ra Let° IX. .'št O&ttAJ JUA ŠTUDIJSKA K. GOR ICA PHIHORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ]Vocoj ob 30. url PROSLAVA obletnice ustanovitve OF y Ul. Ruggero Manna 39 ev. 99 (2409) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 25. aprila 1953 Cena 20 lir STALIŠČE dfs »o VOLITEV V'erai SDo°rnSv t6m mestu že W Demnt 3e izvr^ni °d Hcev vk;at«e fronte Slo-ttaliji sporočil na- slednji sklep glede stališča DFS do letošnjih parlamentar. nih volitev; . «Izvršilni ,e skrbno odbor Demokratične fronte Slovencev Italiji />roufif politični poloiaj slovenske manjšine korskih -,n,-tvse mo'nosti glede nastopa pri državno-fklen.il j l’ & se bodo vršile dne 7. junija 1953. mcliciatn r fe za te volitve ne bo postavila lastna Wofne liste niti se ne bodo vodpirale druge kan- k svoiihrUčla nav°dila bobo volivci prejeli v kratkem q ntl krajevnih odborih». DFs tedn‘k «Soča», gia-**cašni. sf~ °bjavlia v svoji v zvezi z na ■ m Slovencev v ■ —»mn v Italiji na K pod °--tv.ah uvodni e,a- )re, naslovom «Dvojna ara», v h;aterem pravi: ni^PUbl‘^a ščiti s poseb- ®anjšine. si narodne Na' f('len 6. ustave). Uali3ansko časopisje, riini Sen,V# parlarnentu in šte-'oliim ,.,or3' so obsodilj novi tten i. n kot nedemokra- »Jegov cntreXarantski’ ker Je >Jčin "a bi na umeten zajamči] )tcmo !zgubijaj0 Parlamentarno bolj. volivcev tist>tn, ki vedno '»s zaupanje ________________ ft se njihove glasove. 'Hošn0 ,re3 državljani na ®ega zauUt'J'° z reformo volil-«5„ °aa Prevarani, potem H ItaLSlovenci' Vi živimo Stri. u. ’ prevarani v dvojni '• volji J. n.am volilni zakon ktj, ,ja * sistem onemogoču-•»stopnii, pr‘š|i do svojega •t, pa a v zbornici in sena-bi in -i?prav bi se združili "‘l04a«i andidata. ’!U ,y°Hlni se svoj glas za skup- •‘iriovnif,on in njegova 'iti sprememba nista b 6. mF*?1’.3 opoštevala čle-•ki 0 Pu‘>,iške ustave, ki go-itt in asfiti oarodne manj-•Mevnihtuii' nista upoštevala 1| sij .. Pr®dpisov in obvez, italijanska vlada in HVPreieli g'ede naše K s Podpisom mirovne C*«* svinčnik v ro-*btere eR""° v številke V Predpise volilnega Siih' m° videli, da je po-%nca Za. Izvolitev vsakega h hr„, 'zven demokrščan- 4 tor. 0kr°g 65 000 S*3" 1 *nnogo več, l»ri§k.s|ovenskih V . J, Pa to ne velja po-Zakon Predvideva za Va(fl v Valdaosti drugače. ,°liko h.°Sd> ki ima približno % naj lvaloev, kolikor jih l tost3!a,.nar°dna manjšina, •lij, v T11' ločen volilni ko-NanCa ?terem volijo enega tl tav'n enega senatorja L^Jšinj ? francoski narodni ®ttč(n Iz tega predela za-'•bskih .zastopstvo v obeh t>0|e zbornicah. 'th,..* tega pa mi niti v po- kot volivcev '•tki ’e 'n videmski pokrajini boj ar . S 'tor!Jcak*no d,rugo stranko A |;e 0 Priti do uveljavlje-%ln. [naravi volilni zakon S ' Povezavi, med stran-tihanUp'nami ali polittčni-: •Zetu J' 3e možna samo v ' Re so te predložile bi V *n.akim volilnim zna- "i, ^a Predpis pa ne S 2u' « so te r?6 v nenakim volilnim zna-. ZPttiv, aimanj petih volilnih % ža"' Ta predpis pa ne l.*5 !n-> ranc°ze iz Valdaoste vi ,.Pol'ro'ske Nemce, ker okroii dalje, da: «liste 'kg»mJa Trento - Bolzano % n atUre iz Valdaoste se l pCeŽej0 tudi če niso «h , l0zene v drugih volj krozjih,,. Je torej jasno Sjjn č. da če so bili tisti S ža 1 volivci, ki ne bodo (Wv>adni blok, enkratno l ci pr.’ Sm° bi,i mi S1°' .‘k(f varani v dvojni me- Nva ""I Voli!»i zakon ne Ao F tistih pravic, ki u bjšine a ostale narodne { i'taktifV ,ta*iji. Tako nam Aišli rtn° onemogočeno, da tit v ohph° lastnega zastopni-k s sa^ rimskih zbornicah d, biti ne °stojnim nastopom V° s‘rankoOVeZaVi 5 kaksn° pri tem: ali ni-mna določila za vse na- 'w u#i ku e enaka? Zakaj 'dem.. s|ovenci JHi vT'nci v Soriški in % Seben rajlni ne združijo V,J0IHn* ko,eSij r krac,a a°ste? Ali je po -w -- to •tl? Ptepr^r.*", enakopravnost, NiV|jai,om U ' 70 d° 80 tisoč •'or, °a h; .s*°venske narod- 'oj* > C" deželna samouprava s posebnim statutom samo «un gioco s la vod. Ta odgovor nam jasno pove, kakšno je naziranje nacional-šovintstičnih krogov in kakšni so njihovi odnosi do nas Slovencev. Pove nam tudi, zakaj smo povsod naleteli na gluha ušesa z našimi več ko upravičenimi zahtevami. Gospodje se namreč med drugim boje tudi, da bi ne bilo konec legende o «italianissimi» Beneški Sloveniji. To so glavni razlogi, ki so dovedli izvršilni odbor DFS, da je prišel do sklepa, ki ga priobčujemo na drugem mestu pod naslovom »Sporočilo volivcem«. Ker Slovenci nimamo možnosti, da bi si izvolili svoje parlamentarne zastopnike, niti nimamo možnosti, da bi nas kdo drugi v parlamentu in senatu učinkovito zastopal ter se zavzel za naše pravice, potem nima niti smisla, da sploh postavimo svojo kandidatno listo. Kot disciplinirani državljani pa se bomo kljub temu udeležili volitev, vendar bomo volili tako, da se nihče ne bo okoriščal z našimi glasovi. To bo obenem tudi naš protest proti diskriminacijski politiki, ki jo vlada in njeni organi izvajajo nasproti naši narodni manjšini. Pri tem pa si moramo zapomniti, da bo ta naš protest toliko bolj učinkovit, v kolikor bomo pokazali našo kompaktnost in politično zrelost. Predsednik Koerner osemdesetletnik DUNAJ, 24. — Danes praz. nuje 20 let predsednik avstrij_ ske republike Theodor Koerner. Avstrijski časopisi posvečajo predsednikovemu jubileju obširne članke, v katerih poudarjajo politično delovanje in zasluge Koernerja kot dr. žavljana, vojaka, politika, dunajskega župana in predsedni. ka avstrijske republike. Koer. ner je bil izvoljen za predsednika države kot kandidat socialistične stranke. Avstrijska pošta je izdala za jubilej posebno znamko. DANES SE ZAČNE T LJUBLJANI kongres Osvobodilne fronte Slovenije Vatikan preprečuje ureditev ndnnsnv med držam in katulišku cerkviju v FLRJ s prepovedjo sodelovanja Škotov s posebno komisijo Zveznega izvršnega sveta - Predlogi za nadaljnji razvoj novega gospodarskega sistema Ravnanje satelitskik vlad zanikuje miroljubne izjave Moskve (Od našega posebnega dopisnika) LJUBLJANA. 24. — Danes dopoldne ob 10. uri začne v unionski dvorani IV. kongres Osvobodilne fronte — Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Kongresa se bo udeležilo 691 delegatov. Kot gostje bodo navzoči tudi pred. stavniki tržaških, goriških, beneških in koroških Slovencev. Osemčlanska delegacija Osvobodilne fronte slovenskega na. reda za Tržaško ozemlje je z nocojšnjim brzovlakom že pri. spela v Ljubljano na čelu s predsednikom glavnega odbo. ra tovarišem Francem Štoko. Jutri zjutraj pa odpotuje iz Gorice tudi goriška veččlanska delegacija. Po otvoritvi in slavnostnem delu kongresa, bodo delo kon. gresa nadaljevale tri komisije: delavska kmečka in politično, organizacijska. Po končanem delu komisij bo zaključna raz. prava in volitve novega vod. stva SZDL Slovenije. Na čast kongresa bodo razne množične organizacije priredile okrog trideset akademij in promenadnih koncertov na raznih mestnih trgih in v dvoranah. Terenski odbori in delovni kolektivi, mladina in pionirji pa so poskrbeli za okrasitev slovenske prestolnice z zastavami in cvetjem, ki so z njim okra-sili zlasti spomenike in spo, minske plošče padlih borcev za svobodo. M. B. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Razgovori med posebno komisijo zveznega izvršnega sveta in zastopniki katoliške cerkve v Jugoslaviji so se danes prekinili brez rezultata. Beograjski nadškof dr. Ujčič je v imenu prisotnih zastopnikov katoliške cerkve izjavil, da nimajo pooblastila pristojnih oblastj za razgovore z zastopniki jugoslovanske vlade o ureditvi odnosov med cerkvijo in državo. Današnji skupni sestanek je pokazal, da- se katoliški škofje v Jugoslaviji ne smejo raz-govarjati z zastopniki jugoslovanske vlade brez dovoljenja Vatikana. Razgovori so pokazali da Vatikan vztraja na zaostritvi odnosov z Jugoslavijo. Zaradi takega stališča katoliških škofov oziroma Vatikana so bili razgovori prekinjeni. «Borba» ugotavlja v zvezi £ fotografijo, ki jo je objavil «Osservatore Romano» o sprejemu ustaške delegacije pri papežu, da ta slika ponovno potrjuje, da je za ustaške zločine v Jugoslaviji dal pobudo Vatikan in da so se ti zločini izvajali pod neposrednim pokroviteljstvom njegovega zastopnika Stepinca. Miroljubne izjave Moskve demantira ravnanje satelit- skih organov na mejah Jugoslavije. Od 8. marca, ko je sovjetska vlada pričela s svojimi miroljubnimi manevri, poudarja nocojšnja «Borba», se je dvakrat povečalo število incidentov na mejah Jugoslavije. V odnosu do Jugoslavije, ugotavlja «Borba», sta Sovjetska zveza in blok njenih satelitov ostali še nadalje napadalna sila, ki ni