POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. POST. HRAN ott 1 m ~ METOVAIE GlASILO KMEIDSKE DRUŽBE DIJUBIJAM Inserati se računajo po naslednjih cenah: Vm strani.......Din 80- Vi» strani.......Din 160- V, strani.......Din 250- »/. strani.......Din 350 — '/» strani.......Din 500 — '/» strani.......Din 700 — '/j strani....... Din 1000 — '/1 strani.......Din 2000 — Priloga listu stane Din 100 za 1000 kom. Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20'—, vsaka nadaljna beseda i Din. štev. 12. V Ljubljani, 30. junija 1930. Leto 47. Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Njene zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri Lovro Peto-varju; v Murski Soboti pri kmetijski podružnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri Matevž Stržaju; v Ptuju pri Kmetijskem društvu. 1. Umetna gnojila. Cene veljajo za nadrobne In vagonske pošiljatve. Amonijev sulfat 20/21% po Din 500 za 100 kg. Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 260 ts 100 kg v vrečah po 235 Din. — Za 1 ha 200 do 300 kg. Čilski sollter, 15.5% dušika, v vrečah približno po 100 kg po Din 3 za kg. Kalijeva sol 42%, pri odjemu 10 ali 15 tonskega vagona po Din 176 za 100 kg franko vsaka postaja, na drobno Din 180 za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90 Din. Za 1 ha 200—300 kg. Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 126 za 100 kg Ljub-,jana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Nltrofoskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 172 za 100 kg, vreče po 50 kg Din 90. Pri odjemu 1000 kg po Din 168 za 100 kg franko vsaka postaja v Sloveniji. Za 1 ha 500 kg. ^ j „ Razklejena kostna moka. 30% fosf. kisline, A% dušika po Din 110.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 220.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg. Rudninski superfosfat 16% po 94 Din v vrečah po 100 kg in 96 Din v vrečah po 50 kg. Pri pol — ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Za 1 ha ajde po 300 kg. surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% d>*ika po Din 110 za 100 kg. — Za i ha 300—400 kg. Tomasova žlindra na bazi 18%, pri odjemu 15.000 kg po Din 115, za 100 kg, pri odjemu 10.000 kg po Din 116 za 100 kg, pri odjemu 5000 kg po Din 117 za 100 kg franko vsaka postaja v Sloveniji. Na drobno po Din 122 za 100 kg franko skladišče Llcbljana. Celie, Maribor. Vsak odstotek več kot 18% oo analizi ♦ovsrne se zaračuna Din 6 pri 100 kg. 2. Semena. Ajda siva po Din 3.— za 1 kg. Inkarnatna (rdeča detelja) po Din 14 za 1 kg. Semenska grahora (grašica), j ara po Din 4.50 za kg. 3. Krmila. Kiajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po Din 2.75 za kg. na drobno Din 3.80 za kg, najmanj 5 kg. Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.50 ca l kg v vrečah po 50 kg. Orehove tropine 48% beljakovin in 8% maščobe po Din 2.80 za kg. Ribja moka v originalni vreči 75 kg po Din 6 za kg, na irobno Din 6.50 za kg, najmanj 5 kg. Ribje olje za živino v ročkah po 3kg = 70 Din; se pošilja po pošti; v steklenicah po V* litra Din 18.—, v steklenicah po VA 1 Din 30; v posodo kupca po 22 Din za kg. Promiul, pravilno sestavljena krma za perutnino, pospešuje nesnost kokoši. Na drobno po 12 Din kg, najmanj 5 kg. Živinska sol v vrečah po 50 kg za Din 72 (samo v Celju. 4. Živinorejski in mlekarski predmeti. Slamoreznica KS 2A za ročni pogon Din 2000. slamorezulce Borek: JS8 po Din 1680, VS10 po Din 1750, VFS12 po Din 2150. VFSR12 z verigo po Din 2250. VFSH z verigo po Din 2770, Alpina 12 po Din 2350, HLC za ročni pogon ali rnotorni pogon po Din 2500, z varnostno varovalko Din 2800, EAS za motorni pogon Din 3400, z varovalko Din 3700, EBBS za motorni pogon Din 3800, z varovalko Din 4100: Rapld 12 po Din 4300, z varovalko Din 4700. Drobljač (šrotar) »Gloria 6" po Din 4550, „Gloria 3" Din 3600, drobljač za oves EMO po/Din 2000.—. Reporeznica „Borek", EWAD po 630 Din, Borek EVVB po D. 760, EWC po D. 980, EWL po D. 740, EWO po D. 740. telečji napajalniki po Dm 130. Gurallevl seski za napajalnike po Din 30. Gobčni odpirači Expres Din 150 za komad. Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1250, E2 za 100 lit. po Din 1400, F za 140 lit. po Din 2000; G za 200 lit. po Din 2800. „Baltic" posnemalnik HF za 35 lit. Din 700, KI 10 lit. po Din 1850, za 130 lit. s podstavkom Din 2750. Plnje št. 1 za 5 lit. po Din 620, št. 2 /a 10 lit. po Din 750. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po profesorju Gerberju po 50 Din. Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja), v škatljicah po 25 gr po Din 15, 50 gr po Din 25, 100 gr po Din 45. 500 gr po Din 180. Brzoparilnik Alfa s pocinkanim kotlom, 50 literski po Din 1250; 80 literski po Din 1625; 120 literski po Din 1850. Brzoparilnik Wema z bakrenim kotlom 70 literski po Din 1400; 90 literski po Din 1700; 130 literski po Din 1900. Brzoparilnik domači, s pocinjenim kotlom 60 literski po Din 1030; 80 literski po Din 1150. Garkon, sredstvo zoper uši in garje pri živini. Zavitek od % kg po 15 Din. Zivinozdravnlškl predmeti (češki izdelek); požiralnikov? cevi za teleta po Din 70, za goved po Din 180; trokarji za telet* po Din 70, za goved po Din 60; irigatorji kompletni (po 3 litre) no Din 80: obroči za bike poniklani po Din 25, navadni po Din 20; toplomer za merjenje vročine po Din 20; znamke za perutnino po Din —.25 za komad. 5. Sadjarski in vrtnarski predmeti. Cepilna smola v škatljicah po % kg po Din 8.— ; v škatljicah po y< kg po Din 15.— ; H kg po Din 28.—. Naiboliši cepilnl noži, pripravni i a vse načine cepljeni« sadnega drevja od Din 34 do Din 150. Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 50 do Din 54. Ostalo zalogo glej * II. št »Kmetovalca"! Kavo vseh vrst in vsakovrstno špecerijsko blago. Semena vedno sveža in dobro kaljiva. Koruzo in drugo žito. Pšenično moko prvovrstne kvalitete, vse po najnižjih dnevnih cenah pri: 9nton Fazarinc, Celje. KOVAČI! Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi Družba »ILIRIJA" Ljubljana, Dunajska cesta 46 Telefon št. 28-20 J. BLASNIKA NASL. UNIVERZITETNA TISKARNA L3 £OGRAFIJA OFFSETTISK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA „ NAJSTAREJŠI GRAFIČNI ZAVOD JUGOSLAVIJE tZVRŠUJE VSE TISKOVINE NAJCENEJE IN NAJBOLJ SOLIDNO USTANOVLJENA LETA 1828 LANEHO OLJE, F1RNEŽ, BARVE, LAKE, KIT, LANENE TROPINE ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju MEPIČ-ZANKL TOVARNE OLJA, LAKOV iN BARV družba z o. z., lastnik FRAN JO MEDIČ. Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medv. dah in Domžalah. VARNO NALOŽITE SVOJ DENAR V VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI POLEG HOTELA UNION OBRESTOVANJE NAJUGODNEJE POSOJILA PROTI VKNJIŽBI NA POSESTVA, PROTI POROŠTVU ITD. Pljučne bolezni so ozdravljive! Pljučna tuberkuloza — jetika — kašelj — suhi kašelj — sluzasti kašelj — nočno potenje — bronhijalni katar — katar požiralnika — zaslinje-vanje — pljuvanje krvi — bruhanje krvi — tesnoba — astmatično dihanje — bodljaji in t. d. so ozdravljivi! Že na tisoče ozdravljenih i Zahtevajte takoj mojo knjigo Jona umetnost prehrane" U ki je že mnoge rešila. Lahko se uporablja pri vsakem načinu življenja in pomaga bolezen hitro premagati. Telesna teža poraste in postopno apnenje ustavlja bolezen. Resni zdravniški izvedenci potrjujejo lzborno kakovost moje metode in priporočajo uporabo iste. Cim prej pričnete z mojim načinom prehrane, tem boljše je. popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali veliko koristnega. Kogar mučijo bolečine, kdor se hoče na hiter način, temeljito in i.rez nevarnosti rešiti svojih bolečin, naj piše še danes 1 Naglašam ponovno, da dobite moje pojasnilo popolnoma brezplačno, brez vsake obveze z Vaše strani in bo Vaš zdravnik gotovo pristal na ta od prvovrstnih profesorjev ocenjen nov način Vale prehrane. Radi tega je v Vašem interesu, da takoj pišete, ter boste od mojega tamošnjega zastopstva kadarsibodi postrežem. Črpajte pouk in pojačeno življensko voljo iz knjige izkuse nega zdravnika. Ona vsebuje okrepitev in življensko tolažbo ter je namenjena vsem bolnikom, ki se zanimajo za sedanji način znanstvenega zdravljenja pljuč. Moja adresa GEOHG FULGNER, Berlin-Neukoln Ringbahnstrasse 24, (Abt. 649) Ustanovljena leta 1881. Celjska posojilnica d. d. v Celju v lastni hiši »Narodni dom" Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost in izplačuje točno.,— Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za varnost hran. vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100 mi-Ijonov še lastna glavnica in rezerve, ki znašaj > skupaj nad Din 14,500,000 — Podružnici i MARIBOR Šoštanj Aleksandrova c. št. II (v lastni hi*i) METOVAlEi GLASILO KMETIJSKE DRUŽBE P LJUBLJANI -Z Izhaja 15. in zadnjega v mesecu. Člani Kmetijske družbe 'dobivajo .list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. štev. 12. V Ljubljani, 30. junija 1930. Leto 47. VSEBINA: Potreben pouk o soji. — Boj plevelu. — Vroča voda proti snetjavosti ječmena. — Sedanje negovanje trtja. — Zahteve in želje našiti vinogradnikov. — Kmetijska razstava v Kolnu. — Druga razstava odseka za perutninarstvo Kmetijske družbe v Ljubljani. — Pomanjkljivo presojanje in primerjanje pridelkov. — Ustanovitev živinorejske zadruge za sivo-rjavo planinsko živino. — Kmetijski tečaji in predavanja. — Gospodai'ske stvari. — Kmetijslce novice. — Dopisi. — Književnost. — Uradne vesti. — Tržni pregled. — Inserati. Potreben pouk o soji. Danes se mnogo piše in debatira o soji kot rastlini, ki naj pomaga tudi nam do boljšega položaja. Hvalijo jo kot ljudsko hrano, ki prekaša po svoji sestavi vse nase pridelke. V resnici jo pa se vse premalo poznamo glede njene vrednosti za naše kraje, kajti vsi dosedanji poskusi z uporabnostjo so se pomankljivi, tako da je neupravičeno pripisovati ji kako posebno in izredno važnost za naše kraje in naso kmetijo. Skoraj vsi poskusi, ki smo jih dosedaj izvedli, so pokazali sojo v nezanesljivi luči. Tudi ne gre jz posebnih poskusov sklepati na splošnost, kajti preveč različne so naše talne in podnebne razmere, da bi jo mogli kar splošno priporočati. Soje je baje bOG sort in bo treba še mnogo poskusov in po raznih krajih, da bomo prišli glede te mandžurske rastline na čisto. Pred vsem se gre pa tudi za vprašanje, kaj hočemo s sojo. Ali jo hočemo vpeljati kot ljudsko hrano ali pa kot industrijsko rastlino, da bi iz nje izdelovali olje, kajti zaradi kave jo menda ne bomo vpeljali in delali tako propagando. V zadnji štev. Agronomskega Glasnika je napisal dr. Ljud. Gutschi zanimiv članek o soji, iz katerega povzamemo tudi mi nekaj podatkov o lastnostih soje in o njeni Uporabnosti. Soja kot ljudska hrana. Soja je rastlina daljnega iztoka in je razširjena po Kitajskem, Japonskem in Vzhodni Indiji. Njena prava domovina je Mandžurija. Po teh krajih daje v svojem zrnju glavno hrano, toda ne v svojem pri-rodnem zrnju, kakor bi kdo mislil, ampak v predelani obliki moke, sira, sojinega mleka in omake, kakor to umejo ondotni prebivalci proizvajati. Po teh krajih je ljudstvo gosto naseljeno, ima malo zemlje in potrebuje zaraditega zelo tečne (zgoščene) hrane, da ne strada, zlasti ker je navezano skoraj na izključno rastlinsko hrano. Živinoreje je tam malo in so ljudje zgolj poljedelci. Zato potrebujejo hrane, ki vsebuje takorekoč neso, mleko in jajca, in tako hrano jim daje soja, ki je za te kraje pravi dar božji. Pri nas so pa razmere bistveno drugačne in smo lahko veseli, da je tako. ^ri nas se ne moremo pritožiti, da nimamo dovolj različnih 111 rečnih živil. Po eni strani jih dajejo rastlinski, po drugi pa živalski pridelki (.meso, mleko, jajca) in je ta hrana vse bolj okusna in preoavna kakor je soja in njeni izdelki. Soja ni v naravnem stanju ne za kuho ne za jed in se v tem pogledu ne da primerjati z našim okusnim fižolom, zrnje se težko kuha, je grenkega okusa in je težko prebavno. Kavno tako seveda tudi njena moka, ki je rumenkaste barve in ki postane rada žarka ali žaltava. Domačini pripravljajo iz nje potom posebnega kvašenja in kipenja posebno vrsto sira, ki ga imenujejo na Kitajskem miso, na Japonskem pa natto, razentega izdelujejo omako, ki jo imenujejo tolu ali taohu in stioju. V taki obliki jim rabi soja za hrano, da je dosti okusna in prebavna. Pri nas bi kot ljudska hrana ne prišla v poštev, ker imamo v različnih domačih živilih vse boljšo, bolj okusno in lažje prebavno hrano. Zaradi kave, ki se dela ponekod iz kuhanega in praženega zrnja, pa ne bomo soje posebno priporočali, ker je v tem primeru sploh manjšega pomena. Na Dunaju se je sicer dr. Berczeller-ju posrečilo, dobiti na poseben način moko iz soje, ki je brez grenkega okusa in ki spominja na okus sladkih mandeljev in je tudi bolj prebavna, vendar ne bomo dali tako „oplemenjeni" soji prednost pred našim fižolom in drugimi živili kot ljudsko hrano. Kot ljudska hrana ne pripisujemo tedaj soji pri nas nobene posebne važnosti in se tudi nočemo primerjati s potrebami Mandžurije, kjer je soja res pravi blagoslov božji. Soja kot industrijska rastlina. Veliko večji pomen pa ima soja kot industrijska rastlina za proizvajanje olja, ki se danes čim dalje bolj rabi, za enkrat posebno v Nemčiji, pa tudi na Gnojite ajdi s superfosfatom in kalijem soljo! Angleškem. Nemčija sama je uvozila 1. 1928. nič manj kakor 1118 ton sojinega olja in 847.723 ton soje za izdelovanje olja. Rafinirano olje se rabi kot namizno olje, surovo olje pa rabi pri izdelovanju mila in firneža. Kot postranski izdelek se dobivajo sojine tropine ozir. sojin zdrob, ki daje izvrstno močno krmilo za molzno goved. V tem pogledu utegne dobiti soja tudi pri nas večji pomen, toda le po krajih, ki ji ugajajo. ...