena, vendar tatvine niso naznanili kakor tudi ne g. Lap na Šutni, kateremu je tudi iz nočne omarice izginila srebrna žepna ura. Tudi to je najbrž poba-sal Lakner, ko je nekoč prišel vprašat, ali imajo zanj kaj dela.
Laknarja so tudi spoznali po sliki nekateri Kamničani, h katerim je prišel prosit. V neki gostilni se je pa izdajal za vinskega trgovca in ponujal v nakup vilro. Spoznali so ga po sliki. Morda je izvršil še več tatvin, toda po mestih je pač tako, da manjših tatvin nikoli ne prijavijo orožništvu iz razumljivih vzrokov, da se izognejo neljubim preiskavam po hiši in pri domačinih.
Zlato uro je ukradel v Kranju
Pretekli mesec so neznanci ukradli v trgovini dežnikov Fani Pečnik zlato uro V preiskavi proti znanemu roparskemu morilcu Ivanu Laknerju pa so sedaj dognali, da je ta ukradel uro, in sicer v družbi Josipa Lampreta. Uro je pozneje za 50 Din zastavil v Kodeljevem.
dvema psima, katerih eden je bil črn drugi ru-jav. Ali omenjeni steklar teinu ni pripisoval nikake večje pažuje in le na ta način jo je hudobnež srečno odnesel.
Pojavil pa se je tat tudi v drugih krajih v okolici in tudi tam pričel s svojim tatinskim poslom. Zjutraj pa so hotele gospodinje krmiti zajce in kokoši ter so opazile, da so hlevci razbiti, da so zajci odnešeni in da so kokoši pobite ter leže po dvorišču. Podjetnega tatu pridno zasledujejo orožniki.
Šmartno pri Litiji
Prosvetni oder priredi žaloigro »Živa pokopana« v Prosvetnem domu danes 8. t .ni. ob 15. uri. Vloge so v rokah najboljših igralcev. Pridite I
Vodstvo trgovin kmetijske zadruge je prevzel, dokler se razpisano mesto ne odda, g. Anton Strmljan. Alojz Lesjak, prejšnji dolgoletni poslovodja se je preselil v Maribor.
»Jugoslovanov« roman »Pot nazaj« se je pri naših domačinih zelo priljubil. Citatje »Jugoslovana«. ker ima tudi službeni del z vsemi razglasi oblastev.
v.'	',i&:
: f,:
•• v •••', '•	>
Pevsko društvo »Loški glas« iz Lok pri Zagorju
Čudna zgodba izpod Gorjancev
Kmet je prepričan, da je imel opravka z živimi vragi
m Masarykova 81-letnica. Češki klub priredi danes popoldne ob 14'30 v mali dvorani Narodnega doma posebno prireditev, pri kateri bodo sodelovali otroci češke dopolnilne šole. Na sporedu so govor in deklamacije čeških otrok.
m Proslava Sattncrjeve osemdesetletnice. V sredo, dne 11. t. m. bo pevsko društvo »Maribor« poslavilo osemdesetletnico rojstva našega velikega komponista p. Hugolina Sattnerja. Pelo bo v veliki dvorani pivovarne »Union« njegov oratorij »Vnebovzetje«, s katerim bo nastopilo pozneje tudi v Celju in Ljubljani.
| H IH. »93» ..VNEBOVZETJE" |
m Izleti mariborske zimske športne podivezc. Mariborska zimska športna podzveza priredi v nedeljo dne 15. III. smuški izlet preko Pohorja v Ribnico na Pohorju, kjer bo ogled za postavitev smuške skakalnice. Sestanek vseh udeležencev v soboto dne 14. III. v koči na Klopnem vrhu, od koder se odide v nedeljo zjutraj preko Peska, Planinke, Jezerskega vrha v Ribnico, kjer bo družaben sestanek vseh udeležencev. Povratek udeležencev proti Mariboru, Prevaljam oz. Celju z zadnjim vlakom. Za Veliko noč je določen Izlet na Peco; odhod Iz Maribora do Prevalj-Mežice v soboto popoldne oziroma na velikonočno nedeljo zjutraj, povratek na velikonočni ponedeljek zvečer. Ker se s temi izleti zaključi letošnje zlmsko-sportno aktivno udejstvovanje, pričakujemo obilnega odziva !	->
m Poziv Jugoslovanske Matice. Jugoslovanska Matica v Mariboru poziva svoje člane in somišljenike, da se udeleže dne 11. t. m. koncerta, ki ga bo priredilo slovensko pevsko društvo »Maribor« v dvorani -»Union« o priliki 80-let-nlce skladatelja Hugolina Sattnerja. Istotako naj smatra vsak zaveden Jugoslovan pa svojo dolžnost, da se odzove okrožnici zagrebškega nadškofa dr. Bauerja ter se dne 19. t. m. udeleži javnih molitev za naše preganjane brate v Italiji. Prof. Robert Kenda, predsednik; Anton Brandner, tajnik.
m Za izseljence v Mehiko. Mehikanskl konzulat razglaša, da mora imeti vsakdo, ki se hoče naseliti v zvezni republiki Mehiki, najmanj 5000 pezet gotovine.
m Predavanje Antona Ocvirka. Pesnik in kritik Anton Ocvirk je včeraj ob 17. uri predaval v ožjem krogu v hotelu pri »Orlu« o problemih slovenske kulture in slovstva. Po predavanju se je razvila debata, v kateri je sodelovalo več prisotnih intelektualcev.
m Nova tekstilna tovarna. V Studencih pri Mariboru urejujeta Ceha Stanko Bren in Hinko Effenberg novo tekstilno tovarno, ki bo pričela obratovati prihodnji mesec. Izdelovala bo ce-firno platno.
m Odpoved nogometne tekme. Za danes napovedana nogometna tekma med I. SSK Mariborom in SK Ilirijo iz Ljubljane Je odgo-dena in se ne bo vršila, pač pa bo ob 14‘30 na Igrišču Maribora prijateljska tekma med
I.	SSK Mariborom in SK Svobodo.
m Trg v soboto. Vsled snega, ki je zapadel ponoči, je bil včerajšnji trg bolj srednje založen. Slaninarji so pripeljali 321 zaklanih prašičev in 3 goveda, kmetje pa 6 voz krompirja in čebule, 1 voz sadja, 12 voz sena ter 6 voz slame. Lesnine in lončevine sta bila na trga
2	voza, perutnine krog 800 glav, rib pa ni bilo ne v petek ne včeraj. Meso in perutnina sta se pradajala po istih cenah kakor med tednom, solata Je stala 2 do 4 Din, cvetača 7 do 16, česen 14 do 15 Din kilogram, jabolka 5 do
12	Din,'1 oranže 1 do 2'50 ena, limone 0'75 do 125. Seno se je prodajalo po 70 do 85 in celo 100 Din, slama pa po 60 Din 100 kilogramov.
m Iz gledališča. Danes popoldne bo zabavna Andranova opereta »Lutka«, zvečer pa Kalma-nova »Kneginja čardaša«. Prihodnji teden bo prva letošnja krstna predstava, premiera misterija Radivoja Reharja »Učlovečenje« v režiji Hinka Tomašiča. V proslavo Finžgarjeve šestdesetletnice se pripravlja kmečka drama »Veriga« v režiji Jožeta Koviča.
m Lntkovno gledališče. V lutkovnem gledališču v Narodnem domu se bosta danes popoldne odigrali dve igri: »Jaka Požeruh« in »Gašper-ček slikar«.
m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bo imela od danes opoldne do prihodnje ne delje opoldne lekarna Savost pri »Sv. Magda leni« na Trgu kralja Petra.
m Otrokova nezgoda. V petek je pri Igranju padlo težko bruno na 5-letnega sina posestnika Zupanca iz Orehove vasi in ga tako težko poškodovalo, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico, kjer so ga pridržali, ker je še vedno v nevarnosti za življenje.
m Aretacija. Policija Je v petek Izsledila in aretirala nekega Rudolfa Žoharja, katerega iščeta policiji v Ljubljani in v Zagrebu zaradi tatvine.
Senzacijonalna aretacija znanega Mariborčana
V več mesecih si je iz zaklenjene blagajne prisvojih okrog 10.000
dinarjev
Celfe
Maribor, 7. inarca.
Gostilničar in vinski trgovec Kapetanovič v Vetrinjski ulici je v poslednjih tednih večkrat opazil, da nm zgine denar iz zaklenjene blagajne v pisarni, vendar pa si tega pojava tu mogel razlagati.
Naposled je pričel sumiti, da mora s temi zagonetnimi tatvinami biti v zvezi v Mariboru dobro znani knjigovodja J. T., ki mu je za manjši mesečni honorar pomagal voditi knjigovodstvo in korespondenco. Naposled je tako dozorel, da je Kapetanovič včeraj sklenil, da bo pred pisarno in blagajno strogo nadziral.
V	ta namen je pozval detektiva, ki se je preko noči skril v bližini njegove pisarne. Načrt je nepričakovano sijajno uspel.
Žc proti jutru jc nenadoma prišel omenjeni
J. T. v hišo, odprl s ključem soho ter stopil k blagajni. Detektiv in gospodar stu mu previdno sledila in ravno opazila, kako jo potegnil iz žepa pouarejene ključe in odprl železno blagajno, da bi si spet prisvojil nekaj denarja. Tedaj pa sta oba planila iu zgrabila vlomilca prav pri poslu. To je moža, ki je že v starejših letih, popolnoma zrušilo, da je kleče prosil milosti, a bilo je prepozno.
Moža so aretirali in izročili sodišču. Po dosedanjih ugotovitvah si je J. T. na ta način prisvojil okrog 10.000 Din. To razkritje je vzbudilo v Mariboru ogromno senzacijo. Presenečeni aretiranec je kesneje svoje dejanje priznal in izjavil, da je kradel zato, da bi rešil bede svojo družino, ker je bil v zadnjem času brez rednih dohodkov in stalne službe.
Samomor brezposelnega delavca
Kranj, 7. marca. Včeraj zvečer se je pod Smarjetno goro obesil 391etni Janko Pucelj. Stanoval je pri svojem bratu. Dolgo časa je bil delavec v tovarni gumijastih izdelkov »Vulkan« v Kranju. Pred letom dni so ga reducirali in to mu je vzelo duševno ravnovesje. Omračil se mu je um in zadnje čase je zelo ljubil samoto. Snoči je izginil. Brat ga je povsod iskal. Toda vse zaman. Pregledal je drvarnico, kjer se je nesrečnež zadnje dni mnogo mudil. Končno ga je iztaknil v kleti. Visel je na meter dolgi vrvi. Brat je takoj odrezal vrv in poklical ženo in sta ga z umetnim dihanjem skušala rešiti. Ni se jima posrečilo. Poklicali so zdravnika dr. Božidarja Fajdigo ki je konstatiral smrt.
Novo mesto
Konj se mu je splašil. 24 letni France Piletič posestnikov sin iz Gradišča pri St. Jerneju, je te dni prišel z majhnim vozičkom v mesto. Mirno je potekala vožnja, nepričakovano pa se je konjiček, ki je ob državni cesti vajen avtomobilov, ustrašil tutanja in ropotanja ter zdrvel v stran, pri tem pa se je mali voziček z voznikom prevrnil ln France se je pošteno potolkel po glavi in po desni roki. Mesto domov, je zavil v kandijsko bolnico.
Prst mu je odtrgalo. Gozdni delavci v Rogu so valili na kupe hlode in jih zlagali, pa je hotela nesreča, da sta prišla Jožefu Rizmanu dva prsta med hlode. Enega mu je zmečkalo, drugega pa mu je polovico odtrgalo.
Vsekal se je v levo roko Bele Mihael, gostač v Vinji vasi, ko si je pripravljal drva za peč. Zdravijo ga usmiljeni bratje.
Sekanje v mestnem gozdu za Cegelnico, kjer je mestna občina prodala logaški lesni tvrdki Hodnik & Vovk 1190 kubičnih metrov lesa, se je s polno paro pričelo in če bo vreme ugodno, bo za sečnjo dovoljeno drevje podrto že do konca tega meseca. Cegelčanl bodo za nekaj let preskrbljeni s trskami, mestna blagajna bo za 125.000 Din bolj bogata, gozd pa bo na boljšem.
Zobozdravnik
Jr.Tone Furlan
špecijalist za ustne In zobne bolezni, je pričel redno ordinirati od 8. do 12. ure dopoldne In od 2. do 5. ure popoldne
v Novem mestu, v Kastelčevi hiši na Ljubljanski cesti.	781
spod Foršek se je izučil v Unionu, lansko poletje je vodil kuhinjo v kopališču Dobrni, zadnje mesece je bil šef kuhinje v hotelu Pariz v Skoplju. Zdaj mu ponudb dežuje. Najbrž pojde črez poletje na Bled, jeseni pa v Ameriko. Gosp. Foršek je tudi član mednarodne kuharske zveze, ki ima svoj sedež v Frankfurtu a. M.
Zobje nas ne bodo več boleli, ker je za njih nego in zdravljenje pri nas v dovoljni meri poskrbljeno. Dvema dentgstoma se je prošli teden pridružil še špecijalist za ustne in zobne bolezni, zobozdravnik dr. Furlan. Zanimivo, da so vsi trije gospodje v gorenjem koncu mesta.
Bled
Kino Bled predvaja danes v običajno določenem času veselo in zelo zabavno filmsko predstavo »Njena temna točka«, v glavni vlogi Li-lian Harvey.
Marenberg
Na Remšniku v visoko ležeči hribovski vasici na obmejnem Kozjaku se je začela prav razveseljivo širiti sokolska ideja, kar je za obmejni kraj velike važnosti. Tamošnji Sokoli ln prijatelji Sokola so priredili lepo uspeli družabni večer, ki je, čeprav ni bilo obiska iz drugih nižje ležečih krajev, prav dobro uspel. Saj so prireditelji učiteljstvo in vrli finančni stražniki izročili 800 Din čistega prebitka za zgradbo prepotrebnega sokolskega doma. Iskrena hvala!
V	kratkem se nam obeta v Marenbergu kar dvoje gledaliških predstav. Držav, osnovna šola priredi s sodelovanjem društva Rdeči križ Go-vekarjevo ljudsko igro: »Deseti brat«. Sokolsko društvo pa nastopi z B. Nušlčevim »Navadnim človekom«. Kakor se sliši, bo dne 25. marca priredilo društvo Rdeči križ za Marenberg ln okolico pevski koncert, na katerem bo nastopil pevski zbor Jadrana iz Maribora. Gotovo bo to velikega moralnega pomena za mejo, da slišijo tudi naši kmetje umetno slovensko pesem, ga je že izpralo. eniatenlatxeniatxeniaxteniatx Snega je še precej, toda na prisojnih pobočjih ga Je Ze izpralo. Te dni so na solnčnih legah že prikukali prvi oznanjevalci pomladi — zvončki.
Z ograjo vred v globino. V Dolenjih Lazah pri Crmošnjicah je lezel devetletni Mikličev Tonček Iz »ganka« na dvorišče. Po otroški navadi se je obešal na ograjo, ki je morala biti že bolj na slabih nogah. Odtrgala se je pod dečkovo težo In vse vkup je zagrmelo v globino. K sreči do tal ni bilo baš daleč, vendar je obležal Tonček nezavesten in krvav. Pri padcu si je močno ranil desno dlan In se pretresel, da so ga morali oddati v bolnico.
Nogo si je zvila. Osemletna učenka Nada Žagarjeva je z otroci tekala po ulici, padla in si levo nogo zvila v členku. Leži v ženski bolnici.
Nove klopi dobi šmihelska cerkev. Bodo prvovrstno delo z izvirnimi okraski, ki jih oskrbi priznani in poznani naš kipar in rezbar gosp. Radoslav Ažman. Po možnosti bodo nove klopi postavljene že za Veliko noč.
Občni zbor novomeškega gasilnega društva se je vršil v sredo 4. t. m. zvečer v mestni posvetovalnici. Bil je zelo dobro obiskan. Društvo šteje 81 rednega članstva, štiri častne, enega ustanovnega in 194 podpornih članov. Dohodkov je imelo v preteklem letu 49.829 50 Din, stroškov pa 47.762'25 Din. Pri mestni hranilnici je za gasilni avto še 21.118 Din dolga. Celo-: kupno društveno orodje predstavlja vrednost 258.190 Din. Lanskoletni prirastek k orodnemu inventarju sta rdeča signalna luč in troglasna hupa, oboje za avto, Darilo g. Bergmanna st. in neznanega dobrotnika lz Gradca, ki je društvo podprl na njegovo pobudo.
V	preteklem letu je stopilo društvo trikrat v akcijo pri požarih. Društveni zdravnik dr. Marjan Polenšek je za članstvo vodil saniteni tečaj. Mnogo se je govorilo o preureditvi društva in se tozadevno napravilo več prav umestnih sklepov. Na predlog načelnika Fr. Reitza se je pri društvu ustanovil pevski zbor in je na mestu prijavilo svoj vstop 14 članov. Požrtvovalnemu nesebičnemu in marljivemu društvu želimo v novem poslovnem letu čim več uspehov.
Prvi slovenski kuharski mojster. Na kuharski razstavi, ki se je vršila prošli teden v hotelu Union, je bil priznan naslov »prvega slovenskega kuharskega mojstra« Novomeščanu g. Josipu Forščku, k čemur mu Iskreno čestitamo. Go-
Sloven j gradeč
Odprta noč in dan so groba vrata! V tukajšnji bolnici sta umrla od 1. februarja do 1. marca Ostrovršndk Ignac, bivši tesar iz Starega trga pri Slovenjgradcu, 74 let star i,n Grizold Ferdinand, delavec v 'tovarni iz Mute 25 let. Doma pa sta umrla 21'letni Kasni k Pongrac v Gmajni in Zorman Pavla, hči posestnika v Trobljah, 4 mesece. N. p. v m.l Žalujočim naše sožalje!
Uradna dneva za stranke pri tukajšnjem sre-skein načelstvu. Tukajšnje »resko načelstvo objavlja, da se bodo sprejemale stranke samo ob torkih in petkih od 9. do 12. ure. Na to se opozarjajo vse stranke, da ne bo nepotrebnih potov in stroškov. Izjema je samo za zelo nujne in neodložljive primere. V vseh drugih se ne bo sprejelo pod nobenim pogojem nikogar!
Na sobotni živinski semenj je bilo prignanih 77 volov im t>4 krav, skupaj 141 glav živine prodanih pa je bilo samo 14 volov in 6 krav. Prodajna cena za vole 6 do 7’FiO Din, za krave .pa 4 do 7 Din za 1 kg žive teže.
Odprta noč in dan so groba vrata. V Gradm je podlegel težki operaciji v bolnici usmiljenih bratov g. Dvoršak Blaž, upokojeni kaplan v Starem trgu pri Slovenjgradcu po 21/t letnem trpljenju. star 49 let. Radi težke bolezni je moral stopiti v predčasni pokoj. Priljubljenemu duhovniku bodo ohranili vsi oni, ki so ga poznali, časten spomin, njemu pa naj bo lahka zemljica! — Umrla je Petuscbnig Marija, žena re darja v starosti 02 let. U. i. p.!
Inšpekcija. Sresko načelstvo je inšpiciral okrožni inšpektor g. dr. Schaubach.
Prijava in pregled motornih vozil in avtomobilov bo v četrtek 12. inarca ob 8. uri pred poslopjem sreskega načelstva.
Obrtne vesti. V Podčetrtek je odšel tukajšni pekovski mojster Znoj Karl, ker bo tam nada-njeval svojo obrt. Bil je vnet član - pevec »Pevskega društva« in dober družabnik. Njegovo obrt bo nadaljeval Šilih Ivan, pekovski mojster.
Poljčane
Smrt mlade Sokolice. Ko se je pri nas ustanovil Sokol in smo zbirali sokolsko deco, je bila med prvimi priglašenci tudi 12-letna Anica Orešič iz Studenic. Kljub temu, da je iz Stude-nlr pa do nas dobre pol ure, je Anica bila vedno v pravem času pri telovadbi in ni zamudila niti ene ‘»lovadne ure. Nenadoma pa je kot bi treščilo — prišel k nam glas, da je umrla, da je ni več in je ne bo več. Je to mogoče... in tako naglo...? Kaj se ji je zgodilo ..? Pa smo izvedeli: Pri sankanju si je zlomila nogo. Legla je in lotila se je je nato še španska in podlegla ji je ... Smrt je neusmiljeno zamahnila nad mladim življenjem. Spremila jo je v ponedeljek na zadnji poti vsa šolska mladina^ mi Sokoliči pa smo žalostni, Anica, ko te ni več in te več ne bo. Ali eno je: ostala boš nepozabljena v naših mladih srcih ...
Lov na divje svinje, ki je pred dobrim mesecem uspel (ustrelili so tri) so z več krajev združeni lovci te dni zopet obnovili. Pa tudi tokrat se je lovska sreča nasmehnila domačinu. Precej lepega prašička je pihnil čevljar Aldjz Orešič iz Studenic pri Poljčanah, in sicer v Golniku, gozdu nad Studenicami. Radi zadnjega snega, ki je padel 1. marca, pa je bil lov zelo oviran.
Igro »Velika repatica«, ki so jo naši Sokoli zadnjo nedeljo odigrali z velikim uspehom, po-nove isti v nedeljo 8. marca ob 15. uri. Pridite !
Trbovlje
V Zadružni knjigarni v Trbovljah dobite leposlovne, znanstvene, poslovne in šolske knjige, vse pisarniške in šolske potrebščine devo-cionalije, slike, kipe, modne liste, tiskovine, vabila, papirnate dekoracije itd. po najugodnejših cenah. Na željo preskrbi vse knjige iz inozemstva.
Sokolski oder pripravlja pravljično opereto »Trnjulčica«.
Zasavska podružnica Slovenskega lovskega društva v Trbovljah vabi vse člane na 1. redni občni zbor, ki bo v nedeljo 22. marca ob 9. uri v dvorani gostilne Forte na Vodah z dnevnim redom, ki ga določajo društvena pravila.
* 1’roslava 80-Ietniee p, Hugolina Sattnerja.