prenehala s provokacijami in sovražnimi dejanji na jugoslovanskih mejah. Po informaciji poveljstva obmejnih enot je bilo na mejah z Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Albanijo od 8. marca do danes 496 raznih obmejnih incidentov. <(Borba» navaj podrobnosti -teh incidentov in zaključuje: «Te razmere na mejah držav, katerih politiko določa Kremelj, dokazujejo, koliko so iskrene poteze sovjetske vlade in s kako opreznostjo je treba sprejemati izjave Moskve«. «Naravno je«, je izjavil odgovorni oficir poveljstva obmejnih enot na vprašanje, kakšni ukrepi so bili podvze-ti za zaščito graničarjev, «da bodo naši organi, ako se bodo ti napadi nadaljevali in če bo ogroženo njihovo življenje, zaradi samoobrambe odprli ogenj na napadalce. Na dvodnevni konferenci gospodarskih strokovnjakov pod predsedstvom podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja v Beogradu so določili nadaljnje smernice razvoja uovega gospodarskega sistema. Komisija, ki ji je zaupana naloga proučiti razvoj gospodarskega sistema, je predložila opustitev sistema akumulacije skladov kot sred. stva za razdelitev nacionalne, ga dohodka.. Namesto akumulacije in skladov bodo podjetja plačevala obresti na osnov, na in obratna sredstva in davek na presežek sklada plač. Predvideva se tudi reorganizacija bančnega in deviznega si. stema. Centralna banka bo vr_ šila ramo službo emisije nov-čanic’ ter splošno kreditno in devizno službo. Podružnice narodne banke bi postale samostojne na področju okrajev mest. Promet z devizami in valutami bi bil svoboden. Pod jetja bi odstopila narodni ban. ki le minimalni del deviz za kritje splošnih potreb. Investicije bi se v bodoče finansirale le s krediti. Ti sklepi gospodarske komu sije bodo osnova za nadalj. njo obdelavo vprašanja. Dokončni sklepi, ki bodo rezultat širše diskusije, bodo uveljav-Ijeni po normalizaciji tržišča, reviziji cen, popisu osnovnih sredstev in drugih podobnifi ukrepih. V diskusiji sta podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Milovan Djilas poudarila po. trebo nadaljnjega razvoja go- Zasedanje atlantskega sveta Svei je sprejel resolucijo, ki poudarja potrebo skorajšnje ratifikacije pogodbe o evropski vojski. Triletni načrt za »podstavbo« - Lester Pearson o sovjetski politiki rimskih zbor- t»s''v JeT»'la *r°nta Slo- Drismftkrat Pro- s a de/ I”6”1 mcstu in .elno nvtonomijo ** rS‘al«om, kot ga «eda,DUbliSka ustava- NšL Co«ovnnmm 3e t0 vpra' «£?=- sprož'‘ pred 5FeiC'nskim svetom VV*n’ed ita,alec' pa mu je Janskih sveto- Us“. «da bi bila PARIZ, 24. — Atlantski svet je imel danes dve seji. Na predpoldanski seji, ki se je začela ob 11,15 so govorili o tretji točki dnevnega reda, se pravi o «vprašanjih, ki zanimajo vse države članice«. Na tej seji so sprejeli tudi rešolu cijo o evropski obrambni skupnosti. Resolucija pravi, da je bil glede ratifikacije pogod. be o evropski vojski dosežen napredek in ((podčrtuje dejstvo, da atlantska skupnost še nadalje pripisuje življenjsko važnost hitremu začetku ve. ljavnosti ustanovne pogodbe evropske obrambne skupnosti in ratifikaciji pogodbe v državah podpisnicah, kakor tudi ratifikaciji dodatnega protokola k severnoatlantski pogodbi«. Francoski zunanji minister Bidault je na predpoldanski seji prikazal delo začasnega odbora in se posebej zaustavil ob vprašanju dodatnih proto. kolov k pogodbi o evropski vojski. Dejal je, da je začetek veljavnosti pogodbe o evropski vojski odvisen samo od ratifikacije v posameznih par. lamentih, da pa ni mogoče toči no predvideti, kdaj se bo to zgodilo, ker so ustavna dolo. čila v raznih državah različna. Poleg tega bodo v nekaterih državah v kratkem volitve. Angleški državni minister Selwyn Lloyd, ki zamenjuje Edena, je govoril o angleškem stališču do evropske vojske. Zatrdil je, da želi Anglija nuditi največjo podporo evrop ski obrambni skupnosti, potrdil pa je. da ne more jamčiti za vzdrževanje svojih čet v Evropi za 50 let, kolikor bi naj trajala pogodba o evropski vojski. Na predpoldanski seji so odobrili tudi poročilo vojaškega odbora. V dobro obve' ščenih krogih trdijo, da poro čilo hvali napredek v preure ditvi opremi in oborožitvi oboroženih sil atlantskih dežel, vendar poudarja, da te si •e se vedno zaostajajo za ska konferenca atlantskega sveta v Lizboni februarja 1952 (50 divizij in 4000 letal). Med sejo sta tudi vrhovni poveljniki atlantskih sil v Evropi ge neral Ridgway in poveljnik otlantskega pomorskega sektorja admiral MacCormick dala »kratke, toda optimistične izj ave«. Na popoldanski seji je atlantski svet odobril novi program za «podstavbo» (stal. ne vojaške naprave, letališča, zveze itd ), ki bo razdeljen na tri leta in bo obsegal izdatke za 317 milijonov funtov šter. lingov, in sicer 67 milijonov zaostanka iz sedanjega načrta in 250 milijonov za nove na. črte Pri izvajanju tega načrta bodo ZJ>A prispevale 42.8 odst. izdatkov, Francija 13.75 odst., Anglija pa 11.25 odst Nato se je atlantski svet ukvarjal z letnim poročilom, ki naj na čim boljši način vskladi vojaške potrebe z go. spodarskimi možnostmi atlant. skih dežel Med, raznimi govor, niki ob tej točki dnevnega re. da je bil tudi francoski o. brambni minister pieven. ki je poudaril težave, ki bi jih francoskemu gospodarstvu povzro. čilo nadaljevanje sedanjega ritma obrambnih naporov; pri. kazal je tudi, da so nekateri najvažnejši člani atlantske organizacije sklenili uvesti znatno varčevanje pri vojaških iz- datkih. . , » ... Zdi se da je po današnjih dveh sejah glavni del dnev- 1** i • • •---------------------£(( ni« lji, ki jih je postavila februar- V Moskvi tako v Bukarešti drugače BUKAREŠTA, 24 - Radio Bukarešta je oddajal danes ro munska prvomajska gesla. Med parolami je tudi ena, ki se glasi- ((Pozdrav jugoslovan. ski m patriotom, ki se borijo proti fašističnemu režimu Tita in Rankoviča«. V sovjetskih prvomajskih parolah je bilo letos to geslo izpuščeno. spodarskega sistema, potrebo povečevanja kmetijske proizvodnje, kreditiranja kmetijstva točne določitve vloge in položaja narodne banke ter določitve odnosa mer podjetji in občinami v novem gospodarskem sistemu. Novi gospodarski sistem izvaja globoke spremembe v jugoslovanskem gospodarstvu. Z njegovo uvedbo se je med drugim zmanjšalo število delavcev in nameščencev, zaposlenih v gospodarstvu, za 452 tisoč. Pri tem pa se ni zmanjšal obseg proizvodnje razen v predelovalni in prehrambeni industriji zaradi pomanjkanja surovin, medtem ko je bilo v črni metalurgiji, rudarstvu in drugih panogah zabeleženo celo povečanje proizvodnje. Zmanjšanje števila zaposlenih v gospo'darstvu je posledica zmanjšanja vmešavanja države ter zboljšanja organizacije dela in proizvajalnih. procesov. Novi gospodarski sistem je sicer izzval trenutno nezaposlenost manjšega števila delavcev in nameščencev, ki pa so materialno popolnoma presrbljeni in ki bodo našli zaposlitev v javnih delih, za katera so razne ljudske republike predvidele 12,5 milijard dodatnih investicij. V nedeljo 26. bo odpotoval iz Jugoslavije y Grčijo sedmi trahsport grških otrok, ki so med državljansko vojno pobegnili, v Jugoslavijo. Otroci bodo v prisotnosti zastopnikov mednarodnega Rdečega križa in* RK Jugoslavije izročeni v Solonu zastopnikom RK Grčije. V ponedeljek 27. t. m., bo prispel v Beograd dr. Walen, direktor kmetijskega oddelka mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano. Dr. Walen se bo kot strokovnjak FAO razgovarjal s pristojnimi oblastnimi organi _ v zvezi s programom tehnične pomoči Jugoslaviji in o desetletnem načrtu razvoja jugoslovanskega kmetijstva. B. B. Beneško sodišče fašistični rop Ljudskega doma v Gorici De Gasperijev tribunal je izrekel razsodbo, na podlagi katere naš Ljudski dom v Gorici kot «last biv. fašistične stranke« • «ostane» last državnega erarja GORICA, 24. — Beneški ((Gazzettino« je danes obja-vil med svojo sodnijsko kroniko vest, da je tribunal v Benetkah izrekel razsodbo po sodni razpravi glede lastnine slovenskega »Trgovskega doma« v Gorici znanega pod imenom Ljudski dom, da stavba aostane lastn italijan skega državnega erarja. S to najnovejšo krivično razsodbo beneškega sodišča je italijanska sodna oblast še enkrat dokazala prav v sedanjem predvolilnem času, da ne samo noče popraviti katero koli krivico ki so jo Slovencem storili fašisti, temveč da fašistično zatiranje v imenu demokracije in krščanstva proglaša za pravično in s tem fašistične krivice potrjuje. Zato je vest o tej krivični razsodbi razburila use Slovence v Italiji ki so š' to razsodbo izgubili še to možnost, da bi s pomočjo pravnega postopka dobili nazaj tisto, kar so z žulji svojih rok pred skoro 50 leti zgradili, tisto, kar je njihovo in kar jim je fašizem ukradel. njajo tudi ob tej priliki tistih svečanih besed sedanjega predsednika italijanske vlade De Gasperija, ki jih je izrekel na mednarodni konferenci v Londonu v sep tem. bru leta 1945: «Ce bi mogla italijanska demokracija ures. ničiti vsa ona načela, na katerih je slonela, bi narodna manjšina s celo vrsto jezikov, nih jamstev in z deželno samoupravo dobila jamstvo za svoj narodni obstoj, Jugoslo. vani se lahko upravičeno pri. tožujejo zaradi zatiranja svo. je manjšine v Julijski krajini in kličejo po maščevanju ...» Ljudski dom v Gorici je krasna stavba, ki se ponosno dviga pri ljudskem vrtu v središču našega mesta. Zgradila ga je 1. 