-I**,,. Soja kot krmska rastlina. V Ameriki so začeli pridelovati sojo tudi kot krmsko rastlino in sicer vmes med zeleno koruzo, da na ta način zboljšujejo tečnost zelene krme. Kakor znano tlačijo to krmo v silo-stolpe, da jo rabijo tudi po zimi. Kot krmska rastlina daje soja samo eno košnjo in se v tem oziru ne da primerjati z našimi deteljami, od katerih imamo po 3 do 4 košnje na leto. Pomen soje za naše kraje se po vsem tem nepotrebno in močno poveličuje in s tem naše gospodarje brez tehtnega vzroka bega. Zaenkrat soje še ne potrebujemo. R. Boj plevelu! Vsled nastale gospodarske krize v Savinjski dolini je neobhodno potrebno, da se naši kmetovalci nekoliko preorijentirajo v svojih obratih ter se strnejo v boju zoper najhujšega sovražnika kmetijstva t. j. plevel. Pa poglejmo si sovražnika nekoliko bliže! Plevel je semenski, ki se pomnožuje le potom semena, in koreninski, ki se sicer tudi pomnožuje potom semena, najizdatnejše pa po izrastkih, ki jih poganja korenika. Plevelu pripadajo tudi zajedavci, ki dobivajo svoj živež od drugih rastlin, v katere poganjajo svoje koreninice. Semenskega plevela se najhitreje iznebimo, ako mu zabranimo napravo semena (plodov), kar se zgodi, ako ga pravočasno požanjemo ali pokosimo, To velja posebno za plevel na kompostnih kupih. Semenskemu plevelu prištevamo: vranko ali vran-ščico, šopuljo ali rogušo, kokalj, plavico, kresnico ali volovsko oko, divjo homulico, osat, divji mak, njivsko gorčico, njivsko repico, rnušič, labodo, tro-delni dvozob, stoklaso itd. Koreninskemu plevelu prištevamo: pirnico, slak, kislico ai ščavje, preslico, gladež, ostrožnico, divjo grašico, koprivo in mnogo drugih. Med to vrsto rastlin spada tudi hmelj. Pravim zajedavcem prištevamo: predenico, spojene ali pojalnik, lim, rženi rožiček in še druge. Imamo tudi neprave zajedavce, med katere spadata: njivski Črnivec, njivski škrobotec in še nekaj drugih. Narava je opremila plevel z lastnostmi, koji ga usposobljajo, da izide iz boja s kmetovalcem sko-ro vedno kot zmagovalec — posebno pa zanikrnemu in lenemu kmetu nasproti. Katere so pa te lastnosti plevela? Evo: 1. Seme plevela ne kali obenem, nego v večjih ali manjših presledkih. Recimo, da kali V3 plevelnega semena istočasno z žitom in travo, druga tretjina ob cvetju in tretja tretjina ob zoritvi kulturnih rastlin. Tako plevela ni konec, vsled česar so v minulih časih mislili nekateri, da se kulturne rastline zvržejo in pretvarjajo v plevel. 2. Seme plevela ohrani svojo kaljivost po več let. Seme divje repe baje 20 in več let. 3. Rodovitnost plevela je prav velika. Ena bilka divjega maka zamore proizvajati baje do 5000 zrnov. 4. Koliko življenjske sile se nahaja v korenini pirnice, slaka, ščavja, gabeza, koprive in drugih, ve le tisti, ki se je resno pečal z zatiranjem tega plevela. Katere lastnosti pa mora imeti kmetovalec, ako hoče v boju s plevelom iziti kot zmagovalec? Kmetovalec mora v zatiranju plevela biti marljiv, dosleden in vztrajen. Navedenih lastnosti pa pogrešamo pri mnogih kmetovalcih in vsled tega vidimo na vseh koncih in krajih plevel na zmagonos-nem pohodu. Najizrazitejša priča tega dejstva so naši travniki. Vse, kar na travnikih raste in belo, rumeno, rdeče, rjavo, plavo ali vijoličasto cveti — pa ne spada med detel je — vse to je večjidel travniški plevel in se mora zatirati. Naši travniki morajo biti v glavnem zeleni in ne tako pisani! Vobče se lahko reče, da so travniki v Savinjski dolini in gotovo tudi drugje v zanemarjenem stanju. Trikrat in petkrat več bi lahko naši travniki dajali krme, ako bi se za nje kaj več storilo. Pomnoženo pridelovanje krme bi omogočilo pomnoževanje domače, posebno goveje živine, pridelovanje večje množine gnoja in končno večje gmotne dohodke. V to svrho pa ne zadostuje, ako travnike, ki smo jih morda v jeseni potrosili s kakim izsušenim gnojem ali tudi ne, spomladi povlečemo in pograbimo. Zapuščene travnike je treba obnoviti, vlažne in močvirnate izsuševati, vse ostale pa temeljito gnojiti, posebno z gnojnico. Pa kaj pomaga, ko pa naš kmet še vedno in vedno ne pozna — ali ne upošteva vrednosti gnojnice, ko še nima betoniranih jam, ne pump, ne sodov za njo in jo pusti sredi dvorišča, da mu jo dež odvaja v cestni jarek. Potemtakem se tudi ne morejo izpolniti besede pregovora, ki pravi: „Umna glava in pridna roka najdeta za vsakim grmom kos kruha in pod vsakim kamenom krajcar!"-- Za uničevanje plevela na polju ima naš kmet sicer več smisla, vendar še ne zadosti. On v tem oziru pleje, okopava, obsipava kulturne rastline, upošteva tudi pravilno kolobarjenje, le brananja ozimnega žita v spomladi se še izogiba in smatra kot škodljivo. V zatiranje njivskega plevela priporočamo tudi globokeje oranje, kot je vobče pri nas v navadi. Kmetovalci, vsi v boj zoper plevel! A. P., Podvin. Vroča voda proti snetjavosti ječmena. Snetjavost ječmena zavzema čim dalje večji obseg. Letos je napravila po mnogih krajih tako veliko škodo, da je četrtina pridelka uničena. Vzrok tiči v tem, ker običajno nič ne storimo, da bi odvrnili to bolezen, ki se je začela širiti kakor kuga. Proti snetjavosti ječmena se priporočajo različna sredstva, kakor modra galica, Porzol, Germi-san itd., izmed katerih pa nobeno tako dobro ne učinkuje kakor vroča voda, ki mora biti brezpogojno segreta na 52 do 54° C. Če potopimo seme ječmena za 5 minut v tako vročo vodo, pa pokončamo vse kali te bolezni, ki se drže semenskih zrnov. Bolezen se namreč na ta način raznasa, da nam trosi od prasnate sneti, ki obvise na semenu, hkrati z zrnjem kalija, da se zajedo v zrnje in rastlino, v kateri nam rastejo in zore. Napadene rastline so že jeseni okužene, ker raste prašnata snet skupno z ječmenom. Namesto zdravega klasu se pokaže nazadnje črn, snetjav klas, ki ni le popolnoma uničen, ampak nam škoduje tudi s tem, da raznaša bolezenske kali tudi na zdravo zrnje in klasje. S potapljanjem semena v vroči vodi, ki je segreta na 52 do 54° C (nič manj in nič več) se pokončajo vse te kali. Za tako segrevanje je treba seveda toplomera v roki, kajti le v tem slučaju smo gotovi, da pogodimo predpisano toploto. Zelo se priporoča, da ječmen najprej namočimo v navadni vodi za 4 do 5 ur, da se napojijo trosi sneti, ki se potem toliko lažje in hitreje zatro v vroči vodi. Vse to delo je malenkostno v primeru z dobičkom, ki ga dosežemo z zdravim ječmenom. Zato ne sme oplašiti nobenega poljedelca. Vsak brez izjeme mora za jesensko setev svoje seme tako pripraviti in hitro bo konec pogubonosni snetjavosti. Ker se voda z namakanjem večjih količin semena hladi, jo je vzdrževati pri predpisani toplini s prilivanjem nove vroče vode, za kar je treba seveda tudi toplomera. Ječmenovo seme je sploh obdelovati z vročo vodo. Le tam, kjer ni med ječmenom prav nobene snetjavosti in je dobljeno seme povsem zdravo, ga lahko rabimo brez vse priprave. R. Sedanje negovanje trtja. Novi trtni poganjki in