Slovensko pevsko društvo »Maribor« je v proslavo 80-letnice skladatelja p. Hugolina Sattnerja naštudiralo njegov oratorij »Vnebovzetje«.
11.	t. m. nastopi z delom v Mariboru, na Jožefov praznik, v četrtek 19. marca pa pride društvo v Celje, kjer priredi ob 16-30 v dvorani Ljudske posojilnice velik koncert, na katerem bo izvajalo »Nebovzetje«. Obisk koncerta zelo priporočamo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek ter v Slomškovi tiskovni zadrugi.
* Zborovanje učiteljskega društva se je vršilo včeraj v mestni narodni šoli ob številni udeležbi učiteljic in učiteljev. Zborovanje je vodil g. upravileij Gosak s Teharja. Namesto obolelega pisatelja Finžgarja je predaval umetnostni zgo-dovinr g. Mrolt, ki je razlagal celjske umetno-stno-zgodovinske spomenike. Predavanje je bil > zelo zanimivo, ker je g. Marolt govoril o naj-
, novejših odkritjih, ki doslej še niso bila objavljena. Po predavanju so se obravnavale stano” ske zadeve učiteljev.
* Sokolsko društvo v Celju poziva vse, ki l)i na letošnjem župnem zletu nastopili, ' pa so vsled kakega vzroka začasno izostali, da se v tem mesecu pojavijo v telovadnici, da bi « poznejšim vstopom ne zadrževali velikih zM-nih priprav.
| 1Q- 111. «031. , VNEBOVZETJE" 1
* Splošna gradbena zadruga v Celju bo imela svoj redni občni zbor v sredo 18. t. m. ob 19'30 v Celjskem domu.
* »Šola v nebesih« ter deklamacije in petje bodo izvajali na mladinski akademiji, ki jo priredi v nedeljo 15. t. m. ženska podružnica CMD ob 10. v Mestnem gledališču.
* Invalidska tombola se bo letos vršila v nedeljo 3. maja, v slučaju slabega vremena pa
10.	ali 14. maja. Krajevni odbor udruženje vojnih invalidov prosi vsa društva, da pustijo gornji dan prost za vojne žrtve.
* Smrtna kosa. želežničarju Knezu v Košni-ci št. 17 je 6. t. m. umrl devet mesecev stari sinček Rudolf.
* Nalezljive bolezni v Celju in okolici. V času od 15. do 21. februarja je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okolici 1; Škrlatica v mestu 2, v okolici 1; davica v mestu 1, v okolici 4; šen v okolici 1.
* Licenciranje bikov bo v pondeljek 9. t. m. ob 8, uri v Žalcu, istega dne ob 13. v Braslovčah ter ob 1430 v Kaplji, v torek ob 830 v Sv. Juriju o. j. ž., v sredo 11. t. m. ob 8. v Celju ter istega dne ob 13. v Vojniku. Posestniki morajo prignati k licenciranju vse nad 15 mescev stare bike.
Živinorejska iu mlečno-kontrolna zadruga v Sv. Juriju o. j. ž. priredi v torek 10. marca dopoldne ob priliki licenciranja bikov v Sv. Juriju plemenski sejem bikcev. Na sejem bodo postavljeni bikci v starosti 8 do 15 mescev, ki izhajajo od krav, ki so kontrolirane na mlečnost.
Nezgoda. 46-letni sluga Veber Mihael je na zledeneli cesti v Gaberju padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo in so ga morali prepeljati v javno bolnico.
* Mrtveč v Savinji. Pred dnevi so nekateri posestniki v Liscah opazili v močno narasli Savinji truplo neznanega moškega srednjih let, Truplo doslej še niso našli in tudi ne vedo, kdo bi bil utopljenec.
Šoštanj
Josip Cuginus umrl. V Šoštanju je v četrtek umrl upokojeni šolski upravitelj Josip Cug-mus, ki je po raznih krajih služboval 42 let, nazadnje v Plešivci pri Skalah. Lani je obhajal 50-letnico mature. Pred letom je začel prej krepki starček bolehati. Sedaj ga je pograbila smrt v 72. letu starosti. Zapušča vdovo in sina Josipa, ki je inšpektor v ministrstvu prometa. Naj počiva v miru!
Licenciranj« plemenskih bikov za vse občine šoštanjskega okraja bo na sejmišču v Šoštanju
24.	marca ob 10. uri. Priženejo se naj vsi biki nad 15 mesecev stari, ki so namenjeni za pleme. Obeta se tudi ugodna prilika za prodajo mlajših bikov.
Občinska trošarine. Občina Šoštanj - okolica, bo pobirala v smislu odloka kr. banske uprave
II.	3564-1 v letu 1931 naslednje občinske trošarine: od 100 1 vina 150 Din, od 100 1 vinskega mošta 150 Din, od 100 1 piva 50 din in od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka pa 12 Din.
Sokol v Šoštanju. Dramatični odsek pripravlja v režiji br. Robinšaka šaloigro »Njen Kor-poral:. Sestra Cilka Trobejeva pa vadi z naraščajem mladinsko igro s petjem in plesom »Čudežne gosli«. Pevski odsek — mešani zbor
—	pod vodstvom br. Jurčeta Vrežeta pripravlja za svoj prvi koncert tudi dr. Sclnvabovo »Zlato kanglico* s spremljevanjem orkestra. Po plesih in maškeradali zopet resno prosvetno delo.
Sevnica
Sprememba posesti. Tukajšnji lekarnar gosp. Abramovič Anton je kupil od g. Wallanta Fr., kovaškega mojstra, na lepem prostoru sredi trga Sevnica stoječo hišo, kamor se bo po temeljitem prenovljenju preselil.
Poslopje, v katerem je nastanjeno naše sodišče, je v takem slabem stanju, da napravi že od zunaj najslabši vtis. Poslopje je zasebna last premožnih oseb, ki se nahajajo vse v inozemstvu. Najemnina je visoka, za temeljita popravila poslopja in prostorov pa lii nikoli sredstev na razpolago.
Slovenska Bistrica
Vest, da bo Bata otvoril moderno prodajalno, se potrjuje. Z deli v prostorih bivše pošte so že pričeli. Prodajalna bo urejena najmoderneje.
Posojilnica v Slov. Bistrici našim društvom. Na zadnji seji načelstva in nadzorstva slovenjebistriške posojilnice je bilo sklenjeno naša društva in ustanove podpreti in je bilo nakazano slovenjebistriškemu gasilnemu društvu 2.000 Din, gasilnemu društvu v Zg. Bistrici 800 Din, Rdečemu križu 200 Din in meščanski šoli v Sl. Bistrici 6.000 Din, Okoli 6.000 Din je izplačala posojilnica Iz lanskega proračuna podpor raznim tukajšnjim in okoliškim društvom.
Andrej Žmavc, Maribor:
RazLisanje vina
V razpravici »Okisanje vina« smo dne 24. II. t. 1. na tem inestu povedali najvažnejše, kar je treba vedeti o umetnem okisanju vina po našem vinskem zakonu. Danes se pogovorimo o umetnem razkisanju, ki je za naš severni vinorodni pas izjemoma lahko precejšnjega pomena, v južnih vinorodnih pokrajinah pa prav za prav nobenega. Razloge za to smo že zadnjič označili.
Grozdni mošti imajo v dobrih letih, s prvovrstnih leg in zemelj ter od žlahtnih trsnih vrst razmeroma mnogo sladkorja in malo skupne kisline, so torej jako sladki, laki mošti dado močna, »topla«, polna, ekstraktna in včasih celo naravna sladka vina — brez vsakršnega kletarskega umetničenja.
Prav dobrih vinskih let nimamo mnogo. Naša povprečna vina so bolj ali manj kisla ali vsaj kislata, rezka, cesto pa navzlic temu aromatična, buketna, dišeča in zato priljubljena. Drugače je z izrazito slabimi ali kislimi letniki, katere je danes posebno težko spraviti v denar. Nekdaj 80 bila zdrava kisla vina bolj cenjena, ali sama zase, ali pomešana s slatino kot prijetno rezna in izredno osvežujoča pijača. Vinska trgovina jih je rabila tudi za mešanje s cenenimi, bolj milimi in plehkimi vini iz drugih krajev in jih je razmeroma dobro plačevala. Danes se jih izogiba.
V grozdnem moštu sta od raznih kislin posebno važni vinska kislina (C« Ho O«, in sicer 3—8°/oo, na toplem jugu razmeroma več kot na hladnejšem severu) in jabolčna kislina (C< H« Os, vselej več nego prve, pri prav kislih letnikih tudi do 20 in več %>o, na hladnem severu razmeroma več kot na toplem jugu). V moštu je med drugim tudi nekaj čreslove kisline in prav malo citronove kisline (Ce II8 O7). Naši grozdni mošti imajo v dobrih letih okoli 10, v slabih letih pa lahko še enkrat toliko in izjemoma celo več °/o« skupne kisline. To so zloglasne kiselice, da te pri požirku skomina in polt oblije.
Ob alkoholnem vrenju mošta in ob poznejšem zorenju mladega vina se vsebina skupne kisline počasi zmanjšuje (kemijski in biološki razpad kisline). Dobršen del — par °/oo — vinske kisline se izloči v obliki vinskega kamna (KCi H5 Oe, t. j. kislovinskokisli kalij), jabolčno kislino pa tako rekoč razjedajo izvestni mikroorganizmi in se vsebina kisline na ta način zuiža še za več nadaljnjih promil. Pri razpadu ostre jabolčne kisline nastaja razen ogljikove kisline (CO2) tudi mlečna kislina (Ca H' Os), ki pa je po okusu mnogo milejša. Po drugi strani se pri alkoholnem vrenju tvori kaka promila jantarjeve kisline (C« H« Oi), v celoti pa ee skupna kislina za dobršen del zmanjša, kar je odvisno od kakovosti letnika in od načina kletarjenja. Da je v vsakem, čeprav popolnoma zdravem vinu tudi nekaj ocetne kisline (C* H4 Os), bodi le mimogrede omenjeno; ta ocetna kislina, ki je prav nič ne čutimo, je produkt delovanja vinskih kvasnic, ne pa ocetnih bakterij, ki povzročajo cik in so vselej škodljive.
S tem smo hoteli opozoriti na naravni proces razpadanja skupne kisline v poslajajočem, zorečem vinu. Vedeti je treba, da je kislina v vinu potrebna, ker ga pomaga konservirati in mu daje — ako je v pravem razmerju z drugimi sestavinami — ugoden okus, ki se odraža v ce-« lotni ubranosti in harmoniji dobrih svojstev vina.
Glavna naloga preudarnega kletarja v tem oziru je, da omenjenega naravnega procesa po dosedanjih izkušnjah v danih razmerah posebej niti ne ovira, niti ne pospešuje, ako je nanfreč vinski pridelek povsem normalen, to rej tak, da se lahko nemoteno sam lepo razvija do svoje najvišje popolnosti; ali da ta proces s primerno kletarsko tehniko ovira (hladna klet, bolj rano pretakanje, zažveplanje), ker bi vino sicer moglo zgubiti celo preveč kisline; ali da razpad kisline namerno pospešuje (topla klet, po burnem vrenju ponovno mešanje drož r. mladim vinom, bolj pozno pretakanje, prav štedljivo ali nikaršno zažveplanje), ker bi vino drugače ostalo preveč kislo.
Iz tega že razvidimo, kakor potrjuje i praksa, da (e razkisanje vina mogoče v premnogih primerih na čisto naravni način z 'dobro kletarsko tehniko, k čemur prištevamo tudi mešanje naposled morda le še prerezkega vina z ustrezajočim malo kislim, plehkim vinom, seveda z pravilnem razmerju. Take manipulacije lažje izvršujejo kajpak večji producenti, vinarske in kletarske zadruge, vinski trgovci in večje vi-narne sploh. S takim naravnim razkisanjem, katero najbolj priporočamo, lahko izhajamo skc-roda v vseh slučajih, tem lažje, ako sadimo iu skrbno negujemo le kvalitetne trsne vrste, toda sanio v najboljših legah in zemljah, izkoriščajoč velike prednosti pravočasne, torej pozne trgatve.
V svrho umetnega razkisanja vina dovoljuje jugoslovanski vinski zakon tri sredstva:
1. kalcijev karbonat (Ca COa, ogljikovokislo apno, kemično čisto, oborjeno apno, znano tudi pod imenom splavljena kreda<), t. j. najčistejši apnenec ali kalcit, snežnobel prašek, ki v vodi brez oglijkove kisline ni raztopen;
2. kalijev karbonat (Ks €0», pepelika), t, j. bel, kristalast, v vodi izredno topiiv preparat, ki se na vlažnem zraku kaj rad razmoči;
3. kalijev nevtralni tartrat (K? C« H« On); ta vinskokisla sol — tartrati so namreč vinsko-kisle soli — tvori brezbarvne kristale.	’
O	poslednjih dveh preparatih ne bomo podrobno razpravljali, ker smatramo, da v vseh
takih izjemnih slučajih lahko izhajamo s kalcijevim karbonatom, ki je bil pri nas že prej dovoljen, pa tudi vzrok, da si je marsikateri razkisovalec svoje vino z njim temeljito poslabšal, namesto izboljšal, ker ni imel potrebnega znanja za to.
Kalijev karbonat uporabljajo n. pr. v Franciji in Italiji za razkisanje moštov, kalijev nevtralni tartrat pa služi za razkisanje vina, pri čemer se izloči vinski kamen.
Za naš vinski izvoz v poštev prihajajoče države dovoljujejo — izvzemši Francijo — samo kletarsko uporabo kalcijevega karbonata. Kakorkoli umetno razkisano vino se po jugoslovanskem vinskem zakonu ne srne označevati z imeni »originalno«, »naravno«, »priroduo«, >na-turno«, »pristno«, zato se bomo za to manipulacijo odločili samo res čisto izjemoma.
Kalijev karbonat mora biti za svrho kemično čist. Z vinsko kislino, s katero se »veže«, se spaja v nerazstopno vinskokislo apno (Ca C» H« Oo), ki se iz vina izloči kot oborina; pri tem se tvori tudi plin, ogljikova kislina, ki izpuhteva iz vina. Kalcijev karbonat se spaja, če ga preveč vzamemo, i z drugimi kislinami, n. pr. z jabolčno kislino, s katero se torej tudi »veže«, toda ta spojina je razstopna, ostane v vinu ter mu hudo kvari ugodni prirodni okus.
Da odvzamemo vinu eno promilo (l°/oo) vinske kisline — samo le-to naj deloma izločimo
— je treba vzeli na 100 litrov vina točno 66-7 gramov (zaokroženo GG g) kalcijevega korbona-ta; da mu odvzamemo 15 (poldrugo) °/00 vinske kisline, rabimo okroglo 100 g tega preparata itd.. Najmanj 0-5 (pol) °/oo vinske kisline naj v vinu še ostane. Točno nam pove samo zanesljiva kemična analiza, koliko kalcijevega karbonata smemo vzeti, da ne bo preveč. Brez nje
— poizkusov v malem malokdo dela — vzemimo raje samo 66 g kalcijevega karbonata /la 100 1 vina, t. j. za izločitev l°/oo vinske kisline, s čimer dosežemo že precejšnje razkisanje. Za umetno razkisanje pa se naj odločimo šele proti spomladi, po pretoku vina, ko se prav vidi, da li se ni vino morebiti že naravnim potom dovolj razkisalo.
Postopek pa je takle: Najprej potegnemo iz dotičnega soda precej, do ‘/m vina, ker bi sicer ob dodatku kalcijevega karbonata »šlo čez« radi naglo izpuhtevajoče ogljikove kisline. Za določeno množino vina izračunano količino kalcijevega karbonata bi mogli polagoma kar sipati v sod in vse sproti mešati z mešalnico (z letvo :.li sl.); toda ta beli prašek se je pri neprevidni shranitvi morda navzel kake nesnage ali slabega duha, zato ga iz previdnosti speremo«. Nanj vlijemo mehke, najbolje prekuhane in ohlajene čiste vode; ko se kalcijev karbonat vsede, vodo odlijemo. To po potrebi nekajkrat ponovimo. Končno vodo dodobra odcedimo, redko kašo polagoma vlijemo v vino in vse vkup sproti mešamo. Nato vlijemo v sod še tisto vino, ki smo ga bili odtočili, pa spet mešamo. Sod za kaka 2 dni le narahlo začepimo, potem ga lahko zabijemo, redno zapolnjujemo itd. Čez dober mesec dni vino pretočimo.
Nekaj kapljic vode pa tako le spravimo v vino, a smo mnenja, da opisana priprava kalcijevega karbonata radi morda potrebnega čiščenja tega praška po vinskem zakonu ni zabra-njena.
Razkisamo lahko tudi že mošt, kar je vobče manj priporočljivo.
Cika (ocetne kisline) pa ne spravimo iz vina z navedenimi preparati niti z nobenim drugim sredstvom, ne da bi cikastega vina še bolj ne pokvarili.
Gospodarske vesrfi
X Razdelitev sadik-jablan. Poljedelsko ministrstvo je pred časom razdelilo sadike kalem-granskih jabolk, katere je beograjska trgovinska zbornica nabavila v Ameriki. Sadike so prejele sledeče banovine: Drinska 22.600, Du-navska 70.000, in Varda rek a 45.000.
X Trošarina na cement v Egiptu. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je poleg carine 30 pijaslrov na eno tono cementa, iprodipdsana glasom odredbe egiptovskega finančnega ministra tudd še trošarina v znesku 30 pijatro-v. ki se bo pobirala istočasno s carino.
X Nove zaščitne carine v Nemčiji. Udruženje hmeljarjev v Nemčiji je zaprosilo vlado, naj poviša uvozno carino na 150 mark. Istočasno se od vlade zahteva, da se znižajo davščine na pivo. Trgovci hmelja pa zahtevajo od vlade, da omeji produkcijo hmelja ker razpolaga hmeljarska trgovina s starimi zalogami hmelja v skupni množini 345.000 kg.
X Italijanski načrti transbalkanske železnice. Pred časom se je sestavil angileSko-italijain-ski sindakat za gradnjo železniške proge Drač-T ir a n a -Sol un-C a r ig rad. Proga bi bila normalna in dolga 930 km. Za ta projekt se posebno in-teresdnajo Italijani, ker bi bila z njim vožnja Bari-Carigrad za polnih 22 ur krajša.
Dobave
Direkcija državnega rudinika Velenje sprejema do 13. marca t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg masti, 200 kg pšeničnega zdroba; do 23. marca t. 1. pa glede dobave 45 111 konopljenega transportnega traku. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljnani interesentom na vpogled).
Dne 14. marca t. 1. se bo vršila pri Komandi
III.	armijske oblasti v Skoplju licitacija glede dobave 20.000 m® drv. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi).
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. marca t. 1. ponudbe gierle dobavo 3300 komadov gorilcev in 2000 komadov vložkov za acot. gorilce; do 12. marca t. I. glede dobave 100 kg prediva; do 13. marca
t. 1. glede dobave 1000 kg portland-cementa; do 14. marca t. 1. pa glede dobave matic, vijakov, žičniikov, žice ter glede dobave lepenke.
— Gradbeni oddeileik Direkcije državnih železnic v Ljubljani s,prejeina do 13. marca t. 1. ponudbe glede dobave pasic. — SiploSni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. marca t. 1. ponudbe glede dobave
3	računskih strojev. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih).
Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. marca t. 1. ponudbe glede dobave 150 zavojev stearinskih sveč in 8000 komadov nalučnikov.
— (Predmetni pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave pečatnega voska, karbon papirja, radirk, spojk, papirja itd.; do 19. marca t. 1. pa glede dobave motvoza in siraksa.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. marca t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg pridatka za kavo, 300 kg pšeničnega zdroba, 300 komadov krtač za ribanje in 300 kilogramov papirnatih vrečič.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 18. marca t. 1. ponudbe glede dobave 14 plošč črne pločevine.
Dne 20. marca t. 1. se bo vržila pri Komandi granične trupe v Skoplju ofertalna licitacija glede dobave pisarniškega in knjigoveškega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki'so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 20. marca t. 1. se bo vršila pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu ustmena licitacija glede dobave testenin, zdroba, riža in ješprenjčka; dne 21. marca t. 1. pa glede dobave masti, fižola, krompirja, loja. čebule, popra, kisa, kave, cikorije, čaja, sladkorja, marmelade, suhih sliv, maka, moke, paprike itd. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.)
Borzna poročila
dne 7. marca 1931.
Devizna tržišča
Jugoslovanske devizne in efektne borze danes niso poslovale. V prostem prometu so se v Ljubljani imenovale sledeče notacije: Amsterdam 22-82, Berlin 13-535, Bruselj 7-9376, Budimpešta 9"9261, Curih 1095-9, Dunaj 800, London 276-57, Newyork 56-82, Pariz 223, Praga 168-61, Trst 298-20.
Dunaj, 7. marca. Amsterdam 285-18, Beograd 12-4937, Berlin 169-15, Bruselj 99-12, Budimpešta 124-02, Bukarešta 4'23, Kopenhagen 190-15, London 34-555, Madrid 77-30, Milan 37-265, New-y°rk 711-35, Pariz 27-85, Praga 21-0687, Sofija 5-154, Stockholm 190-40, Varšava 79’69, Curih 136-87.
Curih, 7. marca. Beograd 9-1270, Pariz 20-35, London 25’24, Newyork 519-60, Bruselj 72-4325, Milan 27-225, Madrid 56, Amsterdam 208-30, Berlin 123-52, Dunaj 73'03, Sofija 376, Praga 15-39, Varšava 58’20, Budimpešta 90-57 Bukarešta 3-08873.
Vrednostni papirji
Dunaj, 7. marca. Bankverein 16-35, Kreditni zavod 46-50, Dunav-Sava-Adria 14-80, Prioritete 88’40, Trbovlje 42.
Žitna tržišča
Novi Sad, 7. marca. Pšenica: sremska 78 kg 142-50—145, slavonska 78 kg 142-50—145, 77-78 kg 140—142-50. Koruza: sremska garant. 83 do 85, baška ladja Dunav posušena 89—90. Oves: baški sremski slavonski 100—105, sremski 95 do 100. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: pšenica 12 vagonov, koruza 22, moka 8, otrobi 2 vagona.