1904. «Trgovsko-obrtna zadruga», da bi nudila svojim članom možnost z nizkimi tedenskimi ali mesečnimi zadružnimi deleži, ki so znašali tedaj po 300 kron, da so postali člani zadruge. Lahko torej trdimo, da je Ljudski doni zrasel v resnici iz ljudskih žuljev. V njem so imele sedež Goriški Slovenci se sporni• j številne slovenske kulturne in Nemški Bundesrat odložil ratifikacijo pariške pogodbe Adenauer namerava kljub temu predložiti pogodbo o evropski vojski in nemško-zavezniške pogodbene sporazume predsedniku Heussu v podpis nega reda konference izčrpan Na dnevnem, redu ostajata zdaj pravzaprav samo še dve vprašanji — zaključno poročilo in sporazum o času in kra-ju prihodnjega zasedanja. Poročajo, da je danes predpoldne Bidault izrazil željo, da bi zaključno poročilo omenilo tudi Indokino, podobno kot se je zgodilo že na zasedanju v lanskem decembru. Po današnji popoldanski seji je imelo več udeležencev konference tiskovne konference Glavni tajnik NATO lord Isrnav je podal nekaj podrobnejših pojasnil o načrtu za izgradnjo «podstavbe»; iz njegovih poročil izhaja med drugim, da bo Italija prispevala k 'izvedbi načrta s 6,5 odst. stroškov. Ismay je tudi napovedal, da bo imel atlantski svet jutri predpoldne ob 11.30 svojo zadnjo sejo. Kanadski ministrski predsednik Lester Pearson, predsednik glavne skupščine OZN, je izjavil, da je bilo med delegati doseženo soglasje glede politike do ZSSR. Atlantske države, je dejal Pearson, so pripravljene prehoditi pol poti, ostajajo pa previdne, ker je potrebno, da ZSSR dejansko dokaže, da je res spremenila svojo politiko. Pearson je tudi dejal, da je konferenca dosegla večji 'uspeh kot večina prejšnjih, ker je bila dobro pripravljena. Na vprašanje o današnji A-denauerjevi izjavi o ameriški obljubi ZDA. da bodo podpirale sprejem Nemčije v NATO je Pearson izjavil, da ((atlantski svet ni razpravljal o mož-nosti da bi bila Zahodna Nemčija vključena v atlantsko skupnost«. Angleški finančni minister Butler je izjavil, da so tendence, ki so se pokazale na konferenci, iste, ki jih že dalj časa zagovarja angleška vlada — izdelava ((dolgoročnega programa«, ravnotežje med za-stavljenimi cilji in dejanskimi možnostmi, ravnotežje med vojaškim^ napori in gospodarskimi možnostmi držav članic, BONN. 24. — Zahodnonem-ški Bundesrat (gornja zbornica) je danes sklenil odložiti glasovanje o ratifikaciji bonn-skih pogodbenih sporazumov in pariške pogodbe o evropski vojski, dokler ustavno sodišče ne bo razsodilo o ustavnosti obeh pogodb. Ze na včerajšnji nočni seji so se liberalni ministri dežele Wuert-temberg-Baden, ki so člani Bundesrata, izrekli za odložitev debate o nemško-zavezni-ških pogodbah, in njihovi glasovi ro dar tudi odločili.. Na današnji seji je pred glasovanjem govoril kancler Adenauer in priporočal članom zgornje zbornice takojšnjo ratifikacijo. Poudaril je, da bi vsaka odložitev tega sklepa in poziv ustavnemu sodišču. naj razsoja o ustavnosti pogodb, »resno ogrožala interese nemškega ljudstva«. Adenauer je potrdil, da je nemška vlada včeraj sklenila, da ne bo sprejela zahteve po razsodbi sodišča v Karlsruhe, ker bi že ta sama zahteva vzbudila dvom o ustavnosti pogodb, medtem ko so njihovo ustavnost, je dejal Adenauer, priznale že razne komisije spodnje zbornice. Adenauer je med svojim prepričevanjem Budesrata, naj ne zavlačuje ratifikacije pogodbe o evropski vojski, dejal, da ima Nemčija eno samo sredstvo za združitev z zahodom — evropsko obrambno skupnost. Opozoril je, da se je začelo muditi zaradi bližnje proračunske diskusije v ameriškem kongresu; če pogodba o evropski vojski do 30. junija ne bo ratificirana, bo ameriški kongres mnogo bolj skop pri glasovanju o pomoči tujini, kot je včeraj opozoril tudi Dulles na atlantski konferenci Kancler je tudi dejal, da je storil vse, da bi se o pogodbah pogajal sporazumno s socialnimi demokrati, da pa se mu to ni posrečilo. Po Adenauerjevem govoru je Bundesrat začel glasovati. 20 njegovih članov je glasovalo proti takojšnji ratifikaciji, 18 pa zanjo. Proti so glasovali predstavniki nemških dežel s socialdemokratsko vlado, odločili pa so glasovi dežele Wuert-temberg-Baden, ki ima koalicijsko vlado in razpolaga s petimi predstavniki v Bundes-ratu. Adenauer je takoj po glasovanju sklical izredno sejo vlade, da bi proučili položaj, ki je nastal z odločitvijo Bundesrata. Po izredni seji vlade, ki je trajala eno uro, ni bilo izdano nobeno poročilo. Seje so se udeležili tudi nekateri vodilni člani parlamenta, ki podpirajo vlado. Popoldne je Adenauer naznanil, da bo kljub odločitvi Bundesrata predložil pariško in’ bonnsko pogodbo v podpis predsedniku Heussu in sicer že v torek 28. aprila. Nato je imel Adenauer tiskovno konferenco, na kateri je najprej ponovil argumente iz svojega predpoldanskega govora v Bundesratu. popravil pa je izjavo o Dullesovi obljubi, da bodo ZDA podprle nemško željo, da se Zahodna Nemčija vključi neposredno v Atlantski pakt. Ker je medtem Dulles v Parizu to izjavo, ki je dregnila v sršenovo gnezdo francoskih sumničenj, že demantiral, je Adenauer dodal, da so očitno njegove besede napačno razumeli, ker da ni hotel govoriti o svojem zadnjem potovanju v ZDA, temveč o nekem razgovoru s takratnim ameriškim visokim komisarjem Mac Cloyem pred letom dni. Takrat da mu je Mac Cloy dejal, da bi ZDA * veseljem sprejele vstop zahod-nonemške republike v NATO in pristavil, da bi Francija gotovo postavila svoj veto. To se je zgodilo, je dejal Adena- uer, ko še niso bila zaključena pogajanja o pariški in bonn-ski pogobi. O svojem namenu, da predloži bonnsko in pariško pogodbo 28. aprila predsedniku Heussu v podpis, je Adenauer razložil, da poteče 27. aprila rok, do katerega bi se moral zvezni svet (Bundesrat) izreči o ratifikaciji pogodbe. Spodnja zbornica (Bundestag) je o-be pogodbi že dokončno ratificirala. Adenauer je dodal, da »gotovo nima namena držati obe pogodbi v mizriri samo zaradi tega, kar se je danes zgodilo v Bundesratu, zlasti še, ker gre za dve pogodbi, ki po mnenju vlade, sploh ne potrebujeta odobritve gornje zbornice«. Položaj, ki je nastal pri današnjem glasovanju, je dejal Adenauer, je vsekakor zapleten, toda »vlada bo storila vse, kar more, da bi prepričala tujino, da Nemčija ne bo zapustila evropske obrambne skupnosti«. Ce bo predsednik Heuss obe pogodbi podpisal, bosta po nemških zakonih pravomočno ratificirani in veljavni. Q zahtevi, naj se obe pogodbi pred dokončno ratifikacijo predložita v presojo ustavnemu sodišču, je Adenauer dejal, da mu je predsednik republike zagotovil, da nikoli več ne bo zahteval od ustavnega sodišča mnenja o nekem ukrepu, dokler ta ukrep ne bo imel zakonske veljave. Zaradi tega ne vlada ne predsednik nista pripravljena zahtevati prehodnega mnenja od sodišča v Karlsruhe, lahko pa to stori Bundesrat, če hoče, je dejal Adenauer. Kancler je tudi potrdil, da je vlada še vedno odločena deponirati ratifikacijske instrumente pariške pogodbe, šele, ko bodo pogodbo ratificirale tudi ostale udeležene države, razen če ustavno sodišče že prej ne bi razsodilo, da je pogodba povsem v skladu z zahodnonemško ustavo. yodstvo liberalne stranke dežele Wuerttemberg-Baden je izdalo danes poročilo, v katerem obsoja stališče, ki ga je zavzel v Bundesratu deželni ministrski predsednik Rein-hold Maier, ki je obenem tudi predsednik Bundesrata. Poročilo pravi, da je to stališče v nasprotju s politično linijo liberalne stranke, ki ji pripada Maier. Adenauer bo obiskal London LONDON, 24. — Zahodno-nemški kancler Konrad Adenauer bo od 14. do 16. maja obiskal London na vabilo angleške vlade. Uradno naznanjajo, da bo med svojim bivanjem v angleški prestolnici i-mel razgovore z ministrskim predsednikom Churchillom in z drugimi člani vlade. Gospodarsko