grozdički se sedaj najbolje razvijajo ter v najkrajšem času bo pričelo grozdje tudi splošno cveteti, in to v izredno vinogradnikovo veselje, a lahko pa tudi v veliko žalost, če namreč nastopi med cvetenjem slabo vreme, ki normalno cvetenje dolgo zadržuje, vsled česar grozdje neenako odcvete in se ga veliko popolnoma uniči. Letošnji trtni nastavek je vobče prav zadovoljiv. Zato treba pa že v pričetku uporabiti vsa sredstva, da se isti po možnosti ohrani zdrav in v lepem razvoju do trgatve. Osobito je osredočiti vso pažnjo na čim hitrejše in enakomerno odcvetenje. Poleg temeljitega škropljenja in žvepljanja vsega novega mladja z zarodom vred, da ga perono-spora in oidij ne pokvarita, je glavno delo pred po-četkom cvetenja odstranitev odvišnega mladja ali tako imenovano mandanje. Odstraniti moramo vse nepotrebne in nerodovitne poganjke na starem lesu, kakor tudi one na napnencu, (locnu, šparonu) ter na rezniku (palcu, čepu), v kolikor niso ti potrebni za nadaljnjo vzgojo trte v prihodnjem letu. Na napnencu 1 Ta članek smo za prejšnjo številko prekasno prejeli. Op. ured. prikrajšamo tudi vse poganjke do 3. lista nad najvišjim grozdom ter odstranimo vse male listke pod najnižjim grozdkom, na kar vse poganjke na rahlo privežemo h kolu, na žico ali drugo oporo. Na ta na-čim pride grozdje bolj na svetlo, ni stisnjeno med listjem in ker je večina še ostalih mladik prikrajšanih. se le-te znatno okrepijo in ojačijo tudi grozdje, vsled česar to hitrejše in bolj enakomerno odcvete. Pravilno in pravočasno mandanje je vsekakor prav priporočljivo. Najslabše je seveda, če nastopi trajno deževno vreme, ker se posamezne jagode ne oplodijo in celi grozdički oprhnejo, odnosno se spremenijo v vilice. Ker nastanejo pozneje na prikrajšanih mladikah stranski izrastki, moramo tudi te po potrebi prikrajševati, da ne ženejo v višino in da ne jemljejo s tem hrano razvijajočim se grozdom. V vinogradih, močno prizadetih od predlanskega zimskega mraza, je precej močno nastooila bledica trt, ki tudi v rašči močno zastajajo. Takim trtam ni veliko pomagati, ker je ves stari les pokvarjen in ni torej več prave rešitve ter so več ali manj poginu namenjene. Pri takih trtah moramo gledati na nadomestek, t. j. na eventuelne ameriške poganjke iz podlag, da se namreč te krepko razvijejo tako, da jih zamoremo pozneje na stalnem mestu precepiti. ____ Fr. Gombač. Zahteve in želje naših vin ogradnikov. Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru je imelo v dneh 28., 29. in 30. maja 1930 svoj redni letni občni zbor združen z II. vinarskim kongresom v Ljutomeru. Prireditev je bila iz vseh vinorodnih krajev Dravske banovine dobro obiskana. Želje, ki jih imajo vinogradniki do javne državne uprave, vsebuje resolucija, sprejeta na občnem zboru Vinarskega društva in II. vinarskem kongresu v Ljutomeru, ki se glasi: 1. Trošarina na vino naj se maksimira z 1 Din na liter in se naj ta dajatev razdeli med državo, banovino in občino. 2. Prometu z vinom naj se ne delajo ovire in naj se vino pri prodajalcu na drobno trošarini, ko se da sod „na pipo". 3. Izvozna premija na vinski mošt naj se zviša na 75 para pri litru, pri izvozu grozdja naj se da izvozna premija 50 para od kg. 4. Izvozna premija za vino in vinski mošt naj se dovoli že pri najmanjšem izvozu 3 polovnjakov (9 hI), radi trgovske sigurnosti se naj tozadevna odredba lahko prekliče samo z veljavnostjo eno leto naprej. Promet z inostranstvom naj se olajša tudi s tem, da se pri posestnikih in stalnih trgovcih ne zahteva za sode nobene kavcije. 5. Določitev trsnega sortimenta za Dravsko banovino naj se izvede čimprej. Privatni trsničarji naj se glede uporabe podlag in selekcijoniranih cepičev strogo nadzirajo, vendar se naj vršijo vse te revizije na državne stroške. Promet z materijalom iz oblastno dovoljenih trsnic naj bo prost po celi državi. 6. Vpeljejo naj se certifikati, izdani od banske uprave, ki naj potrdijo posameznim posestnikom, da nimajo nobene direktno rodeče trte na svojem posestvu. 7. Obdavčenje šmarnice naj se za prihodnje leto znatno poveča, a donos tega davka naj se uporabi kot nagrada za precepljevanje šmarnice, eventualni ostanek pa za vzdrževanje cest v vinorodnih krajih. 8. Promet z vinom lastnega pridelka za lastno uporabo pri vinogradnikih naj bo brez vsake kontrole. 9. Kot pomožni organi kletarskih nadzornikov naj se namestijo strokovno popolnoma kvalificirane osebe. 10. V Dravski banovini naj se uvedejo po zimi cepilni tečaji. Za vsak večji vinarski okoliš naj se uredi vzorno vinogradniško posestvo z matičnjakom, trsnico in vzorno kletjo. M. Ker je ljutomerski srez izrazito vinogradar-ski, naj se nastavi v Ljutomeru kmetijski referent, katerega glavna stroka naj bo vinogradarstvo. 12. Kden glavnih vzrokov vinske krize so preveliki produkcijski stroški, katere posebno občutno povečujejo visoke carine na galico, žveplo, orodie za obdelovanje, za sredstva za pokončevanje škodljivcev itd.; te obremenitve naj se ukinejo. 13. Za napravo brezalkoholnih pijač se smejo uporabljati samo naravni sokovi od sadja ali grozdja in samo prirodni sladkor, produkcija teh pijač naj bo podvržena kontroli, kakor je to pri vinu, a te pijače naj se tudi zatrošarinijo, kakor se to godi pri vinu itd. 14. K vsem trgovinskim pogajanjem z inozemstvom, posebno pa še s sosednjimi državami, naj se vedno pritegne vinarski strokovnjak kot ekspert. Kmetijska razstava v Kolnu. Nemška kmetijska družba priredi vsako leto v drugem mestu Nemčije svojo veliko kmetijsko razstavo, ki nudi precej točen pregled stanja nemškega kmetijstva. Te prireditve se redno udeležuje tudi nemška industrija kmetijskih strojev in orodja, ki žrtvuje milijone za propagando svojih izdelkov. Razna nemška društva in kmetijske organizacije na uno-rabijo to priliko za svoje občne zbore, sestanke, zborovanja, predavanja in ankete. Tako tvori ta razstava, ki traja sicer le šest dni, združitev vseh kmetijskih sil Nemčije in obenem pregled vseh panog, ki so v zvezi s kmetijstvom. To priliko porabijo na tudi kmetovnlri in kmetijski strokovnjaki iz celega sveta, dn si pridejo ogledati, kaj je novesra na oo'iu kmetijstva. aH na tudi. da sklenejo večie ali maniše nabave strniev in drugih kmetiisk'h sredstev. Tako srečamo tukai zastopnike vseh narodov Fvrope, pa tudi Amerikance, Avstralce, Japonce in Kitajce. Letos je bila taka kmetijska razstava v Kolnu ob Reni, v središču nemškesra industrijskega okrona od 27. maja do 1. junija. Površina prostora na katerem se ie raztezala, .ie obseeala 40 hektarjev (desetkrat tako velik prostor, kakor ea zavzema celoten ljubljanski veleseim). 