Budimpešta, 7. marca. Tendenca: prijazna. Promet: srednji. Pšenica: marc 15-75—16-15 (15-90—15-95), maj 15-98—16-35 (16-15—16-16) Rž: marc 11-24-11-34 (11-23-11-24), maj 11-52
11-86 (275—12-77) 'K°rUZa: “ai 1165 d°
Požar upepelil dom
Že tretji požar v okolici Puljčan.
Poljčane, 6. marca.
V	tretje gre rado. To je potrdil tudi četrtkov požar v Hošnici nad Poljčanami, kjer je v kratkem razdobju že tretjikrat zaplesal rdeči ognjeni petelin. Prvič je gorelo pri Kračunu, drugič je pogorela Šucova hiša in zdaj Hrvatova.
Ko je proti 16. uri v četrtek v mrzli zrak zatrobil gasilski rog in se je vil sivkast dim visoko v megleno nebo, so sprva vsi govorili, da gori pri Polančevih. Šele pozneje se je izkazalo, da je plamen zajel Hrvatovo hišo ali po domače Medičevo.
Hrvatovi so baš pekli kruh. Tako so bili zaverovani v delo, da ognja sprva sploh niso zapazili. šele ko se je začelo kaditi in smrdeti po dimu, je sin pogledal venkaj. Tedaj pa se je že vnemala samnata streha. Vnele so se saje. Hitro je skočil, da bi z vodo zadušil prvi ognjeni zubelj, toda bilo je že prepozno; na mah je bila vsa hiša v ognju in zdaj je bilo misliti, samo na rešitev živine in oprave.
Kot bi trenil so bili domačim v pomoč tudi naši vrli gasilci, ki so bili v nekaj minutah prispeli g svojim avtobusom na kraj nesreče. Vendar je bilo gašenje radi pomanjkanja vode otežkočeno in so se morali omejiti bolj na obvarovanje hleva in skednja, lliša pa je /.g oj'e la do tal in je ostalo od nje le kup golega kamenja. Z njo vred je zgorelo tudi vse sodarsko orodje.
70 let slara mati, Id se je s svojima odraslima otrokoma, sinom in hčerjo, tod naselila pred 2 letoma, je sedaj brez 6trehe. Za silo so zuča-vsi skupaj dobili zavetje pri Kračunu. Pogorelcem, ki menda niso bogzna kako visoko zavarovani, bo treba na vsak način kako od-pomoči.
SpopI
TEČAJ V SMUSK1U SKOKIH NA SKAKAL NICI V MOJSTRANI Odhndnica g. Guttormsena
Mojstrana, 6. marca.
V	četrtek 5. marca se je zaključil štiridnevni tečaj za smuške skoke, katerega je vodil^ po nalogu in financiranju JZSS g. Sigmund Gut-tormsen. Kot pomagač in tolmač je bil dodeljen g. inž. Janko Janša. Tečaj so posečali naš večkratni državni prvak Joško Janša, Jakopič Albin, Lakota Ciril, Klančnik Alojzij in pa 13-letni naraščajnik Klančnik Korlček. Vreme je bilo vse dni prekrasno in naši fantje so marljivo in z veseljem sledili pouku učitelja. Skakalnica je bila vse dni od jutra do večera ena sama pestra slika, skok za skokom. Učitelj je bil z učenci nad vse zadovoljen, kajti uspehi tečaja so rastli od dne do dne. Izmed udeležencev so trije novinci (začetniki v smuških skokih) in prav ti so pokazali, da so v Mojstrani res talenti za ta najlepši šport. Guttormsen je izrecno pohvalil Lakoto in pravi, da še ni videl pri nobenem začetniku v štirih dneh toliko uspeha. Stil je bil hvalevreden in tudi daljava skoka je bila lepa. Ako »e bo Lakota držal danih navodil, bo po mnenju učitelja dosegel lepe uspehe. Mali Korelček je s svojo hrabrostjo in s trudom v lepi drži delal mojstru Gut-tormsenu mnogo veselja, Korelčku ni bil nikoli dovolj dolg skok. Zadnje dni je frčal fantek že 20 in včasih tudi kakšen meter čez. Fotograf se je potrudil vjeti ga na ploščo in se mu je tudi posrečilo, ali videti so samo smuči, fantek pa ne pride do izraza, ker je premajhen. Predvsem so napredovali naši favoriti. — Stil so izboljšali od vaje do vaje. Jakopič je skočil v takozvano jamo (32 m) v najboljšem stilu. Učitelj je zadovoljen, fantje pa ponosni, saj jih hvali zmagovalec mednarodne tekme g. Sigmund, a domačini smo presrečni.
Uspehi so odvisni od učitelja in on — ni stal na sodniški tribuni kot strogi sodnik. — Vsak nepravilni gib v skoku je z ljubeznjivost-jo popravil — pohvalil pa z nasmeškom lep stil. In ko je on sain stal v naletu v elegantnem stilu in zaplaval v zraku, je zarisal tam krivuljo: 35meterski rekord naše skakalnice, in v izletu je dvignil glavo kvišku kot bi hotel zapeti: »Tako se skače v moji domovini«. Tako se je vršil tečaj. — Ljudje so drveli na Bor (tako se imenuje kraj, kjer stoji skakalnica),da vidijo Norvežana, kako leti po zraku.
Kako priljubil se nam je, je dokazala njegova odhodnica. Ob 8. uri zvečer se je zbralo vse članstvo kluba v hotelu Triglav v Mojstrani. Nad obloženo mizo, nad priborjenimi pokali v Bohinju in na Bledu jo plapolala naša trobojnica in norveške zastavice, in tu je ’ sedel naš učitelj, gost in prijatelj g. Sigmund. Okrog njega odbor kluba z načelom predsednika g. Zupanom ter vsi učenci teCaja in vsi prijatelji belega športa.
Predsednik se je v lepih besedah zahvalil g. Sigmundu za njegov trud ln požrtvovalnost kol smuški učitelj. Slovenska narodna pesem je zadonela — in Norvežan je zapel z nami: Jaz pa Ti, pa Židana marela...« V štirih dneh se je naučil dokaj besed. Gospod župan Klančnik je zaigral prekrasno na citre in veselje je nara-scalo.
Tudi tajnica kluba gdč. Minca se je v imenu kluba s krepkimi in lepimi besedami poslovila od učitelja. Oči so mu zaiskrile, ko je omenila njegovo domovino, hrepenenje vseh smučarjev, mater vseh mojstrov belega športa. Ko se vrne v Kongsberg, naj izroči pozdrave ing. Ilansenu: Mojstrana še misli na njega — Mojstrana mu je hvaležna — saj je on prvi pripravljal naše smučarje za boj na mednarodnih tekmah.
Nato mu je klub poklonil nekaj slik iz okolice Mojstrane, da se bo poznejše čase spominjal na kraje, kjer se mu je tako dopadlo.
Slovenska pesem je zadonela — g. župan je spremljal na citre, Joško na kitaro.
Sigmund se je poslovil in je rekel: Lepo je v Mojstrani, dobri so Jugoslovani, nadvse sem zadovoljen. Na svidenje. Smuki
Zborovanje učiteljskega društfva za srez Konjice
Dne 4. t. m. se je vršilo aborovanje konjiškega učiteljskega društva v dvorani Narodnega doma v Konjicah. Obisk je bil prav dober, ln sicer je bilo navzočih 51 Članov. Ostali odsotni člani so se opravičili. Uvodoma je g. predsednik Schnell Henrik pozdravil navzoče tovariše, prav posebno novodoSle tovariše in tovarišice ga. Polak ln Jarc ter gdč. Ažman in gg. Sekirnik in Vouk. Nato je izrazil sožalje rodbini Mravljak k izgubi ljubljenega sinčka in g. Pirjevec kateremu je pred kratkim umrla mati. Izrekel je tudi dobrodošlico tovariSu Lovšetu, ki je prispel iz Maribora, da poroča o poslovanju in razvoju U. G. P. Nato je sledilo čitanje raznih dopisov. K posameznim dopisom so se razvile daljše debate. Tako je n. pr. društvo sklenilo da se bode odslej redno udeleževalo sej širšega sosveta UJU po svojih delegatih. Gdč. Bezlaj je poročala o seji »Društva učiteljic« kjer se je tudi razpravljalo vprašanje učiteljic ženskih ročnih del. Članstvo se Je soglasno pridružilo sklepu za enakopravnost učiteljic ženskih ročnih del glede prinadležnosti ln prejemkov z ostalim učiteljstvom. V odsek za prosveto sta bila izvoljena gdč. Nagode in fikdar. Tovariš Kržič jfe poročal o seji širšega sotveta UJU in je nato članstvo soglasno izrazilo solidarnost s spomenico, ki je bila sestavljena na tej seji.
Za begunce iz Primorja je bilo doslej nabrano okoli 700 Din katere bode nakazal tov. Pavlič na pristojno mesto. Statistika je ugotovila, da je razen treh včlanjeno vse učiteljstvo t srezu v učiteljskem društvu.
Nato je sledil obširen referat tov. Lovšeta Iz Maribora o pomenu in poslovanju »Učiteljske gospodarske poslovalnice«.
Popoldanski program sta izpopolnila dva referata, ln sicer je referirala ga. Mravljakova
o	spis ju v elementarnem razredu. Kot nadaljevanju temu Je podala svoj referat še gdč. Re-žabek Marijana o spisju na srednji stopn11
£. M. Hemavaue:
2*of
36
nazaj
Roman
(Copyright by M, Feature Syndicate.
Ponatis, tudi u izvlečku, prepovedan.)
»Paragraf osemnajsti: Vsi učenci morajo biti pozimi ob pol sedmih, poleti pa ob sedmih doma. Za slučaj, da hoče ostati kdo delj zunaj (obisk ali kaj posebnega), si mora za to izprositi posebnega dovoljenja. Učitelji morajo tedensko nadzorovati stanovanja, če niso učenci doma.«
Leipold se je od smeha prekucnil s stola, še celo Ludvik se ni mogel več vzdržati. Na to smo čisto pozabili. Je že res: po sedmi uri nismo smeli več na ulice in so nas nadzirali, če se res učimo.
»škoda, da se nisem tam zunaj na to spomnil,« se je režal Willy, »točno ob sedmih konec vojne, iti lepo domov in se učiti pesmi na pamet.«
Rademacher je grgral, se solzil in trepetal. Njegovo stekleno oko mu je padlo iz očesne jame. Crna krpica na obrazu je utripala.
»Kaj mu je?« sem vprašal.
»Smeje se, to je pa zanj naravnost živi jensko nevarno,« je dejal Walldorf, ki se je sklonil k njemu. »Predstavljal si je, da ravnatelj zvečer iz zrakoplova z daljnogledom nadzira rove in jarke, če se pridno učimo —.«
Izvolili smo izmed nas šolske svetnike. Naši učitelji naj bodo tako dobri in naj nam vlijejo v glave nekaj stvari za skušnje, vladati se pa ne damo več. Izvolili smo Willyja, Westerholta in Alberta Trosske-
ja; — gimnazijci pa Georgea Rahea in Karla Bro-gerja.
Sklenili smo, da bodo šli naši trije zastopniki takoj drugi dan k okrajni oblasti in k ministrstvu ter bodo skušali tamkaj prodreti z našimi zahtevami. Prejeli so vojaške izkaznice in vozne listke za’ brezplačno vožnjo, katerih smo imeli v zalogi cele kupe. Poročnikov in vojaških zaupnikov za podpisovanje je bilo tudi dosti med nami. Rademacher se je ponudil, da pojde ž njimi, da bo s svojim razdrapanim obrazom povečal vtis. Njegov predlog je bil sprejet. Vojaki so navajeni brez mnogo premišljevanja zastaviti vse, kar more pripomoči do cilja. Samo Willyju se ni prav ljubilo. Menil je, da je vse skupaj velika neumnost. »Treba bi bilo vso kramo obesiti na klin,« je dejal Leipoldu, »kaj naj tu sploh počnemo? Ce bi nam tudi vse dovolili — šola ostane šola, pljusk. Zakaj torej?«
»Toda človek,« je odvrnil Westerholt, »zakaj je vse to treba, pač zato, da prideš pozneje do poklica. Saj moraš vendar živeti.«
»Saj živim,« je dejal Willy trmasto.
»Pozneje moreš še vedno odžagati, če ne boš imel veselja,« se je vtaknil Albert vmes, »najprvo je, da ostanemo skupaj in da se takoj ne razkropimo. Kaj pa češ drugega početi?«
To je Willy spoznal. Kaj naj res drugega počnemo! Ravno tega nismo vedeli. Ali drugače: večina jih ni vedela. En del je bil mirneji in pametne ji ter se je že sprijaznil z mislijo, stopiti v poklic. Pametnejši so postavili tudi zahtevo: udeležence vojne ne smejo porazdeliti po razredih z onimi, ki niso bili v vojni, temveč zanje naj vpeljejo kratke, posebno tečaje, kjer naj jih poučujejo. Skušnja naj bo zelo
olajšana in naj se omeji na nekaj predmetov. Kot zastopnike teh zahtev pa nismo poslali k oblastem mirnih tovarišev, temveč najbolj nezadovoljne, ker imajo ti bolj vplivne gobce.
Hugo Reinersmann je previden kot vedno. Willy mora pustiti doma svoj novi suknjič, ki ga je staknil v podstrešju. Za na pot k oblastem mora obleči tistega zakrpanega in od izstrelkov preluknjanega. »Na pisarniške ljudi vpliva to bolj kakor sto utemeljevanj,« je pojasnil Hugo. Iz istega vzroka smo nataknili Westerholtu Ludvik Breyerjeva odlikovanja, da ne bo zgledal popolnoma gol. »Na tajnega svetnika bo tvoje govorenje s temi obeski bolj vplivalo,« Je dejal Leipold. Albert je imel že itak dovolj obešenega na prsih, Rademacher pa je vplival sam od sebe brez takih stvari. Hugo je pregledal svoje delo. »Sijajno,« je dejal, »zdaj pa začeti. Pokažite tistim pešam tam, kakšne so prave frontne grablje.«
»Na to se lahko zaneseš,« je izjavil Willy, ki se je že znašel v svoji novi vlogi, veličanstno.
Smotke in pipe se kade. želje, misli in strasti kipe. Sam Bog zna, kaj bo iz vsega tega. Sto mladih vojakov, osemnajst poročnikov, trideset narednikov in podčastnikov sedi tukaj in vsi hočejo začeti živeti. Vsak izmed njih bi znal prepeljati stotnijo skozi ogenj na najbolj opasnem napadalnem kraju z najmanjšimi izgubami; vsak izmed njih bi niti trenutek ne pomišljal ukreniti najbolj pravo, če bi se ponoči v njegovem rovu zaslišalo tuljenje »Prihajajo«; vsakega izmed njih so kovali brezštevilni neusmiljeni dnevi; vsak izmed njih je popoln vojak, nič več in nič manj.
Toda v miru? Smo 11 za mir sposobni? Ali spadamo sploh še kam drugam ko k vojakom?
Film
Francoski zvočni film: Pod pariškimi strehami
Na vse zadnje je bilo tudi Ljubljani dano, da je mogla videti sijajni francoski zvočni film »Pod pariškimi strehami«. Dve leti je bilo sicer treba, da je ta film iz Nemčije priromal k nam, a nazadnje smo ga le videli in zato smo hvaležni kinu Matica, da je sploh prišel.
Še posebej pa smo hvaležni za predvajanje tega lepega francoskega filma mi, ker je ta film dokazal, kako pravilno je bilo naše stališče, ko smo nastopili proti plitvim in glupim dunajskim in nemškim operetnim filmom, da o nekaterih ameriških niti ne govorimo. Kdor je videl francoski film »Pod pariškimi strehami« in ga primerjal z nemškimi, kakršne vidimo sedaj, ta je moral priznati, da nemški filmi v nobenem oziru ne izdrže primere. »Pod pariškimi strehami« je šele Ljubljani pokazal, kaj je zvočni film. Dokazal pa tudi to, da absolutno ni res, da bi morala biti vsebina zvočnega filma vedno glupa in nemarna.
Čeprav se neverjetno sliši, pa moramo reči, da smo bili hvaležni, da je prišel francoski film k nam le preko nemške posredovalnice. Tako so tudi tisti naši ljudje, ki so tako zaverovani v nemško kulturo, mogli slišati, da tudi Nemci označujejo ta francoski film kot vzor zvočnega filma. In slišali so tudi to, da se nemško podjetje javno opravičuje, ker predvaja zvočni film v nenemškem jeziku. Komu bi n. pr. pri nas padlo v glavo, da bi se kdaj opravičil, ker predvaja neslovenske filme!
Film »Pod pariškimi strehami« je zmaga francoskega filma pri nas in zato upamo, da bomo slišali še več francoskih filmov in morda smemo upati, da tudi brez nemškega posredovanja.
Film z Ito Itino. Tik pred francoskim filmom se je predvajal v kinu »Ljubljanski dvor« zvočni film »Kralj valčka«, ki jo znova pokazal vse pomanjkljivosti dunajskega filma. Če ne bi bilo Straussovih melodij, sploh nihče ne bi vedel, zakaj je sploh ta film nastal. V filmu, kjer je vsebina tako raztegnjena in tako medla, se seveda tudi igralci ne morejo prav pokazati in tako tudi naša Ita Rina pri vsej njeni lepoti in njenemu napredku ni mogla prav pokazati
svojih zmožnosti. Sladkoben dunajski film in francoski film »Pod pariškimi strehami« kot noč in dan.
Vedel je, kdaj bo umrl
V	vasi Kurnicu v krivopalanškem srezu je umrl najstarejši človek tega kraja, pa menda tudi jnajstarejši državljan Dode Milenkovič, ki mu je bilo 110 let. Ko ga je pred meseci obiskal neki novinar, mu je pripovedoval z bolestjo, kako ga je neka čarovnica proklela, da mora umreti pred pustom leta 1931. Dode je bil prepričan, da se bo tako zgodilo. Ko so ga ob tej priliki tudi fotografirali, je bil o svoji bližnji smrti še bolj prepričan. Rekel je sosedom: »Prišel je gospod in me naslikal, zdaj je vse
končano!« Na pust je Dode rano vstal, opravil jutranjo molitev in se preoblekel. Nato je po-ldicaJ vse elane zadruge, katerih je okoli 40, vse je poljubil in se od njih poslovil. Sorodniki so se mu smejali, ker se je tako bal smrti in je bil prepričan, da mora umreti. Tedaj je pa čiča Dode kar stoje izdihnil. Zrušil se je mrtev na tla in prekletstvo čarovnice, v katero je tako veroval, se je točno izpolnilo.
b Smrt zapuščenega otroka. Neka Velinka Vasič iz Dobriče pri Velikem Bečkereku je leta 1927. pobegnila od svojega moža in živela odtlej z nekim Bogičem v divjem zakonu. To da tudi s tem možakarjem se Velinka ni razumela in ga je kmalu zapustila. Nekaj mesecev nato je porodila dete, katerega je nesla Bogi-
-V1*’
Tehnika
absolventa Tehniške srednje šole, strojnega oddelka, in več
samostojnih monterjev
za centralne kurjave sprejme LJUBLJANSKA GRADBENA DRUŽBA z o. z. LJUBLJANA, Slomškova ulica 19, za svoj novo ustanovljeni instalacijski oddelek. Prijave sprejema samo pismeno.	785
Razp
is
Občina Konjice ir g razpisuje mesio kvalificirane občinske babice.
Pravilno kolekovane prošnje s prilogami je vlagati pri podpisani občini do 28. marca 1931.
Občina irg Konjice
dne 28. februarja 1931.
TVRDKA 1.1. NAGLAS, tovarna pohištva, naznanja, da je preminul njen dolgoletni sotrudnik in poslovodja, gospod
Franc Plešho
Pogreb bo v nedeljo, dne 8. marca 1931 ob pol 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Neumornemu, zvestemu in spoštovanemu sodelavcu obrani tvrdka trajen spomin. Vsemogočni naj mu pa nakloni mirni večni počitek.
Ljubljana, 7. marca 1931.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani,
OglaSujte
v
»Jugoslovanu!«
ču v varstvo. Ker se pa oče za otroka ni brigal, je otrok umrl. Državni pravdnih je oba obtožil detomora. Ona se je izgovarjala, da je očetu zato prinesla otroka, da bi jo poklical zopet k sebi, on je pa dokazal, da ga ni bilo doma, ko mu je prinesla otroka in da je našel že mrtvega, ko se je vrnil. Oba sta bila oproščena.
b Na rojstni dan zaklal brata. Jakob Fijala je slavR pred dnevi svoj rojstni dan v Velikem Središču pri Vršeu. Na gostijo je povabil tudi brata Josipa. V>ino jih jo razgrelo, ko ga je doma zmanjkalo, je Jakob poslal Josiipa v kavarno po vino. Ker se Josip ni dolgo vrnil, je Jakob šel sam v kavarno. Zasačil je brata, ko je v kavarni sam pil. To ga je tako razburilo, da je z nožem brata na mestu zaklal. Nato se je sam prijavil orožnikom.
b Smrt lOSletne ženice. V Baranjskem Petrovem selu je umrla Katarina Zamberta, mati tamošnjega župnika, v starosti 105 let. Starka je bila do zadnjega čila in zdrava.
b Poplave v Medjiimirju. Iz Čakovca poročajo, da sta Mura in Trnjava preplavila velike komplekse zemLjo. Ob tej priliki 80 jo po4cn-
zalo, kako potrebna bi bila regulacija Trnja ve, ki ob vsakem večjem deževju prestopi bregove. Iz Varaždina poročajo, da Drava stalno pada.
b Ovca z dvema glavama in dvema repoma.
Seljaku Ležajicu v Šibeniku je vrgla ovca jagnje z dvema glavama, ki sta biti popolnoma normalno razviti in zrastli na vratu. Telo je bilo tudi normalne, samo rep je bil dvojen. To nenavadno jagnje je živelo samo nekaj minut.
b Sprejeti v zrakoplovstvo. Po odredbi nvni-nIstra za vojsko in mornarico so bili sprejeti v zrakoplovstvo med drugimi Šegura Alojz, Sever Izidor, Kozina Branko, Horvat Josip, Mihevc Matija, Lovreč Dušan, Lipica Alojz Molnar Vlado, Jakolič Ivan, Gadec Franjo, vsi iz pešadije. I* artilerije: podnaredniki Rogel Ernest, Lešer Konrad, Jakofčič Peter, Vitanc Josip, Bertač Valerijan. Iz inženerstva: Jug Karlo .n Trampuš Stanislav.
Slabi zobie
r^eSrkfsnr
D°biVa Se povsod- ~ Pošljitenam °o“la? nndrnš! n IT ( "e zaleplt|) dobili bodete brezplačno eno
ChfoSd, MadboirS"1110 UP°rab0, TVOmiCe Zlat0r°g’ °ddc,ek
Občino Ljubljana Mesini pogrebni zavod ▼ Ljubljani.
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod
Franc Pleško
poslovodja tvrdke Naglas
dne G. t. m. po dolgem, težkem trpljenju, previden s to-lužili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne
8.	marca 1931, ob pol 4. uii popoldne izprod mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice so bodo darovale v farni cerkvi v Trnovem.
V	Ljubljani, dne 7. inarca 1931.
Žalujoči rodbini Pivk - Nore.
SOC
Literarni večer mladih
Maribor, 7. marca.
Kulturni stiki med našim duhovnim središčem Ljubljano in severnim slovenskim centrom Mariborom vsa ta leta po vojni niso bili taki, kakršne smo si želeli. Hodili smo nekako oddvojena pota; le kdaj pa kdaj, brez sistema In programa, nas je obiskal kdo izmed zastopnikov ljubljanskega kulturnega kroga, dvakrat Je nastopil stari Pen-klub, nekaj je bilo gostovanj ljubljanskega gledališča; koncertov ljubljanskih zborov itd., pa vse premalo. Tembolj smo se zato razveselili prihoda Sestorice Mladega Pen-kluba, ki je sinoči recitiral svoja dela v dvorani kina »Apola« pod okriljem Ljudske univerze. Ker poznamo naše kulturno mrtvilo, posebno še v zanimanju za leposlovje, smo se bali, da mladi tvorci naše duhovnosti ne bodo našli v Mariboru razumevanja, pa smo se vsaj tokrat varali. Obisk Je bil uprav sijajen. Dvorana skoraj zasedena. Seveda — večino je tvorila mladina, in to je prav. Polagoma slutimo bližino nove dobe, novih, tesnejših stikov ljudstva z umetniki in umetnostjo.
Goste Je najprej pozdravil predsednik Ljudske univerze g. inž. Kukovec ter jih potem
F- Veber: »Sv. Avgušiin«
(Osnovne filozofske misli sv. Avguština.)
Izdala Jugoslovanska knjigarna 1. 1931.)
Lansko leto jo praznoval ves kulturni svet 1500-letnico smrti očeta zapadnoevropske filozofije sv. Avguština, Sokrat, sv. Avguštin, Kar-tezij in Kant so bili oni značilni vrhovi v zgo-govini filozofije, ki so povdarjali antropocentrični vidik in vzporedno dvojno pojmovanje človeške duševnosti (prirodni ali empirični ter duhovni ali transcedentalni človek).
Tudi težišča Vebrove filozofske miselnosti v zadnjih letih je v tej smeri. Dočim je preje kot pravi. Meinongov učenec podčrtaval razmerje doživljajev do objektov, stoji sedaj v ospredju problem subjekta. Tu so se mu odprli novi vidiki in nove možnosti, njegova filozofija je postala tako mnogo bolj življenska in je našla odmeva tudi v širši javnosti. To nam najlepše dokazuje njegova deseta knjiga »Filozofija« in vse kritike o tem delu.
Oscar Wilde pravi nekje: »Nasprotja v sodbah o kakem delu dokazujejo, da je delo novo, vsestransko in življensko močno. Kadar kritiki niso medseboj edini. Je avtor zadovoljen s samim seboj.«
Vebrov »Sv. Avguštin« je nekako nadaljevanje »Filozofije«. Veber je našel pri sv. Avguštinu misli, ki povsem soglašajo z njegovo rešitvijo osnovnih vprašanj, ki jih je razvijal v predavanjih o »Spoznavni teoriji« na ljubljanski univerzi, ki jih je poljudno podal v »Filozofiji«. Pravo sliko Vebrovega razvoja nam bo pokazala v vsei znanstveni ostrini »Spoznavna teorija«, ki bo njegovo življensko delo. Naša mlada znanost bo dobila s tem delom pravo miselno in pojmovno podlago, kakor je to pri vseh kulturnih narodih.
Izhodišče Avguštinove filozofije je njegova analiza dvoma, če tudi o vsem podvomimo, ne moremo dvomiti o tem, da dvomimo, in če gremo malo naprej, da doživljamo. S tem je bila potrjena nedvomna veljavnost človeške samozavesti. Dvom je mogoč le takrat, če priznamo vsaj nekatera splošna veljavna načela. Ta načela so brezčasna in ne morejo izhajati od človeka, ki je po vsem svojem obsegu relativno bitje, pa tudi ne iz golega izkustva, ki je samo veljavnostno torišče teh načel. Njihov veljavnostni izvor pa je Bog. Svet načelne veljavnosti je nekak posredovalec med svetom vsega izkustveno danega stvarstva in svetom božjega bistva. Človek načela odkriva. To odkrivanje ima psihološki koren v duhovni polovici človeške narave. Brez te bi se človek ne razlikoval od živali in bi bil samo animalno bitie. Tu se kaže ona značilna dvojnost človeškegt življenja.
Človeku pa ne zadostuje samo golo poznanje teh načel, človek ta načela tudi priznava ali ne priznava. V tem je vir spoznavanja in zmote oziroma zasluge in grelia. Za spoznavanje je potrebno sodelovanje subjekta, ki spoznava. Potrebna je subjektova alctiviteta, ki jo mora-
E&onec filma
V	naslednjem prinašamo članek o življenjskih problemih nemega in zvočnega filma, ki ga je napisal odlični poznavalec stvari Bernard Fay.
Kino nas je petnajst let zazibaval v spanje in nas je razveseljeval s svojimi lepimi, prav nič utrudljivimi, pa vendar ne čisto brezmiselnimi sanjami. Zdaj nas nič več ne ziblje v sen.
V	IIolywoodu postajajo po cestah tisoči mladih mož in deklet in čakajo dela, ki pa noče in noče priti. Kino je bolan, kino leži na smrtni postelji.
Ze pred kakima dvema ali tremi leti se ga je lotila ta bolezen. Človek je čutil to, če je gledal dolge obraze podjetnikov, ki so z resnimi, razbrazdanimi čeli govorili: Nobenih fabul nimamo več, kino bo umrl, ker nima nič več novega povedati.« Direktorji družb so vneto, s polnimi žepi dolarjev potovali po vsem svetu, da bi nakupovali idej. Znana je epizoda o nekem mladem avtorju, ki je enemu teh filmskih romarjev predložil svoj rokopis. Vsemogočni je čital dokument najp'rej malomarno, potem radovedno in nazadnje ves navdušen, potem je planil pokonci, objel mladega moža in mu brez ovinkov izstavil ček za 20.000 dolarjev. Potem si je otrl svoje solzne oči in mu vrnil list * temi-besedami: »Sijajno I Na licu mesta vam za 20.000 dolarjev odkupim idejo vaše zgodbe in naslov. Rokopis pa lahko vzamete nazaj, jaz ga ne potrebujem.«
Kino so pretresali siloviti krči. Pomanjkanje novih idej je bilo vedno bolj občutiti in to pomanjkanje zgodb je ves svet smatral za smrtuo-nevarno bolezen. V resnici pa je bilo vse to sa-ino simptom. Kina se je polotilo neko vse težje
pisateljev v Mariboru
predstavil občinstvu. Za uvod je še spregovoril predsednik Mladega pena Francfe Vodnik, na kar so sledile recitacije. Prvi je čital svojo pesmi Anton Ocvirk, ki je podal pregled miselne in čuvstvene lirike. Alfonz Gspan je recitiral svoje močne pesmi brez rim, Rudolf Kresal pa odlomek novele »Asja«. Po odmoru je nastopil Francfc Vodnik z religiozno in ljubavno liriko, Ludvik Mrzcl-Frigid pa Je čital svoje globoko občutene pesmi v prozi »Gabri v polju«, »Slovo« in »Tlakovalcl cest«. Večer je zaključil Mile Klopčič s svojimi socijalnimi pesmimi občinstvo je vse recitatorje bogato nagradilo a priznanjem, predsednik g. inž. Kukovec pa jim je ob koncu z iskrenim nagovorom poklonil slovensko cvetje — nageljne.
Po večeru je bil prijateljski sestanek v hotelu »Orel«, kjer so se krog gostov zbrali poleg zastopnikov Ljudske univerze tudi mariborski pisatelji in drugi javni kulturni delavci. Tu je Ljubljančane nagovoril inž. Kukovec, za lcar se mu je zahvalil FrancS Vodnik, Radivoj Rehar pa je govoril o potrebi tesnejših klubovnlh stikov med Ljubljano in Mariborom. Bil je zares lep večer in upamo — ne zadnji.
mo ločiti od doživljajske. Ta subjektova aktl-viteta pa ni nič drugega kot človeška volja.
Zanimiv je Avguštinov nauk o četveri svetovni resnici. Ločimo dve resnici dejanske bit-nosti; to sta resnica Boga in resnica izkustve-nodanega stvarstva. Dalje imamo še dve idejne veljavnosti; to sta resnica brezčasnih načel in resnica človeških načel. Izvorni in pogojni temelj sestava vseh resnic je resnica Boga.
Toliko je tudi človekova volja determinirana. Sicer je pa za voljo značilna svoboda, ki je edini pogoj odgovornosti. Tako more biti volja razvojni in sestavni pogoj vsakemu dejanju.
Naša doba je en sam mogočen klic po taki osebnosti, kot je bila osebnost sv. Avguština. Naš čas označujejo duh načelnega dvoma, naturalizem, tehnicizem in kolektivistični socija-lizem. V takih dušečih razmerah človek sam od sebe stremi za antropocentrično vsebino in formo življenja. Prav za Avguštinovo miselnost je značilna vzorna antropecentričnost, ki je hkrati spoznavnoteoretična, strukturno-du-šeslovna, teocentrična in kulturno-socialna an-tropocentričnost.
Vebrovo najnovejše delo si mora ogledati vsak inteligent. Knjiga je zelo okusno opremljena, skoro brez tiskovnih napak in je v čast izdajateljici.	u.	F.
Koncert PavSe en $faš<fle Lovše^ove
V	petek, dne 6. t. m. je priredila naša odlična sopranistka, gospa Pavla Lovšetova v filhar-monski dvorani koncert pesmi in arij. Na koncertu je sodelovala z nekolikimi točkami tudi njena hčerka gdč. Majda. Pri klavirju Je bil g. Marijan Lipovšek, pri eni skladbi je sodeloval tudi violinist Leon Pfeifer. Dvorana je bila prenapolnjena in so izvajajoči to tudi v polni meri zaslužili. Spored je obstojal iz lirskih in deloma koloraturnih skladb znanih svetovnih komponistov. Gospo Lovšetovo poznamo kot pevko najodličnejših kvalitet, ki nam jih pri vsakem nastopu ponovno pokaže. Z lahkoto obvladuje višine, dinamiko, intonacijskih težav zanjo sploh ni, v koloraturnih pa je skoraj edinstvena, ako izvzamem ravno njeno hčerko, ki ji obeta postati vredna naslednica in prav specijalistka za koloraturno petje. Gdč. Majdo sem slišal prvič in sem občudoval njeno lahkoto v višini, sigurnost nastavka ln člstoto intonacije v vratolomnih figurah. Na kantabilnih mestih Je njen glas še nekoliko dekliški, kar je spričo njene mladosti povsem razumljivo. Gdč. Majda Lovšetova je na najboljši poti, da prevzame dedščino svoje matere, oba glasova sta sl čudovito podobna. Imponirala mi Je visoka kultura mlade pevke. Po končanem sporedu je gdč. Majda morala eno točko ponoviti. Gospoda Lipovšek in Pfeifer sta rešila svojo nalogo odlično. Koncert je bil pravi umetniški užitek.
Slavko Osterc.
zlo. Kino nas je očaroval, ne da bi vedeli, kako, in ne da bi vedel, kako, je polagamo šel v svoj zaton. Pokvarjen od večnih komplimentov, opletan s samimi laskavci, ni kino nikdar pomislil na to, da bi postal resnična umetnost. Pri svojem omejenem ponosu jo prezrl svojo resnično poslanstvo, ki bi mu moralo odkazati prostor nekje med baletom in laterno magieo, in je postal nekakšna literarna panoga. Kakor hitro se ja kino za zgodbe, ki jih je pripovedoval, v resnici začel interesirati, je bilo po njem, vkljub geniju kakega Chaplina, Fairbanksa in še dveh ali treh, ki so mu vedeli pravi smisel in pomen. Nazadnje, tik pred svojo smrtjo, je kino sklenil nekak divji zakon z gramofonom in iz te zveze se je rodil zvočni film.
Zvočni film je pred dvema letoma prišel v Holywood na svet in vrisk navdušenja je pretresel filmski svet. »To je naš odrešenik,« so rekli vsi. »Zdaj nam ni treba nobenih novih fabul več. Zvočni film bo lahko še enkrat porabil vse, kar smo jih petnajst let uporabljali za neme filme. Za petnajst let smo spet na dobrem.« Človek si lahko to veselje kinoindustri-jalcev kar predstavlja: petnajst let prometa so imeli pred seboj, ne da bi jim bilo treba seči po eni sami novi misli, po enem samem novem čuvstvu. Človeštvo ni še nikoli izkazalo tako čudovite ekonomije, nikoli še ni pod vzelo nobene operacije s tako izrednim uspehom. Direktorji, bankirji, posredovalci, publikum — vsi so z navdušenjem sprejeli zvočni film.
In vendar je zvočni film pust in neznansko dolgočasen. Nemi film je serviral abotne zgodbe, toda nihče ni gledal na to. Saj so bile te zgodbe saino za pretvezo in so šle mimo na* tiho, neopaženo, če je bila le igra slik dovolj lepa. Zvočni film pa potiska dejanje čist« »
gledališče
Gustav Charpentier: Luiza
Glasbeni roman v petih slikah.
Naša opera si je z izvajanjem In uprizoritvijo tega po gledališčih vedno bolj upoštevanega glasbenega dela v venec svojih ambicijoznih, za naše razmere dostikrat precej drznih aspiracij, upletla nov razveseljiv uspeh. Glesbenl roman »Luizo« je bil spravil pri nas na oder že par let po prevratu bivši direktor Friderik Rukavina in je dosegel zlasti po zaslugi kreacije naslovne vloge po ge. Zdenki Zikovi časten uspeh. Tedanja uprizoritev je bila — proti včerajšnji — v režijskem in inscenačnem pogledu dokaj priprosta, skoro siromašna. Povsem izrazito, novo lice v smislu novih nalog sodobnega teatra pa sta dala režiser dr. Branko Gavella, in idejni inscenator V. Uljaniščev, glasbeni part Je naštudiral in vodil s svojo priznano spretnostjo, vestno naštudirano in impre-sijonistlčni glasbi skladatelja odgovarjajočo interpretacijo operni direktor Mirko Polič.
Naslovni igri se je v pretehtani igri in krasnem petju odlikovala režiserjeva soproga ga. Zlata Gjungcnac-Gavella, najnovejša in zelo posrečena pridobitev, ki se je že nedavno s splošnimi, upravičenimi simpatijami naše publike izkazala v opereti »Mignon« in »Butterfly«. Izvrstna pevka z zavidljivim glasovnim materi-jalom, prikupljivega pojava, izvrstna igralka, ki se jih po žilah pretaka prav umetniška kri. Vse njene odlične sposobnosti kazi le malo pri petju nekam čudna mimika obraza. — Vreden partner ji je bil v vlogi očeta gč R. Primožič, v igri dobro premišljen, v petju morda malo preveč postopen in gromovniški. V duetu (zadnje dejanje) uspavanke sta z Luizo, z občutenim petjem ostavila močan dojem. — S. J. Gostič se je mahoma iz zborovskega pevca s pridnostjo in ambicijo povzpel do glavnih tenorskih vlog. Samo bojim se, da ga bodo za njegovo mladost in sigurno dosti obetajočo pevsko karijero le preveč vpregali kot se je to godilo svojčas Banovcu, Gostiču se večkrat pozna na glasu utrujenost. Prijetno me je presenetila gdč. Španova v vlogi Luizine matere. Uporabna pevka in dobra Igralka, ki je lahko vesela svojega napredka. Poleg teh glavnih vlog ima Luiza še kopico majhnih, drobčkanih, ki so težje kot kantilenske arije. Spomnim le na tretjo sliko (modni salon), kjer mora ves ansambl biti za vstope temeljito pripravljen in siguren, da se kaj ne zamaje. Vse pevke so v tej glasbeno kočljivi sceni pokazale hvalevredno rutino. Povsod, posebno v ansambelskih nastopih se je čutila vešča roka režiserja, (rafinirano insceni-rani in režirani Karneval, posrečen domislek vloge male učenke (gdč. Ramšakove v modnem salonu itd.). Orkester je impresijonističen, ušesom prijeten, včasih na puccinijevske manire spominjajoč zlasti Charpentierju dal odgovarjajoč izraz, agilno je sodeloval (žal na premajhnem prostoru) balet pod mojstrom Golo-vinom. Vsem sodelujočim je publika, ki gledališča ni napolnila — izražala glasno priznanje po vsaki sliki, bilo je mnogo navdušenega ploskanja ln cvetličnih darov.
Skratka: lep uspeh, h kateremu vsem Iz srca čestitamo!	Z.	P.
^remiiera »Peoajrafslio trilogije« P. S. laViova
Srbsko narodno gledališče v Novem Sadu je te dni gostovalo v Somboru s ciklom del do mače srbske književnosti in je vprizorilo Ma-nojlovičevo »Centrifugalno igračo«, Nikolajevi-čevo »Preko mrtvih« in Vesenovičevo »Zakona iz ljubezni«. V soboto pa je vprizorilo »Beograjsko trilogijo« od Pere S. Taletova, o čigar literarnem in publicističnem delu je »Jugoslovan« že poročal. Beograjska trilogija je dosegla v Somboru popoln uspeh in v njej se je poka zal Taletov kot globok psiholog, socijalno čuteč mislec in poznavalec beograjskega življenja. Zlasti pohvalno omenja kritika spretnost Tale tova, da je znal obsežno gradivo »Trilogije« zajeti v tri majhne drame in podati težko snov jasno, pregledno ter brez one razvlečenosti, ki je lastna začetnikom. Da Taletov ni začetnik, je dokazal že zdavnaj s svojimi dramami, romani in drugimi literarnimi deli.
ospredje; zvok je premalo lep, da bi nam lahko ugajal že sam. Slika, ki so jo nove stvari potisnile v ozadje, ne privlači več gledalčeve pozornosti. Zvočni film bi moral Ijiti pred vsem literarni in dramatični kino, toda za to mu absolutno manjkajo najosnovnejši pogoji. Produkcija je v vseh deželah v rokah podjetnikov, ki so brez vsake izobrazbe in brez okusa; igralci so se odrekli najelementarnejši kulturi, ki je podlaga gledališkega igralca; kino občinstvo pa, te široke množice, ki polni dvorane, so va jene čitati samo časnike. Če bi hotel kino ustva riti dobro literaturo, bi moral resignirati na svoje občinstvo; a če bo hotel ohraniti občinstvo, bo moral resignirati na zvok in dalje gojiti tisti literarni žar, ki ga kultivira že pet najst let.
Ta manjvrednost, ki je zvočnemu filmu bistvena, pa še ni njegovo uajhujše zlo. Na nesrečo so v film uvedli neki princip, ki je njegovemu duhu popolnoma nasproten. Nemi film očarujp samo zato, ker prihaja k nam kakor iluzija Zvočni film pa zahteva od nas, da smo pozorni nanj in da ga poslušamo, kakor bi bil kakšna zamotana resničnost. Zvočni film je napor, muka, jemlje nam spanec in nam ne daje nobene prilike za poljubljanje in zaljubljeno šepetanje, za kar je bilo včasih pri predstavah nemih filmov toliko prilike in prostora. Sam prezident Hoover, ki po navadi ni tako drzen, je dejal: »Zvočni film ni nič zame, ker me sili, da sem pozoren nanj.«
Pa če se bo zvočni film še tako izpopolnil, svoje težke okornosti se ne bo mogel docela oprostiti. Lahko se mu posreči, da je aboten; da bi bil lahek, to mu ni dano. Prav tako mu ni dano, da bi bil mednaroden, kakor je bil njegov starejši brat; zvočni film pomeni povratek k nacionalizmu. Nemi film je polagoma
»Beograjska trilogija« se je v Somboru prvU uprizorila, po njenem uspehu pa je pričakovati, da bo ostala stalno na repertoarju jugoslovanskih gledališč.
»Beograjska trilogija« sestoji iz treh enodejank in sicer: »Živela pravica«, »Ave Marija« in »Borec«.
V	»Živeli pravici« slika avtor dramo mlado lepe šivilje, ki jo je zapeljal bogat beograjski lahkoživec. Ko jo je do skrajnosti brezobzirno izkoristil, jo je zapustil. Ko se javi plod njeno grešne ljubezni, iz strahu pred ljudmi odpravi plod. Vsled tega pride pred sodišče in enodejanka se odigra v sodni dvorani. Mojstrsko ln živahno je podan proces: Mora biti obsojena. Mučna situacija nastaja. V zapeljivcu pa s« oglasi vest, pride pred sodišče ter zahteva, da se kaznuje on. Ker pa ni obtožen niti kot udeleženec niti kot intelektualni krivec, se oprosti in obsodi se njegova žrtev. Ogorčen vsled tega, se obrne na publiko ter ji kriči, da naj gre na ulico ter zapeljuje in slepari dekleta, ker jim zakon daje pravico za to. V tem zakriči nekdo izmed občinstva: »Živela pravica« in za« štor pade.
Zelo zanimiva je druga enodejanka »Ave Marija«. Zaročenka čista in krepostna zapušča svojega zaročenca, ker ji ta, stopajoč v zakon, prizna, da ni čist in neomadeževan, zahteva pa čistost od svoje zaročenke. Zaročenke pa ri» predstavlja avtor kot fantastko, temveč kot propagatorico novih idej v zakonu bodočnosti.
»Borec« je drama blagajnika iz nekega beograjskega urada. Da bi zadovoljil velike zahteve svoje žene, ki samo živi v luksuzu, jo posegel v uradno blagajno in bil obsojen na robijo. Njegova hči pa je bila vzgojena v laži, da je bil njen oče borec, ki je postal žrtev političnega prepričanja. Ko pa jo hči dorasla in postala dijakinja, je pričela razmišljati o svojem očetu in polagoma je začela slutiti resnico. Navaden duevni dogdek potrdi njene sumnjo in spoznala je laž. V svojem plemenitem ogorčenju nad lažjo zapušča rodbino in odide na ulico, da se enkrat v življenju naje pošteno zasluženega kruha. Ni bil borec njen oče, borec je hči, ki zapušča dom, da se bori za novi svet, ki ima nastati. Kakor že rečeno, »Beograjska triologija« je imela uspeh in v kratkem se pričakuje njena vprizoritev tudi na drugih odrih.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠKA V LJUBLJANI
Drama.
Začetek ob 20. url zvečer.
Nedelja, 8. marca ob 15. uri: »Divji lovec«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20. uri: »Glembajevi«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Pondeljek, 9. marca: Divji lovec. Red A.
Torek, 10.	marca:	zaprto
Sreda, 11.	marca:	Dom osamelih žena, premi-
jera. Izven.
Četrtek, 12. marca: zaprto.
Petek, 13. m,arca: Glavni dobitek. Red C.
Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 8. marca: »Luiza«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Pondeljek, 9. marca: zaprto.
Torek, 10.	marca:	Werther.	Red	C.
Sreda, 11.	marca:	Walkira.	Red	E.
Četrtek, 12. marca: zaprto.
Petek, IB. marca: Cavalleria rusMcama. GIu/ma8i. Gostuje tenorist Maaak iz Prage. Izven.
NARODNO GLEDALIŠKE V MARIBORU
Nedelja, 8. marca ob 15. uri: »Lutka«. Znižano cene. — Ob 20. uri: »Čardaška kneginja«. Kuponi.
Pondelijeik, 9. marca: zaprto.
Torek, 10. marca ob 20. uri: »Karoli im Ana«. Ab. C. Kuponi.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 9. marca ob 20. uri: »Čardaška kneginja«. Gostovanje mariborskega gledališča.
iznašel čisto svoj način, dojemati življenje, iznašel je svoj stil. Zvočni film pa ni napravil nič drugega, kakor da je uničil eno umetnost in eno iznajdbo obsodil v pozabljenje.
Zvočni film je samo etapa v razvoju. Najkasneje v petnajstih letih bodo tudi njemu vse fabule pošle in tedaj bo tudi on zabredel v krizo. In kakor nemi film, so bo moral tudi on odločiti, ali naj postane umetnost ali pa naj propade. Zdaj ne živimo več v času, da bi človeški duli še lahko vedno iznova iznašel človeške stvari in umetnosti. Kadar bo zvočni film tistih dvanajsttisoč fabul, ki jih imajo podjetniki v zalogi (po IIolywoodu kroži govorica, da je 12.000 končna suma vseh fabul, kar jih sploh na svetu eksistira) izrabil do konca, nam jih bodo morda še enkrat šli prikazovat v barvnem filmu. In ko jih bo barvni film oddr-dral, nam jih bo morda še enkrat pokazal kino na daljavo, ki bo znal iz nekega centra iste slike projicirati na vse stene po mestu. Ko bo kino na daljavo končal vse te fabule, bo prišel kak nov jaz — ne vem — kaj, da bo teh 12 tisoč fabul prikazal svetu na nov, dotlej neznan način.
Morda pa se bo nekega dne našel kdo, ki bo imel dovolj časa in talenta, da bo odkril sredstvo, ki bo znanost civiliziralo in iznajdbo iz-premenilo v umetnost. Dotlej pa, doklfer se človek ne bo odvadil strmeti nad svojo znanostjo, dokler se ne bo privadil, da se bo rajši igral sam s seboj, kakor pa s stroji, dotlej bomo morali kino, ta čudoviti, temni azil, s katerim nas je znanost obdarila čisto mimogrede in kjer so naša življenska utrujenost in naša hrepenenja nekoč uživala nad slikami nekakega svetlega, lepega človeštva, dotlej bomo morali kino s slavnostno ceremonijo pokopati.
»Jaz sem veter jug! Edino mene ni ugrabila divja vladarica Zima. Preuren sem I Znano ti je, da sem najzvestejši sluga svoje vladarice Pomladi. Skrivam se, da bi me ne izsledili poslanci Zime in me odvedli 8 seboj!«
Vitiz se je razveselil:
»Pokaži mi kraj, kjer Je zaprta tvoja vladarica, da jo rešim!« ga je zaprosil.
»Pojdi naravnost! Spremljal te bom! Šepetal tl bom na uho, kam moraš kreniti, da prideva do gradu hladne gospodarice Zime, kjer je zaprta naša ljubljena Spomlad!« je odvrnil dobri jug.
Odšla sta.
Veselo je dirjal vitezov konj po sneženi pokrajini. Dospeli so do visoke gore. Bila je gladka kakor steklene stene in dokaj strma.
Vitez je izdrl svoj meč in hotel zasekati stopnice v led.
»Stoj! Jaz ti pomorem!« je šepnil jug in zapihal s svojo toplo sapo.
Led se je takoj pričel tajati. Jurij Je ■ konjem hitel v hrib.
Ko je dospel vrhu gore, so pridrveli služabniki mrzle Zime. Sever in burja sta zaplesala In hotela ujeti jug, ki se Je skril pod vitezov plašč.
Sneg je pričel mesti in sipati se Juriju v obraz.
Junak pa ni izgubil poguma.
»Kreni na desno!« je šepnil jug. Vitez Je obr nil konja na desno stran in z mečem v roki dirjal dalje.
Dospel je do mračnih vrat. Dvignil je meč in divje zamahnil po zapadu, ki je takoj odletel.
Vrata so se odprla na stežaj. Na plan Je stopila krasna mladenka Pomlad.
Led in sneg sta mahoma zginila. Čarovnica Zima je pa mrtva padla s prestola.
Vitez Jurij je objel ljubljeno vladarico Pomlad. Povsod je vse zacvelo in oživelo. Po vejah so se oglasili ptiči. Vsa priroda ju je pozdravila.
In šla sta po zemlji ovenčana e cvetjem, spremljana s petjem! Vse se je veselilo čarobne vladarice Pomladi in njenega izvoljenca viteza Jurija in se ju veseli še danes ta dan.
Pesmi o kralfevičuMarku
Prevaja Radivoj Rehar. KRALJEVIČ MARKO V AZAŠKI JEČI
(Dalje.)
Ko to sliši iz Zmijanja Rajko,
Obiliču Milošu poreče:
»Žal mi bilo tukaj bi ostati, glej, zato te preiskreno prosim, ako ni ti krivo in neljubo — kakor meni bi prijetno bilo — da odidem z vama do Azaka, do junaka vseh junakov Marka, da pomorem v hudi mu nesreči kot pomogel on nekoč je meni, ko ujel me črni je Arabec na Marici, na zeleni vodi; da me rešil Marko ni junaški, umoril bi kruti me Arabec.«
Ko to Miloš Obilič začuje, obadva ga slušata vesela, vsi trije brž konje osedlajo, v daljni Azak napotš se urni, jezdijo po dnevu in po noči, dokler v beli Azak ne dospejo.
Ko dospejo v lepi Azak beli, v prvo krčmo brž se napotijo, pred njo konjem skočijo iz sedel pa jih slugom urnim izročijo — in že vsi za mizo obsedijo, krčmarica že jim z vinom streže.
Ko se Srbi z vinom napojijo,
G.	P.:
Vlili
(Povest o navadnem psu brez pasme.)
—	Konec. —
Hulda je vse to začudeno opazovala s svojega ležišča. Ko je nekoliko počakala in je bila prepričana, da je res odšel, je -vstala, da bi poklicala očeta, toda premislila se je in sklenila rajša počakati. Pogledala je v noč, a o Vuliju ni bilo ne duha ne sluha. Vrgla je nekaj drv v peč in zopet legla. Več kakor uro je tako bdela, poslušala kuhinjsko uro in se ob vsakem najmanjšem šumu vznemirila. Vpraševala se je, kaj neki počne pes. Ali je mogoče, da je res poklal vdovine ovce? Potem se je spomnila na nežnost, krotkost, ki jo je izkazoval domačim ovcam, in še bolj je bila zmedena.
Druga ura je pretiktakala. Tedaj je zaslišala ob oknu rahel šum in srce ji je bilo nemirno. Praskajoč šum, okno se je dvignilo in v kratkem je bil Vuli zopet v kuhinji z zaprtim oknom za seboj. Ob plapolanju ognja v peči je videla .Hulda neko čudno divje svetlikanje v njegovih očeh in njegova snežnobela prsa so bila pomazana 8 svežo krvjo. Prenehal je nekoliko svoje rahlo sopenje in motril dekle. Potem, ko je videl, da se ne gane, je legel, si oblizoval Sape in prsa in pri tem parkrat rahlo zarenčal, k»kor v .opominu na pravkar preživeli dogodek.
Hulda je videla dovolj. Tu ni bilo več dvoma. Joa je imel prav, in še več — nova misel jo je presunila, zavedela se je, da leži pred njo tisti strašni lisjak monsaldaleški. Dvignila se je, pogledala Vuliju naravnost v oči in vzkliknila: »Vuli! Vuli! torej je res? O- ti strašna zver!«
Njen očitajoči glas je zazvenel skozi tišino in Vuli je osupnil kakor zadet od strele. Brezupno je pogledal zaprto okno. Oči so mu žarele, dlaka se mu j« naježila, toda pod Huldinim močnim pogledom se je potuhnil in po tleh se je plazil proti njej, kakor da bi jo prosil milosti.
to-le Miloš krčmarici reče:
»Čuješ mlada, lepa krčmarica,
Imaš li za nas svinjine dobre, prekajene — ali pa srnine — da bi ž njo si vino osladili?« Odgovarja krčmarica mlada:
>Ne budali, plemič moj neznani, ni tu morda kraljeva polica, ampak je le carjeva stolica, pa zato ne jč se tu svinjina.
Mesto to je kraj duhovnov slavnih, v njem ni Srbov, drugih ne kristjanov izven sužnja — kraljeviča Marka — ki vzdihuje v ječi pregloboki, leto dni že v ječi nečloveški.
Ko je preje v mojo krčmo hodil, vedno pil na upanje je vino, bil me z biča svojega končino, pa zahteval, da mu dam svinjine,
da sladil si ž njo bo vino rujno.
Zdaj sladil ga nikdar več ne bode!«
Ko doume Obilič jo Miloš, te besede krčmarici reče:
»Reci, lepa krčmarica mlada, si li čula, kar trdijo Turki, da ubili bodo to grdobo, to grdobo — kraljeviča Marka?
Ko bi vedel, ko bi samo vedel, kdaj in kje ga bodo umorili, tudi jaz bi na morišče stopil, da bi videl ga v trenutku tistem, ko izgubil ruso bode glavo.
Tudi meni storil je krivico, ko me v svojo je zaprl temnico: nečloveška to je ječa bila, doli v polju, doli pod gradovi; kdo ga ne bi mrzil radi tega?« Odgovarja mlada krčmarica:
»Ako res je, vitez moj neznani, kar povedal zdaj-le ti si meni, da rad videl Marka bi umreti, jutri, glej se želja ti izpolni I Ko bo rano beli dan napočil, ko bo solnce svetlo posijalo, bode v ravno polje ga peljalo velikašev petdeset najvišjih; davno bi ga bili že ubili, čakajo pa Arbanasa Neda, da dospe iz mesta Carigrada, da bo videl Markovo pogibelj; zvezal nekdaj Marko ga je silni, zvezal skupaj s sedmimi vojščaki.
Ni pač Marko majhen le razbojnik, ampak velik, izmed vseh največjij da v napoto carju je in kralju, ker zaprl ceste je premnoge, in izpraznil krčme preštevilne, ladje mnoge že zajel velike, pa podavil vse na njih mornarje, dolgo vrsto vrat razbil in plotov s topuzino svojo velikansko, mnogim glave že odsekal ruse, pa naropal si blaga tovore, osleparil revne siromake in ogrešil svojo dušo črno.
Zdaj ogrešil več si je ne bode!
(Se bo nadaljevalo.)
Počasi je drsal bliže in bliže, kakor da bi ji hotel oblizniti noge. Ko pa je bil tik ob njej, je brez glasu planil z besnostjo tigra proti njenemu vratu.
Deklica ni bila za napad pripravljena, je p« še pravočasno dvignila roko, in Vulijevi dolgi, beli zobje so se ji zadrli v meso in zaškripali ob kosti.
»Na pomoč! Na pomoči Oče! Oče!« je kriknila.
Vuli je bil lahek in za hip ga je vrgla od sebe, toi njegov namen je bil popolnoma jasen Boj je pričel, sedaj je šlo za njegovo ali njeno življenje.
»Oče! Oče!« je vpila Hilda, ko ji je rumena furija, '-'teč jo umoriti, grizla in mesarila rake, ki so jo tolikokrat hranile.
Zaman se je borila, da bi ga zadrževala, ln kaj kmalu bi jo bil zagrabil za vrat, da ni planil v kuhinjo Dorley.
Naravnost proti njemu, z istim groznim molkom, se je zagnal sedaj Vuli in besno ga Je grizel in mesaril, dokler ga ni razorožil Dorley z močnim udarcem sekire, ki je vrgel Vulija na tla, hropečega, brezupno premaganega, toda neustrašenega in borečega se do zadnjega. Drugi udarec ga je treščil z razbito lobanjo pred ognjišče, kjer je preje tako dolgo živel spoštovan in cenjen — in Vuli, brihtni, hrabri, zvesti in izdajalski Vuli je še enkrat vztrepetal, •s zleknil in mirno obleiial mi večno.
Tukaj prodajam sveže ribe
Taka napisna deska je visela pred neko trgovino v sredini mesta. Kupec, ki je to či tal, je ves zasopel pritekel v trgovino in je rekt:l: »Ali ste res morali napisati, da prodajate »sveže« ribe? Saj vsi vemo, da nimate smrdljivih!« — Prodajalec Je uvidel, da ima kupec prav, zato je brž prečrtal besedo »sveže«.
Naslednjega dne je prišel k trgovcu drugi nezadovoljnež in dejal: »Joj, kakšen čudak ste vi! Napisali ste na desko »tukaj«; saj vendar vsakdo ve, da jih ne prodajate »tam«.« — Poslušal ga je trgovee, ustregel mu in prečrtal besedo »tukaj«.
Ni trajalo dolgo, ko je prišel k trgovcu še nekdo in zahteval, naj prečrta besedo »prodajam«, češ da itak vsakdo ve, da ribe prodaja, da jih ne podarja. In da bi imel mir, je trgovec prečrtal tudi to	besedo.
Pa tudi sedaj se	je zmotil.	2e	naslednjega
dne je prišel mimo	one trgovine	popotnik,	in
ko je videl napisno	desko vso	prečrtano, z	lo
eno edino besedo »ribe«, je stopil k trgovcu in mu dejal: »Cujte me, ljubi gospod, čemu imate na deski napisano »ribe«? Saj smrdi po njih že sto metrov daleč!« — Ves jezen je tedaj snel trgovec svojo napisno desko in jo zagnal med staro šaro, rekoč: »Težko je vsem ljudem ustreči!«
Uganka
Če ima jo, brez skrbi šolar v klopici sedi, če je ni — je pa hudol Veš mar, dragi, kaj je to?
•
Rešitev prejšnje uganke:	vrbove	ma-
čice. Pravilnih rešitev smo prejeli 18, nagrado pa je žreb določil Ivanu Jastrobniku, učencu
IV.	razreda osnovne šole pri Sv. Florijanu v Doliču, pošta Mislinje. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova c. 24 do srede
11.	t. m. opoldne.
9.
V	tistem trenutku pa so se pod raketo vžgale gonilne snovi, vsemirsko vozilo se je zamajalo ln kakor bi trenil, da Dušan ln Danica sploh nista vedela kdaj, Je strahovita eksplozija pognala raketo kakor blisk n#iglo proti * zvezdami posejanemu nebu. Ogromne množice ljudi na vojaSkem vežbališču so od groze popadale na tla.
Anton Mohor:
Otfroku
8o tvoje zdaj prelepe vse poljane, vsi logi bajni, travniki, vrtovi, prepolni solnca mladi so ti dnovi in radosti nedolžne razigrane.
8 poljubom mama, polna sreče vdane, te prebudi ob vsaki zori novi, obsuje te z obilnimi darovi, da žalost v tvoje srčece ne kane.
Ves svet je tvoj! In tvoje vedro čelo skrbi bi, gub, naj nikdar ne imelo, trpljenja ne okužilo nikoli!
Naj Bog za tolažnika te izvoli, da svetu težke tešil bodeš boli, in da življenje vse ti bo veselo 1
F.	Fomič:
Pomlad
Na visoki, ledeni gori je živela mogočna čarovnica Zima. V njenem gradu sta vladala mraz in tišina. Vse je bilo kakor mrtvo.
»Nikoli več ne sme zagospodovati mlada lepotica Pomlad!« je sklenila Zima in ukazala svojim vetrovom, da so Pomlad ujeli in jo Mprli v globoko podzemeljsko ječo.
Zima je bila zadovoljna. Ponosno Je sedela na svojem prestolu in se ozirala z visokega hriba daleč po svetu. Kamor ji je segel pogled, jo videla vse belo in mrtvo. Zabahljala se je, da ]e zabrila ostra burja iz njenih ust in stresla drevje, da se je vzbudilo.
V	zemlji so počivale cvetke. Dramile so se in hotele pogledati izpod snega. Pa niso mogle.
Takoj je prisopihal divji sever in zabril nad njimi. Cvetke so se urno skrile in spet zasanjale zimske sanje.
Tedaj je prijezdil iz dalnjne dežele pogumni vitez Jurij. Na iskrem konju je pridirjal, zeie na vejica je krasila njegova junaška prsa.
Ko je zagledal opustošeno prirodo, zavito v sneženi plašč, je globoko vzdihnil. Prispel je iz danljne zemlje, da bi snubil lepo vladarico Pomlad, pa je ni mogel najti. Žalosten je taval okoli in izpraševal za ljubljeno mladenko. Nihče mu ni mogel povedati, kje je. Nihče ni vedel, da počiva sirota v mrzli ječi neusmiljeno čarovnice Zime.
Taval je že pet dni okoli. Obupan se je hotol vrniti v svojo daljno deželo. Zadnji večer je stopal njegov konj po snežni livadi. Vitez je sklonjene glave dremal na njem.
Tedaj je hipoma začul lahno šepetanje. Dvignil je glavo. Nikogar ni videl.
Spet je usnul. Spet je zaslišal šepet.
»Kdo si? Kaj hočeš od mene, ti, nevidni?« je vprašal Jurij v polusnu.
In začul je odgovor:
9oiovan/e po
zvezdi vcčcpnfci
8.
Dušan in Danica sta bila v silnih skrbeh. Izhod iz rakete Jima je bil zaprt. Toda Dušan, ki sl je vedno vedel pomagati, ni obupal. »Nekje mora biti priprava, s katero se vrata odpirajo,« Je dejal Danici. »Poiščem jo!« In pričel je preizkušati razne ročaje, kolesa in dru-
fe naprave, dokler ni iztaknil tistega,
i	se mu Je zdel pravi. Naglo ga je prijel z obema rokama in potisnil — navzdol ...
Nedelja, 8. marca 1931.
JUGOSLOVAN
Stran 11
luje žene v zgodovini Jugoslavije
Medte mko smo me za Jasa svetovne vojno drhtele v neizmernem trpljenju v sveati «1 svoje nemoči in si želele, da bi bile daleč, daleč od vseh vojnih strahot, se nam niti sanjalo ni, da so se druge žene, ki bi bile lahko uživale mir in zadovoljstvo v lastnih domovih, prostovoljno podajale na bojišča, da lajšajo gorje tujim vojakom, sinovom tujih narodov, o katerih dotlej morda niti vedele niso.
Ganljiva ter po požrtvovalnosti edinstvena je bila akcija Škotskih samaritank, ki so prihitele na srbkso bojiSče. Z občudovanja vredno hladnokrvnostjo so izdržale strahovit napor po bolnicah za nalezljive bolezni, ustanavljale so bol nice med ruševinami srbskih mest, na frontah in pozneje po umiku v izgnanstvu, kjer so zdravile in stregle ranjencem in bolnikom z brez-primerno požrtvovanostjo.
Ne le srbski del našega naroda, marveč vsi Jugoslovani moramo biti na veke hvaležni škotskim ženam, katere so si stekle s svojim, velikim delom med nami neprecenljivih zaslug. Da seznanimo naše čitateljice vsaj površno s delovanjem škotskih žen v srbski armadi, ho četno navesti par podatkov iz poročila znane publicistke g. Jele Lazarevičeve.
Osnovale so bolnico v Kragujevcu, kjer sta delali dr. Inglia in dr. Sorto. Bolnice v Valjevu, Mladenovcu in Lazarevcu so imele po eno zdravnico Škotko. — Ko se je umaknila srbska vojska pred Avstrijci, je ostala škotska misija ▼ Kruševcu. V bolnici Cara Lazara je oskrbovala in zdravila dr. Inglis 900 bolnikov, druga zdravnica, dr. Ilolvej jih je imela 300 po barakah in prodajalnah; 200 naknadno došlih je bilo nastanjenih po hodnikih ali po trije v eni postelji.
One škotske žene, ki so bežale s srbsko vojsko pred sovražnikom preko Albanije, niso zapustile niti v izgnanstvu srbskih emigrantov. Organizirale so sanitetno službo na Korsiki. V njihovi bolnici v Ajacciu je bilo 3000 bolnikov, po večini onih, ki so prešli Albanijo. Z nad-človeškmi močmi so se škotske zdravnice trudile, da rešijo nesrečne srbske vojake smrti. V Ajacciu je bilo šest njihovih zdravnic. Dr. Meri Filipo je organizirala akcijo za novorojenčke in marsikatera srbska mati se ima njej zahvaliti, da je rešila svoje dete neizogibne smrti.
Nešteto bolnic in previjališč so osnovale škotske zdravnice. Njihova specijaliteta so bile bolnice pod šotori; Solun, Ostrovo in Dragošanac no imeli take bolnice. Te šotore so postavljale škotke sme, z lastnimi rokami. Nekaterim po
napravile pod iz desk ter so se lahko čistile. Cistota v angleških bolnicah je bila znana, često so imeli v njih celo cvetlice; ravno tako je bila splošno znana požrtvovalnost zdravnic. Imele so s svojimi šotori silnih skrbi; tako so za časa požara v Solunu stražile noč in dan kot gasilke, da preprečijo požar. Dvakrat jih je zajel ciklon: v Solunu in Ostrovu. Junaštvo in odločnost, s katerima so tedaj, bičane od viharja in naliva, reševale svojo bolnico z bolniki, je šlo od ust do ust po celi fronti.
Statistika, ki jo hrani komite, izkazuje na Korziki, izven bolnic, karanten in dispanzerjev 15.515 pacijentov, a ena sama zdravnica je prijavila v pomladnih treh mesecih za časa hripe 5845 bolnikov izven bolnice.
Prostor nam ne dovoljuje, da bi opisali vso organizacijo škotske misije. Glavni štab vojne službe škotskih žen je bil v Edinburgu. Od tam so nekatere odšle na bojišče, druge so pa potovale širom sveta, po Ameriki, Afriki, Aziji in Avstraliji, kjer so predavale ter zbirale prispevke za izdržavanje bolnic. Nabrane svote so segale v milijone.
Potem, ko so se škotske žene proslavile s svojim junaškim delom v srbski vojski, so imele ženijalno idejo, da so svoje veliko delo ovekovečile s »Spominsko bolnico dr. Inglis«, na Dedinju, katero so ustanovile skupaj z Društvom srbskih ženskih zdravnikov.
Misija škotskih žen Je pustila na naših tleh osemnajst žrtev Osemnajst idealnih žen je dalo svoje življenje iz ljubezni do človeka-trpina. Na-katere so umrle od nalezljivih bolezni, nekatere so bile ubite od šrapnelov. Šef misije, dr. Inglis sama, je zbolela na potovanju iz Do-brudže na Angleško ter je umrla takoj po prihodu v domovino. Poleg škotskih žen je žrtvovalo svoje življenje na srbskih bojiščih tudi mnogo Angležinj; skupaj je bilo štirideset teh junakinj.
Srbska vojska je ohranila požrtvovalne tuje žene v častnem spominu.
V	Mladenovcu so po narodnem običaju zgradili padlim angleškim sestram »Spomen česmu« — spominski vodnjak. Slavni jugoslov. kipar Ivan Mitrovič je izdelal kip doktorice Inglis, ki so ga Srbi podarili Škotski in se danes nahaja v muzeju mesta Edinburg.
Največja čast, ki jo je narod izkazal padlim sestram, je junaška in zmagoslavna srbska trobojnica, s katero je bi pokrit njihov mrtvaški oder in katera jih je uvedla v zgodovino srbskega in jugoslovanskega naroda.
£liie
velika Izbira damskih plaščev in površnikov za gospode In otroke. Prvovrstni salon za naročila po meri
Ljubljana, Prešernova ulica 7—9.
Razgled po ženskem sveta
.Teologinje v Švici
Da se v Švici žene protestantske vere posvečajo duhovniškemu poklicu, ni nobena novost. 2e 1. 1908 je bila vpisana na univerzi v Zii-richu prva študentka teologije in sicer neka Čehinja, Olga Tugemann. Pet let pozneje se je pustila vpisati prva Švicarka na isto fakulteto m sicer Rosa Gutknecht. Od tedaj se posveča vedno več deklet temu poklicu, čeprav nimajo ravno sijajnih šans za bodočnost. Ker le nekateri kantoni podeljujejo ženam službe pri farah in sicer doslej so bile vse nameščene le kot pomočnice, torej so jim pristopna le podrejena mesta. Le v Ženevi je nastavljena kot župnik Marcela Dottrens-Bard, katera se je pred kratkim poročila z nekim zdravnikom, izvršuje pa le dalje svojo službo, ker ženevski zakoni to dopuščajo. Za enkrat je to edini slučaj med teologinjami, ker so doslej v vseh deželah bilo nastavljene po farah samo neporočene ženske in so s poroko izgubile svojo službo.
Ločitev zakona vsled duševne bolezni
Ločitev zakona vsled duševne bolezni.
Angleški parlament je s 148 glasovi proti lit
odklonil zakonski načrt, po katerem naj bi bila duševna bolezen, ki traja nepretrgoma pet let in je po tej dobi spoznana za neozdravljivo, vzrok za ločitev zakona.
Zaščita mater
Na zborovanju angleške delovne stranke je govoril minister zdravja o visoki umrljivosti mater. Poudaril je, da je na Angleškem materinstvo tisti poklic, ki zahteva največ žrtev; umira celo več mater nego delavcev v rudoko-pih. Letno umre 3000 žen na porodu! Treba poskrbeti, da se zaščitijo matere pred in po porodu. Mora se ustanoviti mogočna materinska služba ne le na Angleškem, temveč povsod, kjer ti ve delavske matere.
Francoske žene v častni legiji
Zadnje čase je mnogo žen v Franciji sprejetih v častno legijo. Grofica Noailles je kot prva žena prejela red komanderja legije. Kot oficirji sta bili imenovani vojvodinja de Uzes, ki zavzema v ženskem gibanju v Franciji eno prvih mest ter ga. Gounouilhou, predsednica sekcije Gironde v narodni zvezi franc, žen, ki se odlikuje po svoji filantropski delavnosti. Kot vitezi legije so bile dalje imenovane: ga. Astruc. i^iofesorica glasbe, bolničarka Ana Koche. '<?: eirka rešilne armade ga. Peyron. sestra Mariju Loisbard, ki je 84 let stara, ima 00 službenih let ter vodi že 26 let bolnico v Ckateau du Loir ter 95-letna kmetica Ant. Bcrtraad, ki živi 1200
metrov visoko v hribih ter že preko 50 let obdeluje sama svoje posestvo, katerega je kljub neugodni legi in težkim prilikam s svojo voljo in inteligenco tako obdelala, da ga je spremenila v uzorno naselbino. — Ti podatki nam nudijo pač drugačno sliko o Francozinjah, nego jo dobimo ob prebiranju samih francoskih revij.
Modne novosti
Če sploh moremo v modi govoriti o novostih; čestokrat je taka modna novost le predelana stara moda z novim imenom. Kolikokrat pride nekaj ponovno na površje, proti čemur smo se dolga leta borile in zavračale iz najrazličnejših razlogov. Ko pa slišimo: životec (moderc) jo modern, ga veselo pozdravimo kot zadnjo novost. V hipu je pozabljeno vse dolgoletno sovraštvo; kajti moda diktira tesno, boke ovijajočo obleko. K temu je potreben životec; pa ga imamo spet tu. Seveda dandanes životec ni več tisto mučilno sredstvo, kakor je bil nekdaj. Z gumijastimi vložki, prožen in lahek, se da prati in je vseskozi higijeničen in neškodljiv, ker ne ovira gibanj, tako da nosimo moderen steznik lahko tudi pri hišnem delu. Neverjetno toda resnično: nekdaj toliko obsovraženi životec se danes izkazuje kol izvrstna opora života. To priznajo tudi zdravniki in higijenski strokovnjaki — da li vsi, nam ni znano. Seveda se danes ne stiskamo s steznikom, si samo podpremo život ž njim in imamo pri tem prijeten občutek, da »se ne bomo razlezle«. — Životec je torej obenem tudi pomirjevalno sredstvo za živce vsem tistim, ki žive v večnem strahu, da bodo postale preobilne.
Kozaška bluza: da se spet uveljavlja, se ima
zahvaliti umetni želji po štedljivosti, ki je še vedno, ali bolje, ki je vedno bolj potrebna. In kozaška bluza nam nudi možnost, da pokažemo stare obleke v novi luči. Prozorna kozaška bluza na že večkrat nošeno krilo nam pričara čisto novo obleko. Sicer pa radi napravimo kozaško bluzo tudi k novi obleki, ker je njena oblika dobrodošla posebno tistim postavam, ki jih je treba malo podaljšati in stegniti. Naj-češča kombinacija tudi za popoldne je temno krilo ter kozaška bluza svetlejše barve, ki pa seveda mora biti v skladu a krilom. Kot mate-rijal pridejo v poštev čipke, baržun, vse svile in vsi krepi. Po dolgosti jo nosimo lahko ■ plaščem ali tudi s kostimom, seveda moramo pri tem paziti, da je kostim primerno dolg. Poleg revne, enostavne oblike, ki se nosi s pasom, je še cela vrsta kompliciranih krojev in fason. Kozaško bluzo nosimo tudi lahko bre* rokavov vrhu druge svetlejše bluze. V tem slučaju je ukrojena kakor prejšnje vestje, samo da je daljša in jo nosimo s pasom.
gfo§podin/§fvo
Kako razumejo veliki narodi pomen gospodinjstva
Znana nemška tvrdka Zeiss je osnovala ie L 1913 gospodinjske tečaje za svoje delavke. Uprava podjetja ter delavski svet sta spoznala, da žene, ki delajo v tovarnah in po uradih, potrebujejo pouka o pravilnem gospodinjstvu, da znajo voditi svoj dom, s čemur ustvarjajo zdravo ozračje svoji družini. Najboljši delavci in najboljše delavke so tisti, ki žive v dobrih razmerah, ki imajo doma mir in red. Neuka žena, naj bo še tako dobra, ne bo znala trajno ohraniti miru in reda v hiši. Ne bo si znala urediti dela v hiši, ne bo prišla do počitka in tako ne bo tudi mogla svojega posla dovršiti kakor bi morala.
Delavke v Zeissovl tovarni niso primorane obiskovati gospodinjskih tečajev in morda ravno to je vzrok, da jih tem raje obiskujejo. Tečaji so od aprila do oktobra. Vsak tečaj traja tri mesece, pouk se vrši po dve do tri ure ta teden. Vodstvo tečajev je poverjeno nalašč zato izobraženi pomožni sestri, katere dolžnost Je, da uvede delavke v vse hišne posle; naučiti jih mora voditi gospodinjstvo, uvesti jih v glavna pravila higijene ter pripraviti za nego dojenčkov. Poleg tega se uče šivati, krojiti ter streči bolnikom. Učilnice so nameščene v posebni stavbi v sredini mesta, kjer so tudi telovadni prostori.
Delavke plačujejo mesečno svoj prispevek za šolo; prispevek je sicer zelo nizek, znaša v našem denarju okrog 8 Din ter ga uprava zahteva v glavnem radi tega, da se v delavkah vzbuja zavest, da so tudi one same dolžne prispevati za svojo izobrazbo. I* poročila organizatorja te šole je razvidno, da se pouk v tečajih nikakor ne zanemarja radi napornega dela v tovarni, marveč da delavke različnost opravila celo privlačuje. Delavke same so želele, da se pouk podaljša od 2 na 3 'ure tedensko.
V	1. 1913 do 1914 je bilo 7 tečajev s 108 učenkami; bilo je tedaj v tovarni vsega skupaj 639 delavk. Od oktobra 1928 do novembra 1929 je bilo 46 tečajev s 590 učenkami pri skupnem številu delavk 1100.
Vam, gospodinje!
Ponovno smo pisali na tem mestu o snujoči se organizaciji gospodinj. Prepričani smo bili, da je organizacija gospodinj potrebna. Kakor je družina temelj države, tako je gospodinjstvo temelj narodnemu gospodarstvu. Največ denarja teče skozi roke gospodinj. Zato nikakor ni vseeno, kako se ta denar trosi, koliko koristi ima od njega družina in koliko več bi je lahko imele. Tudi gospodinjstvo mora korakati z duhom časa.
Mislimo si samo gospodinjo, tudi najboljšo gospodinjo iz tistih »dobrih starih časov«, ki je bila vajena imeti polne omare perila, polne shrambe najrazličnejših jestvin, kuriva kolikor si ga je poželela — pa postavimo jo v današnje gospodinjstvo istega družabnega razreda. Postavimo jo pred plinov štedilnik, pred našo shrambe. Kako kmalu bi zavozila svoje gospodinjstvo v pogubo. Novi časi — nove zahteve, v malein kakor v velikem.
Če so nekatere gospodinje med nami spoznale. da ne smemo dalje držati križem rok, da
angleikega In ieikega sukna I
BOO ATA IZBIRA!
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
se mora organizirati tudi slovenska gospodinja po vzoru gospodinj drugih prosvetljenih narodov, ne smemo držati križem rok in gledati od daleč, kaj bo. Pristopiti moramo vse, ki imamo smisel za napredek m blagor naših družin.
Kako resno je stremljenje novega gospodinjskega pokreta, je razvidno že iz tega, da se začne takoj s praktičnim delom, kakor hitro >e oglasi dovoljno število ukaželjnih gospodinj. V najkrajšem času se otvori kuharski tečaj. Pouk v kuharskem tečaju bo za članice brezplačen, plačal se bo le materijal, ki se bo uporabil za kuhanje, skuhane jedi so pa last učenke. U8nl čas se določi po želji udeleženk.
Obenem se prične pouk v šivanja in prikrojevanju. Ukovina bo minimalna in se bo določila po številu udeleženk, katerih želje se bodo upoštevale tudi glede učnega časa.
Tretji tečaj, kateri se tudi takoj prične, čim se zglasi dovoljno število udeleženk, je tečaj ga likanje. Brez dvoma bo marsikateri gospodinji dobro došla prilika, da si ogleda, kako se zlika moški ovratnik po vseh pravilih, ali kako se zlika moška obleka itd.
Gospodinje, pokažite zanimanje za ugodno priliko, ki se vam nudi, da se z malenkostnimi stroški lahko naučite marsikaj koristnega ter javite svoj pristop k gospodinjski organizaciji. Pišite na naslov: Splošno žensko društvo v Ljubljani, Rimska e. 9 ali na upravo »Zenskega sveta«, v Ljubljani, pošt. predal 119.
fiazno
Pohištvo — iz bombaža
Baje so na Angleškra iznašli način, kako se napravi iz bombaža trd materijal, iz katerega »e izdeluje pohištvo in razni drugi predmeti. Izumitelj zatrjuje, da je iznašel »umeten les«, obstoju iz komprimiranega in otrjenega materi-jala, ki vsebuje 90% bombaža. Napravil si je iz njega vso opremo za svojo sobo in opisuje njegove lastnosti takole: Umeten les se lahko izdeluje v vsaki debelosti in v*aki obliki. Da se obdelovati z žago in z dletom, žeblji in vijaki drže trdno v njem. Ta bombažna snov je mnogo lažja od lesa, toda odpornejša in močnejša. Pripravna jo za izdelovanje v masah, ker se da materijal napraviti v določenih formah, ki se potem sestavljajo skupaj. Umeten les se čisti in polira z lahkoto, kakor steklo; se lahko hurvn ali prevleče z lakom ali firnižem, sploh se da iz njega ponarediti vsaka vrsta lesa: mahagoni, hrast, oreh i. dr. Vporaben je v vsako svrho, v katero se je doslej vporabljal les, se prav nič ne izpremeni in ni podvržen vplivom toplote ali pare; ne propušča vode, tako da se lahko vpo-rabi tudi za izdelovanje vaz. Glavno pa je, da je mnogo cenejši nego pravi les in traja vsaj tuko dolgo kakor les.
S
l
Komplet iz mandljevo zelenega voz;ljičastega volnenega žoržela z ena k« obleiko z vloženo šemizeto.
Plašč iz črnega volnenega žoržeta obrobljen z vezenimi »obč>ki.
Kratka jopica v obliki smokinga iz krzna (Breitsehwauz) se nosi s kamauiui ki iumi.
Spomladanski komplet: plašč je iz vozljičasto tkanega volnenega blaga i ovratnikom iz astrahana, obleka je i* enakega, samo gladko tkanega volnenega blaga.
Večerna toaleta iz čipk bež-burve.
Popoldanski komplet iz bež volnenega blaga, z našitimi progami iz enakega blaga ler s kožna!im pasom. Enako garnirana jopica iz istega blaga.
Popoldanska obleka iz črnega marokena z lilnorumeno svileno bluzo ter kratkim bolerom.
Popoldanska obleka iz belo-črno vaorčnstega Kitajskega krej>a s urno spodnjo obleko.
JUGOSLOVAN
m ■—■■—umil.......M
vse »a obleko: vsak mora imeti slamnik, rjave čevlje in brezhibno perilo. Gospodje so tudi delavci po končanem delu in tesarju ne pride niti v sanjah na misel, da bi sl zvečer sam nesel domov svoje orodje. Ženske pa so oblečeno po modi, kakoršna je veljala pri nas pred 40 leti. Nekatere ženske hodijo po ulicah le v dolgih haljah, druge pa nosijo zelo kratka krila t vseh mogočih barvah.
Otok je jako bogat. Ko so našli v sosedni Venezueli petrolej, so zgradili na tem otoku največjo čistilnico za petrolej na svetu. Prebivalcev Je na otoku okoli 40.000, ti pa zaslužijo na leto okoli 18 milijonov dolarjev. Vsak človek Ima tu svoj gramofon, po 1 avtomobil pa pride na vsakih 20 oseb. Ljudje tukaj jako radi ple-5ejo ln na otoku so se še do danes ohranili pravi zamorski plesi. V gostilnah pa je življenje za tujca neznosno zaradi silnega divjega krika in vika.
nejo napraviti podeg >tropinarsket že >vinsko« ljudsko kopel.
Kdo ve, kako bd »e »vinska« kopel obnesla pni na«?
Nemško voleletalo ia Francijo.
V pri<*t«nl6ču Travemiinde ao preskusili vodno velaletalo, kd ga je zgradila tvrdk« »Rohrbaoli-
MetaMfl/ugBeugbau-gesellschatt« na račun reparacij za Francijo.
Baron Neurath, nemški poslanik ▼ Londonu.
Ki slllkii vidimo nemškega eastopndka v Londonu pred kraljevo palačo.
Amerikanci potujejo
Amerikanoi »o isadali leta 1930. na potovanja po domaiči dežela in za potovanja ▼ inostrain-ttrc nekaj nad 7 in pol milijard dolar jev. Največ Amerikaince v potuje v Anglijo, t Francijo, dasll ▼ Pariz, potem pa t Italijo. Pariz ljubijo posebno Amerikanke, kjer ad nabavljajo svoje paradne oihleke, Jako lepe dohiodke od potujo-Sh Amierdkamoev isnajio tudi raana kopališča in •poNtni središča.
Za kratek čas
»T« dni »o me napadiM roparji im so mi vz-eli •»to, denar in uro. c >AM ne nosiš vedno revolverja ■ setooj ?< »Tega pa niso našli.<
»Mož vas je torej veSkrat pretepal? Ali se Ji to igodiio v «ffedc>tu?<
»Ne — enkrat me je naibdil v drvarnici, dimili pa v Metil«
V Londonu «o raadrli stfl.r nemški tank, kii je »tal kol atnainenje zmage pred britanskim
niuzefiem.
Tropine kot zdravilo
Nizke cene vina so povzročale na Ogrskem aov način izkoriščanja grozdnih tropin. Tropine »o navadno prekuhali v žganje (tropinovec), tedaj po so jih začeli v mestecu Ecseny v komitatu Somogy rabiti za — kopeli.
Neki podjetnik se je namreč odločil napraviti ljudsko kopel, kjer dodevajo vodi do 10 odstotkov Špirita, ljudi pa po kopeli oblagajo
■	tropinami. Občinski Bdravullk j« mnenja, da oadravi Oblaganje • tropinami vsak revmatd-»em. Kopel nese prav dobro. In ker tudi vino v tistern kraju nima sflooro nobene cene, uteg-
P odmor niča »Nautilus«, ki bo plula na severni tečaj
Podmornica »Nautilus«, ■ katero bo piul kapitan WMkins na severni tedaj, bo doblila jeklen oiklotp, da bo lažje vadržala silen pritisk vode, ked«T bo plula pod vodo.
V'lak je povozil avtomobil
Lokomotiva ekspresnega vlaka, ki vozi na progi Toronto—Buftalo, je na nekem križišču zagrabila avtomobil In ga vlekla še 800 metrov daleč sa seboj. En potnik Je obležal mrtev,
dva pa sta bila težko ranjena.
‘Radio
Ljubljana, nedelja, 8. marca. 9.00 Ing. Jože Černe: 0 poljedelstvu. 9.80 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.20 Ferdo Jelenc: Nauk o serviranju. 11.00 Radio orkester. 12.00 Časovna napoved, vesti, plošče. 15.00 Gdč. A. Lebar: Dekle — čuvarica ognja v templju. 16.80 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 16.00 Radio orkester. 17.00 Ljudska igra.
80.00 Prenos iz nar. gledališča v Beogradu. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Ha\vai-jazz.
88.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, ponedeljek, 9. marca. 12.15 Plošče
(mešam program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 čas, pJoŠče, borza. 17.80 Kmečka ohcetna godba. 18.80 Dr. A. Bajec: Italijanščina. 19.00 Prof. Debeljak: Poljščina. 19.80 Zdravstvena ura.
10.00 Večer Radio orkestra. 22.00 časovna napoved ln poročila, napoved programa za na-•lednjd dan.
Ljubljana, torek, 10. marca. 12.15 Plošče (pe-■ni — pRisna glasba). 12.46 Dnevne vesti. 18.00 Ca«, plošče, borza. 17.30 Mladinska ura: Pevski dbor Mestne ženske realne gimnazije v Ljub-UJeni poje narodne in domorodne pesmi, nato pložEo. 18.80 Prof. Franc Pengov: Met na luno.
10.00 Dr. Reya: Vremenoslovje. 19.80 Dr. Grafenauer: Nemščina. 20.00 Mozartov večer. 21.00 Koncert Radio orkestra. 22.00 Časovna napoved Ib por ožila. 22.15 Hawad-jazz. 28.00 Napoved programa »a naslednji dan.
Zagreb, neilelja, 8. marca. 11.80 Dopoldanski honoert. 12.00 Opoldansko rvonenje. 12.05 Dopoldanski koncert (dalje). 12.30 Kuhinja. 17.00 Komorna glasba. 19.30 la sv. pisma. 20.30 Kon-oert radio orkestra. 21.50 Novice in vreme. M.00 Večerni koncert.
Zagreb, poiiodeljek, 9. marca. 12.20 Kuhinja. IS 80 PloSče. 18.80 Novice. 17.00 Prenos zvočnega Hm a. 18.80 Novice. 20.00 Književna ura. 50.15 Poročila. 20.30 Prosto za prenos. 22.30 No-vloe in vreme. 22.40 Po tujih postajah.
Zagreb, torek, 10. marca. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 18.80 Novice. 17.00 Prenos glasbe iz kavarne. 18.30 Novice. 20.30 Schumannov večer.
81.80 Plesna glasba. 22.30 Novice in vreme 82.40 Plošče.
Beograd, nedelja, 8. marca. 9.00 Prenos iz &i-boirne cerkve. 10.80 Poljedelstvo 11.00 Plošče.
18.80 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Ilovice. 16.00 Plošče. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Plo-ftče. 19.80 Mladi pesniki. 20.30 Ruski pevski dbor. 20.80 Ruski pevski zbor (pravosl. cerkveni ■bor). 21.30 Harfe. 22.00 Novice. 22.20 Po Evropi.
Beograd, ponedeljek, 9. marca. 11.30 Plosce. 12.45 Opoldansk koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 15.80 Pravljice. 16.00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Citre. 18.00 Prenos glasbe iz hotela. 19.30 Francoščina. 20.00 Narodne s kitaro.
20.80 Klavirski koncert 21.20 Novice. 21.40 »Aidac, Verdi, opera (Plošče).
Beograd torek, 10. marca. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 No-lifoe. 17.00 Narodne pesmi (pelje). 17.30 Koncert: kvartet. 19.80 Nemščina. 20.00 Večerni toomčert Radio orkestra. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Glasba.
časnikarska romantika živi samo še v nekaterih pokrajinah Zedinjenih držav. O tej romantiki piše newyorški časnikar Whenton takole:
»Potoval sem po zapadnem delu Zedinjenih držav in sem prišel tudi v mesto Dakota. Tam •eni se seznanil s glavnim urednikom doma-Jega Usta, ki se je čisto mirno pohvalil s tem, da je postrelil 12 ljudi, ki so bili tako neprevidni, da so bili drugačnega mnenja kakor on. Nikdar pa še ni preklical niti besedice tega, kar je on sam napisal.
Takih možakov pa je na divjem zapadu ie več. Tako je napisal izdajatelj lista »Yampa Leader« pri neki priliki tole: »Velikomestno časopisje se hvali rado z velikim številom svojih urednikov. Tudi mi imamo dosti so t rudnikov in priobčujemo njihova imena. Odgovorna urednik je gospod Couron, in krajevni ured. je jfospod Couron, urednik za sodne zadeve je gospod Couron, gospodarski del ureja gospod Couron, urednik pa, ki ureja pretepe in napade, je gospod Couron.«
Mesto »urednika za pretepe« v Evropi ni mano. Pri ameriških listih na divjem zapadu je pa to mesto zelo važno, ker se navadno dogaja, d« se spori med uredništvom in nezadovoljnimi bralci najlažje rešujejo z revolverjem ali pa
i	boksanjem	„
Na divjem zapadu časnikarji nimajo navade, da bi kaj preklicavaii, ne da bi pri tem po-•tebno krepko podčrtavali pomena svojega li--*ta. Tako je napisal neki urednik v Teksasu: ‘Mi smo brez dvoma prvi in najboljši list v lržavi. V ponedeljek smo bili mi prvi, ki smo »bjavili vest o velikem požaru v Jocksonville,
i	danes smo mi zopet prvi, ki to vest preklicujemo kot neresnično.«
Kakor pri nas, tako imajo nekateri naročniki 'udi v Ameriki navado, da ostanejo naročnino lolžni. To je za list seveda vedno nekaj nepri-etnega. Neki časopis v Arizoni pa si je znal do-iro pomagati. Nekega dne so ljudje namreč »rali: »Ali sle že poravnali naročnino? Pomisli-e vendar, da mora urednik tudi živeti in če lam krompir ni obrodil, pošljite nekaj koruze ili pa repe. Tudi les nam pride prav. Pri nas r*o vam za take stvari vedno vrata odprta in
Cegava je braziljanska cesarska krona
V	Braziliji bodo sodniki prihodnji teden raz-aodili, legava Je brazilijanska cesarska krona: aM je državna last, ali pa je privatna last potomcev nekdanje cesarske rodbine v Braziliij? Brazilija je bila namreč nekdaj cesarstvo, zad-cesar pa Je bil Don Pedro II. Cesarska bona sama pa je delo visoke umetniške vred-aosti, a tudi njena materijelna vrednost je zelo velika.
Spočetka je stala pravda, ki so jo naperili pravnuki zadnjega brazilijanskega cesarja proti brazilijanski državi, za cesarjeve potomce dobro, ker je prvi sodnik razsodil njim v korist. Sodnik je izrekel, da je krona del privatnega premoženja bivše cesarsko rodbine, torej imajo pravico do krone dediči in ne država. Sodišče druge stopnje pa Je to razsodbo ovrglo in odlo-lUo, da pripada krona državi. Prihodnji teden bo pa izreklo svojo sodbo o tej zadevi najvišje aodišče.
Splošno mnenje je, da bo najvišje sodišče prisodilo dragoceno krono državi in s tem potrdilo razsodbo sodišče druge stopnje. Našli so namreč listino, is katere je razvidno, da so dobili »lato za krono iz državnega zaklada. Nič pa ne pove listina o dragih kamenih v kroni, ki bo tudi nekaj vredni.
Dediči zadnjega cesarja so po prvi razsodbi prodali svoj delel nekemu veletrgovcu v Ne-w-jforku. Ta se Je pa dal proti morebitni izgubi »varovati, tako da dediči pravzaprav ne bodo trpeli nikake škode, če bo padla odločitev proti ■Jim, pa tudi newyorški trgovec ne bo trpel Htode, pač pa bo trpela zavarovalnica, če bo aajvišje sodišče razsodilo v prilog državi.
Dedičem oziroma potomcem zadnjega brazi-Hjanskega cesarja pa se ne bo godilo slabo, tildi če ne dobe pravde, ker imajo obširna ve-toposestva, ki Jim donašajo milijonske dohodke.
.
Časnikarstvo na divjem zapadu
če urednika ni doma, sprejema naročnino njegova žena proti pobotnici.«
Posebno zanimivi pa so oglasi v teh časopisih. Tam beremo n. pr.: »Ali Iščete odvetnika? Potem pridite k meni — moja stranka vedno dobi!« — Gostilničar pa priporoča svojo kuhinjo tako-le: »Krasen obed je pripravljen za vas. Pridite in jejte, kolikor hočete, za 80 krajcarjev! če pa držite kaj na lepoto lokala, pojdite drugam!« — Ali pa: »Ali ste bolni? če ste, pijte slatino bratov Wright. Kdor vam ponuja kakšno drugo, temu dajte brco!«
Otok brez siromaštva
Otok Curasao prištevajo k otočju Malih Antilov. Šaljivci pravijo, da Je dobil otok svoje ime po nekem sladkem žganju (likerju), ki ga pa tam nikdar niso kuhali in Je na otoku sploh neznano. Samo pomaranče rastejo na otoku, te pa res rabijo za kuhanje omenjenega likerja.
Pogled na mesto in na otok je krasen. Hišo so večinoma kamenite, a skoraj vsaka hiša Je druge barve. Ne vidiš pa od daleč ozkih in umazanih ulic in tudi ne umazanih zamorcev, ki polegajo in lenarijo po vseh kotih in ravno tako tudi ne vidiš, da mesto nima kanalov.
Mesto Curasao ima 40.000 prebivalcev, samih črncev, ki so potomci nekdanjih sužnjev. Tl so danes jako samozavestni gospodje, oblečeni pa so skrajno neokusno. Sprehod po mestu nudi Jako pisano sliko. Tu srečaš črnega »gigerla«, ki si Je dal samo zaradi »interesantnosti« poru-vati svoje lepe in zdrave bele zobe in si dal napraviti ilate, zraven njega pa se maje pijana postava. Kar Imajo ljudje denarja odveč, izdajo
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 4514/1.	697
Spremembe v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Kokošinek Karol, okrožni zdravnik v pokoju v Vitanju je bil črtan iz imenika zdravniške zbornice za Dravsko banovino, ker se je popolnoma odpovedal izvrševanju zdravniške prakse.
Kr. banska uprava Dravske banovine r Ljubljani, dne 25. februarja 1931.
*
▼T. No. 4108-1.
506
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Arko Venčeslav, sekundarij banovinske splošne bolnice v Ljubljani, in dr. Pucelj France, sekundarij bolnice v Celju, ■ta bila vpisana v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. februarja 1931.
No. 415/17.
Razglas
584-8-1
o drugi pismeni oiertalni licitaciji *a dobavo cevovoda za vodovod na Koroški Beli.
Kravljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi fi. 86. do 98 zakona o drž. računovodstvu t dne 6. marca 1910 in njegovih izprememb odnosno dopolnitev za dobavo cevovoda ta vodovod na Koroški Beli
H.	javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 20. marca 1931. ob enajstih v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Novi trg l/II.
Potrebni podatki, pojasnila in ofertni jxrip<mio6ki »e dobivajo med uradnimi urami proti plačilu na pravu ili stroškov pri odseku za hidrotehnična dela, Stari Jvg fttev. 34/11.
Skupna vsota predmetne nabave je pro-^ačunjena na Din 341.280.
Ponudbe se morajo glasiti na popust v odstotkih proračunane vsote z navedbo končne vsote (tudi z besedami).
Svojeročno spisane ponudbe na uradnem formularju, opremljenem s kolkom »a Din IGO-— (priloge s kolkom po Din 2), morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku označene 6 >Ponudba za dobavo cevovoda za vodovod na Koroški Beli, ponudnika N. N.«, neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik se mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na splo-tne in tehnične pogoje, ter mora položiti kavcijo, katera znaša za domačine 35.000 dinarjev, odnosno 70.000 dinarjev za tuje državljane. Kavcija se mora položiti pri banovinski blagajni, Erjavčeva cesta 13, najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne, v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu.
O položeni kavciji prejme ponudnik blaga jnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, odobrenje ministrstva za gradbo, da se sme ponudnik udeleževati javnih licilacij, in potrdilo pristojne zbornice za TOI o sposobnosti je obenem z vročitvijo _ ponudbe predložiti odprle predsedniku licitacijske komisije.
Pooblaščenci pa morajo priložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Kraljevska banska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati delo brez ozira na višino ponujene svote.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po izvršeni licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. marca 1931.
Razglasi sodišč in sodnih obSastev
E 1141/30—6.	589
Dražbeni oklic.
Dne 27. marca 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičninskih deležev: do hiše,
pašnikov, travnikov, gozdov; zemljiška knjiga Gor. Petrovci, */<>inki vi. št. 18, celi vi. št. 159, ‘/»mka vi. št. 260, "/ssink vi. št. 261, ‘/sinka vi. št. 185, 156, 42, '/»mki vi. št. 42 k. o. Križevci.
Cenilna vrednost 13.340-85 Din;
najmanjši ponudek: 8893-90 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 16. februarja 1931.
E 609/30—7.	587
Dražbeni oklic.
Dne 27. m a r c a 19 31. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin:	zemljiška knjiga
Gozd, vi. štev. 4.
Cenilna vrednost: 36.382-60 Din;
najmanjši ponudek: 27.286-95 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, dne 27. februarja 1931.
»j*
E 616/30—7.	604
Dražbeni oklic.
Dne 2. aprila 193 1. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Hrušica vi. št. 33.
Cenilna vrednost: 466.530 Din; vrednost pritikline: 10.170 Din; najmanjši ponudek: 311.354 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, dne 2. marca 1931.
E 902/30-8.	588
Dražbeni oklic.
Dne 3. aprila 1931. ob devetih
bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njiv in travnikov; zemljiška knjiga Markišavci, ‘/»Inka vi. št. 52.
Cenilna vrednost: 5741-25 Din;
vrednost pritikline: 100 Din;
najmanjši ponudek: 3828 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 27. februarja 1931.
E 1036/30—tO.	603
Dražbeni oklic.
Dne 14. aprila 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba polovica nepremičnin; zemljiška knjiga Remšnik, vi. št. 9 in 49.
Cenilna vrednost: 38.194 Din 75 p; vrednost pritikline: 2225'— Din; najmanjši ponudek: 25.464-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, dne 13. februarja 1931.
E 2585/30—13.	605
Dražbeni oklic
Dne 1 4. a p r i 1 a 1 9 3 1. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Pohorje vi. št. 46.
Cenilna vrednost: 26.310 Din, vrednost pritikline: 1350 Din, najmanjši ponudek: 18.440 Din.
Pravice, katere bi ne pripužčale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede
r :>premičnine v škodo zdražitelja, ki Je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče t Ptuju, odd. IV., dne 26. februarja 1031.
jj-
E 23/31 —9.	595
Dražbeni oklic.
Dne 16. aprila 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin:	zemljiška	knjiga
Ščavnica, vi. št. 62.
Cenilna vrednost: 82.320 Din;
vrednost pritikline: 400 Din;
najmanjši ponudek: 55.146-66 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, kd je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, odd. II., dne 3. marca 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Tehn. No. 484/1931.	602
Razglas
o drugi ustmeni licitaciji za dobavo gramoza za drž. ceste v območju tehničnega razdelka sreskega načelstva v Ljubljani.
Ker je prva ustmena licitacija za dobavo gramoza za leto 1931/82 le deloma uspela, razpisuje podpisani tehnični razdelek drugo ustmeno licitacijo na
2	8. marca 1931. ob devetih za sledeče cestne proge:
A. Državna cesta št. 2.
1. km	613-5	do	618-304,
2. km	618-304	do	621-0,
3. km	621-0	do	625-0,
4. km	625-0	do	633-970.
B. Državna cesta št. 49.
1. km 0 0 do 3-0,
2. km 3-0 do 18-0,
8. km 18-0 do 22-0,
4.	km 22-0 do 29-0.
C. Državna cesta št. 50.
1.	km 0-966 do 7-0.
K licitaciji morajo ponudniki prinesti potrdilo davčne uprave o plačanih davkih za tekoče četrtletje.
Popolni razglas o dobavi gramoza glej v Službenih objavah časopisa iJugoslova-na« št. 22 od dne 28. januarja 1931. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani, dne 5. marca 1931.
No. 2316/1.	607
Razglas.
Lov krajevne občine Mavčiče se bo oddal v zakup na javni dražbi v uradu sreskega načelstva v Kranju (soba št. 2) dne
14.	aprila 1931 ob 10. uri za dobo od 5 let t. j. od 1. junija 1931 do 31. maja 1936.
Zakupni in dražbeni pogoji se zamorejo vpogledati ob navedenih urah v uradu sreskega načelstva v Kranju.
Sresko načelstvo v Kranju, dne 3. marca 1931.
Sreski načelnik: Žnidarčič, s. r.
Br. 40.	010
Razpis
Krajevni šolski odbor Sladki vrh raz-
Sisuje ponovno na dan 19. marca 1931. ob veh popoldne na osnovni Soli Sladki vrh pri šent liju v Slov. goricah licitacijo zidarskih, tesarskih in kleparskih del
pri odstranitvi lesocementne strehe ter postavitvi nove strehe na šolskem poslopju z normalnim sp ono m.
Pogoji in 'seznam del se dobe na osnovni šoli Sladki vrh.
Krajni šolski odbor Sladki vrh, dne 2. marca 1931.
Ivan Groznik, 1. r., predsednik.
Karel Jakopec, 1. r., zapisnikar.
Štev. 2164/11.	613—2—1
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za na dan 13. marca 1931. ob
11.	uri nabavo:
2000 kg I.a domače svinjske masti. Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 5. marca 1931.
•J;
Štev. 2069/11.	592	2—1
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 18. marca 1981. ob enajstih nabavo:
2000 kg pšenične	moke	St.	0 gg,
8000 kg pšenične	moke	St.	0 g,
15000 kg pšenične moke št. 0,
2000 kg riža Splendor Sublime,
8000 kg koruze.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 8. marca 1931.
Btev. 2181/11.	591	2-1
Razne objave
598
Vabilo na redni občni zbor
ki ga bo imela »UNION«, hotelska in stavbinska d. d.
v Ljubljani v četrtek, dne 26. marca 1931. ob 16. uri t Srebrni dvorani Grand hotela Union v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
8. Poročilo upravnega sveta o poslovanju in bilanci za leto 1930.
8. Poročilo nazornega sveta.
4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička
5. Sklepanje o nagradi nadzor, svetu.
6. Volitev enega člana upravnega sveta.
7. Volitev petih članov in dveh namestnikov nadzornega sveta.
8. Slučajnosti.
Delničarji morajo naznaniti eventualne predloge vsaj osem dni pred občnim zborom, najkasneje do 17. marca 1931. pred-sedništvu, da pridejo na dnevni red občnega zbora.
Delničarji, ki hočejo izvrševati volilno pravico, morajo položiti pet dni pred občnim zborom, najkasneje do 20. marca 1981., delnice v pisarni Grand hotela >Union< v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 1, med uradnimi urami.
V Ljubljani, dne 5. marca 1931.
Upravni svet.
*
601
Vabilo na XXX. redni občni zbor
OKRAJNE HRANILNICE in POSOJILNICE v ŠKOFJI LOKI, r. z. z n. z., ki se bo vršil ▼ sredo, dne 18. marca 1931. ob 16‘/» (pol B.) pop. v hranilnični posvetovalnici.
Dnevni red:
1. Potrjenje letnega računa za 1. 1930.
2. Razdelitev čistega dobička.
3. Čitanje revizijskega poročila.
4. Izvolitev načelstva in nadzorstva.
5. Slučajnosti in predlogi po § 36. pravil.
§ 35. pravil. V slučaju, ako bi občni zbor
ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati ne glede na število navzočih zadružnikov.
V Škofji Loki, dne 3. marca 1931.
Načelstvo.
*
606
Vabilo na XII. redni občni zbor,
ki ga bodo imele Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani dne 28. marca 1931. ob 11. uri v družbeni poslovalnici v Ljubljani na Dunajski eesti Štev. 35 s sledečim
dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta;
2. poročilo nadzorstvenega sveta;
8. odobritev bilance za leto 1930 in podelitev absolutorija;
4. volitev v Upravni svet;
5. volitev v nadzorstveni svet;
6. slučajnosti.
Po § 17. družbenih pravil daje posest desetih delnic pravico do enega glasu na občnem zboru. Delnice delničarjev se morajo položiti z nezapadlimi kuponi vred vsaj šest dni pred občnim zborom ali pri Jadransko-Podunavski banki, podružnici v Ljubljani, ali pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, ali pa pri družbeni blagajni v poslovnih prostorih v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 35.
Upravni svet.
*
GOO
Objava.
Izgubila sem izpričevalo III. razreda meščanske šole v Mariboru, Slomškov trg, glaseče se na ime: Krautsdorfer Hildegard, ter ga proglašam za neveljavno.
Krautsdorfer Hildegard s. r.
*
368-3-3
Poziv upnikom.
Firma »Hellyk, družba z o. z. v Mariboru, Trg Svobode 3, se je razdražila ter prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve likvidacijski firmi ali podpisanemu likvidatorju do
15.	aprila 1931.
Maribor, dne 2. marca 1931.
Likvidator: Janko Trošt,
Maribor, Prešernova ulica 18.
Cuida:
Farnmor
Homan
7.
18
V	jedilni dvorani na Erlebru je sedel Bertie Erroll v družbi prijateljev, ki so mu bili sorodni po duhu. Na prijateljevo prošnjo je prevzel za prve dneve meseca septembra nalogo grajskega gostitelja. Obed je bil pri kraju in Errol je sedel ob kraju mize na naslanjač, si lupil breskev, priporočal prijateljem vina dobrih znamk ter svečanostno obžaloval, da nima Farnmor zmisla za lepote svojega posestva, ampak se tako dolgo mudi na celini daleč od Erlebra.
Na gradu je bilo nekaj gospodov, ki so prišli zaradi lova. Farnmor je prosil Errolla, naj se v Erlebru nastani, kakor bi bil doma, naj upravlja hišo po svoji volji in povabi, kogar želi.
»Samo žensk ni treba v septembru vabiti,« je prežimo izjavil Rockingham, gardni častnik. »0 pravem času že, nimam nič proti temu. Toda ob času lova so samo v napoto.<
»Prav imate,« je dejal Dauvers, ki je bil stalen gost na Erlebru. »Zenske imajo velike zahteve in ne pomislijo, da ni mogoče plesati do dveh ponoči, če moraš
vstati ob štirih----------.<
Dauvers je nenadoma umolknil; psi so veselo zalajali in lakaj, ki je prinašal kavo na mizo, se je med potjo ustavil, Waverley je pustil pomarančo, Erroll pa je skočil na noge in vzkliknil: »Za vraga 1 To je ime-nitnol« Vrata v dvorano so se odprla na stežaj in Farnmor je nepričakovano in nenajavljen vstopil.
»Le sedi, prijatelj! Ti ali jaz, to je vseeno?« je vzkliknil smeje se, medtem ko je stisnil kapitanu roko in ga potisnil na stol. Nato je pozdravil ostale gospode. »Kdo mora plesati, Phil? Še enkrat ti rečem, Bertie, sedi. Nocoj sem tvoj gost.«
Farnmor je sedel na nezaseden stol ter velel slugu, naj mu prinese juho.
»Gotovo si presenečen Bertie, ker sem prišel tako nepričakovano?« je rekel prijatelju, ki je predsedoval omizju. »Medtem ko sem se preoblačil, sem premišljeval, kako se boš začudil.«
»Za Boga, saj je tudi čudno! Mislil aem, da si v Ba-denu.«
»Saj sem bil. Šele v torek sem odpotoval odondod. In bil bi tam še zdaj, da mi niso neki znanci najavili obisk — in sicer tako nenadoma, da sem komaj prispel semkaj pred njimi.«
»Ali pridejo tudi dame?« je vprašal Rockingham s težkimi slutnjami.
»Ali bi jih radi tu imeli?« je vprašal Farnmor in vzel cigareto iz svoje Brebrne doze.
Dolgi gardist je nainršil obrvi, da ga je Farnmor razumel.
»Mi je jako žal, toda ne morem pomagati. Nekaj dam pride z družbo, ki vam jo naprtim na vrat,« se je zasmejal grajski gospodar. »Le poslušajte, kdo pride. To so po večini prijatelji, ki sem jih našel v Vernonceaxu. Zato bodite pripravljeni, da boste videli de Ruellovo, Beaudesertovo, de Cevillacovo, Camelotovo in — lady Vavasourjevo.«
Preden je izgovoril zadnje ime se je za hip obotavljal, končno pa ga je izustil docela ravnodušno.
»Vavasourjeva!« je ponovil Eroll in za njim ostali gospodje. »Za vraga, Farnmor, to ne more biti res!«
»Zakaj pa ne?«
»No,« je odgovoril kapitan začudeno in si v zadregi vihal brke, »mislil sem, da ti ni simpatična.«
»Ali seiji kdaj to rekel?« je vprašal. »Sicer pa se je sama povabila — vendar je nisem mogel odvrniti.«
»Ali pride tudi markiz?«
»Samo za nekaj dni, hvala Bogu, ker je namenjen k vrelcu, ki naj mu popravi pokvarjeni želodec. Markiz je v tem oziru podoben starim Rimljanom. Hodi v kopališča, da se pripravi za nove pojedine.«
»Medtem pa ima njegova žena neomejeno svobodo!« se je zasmejal Erroll. »Ce se ne motim, si jo v nekem pismu name nazval s čarovnico. Ali je tudi tebe začarala?«
»Bodi brez skrbi,« je rekel Farnmor s hladnejšim glasom, kakor je sicer z Errollom govoril. »Lady Vava-sour je nekoč izrazila željo, da bi rada nekoč z Beatriko Beaudesertovo posetila Erlebro. Kako sem ji mogel reči, da je ne sprejmem? Sicer mi ni prišlo kaj takega na misel, ker je lepa in zanimiva ženska.«
Nikomur ni moglo priti na misel, da ga ime Marion Vavasour bolj vznemirja kakor katerakoli druga lepa ženska, tako ravnodušno je izgovoril zadnje stavke.
Ko so zvečer šli iz sobe za kadilce in je Farnmor delal v svoji sobi, je odprl listnico in vzel iz nje listek. Vseboval je nekaj kratkih vrstic in vendar so ga te vrstice tako spodbodle, da je z bliskovito naglico odpotoval iz Badena na Angleško. Kolikokrat je vzel v roke ta listič in ga prebral. Vsako drugo pismo je navadno v naglici preletel z očmi in si nato z njim smotko prižgal. Toda te vrstice so imele zanj neki poseben čar, kakor ga ni imelo doslej nobeno žensko pismo, ki je bilo nanj naslovljeno. Saj so bile te vrstice podpisane z imenom Marion Vavasour in Vaux! Ko je gledal te besede, je videl njene oči, slišal njen jasni, poredni glas ter vsrkaval omamni duh njenih zlatih las. Končno je divje zaklel in vrgel papir proč. Zasovražil je dehteči listek, kakor je sovražil žgočo, zavratno strast, ki se mu je vkrad-la v kri ter ga izročala v suženjstvo lepi ženski.
mu
nagimi
W
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 pur. Najmanj Din 5’—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda SO par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
Itgavice, rokavice, volna in bomba! «63
aajoeneje in ▼ veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica la Stari trg
40 let. obstoječa dobro-idoča
pekarna
z velikim okolišem s stanovanjem vred se odda v najem. — Naslov: Nemecz Janez, lastnik hiše, Murska Sobota.	743
Ako želite kupiti na
obroke
obrnite se na
Znatne stavbne prihranite
dosežete, če Vam Izvrši načrte, proračune In nadzorstvo Tehnični biro .Tehna*, Ljubljana, Mestni trg 5tev. 25/1	507
POZOR 00. TRGOVCI. TAPETN1K1!
Oinmstf)
Vse vrste pohištvenih vzmeti vam nudi po konkurenčnih cenah prva ljubljanska tvor-nica pohištvenih vzmeti in posteljnih vložkov Andlovič - Strgulec Ljubljana Komenskega 34
„JAVOR“
lesna industrija v Logatcu ima svoj lokal
za pohištvo
tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice	397
Semenski oves
češki in vsa druga semena za polje in vrt nudi Sever & Comp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.	739
1000 dinarjev tedensko
zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju. Znamko za odgovor. — Tovarna Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307	506
Preklicujem
kar sem govoril žaljivega v Grapar Mariji, in izjavljam, da je bilo govorjeno vse v nagli jezi, in je ne-773 resnično.
Galič Anton, Hruševo
Ustanovljeno I. 1852.
Teod. Korn
Ljubljana
Poljanska c. št. 8
(prej Henrik Korn)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave
Oglašujte v
»Jugoslovanu«!
I. MIKUŠ
Ljubljana - Mestni trg 15
Telefon Stav. 2283 Ustanovljeno 1839 Na malol	Na	veliko	I
r. z. z o. z. v Ljubljani
Cigaletova 1 (zr. sod.)
Prevozne in stabilne drobilce
g pogonskim motorjem na Sirovo Olj«, benzln in petrolej izdeluje in dobavlj:
JUGOSLAVENSKO
GANZ D- D., Zagreb
DraSkovlčeva ulica 27 — Telefon 55-97
Razpis. Tujsko-prometna zveza v Mariboru razpisuje mesto 'vodilnega uradnika.
Kot kvalifikacija se zahteva fakulteta ali trgovska visoka Sola, razen državnega jezika perfektno znanje francoščine, nemščine ter po modnosti še drugih tujih jezikov. Prosilci ne smejo biti stari preko 40 let. morajo biti neoporečenl in jugoslovanski državljani. Prednost imajo oni, ki znajo več jezikov in ki so že bili v tujsko-prometni praksi. Glavni posel uradnika bo or-ganizatorna in tujBko-prometna propagandna služba.
Tozadevne prošnje, opremljene s potrebnimi listinami, je vložiti pri Zvezi najkasneje do 1. aprila 1931.
TISKARNA
KOLEKTOR
Stražišče pri Kranju
Pogačnik Albin
mi
Telefon int.: Stražišče 4
Brzojavi: Kolektor Stražišče
Tiskarna stoji tik ob državni cesti Ljubljana- Kranl (Pred laborami). Oddaljena ea. 10 minut od železniške postalo Kranj. Na željo postajališče auto-busov.	775'
Zid med Vami in med boleznimi dihalnih organov naj bodo vedno P»STIL JE
VALDA
Le te so pravi talisman, s katerim se lahko obva rujete zlih učinkov mraza, megle in mokrote kakor tudi opasnih bacilov in drugih kužnih kali, ki jih raznaša prah, one vas čuvajo prehlada, grlobola, vnetja krhlja, bronhijal-nih katarjev, hripe itd. ali pa Vam pomagajo, da jih brž odpravite. Zahtevajte vedno izvirne
VALDA
Na prodaj samo v škatlicah z napisom „VALOA“ v vseh lekarnah in
drogerijah. 412
Za sobosliltarslca,
pleskarska la Crkoslikarska Jela se pviporoEa
410
Tone Malgaf
družba m o. z., L|UBl)AiA, Kolodvorska ul. 6
Karol Ussar
tovarna
tehtnio
Mari tor
Plinarniška ul. 17
Izdeluje vse vrste
702 tehtnic
TISKARNA
MERKUR
LJUBLJANA
GregorZiteva 25
Od dobrega najbollše ie le	423
šivalni siv ©j in holc
Elegantna
izvedba
najboljši
materija! 1
umkmn
pisalni stroj v 3 velikostih I
Novost!
Šivalni stvof
kot damska pisalna mlzu	Le	pri
Jos. Pefelinc
Ljubljana
■a vodo, blizu Prešernovega spomenika Zmerna oene tudi na obrokel Tel. int. 8918
Kam naj grem, kje naj kupim___
da bom dobro postrežen . . .? mm
Drogerija
»Central«
Filip Vrtovec
Celje
Zahtovajte brezplačno cenik
693
Zahtevajte povsod perilo
„Trig av“
katero je v kvaliteti najboljše in najfinejše izdelano
761
Noj vež je
podjetje
v Sloveniji za konfekcijo plaščev in obleke
Trgovski § dom
Maribor
Aleksandrova c. 25
I
Josip Jelovšek
Celje, Aleksandrova St. 4
I
690
m
Modnt atelje
»Gentlemen«
Ljubljana
Miklošičeva cesta 18 YU
Fran Flerin
damski slamniki za spomladansko
sezijo sprejema damska in moška popravila lastna delavnica Ljubljana MIkloSičeva cesta 4.
609
OglaSufto
v
'Jugoslovanu I«
I
Kavarna
Restavracija
Klet
„Zvezda“
Dnevno koncert lastnik Kr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“
Ljubljana
762
Jakob Perhavec
izdelovanje likerjev, dez. vin, nima in konjaka
Maribor
Gosposka ulica štev. 9
696
Kavarna
»Merkur«
Ignac Lebit, Celje
695
Ivan - Helena
Kvas
modistinja - klobučar Maribor Aleksandrova št. 82 Najnovejši modeli vedno v zalogi 701
Trajna ondulacija
garantiran in siguren
uspeh. Se priporoča
Fr. W«Imann
brivec, Ljubljana
vis a vis Napoleonovega spomenika
746
I Brivski salon za dame in gospode
Franc Kokalj
Celje Kralja Petra cesta štev. 22
Ijc	H
cesta I
^jjjj
„Flida“
brivski salon za dame in gospode
Trajno kodranie
Celje
Vodnikova ulica
687
Trajne kodre
brez opeklin 694	Nizke	cene
A. Pepernik
Paidascli EduarJ
frizer za dame in gospode Celje Trajna in vodna ondulacija z najnovejšim nemškim in švicarskim aparatom — Brez bolečine, brez opekline v 1 */j uri gotovo.	692
• ••••••
e Gledališki frizer o 0 za dame ' 9 In gospode
•	RiU	•
• Grobelnik •
• Celje e e e e i
691 • e
Frizersni salon za dame in gospode
Ivanc Loborec
Ljubljana
Rimska cesta
se priporoča c. damam za trajno kodranje, vodno onjulacijo in vse v to stroko spadajoča dela po zelo znižanih cenah. Sprejme c. dame in gospodo na abonma po znižanih cenah. - Uradniki znaten popust. 720
Celje
frizer Prešernova 12
Velemesarija tvornica konzerv
Fr. Slamič
Ljubljana praške šunke, mesne izdelke in konzerve, ■veže meso vseh vrst, perutnino ln divjačino Po najnižjih dnevnih cenah!
Telefon 29-73
760
ia
KSU
Modna
manufaktura
(Angleško in češko sukno)
•ve*
ir
g
Maribor
Glavni trg štev. 9.
IL Ornik ■
manufaktura I Maribor
I Koroška cesta 9 ■
Plačilne olajšave I 697
Milo
„Svila“
za svilo, volno in fine tkanine, izborno za tonleto in „Shampooing“
724
Z inseriran en v Jugoslovanu' dosežete velik uspeh!
Zibertf A-
zaloga čevljev Ljubljana
Prešernova ulica Največja izbira!
740
Jevlje
za dame, gospode in otroke, vseh vrst v bogati izbiri, po najnižjih cenah kupite
v Celju
pri:
Strašek
Kovaška ulica št. 1 in Kralja Petra cesta 29 716
Vilko Blatnik
izdelovalnica vsakovrstnih čevljev
Maribor
Meljska cesta štev. 2
705
Industrija
»Karo« čevljev
Maribor
Koroška cesta št. 19
Št. & M. StraSek
Celje
Kralja Petra c. 29
Trgovina s čevlji
se priporoča vsem cenjenim strankam in občinstvu, ter prosi za podpiranje domačega podjetja
710
Josip Sulič
čevljarski mojster Maribor Aleksandrova c. št. 30 Trgovina lastnih izdelkov. Izvršuje naročila solidno In po zmernih cenah 703
Velika zaloga inozemskih
čevljev
A. Šinkovec. Ljubljana Pod Trančo. — Nizke cene! 780
Res
dobri čevlji so znamke
»Jadran«
Znižane cene. — Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 25.	764
„Haks“
tovarniška zaloga
(skladišče) barv, lakov, kemičnih preparatov za konzerviranje usnja. Barvanje usnjenih izdelkov, čevljev, torbic, suknjičev, kovčkov.
Ljubljana Napoleonov trg 7 741
fiksportna hiša
„Luna“
Maribor
Aleksandrova 19
I Največja za- ■■ loga vseh '^1 vrst nogavic po paru od I Din 4.(0 m »•prej
740
„lu*“
kemični izdelki Josip KordiS priporoča svoje izdelke najbolje kvalitete kakor: „Lux“ krema za čevlje vseh barv. vazelin za usnje, gumitran za usnje, parketno voščilo.
P
723
Hotel in restavracija pri
»Belem Kranjcu«
Pristna domača vina — gorka in mrzla jedila — moderno urejene tujske sobe
Ka|fež
Ljubljana
Florijanska ulica št. 4
Hotel
»Pošta«
Celje
689
V Vašem
interesu je
ako obiščete čim prej novo točilnico in delikateso v Gradišču 4 (poleg uprave »Jugoslovana"). — Izborno vino, žganje in pivo. Najcenejše delikatese in prigrizki. Na svidenje !	7l9
Zakon o občnem upravnem postopku.
Prevedel in priredil dr. Rudolf Andrej ka. — Z dodatkom: „Za-kon o banski upravi" in „Pravilnik o organizaciji in delu banskih svetov". — Cena knjigi v platno 25 dinarjev, broširano 20 dinarjev, s poštnino Din 1'— več. Naroča se pri upravi »Jugoslovana , Ljubljana.
Gospe!
Gospodične!
Če radi berete lepe romane in ljubite
kratke novele priznanih slovenskih in tujih pisateljev; če se rade smejete ob dobrem humorju in se zanimate za najnovejše filmske dogodke; če bi hotele kaj novega zvedeti za kuhinjo in dom, potem zahtevajte, da se Vam pošlje popolnoma brezplačno in brezob* vezno na ogled
»ROMAM«
ilustrovani zabavni družinski tednik, ki izhaja že tretje leto v Ljubljani in se naroča pri upravi Ljubljana Breg 22. Prekrasni ljubavni roman iz naših krajev
»Srce v okovih«
|e pravkar začel izhajati in lahko dobite še obe nadaljevanji
»Pozna os v e ta«
■■ roman Hi
Conan Doyla. Iz angleščine prevedel I. Mulaček.
V platno vezana knjiga Din 30‘—, broširano Din 26'—
S poštnino 1 Din več. — Dobi se pr. upravi „Jugoslo-
Vvana" Ljubljana , Gradišče 4	3
m
Kolesa
na ugodne obrok«
»CENTRA«
trgovina šivalnih strojev, koles gramofonov itd., Ljuhliana, Masa-rykova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice.
733
.Tribuna* dvokolo
z „SACHS*-motorjem
fŠb
posebno močno, okvir nizek, močnejša pneu-matika, motor v sredini montiran z dvojno prestavo in spojko, 1 */« K. S. Vozi 80 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km.
Dobi se tudi sam motorček, katerega se
lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko.
„TRIBUNAUF. B.L.
tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška <ea cesta štev. 4
Priporoča se modna trgovina
T. Eger
Ljubljana
Sv. Petra cesta 2
Bultova drva
Jbfcovelitkl premogi
pri tt.
..KURIVO"
DUBLJAIA
Dunajska cesta 33 (na Balkanu) Telefon št. 34 - 34
,ezrcalo vsakožene. Kadi tega pišite takoj na tvrdko Ster-mecki po vzorce platna, iltona, balista in drugih finih tkanin za i damsko parilo kakor tudi platna za prtiZe, prevleke in drngo po* steljno parilo. Zahtevajte novi, veliki. Ilustrirani cenik, kjer rb nahaja moderno damsko perilo Iz lastna tovarne
Trgovski dom
Stermecki
Celje št. 98 605
Cenik in vzorci zastonj!
Razširjajte Jugoslovana!
din im <2
B. Pauer
keksi
biskviti valelni i. t. d. so najboljši! 732
Harmonike
Lukas
so najboljše. — Franc Lubas, Ljubljana, Dunajska cesta. 765
Karol
Narbeshuber
elektrotehnično in strojno podjetje, Moste pri Ljubljani. Spe-oijalni oddelek za popravilo in privajanje avtodinam. Popravilo generatorjev, elektromotorjev, transformatorjev.	748
Za delavnico ali skladišče
2 lepa svetla prostora
v I. nadstropju, 121 m’, 4 m visoko, ev. 3 prostori, skupaj 159 m*, od 1. aprila 1931 naprej za oddati: Jugo-Radlator - Ljubljana, Kolodvorska ulica 18, dvorišče.	779
Begonije
Gloksinije
Montbrecije
Iris
Amaryllis Canna indica Anemone Tuberoze Dalije
dobite pri
Sever & Komp.
Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. Gomolji so nam pravkar dospeli. Pridite, dokler imamo popolno zalogo Cenik brezplačno na zahtevo.	782
Zakon
o glavni kontroli
Din 10-s poštnino Din 11'—
Zakon
o pobijanju nelojalne konkurence Din 6‘— s poštnino Din 7-—
Zakon
o javnih beležnl
kih (notarjih) Din 12"—, s poštnino Din 13*—
Pravilnik
o pomožnem osebju državnih prometnih ustanov v resoru ministrstva za promet Din 8*— s poštnino Din 9‘—
Naroča se pri upravi .Jugoslovana" Ljubljana Gradišče štev. 4.
»asa:«
Strojno podjetje
R.Willmann, Ljubljana
Slomškova ul. 5
«31
Zatvornice, vodna kolesa in mlinske naprave, beneški jarmeniki, krožne žage, nihalne žage, transmisijski deii
Stran 1«
JUGOSLOVAN
Nedelja, 8. marc« 1031.
DAGMARrJVILE
J U <ž O <* E g K. A
»Vaše veselje za lepo obleko se poveča vsled dobre kvalitete in nizke cene Dagmar-svile.« »Zahtevajte v vsaki trgovini to svilo in pazite ako ima oznako na robu.«
Najmodernejše vzorce
ZAVES in PERILA
396
namiznih in kuhinjskih garnitur veže na.jflne.je in najceneje tvrdka
Matek A Mikeš
Ljubljana, Dalmatinova 13
Entianje, ažuriranje, predtiskanje takoj.
KUŠE|E
vseh vrs^ jocy ■foiog rafijah^ ali risba Iz i * v#*Jf uje
naj sol id n e/še
ki • £ €9 f*llO
ST*DEU
L1UBL1ANA
DAl MATI NOVA 13
308
2V©v© izšle
Zakon o občem upravnem postopku. Prevedel in priredil dr. Rudolf Andrejka.- Zdodatkom: »Zakon o banski upravi« in »Pravilnik o organizaciji in delu banskih svetov«. Cena knjigi v platno 25 Din, broširana 20 Din.
Conan Doyle: »Pozna osveta«. Iz angleščine prevedel I. Mulaček. — V platno vezana knjiga 30 Din, broširana 25 Din.
Knjigi se dobita v vseh knjigarnah ali pa pri založništvu: Tiskarna »Merkur« v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23.
Brezobrestna posolila
za zidavo hiš, za nakup hiS in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
Jugrad'
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga, r.z.zo.s.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1.
Uradne ure od 8.—12. in od 14.—18.
Pravila proti plafilla Din 6’— v znamkah Za odgovor prosimo znamko.
Kmetijska družba v Ljubljani
je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini in šteje nad 880 kmet. podružnic in okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 30 Oitl in dobivajo za to brezplačno strokovni list
Turjaški trg St. 3
»
KMETOVALEC«
Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. 99 Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine.
Vsak kmet mora biti dan Kmetijske družbe!
459
Staibaa Ir pohlitvano mliarstfa j parna sila
FRAN Š K X PA R
2“*R,msRa ces»* *« gassasssr=s
OGLEDALA
vseh vrat, velikosti In oblik
STEKLO
zrcalno 0—B ram, mašlnsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd.
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA VII — Telef. 23-48 ZAGREB CELOVŠKA Sl OSIJEK
Delniška družba pivovarne »Union", Ljubljana
Pivovarna in sladarna, Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I., poštni predal št. 45 - PodrUŽna pivovarna V Mariboru
Telefon: {	^	Brzojavi:	Pivovarna	Union	{
Priporoča svoje izborne izdelke in sicer
in črno pivo, v sodih in steklenicah, pekovski kvas, {isto rafin. in gorilni špirit
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičev« ulloa 23. Z* tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratnl del odgovarja avgust Rozman. - Vil » Ljubljani