poročilo mednarodnega urada za delo ŽENEVA, 24. — Mednarodni urad za delo je izdal letno a-nalizo gospodarskega razvoja, ki pravi, da je večina držav leta 1952 lahko premagala nevarnost inflacije ’in preprečila povečevanje brezposelnosti. Vendar se je položaj precej poslabšal v mnogih nezadost. no razvitih deželah. Poročilo mednarodnega ura. da za delo (BIT) pravi, da je splošni gospodarski razvoj v lanskem letu označevalo znižanje industrijske proizvodnje,, znižanje cen surovin in stabilnost cen na drobno s tendenco "k znižanju. Splošna tendenca je bila, da se likvidira del zalog, ki so bile na. kopičene med prvim valom nakupov po začetku sovražno, sti na Koreji. V večini držav članic BIT, ki so tudi članice NATO, se odstotek narodnega dohodka, določen za obrambo, giblje od 7 odst. (Italija) do 12 odst. (An. glija). ZDA porabijo približno 15 odst. svojega narodnega do hodka za obrambne izdatke. O bodočem razvoju pravi a. naliza BIT, da je treba paziti, da bo Jnorebitno zmanjšanje oboroževalnih izdatkov nadomeščeno z drugii.A izd.tki-Vsako znižanje nakupov orožja bo treba z navdušenjem sprejeti, ker bo omogočilo pri. bliževanje h glavnemu cilju, t. j. k dvigu življenjske ravni. Ce se bo industrializiranim deželam posrečilo ohraniti njihovo produkcijo in zaposli, tev delovne sile na zadostno visoki ravni, če se plačilne bi. lance ne bodo resno poslabšale v glavnih izvoznicah tehničnih izdelkov, že bodo nezadostno razvite dežele lahko povečale svojo proizvodnjo žj vil in če ne bo prišlo do večjih političnih motenj, bo pola. goma mogoče ozdraviti rano skrajno nizke življenjske ravni v nezadostno razvitih deželah Azije in v znatni meri dvigniti življenjsko raven v drugih nezadostno razvitih deželah, pravi poročilo medna rodnega urada za delo. Gascoigne pri Molotovu LONDON, 24. — Foreign Of fice je sporočil, da je imel an_ gleški veleposlanik v Moskvi Sir Alvary Gascoigne nov raz. govor s sovjetskim zunaBjim ministrom Molotovom. Po pojasnilu Foreign Officea sta go. vorila o ((vprašanjih, ki zani. majo obe deželi« (zadeva Bun. dock, vprašanje ((sovjetskih žena« angleških državljanov, sporna vprašanja glede ribolova), ki sta jih Gascoigne in Molotov načela že na zadnjem sestanku XI. aprila. Sovjetska vlada ta vprašanja še vedno proučuje in bo zaradi tijih verjetno potreben ie en sestanek med Gascoignem in Molotovom. Bivši laburistični minister za trgovino Harold Wilson bo v kratkem potoval v Moskvo, kjer bo proučeval vprašanje angleško-sovjetskih trgovskih odnosov. Wilson. ki je izstopil iz laburistične vlade skupno z Bevanom zaradi prednosti, ki jo je vlada dala oborožitvi pred socialnim zavarovanjem, je bil v Moskvi že trikrat leta 1947 v zvezi s trgovskimi pogajanji med Anglijo in ZSSR. Tokrat bo Wilson odpotoval v Moskvo zasebno kot pravni zastopnik londonskega podjetja za uvoz lesa «Monta-gue L. Meyer». BERLIN, 24. — Zahodnober. linski list «Telegraph» zatrju. je, da je bilo večje število čla. nov policije sovjetskega področja ubitih zaradi eksplozije, ki je v petek nastala na vež-bališču Koenigsbrueck pri Dresdenu. * * # DUNAJ. 24. — Racioniranje živil v Avstriji bo s 1. majem ukinjeno. SAIGON, 24. — Admiral Radford, poveljnik ameriških pomorskih sil na Tihem oceanu, je prispel danes iz Manile v Saigon. Pogajanja o premirju preložena do nedelje Novi predlogi zavezniške delegacije glede zamenjave ujet nikov - Doslej so zamenjali 325 južnih Korejcev in 175 zavezniških vojakov za 700 Kitajcev in 2300 severnih Korejcev BAN MUN JQM, 24. — Na zahtevo severnih delegatov, ki so navajali «upravne razloge«, je bila obnovitev pogajanj o premirju, ki bi morala biti jutri, v soboto 25. aprila, preložena za en dan, do nedeije ob 14. uri po krajevnem času. Načelnik zavezniške delegacije zveznih oficirjev je zahtevo sprejel. Na današnjem kratkem sestanku v Ean Mun Jomu med zveznimi oficirji je načelnik zavezniške skupine admiral Daniels predlagal kitajsko-ko-rejskim zveznim oficirjem, naj se zamenjava ranjenih in bolnih vojnih ujetnikov nadaljuje tudi čez številke, ki jih določa sklenjeni sporazum in naj se ne ustavi, tudi če sovražnosti ne bi bile prekinjene. Severni delegati so si pridržali uradni dogovor, dali pa so razumeti, kot poročajo, da nimajo nobenih posebnih ugovoro^- Začeti sporazum je predvideval repatriacijo 45Q južnih Korejcev in 150 vojakov Združenih narodov v zamenjavo za 5100 severnih Korejcev in 700 •Kitajcev. Od 20. aprila do danes so zamenjali 325 južnih Korejcev in 175 zavezniških vojakov za 700 Kitajcev in 2300 severnih Korejcev. Danes so severni predstavniki nazna- nili, da bodo jutri vrnili 75 južnih Korejcev, 17 Amerikan-cev, 4 Turke in 4 Angleže. Združeno poveljstvo pa bo vrnilo 5Q0 severnih Korejcev. Zamenjava ujetnikov bo verjetno trajala štiri ali pet dni več. kot je bilo prvotno določeno, ker so številni zavezniški ranjeni ali bolni ujetniki še vedno v severnokorejskih taboriščih. gospodarske organizacije, dokler ni fašistični režim zaprl poslednjega slovenskega krožka. Leta 1930 je zasedla stavbo fašistična stranka, jo prekrstila v «C as a del Littorion in postavila v njej sedež svoji federaciji. Lastniku stavbe —j «Trgovski obrtni zadrugut —• ki je bila tedaj v likvidaciji, ja bil z ministrskim dekretom 19. avgusta 1932 imenovan likvidator ing. Luigi Faleschini, aottimo cameratas, kakor ga imenuje tedanji federale Ave-nanti v svojem dopisu 22. avgusta 1933 z nalogo, da proda stavbo navidezno po zakoniti poti fašistični federaciji v Gorici. Z ustrahovanjem, z grožnjami in drugimi patentiranimi fašističnimi sredstvi je prefektu, federalu, in komisarju-likvidatorju konec leta 1933 končno uspelo, da so zlomili odpor likvidacijskega odbora in ga prisilili, da je prodal stavbo, ki je bila po cenitvi federacije same vredna en mi*, lijon in pol lir, fašistični federaciji v Gorici za borih 400 000 lir...! Celo sam beneški demokrist-janski «11 Gazzettino» omenja v svojem poročilu o dokončni razsodbi beneškega sodišča, da je bila «Trgovsko - obrtna za-drugan pod fašizmom prega-njena. tako da je bila prisiljena v likvidacijo in za omenje. no smešno ceno prodati krasno stavbo. Po vojni so goriški Slo. venci vložili številne vloge, —; tudi na samega De Gasperija — da bi zopet prišli do lastni, štva in v posest svojega doma. Tako je tudi bivši član zadruge in likvidacijskega odbora Josip Klajnšček vložil tožbo proti državnemu erarju, ki si je prilastil dom kot «last» bivše fašistične stranke in tožil goriškega finančnega intendanta z zahtevo, da se razveljavi kupoprodajna pogodba, ki je bila podpisana zaradi izsiljevanja in groženj fašistov in zahteval, da se palača vrne proti odškodnini 400.000 lir, ki jih je likvidacijski odbor pred leti prejel. Medtem je Josip Klajnšček umrl in namesto njega je tožbo zastopal njegov sin kot. edini, dedič. Zastopstvo državnega erarja pa je pred sodiščem trdilo, da je tožba, «brez pravna podla, ge«,, češ da 1e «iztekel predpi. sam rok in ker tožitelj kot po-sameznik član likvidacijskega odbora nima možnosti zastopati Zadruge« in da se je ((likvidacijski postopek izvršil po vseh pravilih ter da ni bilo proti njemu tedaj ob pravem času nobenega protesta«. Sodišče je seveda sprejelo skoro vse «argiv-oente» zastopnikov erarja. Tako je De Gasperijevo be. neško demokratično sodišče1 dalo svoj pečat zakonitosti fašističnemu ropanju tistega, kar smo desetletja in desetletja z največjimi žrtvami gradi-li in zgradili... In temu se pra, vi danes v Italiji naša spravi, ca do maščevanja» ki nam jo je De Gasperi tako velikodušno priznal! Jugoslovani obiskujejo milanski velesejem GORICA, 24. — Ze od 12. a-prila, ko se je začel milanski velesejem, je dnevno opaziti povečan promet na obmejnem bloku pri Rdeči hiši. Dnevno prihajajo čez blok številni Jugoslovani, ki so namenjeni na velesejem v Milanu. Doslej so opazili pet avtobusov iz Slovenije in pet avtobusov iz Hr-vatske, vseh potnikov pa je bilo približno 500. Pred dvema dnevoma se je na velesejem peljala z avtobusi goriškega podjetja Ribi tudi večja skupina izletnikov iz goriškega okraja onstran meje. Mnogo Jugoslovanov je šlo tudi čez blok v Sežani. V glavnem so izlet organizirali sindikalni kolektivi posameznih podjetij v Jugoslaviji, da tako omogočijo svojim članom ne samo lep izlet, temveč tudi bližje spoznanje z italijansko in drugo tujo industrijo. Angleška Bela knjiga o italijanskih kolonijah LONDON, 24. — Angleška vlada je objavila danes Belo knjigo o svoji začasni upravi v bivših italijanskih kolonijah. »V vsaki koloniji — zatrjuje med drugim Bela knjiga — je bila glavna naloga, da se pripravi prebivalstvo, ki ni imelo nobene izkušnje v samoupravi, na prevzem oblasti; v Somaliji z režimom zaupne u-prave, v Libiji s popolno neodvisnostjo in v Eritreji z avtonomnim režimom v okviru nove federacije z Abesinijo«. Bela knjiga nadaljuje, da so ti napori lahko dosegli uspeh po zaslugi izkušenosti komisarjev OZN, potrpežljivosti in prizadevnosti angleških upravnikov in sodelovanja domačega prebivalstva, Gronchi in Ruini zavrnila zahtevo GGIL RIM, 24. — Danes je bilo izdano poročilo o razgovorih predsednika italijanske poslanske zbornice Gronchija in predsednika senata Ruinija z glavnim tajnikom CGIL Di Vittoriom v zvezi z zahtevo CGIL, naj se skliče izredno zasedanje parlamenta, ki bi razpravljalo o predujmih državnim uslužbencem. Poročilo potrjuje, da sta Gronchi in Ruini zahtevo CGIL zavrnila m navaja juridične, ustavne in proceduralne razlog[e, s katerimi sta svoj sklep utemeljila. NEW YORK, 24. — Današnji «New York Times« objavlja uvodnik o Mac Carranovem zakonu o priseljevanju. List poudarja, da je na vsak način treba revidirati togo procedu. ro za priseljevanje, ki jo pred. videva ta zakon, in dostavlja, da predsednik Eisenhovver naj. brž ne bo pozabil na svoje ob ljube med volilno kampanjo, da bo preklical ((krivična določila Mac Carranovega zakona«. Zaradi tega zakona je bi. lo že mnogo protestov ne le med priseljenci, temveč tudi med mornarji ladij, ki pristajajo y ameriških pristaniščih. Razna obvestila PRIMORSKI DNEVNIK Danes, sobota 25. aprila Mark, Tugomer Sonce vzide ob 5.04 >n,j 19.03. Dolžina dneva 13.59. vzide ob 15.38 in za*®n®_ Jutri, nedelja 26. april« Klet, Sekana________________ Civilizacija — plašč pisan, drag, ki z njim ogrinja se človeška zver... A. AŠKERC vefiana ali preurejena v tržaškem industrijskem pristanišču, bodo dovoljene določene davčne olajšave. V razdobju od 21. maja 1949 do 31. decembra 1958 bo ves material porabljen za gradnjo, obnovo, povečanje ali preureditev industrijskih podjetij v tržaškem industrijskem pristanišču, in vsi stroji, ki so določeni za stalno rabo v prej omenjenih industrijskih podjetjih, oproščeni obratne pristojbine v smislu Kr. odi. z dne 13. maja 1935 štev. 894 in poznejših popravkov, ter davka nš poslovni promet. OPENSKA MLADINA na stadionu „Prvi maj“ GLASBENA MATICA V TRSTU Sezona 1952—1953 Vni. KONCERT Besedi razcepljenost ali enotnost delavstva imata danes globok pomen za vsakega delavca in narheščenca. Po enotni akciji ali po razcepljenosti delavcev sodimo in ocenjujemo njihov gospodarski in socialni položaj; sodimo, ali sta jim zagotovljena zaposlitev in kruh ali ne ter ugotavljamo koliko lahko delavci odločajo v gospodarskem in socialnem življenju, o katerem odločajo ali državni kapitalizem ali zasebni kapitalisti. Zato govore v Trstu več kot kdaj koli o sindikalni enotnosti, o enotnem proslavljanju prvega maja. Ta zaskrbljenost prekaša vse druge skrbi delavcev, k.i hočejo, da se velika delovna družina združi. Solidarnost med delavci namreč v zadnjem času delodajalci s svojim delovanjem naravnost vsiljujejo; vsi delavci so tudi svoji volji navkljub tesno vezani na to objektivno stvarnost. V Trstu je delavstvo nedvomno razcepljeno in ta razcepljenost je zapletena; toda, če to razcepljenost imenujemo bolezen, tedaj moramo tudi reči, da se da zdraviti in ozdraviti. Delavci se bodo lahko še združili; zato pa je potrebna iskrenost sindikalnih voditeljev in odločna volja delavcev, K enotnosti moramo prihajati polagoma, tako kakor zidar, ki polaga kamen na kamen; razčistiti moramo ozračje na delovnem popri-šču, ustvariti primerne psihološke pogoje, delavce vzgajati tako. da bomo dali vsaki stvari njeno pravo ime, pomagali delavcem, da bolje spozrtojo vrednost in moč vsega, kar jih druži, ter jim prikazali kako malenkostno in nevažno je vse to, kar jih loči. Delati moramo z zavednostjo in prepričanjem v vsakovrstnih konkretnih situacijah, utrjevati vse, kar je pozitivnega, pravilno uokviriti Vsako resnico, ki se poraja iz drobnih vsakodnevnih akcij v tovarnah in podjetjih. To je delo vzgojiteljevf demokratov, doslednih socialistov! Mi smo del delavskega gibanja v Trstu, ki je združeno na bazi, toda razcepljeno pri vrhu iz raznih vzrokov, ki smo jih vedno nakazovali. Naša sindikalno - politična akcija je nastala prav na tej osnovni premisi. Prav s tega izhodišča je nastal tudi pošteni in uresničljivi predlog Razrednih sindikatov Delavski zbornici in Enotnim sindikatom za konkretno akcijo, ki naj bi privedla do enotnosti delavcev ob prvem maju. Vodstvo Enotnih sindikatov je dejalo, da so te ideje in ti predlogi izzivanje in razkro-jevalna akcija. Na cepitvi delavstva pa nasprotno delujejo tisti, ki dajejo pred interesi tržaških delavcev prednost državnim interesom in ki smatrajo KP in demokrist-jansko stranko ter njuno strategijo in taktiko za rezultat pravilnega tolmačenja potrebnih teženj ljudskih množic in za izključno orodje, da se te težnje uresničijo. Delavce cepijo tisti, za katere so besede eno, dejanja pa drugo. To se dogaja n. pr, tedaj, ko Delavska zbornica in Enotni sindikati odgovarjajo na naše predloge, na našo sistematično in vztrajno akcijo v korist delavcev s sramotenjem ali pa z molkom, namesto da bi napeli vse sile za dosego akcijske enotnosti ter šli po poti sindikalne enotnosti, ko obrekujejo ter se izogibljejo odgovoru, namesto da bi dali konkreten dokaz, da so pripravljeni vsaj nekaj žrtvovati od svoijh predsodkov, svojega ponosa ali monopola. Vsak dan dajemo neovrgljive dokaze, da smo del delavskega razreda ter da precej dobro tolmačimo njegove interese in potrebo njegove dejavne enotnosti. Vsa naša dosedanja borba dokazuje naš napor, da bi zgradili, platformo enotnosti, ki bi jo lahko sprejeli vsi delavci. Upravičeni smo zahtevati od sindikalnih vodstev, ki predstavljajo precejšen del 90 tisoč delavcev in nameščencev v Trstu, naj upoštevajo predvsem voljo in interese delavcev, ki bi jih morala to vodstvo izražati. Voditelji Enotnih sindika- tov in Delavske zbornice, ki so jih izvolili delavci njihovih organizacij, imajo pri rokah možnost in sredstva, da ozdravijo tržaško sindikalno gibanje. Navajati ugovore, predsodke in razne izgovore samo zato, da bi se izognili temu, kar bi morali storiti, da bi obnovili akcijsko in tudi organizacijsko enotnost tržaških delavcev, pomeni izdati sprejeti mandat ter delovati proti volji ogromne večine delavcev, t. j. razbijaško akcijo. Na vsak način moramo spodbujati tisoče delavcev, ki odkrito delujejo na poti k enotnosti, naj nadaljujejo s svojim delom, ter pozivamo vse, delavce in nameščence, kmete in pomorščake, naj store vse. da se bodo morali zagovorniki razcepljenosti delavstva odpovedati svojemu ravnanju ter da bo tržaško delavstvo odločneje in v večji meri odločalo o svoji .usodi ter uporabljalo tako orodje sindikalne borbe, ki ga bo družilo in krepilo. Prvega maja bomo na stadionu na Vrdelski cesti občudovali tudi balete. Openska mladina bo nastopila s eSpanskim plesorm> in z «Mazurkot>, s katerima je žela že velik ugled na Opčinah in preteklo nedeljo v Sežani. Baleta^premlja openski mladinski tamburaški zbor. Svoje znanje bodo pokazali tudi najmlajši, ki bodo nastopili v «Plesu cvetlica. »Španski ples* bodo plesali v pestrih španskih nošah ob spremljavi tamburina. «Mazurka» je zelo eleganten in ljubek ples, res prilagojen pomladanskemu vzdušju. Prav gotovo bodo razveselili vse gledalce otroci openskega otroškega vrtca in prvega razreda osnovne šole, ki bodo nosili obleke v barvah cvetk, kakor mak, narcise itd. Svoj ples bodo rajali ob zvoku harmonike. Tako pridejo prvega maja na stadionu na svoj račun tudi vsi ljubitelji dece in še prav posebno otroci sami. Danes 2S. aprila 1953 ob 21. uri bo v AVDITORIJU KONCERT slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ki jih izvaja iz Ljubljane SPORED Emil Adamič: Zdravica — Josip Ipavec: Imel sem ljubi dve — Josip Pavčič: Bolne rože — Oskar Dev: Se ena — Zorko Prelovec: Sedem si rož — Vasilij Mirk: Scherzo iz suite o Ančki, kolo — Danilo Bučar: Tam kjer pisana so polja ODMOR Oskar Dev: Flosarska — France Marolt: Vojaška — Zdravko Svikaršič: OJ te mlinar — France Marolt: Barčica — Matija Tomc: Svatske pesmi — Gustav Ipavec: Kje so moje Rožice — Narodna: Imam tri lju. bice — Fran Venturini (Janez Bole): Nocoj pa, oh nocoj — Narodna: Lani sem možila se — Matija Tomc: Dve belokranjski IZ LETOŠNJEGA PRORAČUNA TRŽAŠKE OBČINE Znižanje nakazil za javna dela bo onemogočilo