7aradi laziocn snlošneea nregleda je po razstavnem nrostoru voz"a ozkotirna železnica. Iz tega je lahko sklepati na velikanski obseg te prireditve. Naravno je, da ni mogoče tu podati podrobnega opisa vseh razstavljenih predmetov, ki jih je ogromna množina, saj so za posamezne panoge natiskani debeli katalogi. Pač pa bomo tu navedli nekatere važnejše točke, ki so letos karakterizirale to razstavo. Predvsem treba poudariti, da je tudi na Nemškem kmetijska kriza in v nekaterih pokrajinah mnogo hujša nego pri nas. In v tem pogledu je tudi ta razstava podala primerno sliko in navodila, kako se je boriti proti njej. Največ so trpeli tisti kraji, ki gojijo skoraj sam krompir, nadalje je prašičereja precej na slabem, perutninarstvo nazaduje, mlekarstvo toži čez nizke cene itd. Nemčija je ustvarila posebno komisijo, ki ima nalogo, stalno proučevati gibanje cen kmetijskih pridelkov. Ta komisija je napolnila cele paviljone s svojimi številkami, slikami, navodili in raznimi podatki o cenah, uvozu, izvozu itd. Glavna propaganda se vrši v teh smereh: Nemci! Uživajte samo nemške pridelke in omejite vsak uvoz inozemskega blaga! — To je cilj, ki ga propagira kmetijstvo in seveda tudi industrija. Povsod vidimo napise: Nemci! Pijte le nemško mleko! Uživajte le nemško maslo in sir! Pijte le nemško vino! Kupujte le nemške stroje! itd. Letos so napravili še korak naprej in so v posebnem oddelku razstavili tudi platno in volneno blago nemškega izvora in zapisali: Nemci! Oblačite se le v nemške obleke, uporabljajte le nemško platno! In vendar je tozadevna nemška produkcija še majhna. Kaj je pa povzročilo to hudo nerrisko krizo v kmetijstvu? Vzroki So različni. V mlekarstvu in v kokošjereji je vzrok uvoz cenenega in prvovrstnega masla in sira . kakor tudi jajc iz Holandske in Danske, ki so izgubile svoj trg na Angleškem vsled uvoza tega blaga iz Nove Zelandije in Avstralije. V prašičereji uvoz cenenih prašičev iz Poljske. V žitu nizka cena pšenice iz Rusije in Amerike, vsled česar Nemci nočejo več uživati domačega rženega kruha. Predvsem pa znatno povečana domača produkcija skoraj vseh kmetijskih pridelkov, kar se je v zadnjih letih podpiralo z vsemi silami. Končno pa zmanjšani konzum, ker je v Nemčiji brezposelnost na višku. Žalosten je pogled na počivajoče tovarne, v katerih ni življenja, ne dela. Industrija se je preveč razvila, zmanjkalo je odjemalcev, in to tem več. čim huiše pritiska agrarna kriza V te/n znaku je bila letošnja kmetijska razstava v Kolnu. (Dalje prih.) Druga razstava odseka za perutninarstvo Kmetijske družbe v Ljubljani. Ob priliki letošnje velesejmske prireditve se je vršila II. velika razstava perutnine in kuncev v prostornem paviljonu K. Najlepše plemenske živali, ki jih redijo številni člani odseka so bile razstavljene v preko 200 okusno izdelanih kletkah in tudi v posameznih skupinah- Razstava sama ie bila zelo okusno okrašena, Številne poučne slike, razni izdelki, razno orodje, razstava jajc itd., vse to je bilo razmeščeno po vsem razstavnem prostoru. Razstava je bila prav priplačnost za številne obiskovalce, ki Za danes se omejimo na perutninarsko razstavo. Kako smo v tej panogi napredovali, nam je povedala komisija strokovnjakov, ki je ocenila vse živali. Komisija je konštatirala, da se v naši banovini najbolj uspešno goje kokoši štajerske pasme in da je tudi reja drugih pasem zlasti belih leghorn, grahastih plimetk, in orjaških orpingtonk znatno napredovala. Imamo že dve veliki farmi in sicer novosaleško v Velenja, za štajerske kokoši, in Golobovo na Lesnem Brdu, za leghorn. Novosaleško perut-ninarstvo, katere lastnica je grofica Herber-stein, je izpopolnila belo, jerebičarsko in rjavo štajersko pasmo, ki je za naše kraje najbolj priporočljiva pasma; lepi so bili številni kapuni te reje. Golob je pa v državi prvi uvedel farmo leghorn, upeljal žigosanje jajc, za kar ga je ministrstvo odlikovalo. Si. Razsodišče je priznalo I. darilo za v za-klopnih gnezdih kontrolirano nesenje jajc in za čistokrvnost živali grofici M. A. Herberstein iz Velenja, 2 nagradi pa za jerebičarke in bele štajerke, gospodinjski šoli Kmetijske družbe v Marijanišču v Ljubljani za rujave štajerke, Twickelnovemu oskrb-ništvu iz Krčevine — Maribor tudi za to pasmo, Cerne Antoniji iz Ljubljane za grahaste plimetke, Golobovemu perutninarskemu zavodu na Lesnem Brdu pri Vrhniki, za njegovo razstavo kokoši in jajc SI. 26. Perutninarska razstava. Kapuni grofice Herberstein v Velenju. in za dobro vzgojo plemenskih leghorn, Jahnovi Tehs iz Ljubljane, pohvalo in 1 nagrado, ravnatelju vele-sejma dr. Dularju za rjave štajerske kokoši, Ogo-relc Reziki iz Rigonc pri Dobovi za grahaste plimetke, dr. Jenku Andreju iz Št. Vida pri Stični za isto pasmo, Šantlu Francu iz Razvanja pri Hočah za rjave štajerke, Loitspeich Rozaliji iz Rimskih Toplic za rdeče Rhode Island. I. nagrado za kokoši brez kontrolirane produkcije jajc je razsodišče prisodilo Rohrman Dolfetu iz Kranja za leghorn, Medved Josipu iz Prelog pri Velenju, Kuhn-Tausch Margareti iz Razvanja pri Hočah 27. Perutninarska razstava. Razstava plemenskih kokoši in jajc M. Goloba iz Lesnega brda. zlate sebright bantamke, Pust Francu in gospe Černe za gosi, ter graščini Novi klošter za lepe orpingtonke. Z II. nagrado je razsodišče ocenilo bele štajerke Marije Pahernik, grahaste plimetke in orpingtonke Posavskega perutninarstva na Globokem pri Brežicah, orpingtonke Likozar Joška iz Kranja, leghorn Kramar Franca iz Ljubljane, rjave štajerke Inkret Alfonza s Šenkovega turna, leghorn Rohrman Dol-feta, orpingtonke Šifrer Franca iz Kranja, rjave štajerke Razinger Vilka z Gorij pri Bledu, rjave štajerke Brecelj Mihaela iz Črnove (Št. Janž pri Velenju) in rjave štajerke Lukman Franca iz Središča ob Dravi, bele štajerke Kle-menčič Josipa iz Ljubljane, italijanske jerebičarke graščine Žerjav grad v Dolu pri Ljubljani, orpingtonke Plepelc Antona iz Središča ob Dravi. III. nagrado je pa komisija prisodila rjavim štajerkam Posavskega perutninarstva na Globokem pri Brežicah, Kupnik Franu iz Kostrivnice, Novak Ivanu iz Razvanja, Kmetijski šoli na Grmu, grahastim plimetkam Likozar Joška iz Kranja in umobolnici na Studencu. Pohvale so se izrekle rejcem golobov, kakor Kušar Josipu iz Dra-velj, Leben-Magerlu iz Ljubljane in Avgustu Kregar. Odsek za perutninarstvo je razstavil lepe pekinške race in bronaste purane ter večje število mladih piščet v umetni koklji firme Nickerl & Co. v Inzersdorfu (pri Dunaju). Zelo zanimiva je bila razstava jajc najrazličnejših pasem, posebnost pa žigosanih jajc iz farme na Lesnem Brdu, ki so za nas že davno potrebna novost. Končno so bili pohvaljeni še lep pav g. Pe-ruzzija iz Barja, krasni fazani g. Malenška iz Ljubljane in race g. Rodeta iz Suhadol. Perutninarska razstava je sijajno uspela ter je pokazala napredek v vseh pogledih. Zasluga gre po- 2 nagradi za rjavo štajersko pasmo, Pišek Ivanu iz Creta pri Teharjih tudi za rjavo štajersko, Kregar Avgustu iz Most pri Ljubljani za leghorn, Lunder Jo-sipini za bele plimetke, Majhen Josipu s Podrečja pri Dobu za rjave štajerke in notarju Mateju Hafner iz Ljubljane za japonske sviloperke in pritlikave jih je bilo okoli 15.000, ne vštevši šolsko mladino, razne zavode, vojaštvo itd. Napram 'lanski prvi razstavi je kazala letošnja II. razstava odsekov znaten napredek. Odseki štejejo že okoli 800 članov, ki jih vodijo agilni odborniki. " !*| leg ožjemu odboru odseka tudi Kmetijski družbi, ki daje perutninarjem spodbudo in strokovnjake na razpolago. Pri otvoritve razstave sta se o njej nadvse pohvalno izrazila gg. ministra Demetrovič in Shve-gel, ki sta zatrjevala, da tako velike in bogate razstave sploh nista pričakovala. Fr. K. Pomanjkljivo presojanje in primerjanje pridelkov. Našemu kmetijstvu se rado očita, da je zaostalo. Ti očitki so naslanjajo na to, da se po drugih naprednejših deželah pridela veliko več kakor pri nas. Posebno rado postavljajo ti ocenjevalci za zgled Dansko deželo. Tam se pridela pšenice baje do 40 q na 1 ha, pri nas pa komaj 10 do 18 q ali pa še ne. S takimi in enakimi primerami izvajajo, kakor da se je pri nas premalo storilo in premalo doseglo za napredek kmetijstva. Ako bi bil letni pridelek žita zaviscn pred vsem od kmctovalčevega dela, bi se takim očitkom lahko pritrdilo in naše kmetovalce lahko dolžilo, da so sami krivi slabšim uspehom. Ne rečem, da ni pri nas še marsikaj pomanjkljivega, kar bo treba izboljšati, ali ta plenjavost žita, ki jo opazujemo po drugih deželah, ni le sad kmetovalčevega dela, ampak je sad ondotnih ugodnejših razmer. In na te naravno-ugod-ne pogoje je treba opozoriti poklicane in nepoklicane presojevalce, ki se v taka vprašanja navadno premalo poglobijo ter se pečajo samo s številkami. Ni vse le na kmetovalčevem delu ležeče, tudi na zemlji ne, dasiravno igra zemlja zelo veliko ulogo pri plodnosti raznih kmetijskih rastlin. Opozoriti moram pri tem vprašanju prav posebno na podnebje, ki se pri takih primerjavah rado prezre, ki pa igra vsaj tako važno ulogo kakor zemlja ali pa kme-tovalčevo delo. To povzamemo lahko iz tega dejstva, da se nekatere kulture sploh ne dajo povsod gojiti in sicer edino le zaradi podnebja. Treba le, da se malo po svetu ozremo in da primerjamo uspehe pridelovanja različnega žita pri nas in po drugih manj ugodnih krajih. Tu ne pomaga dosti ne kmeto-valčevo delo, ne zemlja, ker manjka v prikladnem podnebju potrebnega glavnega činitelja. Pri presojanju žitnih pridelkov ni mogoče prezreti podnebja, ker vpliva bistveno na potek letine in s tem vred tudi na višino in kakovost pridelkov. Nihče ne more zahtevati, da bi po manj ugodnih krajih toliko pridelali kakor pridelamo pri nas, ravno tako je pa tudi od nas težko zahtevati, da bi dosegli take pridelke, s kakoršnimi se ponašajo severne obmorske dežele, kjer imajo morda enako zemljo in enake lege kakor mi, toda vse ugodnejše podnebne razmere, kakor jih imamo pri nas. Naj bi se presojevalci naših gospodarskih razmer v bodoče tudi na to malo ozirali, da bo sodba bolj pravilna! R. Ustanovitev živinorejske zadruge za sivo-rjavo planinsko živino. Dne 2. t. m. je bila ustanovljena v Ljubljani Živinorejska selekcijska zadruga pod imenom „Jugomontafon". Ustanovni občni zbor, ki ga je vodil znani gojitelj, gospod Josip Lenarčič, je bil dobro obiskan ter je potekel prav zanimivo. Ko so bila pravila dogovorjena, so bila sprejeta v obliki, kakor jih je predložil pripravljalni odbor. Nova plemenska zadruga bo v smislu zakona o pospeševanju živinoreje opomogla našemu gospodarskemu življenju in bo že obstoječi plemenski materijal sivorjave planinske živine združila, kakor tudi vplivala na pospeševanje te za našo državo tako važne pasme. Ustanovljena plemenska zadruga si je stavila nalogo, voditi rodovnik, ki bo obsegal vse plemenske živali, kontrolo o mlečnosti, izobrazbo osobja za molžo, posredovanje prodaje plemenskih živali, plemenske oglede itd., sploh bo zadruga uporabila vsa sredstva za pospeševanje pasme. Eno prvih or-ganizatoričnih del plemenske zadruge bo, združiti vse gojitelje sivorjave živine Jugoslavije. V predstojništvo so bili izvoljeni: predsednik Nikola pl. Jurkovič, Radvanje pri Mariboru; prvi podpredsednik Otto Pollack, Noviklošter pri Celju; drugi podpredsednik Josip Lenarčič, Verd pri Vrhniki; poslovodja in blagajnik Otto Suppanz, Maribor; člani predstojništva: ing. Absec od kmet. šole v Grmu in prelat Stične. Plemenska zadruga Jugomontafon ima sedež v Ljubljani. Poslovalnica se nahaja v Mariboru, Cvetlična ulica 18. Kmetijski tečaji in predavanja. Šesttedenski kmetijski tečaj v Beltincih. Tekom prvega četrtletja letošnjega leta se je vršil v Beltincih šesttedenski kmetijski tečaj. Vpisanih je bilo 91 poslušalcev, ki so prav redno obiskali predavanja tako, da je bil povprečni obisk 77. Vsega skupaj je bilo 25 predavanj. Vsako predavanje je trajalo po 2 uri in je obsegalo pouk predavatelja in prosti razgovor. Predavali so gg.: Ing. Mikuž o poljedelstvu, ing. Wen-ko o živinoreji in mlekarstvu, kmet. uradnik Novak o sadjarstvu, prof. Šiftar o travništvu, vet. svetnik Sok o živinozdrav-stvu, ing. Hržič o gozdarstvu, geom. Armič o zemljiškem davku, višji pristav Počkaj o kmetijskem pravu, dr. Kolarš o higijeni in upravi. Antauer o čebelarstvu. Uspeh je bil zelo zadovoljiv. Za vzorno pripravo gre zahvala gg. ing. Mlkužu in učitelju Zorku. Gospodarske stvari. Okrajni pašnik na Graški gori pri Slovenjgradcu je prevzel v svojo upravo dne 14. junija t. I. sreski kmetijski odbor. Predajo je izvršila komisija, obstoječa iz zastopnika sr. na-čelstva g. Eiletza, sr. kmet. referenta Wernig-a in zastopnikov bivšega okrajnega zastopa. Neposredno upravo pašnika ie poveril kmet. odbor pašniškemu odseku z načelnikom g. Lobe-jom in članoma gg. Jaš in Ježovnik. Za stalno nadzorstvo in tehnično vodstvo pašnika se je nastavilo absolventa kmet. šole g. Schondorferja. — Dani so torej sedaj vsi pogoji, da bo ta sloviti, a tudi čestokrat tendenčno obrekovanj pašnik služil v resnici svojemu namenu — vzreji mlade plemenske živine. Pašnik se nahaja v prav ugodni legi, je organiziran in opremljen po vseh načelih modernega pašništva, je preskrbljen z modernim hlevom in se lahko redi na njem do 60 bikcev in telic in še nekaj druge živine, potrebne za upravo pašnika. Konierejsko društvo za Dravsko banovino poroča, da se vrši letošnje premovanje plemenskih konjev po odredbi Kraljevske banske uprave z dne 18. junija t. 1. štev. 111.-9085-1 in sicer: dne 15. 7. ob 10. uri pri sv. Lenartu v Slov. goricah, za sodni okraj Sv. Lenart; dne 16. 7. ob 8. uri v Ptuju za sodni okraj Ptuj; dne 17. 7. ob 8. uri v Ormožu za sodni okraj Ormož; dne 19. 8. ob 9. uri v Beltincih za sreza Dolnja Lendava in Murska Sobota; dne 23. 8. ob 8. uri v Kranju za sreze: Kranj, Radovljica, Ljubljana, okolica in Litija. Na ta premovanja so dopuščeni le plemenski konji mrzlokrvnih pasem. — Le za toplokrvne pasme so pa določena premova-vanja: dne 18. 8. ob 8. uri v Ljutomeru za srez Ljutomer; dne 24. 