izvršitev nameravanih del Obnovitev cestišča Istrske ulice samo na odseku med Ul. P. Ve-ronese in Ul. Baiamonti • 100 milijonov za ureditev pločnikov v mestu, 120 milijonov za nove ceste in odtočne kanale itd. Za večje kredite v okviru SELiD! Posledica suše tudi brezposelnost - Premajhno izkoriščanje repentaborskega kamna - Gradnja javnega kopališča itd. Vabila so na razpolago v Ul. Roma 15/11 (SHPZ) od 10. do 13. in od 17. do 19. ure. vajo kamen najboljše vrste. Prav bi bilo, da bi se vprašanje kamnolomov v bodoče podrobneje pretreslo, saj bi se na ta način lahko zaposlilo večje število domačih kamno. sekov. Nadalje je tov. Škabar prosil predsednika cone, da bi in. terveniral pri uradu za javna dela pri ZVU glede gradnje javnega kopališča v Velikem Repnu. Za kopališče je bilo o. dobrenih 3 milijone lir v 10. gospodarskem načrtu, 3 milijone v 11., tako da manjka še 6 milijonov lir. Poglavje zase je vprašanje popravila in asfaltiranja ce. ste, ki vodi z Opčin v Veliki Repen. Medtem ko je cesta na ozemlju repentaborske občine asfaltirana, je na področju tr. žaške v nemogočem stanju, kar ovira dotok turistov, pred. vsem pa avtomobilistov. S tem je občutno znianjšan dohodek občine, predvsem zaradi troša. rine, kajti turisti se te ceste izogibajo. Važno je tudi vprašanje u-reditve katastrskih knjig, ki so še sedaj v Sežani. Tov. Škabar je prosil, da bi predsednik co ne interveniral pri ZVU glede tega vprašanja ter dosegel, da bi se katastrske knjige, ki zadevajo to področje, prenesle v repentaborsko občino. Rešitev tega vprašanja je zelo nuj. na, saj se sedaj ne more skleniti nobene pogodbe o nakupu ah prodaji zemljišč. Prizade, tih je tudi več oseb, ki so se poslužile «Aldisijevega» zako. na, pa ga sedaj ne morejo izkoristiti, prav zaradi pomanjkanja katastrskih knjig. SLOVENSKI OKTET bo koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi ponovil v NABREŽINI Jutri 26. aprila 1953 ob 20. uri v Prosvetnem domu. Vabila so na razpolago za Hane in prijatelje društva pri Slavku Pertotu v Nabrežini. SOBOTA, 23. ap^jl6 CONE „e 254.6 m «M 1 siovfgo 7.00 Poročila- por0l:13'jKfg narodne. 13.30 P siovfjft Franc Brenk foi p/oMi filma. 14.40 Dp^ein«’«4 istrske, dalmatinski l8i5J«r ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ^ * crVli 1» , .1/1 ske narodne popevke. >. 0 MO J sta. 18.45 Klavir v Večerne vesti. 21-00^ ^ Danes 25. aprila 1953 ob 20. uri gostovanje v KOPRU s Schillerjevo tragedijo zabavi in plfju; v zabavi in P^csu.“bi j? doč sobote. 23.10 G r0# noč. 23.30 Zadnja P 306,1 m'at 11.30 Zabavna sncolr csn -o nPR3J* . t -S ifl LeftiP POVEČANA PREDRZNOST LJUBITELJEV TUJE LASTNINE Tatovi isKali srečo v loterijski igralnici ...toda obilen plen so našli šele v tobakarni zraven loterijske igralnice, iz katere so pobrali tobaka v vrednosti blizu 300.000 lir PO 16 LETIH ZAPORA detomorilka še vumobolnico Jutri 26. aprila 1953 ob 20. uri ponovitev v KOPRU Schillerjeve tragedije Sodišče ji je priznalo delno slaboumnost, kar je v precejšnji meri vplivalo na razmeroma nizko kazen V torek 28. aprila 1953 ob 20. uri gostovanje v ŠMARJAH s Schillerjevo tragedijo Komaj sta najemnici toba-karne v Ul. Milano 10, ki je last 5a.letnega Lorenza Bernardina s Trga Perugino, 19-letna Marija Orlando in njena 24-letna sestra Germana Orlando por. Sabolič, obe stanujoči v Ul, Commerciale, od. prli lokal, sta opazili velik ne red in po tleh polno ometa in kosov razbite opeke. Istočasno je odprla loterijsko sprejemni, co, ki je poleg tobakarne tudi 45-letna Stefania Folicardi iz Ul. del Friuli, in tudi ta je opazila v svojem lokalu nered in razbite opeke. Na steni, ki meji s tobakarno pa je bila kakih 50 cm od tal precejšnja luknja. Vse tri so poklicale policijo, katere agenti so ugotovili, da so neznani zlikovci vdrli najprej v loterijsko sprejemnico in nato skozi 40 krat 30 cm ve. liko luknjo v steni, ki so jo naredili v hitrici, vdrli v tobakarno, kjer so ukradli 36 kg tobaka v vrednosti 279.000 lir in iz miznice 4.000 lir, Ta. tovi, ki so odprli rolo sprejem, nice verjetno s ponarejenimi ključi, so se ponovno splazili skozi luknjo in se nato oddaljili. Lastnik tobakarne, ki je prišel tudi na mesto, je tatvino pismeno prijavil in dodal, da je bil zavarovan. genti so izjavili, da so moža našli že v takem stanju na dvorišču njegovega stanova, nja, kjer je verjetno padel. Slavka bančnih nameščencev Tudi včeraj se je nadaljevala stavka bančnih nameščencev, ki je prav dobro uspela, saj so se je udeležili vsi uradniki razen nekaj višjih funkcionarjev. Med delom pri gradnji nove hiše pri Sv. Soboti je 42-letni Giuseppe Bruschina iz Ul. E. Toti izgubil ravnotežje in padel z dveh metrov visokega zi. darskega odra. Takoj po padcu so nesrečnika z rešilnim av. tom RK pripeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi udarca na levi roki z verjetnimi mišični, mi poškodbami in ran na obeh komolcih sprejeli s prognozo okrevanja v 15 dneh na II. ki. rurškem oddelku. Neroden padec V. resnem stanju so včeraj sprejeli na ortopedskem oddelku 75-letno Roso Martina por, Mamelli iz Sv. M. M. Zg. 143, ki se je v spremstvu svojega 51-letnega sina Federica zatekla z rešilnim avtom v bolnišnico. Zdravniki so ji namreč ugotovili zlom stegne nice desne noge in ta poškodba je za starejše ljudi zelo nevarna. Mamelijeva je izjavila, da je popoldne v lastni sobi, ko je hotela odpreti predal omare, nerodno spodrsnila in padla ter se poškodovala. ADEX Vpisovanje Medtem ko je 29-le*ni Cre-scenzio Maresca, zaposlen kot mesar na parniku «Toscana», zasidranem v našem pristanišču, s pomočjo električne črpalke polnil z vinom veliko stekle, nico, je ta iznenada in iz neznanih razlogov eksplodirala in se razletela na drobne kos. ce, ki so nesrečniku prileteli naravnost v obraz in v roko. Ker je močno krvavel, se je mož z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico, kjer so mu mo. rali zaradi ran nad in pod levim očesom, na zgornji ustnici, na bradi in na levi podlaht. nici nuditi vso pomoč, nakar so ga odpustili s priporočilom 10-dnevnega počitka. V pijanosti se je poškodoval S policijskim avtom so včeraj zgodaj popoldne pripeljali v bolnišnico v pijanem stanju 48-letnega Giuseppa Bevilac-guo iz Ul. Giulia, ki zaradi svojega stanja ni znal obrazložiti, kako se je ranil. Zdrav, niki so mu namreč ugotovili poleg rane v notranjosti desnega lica in zloma kosti, tudi verjetni zlom reber z udarcem na spodnji strani desnih pljuč ter ga zaradi tega pridržali na opazovalnem oddelku, kjer ga je policija tudi zastražila. A- ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 24. aprila 1953 se je v Trstu rodilo 5 otrok, porok je bilo 10, umrlo pa je 10 oseb POROČILI SO SE: livar Marino Cellgoi in šivilja Lidia Marche-sich, zdravnik Rainero dr. Plossi in gospodinja Maria Grazia Ser-ra, industrijec Umberto Salvini in gospodinja Nldla Parovel, šofer Giuseppe Čehovin in prodajalka Luciana Boitano, trošarinskl uslužbenec Antonio Scappaticci in učiteljica Liliana Giorgini, uradnik Romano Slejko in šivilja Li-cia Angelome, uradnik Gualtlero Bonicioll in gospodinja Caterlna Contento, težak Antonino Longo in petllja Angela Passante, fotograf Lucio Zebochin in gospodinja Stella Sturman, slaščičar Mario Faidlga in delavka Llllana Luterottl. UMRLI SO: 64-letnj Antonio Stojkovič, 43-letn! Oreste Aproslo. 83-letni Giovannt Stallo, 63-letni Erminlo Toscano, 73-letna Giusep-pina Gaspar por. Vattl, Mauro Salter star en dan, 85-letnl Tom-maso K el em en tč, 49-letni Giaco-mo Quarantotto, 71-letna France-sca Pecoraro vd. Franceschinl, 76-letna Lucia Sancin vd. Sancin. ^M®SKl DNEVNIK — 3 se. aprila 1938 ^OBISKA na milanskem velesejmu Zakulisni prepiri Rim - Milan Zani velese lrnive izjave funkcionarja velesejmske uprave : Tudi na milanskem l^u težave s kontingenti - Rim hoče dobiti ustanovo v svoje roke (Od oaScja posebnega dopisnika) h°vemnC'r?Vij°' da V n^i_ stan 10.000 družin vih moHp°Va^a in l°-°00 no-iom in "n'h> z vsem luksu-^snovani ° opremljenih * ~ -1- 9e odra' Velese^m seveda iO.Oon z'vljenja tistih PO ha"’ ?" m°raj° Sti- ijjjo nhftk ’ k* pozdrav- ®"ta pačrce na perifer'ii Atrije w 3e verna slika io.000 «t!;., atera Je zgradila "ajšem časuSttn0Vanj V naj‘ "edišče »j»’ 3e opremila Sni luk™ ®-a z naimodernej-iradii= 011 trgovinami i Sadila “govmami m ttedralo nasproti starodavne '^enteo * ®bla*°vvnico «Ri. tcami Premičnimi stop- 'n so atevill^f o velesej- «0.000 v?, ®senetljivo visoke: *Jvne?a « metrov raz- '^•258 Jr?Stora. od katerega b‘fega atndl metrov po- “v več t razstavnih oddel-tev' več '0®° razstavlj av-^ Prediv,0* B00-000 razstavlj e- * raznni°V in konžno' ker !