8. ob 8. uri pa v Št. Jerneju na Dolenjskem za sreze Brežice, Krško, Novo mesto in Litija. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine in gospodarska propaganda v inozemstvu. Ta zavod, ki je ustanovljen v Beogradu za povzdigo naše trgovine bo izdal informativno in propagandno brošuro o naših gospodarskih razmerah in o naši gospodarski strukturi, ki bo namenjena vsem inozemskim gospodarskim interesom. Ta brošura bo izšla v vseh važnih tujih jezikih in bo izdana v veliki nakladi. Dobila jo bodo vsa naša predstojništva v inozemstvu. Upati je, da bomo na ta način lahko interesirali vse vnanje konsumente na naše proizvode in povečali s tem krog vnanjih odjemalcev. Sadjarsko in vrtnarsko društvo za dravsko banovino je imelo 29. maja t. 1. svojo letno skupščino, ki je pokazala, da je društvo tudi v preteklem letu lepo napredovalo in da znaša število članov že nad 9000, število podružnic pa 169. Društvo je pospešalo obe panogi s svojim glasilom, s predavanji in tečaji, s sadnimi ogledi in razstavami, z izdajo Priolove poučne knjige ..Spravljanje, razbiranje, vlaganje, shranjevanje in razpošiljanje sadja". Na občnem zboru se je med drugim sklenilo, da se ima sklicati o priliki sadne razstave v Ptuju tudi sadjarski kongres, še prej pa anketa sadjarskih strokovnjakov. Drevesničarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva sklicuje na dan 6. julija t. 1. shod v Celju v hotelu „Evropa". Začetek je točno ob 10. uri. Spored: Razgovor o določbah glede vzgoje in prodaje sadnega drevja. Določitev cen. Najnižje in najvišje cene. Pakovanje sadnega drevja za razpošiljanje (materijal, tehnika in odškodnina). Postopanje proti tistim, ki nočejo vpoštevati dogovorjenih določil. Statistika drevesničarstva v Dravski banovini. Predlogi in raznoterosti. — Pri tej priliki bo odsek izvolil odbor in potrebne oprav-nike. Vabimo vse drevesničarje, da se tega važnega sestanka zanesljivo udeleže. Potrebna pojasnila daje F. Dolinšek v Kamnici pri Mariboru. Kobilice. Letos so se pojavile kobilice v večjih množinah, kakor običajno, vendar doslej še ni od nikjer slišati večjih, pogubonosnih nastopov. Na Barju jih je ponekod dosti, toda brez večjih poškodb. Zadnji teden je došla vest, da so na Dolenjskem v večjem pbsegu nastopile in sicer v St. Jernejski okolici, kjer delajo škodo na žitu. Živinorejske organizacije v Prekmurju. Smotrena novodobna povzdiga živinoreje je mogoča le s plemensko odbiro (selekcijo), ki se vrši v rodovniških društvih, ki vodijo rodovnik in redno kontrolo mlečnosti. To delo se mora organizirati tudi v Prekmurju, kjer so kmetovalci z dobro nego in razmeroma dobrim krmljenjem ustvarili že prav lep lokalni tip svetlolisastega simodolskega goveda. Prva organizacija te vrste je bilo Rodovniško društvo v Nedelici, ki je pričelo delovati že leta 1928. V letu 1929. so sledili rodovniški odseki v Puconcih, Moravcih in Tešariovcih. V letošnjem letu se pa snujejo nadaljne organizacije v Stru-kovcili, Predanovcih, Vučji Gomili in Dolnji Lendavi. Za leto 1929. je zaključena mlečna kontrola, ki je dala prvi celoletni zaključek mlečne kontrole za simodolsko pasmo v dravski banovini pri Rodovniškem društvu v Nedelici. Največjo mlečnost je dosegla krava št. 13, last Gerkeš Štefana, ki je imela 4106 lit. Kot druga sledi krava št. 33, last Horvat Ve-rone s 3021 lit. in kot tretja krava št. 30, last Šomen Jožefa s 2752 lit. Povprečna mlečnost znaša 1880 lit. Pričakovati je, da bo dosledno nadaljevanje započetega dela prineslo živinorejcem še lepe uspehe. Za letošnjo jesen se pripravljata dve mali razstavi rodovniške živine in to v Nedelici in v Puconcih. Kmetijske novice. Velik kmečki praznik, priredi kmetijska podružnica v Slovenjgradcu, dne 6. julija t. 1. z naslednjim sporedom: Ob 8. uri sprejem gostov. Ob 9. uri služba božja na Homcu; po maši kmetijska predavanja in govori. Od 1. do 2. ure govori za mladino; od 2. do 5. ure velika tombola; od 5. do 6. konjska dirka in jahalna tekma; ob 6. tekma koscev, prosta zabava. — Je to prva kmečko gospodarska prireditev, ki ima namen zajeti in vzpodbuditi celo Mislinjsko dolino in zapadni del Pohorja. Kot predavatelji so priglašeni: strokovni odposlanec Kmetijske družbe v Ljubljani, zadružni referent kr. banske uprave v Ljubljani, g. Miha Levstik iz Celja in drugi. — Praznik in zborovanje bo najzanimivejša kmetijsko-gospodar-ska prireditev, ki jo je kedaj videla Mislinjska dolina, radi tega vabimo prisrčno vse gospodarje in gospodinje, fante in dekleta iz našega okraja in tudi iz drugih delov Štajerske in Koroške, da se udeleže v čim večjem številu naše prireditve! — V slučaju zelo slabega vremena se bo prireditev vršila 13. julija t. i. Kmetski prajznik na Krškem polju se vrši letos v nedeljo, dne 20. julija t. 1. Odbor Dirkalnega in jahalnega društva je že pričel s potrebnimi pripravami. Dopisi. Iz Središča ob Dr. Tukajšnja kmetijsko-nadaljevalna šola je priredila v dneh 31. maja in 1. junija ekskurzijo, ki jo je vodil vodja šole gosp. Miroslav Venigerholz. Dne 31. majnika smo si ogledali vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru in njene vzorno urejene gospodarske naprave; ravnateljstvo nam je dalo vsa potrebna navodila. S popoldanskim vlakom smo odšli proti Št. Jurju. Ko smo se nekoliko odpočili, smo jo mahnili na kmetijsko šolo. Tudi tukaj smo z zanimanjem sledili vsemu, kar so nam gospodje predavatelji razkazali. V Mariboru smo se zanimali najbolj za vinogradništvo in sadjarstvo, v Št. Jurju pa za poljedelstvo in živinorejo. Na tem mestu se zahvaljujemo ravnateljstvu enega in drugega zavoda, ki sta nam dala na razpolago potrebne predavatelje in ki sta nam nudila vsestranska in izčrpna pojasnila za posamezne panoge. Zahvaljujemo se tudi za postrežbo; ti dnevi nam ostanejo v resnici v najlepšem spominu! Drugi dan 1. junija smo nadaljevali vožnjo proti Ljubljani na vele-sejem. Tukaj je bilo največje zanimanje za kmetijske stroje, pa tudi za druge stvari, ki smo jih občudovali. Tako je potekel čas in morali smo se vrniti prepevajoč domov polni veselih nad in v trdni veri, da si tudi mi kot bodoči gospodarji postavimo vzorna gospodarstva, ki bodo krasila našo slovensko „Prlekijo". I. Š. Književnost. ..Agronomski Glasnik". Izšla je 2. štev. ..Agronoinskog Glasnika v redakciji Ur. Stjepana Foštiča s sledečo vsebino: ing. Ivan Varga — Prošlost i budučnost našega zadrugarstva; ing. Vojislav Gjorgjevic — Zakon o zadrugarstvu; ing. Mašo balič — Stočna stanica u Gacku; Ur. Ljudevit Uutschy — O soji i sojinom brašnu; Stanko Ožanič — Trajnost navrnute lože; Ur. Mirko Korič Makar — Natjecanje traktora u po-kusnom oranju u Osijeku; Poljoprivredne vijesti; Vijesti ba-veza Udruženja jugoslavenskih agronoma; Literatura; iz redakcije. — List izide v 12 številkah na leto, predplačilo iznese 120 Uin na leto. Redakcija i administracija se nahajata v Zagrebu, Aleksandrov trg 3. Uradne vesti. RAZGLAS o sprejemu gojenk v kinetijsko-gospodinjsko šolo Kmetijske družbe v Ljubljani. S 1. oktobrom 1930. se otvori devetindvajseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani. Teoretični del obsega verouk, vzgojeslovje, računstvo, knjigovodstvo in kmetijsko gospodarstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, živinorejo in živinozdravstvo, poljedelstvo in kmetijsko kemijo. Praktično se vežbajo v kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), krojnem risanju, pranju, likanju, v mlekarstvu in sirarstvu, v vrtnarstvu itd. Gojenke se vadijo tudi v ravnanju z bolniki in bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 450 Din, za pouk pa 100 Din. Vsaka gojenka naj vzame s seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, en par vrtnih čevljev, nekaj belih in barvanih nočnih srajc ali jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisače, 4 servijete. Ce ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj. Ueklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; 2. predložiti zadnje šolsko izpričevalo; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševali vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo vsaj do 15. avgusta 1930. Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin. V Ljubljani, 30. junija 1930. Kmetijska družba v Ljubljani. Tržni pregled. Goveja živina. Prejšnji teden ni bilo inozemskih kupcev na naših tržiščih, ta teden pa so zopet precej kupili, osobita* za Italijo. Cene neizpremenjene. Prašiči. Kupčija bolj mrtva, zato so cene nekaj popustile. Konji. Kupujejo Avstrijci, Cene neizpremenjene. ■ Žito. Kupčija popolno miruje, vsled kmetijsko zaščitnih odredb v tujih državah ni volje za večje kupčije. Hmelj. Za'blago iz 1.1929. se plačujejo dosedaj najnižje cene 150—200 Din za 100 kg. V predprodaji pa se plačuje za novo blago že 800—1000 Din za 100 kg. Vino. V Banatu je bilo prodano okoli 70 vagonov vina v Avstrijo letnika 1928, za 1.30—1.40 Din liter. Letnik 1929. stane 1 liter Din 2—2.50. Vinogradi kažejo lepo. Les. Kupčija slaba, promet majhen. Tržne cene doma. Cene so v dina-jih. Ljubljana Maribor V M I I ( pšenica ..... I rž ....... ječmen ..... - „ j oves....... e \ Proso...... £ » I koruza (nova, sušena) m N I ajda....... C 0" fižol,, ribničan S I fižol, II prepeličar krompir . . . M — sl sladko seno............1 ., S I < kislo seno ...... 1 .. ž " i slama................1 „ Voli I.....žive teže 1 kg „ II.........1 .. „ III.........1 .. Krave, klobasarice „ „ 1 „ (Prigon v Li- 79 v Mar. 483 glav.) Teleta .....žive teže 1 kg (Prigoa v L|. 10. v Mar. 29 glav.) 6—8 tednov stari .... kom. 3—4 mesece stari...... 5—7 mesecev atari...... debel.....žive teže 1 kg debel .... mrtve ., 1 (Prigon v LI- 189, v Mar. 144 glav.) piščanec........kom. kokoš ........... A« 11 2 "3 ■ k e. j!{ S»{ mleko . . . smetana . . čajno maslo surovo maslo bohinjski sir •irček . . . jajce . . . trda drva mehka drva . 1 lit. 1 .. lkg 1 .. 1 .. 1 .. koa. 1 m« 1 .. 255- - do 260 - 200'— do 250 - 200*— dO 210*— 150*— do 225*- 200- dO 210 ~ 150'— do 200*- 195 - do 220* — 175 - do 225' 200,— do 210'— 175 — do 200* - 150- - do 160'— 150- - do 200'— 200 do 220*— 180'— do 200'— 330 - do —•_ 25 )*- do 350*- 410 — do —•_ -•- do — •— 50 - do 60 — 50 — dc 106*- 75* - do _«i_ 50'— do 65 - 50'— do —'— -•— do —.— 60'— do 60-— 45 — do 50*- 10 25 do _•— 8 75 do 9- - 9-50 do — 8*50 do 8 75 8-50 do —* - 7 50 do 7 75 4 — do h — 4- do 4'50 14*50 do 16*- --do -*- 250 do 400 - 260*— do 320* ... do _. —. 400'— d° 500*— do _•_ 600*— do 720'— do _ 11 —do 13'— _•_ do —' 16 — do 18 50 15*— io 80*- 17 50 do 40 — 30*— do 40 - 30'- do 55' 2*50 do 8 — 2 50 do 3 - —•— do _•_ 12*— do 14 - 44-— do 52'— 44*— do 48* - 35*— do 40*— 82*- do 80'— do 32'— — •— do - 8 — do 10*— _.J_ do 6 — 0*76 do 1*- 0*75 do 1 — 180*— do _•_ 160*- do 160*- 90*— do — 90*— do 110*- Tržne cene v inozemstvu. Na Dunaju 16. junija. Voli I, žive teže 1 kg 12.00—12.80 Din. Voli II, žive teže 1 kg 10.40—11.20 Din. Skupni prigon 2723, iz Jugoslavije 76. Prašiči, peršutniki, žive teže 1 kg 12.80—17.60. Prašiči, debeli, žive teže l kg 13.20—14.40 Din. Skupni prigon 16.927, iz Jugoslavije 4091. Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasled. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. — Odgovoren Janez Vehar. „Pri sramničnem vnetju preko 300 krav zdravljenih z „Bissulin-nom . . . vse z dobrim uspehom " Zivinozdravnik Dr. S., Beri. Tierfirztl. Wochenschr. 24. Letnik št. 16. Samo na živinozdravniško odredbo! Brošuro z bolezensko sliko razpošilja brezplačno H. Trommsdorff Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik: „Lykos". Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. Tomasovo žlindro najboljše fosfatno gnojilo dobavlja KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI. Nadaljne dobave: ARTHUR JONAS, Wien XIX Lannerstrasse 16. Denar naložit« najbolje In najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Račun pošt. hranilnice št. 14.257 registr. zadruga z neomejena zavezo Brzojavi: »KMETSKI DOM« Telefon 2847 v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica I Telefon 2847 Stanje vlog Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje okroglo 30,000.000 dinarjev. po 6 °/0 brez odpovedi, pri trimesečni odpo- \ • _ ______ vedi po 7 '/»°/o brez odbitka davka ^^^^ Rezerve nad 500.000 dmarjev. na rente Jamstvo za vloge presega večkratno ™ vrednost vlog Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. - POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 »/s in od 3—41/», le obsobotah in dnevih pred prazniki od 8-12 '/* ure. Podružnici v Kamniku in v Mariboru S^A apnenim dušikom s tem najbolj cenim, učinkovitim in rentabilnim dušičnim gnojilom domačega proizvoda. Z apnenim dušikom ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi apna. — Tudi žlahtna vinska trta, sadno drevje in vse poljske rastline so za apneni dušik prav posebno hvaležne. Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje proizvajalec: Tvornica za dušik de d., Ruše, pošta Ruše pri Mariboru. V tej tvornici se dobiva tudi »Nitrofoskal Ruše", sestavljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik 4- kalijeva sol + superfosfat. LJUDSKA POSOJILNICA REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOIIII. ZAVEZO lf LJUBLJANI obrestuje vloge in daje posojila in kredite pod najugodnejšimi pogoji. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači. — Miklošičeva cesta štev. 6. HRANILNE VLOGE ZNAŠAJO NAD 180 MILIJONOV DIN. Le proti predplačilu, do 20 besed Djn 20.—, vsaka nadalina beseda po 1 Din. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Drva Jakova, suha, kupuje stalno proti takojšnlemu pla-illi tvrdka ..Kurivo" v Ljubljani, Dunajska cesta It, 33 (javna skladišča). 131 Služkinja