“ Podatki a?am° z tetošnji-,sč kot d "avaSamo lanske, csv milijone obiskoval- ca tem ^ nrnct ogromnem razstav-lii8»»ka vin? prevlal važn3 ^‘tanski velese-r'9r°dne sttono točko med- jj8une trgovine. Pano If!,S<:imu je tako zastojih 3i /Z?.V’ od katerih sle-"svanii. 11 ' z uradnimi raz-Sia' „Avstriia ..Brazilija, ’ Anglija, Bolgarija, Bodža R- '.Z ------------ jmbija2a' Kanada, CSR, Ko-ft.«Ja' Kostarika —■-‘ja v > Danska. vrčija n Zahodna Nemčija, • (JUatr ima na vele-uradni pavi- bl^g na vetesejmu kup- !re“cija’ ^ j.^Uatemala, Indonezija, ?• Luk»f°^avija. Laoa. Libi-^9i'ska » g’ Mehika, Ma-» landsk M°nako. Norveška, ;vica m,a,v^0Irialija, Švedska, W tpkrc,^a *n ’ Nam. 5 t,HdrŽaV n «Ev SVo^ uraani i* .°Ps^a skupnost pre- Cjekla, razst= bežen Pregled urad-^ držav ^.vsek zgoraj našte-!°'®S te b'3 izredno dolg, oma . , pa Tržačane brez 3 zanima vele-'-*1 s ti f°draz mednarodnih ■ ®°spoalrni državami, kate-Jolni,., rstvo se nekako iz-Ve iu z italijanskim in ^dona,!nem Predstavljajo »Nrodn , tržaško zaledje. ■» 3rša„ .r60vina z večino v Siste ^a ae vedno pred-,'b dovop13 ,uv°znih in izvoz-i' zato -.Jen^ m je treba ime. j(8o ^oli-"*?80 Posebno S v.nje' k. Pa ‘mamo že ■ 9e in * :? velesejmu svoje *ahj« ko f.zave’ zato je vpra-9 šs - Ptingentov za Tržača-, Zal p“sebno zanimivo. ,na tiskovnem uradu h v'se uprave vedo pove. ffocesa m°g°če od tehničnega 9ak0 . n°vih plastičnih mas >n a holandskem valijo ^bce Zelene in vijoličaste 6 ^fttin’ n'6esar pa ne vedo S Vbi entih- Tudi ostali u-v v so ese^mske uptave, če- izredno ljubez. ^c. ^°ntingente ne vedo jfiošn^ Svetl°be ie posvetil v i*19 belrern° .že^e P° razgovo-> vei . vi«jim funkcionar. (ša : aseimske uprave, kate-%j0 ena Pa na njegovo v ne 12 razumljivih razlo-. Vtil!10161110 objaviti. ®bsee, te odreja Rim in 'inisk- n'ti ne obvesti vele-.Sli uPrave Rim pri tem ^dniv, zn'zanjib, prihaja do . Primerov, ko morajo p. aakijučene kupčije StQ O O ** ~ tskega ^.Predstavnika itali. zuna. treba Ce vse te spore okrog raz-nih imen, sedežev v upravi itd, prevedemo v bolj razum, ljiv jezik, pridemo do zaključ-ka, da hoče Rim prevzeti v svoje roke pomembno milansko ustanovo. Do sedaj je bila ta praktično v rokah finančnih in industrijskih severno-itali-janskih krogov. Ce pa ima Mi. lan v rokah finance in gospo, darstvo, pa ima Rim upravo birokracijo. Vse kaže, da je Rim spor že rešil v svojo korist in da bo po končanem ve. lesejmu izšel nov velesejmski pravilnik, v katerem je že predvidenih 40 članov upravnega odbora in med njimi no. vih 16 mest rezerviranih za predstavnike rimske birokracije. Za obseg kontingentov torej na velesejmu uradno ne ve nihče razen seveda razstavljavcev samih tako da je bilo mogoče o tem izvedeti kaj več šele v razgovoru s predstavniki zastopanih držav. Tuje uradne razstave so nameščene v treh nadstropjih velike »Palače narodov*. Tam razstavljajo letos Jugoslovani izključno predmete namenjene za izvoz in je njih razstava nekoliko manjša kot lanska, a kljub temu zanimiva in izredno okusno opremljena. 21 izvoznih podjetij razstavlja tipične jugoslovanske izvozne predmete kot so: usnje, premog, les, živila in tudi predmete, ki jih Jugoslavija izvaža šele sedaj, kot plastične mase in končno tekstil, s katerim dela dobre posle podjetje »Slovenija tekstil*. Obseg velesejmskega kontingenta je znatno manjši kot lanski in tudi manjši kot so ga zaprosili, saj znaša komaj 50 milijonov lir. Nemčija s kontingenti nima skrbi, ker je njen uvoz in izvoz osvobojen uvoznih dovoljenj. Je pa za nemško razstavo značilna krepitev nemške industrije in zlasti visoka kvaliteta. Nemci tako v kolektivnem paviljonu razstavljajo skoro izključno predmete pre-cizne mehanike: fotografijo, optiko medicinske inštrumente, ure in eletrotehniko. Med temi razstavljenimi predmeti se lahko občudujejo biseri moderne znanosti — elektronski mikroskop, ki povečuje 100.000 krat, najno\)ejši fotoaparati itd. Avstrijci razstavljajo pred- mete iz železa, električne aparate, papir, usnje in lesne izdelke. Seveda pa ne manjkajo tudi oddelki z značilnimi avstrijskimi izdelki umetne obrti, iz stekla, kovanega železa, itd. Avstrijci so obenem dosegli najvišjo vsoto kontingenta — '340 milijonov, ki pa je skromna, če upoštevamo naravno povezanost obeh dežel. Edina država, za katero so dvignili obseg kontingenta, je Grčija, dvig je skoro dvakra. ten tako, da znaša kontingent sedaj 12 milijonov lir. Neiz-premenjen pa je ostal kontingent za CSR (55 milijonov lir) in Madžarsko (30 milijonov lir). S. B. Pogled na »Industrijsko ulico« milanskega velesejma. V ozadju »Palača narodova z razobe-šenimi zastavami zastopanih 46 držav. 0PEHAR.1EHA „R4lHH'EDHUS'r SOVJETSKE TAJME P0UCUB Nevidni gost-mikrofon Te dni smo zvedeli za zanimive podrobnosti o nekem pri. meru popolnega nadzorstva, v katerem žive tuji diplomatski predstavniki v državah Kom. informa. Gre za primer, ki se je dogodil preteklo zimo, v času zadnjega zasedanje podonav-ske komisije v romunskem mestu Galcu ob Donavi, 20 ki. lometrov od sovjetske meje. V tem mestu, kjer je sedež podonavske komisije, se dva. krat na leto sestajajo na red-nih zasedanjih delegacije dr. žav članic podonavske k&nisi-je, in sicer Jugoslavije, Bolga-rije, Madžarske, Romunije, Ce. škoslovaške in Sovjetske zve. ze. Vsaka delegacija ima v ča-su zasedanja na razpolago po-sebno vilo, v kateri stanuje in se hrani. Jugoslovanski delegaciji je kot ostalim delegacijam bila Agrarna reforma in nacionalizacija g* fl(>ž(*lfih JLfttiiiblu* c/lme^ifoe težavahMn ^bUno^/^jegove^ LatifundizBm upropašča poljedelstuo južnoameriških držav - M letih 1938 39 je površina drugTmTudi^bsurT^dT^eTr- P0SGiana z žitom v Argentini obsegala 8.621.000 ha, v letih 1951 52 pa le 4.694.000 ha, gentina, ki je bilk do pred pridelek žita pa je od 10.318.000 ton v letih 1938 39 padel na komaj dva milijona in pol kratkim močan izvoznik žita- r r, 1 rt • i i • i ... ■ -.1 ne m mesa, postala sedaj tone v letih J UD 1 -52 - IvIaGionalizaciia industrije pomeni predvsem izločen e tujega kapitala uvoznik istih artiklov. Tu smo tudi navedli najvažnejši vzrok' tega poraznega pojava in si-1 ščalo deželo in bežalo v me-cer zgrešeno agrarno politiko { st°. kjer se mu je obetalo Peronove vlade. Nekaj stati- znosnejše življenje._To pa nam stičnih podatkov nam bo ta pojav bolje osvetlilo. V letih 1938-39 je bilo v Argentini posejanih z žitom 8,612.000 hektarov površine. V letih 1951-52 pa le 4,694.000 hektarov. Da je bil tudi pridelek v nekakem sorazmerju z obdelano površino je razumljivo. Argentina je pridelala leta 1938-1939 10,318.000 ton pšenice, leta 1951-52 pa le nekaj nad 2 milijona in pol ton. Za tako majhen pridelek je kriva tudi suša v letini 1951-52, vendar ni tu glavni vzrok. Številke o pridelku koruze so še poraznejše. V letih 1939-40 je bilo v Argentini posejanih s koruzo 7,200.000 hektarov površine leta 1951-52 pa le dva milijona in pol. Ko smo navajali vzroke za to, smo rekli, da je kmečko prebivalstvo (ki je povečini navaden kmečki proletariat, ki za izredno nizko mezdo gara na raznih vele-po-sestvih in plantažah) zapu; fylreti . Pnmerov, ko morajo - Ze ’aključene kupčije na velesejmskem i-»eBa .Jredstavniks r tro- ^nistrstva za ,J9k pj Vln°, zato je mu« počiti 6 tako neznaten posel \tVor V in čakati na w®zatin ^prašanjem je tesno al^ke vprašanje vele- '1 I>I'«dseHra,Ve' D° Sedaj je vjhsn- ednik velesejma ne. k: s®jtnti!a*:'nost in ie 'bilo v *> “Pravi 24 oseb. st v dn° bolj pritiska, Upravo prišli tudi za. 'H, j., seb mogočih mini-1resnici nimajo z 'U So n'kakega opravka, 'ti V ,,-8 Primer zahtevali, l>aI?'s';rstv^raVi zastoPano tudi l^joo, k za trgovsko mor-bJanif 36 na velesejmu i:- stSva 1a *n nepomembna CilVa le Colnov. Dosedanja ■stj^etio take zahteve u- 1» '°8iki “fsavorila, da bi po ker ^eli ^ .oral° biti zastopa. ki> »a vei stvo za higieno, S* 11], e, imu ‘udi dnev. Ms,,°so ga je ob washingtonskem obisku predložil predsedniku Eisen-howerju. Po nocojšnjih poročilih naj bi piloti nekaterih izvidniških letal opazili plamene v Hano-iu, ki je trdnjava Muongoia v državi Laos in ki je sto kilo- metrov severno Prabanga. Posadka v Muong Khouau ob reki Nam Hu, 120 kilometrov severno od Luang Prabanga, se še vedno upira sovražniku. Danes so odvrgli hrano in orožje s padali. Vse kaže, da trije bataljoni Vietminha prodirajo proti jugu in nameravajo doseči glavno mesto Laosa. Francosko letalstvo je izkoristilo ugodne vremenske prilike in napadlo njegova zbirališča oddelkov okoli 40 kilometrov severno od o-brambnih položajev. Vse kaže, da namerava Vietminh prodirati proti zahodu. Lord Reading o predlogih glede Nemčije LONDON, 24. — Britanski podtajnik lord Reading je danes v lordski zbornici izjavil, da nota, ki so jo zahodne države poslale Sovjetski zvezi v septembru in s katero so predlagale štiristranske razgovore v Nemčiji. «ima sedaj isto veljavo, ki jo je imela, ko je bila poslana«. Nato je lord Reading izjavil, da bi bil prvi namen sestanka pregledati pogoje, v katerih naj bi se izvedle svobodne volitve v Nemčiji, Dodal je, da bi te volitve bile bistveni korak za rešitev nemškega vprašanja. Agrarna reforma in nacionalizacija u deželah Latinske Amerike (Nadaljevanje s 3. strani) reagirale. Enako tudi Anglija. Niti prva niti druga nista hoteli kupovati od Bolivije nacionaliziranega blaga. Bolivija je iskala kupce drugje in ni jih našla. Sama Latinska Amerika ne potroši toliko tega blaga, kolikor ga proizvaja Bolivija. Ce bi Cile nacionaliziral rudnike bakra, bi se zgodilo verjetno isto. ZDA bi ne kupovale več njenega bakra in kam bi ga Cile prodal? Ce bi Gua-temala n. pr. danes podržavila proizvodnjo in razpečevanje banan, ki so v ameriških rokah bi jih ZDA gotovo ne u-važale in kam z njimi? In v tem je ravno vzrok vseh težav. Mehika je s svojo nacionalizacijo industrije nafte uspela. Tudi Bolivija bo zelo verjetno uspela, kajti po vseh znakih bodo ZDA le popustile s svojo gospodarsko blokado in kaže, da je Bolivija najtežjo krizo že prebolela. V Cilu se je o podržavljenju rudnikov bakra že govorilo, toda zadnje čase so vesti o tem utihnile in celo general Iba-nez, ki si je v predvolilni borbi postavil za osnovno nalogo podržavljenje rudnikov, je zdaj, ko je na oblasti, utihnil in noče tega niti omeniti. Nacionalizacija teh rudnikov bi verjetno preveč zadela ZDA, ki so njihov lastnik in nastopila bi gospodarska -blokada, ki je Cile ne bi tako zlahka prenesel. Ko smo tako nekako bežno obdelali nekaj vprašanj, ki se tičejo nacionalizacije raznih industrij v južnoameriških dr- žavah, smo ugotovili sledeče: Težnja po nacionalizaciji je splošna, skoraj še večja kot po agrarni reformi, vendar se vlade bojijo iti predaleč, kajti že itak občutnemu pomanjkanju, ki ga je povzročila zgrešena agrarna politika, bi se utegnilo pridružiti novo kot posledica ponovnega gospodarskega udarca — gospodarske blokade ZDA. Na drugi strani pa nam že preizkušena in izvedena nacionalizacija in sicer v Mehiki in Boliviji dokazuje, da je energična poteza v začetku sicer boleča, vendar uspešna, kajti industrialec, pa naj bo tudi industrialec ali kapitalist ZDA. se prej ali slej sprijazni z dejanskim stanjgm in, ko je izgubil monopol, si skuša zajamčiti vsaj del dobička. V kolikor pa posamezne vlade južnoameriških držav sedaj še nimajo poguma za korenit poseg v «tuje» t. j. a-meriške interese, skušajo z raznimi zakoni zadržati doma vsaj čim večji del profita in sicer tako, da mora ves dobiček pri prodaji blaga, ki je trenutno v tujih rokah, ostati doma, t. j. v državi, kjer je bilo blago proizvedeno. Tako prvi primer in sicer težnja po agrarni reformi, kot tudi drugi primer, in sicer zahteva po nacionalizaciji industrije. nam dokazuje, da se je v južnoameriških državah začelo porajati nekaj novega, svežega, nekaj, kar bo tudi te narode privedlo na odločnejšo in samostojnejšo pot gospodarskega in tudi političnega življenja, kar bo nedvomno prispevalo k utrjevanju miru med narodi. ghetti (Franc.); 3. Klabinsky (Franc.); 4. Carle (Franc.); 5. Ghirardi (It.); 6. Driss Ben Abdesslem (Sev. Afrika); 7. Renaud (Franc.); 8. Reman-geon (Sev. Afrika); 9. Baldas-sari (Franc.); 12. Gervasoni (It.). V skupni oceni pa je naslednji red: 1. Couvreur (Belg.); 2. Teis-seire (Franc.); 3. Serra (Sp.); 4. Meunier (Franc.); 5. Anzile (It.); 6. Decockl (Belg.); 7. Mas-socco (It.); 8. Huber (Švica); 9. Sciardis (Franč.); 10. Massip (Sp.). MUENCBEN, 24. — Motorji BMW se bodo prvič P° vojni pojavili na dirkališču 12. junija na otoku Man na «Tourist Trophy 1953«. Nov 500-kubični stroj bo vozil nemški dirkač Walter Zeller. Hokejski turnir v Lizboni LIZBONA, 24. — Mednarodnega turnirja v hokeju na kotalkah v Lizboni se udeležujejo nemška, francoska in italijanska reprezentanca ter tri portugalska reprezentančna moštva (A. B in C). Današnji Irezultati; Portugalska A-Nem-čija 6:4 (2:2), Portugalska B-Italija 4:3 (1:0), Portugalska C-Francija 6:0 (4:0). Boks DORTMUND. 24. — Evropski in nemški prvak težke kategorije Heinz Neuhaus je podpisal pogodbo za več boksarskih dvobojev v ZDA v prihodnji jeseni. Pred odhodom v Ameriko pa bo Neuhaus še branil naslov v dvoboju s Karlom Sy-som, kateremu je lani marca odvzel naslov. Prvi nasprotnik Neuhausa v ZDA bi naj bil Dan Bucceroni; če premaga tega, se bo mogoče boril z Rolandom La Starza. Zmagovalec iz tega dvoboja pa bi bil mogoče kandidat za dvoboj z zmagovalcem med \yalcottom in Marcianom. - * * * FALL RIVER ((Massachusetts), 24. — Ben Maloud iz francoskega Maroka je po točkah premagal Bobbyja Engli-sha iz Fali Rivera. * * * KOPENHAGEN, 24. — Evropski prvak lahke kategorije Danec Joergen Johan,sen bo branil naslov 7. maja v Ko-penhagnu v dvoboju z Angležem Frankom Johnsonom. Pred dnevi je bila v Sarajevu nogometna tekma med turškim železničarskim klubom «Demir»- in sarajevskim ((Železničarjem«. Zmagalo je domače moštvo s 4:1 (1:1). Jugoslovanska odbojkarska reprezentanca nastopi v Turčiji m Odbojkarska zveza ^ ^ vije je prejela pis pozi. zveze, v katerem rediog tivno odgovarjajo jjjer jugoslovanske zvez£\ repre' naj bi jugoslovanska ^.._ zentanca po vrnit t je odigrala ofieiain b0 Grčijo. Igrale sestavljena odbojk q te na reprezentanca, se dni udeležili skupneg en. ga. Med njimi so tudi^ . ci Sedivi m Poz:ar ,a Mlaribor) ter An e Skrbinek (Kriro^LjU^ ; SE MEDNARODNE SMtfjAK SKE TEKME V SL (26.1. m.) ■ ^ (3. V.) 3. maja bo pod JaloVC6^i«n mednarodni veleslalom. ^ jugoslovanskih na^ ° tek*00* skih tekmovalcev boa jj, vali tudi Avstrijci, Švicarji, Italijani m pij-To tekmovanje ie.r^ psd' niških skokov ena (jngro4‘ lepših smučarskih siavij'* r.ih prireditev v Ju * * * bo »3 V nedeljo, 26. t. tejcm°' Zelenici mednarodno vanje v veleslalomu- vala bodo moštva in P veto?‘ niki. Najavljenih je 1 vafcoV-no znanih avstrijskih v V BEOGRAD SVETOVNI AT atletSW Na mednarodno »”ržlji tekmovanje ((kriterij ki bo ob K seF vosti«, ki bo ob *"* tembra v Beogradui . tuji bu so povabljeni s p0vab‘ atleti. Med drugi"1' » gaf' Ijeni; olimpijski PT ^ in thel, Francoz El ^ na J# Nemec Luegg za telK ^ m, a za teka na 30 ta#a7' Angleža pirie in b TEKMOVANJE t DAVISOV P°KA 1 ILIViV*'-' * - ZA DAVISOV Egipt-Avs^ij® j« KAIRO. 24. — PV egipVf teniški dvoboj med m) in Avstrijo za Davl To je . prvi dvob^isoJv tekmovanja za Da ki se vrši na egipto'-titoriju. sesto Mihalič povabljen v Pariz V Parizu bo 17. maja atletski miting, na katerem bodo sodelovali najboljši atleti iz Evrope. Prireditelj tega tek movanja Stade France je povabil tudi rekorderja Mihaliča, ki naj bi se udeležil tekme na 5000 metrov. Mihaliče-vi najresnejši tekmeci bi bili: Nemec Schade (drugoplasira-ni na olimpiadi), Francoz Mi-moun in Anglež Pirie, V pivi )(," 1« J, Egipčan Marcel C pr0ti P v strijec Alfred Hube ■ ^ čakovanju je zmag petih setih: 1:6, 3:6, 6.3, Po prvih dveh se ,trujen°5-l začel kazati znake ter .”, kar je Coen lzkor.1Sna igr'sC zadnje prevladoval n Toko mislim« CSR - Italija A (1- P0'0'’ j CSR - Italija A (K- r®* % 1 Grčija-Italija B (1-P° ' jt1 Grčija-Italija B (k- reZ' Aosta - Pro Li5S°nC Marzoli - Lecco Legnago - Mestrina Vogherese - Hapa“°r(l0 Perugia - Castelfidar Carbosarda - Arezzo Foggia - Avellin0 Terracina • Ban Nissena • Catanzaro 1 it l 1 % !«■’ i* Britidisi - Colleferr° Prato - Romulea - > i — - v 1 eto^efift Tako je Mimoun čestital Mihaliču P° če**'** narodov v Parizu. Mogoče bosta v l; rj\ b0 k° medsebojna tekmeca in tedaj Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telefon Številka 93-808 In 94-638. — Poštni predai 50Z - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15 . 18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mn-, širine I stolpca za vse vrste oglasov po 25,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — bodružn. Gorica Ul. S. Pelllco l-II. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod ^ %. ■ Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — za Jugoslavijo: Agencija demokratične p, ^ Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškeg