lS.-tro/'fl1ftH llie-.,-10 - Ue-de!|»k« i/ilaj« ce-lo Ic i nu Diu, za illO/.ČIIIMl V ti I 'JO I lil Uredništvo je » kopitar jt-vi bi b III S£0 VEJVEC telefoni arednfštva: dnevna si niha 2IKI — nočna 299«. 2994 tn tW« Uhaja vMk dan tjatraj. rasen ponedeljka la dneva p« praznika ček. račun: Ljubljana »l tob^o in II1W za insf ratei Sarajevo št*. 7165, Zagreb itv. W.0tt, Praga-Dunaj 24.79» Uprava: Kopitarjeva b. telefou 2999 Denar - ali - Sieenocherzeet! Piul londonske in pariške diplomatične razgovore, ki so sc jih mi poni di mov udeležili nekateri odlične,j-i pogrebe-' krii'iu Jurija in ki so zuv/eli že popolnoma obliko kakšnega velikega kongresa, bi bilo treba potegniti črto in napraviti končni račun. Nn žalnsi tega še ne moremo, ker vemo le zelo mulo o vsebini razgovorov samih, še manj seveda o doseženih zaključkih. če je do zaključkov sjiloh prišlo. I ii k o smo navezani same nn ugibanja, čeravno bi našo javnost radi poučili, ko se nam zdi. da jo tokrat med drugim šlo v precejšnji meri za njegovo ko/o. Kadi bi povedali našemi ljud tvu. da so se v Londonu in v 1'urizu pečali « tem kar nas najbolj teži. z gospodarsko sti^K' namreč, ki je postala šc bolj boleča, ker nam naši politični zavezniki, čeravno bi bik mogli, niso prišli nu pomoč, in drugič ket snu. zvesti svojim med-narodnim obveznostim šli v ogen . v knterem so drugi pekli kostanj. Radi bi prinesli razveseljivo vest. da so naši pridelki z'>pet dobili ceno in du so se jim med našimi političnimi prijatelji zunaj po svetu odprli trgi. k nas bodo rešili iz brezdelja in hirajočega mrtvila. I )da o tem ni bilo govora in pogreb angleškega kialja Jurija je bil v pravem pomenu besedi tudi pogreb naših nad o skorajšnjem koncu stiske, iz katere ne moremo in ne moremo Povod za londonske m pariške razgovore, ki su se jih udeležili vladarji mm.strski predsedniki in zunanji ministri dobrega števila držav v k\ ropi, menda niti ni prišel iz kakšnih plemenitih področij čiste mednarodne politike, kot smo spočetka verovali češ. ->a irri zo nove, velike pobude k vsemu dobremu iti lepem u spreobrnjenih državnikov, ki jih je vest poklicala k nesebičnemu delovni,m za čednostno življenje narodov in blagor vsega človeštva Baje je na dnu vsega vrvenja, k' je napolnilo vso sedmino po pogrebu kralja Jurija, samo zelo vsakdanja, rekli bi banalna hudomušnost avstrijske vlade, ki je zadnje čase zaman iskala jioso.jilu po inozemstvu in je sedaj \ svoji ne-volji podražila Evropo s svojim habsburškim strašilom. Starliembergn. ki je ' Parizu zelo veliko govoril in jc nvnral potem tedi veliko popravljati, je izpodrsnilo, ko je nekemu časnikarju povedal, s-da je zadržanje Avstrije v habsburškem vprašanju odvisno od gospodarske, reci denarne pomoči, ki jo bcr.o velesile Avstriji nudile v zameno.« Avstrija sedaj že dobro pozna nevralgieno tncke n> političnem telesu Evrope. kakor prebrisan otrok pozna slabost svojih staršeV. Razvajen oi <:k samo za-joče, pa mu je vsa hiša na uslugo. Avstrija pa zamahlju s habsburško zastavo, pi je vsa Evro-pa nu nogah, dn ji postreže, samo da svoje strašilo zopet skrije med svoj" »notranjepolitične probleme«, od koder ga bo ob pra.-Mii trenotku zopet potegnila na dan. da ž niim struhuje svojč velike brate in sestre. Staihembergu se je manever sijajno obnese! Ko je v Londonu tiščul angleškim državnikom pod nos vozni listek v Steenoi ker/.eel, so se morali omehčati in Starhembersa posvariti, ker Anglija danes potrebuje pomoči Mali zveze in Balkanske zveze v svoji politiki r>r-ti Italiji in se ne sine zameriti njeirm članic, ni. posebno tistim ne. ki o Ilabsbnržanih noče-o ničesar slišati. Istočasno pn jc dala tuli migljaj de-narnikom v Citv, da naj le pomagajo Avstriji, če bi prišla krlaj s kakšnimi novimi prošnjami z n posojilo. Nc bomo se več čudili, *e naslednje dnj izvemo, da se nahaja n,i pom v- London kakšna finančna delegacija. Podobno je bilo zopet v Parizu, samo. da je bila igra mnogo bolj dramatična, ker se jc pod vlado Lavala šepetalo, da Francija nemara venca' le rnjše vidi I lubsburžane na Dunaju kakor pa Hitlerja. Novi francoski ministrski predsednik in zunanji minister sta. bija naravnost oblegana od raznih ilv avnikov srednje in vzhodne Evrope, kn se je Starliemberg mogočno pripel jal v fran-rosko prestolico in je vse drlo na kolodvor, da vidi ta persontiage considerable« — tega od-lienika s habsburškim rlvoglaviui orlom v guinbnici. V -Belgiji ni bil. tO še ne, toda iz Pariza v Belgijo je samo tri ure in je še vedno čas . Torej, kakor hočete Iz diplomatskih arhivov so začeli izkopavati razne načrte, da bi ga knt z igračami spravili v dobro voljo. Podonavski pakt, vzhodni pakt, vsestransko jamstvo za neodvisnost Avstrije. Starhemberg je metal vse te igrače stran. On hoče nekaj novega in več ?e ne. pa llabs-buržane titulescu si izmisli bombo: sovjetska Rusija naj prevzame jamstvo za avstrijsko neodvisnost. Io je vplivalo porazno in 24 ur je stal Pariz, pod dojmom, da bodo rdeči vojaki, ki bodo prišli skozi Romunijo na Češkoslovaško. stružili Starhembergov Dunaj kot so svoje dni armade Suvorova stražile cesarskega. Končno je Litvinov sam razgnal to moin ko je pred svojim odhodom izjavil, da ne bo prevzemal nase obrambe mirovnih pogodb, ki jih sovjetska vlada niti podpisala ni pač pr da je Rusija pripravljena storiti svojo dolžnost k■ >t članica Zveze narodov. Torej nova igrača: "len Ib pakta Zveze narodov, ki se je ravnokar v ualijansko-abesinskem sporu tuko sijajno obnese!, bo treba malo spremeniti in ga prilagoditi avstrijskim razmeram, tako da bo avstrijsko neodvisnost bolj stvarno branil, če bi jo kdo napadel, kot pa je ščitil Abesinijo. Tudi to Starlietiiberga ni po'mirilo In res. nekega lepega jutra je pri-drdrnl na pariški kolodvor vlak z nadvojvodo Otonom iz Belgije. Sedaj je poslala stvar že bolj resna in države Male zveze so morale ponovno jiovedati. da Habsburžanov pn nobenimi pogoji ne bodo pustile v Avstrijo, ki naj se osloni na svoje sosede, če ji je mar njena neodvisnost in naj nikar ne izzivu in ne sili po poli naprej, kjer bo srečala kupe mrličev. Francoski! vlada je moriilu ua ljubo svoinn zaveznikom Male zveze ki jih zoj>et lioft upoštevati, tndi ih! svoje struni pritisniti ua nepoi eilneirn Vv-icijeu. ki pu ic istočasne, dnini tudi kon kr ne obljubi' zu nujno gospodarski red de n.ii im oiiioč Suirhemberg je mu riizi'e!il nekaj pomirjevalnih izjav k: jih ji pu ,iu kolo- Potilični razgovori v Parizu: „Vse samo okrog Avstrije Nemški lisi o prvenstveni vlogi kneza-namestnika u Pariz. 7. febr. A A. V okusno urejenem novem jugoslovanskem poslaništvu sta včeraj priredila gospa in g. Purič kosilo na čast kneza namestnika Pavla Dejansko je bilo danes otvorjeno novo jugoslovansko poslaništvo. Kazen kneza namestnika. gosjKida in gos|ie Purič, so bili na kosilu predsednik francoske vlade g. Albert Sarraut. zunanji minister Flandin. minister Paul Konrour. generalni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Alexis Leger, maršal in vojvoda jugoslovanske vojske Franchet d'Esperay. general Gamelin in njegov prvi pomočnik general (Jeorges. minister dvora Milan Antič in prvi adjulanl kralja Petra II. general Vojiii f'olak Vntič, ki spremljata kneza namestnika Pavla na Iem potovanju. S tem kosilom je bila, kol |iravi Pariš Soir«, zaključena prva doba pariških diplomatskih razgovorov. Pogoji Jugoslavije za sodelovanje pri obrambi neodvisnosti Avstrije Berlin. 7. febr. b »Frankfurter Zeitung objavlja zelo zanimive informacije o trenutnih jx>li-ličnih dogodkih v Parizu in pravi, da so se vsi di-plomatični razgovori dejansko sukali edino le okrog Avstrije Nemški list podčrtava prvenstveno vlogo, ki jo jc igral jugoslovanski knez namestnik Pavle, ki je s svojo bistroumnostjo iu odkritosrčnostjo prinesel v razgovore ono jasnost, ki je bila potrebna pri obravnavanju tako težavnega vprašanja, kot je jamstvo za avstrijsko neodvisnost. »Frankfurter Zeitung« pripoveduje, da se je zunanji minister Flandin najbolj trudil, da b1 kneza Starliemberga pripravil do tega. du ojiusti habsburško vprašanje in da neka zagotovila, da bo avstrijska vlada to vprašanje odložila, če dobi v zameno obljubo, da bodo drugi, predvsem Mala zveza, za njeno neodvisnost jamčili. Flandin je z »veliko zadovoljnostjo nesel sporočilo o tem jugoslovanskemu knezu namestniku, kajti med državami Male zveze je Jugoslavija najbolj odločna, da brezpogojno odbije vsako misel na povratek Habsburžanov v katerikoli obliki.«. Flandin je prinesel knezu namestniku še neko drugo ugodno novico, da se namreč sovjetska Rusija ne ho vmešavala v jamstvo za avstrijsko neodvisnost. Toda. tako piše nemški list, za Jugoslavijo obstojajo še nekatere ovire, ki jih bo treba prej odstraniti, preden bo mogoče računati na lo. da bi ai Jugoslavija udeležila kakšnih jamstev za obrambo avstrijske neodvisnosti. Jugoslavija je namreč tudi članica Balkanske zveze in se za njo samo ob sebi razume, (l.i ho za svoje sodelovanje pri jamstvih za neodvisnost Avstrije hotela imeti jasno sliko o vlogi, ki jo hoče v Podonavju igrati Italija. Sodelovanje z Italijo v Podonavju pa je v veliki ineri odvisno od italijanske balkanske politike. Težko si je namreč predstavljati, da hi Jugoslavija in Italija sodelovali v Podonavju in skupno jamčili za neodvisnost Avstrije, med tem ko Iti na Balkanu vladalo nasprotstvo v njenih političnih stremljenjih. Avstrijska neodvisnost je z.a Jugoslavijo važna v toliko, v kolikor brani italijanskemu vplivu, da bi se r a z t eg n i 1 v P o- I donavje in tam zavladal. To eo zelo jasni pojmi in gre jugoslovanskemu knezu namestniku zasluga, da jih je jKistavil na čisto. Delo francoske vlade, ki želi tesnega sodelo-i vanja vseh držav v Podonavju in dejanskih jam-i stev za obrambo avstrijske neodvisnosti, torej še 1 ni končano s tem, da je habsburško vprašanje ne-, kako odstranil z dnevnega reda in od Avstrije dobil obljubo, da bo skušala biti gospodarsko in : politično® prijazna s svojimi sosedami Male zveze. Treba bo še mnogo naporov. Samo to je dobro, da : vlada |x>vsod dobra volja in hrepenenje po raz-j merah, ki bodo mir zagotovile. Hodža poln upanja Pariz, 7. febr. Današnji . Petil Parisien« objavlja izjavo, ki jo je dal češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža praškemu dopisniku tega lista Jeanu Pasijuiersu. Hodža govori v svoji izjavi o svojem bližnjem jiotovanju v Pariz in j.ravi, da i je prepričan, da je sjx>razum med jiodoiiavskiiiii I državami mogoč. Hodža pravi, da se mora doseči i -sporazum na gospodarskem in političnimi polju. Po i Iloilžoveni mnenju moramo iskati predvsem gospodarski sporazum med državami Male zveze in drža-i vami. ki so podpisale rimski pakt. Istočasno moramo težiti za političnimi sporazumi, ki bodo uredili odnose meti posameznimi političnimi državami. Hodža je rekel, da bo češkoslovaška vlada storila vse po dogovoru in s|x>razumu s svojimi prijatelji. Hodža meni, da so odstavljene z dnevnega reda težnje nekaterih legitimietičnih krogov za restavracijo. Nadalje je Hodža rekel, da bo vrnil obisk avstrijskemu kanclerju dr. Schusrluiiggu in obiskal Dunaj. Angleži hudi na Otona London, 7. februarja, b. Nenaden obisk Otona Habsburškega v Parizu, ki je imel namen, du pos|icši vzpostavitev Habsburžanov v Avstriji, je v londonskih krogih (»ovzročil precejšnje nerazpoloženje. Današnji britunski tisk je mnenju, ila je bil inladi nadvojvoda zelo slabo obveščen, ko se je napotil > Pariz. Listi pa v svojih dolgih člankih ne prizanušajo niti Starhembergu ter pravijo, da je prekoračil dana mu pooblastila dunajske vlade, ker je dajal za časa svojega obiska v Parizu čudne izjave. Iz raznih člankov pa se vidi, da pariška diplomatska pogajanja niso prav nič pospešila kakšne restavracije Habsburžanov, ker je to vprašanje najmanj važno v sedanjem času in je odgodeno na poznejši čas. Tukajšnji politični krogi so tudi mnenja, du stori Avstrija najboljše, če se čimpreje približa državam Male zveze tako na političnem, kakor tudi na gospodarskem polju. „ Torgsin" ukinjen Temno poglavje iz boljševiškega gospodarstva Moskva, 3. febr. S 1. febr. 1930 se je jioložaj mnogih inozemcev, ki žive v sovjetski Rusiji, znatno poslabšal. Kajti tega dne je stopila v veljavo na-redba od 14. nov 1935, ki razpušča Torgsin prodajalne in ustavi njihovo delovanje. Dosedaj so namreč inozemci v Torgsin prodajalnah, ki so bile ustanovljene leta 1930, lahko kupovali vse življenjske |»trebščine z inozemsko valuto, in sicer po cenah, ki so prenesene v zlati rubelj, nekako odgovarjale cenam blaga na svetovnem trgu. Poslej pa bodo morali kiijiovati izključno v državnih prodajalnah, in sicer po cenah papirnatega rublja. Inozemci morajo torej, če hočejo priti do živil, najprvo izmenjati svoj denar v državnih bankah in kupiti papirnati rubelj. ki stane 3 francoske franke, torej po kurzu, ki dejanski kupni moči sovjetskega papirnatega rublja na domačem trgu nikalor ne odgovarja. Njegova kupna moč je namreč tako majhna, da bodo morali inozemci [icslej za svoje življenje trošiti 3—5kratno več kakor pa zadnja leta, ko so kupovali v Torgsin-prodajalnah. Inozemci. ki žive v Rusiji in ki nimajo dohodkov v sovjetski vrednosti, bodo od L febr. dalje imeli v Rusiji dražje življenje, kakor kjerkoli drugod na svetli. Torgsin-prodajalne so bile ustanovljene zaradi tega, ker je sovjetska Rusija potrebovala tujih valut. Z| • | «f | II V V abesmshm oofisc Reuter poroča iz Addis Abebe, da so Italijani včeraj bombardirali Magalo. Po uradnih abesinskih poročilih je bila pri tej priliki ubita ena oseba in zažganih 16 hiš. Italijani so koncentrirali bombardiranje na tiste hiše. v katerih je včasih bival italijanski trgovinski ataše. To so Italijani storili najbrž zaradi tega, ker mislijo, da je v leh hišah spravljenega mnogo orožja. Ko so meseca januarja čete generala Grazia-nija krenile iz Dola proti Negeliju, se je v Addis Abebi trdilo, ila so se mnogoštevilni vojščaki rasa Deste skrili v ogromnih votlinah in pečinah na severu in severovzlodu od Dola. potoni ko so se oskrbeli z velikimi količinami živeža. Ti vojaki napadajo sedaj ponoči italijanske tovorne avtomobile in italijanske manjše oddelke. Iz Addis Abebe so poslali nekaj tisoč vojakov na južno fronlo. Neki abesinski visoki vojaški predstavnik je izjavil, da bodo Abesinci za vsakega italijanskega vojaka, ki se bo vkrcal za Vzhodno Afriko, poslali po dva svoja vojaka na fronto. Ojačenja so v glavnem sestavljena iz vojakov plemena Valamos. — Včeraj je nekaj tisoč vojakov defiliralo mimo prestolonaslednika. V njegovem spremstvu je bil tudi Tekle Havariate. bivši j>o-slanik v Parizu, ki bo prevzel novo dolžnost poveljnika na južni fronti. Reuter poroča iz Desija, da je irski zdravnik dr. Bropil, ki je z dvema drugima zdravnikoma bil v ambulanti na fronti 5 km daleč od Makale, prišel tja; da hi bil operiran. Iz ambulante sem iahko videl Italijane v Makali, pravi zdravnik. Ko sem se na mezgu vračal s fronte s tolmačem, sem šel skozi kraje, ki jih nikdar ni videl noben beli človek, in tam so me zadržali kot italijanskega vohuna, tako da sem moral ostati v takih krajih približno jio šest ur, dokler ni bila ugotovljena moja identiteta. Bili smo brez hrane in sino prišli v angleško ambulanto v Valdiju jio-|x>lnoma onemogli in to po dveh dneh stradanja. Na fronti smo bili v ambulanti cela dva meseca, brez tobaka, mleka in drugih zelo nujnih potrebščin. Povprečno smo negovali dnevno okoli 100 težko ranjenih Abesicev. Dr. Bropil je izjavil, da je točno, da so Abesinci zmagali v veliki bitki pri Tembijenu in da so Italijani imeli tam zelo težke izgube. „JVič novega" Rim, 7. febr. A A. Agencija Štefani objavlja komunike št. 117, ki se glasi: Ne na eritrejskem ne na somalijskem bojišču ni bilo omembe vrednih dogodkov. 500 fopov v Addis Abebo Addis Abeba, 7. febr. TO. Abesinski prestolonaslednik je danes inspiciral 500 težkih in poljskih to|iov. ki so le dni prispeli iz inozemstva v abesinsko prestolnico. Abesinsko arniadno vodstvo namerava topove porazdeliti med Desijem, Hararjem in južno fronto. Potrjujejo se vesti, da je na [Kiti še druga velika količina artilerije in municije Zato ni bilo mogoče v njih kujiovati le v Rusiji živečim inozemcem, ampak so tudi svojci iz drugih držav lahko svojim ljudem, ki so živeli v Rusiji, lahko nakazovali denar kar na Torgsin-prodajalne. Se več! Tudi demačini so mogli kupovati v Torgsin-prodajalnah, ako so blago plačevali v tujih valutah, v zlatu, ali pa z dragocenostmi. Ker v ostalih prodajalnah ni bilo mogoče dobiti živil drugače kakor na nakaznice, ki jih pa sovjetska vlada nekdanjim meščanskim krogom sploh ni dajala, ali pa v tako malem številu, da bi od njih ne mogli živeti, je razumljivo. da so znosili v Torgsin-prodajalne v teku zadnjih 5 let prav vse, svoje dragocenosti, ki so jih kljub razlastitvam imeli še skrite, da niso jx>mr!i od lakote. Po uradnih podatkih predsednika Torgsin-trgo-vin Gersteina(!) so v teh trgovinah, ki jih je bilo 1. jan. 1934 1470, vnovčili v 5 in pol leta njihovega obstoja zlata, srebra, dragih kamnov, zlatih iii srebrnih predmetov ter tujih valut v vrednosti 250 milj. dolarjev, ali 287 milj. zlatih rubljev. Od tega odpade 09% vrednosti na dragocene predmete, ki so jih stare ruske družine dale za živila, 16.3% na na-Icazila iz inozemstva in 14.7% na tuje valute, ki so jih vplačali v Rusiji živeči inozemci. To predstavlja vsoto, ki tvori 15% vseh tujih valut, ki jih je Rusija v omenjenih 5 letih dobila z inozemsko trgovino. Značilno je, da so zadnje mesece, ko je bil dekret obiavljen, imele Torgsin - trgovine |x>sebno veliko prometa. Ljudje so pohiteli, da kupijo, kar se šc kupiti da. Zadnjih 50 dni je bilo obrata za 17 milj. zlatih rubljev. Torgsin-trgovine so sedaj spremenili v navadne državne prodajalne za življenjske in industrijske jKitrebščine, ki so vse v upravi komisarja za notranjo trgovino. Nove prodajalne so tudi prevzele blago, kolikor ga je še ostalo Torgsin-trgovinam. Sovieti iščeso posoiilo London. 7. februarja, h Vprašanje dolgoročnega angleškega posojila vovjetski Rusiji je zopet naletelo na težave, ki jih dem predvsem minister za trgovino in industrijo ki je v načelu proti velikim kreditom sovjetski Rusiji, nič pn nima proti kratkoročnemu kreditu zn dobo največ" 5 let. Po vsej Italiji grade podzemeljske rove Rim. 7. februarja, b. V vseh važnejših italijanskih mestih, predvsem pa v Rimu grudijo podzemne tunele. Vlada trdi. da se ti tuneli gradijo zato, da bi razbremenili železniški promet. Poučeni krogi pa pravijo, da st ti tuneli gradijo zato, da se zavaruje v slučaju vojne civilno prebivalstvo od letalskih napadov. Rim, 7. februarja, c. Danes je bilo objavl jeno, da se izvede v Italiji rekviztcija žitnih zalog. Posebne komisije bodo izvedle popis vseh zalog. Izjavlja se, da je to bilo potrebno zaradi tega, da hi mogla vlada zmeraj uplivati na cene žita. dvoru deloma vse preklical vtaknil habsburško strušilo v žep in se odpeljal domrv, rta poroča o svojih uspehih zveznemu kaneelarju in finančnemu ministru Dobro sj delal. knez. Rii-diger' Takšen je torej vsaj na prvi pogled rezultat londonskih in pariških konferenc m pa bodo poleg tega. da so Avstriji gospodarsko koristile, imele tudi lo dobro —- sicer samo politično posledico, dn nas bodo še za neknj času v ut onile pred vdorom boljšev iški Htisij,- * Srednjo Evropo in tla so ;<• bolj utrdile fiuntn Mule zveze v Pod u iui v j u. ket s i šiv' ininisi i\4. i > : .Im-lirk Milan llodžn 'in 'niel srditi lažje ,l"ln ,, t- .'sniievu n ju svojih ic pili iu koristnih mu i tov. Predsednik vlade med kmeti iz Vučitrna f Aix-en-Provence Ganljiva izpoved gen. Georgesa Zadnji trenutki kralja Aleksandra - Počastitev velikega kralja in hrabre srbske voisUe Trdovratni Pospišil Dočiui je obloženi Rajič na vprašanja predalnika L o y s o n a poslušno odgovarjal, se je I'o: piši I trdovratno branil, da bi na katerikoli vpra«auje predsednika odgovoril. Potem ko so za-••:•! omiki Pospisilu na poziv predsednika svetovali, od-, -varja. >e jc razprava nadaljevala ob 2.20 r 'dne. . ... .-il ni odgovoril niti na vprašanje, kdaj ■i niti, ali ie oženjeu, ali je mehanik, ali je il l;'j.. ,.n pri umoru lonija Slegla, ali je živel a pusti pod imenom Džerdž, ali je tam ;;'.ai M i o Kralja in Rajiča, ali se je tam vadil v •inju m metanju bomb. ali je bil šef, ki jc stra-k plazi ve in jih fabriciral, ali sta prihajala m ' Pc.Oevič iu Pavelič iu jim nosila denar in r. isp šil tudi ni odgovoril na ostala vpra-o rof. ,anjii iz Janka Puste na f rancosko itd. , o i sil je ves čas lega zasliševanja zahteval, v lini dovoli, da poda neko izjavo, ker da ! j-\ ue bo odgovoi il na nobeno vprašanje, i i,o mu jc predsednik lo dovolil. Pospišil je . .ico-edoval. kako jc bil 11. oktobra 1934 z Raij: , ,n aictirau v loubnu, odkoder >o ga privedli i-icra dne v Anneinasse. Trdil jc, da so mu lam" predložili celo kopo zapisnikov o njegovem zasliševanju iu da so bili napisani, še picden je on podal "kakšne izjave. Popisoval je sobe v tamkajšnjem policijskem komisarijatu in je skušal izzvati ugodno razpoloženje zase pri jjorotmkih ler spraviti predsednika iz potrpljenja. Pospišil je svojo zgodbo pripovedoval četrt ure, kako da je v Vnnemasse odrekel podpis pod zapisnik in kako da tolmač ni razumel hrvatskega jezika. Predsednik mu je nato dejal, da se je preveč oddaljil od zlodejstva v Marseillu. Tudi če bi bilo vse to res, kar pripoveduje, je dejal predsednik Pospišilu, ostane dejstvo, da so obtoženci prišli v Pariz z orožjem iz razloga, katerega ne morejo pojasniti, in da med Marseilleom in Versaillesom obstoja zveza. Pospišil je odgovoril, da je večkrat zahteval francoskih tolmačev, ki znaio hrvatski. Predsednik je nadaljeval napram porotnikom, da on ue razume Pospišilovega molka o potovanju iz Nagv Kaniže do Pariza. To vprašanje porotnike najbolj zanima. »Prosim obtoženca, da se vrne k stvari, ki nas zanima. Dne 9. oktobra, ko so vse osebe, kojili spominu se klanjamo, bile že žrtve strahovite in nepričakovane smrti, ostavljajoč svoje matere in soproge v hudi žalosti, je PospišiJ s svojimi drugi bil na Francoskem. Imel je doslej j)0|X)lii0 svobodo, da zadevo pojasni. Vsem je bilo dovoljeno, da si vzamejo zagovornike, kalere_ žele. Dobili so tudi zaželjene tolmače, sedaj pa izjavljajo, da niso zadovoljni.« Pospišil f Jaz sem si bil izbral za zagovornika gospoda Desbonsa.* Predsednik: »Ta zadeva je sedaj končana.« Pospišil: »Jaz sem to navedel samo zato, ker ;ino gosp. Desbonsu dali vse svoje podatke in elemente za naš zagovor.« Predsednik: »To jc prvič v sodnih analih, da obtoženec, ki trdi. da je ravnal iz čistega idealizma, počenja vse, kar nvore, samo da odloži čas, ko bi mogel [»vzdignjene glave rci: »Evo me, sodite me!- Izvolite objasniti mi razloge vaše trdovratne upornosti.« Pospišil je nato zopet začel svojo zgodbo, kako da je poslal član teroristične organizacije. Nato je govoril o prisegi, katero da je položil na nož in revolver iti s kateri? se ie obvezal, da bo poskusil vse naredbe in varoval vse tajnosti. Nalo je rredstdnik porotnikom prebral prisego. Pospišil jc dejal, da je prisega točna, nakar so začeli brati statut teroristične organizacije. Pospišil je dejal, da manjkata člena 6 in 7- Nato so govorili o tem, da so vstaši nosili uniforme, nakar izjavi Pospišil, da so imeli samo posebne čepice. Državni tožilec: »No, sedaj je Pospišil |>riznal vsaj lo.« Pospišil že bolj zgovoren Na poziv predsednika, naj vendar sedaj jjojasni tudi razloge potovanja obeh zarotniških skupin v Pariz, je Pospišil začel obširno pripovedovati, kako je z Madjarskega |x>toval v Nemčijo oziroma v MUnchen dne 25. septembra. Poleni opisuje obširno svoj sestanek z Rajičem. Pravi, da mu je bilo naročeno, da se slavi na razpoloženje Kvaterniku. Kategorično pa ie tajil, da je količkaj vedel o cilju potovanja. Posebno važno je, da je trdil, da ni dobil piovelja, da |x>tuje v Versailles, amjak da je šel v Versailles samo zato, ker ni vedel, kaj bi delal v Parizu, kjer naj bi bil ostal nekaj dni. Predsednik: »To bi se reklo, da je bilo potovanje v Versailles samo estetičnega značaja.« Pospišil posebno vztraja na tem, da je kupil karto za |x>vratek samo zaradi tega, ker ni vedel, kako se karta kupuje. Na vprašanja predsednika, zakaj so odjx>tovali tako hitro iz Pariza, ni vedel Pospišil nič pravega povedati- Izjavlja, da je o atentatu dozual v Parizu od nekega človeka, ki mu je v nemškem jeziku povedal, kako da je bil kralj j Aleksander ubit v nekem francoskem mestu Predsednik: »Ko je Pospišil izvedel za kraljevo smrt, je smatral, da je njegova misija končana.« Pospišil: »Jaz sem imel namen, da odjiotiijem iz Pariza in Francije še prej, nego sem izvedel za atentat. Zasliševanje končano Predsednik: -Sodbo o tem prepuščam gg. porotnikom V tej žalostni in tragični stvari m mesta za nobene fantazije. Čim je Pospišil doznal za umor kralja Aleksandra, je pobegnil s tovariši iz Francije v svojo drago Madjarsko. Zaslišanje je torej zaključeno. Pospišil se je zagovarjal z vso potrebno svok.odo. On se je sam zagovarjal in izjavljal, kar in kakor je hotel. Niti jaz niti gosp. državni tožilec ga nisva prekinjala. Ža sedaj vam hočem. gg. porotniki, povedati, kdo ie Kvaternik. Vam je znano iz obtožnice, kakšno vlogo so igrali Antc Pavelič, Perčevič in Kvaternik. Dr. Ante Pa-velič je bivši advokat iz Zagreba. Star je 45 let in je narodni jjoslanec. V odsotnosti je bil obsojen na smrt od državnega -sodišča za zaščito države 15. julija 1920. Od lega časa živi v inozemstvu. On je organiziral teroriste. Razne teroristične organizacije so imele svoj sedež v bližini jugoslovanske meje. Druge skupine so bile organizirane v drugih državah, na primer v Južni Ameriki. Ante Pavelič je kontroliral razne teroristične tabore in zdi se, da je posebno pogosto prihajal na Janko Pusto, kjer se je pojavljal vsak mesec enkral. Perčevič jim je donašal denar. Perčevič je star 54 let. Bil je polkovnik avstro-ogrske armade in je komandiral taborišče od odhoda Perčeca. to ie od marca 19*53. Tudi Ante Pavelič je posečal tabor v Janka Pusti v spremstvu Kelemena. Keleitiena ni več, Oti je, ako se ne varam, bil bolgarske narodnosti. Ta kombinacija je zelo čudna- Jaz opozarjam samo na ta dejstva, ki kažeio. da gospodje, ki so prejemali denar, niso bili"idealisti, ker nam bodo, gospodje porotniki, branilci predstavljali teroriste kot idealiste, za katere denar ne obstoja.« S tem je bila končana razprava 6. februarja |io-poldne in napovedana nadaljnja razprava 7. februarja dojx>ldne. Princ Aleksander se je načelu svoje zmago- i vite vojske vrnil v osvobojeni Belgrad in ulrl za- • vezuikoin pol po Podunavju. To je sijajna zmaga, ki je kronala srbsko delo iu ki je tvorila uvod v končno zmago zaveznikov v .svetovni vojni. Glavna zasluga za vse to gre sijajni srbski vojski in njenemu vrhovnemu jKiveljniku tedanjemu princu Aleksandru. Ta vzvišeni in velikodušni princ ni nikoli pozabil pomoči srbske vojske. Pozabil jo ni ne iiied nesrečnim umikom čez Albanijo, lie med hudimi junaškimi bitkami. Vse do svoje smrti je bil naš zvesti in neomajni prijatelj. Francijo je s tragičnim udarcem usode doletela nesreča, da je morala gledati njegov |iadec na svojem lastnem ozemlju. Francija mora ohraniti pobožno njegov spomin iu slaviti moža, ki jn bil zanjo najdražji, junaški in neomajen prijatelj. Predsednik Loison odredi, naj izpoved generala Georgesa prevedejo obtožencem od odstavka do odstavka. Po doslovneni prevodu izjave generala Georgesa, je la nadaljeval: Predsednik Bartliou je sprejel obisk kralja Aleksandra, da bi zapečatila sporazum med jki-kojnim kraljem in francosko vlado, sporazum, ki je veljal bratstvu narodov in ohranitvi miru. Med obema državama so vladala popolnoma identična naziranja. Prijioinniti hočem samo se lo, da je morilec streljal name hotoma, ker se je moral obrniti na desno, da bi me zadel. V Ga-Pa Norvežani P race h se je sijajno odrezati - šestnajsti Zasliševanje prič Aix cn Provencc, 7. febr. Na današnji razprav: so zaslišali generala Georgesa. General Georges navaja uvodoma, da ga je francoski minister vojske maršal Petain določil, naj spremlja blagopokojnega kralja Aleksandra 1. na njegovem potovanju po Franciji. Razen tega. pravi general Georges, sem se kot generalštabni oficir na solunskem bojišču seznanil s tedanjim princem regentom, ki mi je tedaj blagovolil pokloniti svojo naklonjenost in prijateljstvo. Nato opisuje general Georges, kako je potoval iz Pariza v Marseilles s pokojnim predsednikom vlade Barthoujem. . I Priča preide takoj na prihod kralja Aleksandra v Marseilles, kjer so pokojnega vladarja pozdravile čete po vseh ulicah, po katerih so bile razvrščene. Opisuje, kako se je v Marseillu zbrala ogromna množica navdušenih in ganjenih ljudi, ki so suverena pri njegovem prihodu pozdravili z viharnimi aklamacijami. Zatem general Georges opisuje podrobno avtomobil, v katerem se je nahajal ob strani kralja Aleksandra. Nato pride na opis samega atentata in pravi: Na pločnikih ulice Canebiere se je nahajala ogromna množica ljudi. Ovacije so se neprestano ponavljale. Množica je viharno pozdravljala blagopokojnega kralja Aleksandra. Zaradi tega je bil pokojni vladar zelo ganjen in zidane volje. Pokojnemu Barthouju in meni je izrazil svoje globoko veselje, da se lahko zopel nahaja med francoskim narodom, s katerim ga druži globoka ljubezen, ker se je z njim seznanil na solunskem bojišču, kjer je mogel pravilno ceniti njegovo hrabrost in njegovo energijo. Te besede ljubezni do Francije in spoštovanja do francoskega naroda, so bile po vsej priliki zadnje besede, ki jih je blagopokojni kralj Aleksander spregovoril.' General Georges opisuje nato neposredne trenutke pred atentatom. Pravi, da ie bil v začetku atentata obrnjen z glavo na levo. Naglo sem se okrenil,' pravi general Georges dalje, -storil sem lo kakor bi trenil z očesnm. Opazil sem. da je kralj Aleksander že padel na desno stran avtomobila. Barthou je padel na levo in strmel z izrazom strahovitega trpljenja v očeh. Na stopalu avtomobila, držeč se zanj, se je nahajal leman človek stegnjenih rok, ki ni nehal streljati iz avtomatičnega revolverja. Skočil sem da bi ga odrinil, tedaj pa se je obrnil in pričel streljati name.« Nalo opisuje general Georges, kako je čutil, tki so ga krogle zadele v želodec in v prsa in kako je nato padel v nezavest. Dalje pripoveduje, kako je par minut kasneje kralj Aleksander že padel v agonijo na prefekturi, kjer je izdihnil. »Gospodje, naj mi bo dovoljeno, pravi dalje general Georges. »da izkažem kralju Aleksandru kot svojemu vojnemu tovariSu čast. Pokloniti se moram kralju, ki je bil v"'ik vojak, velik vodia in velik prijatelj Francije. Ta junaški vojak, princ ^Algksander, 'e že ** svnie rane mladosti kazal vrline odUčnega človeka. V svojem 24. letu je posta! vrhovni poveljnik svoje vojske v prvih balkanskih vojnah leta 1912 in 1913, ko je zaslovel kot zmagovalec na Bregalnici, pri Bitolju in Ku-manovem. Težko in visoko poslanstvo vrhovnega poveljnika ga je doletelo nato leta 1914, ko mu je v začetku svetovne vojne blagopokojni kralj Peter zaradi svoje starosti in izčrpanosti izročil vrhovno poveljstvo srbske vojske. Leta 1914 in v začetku 1915 je bil vrhovni poveljnik armade, ki je z uspehom odbijala avstro-ogrske armade pod poveljstvom generala Potioreka. Komaj 26-ietnemu se mu je posrečilo, da je avstro-ogrsko vojsko pognal s svojega ozemlja. Toda proti koncu 1916, ko so pritisnile še nemške armade, in ko je Avstro-ogrski priskočila na pomoč še bolgarska vojska, je postal položaj tako težak in se je jekleni obroč stisnil tako tesno, ni preostalo drugega, kakor kapitulacija ali pa umik z narodnega ozemlja. Kralj Peter in princ Aleksander nista niti trenutek omahovala. Ostati sta hotela Franciji in njenim zaveznikom zvesta. Hotela sta ohraniti nedotaknjene srbske vojaške sile. Zato sta sklenila, umakniti se čez strahovite albanske planine brez vsakih prevoznih sredstev, brez prehrane in mimo sovražno razpoloženega ljudstva. Srbska vojska se je pozimi 1915 umikala v strahovitih okoliščinah med nadčloveškimi napori in ob izgubi dobršnega dela svojega vojnega ma-terijva je šla skozi Albanijo. Po neskončnem trpljenju pa se ji je vendarle posrečilo prispeti do jadranske obale in na Krf. Tam je naletela na bratski sprejem Francije. Kmalu nato so s francosko pomočjo prepeljali od bolezni in trpljenja izmučene srbske vojake v Tunis in na obalo Južne Francije.« Nato opisuje general Georges na kratko, kako se je srbske vojska preuredila in kako se je vrnila na solunsko bojišče. General Georges pravi dalje: »Naša dobra dela niso bila za Francijo izgubljena. In res, že koncem leta 1916 je prenovljena srbska vojska, za kar se ie treba zahvaliti aktivni reorganizaciji, ki jo je izvedel princ Aleksander, njen junaški vodja, potisnila Bolgare in osvojila majhen del svojega narodnega ozemlja v okolici Bitolja in na Kajmakčalanu. Leto 1917 je bilo izpolnjeno z borbami in pričakovanjem. 18. septembra 1918 so zavezniške vojske napadle nemško-bolgarsko fronto. V sredini se ie nahajala srbska vojska, sestavljena iz šestih divizij pod poveljstvom princa-regenta. Srbska vojjka je bila določena za naskok. S pomočjo dveh francoskih divizij so srbske čete popolnoma razbile bolgarsko vojsko in prodrle v Srbijo. V nadaljnjem svojem prodiranju in s pomočjo francoske konjenice so srbske čete nato osvojile Prilep in Skoplje ler razbile bolgarsko vojsko v dva dela. tako da so morali Bolgari kapitulirati. Bolgarski kralj Ferdinand je odstopil. Novi vojaški usoelii so se vrslili Hritg 7,i drugim Damski smuk Oa-Pa, 7. januarja. Ves športni svet jc bil danes uprt na Kreuzjocli, to je planino nad Oa-Pa. S tega vrha je namreč vodila v dolino j>roga, po kateri je bila izvedena tekma v smuku za gospode. Proga je bila dolga 3800 in z višinsko razliko 900 m. Ta proga velja za najtežjo progo v Evropi. Zaradi tega je tudi vodstvo tekem še neposredno pred začetkom tekmovanja zahtevalo, naj se proga ublaži, to tudi zaradi tega, ker je zapadel med tem nov sneg. Tehnično vodstvo je tej zahtevi ugodilo v toliko, da je progo strasiralo tako, da se na največji strmini ni moglo voziti s polno brzino. Cez hude previse so zasadili vratca tako, da so se vila v serpentinah in so morali torej tekmovalci na teh mestih malce zavirati. Proga za dame se je začela nekoliko nižje, je bila dolga 3300 m ter je bila višinska razlika S00 m. Damski smuk Točno ob 11 je začel start dainskega tekmovanja. Kot prva je startala Angležinja Evelven Pin-ching. 30 sek. za njo Antiy Riiegfr (Švica), sledila je Avstrijka Weikerl in Italijanka w iesinger. Vsega je tekmovalo 37 žensk. Vse je pričakovalo, da bo zmagala evropska prvakinja v smuku Christl Kratiz, ki je imela startno številko II. Ko je ona odrinila s starta, so zlasti Nemci, ki so bili ob vsej progi, z največjo napetostjo pričakovali rezultata, ki ga bo dosegla, vendar pa je to najslavnejšo evropsko tekmovalko v smuku spremljala topot velika smola. V drugi polovici proge je namreč zavozila v visok sneg in jo je vrglo. Parkrat se je zavalila po snegu, izgubila je nad pol minute, preden je vstala in dosegla zopet ono brzino, s katero je privozila do mesta, kjer je padla. Kaj pomeni izgubiti v mednarodni konkurenci pol minute, se vidi iz ravnokar navedenega primera, ko je Nemka Kranz zdrsela iz prvega na šesto mesto, dosegla je namreč čas 5.23.3, dočim znaša najboljši čas dneva 5.04.4. Razumljivo je veliko razočaranje, rekli bi naravnost žalost, ki je zavladalo med tisočerimi oboževalci Nemke Christi Kranz. Tudi ta tekma je namreč dokazala, kako nemški narod ceni svoje zmagovalce in kako podvojeno ceni svoje olimpijske zmagovalce. Damska tekma v smuku je prinesla največjo senzacijo. Nikdo natnreč ni pričakoval, da bo zmagala Norvežanka Laila Schoti-Nielsen. Startala je s številko 16, pa je že v prvi polovici proge v' elegantnih likih prehitela svojo prednico iz Kanade ler številko 14 (Madjarka) in se približala že številki 13 (Nemka Pfeifer). Z Nemko je skoraj istočasno prispela v cilj, eno ali dve sekundi za njima pa Avstrijska Lettner. Tekmovalke so prihajale v cilj deloma posamič, deloma v družbah, električni aparat pa je sproti zaznamoval dosežene čase. Zvočnik je sproti objavljal rezultate, s tribun pa so radio-napovedovalci pošiljali potek tekem vsemu svetu. Rezultati dainskega tekmovanja so sledeči: 1. Norvežanka Laila Schou-Nielsen 5.04.4 2. Nemka Liza Resch (startna štev. 9) 5.08.4 3. Nemka Kathe Orassecker (startna št. 6) 5.10.6 4. Švicarka Erna Steuri (starina št. 31) 5.20 5. Nemka Hadi Pfeiler (startna št. 13) 5.21.6 6. Nemka Christi Kranz (startna št. 11) 5.23.3 7. Angležinja Evelyn Pinching (starina št. 1) 6.27.1 8. Norvežanka Johanne Dybwad (strt. št. 26) 5.31.9 9. Italijanka Patila Wiesinger (starina št. 4) 5.35 10. Norvežanka Nora Stromstadt (strt. št. 40) 5.57.4 Smuk gospodov Med moškimi je nastopilo v smuku 66 moških raznih narodnosti. Tudi moški smuk se ocenjuje za kombinacijo, katere drugi del (slalom) se vrši v nedeljo. Od vsake narodnosti so nastopili 4 lek-movalci. Kakor znano, so v tej disciplini zastopani tudi Slovenci, saj nas zastopajo znani naši tekmovalci Praček, Heini, Žnidar in Čop. Start se je začel po! ure po zaključku dainskega tekmovanja. Kot prvi je zdrčal s starta Guzi Lantschner (Nemčija), za njim Emile Allais (Francija), tretji Birger Ruud (Norveška), četrli James j Riddell (Angleška). Naši so imeli startne številke Hubert Heini 10. Ciril Praček 24, Emil Žnidar 36 in France Čop 54. Že na startu je bilo opaziti, da je z večjo sigurnostjo, kakor ostali zdrčal s starta postavni Norvežan Birger Ruud. V naravnost drznih likih je švignil skozi vratca ter izginil za obronkom. Prehiteval je tekmovalce drugega za drugim. Nikdo se še ni j>rav zavedel, ko je številka 3 švignila skozi cilj. Oba tekmovalca, ki ju je prehitel (Francoz Allais in Nemec Lantschner) sta takoj za njim zdrčala v cilj, pa je že bilo jasno, da ima Ruud veliko boljši čas kakor ostati, ki so še prihajali v cilj. V lej disciplini je veljal za favorita srednje-evro|)«ki prvak Nemec Guzi Lantschner. Vendar pa je na progi imel smolo: v drugi polovici je padel ter izgubil znatno število sekund, lako da je zasedel v končni kvalifikaciji šele tretje mesto, ki je vsekakor še vedno dovolj častno. Rezultati so sledeči: 1. Birger Ruud (Norveška) 4.-17,-1 2. F ran z Pfniir (Nemčija) 1.51 H. 3. Guzi Lantschner (Nemčija) 4.58.2. 4. Emile Allais (Francija) 4.58.8- 5. Alf Koningen (Norveška) 5.00,4 6. Roman W(irndle (Nemčija) 5.01.2. 7. Per Fossum (Norveška) 5.03,2. 8. Rudolf Kranz (Nemčija) 5.(11 0. Sertorelli Giazito (Italija) 5.05. 10. Sigmuiid Ruud (Norveška) 5 11,6 Dejstvo, da ,si je zmago priboril Norvežan Birger Ruud. in obenem dejstvo, da si je ludi v ženskem smuku priborila prvenstvo Norvežanka, se je Norvežanom posrečilo ovreči trditev, dn Srednje evropci prekašajo v alpskih disciplinah severnjake. Uspeh Norvežanov ludi ne zmanišn ol-nlnest, da niso sl:n'l.'ili v (iariuisch-Ptirliuikirehnu znani -vi- carski in avstrijski prvaki (Seeloos, Ziugerle ild.), ki jim radi osporavanega amaterizma ni bil dovoljen start v Ga.-Pa. Praček šestnajsti Nekaj neverjetnega jc dosegel nas Praček, ki je imel startno številko 24. Pred njim jc vozil Norvežan Sigmund Ruud. za njim pa nek Belgijec. Ko so se tekmovalci zbirali na startu in ko so se imenovala sama prominentna, svetovna imena, je bilo drzno misliti, da bi naš skromni Jeseničan mogel v taki konkurenci doseči resen rezultat. To pa ni vplivalo na pogumnega Prač-ka, ki je zbral vse sile ter ne saim divje, marveč tudi zelo premišljeno zdrvel » dolino. Ko je električna ura pokazala čas S minut >9 sekund in 4 desetnike, smo že vedeli da je dosegel Praček nekaj izborilega. Saj niti ni vozil celo minuto več kakor /. magovalec Birger Ruud. Franci čop trideseti Zelo dobro je iznenadil tudi Franci Čop s startno številko 54 (pred njim Poljak Wein-sclienk, za njim Čeh Knal). Čim jt zdrsel s cil ja, je že prehitel Poljaka, na ovinku pu tudi nekega drugega tekmovalca, ki se je baš skotalil s proge. Čop hi dosegel znatno boljši čas, če bi gn ne spremljala smola. Kakih sti metrov pred ciljem je padel ter sc z glavo močno zaril v sneg. Rabil je najmanj 20 sekund, da sc jc izmotal iz snega in pridobil zopet ono brzino, ki .jo je imel prej. Njegov čas ti minut n sekund mi (> desetin k in njegovo trideseto mesto ga še vedno uvršča v srednjeevropske klase. Žnidar ima smolo Smola se jc začenjala, kakor rečeno, že pri čopu. Da pa je bila smola popolna, sc ni izognila niti žnidarja. Sredi proge se mu je odpela vez iu mu odletela smučka. Razumljivo je, du je izgubil mnogo dragocenega časa. kar jc seveda neizogibno vplivalo tudi na njegov placcmenl. S tako smolo doseči še' 48. mesto v času 8 minut 2 sekundi in 4 desetinke (najslabši čas jc nad 22 minut), pomeni še vedno vidik uspeh. Žnidar je vozil izredno lepo ler je zlasti v cilj pridrvel s tako eleganco, da so ga vsi občudovali. Ker je dosegel 48. mesto, si je s tem zasigural možnost, da v netlelio tekmuje še v j drugem delu kombinacije, to je v slalomu. Hein odstopil Največja smola je spremljala Huberta ! Heina, ki je veljal za najboljšega našega repre-| zentanta. V najhujšem diru jc zadel v neko prtljago, ki je bila preblizu proge Zaradi hudega padca in zaradi izredno velike zamude, ki mu jo je (a zapreka povzročila, je Hein odstopil, ker nadaljnje tekmovanje m imelo smisla. Zelo pa jc s tem prizadeta cela naša alpska reprezentanca, ker je Hein s tem. tla jc odstopil v prvem delu tekmovanja, izgubil pravico nastopiti v drugem delu, to je na slalomu, ki bo v nedeljo. Ko tudi do namestnika nimamo pravice, pomeni za nas to izgubo znatnega števila točk v končn; kvalifikaciji alpske kombinacije. Kakšen jc uspeh? Kakšen jc uspeh naših fekmovnlecv, nam pove že sama okolnost, da se je Praček plasiral kot najboljši Slovan, kot najboljši B»lkanec in kot najboljši tekmovalec dižav Male zveze in Balkanskega sporazuma. Hockey tekme Glavno zanimanje današnjega dne je bilo osre dotočeno na tekme v smuku, ki so se vršile na Kreuzjochu. Točno oh II so starlale dame, pol minute po zaključku dainskega tekmovanja pa so se začele tekme moških. O obeli teh tekmah poro-čamo na drugem mestu. Ostali program današnjega dne jia so izpolnile hokey tekme, s katerimi se je nadaljevalo včerajšnje kolo Današnje hokey tekme so končale s sledečimi rezultati: ČSR : BELGIJA Moštvi sta ob začetku igre prikazali precej enako vredne sposobnosti. Ploščica je drsela sedaj i z enega polja na drugo in zojiel nazaj ter obratno. Že v prvi tretjini se je opažalo, da prehajajo Čehi v premoč. Neprestano so oblegali belgijska vrata, a se je Belgijecem posrečilo zadržati v prvi tretjini igre neodločen rezultat. V prvi tretjini ni padel torej niti en gol. V drugi tretjini so začeli Čehi napa dali z vidno premočjo. Niso se še Belgijci dobro znašli, že je prodrl srednji češki napadalec belgijske branilce in v naslednjem trenutku je že zdrčala ploščica skozi belgijska vrata Že itak zmedene Belgijce je lo popolnoma desorientiralo. Begali so po lediščih kakor brez glave ter ie sjiloh redkokdaj kateri Belgijec dosegel z loparjem deščico. Ni torej čudno, če so v takem položaju poslali Cehi absolutni gospodarji na Igrišču ler so po vrsti zabili v kratkih presledkih še nadaljnje tri gole. Druga tretjina se je lorej končala z rezultatom 4 :0. V tretjem polčasu so se Belgijci vsaj spočetka malo znašli. Dasi se je igra ludi v tretjem polčasu nadaljevala v pretežnem delu na njihovi silrani pol ja, so še dokaj posrečeno odbijali neprestane napade Čehov. Vztrajali so vse pred | konec, v zadnji minuti pa se je Čehom posrečilo zabiti še en gol. S tem je bil postavljen končni rezultat 5 :0 za Čehe. Rezultati v hockey tekmah so sledeči: Kanada—Latvija 11:0 Amerika—Švica 3:0 Češkoslovaška- Belgija 5:0 Madjarska—Francija 3:0 Anglija Švedska 1:0 Poljska Avstrija 2:1 (Podrobnejša poiočila v drugi izdaji.; Razdejanje po viharju Gorenjske vasi Žirovnica, Selo, Moste in Zabrezniea so ob zadnjem viharju 5. in tudi Se f>. februarja trpele veliko škodo. Prizadete so bile še tudi nekatere druge vasi. škodo cenijo na 300.000 dinarjev. Največjo škodo pač trpi posestnik Jože Zaje v Selu ki mu je vihar odnesel streho s hiše, kakor nam kaže naša zgornja slika. Ogromno škodo ima tudi Zofija Baloh, pocestnica v Zabrezniei, kateri je vihar odnesel streho, krito z eternitom in porušil zidovje. (Glej spodnjo sliko.) Gornjesavinjska hmetsha šola Lansko leto, tam v mesecu maju, je bila začeta v Gornjesavinski dolini akcija za ustanovitev gospodinjske šole. Takrat so bile zainteresirane za to stvar vse občine gornjegrajskega okraja, ki so v glavnem akcijo odobravale, so pa imele pomisleke glede rešitve materialnih dajatev. Tudi banovina, na katero je bila poslana tozadevna prošnja, je pokazala polno razumevanje za to ustanovo, le da takrat ni bilo mogoče misliti na uresničenje te zamisli, ker je pretekel že precejšen del proračunskega leta. HMMI Brdce pri Mozirju. i;« p!!| - , Te dni pa je prišla med nas vesela vest, da je banska uprava na ponovne prošnje dovolila, da se vrše na Brdcah pri Mozirju stalni gospodinjski tečaji. Obljubila je tudi, da bo dala na razpolago učne moči. Veselo je v nas, kajti vidimo, da se uresničujejo naše želje. Ce bo šlo vse po sreči, bo nastala tu institucija, ki bo v doglednem času, ob primernem razvoju, usposabljala za poklic ne samo dekleta iz ožje okolice, ampak tudi one iz predelov proti Celju, Šoštanju in Slovenjgradcu. Nia prijaznem gričku Brdce, blizu Mozirja, stoji veliko stanovanjsko in poleg njega gospodarsko poslopje, last ljubljanske škofije. Prostori teh stavb so nad vse primerni za takšno šolo. Z majhnimi stroški je mogoče doseči prav ugodno stanje. Poleg poslopij je lep vrt. To vse bi bilo zaenkrat vzeto le v najem, proti malenkostni odškodnini. Sčasoma pa, ko bi se denarne prilike zboljšale, bi bilo možno misliti tudi na odkup in to s polji, sadonosnikom in z gozdom vred. Lani, ko je vladalo velikansko navdušenje nad dvema zelo uspelima gospodinjskima tečajema v Mozirju, je bila sprožena misel, naj bi se potovalni tečaji prenesli na eno torišče iu izpremenili v stalne tečaje na enem inestu, kamor bi prihajala dekleta iz zainteresiranih krajev. Takrat so se potegovali za tečaj v Lučah, Ljubnem, Gornjem gradu, na Rečici, v Nazarjih itd. Kako hudo je hoditi v tečaj dan za dnem po uro daleč in še več, to ve samo oni, ki opazuje vse to od blizu. Tudi ni prijetno, potikati se za časa trajanja tečaja po tujih stanovanjih, pa čeprav so ta žlahtina. In še to: stalno nadzorstvo je silno otežkočeno in s tem tudi smotreno delo, ki mora biti radi pičlo odmerjenega časa močno skoncen-trirano. Vse to je videla gdč. Beningarjeva, od batiske uprave nameščena voditeljica potovalnih tečajev in je takole domislila: Najboljše bo zagrabiti priliko in zasesti Brdce, ki imajo najprimitivnejšo lego, tako z ozirom na področje, s katerega je pričakovati dotok deklet (saj ležijo v njegovi sredini), kakor tudi z ozirom na prometne prilike (ob glavni cesti). Tečaji bi bili kakor dosedaj trimesečni. Dekleta bi pripeljala (mesto, da bi nosila vsak dan, kakor delajo to sedaj!) s seboj živil za de!j časa in Danes premiera ob 16, 19.15 in 21.15 uri ČRNE ROŽE Matineja danes ob 14.15 po enotni ceni 4 50 Din Vlasta Burian J0^Vne , ... .. - pozatme filmske komedije L8ZM iGlulllSrSill Lillan Harvey in WIiiy Fritsch Zopet idružena v kraBinm filmu, ki bo o aral vs<- gedalcc Danes nov zvoCnl tedniki Rezervirane hi vbtopnnel Kot dopolnilo odlomek 1ope c CAHr.itN 1" pole barttonlst D0R:GRA1' FaS. BaMiLR Tel.22-21 KINO UlMcONii Tel. 22-21 več kot dovolj možnosti je. da jim jih spravljajo z doma še večkrat med tečajem.. Tudi bi morala žitvovati dekleta majhen denarni prispevek, ki pa ne bi bil mnogo večji od dosedanjega. Vprašanje preskrbe živil (dotlej, dokler ne bi začela šola sama pridelovati), bi bilo torej rešljivo. Težje je od-motati vprašanje nakupa inventarja in plačevanja najemnine. Pri prvem bi bržkone zamogla priskočiti banovina z izdatnejšo pomočjo, drugo |ia naj bi uredile med seboj občine. Najemnina, kakor je rečeno, ne bi bila prevelika in tako tudi oni delež ne, ki bi odpadel na posamezne občine, katere so dosedaj itak že prispevale za vzdrževanje potujočih tečajev. Treba je samo skupnega dogovora za skupno stvar. Prevažna je pridobitev takšne ustanove, ki bi se naj počasi razvila v j:>o|iolno gospodinjsko šolo, saj so dani vsi pogoji. Dekleta vedno bolj zahtevajo temeljitejše izobrazbe o gos|iod:tijskih vj>ra-šanjih, pa je pri nas ne morejo dobiti, ker nam primanjkuje šol. Zato silijo v inozemstvo. Absol-ventinja jesenskega gos|xxlinjskega tečaja je sedaj na šolanju v Št. Paulu v Avstriji. Zakaj morajo hoditi dekleta iskat znanja na tuje, ki bi bilo mogoče | nuditi isto tudi pri nas!? In denar? Ta rajža ven! Splošno gospodarskega pomena je takšna iz-obraževalnica gospodinj! Posebno naši kraji, ki so I v pridelovanju poljskih dobrin dokaj na slabem, I potrebujejo dobrih gosrodaric! Zato je treba za- ' staviti lopato z vso silo. da bo rodila akcija za ustvaritev gospodinjske šole na Brdcah pri Mozirju skorajšnji uspeh! Velik delež odjvide tu na bansko upravo, ki naj se čim glasnejše odzove in pripomore s svoje strani! D. S. Čudna reč ... Za šolsho nalogo jurislom Okrajno načelstvo v Novem mestu je poslalo z dne 29. jan. 1036, št. IV. No. 240-1., vsem župnim uradom in krajevnim šolskim odborom izjavo Drž. pravobranilstva v Ljubljani z dne 31. okt. 1935, III.-1581-1: »Okolnost, da je Kraj. šolski odbor dal v proračun tudi postavko za nagrado veroučitelju in če je tudi tak proračun banska uprava odobrila, ne ustvarja za veroučitelja še nikakih pravic, odnosno dolžnosti za občino. Cl. 31. zakona o drž. računovodstvu namreč določa, da se z budžetoni ne pridobivajo niti zgubijo pravice. Vsak proračun, državni in samoupravni, je samo gospodarski načrt, ki ne ustvarja nikakih pravic tretjih oseb. Za vprašanje plačila katehetske nagrade pridejo vpoštev določila § 43 zakona o narodnih šolah v zvezi s pravilnikom za izvrševanje odredb o verskem pouku od 14. marca 1930, Uradni list 114-30, zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o narodnih šolah od 4. jul. 1930. Službeni list 85-30 in končno zakon o verskem pouku od 23. sept. 1933. Uradni list 584-33. Iz teh zakonskih določil sledi, da izredno določa, da sme veroučiteljem dovoliti do-tična občina primerno nagrado, torej določa obla-stvo enostransko nagrado katehetotn za n/ihovo delo. Končno pripominja državno pravobranilstvo, da na opisanem stališču stoji tudi judikatura.« Iz povedanega bi torej sledilo: če cestni odbor pobere davke od davkoplačevalcev za vzdrževanje ceste in zgraditev mosta, sme porabiti ta denar za bencin cestnemu mojstru in za banket... Ce občinska uprava pobere davke za občinskega tajnika, sme namesto za tajnika, ta denar porabiti za nagrado raznim prijateljem ... Ce občinska uprava pobere davke za veroučitelja, sme ta denar porabiti za avto volilcem za režimskega župana... Ce občinska uprava jjobere davke za občinske siromake, sme te pustiti poginiti, denar pa porabiti za dirko konj... itd. itd____ Da so vsled takega pojmovanja tirvne najgrše zlorabe, kakršne so se tudi godile glej revizijska dognanja banovinskih revizorjev po občinah, je jasno. Le zakaj take občinske iijiravc razpuščajo, odstavljajo in ne povzdignejo v slavo najpravičnej-ših ljudi?) Naravno pravo določa: če si denar vzel ali izterjal od ljudi za tistega, ki ga ljudje rabijo in želijo vzdrževati in za njegovo delo plačati, mu ga tudi moraš dali. Sicer ne terjaj od ljudi v la namen denarja. Delavec je vreden svojega plačila. Kako bi razsodilo o tej zadevi upravno sodišče? 1 Sleparije zavarovalnega agenta Ljubljana, 7. februarja. V 5 ur trajajoči obravnavi so danes pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval g. Ivan Kralj, |irišlc na dan velike sleparije zavarovalnega agenta, 34-letnega Karola Zupanca iz Kranja, ki je v I letu opeharil zavarovance pri življenjskih policah za okoli 41.000 Din. Izbral si je v prvi vrsti boljše žrtve, |X>zneje pa je osle|iaril tudi hotelirje in privatnike. Vseh žrtev je 13. Praktično je povsod izvajal jTOseben trik z zavarovalnimi policami. Zavarovancem je prigovarjal, da so niu stare življenske police izročali z namenom, da jih prenese od enega na drugi zavarovalni zavod. Zagotavljal jih je, da bo pri novem zavodu zavarovanje krajše in cenejše. Stranke so mu hkrati podpisovale kar bianco-poc(br,astilei za te transakcije. Pooblastila pa je tako izpopolnil, da je potem lahko pri prvotnem zavodu najemal na polico posojila. Pa tudi pri odkupih je sleparil. Mnoge zavarovance je na ta način oškodoval za 3000 do 7O00 Din. nekateri so pa bili celo ob police, čeprav so jih dolga leta plačevali. Obtoženec je prav potratno živel in denar zapravljal. Po izpovedi ravnatelja »Feniksa« ie obtoženec v 1 letu na jirovizijah zaslužil nad 49.000 Din. Pa je šc sleparil! Obtoženec se je prav cinično zagovarjal: .'Kazensko nisem kriv. Kot zastopnik zavarovalne družbe sem imel pravico sklepati vse mogoče pogodbe.« Ko mu je predsednik predočil, da je bilo njegovo poslovanje goljufivo, je dejal: »Tako de-laio vsi zavarovalni agentie. To so navadne transakcije, ne pa goljufije. Posojilo ali odkup je za nas vseeno.« Ko so bile zaslišane mno^e oškodovane prič?, je mali senat Zupanca obsodil zaradi goljutiie na 1 leto in 10 mesecev robije in v denarno kazen 360 Din ter v izgubo častnih državljanskih pravic. Obtoženec je sodbo sprejel. Primorske vesti Tržaška ladjedelnica jc po novem letu odpustila okrog 100 delavcev: vzrok ni pomanjkanje naročil, ampak pomanjkanje materiala, kur jc spet posledica sankcij in z njimi združenih plačilnih težav. 15. januarja so v Prstu aretirali znanega slovenskega zdravnika dr. Sosiča. [tri kateremu so tudi napravili hišno preiskavo Dne 50 ja nuarja so aretirali zobozdravnika tir Sardoča v Trstu. Med ostalimi aretiranei sr doznavu /a trgovca Gregoriču od Sv. Jakoba v Trstu. Vre-tiranih je bilo več mladih fantieev s Proseka iu okolice, ker so ba je spet visele po drevju neke zastave. Na tržaški glavni |>o«ti so jeli odpirati iti pregledovati tudi jio.što. ki prihaja za jugoslovanski konzulat. Ljubljana, 7. februarja Ko smo lani poročali o letnem pregledu mestne klavnice za 1. 1034. smo naglasih, da predstavlja vsakoletna bilanca tega važnega zavoda obenem tudi ogledalo z.a stanje blagostanja mestnega prebivalstva, včasih pa tudi njegove revščine. Bilanca za 1. 1934 je bila sorazmerno najbolj neugodna v zadnjih letih, kljub temu, da so bile prav to leto tudi cene mesu najnižje, da je najnižja točka ljudske prehrane bila v 1. 1934 ter da se je že lani stanje nekoliko pojiravilo. Vprašanje pa je seveda, ako nas te številke ne motijo, zakaj v 1. 1935 je bil evharističen kongres, ogromne množice ljudi pa so seveda jiotrebovale mnogo hrane, dalje j>a se je že lani pričel uvoz svinjine v Nemčijo, kar je vse dvignilo promet na mestni klavnici. V I. 1935 je bilo na klavnici zaklanih 341 bi- Pismo iz Lombardije Milan, 4. februarja. Nemara bodo slovenski javnosti zanimivi vtisi, ki jih človek dobi v tej zemlji v tem času, ko je beseda Abesinija kako-' električna iskra, ki zbada in užiga. Ob 10 zvečer 5. februarja je brzec odhitel iz Trsta. Kar grenko mi je bilo ob misli, da s čarobnolepim nočnim Trstom, ki je kakor bežal od mene proč, beži tudi domovina vse dalje in dulje; da vsak čas nove vode in nove poti padajo vmes med sina in mater. Vse jasneje »«! mi je zdelo, da ni in ne sme biti res: daleč od oči, daleč od srca. Pa kaj bi človek sanjaril. 'I roba je hoditi po svetu z bistrimi očmi. V Tržiču (Monfalcone) je nastal na postaji velik hrup. »Abesinci« je bilo iz splošnega razburjenja slišati. Pogledal sem in videl štiri fante v posebnem kroju. Na vprašanje sem dobil pojasnilo, da so to prostovoljci za Afriko. Navdušeno mi je začel pripovedovati mlad fant iz. Brescie, tržaški financar. ki je potoval nn enomesečni dopust, o slavnih zmagah v Abesiniji: ■»Še par mesecev, da še ta prva deževna dobu mine, in afriška vojska bo končana, deset milijonov naših brezposelnih pri dobrem kruhu, Abesinija pa nam bo * zlatom in srebrom. svincem in petrolejem bogato plačala žrtve, katere sedaj doprinašamo. Nocoj se vrši veliki fašistični svet. Naš Mussolini bo vrgel kocko. Z Nemčijo in Japonci se bomo zvezali in bomo pokazali Angležem in Francozom in vsem, kdo smo mi.« Zanimalo ga je. kako učinkujejo zunaj protisankcije. On je bil uverjen. da bodo sank-cionistične države žc julri. če ne pa vsaj drugi teden morale kapjtulirati, čc nc bodo pa kuj) razvalin pod tisoči italijanskih U tal. Nisem mu hotel njegovih iluzij izpodbijati. Šlo mi je le za to. da vidim, kakšno je razpoloženje. in videl sem. rla Mussolini res čudovito razume, kako je treba narod ohraniti pri dobri volji. Malo trdo je sicer šla italijanska beseda iz mojih ust, a bila je vendai v veliko veselje sopotniku, ki mi je razkrival upanje, v katerem narod živi. Ob I smo bili v Benetkah Spraznil se jo kupe in prav po potrebi sem se zleknil po sedežu. Čez čas me jc iz spanja ztvilila ostra beseda. Padova in z. njo sv. Antoi jc zbežala mimo. Zame to ni bila neprilika, pai' pa z.a sopotnika, od katerega jc sprevodnik tirjal doplačilo. Potoval je v Bolonjo. a ni pravi čas izstopil. V Padovi bi moral to storiti. Spet sem se spustil v pogovor s fantom, mladim uradnikom. Ko sem mu i a radovedna vprašanja odgovoril, da sem iz »nemških dežel«, ie bil spet ves odkrit v svojem navdušenju, kako bosta Hitler in Mussolini ustrahovala ves svet. Enkrat smo jih že, pn jih bomo še. tako jc menil. Takrat je še samo 10 minut manjkalo do svetovne vojne. Mussolini ji dal ultimat Angležem, da bo. čc ne untaki ejo svojega brodovja izpred Benetk in Aleksandri je. planilo 3000 njegovih letal z bombumi ui bodo po- Ljubljanska klavnica v L 1935 kov (I. 1934: 338), 5224 volov (5191), 232 juncev (148), 2620 krav (2721, 15.922 telet (13.728), 147 telic (188), 62 konj (61), 51 kobil (34), 472 ovac in koštrunov (645), 940 jagnjet (1355), 6 koz (fi), 545 kozličev (780), 26.088 prešičev (22.845), 699 oddojkov (396). V zaklanem stanju pa je bilo uvoženo 12 goved (6,) 663 prešičev (676), 3322 telet (3262), 1156 drobnice (733) in en konj (0). Dalje je bilo uvožeega 13.135 kg raznega mesa, dalje okoli 80.000 kg raznih mesnin in 92.000 kg masti, kar je vse pregledala mestna klavnica. Te številke so prav poučne. Iz njih je razvidno, da se okus Ljubljančanov čitudalje bolj razvija od govejega mesa in drobnice k svinjskemu mesu, ter celo k oddojkom, ki jih Ljubljančani včasih niso poznali. Ljubljančan je včasih cenil košlrunčka in jagnjetino, dobro govedino in teletino, zadnja leta pa vedno bolj cenijo svinjino. Je to vzrok, da se v okusu vedno bolj približujemo Hrvatom in Srbom, drugim pa tudi v tem, da so razlike v cenah kvalitetno tako polnim mesom ali mesom drobnice, manjše, kakor kdaj poprej. Meso je pri nas v resnici poceni, kar seveda čuti najbolj kmet, ki dobi le malo za svojo živino. Med prešiči, ki so bili lani zaklani na mestni klavnici, je bilo 1988 namenjenih za izvoz v Nemčijo. Sedaj je la izvoz ponehal, ker je kontingent izčrpan, izvozniki pa upajo, tla bo izvoz kmalu zopet omogočen. Kmetje redijo v zadnjem času mnogo več prešičev, zlasti ker upajo, da bo tudi letos večji izvoz prpešičev v Nemčijo ter dn bo tako tudi cena ugodna, vsaj kolikor toliko. Ostala živina, ki je bila na mestni klavnici zaklana, je bila skoraj vsa namenjena ljubljanskemu kon-zumu, ker je izvoz v Avstrijo in Italijo zaradi valutarnih razmer in sankcij toliko koi onemogočen. Živina, ki jo dobivamo v Ljubljano, je bila povprečno zdrava ter je bilo zaplenjenih le malo bolnih živali (57 govedi zaradi jetike, 10 prašičev, 6680 kg govejega in 710 prešičjega mesa v kosih). Vse živali so bile strokovno pregledane |io treh živinozdravnikih mestne klavnice, ki sploh nadzorujejo vsa živila animalnega izvora za ljubljanski trg. Zanimivo je, da Ljubljančani jedo vedno manj konjskega mesa in sicer zaradi tega, ker je tudi goveje meso poceni. Bila pa so včasih lela. ko je bilo v Ljubljani zaklanih tudi po 600 konj na leto. Za izvoz v Anglijo so dali hrvatski trgovci lani v hladilnici za m riti t i 9 vagonov puranov, vsak vagon pa je obsegal po 1800 do 2UUU puranov. končali vse Pa so se Angleži ustrašili! In jc nadaljeval s hvalo tehničnih iznajdb, ki bodo Angleže stric kot nič Ko sem mu na vprašanje, kaj pišejo o Abesiniji zunanji listi, odgovoril, da sem bral o Grazianijevem umiku, se je on temu silno čudil, kako more kdo --tako grdo lagati«. V Veroni sta vstopila dva. ki sta sc prav vračala iz Eritreje. Kot kvalificirana delavca sta b mesecev gratlila v Massatti razne objekte za letalske namene. Po 73 lir sta dnevno zaslužila. Delavci domačini imajo po 15 lir na dan. Veliko denarja gre za kupovi.nje« črnih. S tem jih pridobivajo za civilizacijo. Za 40 lir postane »prijatelj« Italije. Vročina je bila sedaj 40—4-5" C. V najhujšem času pa 75° C Vodo so plačevali po 2.50 lir liter. Ves drug živež ni stal več kot 6 lir na dan. Otl kraja je bilo grozno, sedaj so sc privadili in tudi razmere so se bolje uredile. Glede vojske sta vedela povedati to. da so Italijani Abesince pognali že davno proč otl Makale. Tako smo malo modrovali malo dremali in ko je ob 7 začel vstajati dan. je zuvozil vlak v veličastni milanski kolodvor. K usmiljenim bratom sem se zatekel in imel v njihovi cerkvi mašo V spremstvu mladega brata Slovenca iz Podgrada. sem si ogledal nnjvržncj.šc znamenitosti tega najbogatejšega italijanskega milijonskega mesta. Takoj po polnoči odpotujem / brzini čez Siinplon iu Lozano v 1'uriz- llluduik Janez. Stcv. 32. NINO SLOGA Telef. 27-30 LJUBEZEN M DVORI! Danes premiera ob 16, 19.15 in 21.15 uri. - Veseloigra pristnega humorja I Zadnji film pokoine HAR1SI NIESK! Poleg nje igrajo še lilTli Tlieiuier. Leo Sloznk. (Jeoi-g Aleksander. Sn«i Laiilier lil Lizzi lliilzschllh Lepi in srečni Kot dopolnilo V COrStVU dnevi v Ischlu. |Iira¥€l| in nov zvočni tednik MATINEJA ob i4*15 uri OČI CijOHNAf A. Film ugaja ljudem, ki sovražijo kič O učiteljskih premestitvah Drobne novice Kaj pravite? Trije »mo se zadnjič menili, kako tedanji režim preganja kn .ini/nje nedolžne ljudi ler nad njimi, kristulno i istimi jugoslovanskimi značaji, i;rnin črni teror. I'n smo kur nn lepem ugotovili lo-le: Mož in družinski oče. ki letu IMIl ni hotel iti volil. je sireni i: mestnega podjetju nu cesto i n mn še danes ni popravljena krivica. Takih mož ie sevedv precej. Profesorji, ki so zaradi političnega prepričanju bili na cesto vrženi, nelculeri celo brez pen-zije. so pu vidiki večini še vedno nu cesti, še doslej se nobenemu denuncijanln, ki je neposredno zakrivil njihovo bedo, ni skrivil la*. Celo takole se kaie Iu čem teror M/udi in-h liuenl. ki je I. H1.*! bil ul) kruh zaradi denuncia-lije. vsak (lun luliko srečuje po ljubljanskih ulicah listu dva človeku, ki slu mu : dennncijnciju oitirta kruh. 'Žrtev denancijucije še vedno strada, de-nuncijantn pu slu bitu povišana nu boljše mesto. Takle je fa črni teror'. Vseh nas je lahko sram, du je Inku. .Mislim, ilu bi bilo zu vse naše jnvnn ii vi jen je bolje, ko bi legu terorja res kaj bilo. I'a kuj prida nuj bi gu bilo! Zal. du gu ni; saj vzgojno bi dobro vplival mi liste, ki še danes nočejo vedeli, dn pulim, s katero so še lavi mlatili. po drutjih, ima dva koncu. Samo nekdo jo moru v roke vzeti -- ne zaradi osebnega maščevanja. ampul; zaradi javne morate in pravice ler i: ljubezni do miru r ljubi domovini! Eden. ki u Reja malih živali v najbližji ljubljanski okolici tudi razveseljivo napreduje, čemur dokazuje dejstvo, da se na dau 9. febr ob pol 3- uri popoldne vrsi večje rejsko zborovanje v Tacnu pod Šmarno goro v prostorih restavracije pri Koširju. Uvodoma bo daljše predavanje o koristnosti umne reje malih živali s posebnim ozirom na današnje čase. Ob tej priliki bo tudi ustanovljeno društvo Rejec malih živali Tacen za zgornji del ljubljanske okolicc, to jc Oameljne, Šmartno, Pirničc, Medvode, Brod, Vižniarje in St. Vid. V skupni organizaciji žele rejci malih živali iz omenjenih krajev delovali za napredek v umni reji malih živali in si opomoči s skromnimi dohodki reje, ki nudi tako-rekoč samopomoč k izboljšanju težkih razmer v našem malem gospodarstvu. Pregledna karta sniliških terenov v Sloveniji. Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani je izdala pregledno karlo sntuških terenov v Sloveniji. Namen karte je predvsem pokazali interesentom glavne kraje, kjer se lahko gmučajo in kjer lahko računajo na primerno i*i-»trežbo. Seveda karta ne more služiti za detajle, /u kar so |xilrebne specialne karlo. Vsekakor pa ho dobro služila vsem onim interesentom, ki iščejo smučarske lerene nri nas in jim bo dala dobre informacije o možnosti izbire za stnuške izlete. Nu karti so zaznamovane tudi vse koče, ki se oskrbovane, planinski domovi itd. /.lasli je lo važno v sedanji sezoni, ko ni povsod dobiti primernih smučarskih terenov. Karta ima torej svoj informativni in propagandni pomen, ker ima na drugi strani tudi številne slike in popis naših najvažnejših sinuškili terenov. Karlo je izdelala zelo lepo Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Za 2180 Din ua karneval v Nico s posebnim vlakom 'Publika . V ceni je vključena vožnja III. razreda tja in nazaj, prehrana in prenočišče za 5 dni v Niči, izleti v okolico in vstopnice za karnevalski sprevod. Zn 11. razred doplačilo 4-10 Din. Prijave sprejemajo vsi- biljetarnice Publika do 10. t. m. Potni list tii potreben. Odhod iz Ljubljane 19. februarja ob 9.7)7. povratek v Ljubljano 27. februarja ob4.19 Za gospode in dame NAŠ GAJ naj vzame gospodinja za goste visoke in preproste. Posebni vlak nu Dunaj priredi 1'ulnik za ceno 290 Din v III. razredu, zu 390 Din v 11. razredu tja in nazaj. Izlet sc bo vršil o priliki »Du-najskegii velesejma Odhod iz Ljubljane 7. marca, povratek v Ljubljano 12. marca. Prijave sprejemajo vse Potnikove biljetarnice do najpozneje 25. februarju. Nadalje pripravlja Putnik za velikonočne praznike izlel v Palestine in Egipt. Odhod 30. marca iz Ljubljane, povratek 22. aprila. Putuikov specialni izlel na Grško se bo vršil od H. do lo. aprila. Za vse te izlete dobite podrobnejše informacije v biljelnrnici '-Publika . Ga-jeva ulica (poleg nebotičnika). Kdor izsledi talu, ki mi je ukradel kolo znamke Diirkopf št. 00048 popolnomo novo, črno pleskano, posamezni deli pokroinani, dobi nagrado .")00 Din. Mihelič Jože. Tyrševa cesta 41, Ljubljana O strnjenem pouku« bo predaval v soboto 8- in 15 I m. v ljubljanskem radiu vsakokrat ob IS. 40 min. učitelj g. Bratok Rudolf iz Radeč pri Zidanem mostu. Uubtiana za turiste, izletnike iu smučarje bo v kapeli Vzajemne zavarovalnice oh • Maša jutri zjutraj pol sedmih. - Slovo železniškega direktorja g Cligmusa. Slovenski železničarji pripravljajo svojemu odhajajočemu direktorju g. Ougtnusu odhodnico, ki bo v soboto, dne 15. t. m. v dvorani na Taboru. Restavracija grand hotela „Uiiion" priredi danes zvečer za svoje cenj. gosti KONCERT vstopnine Igra salonski orkester od saveza muzičara Za obilen obisk se priporočata Pero in Kali Šterk O »Kiirentovit nevesta«, veseloigra s peljem in godbo v 3 dejanjih se vprizori v nedeljo, dne 9. j. m. ob pol 8 zvečer kot krstna predstava na Rokodelskem odru. V slikovitih prizorih, ki se v živahnem tempu odigravajo skozi tri dejanja, nastopajo trije nesrečni ženini in »njena visokost županova hči. vmes pa se smuka šegavi Kurent, ki zagode svojo predpustno burko v taki obliki. da tudi še tuko razvajeni gledalci ne bodo mogli vzdržati brez smeha O Kino Kodeljevo igra danes in julri -Prin-cezo Turandot* (Willy Fritsch. Paul Kenij>) in senzacionalni film Doktor X 3 Oder prosvet. društva Trnovo bo ponovil veseloigro Moč uniforme v nedeljo. 9.-februarja ob 8 zvečer. Q Mnogokratnik za odmero prirastkarine v okolišu mestne občine ljubljanske se je določil za mesece oktober, november in december 1935 nn 7 (sedem). © Hišni posestniki in upravitelji hiš. na ka-lere smo se obrnili pretekli teden s prošnjo, naj začetkom meseca februarja poberejo od svojih strank prostovoljni davek na sobe po I Din na mesec, so našo prošnjo pravilno razumeli in upoštevali in jih .je veliko število te dni vplačalo pri mestnem socialno - političnem uradu pobrane prispevke. Vse one hišne posestnike iti upravitelje, ki do sedaj tega davka še niso (»obrali od svojih strank, pa prav vljudno iu nujno prosimo, dn ta davek čimprej poberejo in nabrani denar oddajo v mestnem socialno - političnem uradu v Meslnem domu, II. nadstr.. soba št. 42. • Pogreli Emila Klobčaverja bo danes ob 5 popoldne izjired mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv Križu. 0 Večer Jadranske straže s sodelovanjem narodnih noš. ki bo drevi ob pol 0 v dvorani na Taboru, bo gotovo naislikovitješa letošnja družabna prireditev. Na sporedu so naši čarobni slovanski narodni plesi, ki bodo povzdignili celotno prre-dilcv. Sodeluje prizana godba Sloge, /.a domač pr'-grizek in pristno vino iz kleli Radoniča Pia je preskrbljeno. Vstopnina: Dijaške vstopnice proti izkaznici Din 8; za osebo Din 15: družinske za tri osebe Din 35 • Lepo zborovanje nameščencev. V sredo zvečer je imela ljubljanska podružnica društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije svoj redni članski sestanek ki je zopet dokazal, da naše nameščenstvo resno stremi po duhovni in strokovni iz|)opo!nitvi. Prvo predavanje je imel dr. Jože Pogačnik, ki je v lepem govoru |x>kazal na pomen tiskane besede na pomen časopisa in knjige. Drugo predavanje jc ime! podpredsednik centralnega društva g. Smersti Rudolf, ki je govori! o pomenu borz dela za nameščence. Po razgovoru o društvenih zadevah, zlasti o glasilu, jc bilo le|x> zborovanje zaključeno. Moramo reči, da vrši ,igil-no Društvo združenih nameščencev pravo kulturno delo meti našimi zasebnimi in trgovskimi nameščenci in da imajo sestanki tega društva značaj prave ljudske visoke šole. Pred kratkim smo v dveh partijah objavili skupno 274 učiteljskih premestitev, o katerih se ]e govorilo po Sloveniji že nekaj mesecev in ki so vzbudile ob objavi pri nas precej pralni. Mi o lem vprašanju nismo nameravali podrobneje razpravljali, ker je pa dala vsa zadeva prizadetim m njih prijateljem ter zaščitnikom povod za nečuveno demagogijo in ker nekateri svetohlinsko zavijajo oči, češ da se vrše preganjanja, smo - čeprav neradi — prisiljeni izpregovoriti o tem par prav odkritih besed. Kakor rečeno, storimo to le prisiljeni, zato naj nam oni, ki bi se čutili ju-izadete, pač oprostijo. Nadaljevati s tem ne nameravamo, kajti vkljub vsemu smo prepričani, da imajo prizadeti še toliko razsodnosti, da bodo lepo umolknili —• v svojem lastnem interesu. Sicer ga ni pri nas stanu, ki bi znal potom svoje organizacije izražati toliko samohvale in domišljavosti, kakor je takozvano »napredno-' učiteljstvo in ki bi hotel v vsakem svojem članu predstaviti javnosti nad vse idealnega in (požrtvovalnega »pionirja kulture in prosvete , toda javnost ima o vsem tem že davno precej drugačno mnenje, nego bi si prizadeti želeli. »Učiteljsko vprašanje« obstoja pri nas že skoro pol stoletja. Kogar zanima, kako je bilo z njim pred vojno, naj vzame v roke Erjavčevo Zgodovino katoliškega gibanja . prebere dotične strani in — dovolj bo imel. A po vojni? Vsi smo še priča tozadevnih dogodkov. Celih 18 let se »naj>redno učiteljstvo nemoteno in neovirano udejstvuje tam in tako, kakor mu pač veleva srcc. Velik del je pasiven v vsakem pogledu, a prav znaten del je pa prepričan, da se mora čim najaktivnejše javno udejstvo-vati ■-. Vsa čast izjemam, naše ljudstvo jih vidi, ceni in spoštuje, toda le preveč je žal tistih, ki istovetijo javno delo z vprav nečuvenim početjem. V stalnih in izzivalnih bojih ter prepirih so vsiljevali ljudstvu svojega okoliša nazore, metode in institucije, ki jih naši.' ljudstvo brezpogojno odklanja. Ker -o imeli v oblasteh vsa povojna leta zaščito, je to vsiljevanje že tako prestopalo moralno dovoljene meje, da so znali taki elementi vzgojiti med lašim ljudstvom pravo sovraštvo napram sebi. 3voio pravo barvo so pa pokazali zlasti zadnjih 6 let. ko so ti elementi bili najglasnejši kričači, iz/ivači in hlapci JNS-re-žima, ki ga naše ljudstvo še dolgo. dolgo ne bo pozabilo. Ogabno denuncijantstvo je v nepozabni dob: JNS-terorja pri nas vprav strahotno preplavilo vso mirno slovensko čemijo in vsem naprej na čelu je korakalo takozvano »napredno učiteljstvo. /aonje občinske in skupščinske volitve je tedanji režim poveril ravno temu uči*el]stvu in vsi vemo, kake, so se vršile. Bivša SLS je bila v povojnih jetili ponovno ob vladnem krmilu, a vselej je z velikim amozatajevanjem pogrnila preko ,ičite'jskega vprašanja- plašč krščanskega usmiljenja in pozabljivosti. Toda to dobrohotnost so prizadeti kvitirali vedno s tem, da so v svoje n »nacionalnem deiu postajali le še izzivalnejši in nemoralnejši. Vsaka mera je pa enkrat pilna in klor ima le nekoliko vpogleda v naše šolstvo in v' :isto napredno učiteljstvo, kakor sma ga /goraj označili, je moral uvideti, da tako za nobeno ceno ne more iti več dalje, če nočemo trpeli, da Hi naše šo!s'vo in naša mladina utrpela nepopravljivo sk.iJo. /o* eden najbolj perečih problemov negospoJ ■ skega značaja, ki stoji danes v ospredju interesov' naših širokih ljudskih plasti, je. da naredimo v šolstvu in med učiteljstvom zopet red, da pokaž.-m .-viiodelim pedagogom pot nazaj v šolo in da učiteljskemu stanu samemu vrnemo ugled in do cojunstv) In s tega vidika so bile izvršene tudi zadnje premestitve. Skupno je bilo premeščenih 274 učiteljev in učiteljic. Od tega je bilo premeščenih 16(i po lastni prošnji in 100 po zloglasni potrebi službe . Seveda naj pa nihče ne misli, da so med temi 106 same nedolžne mtičeniške žrtve klerikalnega terorja . Oglejmo si jih! Med temi so ua primer: Učitelj, ki je bil za časa vsemogočnosti veliko-laškega Matije Gubca poslan >po službeni potrebi prav na bolgarsko mejo in se sedaj vrača v domovino: mlad fant z 9 meseci službe, ki se umika omo-ženi tovarišici z 10 leti službe, da se jxi dolgih letih ločitve in doslej brezuspešnih prošenj mati in žena vrne k možu; gospodična s 6 meseci službe, da naredi prostor ženi s 23 leti službe, ki prihaja k bolnemu možu-učitelju; gospodična s 5 leti službe, ki se urnika materi 7 21 leti službe; fant s 6 meseci službe, ki je bil na sedanjem mestu nadštevilen, fant z 1 letoni službe, da more priti bliže svoji rodbini, žena in mati s 17 leti službe; fant z I letom službe, da naredi prostor težko bolnemu tovarišu z 12 leti službe, ki si je nakopal bolezen v izgnanstvu, v katerega so ga pognali prejšnji nacionalni ljudje ; gospodična, ki po § 101 šol. zakona še dolgo ne bo imela zakonite pravice na dotično službeno mesto; prileten učitelj, ki pride iz periferije današnje velike Ljubljane prav v središče iste Ljubljane: učitelj s poltretjim letom službe, da naredi jiro-slor tovarišu s 16 leti službe in se vrača na mesto, od koder je bil izgnan v junaški dobi velikolaškega Matije Gubca. Ta učitelj po § 101 navedenega zakona prav tako ne sme ostati na svojem sedanjem službenem mestu in jako žal nam je. če je ta učitelj slučajno zet - g. senatorja in ministra v p. Janeza Puclja. Ker pa ne gre, da bi se žena ločila od moža. je šla 5 km daleč s svojim možem še ga. hčerka g. Puclja s 5 leti službe, a na njeno mesto je prišla nazaj k svojemu možu učiteljica s 13 leti službe. In lako dalje! Dolga vrsta je še takih -žrtev krvoločnega klerikalnega terorja-. Seveda, je pa tudi nekaj primerov, ki so čisto drugačnega značaja. Neradi, a prisiljeni po demagogiji, ki se vrši zaradi tega med nepoučeno javnostjo, smo žal prisiljeni povedati, da so bili n. pr. premeščeni po službeni potrebi na primer: Eden, ki je bil od sodišča etično diskvalificiran; ena učiteljica, ki je živela v Konkubinalu; eden, ki je denunciral svojega tovariša in je trpel ta zaradi tega nenadomestljivo gmotno škodo ler si nakopal v pregnanstvu težko bolezen; eden, ki je zagrešil spolen zločin, moralna uničil in spravil ob kruli drugo svojo žrtev, iz tretje pa izvabil na goljufiv način 30.000 dinarjev; ena, ki je izzivajoče in namerno uničila družinsko srečo odlične in poštene rodbine; eden, ki je zgolj iz političnega fanatizma nakopal več našim ljudem dol-gomesečne zapore, ki so zdravstv^uo prizadeli več mladim fantom nepopravljivo škodo; eden, ki je denunciral pol fare, da so njegove žrtve plačale več deset tisoč Din globe; med ostalimi so taki, ki so denuncirali svoje lastne tovariše po krivem, da so bili prestavljeni, laki, ki so se zagrešili nad svojimi učenkami itd. itd. Ne, dovolj je lega, gabi se nam prati perilo takih »pedagogov« in »pionirjev kulture ter prosvete«. Segli smo v to umazano mlakužO le prisiljeni, toda če »nacionalni ljudje^ ne bodo takoj nehali s svojo lažnivo demagogijo, bomo prisiljeni spregovoriti še konkretnejše in izčrpnejše. Sicer svetohlinsko zavijajo oči ter demagoško zahtevajo, da se smejo izvršiti take premestitve samo po disciplinski preiskavi. Prav in v redu, toda kaj, če merodajni činitelji prejemajo obupna pisma prizadetih, ki za božjo voljo prosijo, naj se jih takoj premesti kamorkoli, samo v disciplinsko preiskavo naj se jih ne nažene, ker bi prišli ob kruh! Kako naj se mož, ki je sam zelo mnogo pretrpel zaradi de-nuncijacij in preganjanj »nacionalnih ljudi« ter ima danes o|>raviti s temi posli, odloči za disciplinarno preiskavo, ko je pa na dlani, da prizadeli ne bo le premeščen na državne stroške in čeprav v drugo banovino, temveč da bo odpuščen iz službe in predan sodišču v nadalnje postopanje, če se začne njegova zadeva obravnavati po črkah zakona. Kako — vprašamo — naj se za to odloči, ko ima pa prizadeti — ženo in nedolžne otroke? ... Računi s takim učiteljstvom še niso zaključeni, danes pa naj samo poudarjamo, da je edino, kar morejo in morajo oni, ki so odgovorni za to, kako se vlada, od učiteljstva zahtevati, to, da se politično korektno obnaša ter z ljudstvom živi v skladu in da za svoj poglavitni poklic smatra vzgojo mladine. Mi si nismo dali vzeti svojih nazorov od nezaslišanega terorja JNS in zato tudi od učiteljev, ki o veri in politiki ne mislijo čisto tako, kakor mi, ne zahtevamo, da bi svoje tozadevno prepričanje žrtvovali, toda tega, kar so v zadnjih letih nekateri počeli, ne moremo trpeti in tudi ne bomo. Pri tem pa nikakor ne bomo sledili metodam JNS! Nobene krivice ne bomo storili, če bi bila katera nehote izvršena, jo bomo čimprej popravili, toda take pregrehe, kakor smo jih zgoraj nekaj navedli, morajo biti na ta ;>li oni način kaznovane. Mislimo, da nam ne bo treba več o tej stvari debatirali. 0 Žensko zborovanje zaradi bolnišnico. Jugoslovanska ženska zveza je sklicala v četrtek ob pol 7 zborovanje v mestno dvorano zaradi razmer v naši Splošni bolnišnici. Zborovanja se je udeležilo zelo veliko občinstvu, zlasti žena, J)ii tudi predstavnikov raznih zdravstvenih, socialnih in drugih javnih ustanov. Zborovanje je vodila ga. Minka Goveknrnjva, govorili pa so: predsednik S/, D di. Mat ko, predsednik Zdravniške zbornice dr. V. Meršol. ki je podal obsežno |>oročilo o naših bolniških razmerah, katere je podprl z izvajanji ludi zdravnik dr. B. Mngajna. nato raznr ženske govornice, zastopnik akademikov in zastopnik delavstva. Sprejeta je bila resolucija, ki ligo Invlja obupno stanje v bolnišnici in apelira na vse gospodarske, kulturne in politične zastopnike, mi.i se zavzamejo za čim prejšnjo zgraditev nove moderne bolnišnice v Ljubljani 0 Predprodaja vstopnic za prireditev JS danes zvečer ua Taboru se vrši v znani športni Irgo-vini Goreč v jioslopju Ljubljanske kreditne banke 0 Žripv knriiiuhnla. Na Dunajski cesti v bi i zini lopnirarske vojašnice sta včeraj dopoldne okoli 10 trčila dva kolesarja. Eden od teh jc bil 35 letni slrugiirski mojster Viktor Lovrenčič i Novih Jarš 47. Padel je lako nesrečno, da jo ne zavesten ohl■••>■ ' Dobil je hude poškodbe na glav in levi nogi. Reševalni avlo gu je prepeljal bolnišnico. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Post ne pridige: Buchelt, Deuket um. Gedanken des lleiles zu fiinf unheiligen \Vimden unserer Zeit. 119 str., nevezano 17 Din. - Drinck, Der Gott unsrer Not. Predigten entstauden in der Not der Zeit und zum Trost in aller Not. 00 str. nevez. 21 Din. — Hartz, Christi Kreuzesvvorte. Sieben kurze Fastenpredigten. 54 str. nevez. 17 Din. — Hass, Wache( und betet! Sieben Fastenpredigten und zwei Osterpredigten. 79 str., nevez. 30 Din. — Hiilmeier, Christus unser Friede. 164 str., nevez. 51 Din. — Kinscher. Religioser Scliein und eehte Religiositat im Lichle des Leidens Christi. Sieben Fasten- und eine Osterpredigt. 102 str., nevez. 26 Din. — Kramer, Aut den heiligen Hohen des alteu Bundes. Unregungen zu Fastenpredigten iiber Religion und Frommigkeit. 93 ;tr„ nevez. 36 Din Restle, Das grosse Geheimnis. Fastenpredigten iiber die Ehe. 80 str., nevez. 24 Din. -- Restle. Die Siinde. 75 str., nevez 2i Din. — Storr, Erlosung. 6 Fastenpredigten und eine Karfreitags-predigt. 78 str., nevez. 23 Din. — Wiesuer, Geht hin ihr seid Gesender. 112 str., nevez. 28 Din. Dom hanovirtsf-ih usUižherr - v Ljubljana. 0. februarja. Med raznimi socialnimi akcijami, ki jih doživljamo sedaj, je posebnega uvaževanja in upoštevanja vredna resna akcija banovinskih uradnikov, da pridejo do cenejših stanovanj, v kar so prav za prav prisiljeni, ker je zaradi redukcije njihovih prejemkov občutno padel njihov življenjski položaj. Banovinski uradniki v Ljubljani (lo se pravi nastavljenci banovine kot samoupravnega telesa) imajo skupno / upokojenci banovine že dalj časa svoje lastno društvo. To društvo namerava zgraditi v Ljubljani večjo stanovanjsko hišo, kjer bi uslužbenci dobili poceni moderna stanovanja. Stanovanja ne bi bila večja kakor enosobnn s kabinetom, dvosobna, kvečjemu dvosobna s kabinetom. Ta stanovanja bi prišla predvsem v poštev za nižje banovinske uslužbence, ki so bili pri redukcijah najbolj prizadeti. Taka stanovanjska hiša bi veljala okoli 2 milijona 500 tisoč Din ter bi imela 32 povprečno dvosobnih slanovanj. Najemnina zu stanovanja bi znašala od 300 do 500 Din. Iliša l)i se amortizirala ua ta način v 20 letih. Banoviijski uslužbenci imajo za zidavo le hiše že poseben pokojninski fond. poleg njega |)a še podporni fond. Oba fonda sta naložena |iri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani in Mariboru ter Mu do sedaj dosegla že 7U0.OOO Din. Čeprav obe hranilnici Irenolno ne razpolagala z, velikimi gotovinanii. vendar bi banovinski uslužbenci s to osnovo in zanesljivo amortizacijo zmogli zidavo lastne hiše. V splošni stavbeni stagnaciji bi ludi vsa javnost odobravala, ako hi banovinski uslužbenci pričeli z gradnjo svojega doma. kar bi dokazovalo, da tudi sami razumejo važnost javnih del v Sloveniji. Banovinski uslužbenci so se le dni obrnili na g. banu dr. Natlačena s prošnjo, naj s svojo naklonjenostjo po-speši gradnjo lake stanovanjske hiše, to je, da jim omogoči poceni stavbni svet v Ljubljani ali najbližji okolici, obenem pa naj bi nalogo izdelave stavbnih načrtov naložil tehničnemu oddelku banske uprave Kei je dobra volja na obeh straneh tako pri g. banu. kakor tudi pri banovinskih uslužbencih, moremo lorej pričakovati, da bo ž.e lolos zrasla v Ljubljani nova ponosnn stavba, ki bo lasi banovinskih uslužbencev. Naše diiaštvo . I k mir m sl;n rr.n. V |ii>ncslnl,|rvk. dno 10. IV-bru ar.ia erclova v lu-ili dvorili!1! Iio-tola t.n.ion dr .VnilraJ (Insar o lomi: Stanovska misel r novem (truf.nbiicm roda. Vablimi predvsem slov. kart. akfldeniwko stara-šliimtoo in tovariše a,kaduin.iiku. t Novi trgovski zakonik — odgovor gospodarskih zbornic Za boljše cene živine Na konferenci dne 5. febr o povečanju uvoza živine so bile »prejete tele resolucije: 1. Forsira naj se radi izgube italijanskega trga izvoz goveje ž.ivine v Levanto. 2. V okvirju deviznih predpisov naj se forsira izvoz perutnine in jajc v Nemčijo, da se nadoknadi izguba italijanskega trga. 3. Zaključi nai se nov kontingent za zaklane svinje in za govedo v Nemčijo. Pri tem naj sc rezervira za dravsko banovino največji del kontingenta za lažje, mesnate svinje. 4. Omogoči naj se v večji meri izvoz govedi v Nemčijo. 5. Izvozniške tvrdke iz dravske banovine naj kupujejo živino za izvoz samo na področju dravske banovine. 6. Iščejo in pridobijo naj se nova tržišča za vse vrste živine. 7. Poizkuša naj se doseči odpravo kliringov z državami uvoznicami in nai se uredi boljši plačilni način. Narodna banka nai jamči eksporteriu. da ostane tečaj deviz, ki je veljal pri izvozu, do izplačila devizne protivrednosti v domači valuti. 8. Uvedejo naj se pri izvozu živine v vse države izvozne premije. 9. Doseže naj se znižanje raznih stroškov pri uvozu v države uvoznice (prevelike uvozne carine, transportni stroški). 10. Doseže naj se večji izvoz, naše živine v Nemčijo na podlagi števila prebivalstva Nemčije in Jugoslavije (60 milijonov : 14 milijonov preb). 11. Kjer doKijo naši izvozniki živine nova tržišča, nai zavod za pospeševanje zunanje trgovine namesti ali poišče svoje zastopnike, ki bodo našim izvoznikom dajali potrebne informacije ter navodila in bodo za izvoznike posredovali. Obdavčenje ambulantnih mlatilnic. Včeraj simo navedli, da je stališče, ki ga je zavzela davčna uprava glede obdavčenja anibulanilnih mlatilnic, stališče finančnega ravnateljstva. To je pa taktično stališče, ki ga je zavzelo finančno ministrstvo oddelek za javne posredne davke že leta 1934 7. razpisom št. 104.075 z dne 27. marca 1034, pa je to bilo potrjeno tudi z aktom št 1405 z dne 10. januarja 1030. La Dalniationne objavlja svojo bilanco za 1T34-1035, iz katere je posneti da je bruto prebitek v primeri s prejšnjim poslovnim letom narastel od 5.54 na 6.04 milj. franc. frankov, od lega je bilo dotiranih 1.75 milj. za rezervni fond zu razne evenluelnosti Čisti dobiček znaša 27.923 (55.720) frankov. Ostane pa še za amortizacijo izguba prejšnjih let v znesku 8.44 milj. franc. frankov. Bilanca izkazuje dvig akti, ki se dajo realizirati od 20.1 na 28.1 milj., zlasti zaradi povečanja posesti efektov nd 5.0 nn 11.43 milj. in zalog od 8.37 na 0.2 milj. Nevplačana davnim znaša 0.IV2 (13.5) milj. frankov. Med obveznostmi znaša obligacijski dolg 49.212 milj., razni upniki pa 6 86 milj., kar se je povečalo v primeri s prejšnjim letom za 0.45 milj. frankov. Borza Dno. 7. februarja. Denar Neizpremenjena sta ostala tečaja Bruslja in Curiha, dočim so vsi drugi tečaji popustili. V zasebnem kliringu ie avstrijski šiling narastel na ljubljanski borzi na 9.30- 9.40, na zagrebški borzi celo na 9.33—9.13, dočim je na hol-grajski borzi ostal neizpremenjen na 9,25—9,35. -Grški boni so notirali v Zagrebu 32.27—32.97, v Belgradu 32.75 den. Angleški funt je ostal nn naših borzah neizpremenjen na 256.20- -257.80. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.50-^6.60. v Belgradu 6.65 6.75. Nemški čeki so notirali v Ljubljani 14.'-'0 do 14.40. v Zagrebu 14.16—14.36. za sredo februarja 14.1750—.14.3750. v Belgradu pn 14.1095—14.865,5. L j u b 1 j a n a. Tečaji s priniom. Amsterdam, 100 hol. gold. . . 2960.30 2974.:;0 Berlin, 100 mark...... 1752.05 1765.93 Bruselj. 100 belg...... 733.82— 738.88 Curih, 100 frankov..... 1424.22—1431.29 London. 1 funt.......215.41 217.47 Xew York. 100 dolarjev .... 4268.97—4;>05.'.>8 Pariz, 100 frankov ......2°8.10— 28;) 54 Praga, 100 kron......180.70 181 >'6 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 473.011 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 21 »'23, London 15.155, Ne\v York 302.25. Bruselj 51.575, Milan 24.30. Madrid 41.925, Amsterdam 207.875. Berlin 123.25 Dunaj 57.25, Stockholin 78.15, Oslo 70.15. Kopenhagen 67,65, Praga 12.70, Varšava 57.80, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, llelsingfors G.G35. Buenos Aires 0.84. Vrednostni papirji Tendenca je bila deloma čvrsla. deloma neizpremenjena. Promet je bil srednji Ljubljana. 7% inv. pos. 76—78, agrarji 45—47, vojna škoda promptna 353 - 356, begi. obv. 60 62, 8% Bler. pos. 81—83, 7% Rler. pos. 71—73, 7% pos. Drž. hip. banke 79—80. 12. Pri pogujanjih z Nemčijo naj se doseže, da bo dodelitvi kontingenta istočasno ui v isti višini sledila tudi dodelitev deviznega dovoljenja. 13. V izogib reklamacij radi izvoza pokvarjenega ali manjvrednega mesa v Nemčijo naj s« poskrbi, da bodo izvozni kontigenti dodeljeni le koncesijoniranim izvoznim firnnm, ki nnaio dovoli izkustva v izvozu me*a na daljše proge, tako dn bo izvoženo blago vedno priš, > v sveii in neoporečni kakovosti na cilj. - Za postopek pri nakladanju in okrog nakladanja naj se napravijo odgovorni drživni vetennnrji. ki iim ie poverjena kontrola. 14. Zadruge nai razvijejo svoie delovanje v lem iln pomagajo predvsem malemu živinorejcu. 15. Banska uprava na; uredi razmerje med ceno živine in ceno mesa na domačem trgu. Uredi naj pa banska uprava tudi razmere pri prodaii živine nn donnčih trgih 16. Doseže naj se znižanje cen umetnim gnojilom in močnim krmilom, da bodo te cene v pravilnem razmerju do cen živ ine. 17. S primernimi ukrepi naj centralna vlada in banska utirava dvigneta kupno mo prebivalstva. 18. Davčna stopn.a osnovnega davka naj se zniža za davčno leto 1936 na 10c/r Katastralni či sti dohodek naj se za navedeno davčno leto zmani sa za tretjino toda ne samo za niive (ornnice) in Pograde na krševilih tleh, temveč zu vsa /em-Ijarini podvržena zemljišča, n«js; bodo njive (ora-nice). vinogradi vrtovi, travniki, pašniki ali gozdovi. Ta odredba nai se vnese kot ainandman v finančni zakon za leto 1936/37. Zagreb. Drž. papirji: 7", invesl. pos. 75 77 agrarji 45- Ui i 15 -Iti), vojna škoda promptna 356 do 857 . 2.. 3. iu I. 855—858, begi. obv. 60.50—01.50 da I m. agrarji IS0.25- 61, S% Bler. po*. 80.50 b!.. 756 Bler. 1 hi s. 7.3 lil., 7% pos. Drž. hip. banke 79 den. — Delnice: Priv. agrarna banka 241 -245. Trboveljska 122 den.. Osj. gladk. tov 125 186, lai« 80 denar. Belgrad. Drž. papirji: 7"„ invesl. pos. 79 bi., agrarji 40 bi., vojna škoda promptna 356 356.75 (856.75 ;>5«.5i)). I. 355.50 356 50 (357.50. 35f,) hegl obvez. 64.50—64.75; 62.."0 03. H% Bler. pos. 83 bi. 7% Bler. j>os 72 72.25 (72 50, 72.25), 7% posojilo Drz. hip. banke 80.75 den., 7% stah. pos. 79.50—8(1. — Delnice: \n rodna banka 6500 6550, Priv aerar banka 210.50—212.5;> (242.50). /ilni Ira ■Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor 170-172, gor. bč. 171 178. srem. 172—174. s-lav. 173 -175 južna ban. 170—172, gor. ban. 173- 175, bč. ladja Begej 175—177, bč. in ban. potiska šlep in bč ladja kanal 176-178. Oves: neizpr. Rž: ne nolira Ječmen; bč. in srem. 03-- (H kg 185- 140, bč in srem. spoinl. 67-68 kg 145—150, bar. sponil. 67 —f* kc 155—160. Koruza: bč. iu srem. za marec 12: do 122, bč. in srem. gar. kvalitete 116 118. Moka' bc. Og m Ogg 250 270. št. 2 280 250 it 5 210 do 230, st. t; 190—210. št. 7 166 175, M. 8 112.50 do 117.50. Otrobi in fižol: neizpr. Tendenca neizm Promet slab. 1 Živina Ptujski živinski sejmi. Konjski iu goveji »e jem, ki je bil v lorek. 4. t m., je bil zaradi silno slabega vremena slabo založen, kakor le redko kdaj. Kupčija pa je bila razmeroma dobra. Prignali so 10 volov, 77 krav, 7 bikov, 25 juncev. «1 telic 111 53 konj, skupaj 225 glav živine. Od teh so prodali 79 komadov Cene goveji živini, ki m v zadnjem času zelo jiaille. so od zadnjega sejmu ostale nespremenjene, in sicer so bile naslednje' \ob 250—3 Din, krave 1.50 2.70 Din, biki 2 Din j ime. 1 2 Din, lelice 2.50 3.50 Din za 1 k« žive leže Konje so prodajali |hi kakovosti od t'M \!700 Din komad. Na sejmu je bilo tokrat zelo malo konj kur je zakrivilo slabo vreme ker iz daljših krajev posebno iz sosedne Hrvatske ni bilo konj. Prihodnji konjski in goveji sejem bo v lorek, 1«. t. ni. H m H j Savinjska dolina. Razpoloženje v luneljski kupci ii je nadalje mirno, vkljub temu pa je stalno nekaj zanimanja in povpraševanja zu lanski pridelek ter se plačuje po 12- 20 Din za kilogram; za neko večjo partijo prvovrstnega blaga se je nudilo tudi 27 Din za kilogram, vendar do zaključka 111 prišlo. Najvišje cene. dejansko plačane zadnji čas za 1 kg hmelja raznih provenienc so bile naslednje' Nemčija (Hallertau)........gl Din češkoslovaška (Žalec)........54 |,j„ Anglija (Golding) ........ | Din Francija (alzaški)..... . . . 3;> Din Jugoslavija (savinjski)..........'■>•' |Jln Poljska (vvollnjski) ......! ! 18 Din Belgija (A'lost) ............ ()jn Amerika (Oregon)........... |Jitl ( Slov. hmeljar«.) Z ozirom na izjavo pravosodnega ministra, so objavile trgovske zbornice iz vse države odgovor, v katerem pravijo, da zato ker smatrajo zbornice, da gre za zakonski predlog, ki ima ogromen in osnovni pomen za vso gospodarsko delavnost v naši državi in ker zbornice smatrajo, da je razprava o tem jiredlogu še vedno odprta in ne more prenehati prej, dokler predlog ne jiostane zakon, še vedno mislijo, da je j>otrebno, da se jiovedo naslednje pripombe: Od časa, ko so bile zbornicam dostavljene posamezne partije novega trgovinskega zakonika pa do danes so se gospodarske razmere znatno izj>remenile. (ios|>odarska depresija se je pretvorila v težko gospodarsko krizo. Nedvomno je, da je že s samim tem izprenienilo gledanje gospodarskih zbornic na kodifikacijo našega trgovskega prava. Poleg lega so dajali predlog v izjavo po posameznih partijah. Druga slika se dobi pri oceni j>osameznih partij, druga pa zopet pri oceni zakonskega predloga kot celote. Nadalje je treba posebno jiodčrlati dejstvo, da so bile gotove odredbe predhodnega predloga po konzultaciji zbornic bistveno izpremenjene (n. pr. odredbe o sestavi bilanc) in da konzultiran je zbornic ni nobeno procestielno delo, ki se more in mora izvršiti v gotovem roku in zaradi tega pristoji zbornicam pravica, da i naknadno revi-dtrajo ali dopolnjujejo svoja mnenja. 2. Uvodni zakon za novi trgovski zakonik je bil dostavljen zbornicam v izjavo šele leta 1935, njegove odredbe, posebno one, ki govore o uveljavljanju jiosameznih predpisov trgovskega zakonika (61. 43 in 44) so v najožji zvezi z oceno »a-mih odnosnih predpisov novega zakona. Ker so bila prvotna mnenja zbornic podana v času, ko projekt uvodnega zakona še ni bil izdelan, smatrajo zbornice že to za zadosten razlog, da se ponovno razpravlja o gotovih predpisih projekta. 3. Resnica je, da vse gospodarske zbornice niso podale izjave o predlogu v njegovi prvotni redakciji, resnica pa je tudi, da jiosamezne zbornice v svojih izjavah niso ohdelale vse materije. To je razumljivo, ko se ve, da so gospodarske ubornice posebno v letih 1931 in 1932 bile v nenavadni meri zaposlene z aplikacijo novega zakona o obrtih. od 5. novembra 1931, cigar uve-Ijavljenje je ^pretežnem delu naše države iz- Položaj usnjarske industrije Odsek usnjarske industrije pri Zvezi industrij-cev je iz seje, ki se je danes, dne 7. t. m., vršila v Celju, poslal g ministru trgovine in industrije dr. I Milanu Vrbaniču brzojavno predstavko, ki glasi: »Predstavniki usnjarske industrije dravske banovine, zbrani na konferenci v Celju, so proučili težko stanje te stroke, ki je nastalo vsled forsiranega izvoza sirovih kož, kateri je započel f>o 15. januarju t. I., in zaradi uvoza izgotovljenega blaga iz Nemčije po dumpingu cenah. Ponovno vas v interesu vsega našega gospodarstva prosimo, da se nujno prepove izvoz goveje in telečje sirove kože, in da se istočasno prejiove tudi izgotavljanje goveje in telečje kože vseh vrst. Sedanje stanje je v resnici nevzdržno. Naša podjetja ue bodo mogla obratovati, ako se sedanja situacija ne spremeni z nujnimi smptrenimi ukrepi. V ilustracijo navajamo, da sta morali že dve podjetji našega področja ukiniti obratovanje in da naše največje podjetje te stroke odpoveduje službo vsemu svojemu delavstvu, 350 po i številu. Iz savske banovine se nam jx>roča slična situacija in bodo še druga podjetja morala prenehati z obratom, ako ne pride pravočasna pomoč.* V pojasnilo se nam še poroča: Novi plačilni dogovor z Nemčijo, ki je stopil v veljavo dne 15. jan. t. L, je povsem iznenada popolnoma spremenil razmere na našem trgu, tako za surove kože, kakor za izdelano usnje. Možnost takojšnjega prejema celotnega plačila za izvoženo blago tvori izredno vabo za izvoz. Ze preje je Nemčija forsirala nakup surovin v inozemstvu, po 15. jan. t. 1. pa se naš izvoz surove kože v Nemčijo tako forsira, da se domače tovarne več ne morejo preskrbeti s surovino. Največ težkih govejih kož, in to v najboljši kvaliteti, se je v normalnem času k nam uvažalo iz Italije. Že joomladi 1935 pa je izvoz kož iz Italije naglo padal, dokler ni z uvedbo sankcij jropolnoma prenehal. V naši državi je domača proizvodnja govejih kož boljše kvalitete že ob normalnih pogojih Bolnim ženam t« izpraznijo čreva po vporabi naravne FranzOosefove grenke vode neovirano in lahko, po mdu. »00. pol. In nai-. idr. S-hr. Ii485, 28. V. Ul. Kulturni obzornik S. Košutic: S naših njiva Koman iz seljačkog života. Suvremena knjižnica »Malice Hrvatske«. Kolo I., knjiga 2. Zagreb 1936. Po res lepi Majerjevi zgodbi o »Pepiču u vremenu i prostoru« (glej »Slovenec« II. decembra 1935) smo z veseljem zalistali tudi v roman »S naših njiva« (Plodovi zemlje), ki gu je napisala mlada pisateljica S. Košutiče.va. Toda takoj moram reči, da to delo ui izpolnilo našega pričakovanja. Sido Košutičevo je dalo Hrvatsko Zagorje (Radohoj), kjer sc je rodila 20. marca 1902. Dovršila je učiteljišče, 11 ker se zaradi slabega zdravja ni mogla posvetiti svojemu poklicu, je iskala izživetja v literarnem delu. Začela je (1. 1925.) s pesmimi v prozi (ciklus »Osmje.si«) in črticami, 1. 1927. pu jc kar sama založila tridejanko »K svitanju«:, ki jc njeno prvo večje delo. Leto pozneje ji je Matica 11 r v. izdala roman »Portreti«, I. 1950. je izšel življenjepis srednjeveškega mistika bi. Henrika Suzo-a »Sluga vjeene mudrosti«, I. 1933. pa roman »Jaslice« (»Knjižnica Dobrih Romana«), Poleg t ob večjih del je napisala še več novel iz otroškega življenja »Mimoza sa smetlišta«. »Njegova lastica« itd.), s katerimi je dosegla lepe uspehe. Priznam, da so mi pravkar našteta literarna dela Košutičevo — žal — premalo znana (podatke sem posnel po beležki v knjigi): zato tudi ne morem reči, ali je v pričujočem romanu kaj napredovala ali ne in ali ie ostala zvesta zvalo za zbornice izredno [K>večanje administrativnega dela. Poleg tega je treba povdariti. da je pravosodno ministrstvo v letih 1931 in 1933 zahtevajoč od zbornic izjave o predlogu novega trgovskega zakona, obenem sestavilo vprašalne pole 7. gotovim številom principielnih vprašanj. Naravno je, da so se zbornice v svojih izjavah najbolj bavile 7. vprašanji v teh polah ter da so mnogo manj pozornosti posvetile onim predmetom, ki niso bili na teh fiolah. 4. Zbornice ne morejo nikakor sprejeti trditve, da je vse ono, kar je bilo v predlogu s|ire-jeto iz inozemske zakonodaje, dobro. Po tej tezi bi bila vsaka kritika res odveč, in nepotrebna. Zbornice so proučujoč podrobno posamezne j>red-pise, našle, da na zelo mnogih mestih prevzete odredbe iz inozemske zakonodaje ne odgovarjajo našim razmeram, obenem pa so v mnogih primerih ugotovile, da prevzete odredbe po smislu ne odgovarjajo originalu. 5. Načela, po katerih je izdelana partija predloga o tujih podjetjih, so preveč liberalna. Kol primer navajajo, da je v čl. 500 odst. 2 in 4 predvidena možnost delne aplikacije tujih zakonov v naši državi. Enako ni bilo v predlogu predvideno plasiranje premijskih rezerv tujih zavarovalnic v naši državi in je v tej smeri šele skupščinski odbor vnesel v predlog jiotrebno odredbo. Izkušnja jo doslej pokazala, da princip recipročnosti prinaša izključno le korist inozemskim podjetjem. Sedanje stanje gre na škodo našega gospodarstva. Zato je fiotrebno, da se z novim zakonom stvori nova zakonska podlaga za delo inozemskih gospodarskih podjetij v naši državi, ki bo mero-dajna tudi pri zaključevanju mednarodnih pogodb v tem vprašanju. 6. Konzorciji in slične ustanove so stvarno regulirani v posameznih zakonih. Zato se ne more trditi, da ta materija ne spada v trgovsko pravo. Glede kartelov je treba vpoštevati, da se karteli zelo pogosto pojavljajo v obliki delniških družb. Izven debate je, da taka delniška družba ni istega |)oniena kot ostale delniške družbe. Še manj pa smatramo, da se more opravičiti stališče, da se karteli kot tipična ustanova v borbi za vzdrževanje ali dosego gotovih gospodarskih interesov imajo formirati izključno po predpisih zakona o zborovanjih, združenjih in dogovorih. nezadostna in krije le manjši del jjotrebe. Sedanji forsirani izvoz teh surovih kož pa ima to posledico, da se domače tovarne ne morejo kriti niti po manjšem delu. Drug važen moment je ta. da dovoljuje Nemčija svojim izvoznikom prodajo blaga proti cenenim markam, tako zvanim serips-markam, kar v 1 zvezi z jugoslovansko valutno premijo praktično pomeni, da dobivajo nemški izvozniki izvozno premijo v višini skoro 50%. Tako je razumljivo, da ponujajo Nemci izdelano blago, zlasti gornje usnje (boks) po ceni. ki je skoro 20% izpod naših proizvodnih stroškov. Pod navedenimi okolnostmi prinaša izvoz surovih kož našim trgovcem-izvozničarjem visoke dobičke. Da naši poljedelci niso deležni niti malega dela tega dobička, izhaja iz sledečih, na žalost povsem resničnih podatkov. Pred enim letom so se plačali voli, v teži 500 kg, jx> 3 Din za kg žive teže in je znašala cena sirove kože 8 Din. Koža takega vola tehta prilično 40 kg, tedaj je bil izkupiček za kožo 320 Din ali približno 22% cene vola. Danes se plačujejo voli jx> 2 Din za kg žive teže. koža pa po 11 Din. tako da znaša izkupiček za kožo 44?5 od cene vola. Vz|x>redne številke za krave izkazujejo, da je znašal lanski izkupiček za kožo približno .30% od cene krave, dočim znaša danes celih 52%! Tovarna Knaflič v Šmarfnem pri Litiji in tovarna Verbie na Vrhniki sta že pred tedni obustavili delo. Sedaj je naša največja tovarna usnja, Franc Woschnagg in sinovi d. d., Šoštanj, primorana, da odpove službo vsem svojim delavcem. Položaj je v resnici nevzdržen Mi smo danes edina država v Evropi, ki se še drži načela svobodne trgovine. Ako se ne storijo nuini in smotreni ukrepi, bomo titrj^eli tako gospodarsko in socialno škodo, da bo težko popraviti jo. * Ali nc bo nič z zgradbo ceste št. Vid—Kranj? Dne 7. t. 111. se je imela vršiti licitacija za gradnjo sodobnega cestišča na drž. cesti št. 2 od km 625.500 do 033.950 (Št. Vid—Jeperca). Proračunska vsota je bila za cestišče od cementnega betona 7,186.550 Din, za cestišče iz asfaltnega betona 7.443.850 Din. Na licitaciji pa ni bilo nobenega ponudnika, verjetno iz razloga, ker je proračunska vsota prenizka. Na vsak način fiomeiii to novo zavlačevanje javnih del, katero bi vendar enkrat moralo prenehati, saj komaj čaka naše delavstvo na vsako najmanjšo možnost zaslužka. Znižanje diskonta v Franciji. Francoska banka je zaradi dotoka zlata iz Amerike znižala di-skontno mero od 4 na 3.5%. Dosedanji diskont je bil v veljavi od 9. januarja letos. sama sebi. svoji dosedanji liniji V reklamnem listu sem bral, da najnovejša knjiga »S naših njiva« predstavlja novo fazo v prijiovedniškem delu Košutičeve, ki je tukaj odločno stopila na realna lla, dočim se je v svojih prejšnjih delili umikala v svet duše (kol da bi to ne bilo še bolj realno!). »S naših njiva« hoče biti kmečki roman, jh>-doba hrvaške zagorske vasi in vaščanov. Hrvatsko Zagorje ni nikakšna divje romantična pokrajina, ampak njegova lepota so tihe ravnice i 11 smehljajoči se grički, izza katerih mežikajo prijazne vasice, ln v to okolje, ki je pisateljici prav dobro znano (saj jc njen rojstni kraj!), je postavila dejanje svojega romana. Napravila je zelo lep načrt, ki bi v rokah močnejšega oblikovalca dozorel lahko v pomembno epsko delo: izbrala si je dve, tri različne družine, ki naj bi tvorile središče, okoli katerega je nanizala usodo še nekaterih drugih Torej res lepa zamisel, ki pa se je izprevrgfa v medlo podobo, kot bi imel pred sobni sladkoben in obledel akvarel. Zdi se. rla je širina zadušila globino in da je p r i nastanku romana bilo ojii-sovanje življenja odločilnejši faktor kot pa ustvarja nje. Nosilci dejanja so: Beta Borekova in njena mati, kajžarici, premožen kmet Gušič s sinom Jankom, Eva Krušnjakova in še stari Milček s svojim hudobnim sinom Markom. Gušičev Janko se po mnogih doživljajih, ki jih je imel z raznimi dekleti, tudi 7. F.vo Krušnjakovo. poroči z Betko Borekovo. Temu se seveda najbolj protivi objestna in razvratna Eva, ki pa se mora nazadnje zadovoljiti z rogovilnstim Markom. To bi bila ob kratkem vsebina 111 glavne osebe tega kmečkega romana, ki je v etičnem oziru naravnost vzoren in bi dosegel svoj na- men edino kot ljudsko berilo, ee bi šel med narod kakor gredo na primer naše Mohorjeve Večerniee. če pa malo bolj od blizu pogledamo posamezne osebe, bomo tuknj videli, zakaj nas delo kljub temu ne zadovolji /a realistično jm-vest zahtevamo, rla so osebe vse drugače žive in resničnostne kakor pa tukaj, kjer sc dobre in slabe lastnosti kar eksomplarično razdeljene po oni formuli svetlobe in sence. Beta jc dobra in lepo vzgojena .pridna ii tiha delavka. čisto podobna svoji prav tako vzorni materi. I11 ta lepa in zdrava Betu je skoraj do žen i t ve brez bojev, brc v vsake strasti: ne veš, uli imaš pred seboj kmečko liiinki uli punčko i/, voska. I ilio prenaša zaničevanje in roganje kakor njena mati, ki je prav tako idealizirana čez. mero in ki ne spregovori niti ene nepremišljene besede, lakih žensk na svetu 111 in ne spadajo \ realistično delo. Vlnog, resnienejša .je l'.va. katero je pisateljica obložila / vsemi strastmi in slabostmi. Eva je kajpada imela zanikamo mater in zalo slabo vzgojo (njen luat Joža je slaboumen vaški norček) 111 potemtakem ne more postati nič poštenega iz nje. Moški značaji siicr niso tako podrobno izdelani kakor ženski, a kolikor so, so prejšnjim podobni. Marko jo pohlejinež in suiovež. ki ubije brata in očeta zapre v svinjak (tudi Eva strašno grdo ravna s svojo materjo). Verjetnejši sta podobi starega Gušiča. ki prelepa ženo in je do vratu zakopun v zemljo, in n jegovega sina Janka, ki razodeva mnogo očetovih črt in gn zato Beta z velikim strahom jemlje. Poleg tegu nesodobnega romantičnega idealizma. ki se kaže v značaju oseb. je delo polno trdot in nedovršenosti. Pieskriipnlo/na vestnost opisovanja je zakrivila, da si pisateljica izgublja v nepotrebnih podrobnostih, kar celotno podobo samo drobi in bralca dolgočasi. De- janje te. če mnogo bolj monotono od žrl jen ja v zagorski vasi in suino tu na tam zučutiš kak močnejši utrip življenja (11. pi oris >.enitova-nja, lička nje koruze in morila še romanje v Bistrico, kar so obenem najlepši nrizori > knjigi in dajo slutiti, da bi Košutu-eva najbrž bolj uspela v krajših stvareh, kjer I11 -e laže koncentrirala). rudi dialog je dostikrat okoren in nenaraven kol v kakšni šolski nalogi. Odlikuje pu Košutičevo velika ljubezen dn rodne zemlje in domačega človeka Ko bi /nala tudi pokazati ves pomen, ki ga ima harmonična povezanost / zemljo za narodno rasi, bi dosegla močnejše učinke kakor pa z liotenim vpleta njeni folklore, kar približuje njeni opise l'o-merlinovim slikani, katere te tudi ne prepričajo in ne prevzamejo. Saj bi se človek tako rud pridružil idealističnemu na/oru avtorice, ki daje v svojem delu zmago zdravju in poštenju če bi svoj nazor znala pokazati bolj živo in verjetno, če bi nam znala pričarati zagorsko zemljo in človeka tako prepričevalno kot sta to storila, na svoj način seveda, Gialski in Le-skovar. Končno pa. če pomislimo kakšno je doživljanje nekaterih žensk in kaj vse so pod firmo literature že spravile na svit, bomo (udi na Košutičevo drugače gledali in jo mileje so "l'1, Gregorič Jože. Iz vsebine Kraljestva božjega na zemlji, št. 2 (1936) opozarjamo na članek prof. Snoja: -Prinesli so ga v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda« (Lk 2, 22), ki iz Jeruzalema opisuje zgodovino in sedanje stanje mesta, zlasti še templja, ki se ga spominjamo na Svečnico. Prof. Luk man pa opisuje »Evharistično bogoslužje v stari cerkvi.. K bogati vsebini so prispevali še dr. Mirt (uvodni članek o Apostolstvu sv. Cirila in Metoda), dr. Če-pon. Ciril R., p. Mndest i. dr. Nov naskok na najvišjo goro sveta To dni sc po večmesečnih pripravah odpravlja angleška ekspedicija na Himalajo. Vnovič hočejo Angleži naskočili 88-10 m visoki vrh Mounl Everesta. Na čelu le ekspedicije sloji sloveči raziskovalec Himalaje llullledge. Angleži so se tako rekoč zakleli, da hočejo angleškemu narodu priborili slavo, da so njegovi sinovi prvi premagali najvišjo goro sveta, kakor rečeno, priprave se delajo že več mesecev. Prtljaga se že vo/.i po morju v Indijo. Ilutlledge je opremil svojo eks-1 »edicijo na podlagi skušenj prejšnjih ekspedicij. Tudi svoje tovariše si je skrbno odbral. Ni bilo dovolj, da ie bilkdo dober turist. Dosedanje okspedicije na Mounl Kverest se namreč niso ponesrečile zaradi strmih sten in ledenikov ler snežili viharjev. Uspeli dosedanjih ekspedicij je preprečil tanki zrak. ki je največja ovira. Celo s pomočjo kisikovih aparatov doslej niso mogli na vrh. Zalo je liultledgo svojo izbiro postavil na znanstveno podlago. Najprvo je svoje tovariše preizkusil v najtežjih gorskih partijah, nakar jih je dal strogo zdravniško preiskati. Utaknili so jih v celice, katere so bile hermetično zaprte in iz katerih so poljubno lahko sesali zrak s posebno sesalko. Tako so zdravniki opazovali vpliv manjšega zračnega pritiska na organizem kandidatov. Tisti, ki so^se izkazali posebno odporne, so bili sprejeti. Toda še ti izvoljenci so morali lansko lelo potovati na Himalajo ter se pod vrhom Mounl Kve-resta več mesecev trenirati. Sedaj so s krajevnimi razmerami že znani, vsled česar jim ne bo težko nadaljevati, kjer so lani prenehali. Vodja ekspedicije liuttledge je s svojo izbiro zelo zadovoljen ter pravi, da bo s svojimi tovariši lahko dovršil, česar prejšnje ekspedicije niso zmogle. Pristavlja pa tole: Odločilen pa bo za nas boj za zadnjih 400 m do vrha. Da bomo ta boj lažje izvojevali, bomo namesto šestih taborišč napravili še sedmo 8840 m visoko. To bo sicer neizmerno težko, vendar pa upam, da bodo moji nosači to nalogo dobro opravili. Čeprav bomo na zadnji turi morali premagali samo 400 m, vendar z gotovostjo računam, da naši hribolazci leh 400 m ne bodo opravili prej, kakor v 15 urah tja in nazaj. Ob (i zjutraj bodo zapustili taborišče. Ker sc bodo pa morali vračati najbrže že v mraku, bomo pri taborišču prižgali 7 močnih luči, da bodo našli pot nazaj. Na vrhu bodo ostali kvečjemu pol ure. liullledge sam pa se tega zadnjega potil ne bo udeležil. Pravi, du je že ."d let star in za lak napor prestar. Pač pa bo za- 1 sledoval pot svojih junakov i z taborišča z daljnogledom ler pazil, ali jim ne bo potrebna takojšnja pomoč. Skrbno je pripravljena ludi brezžična oddajna postaja, (ilavna oddajna postaja bo ua vznožju Mounl Kveresta. Zvezo z naskiikovalci bo dajal aparat nu kratke valove, ki bo nastanjen v petem taborišču. To bo najvišja brezžična po- | staja na svetu. Kako težavna je la naloga, se zaveda Rult-leilge sam. Pravi, da bodo ležave silno velike: plezati bo treba po rokah, nogah in kolenih. Prideš 10. 12 korakov naprej, pa se moraš ustaviti, ker se hočejo pljuča razpociti. Na vsakih 30 m je treba sesti ter sc odpočili. Človeka muči strašna osušenost v grlu in tudi kašlja neprestano. Če ti kaj na tla pade, je treba velikega napora, da se obrneš in pobereš. Če hočeš pobrati kepo snega, si skuhati zajtrk, ali si obleči kako oblačilo, potrebuješ za lo skoraj loliko napora, kakor ga potrebuješ, če ležeš ua kak visok alpski vrh. Najhujše je pomanjkanje kisiku. Zato tako težko hodiš. Da je vsaka ovira za tako oslabljeno lelo podesetorjena nevarnost, je jasno. Zato so se tudi dosedanji Irije naskoki na Mount Everest končali z 11 človeškimi žrlvami. Sedanji načrt je vse točno naprej izračunal, liuttledge je odbral 150 zanesljivih nosačev, ki bodo nosili 500 slolov živeža do najvišjih krajev. Sposobni zdravniki so sestavili jedilni list za člane ekspedicije. Zlasti so poskrbeli, da hribolaz-cem ne bo zmanjkalo vitaminov. Izdelali so nove vrste lonce nn parni pritisk, ker poprej ni bilo mogoče zaradi šibkega zračnega tlaka v taki višini kuhati raj. Tudi šotori bodo sedaj močnejši, da bodo kljubovali strašnim viharjem na Himalaji. Sicer pn liuttledge pravi, da se mu ne mudi. Tistih 500 km od Duri jeelinga do ledenika Rong-bak. odkoder se bo prav za prav tura šele začela, misli Ilutlledge prehodili do konca aprila. Ker bo tako počasi napredoval, bodo s tem ljudje manj trpeli ter se obenem lažje navadili na kli-malično razmere teli višin. (iarmisch-Partcnkirchen i okolico. Tovariš na motorju Dva romunska cigana Dva cigana v malem mestecu Besarabije sta romunskim oblastem delala velike preglavice. Vedno znova so jih morali zapirati zaradi raznih tatvin. Ko so ju zadnjič zopet nekoč zaprli, sta prosila sodnika, naj ju rajši pomilosti, ker nočeta izkoriščati svojega znanja in se sama osvoboditi iz ječe. Sodnik je bil spočetka ogorčen zaradi take drznosti. Naposled jima je pa le obljubil, da ju pomilosti, če bosta svojo babarijo res dokazala. V7 spremstvu sodnega sluge in ječarja je sodnik z obema ciganoma stopil v klet, kjer je bila ječa. To ječa je imela le dve celici. Odprli so celico štev. 1 in cigana potisnili vanjo. Nato so vrata dobro zapahu ili in odšli. Zavedajoč se. da so izvršili važno delo, so vsi Irije prišli v vežo, odkoder vodijo stopnice na cesto. Tam v veži pa sta jih že sprejela oba cigana, ki sta bila pripravljena svojo umetnost pokazali ludi v celici štev. 2. Sedaj pa je bil sodnik previdnejši, ler jima je velel, naj počakata zgoraj v veži, da bo sam poprej temeljito preiskal celico štev. 2, preden ju bo vanjo zaprl. Zopet so vsi trije stopili doli v klet, odprli vrata celice štev. 2 in stopili vanjo. Tu pa so videli, da v celici že sedita onadva cigana. Nato ju je sodnik res izpustil, aaiLO¥EME€c pmd S® V torek 8. februarija 1870. Spoznavalec Ledohovski. Dve leti je že. kar je zadela PoziiansKo in Gnezdensko grozna nesreča; 3. svečana 1874. ob treh zjutraj... so pridrli briči Bismarkovi v nad-škofovsko palačo v Poznanji, in trenotek poteni so odvedli hrabrega ... nadškofa Ledohovskega v vojaškem sprevodu v ječo ostrovsko... Sedaj pa se veseli zopet zemlja poznanjska, ker zidine ostrovske so izdale svojo žrtev, veseli se in raduj, zakaj tvoj škof pride k tebi... Bismark, od nekdaj zvila buča, jc najprej pomeril na Ledohovskega, češ, njega dobodem, potem ne bo sile... opirajoč se na to jc Irdno upal koncler, da se nadškof prav z veseljem poprime »modus-a vivendi«, boje se zameriti vladi, ter zalisne jedno oko, naj bi nastal sv. cerkvi počasi iz tega tudi kak »modus tuo-riendi«. Posebno pa se je zanašal Bismark lia to, da je Ledohovski Slovan, Poljak. O Slovanih pa se je tu in tam čulo pri Nemcih, da jc njihovo kalo-ličanstvo sumljivo, ne tako »čisto«, kakor katoli-čanslvo Nemcev samih. . Toda Iu in tam se ie prav lepo uštel Bismark in vsi, kteri koli so zidali svoje nade ua Ledohovskega in njegovo uestalnost iu popustljivost. Ledohovski se ni izogibal boju, sprejel je boj in dobojeval ga jc. radovoljno Irpeč v ječi. Lahko bi bil pobegnil iz dijtveze, tedn tega ni hotel storiti kardinal-primas po'jski ra noben način... Sani Pij IX. je pripoznal te zasluge Ledohovskega, saj je ravno njega ... imenoval kardinala sv. rimske cerkve. . Slovanslvo je oni rešitelj, ki je pred 150 leti odgnal Turka izpred Dunaja, Slovanslvo je polrlo pred 60 leti Napoleona, in kedo je izpodkopal Bismarku tla? Slovan Ledohovski, 011 je vodja v »kulturnem boji«... živel tedaj krščanski spoztlavalcc Ledohovski — Slovan! Politični pregled. Iz D u n a j a imajo sobotni češki listi sledeči telegram: Ministerstvo razpu:'če-110. ustanovljeno prehodno ministerstvo. Grof Taafe predsednik. Pogodovanjc z Ogri do oktobra mesca odloženo. Na Dunaju dolgo niso mogli dnseči z raznimi prošnjami C c h o s I o v a 11 i, da bi se beseda oznanovala jim v pridigah in krščanskih naukih v kterih cerkvah, dasi jih toliko tisoč prebiva ondi- Te dni se je pričelo vendar, in sicer po prizadevanji Moravana dr. Šveca, najprej v cerkvi sv. Ane v Koroških ulicah v sredo na svečnico, in glasil se bode jezik česk raztni pri Liguriiaiuh tudi tu in v kratkem še kje drugje. Prigodek ta je jako vesel za Slovane po Češkem, Moravskcin. Sleskem in Slovaškem, kajti iz vseh teh krajev jc dokaj moških in ženskih na Dunaju... •Zrni i ic: i nemških narodnih socialistov v *vici Viljem Gustloif. katerega je v Davosu ustrelil židovski diiak. Pogreb trškega generala Kondilisa na atenskih ulicah. Ob krsti in pred sprevodom korakajo grški J vzoni, ki so grška garda. lz. Tilbtirga na nemško-francoski meji poročajo tole zanimivo zgodbico: Sredi ceste pri carinski pregraji se je nekega dne ustavil motorni kolesar, prijazno pozdravil in pokazal svoje pa-pirje. Na zadnjem sedežu motornega kolesa pa jo obsedel še drugi moški, ki je bil močno zavit okrog vratu in ki mu je glavo pokrival širok klobuk. Tudi obraz moža na tovariškem sedežu I je bil zaradi hudega vetra ves ovit. Carinik je vprašal kolesarja, kdo je ta gospod. Oh,« je čudovito prijazno zatrjeval kolesar, .to je moj prijatelj. Revež se je bil strašno prehladi! in neprenehoma kilia. Zaradi lega se je takole zavil. Toda zavili tovariš se je cariniku zdel vendarle sumljiv, vsled česar je povabil oba, naj stopita v carinarnico. V svoje veliko začudenje pa ni nobeden izmed obeli kazal veselja priti v carinarnico. Končno jc carinik z vso odločnostjo zarezal na moža 11:1 zadnjem sedežu, naj takoj stopi s sedeža in mu sledi. Toda mož tam zadaj so ni ganil. Carinik je zdivjat, pograbil možev klobuk in rute ter vse strgal z njega. Pred njim je sedelo na motorju mlado tele, ki se jc brez carine hotelo prepeljali v Belgijo. Ta zgodba se je kmalu razvedela, vsled česar sedaj na nemški meji noben popotnik, ki se vozi na drugem sedežu motornega kolesa, ni več varen pred cariniki. Tale lepi bcrnarilinec je bil odlikovan na pasji razstavi v Berlinu. Gospod profesor se je prebudil, odprl oči in videl, da ga obdaja trda tema. Ves presenečen prižge luč, pogledu 1111 uro in vidi, da kaže sedem. Gospod profesor sede v postelji in začne globoko premišljevati: »Ker smo v juliju, so podane ie tele možnosti: Ako je še popoldne, se je zgodila kaka naravna katastrofa, ki je obenem s solnčnim mrkom zatemnila vse nebo. Ako pa je jutro, je mogoča tudi le kaka naravna katastrofa. Mogoče pa je še kaka tretja možnost, katero bi bil prezrl. V tem slučaju smo vsi rešeni. Ako sem namreč pozabil uro naviti.« a »Janko, rada bi vedela, kakšni klobuki bodo spomladi moderni »To ti pa lahko takoj |x>vem, ljuba Evica, prav taki bodo, kakor vsako leto. Dve vrsti klobukov bodo zopet v medi: eni, ki tebi nc ugajajo in drugi, ki iih iaz ne morem plačali.« Oporoka angleškega kralja Izobrazba. Profesor pripoveduje: -Znotraj piramid pa sem videl polne stene hijeroglifov. — j -Ali se vam, gospod profesor, ta golazen ui studila?« Iz Londona poročajo, da oporoke kralja .Ilirija V. ne bodo javno razglasili. Člani kraljevske hiše so namreč izvzeti iz postavnih določil, ki določajo, da mora oporoko umrlega pregledati in odobriti zapriseženi javni notar, preden se začne izvrševati Zato tudi ne bo znano, kakšna je prav ra prav točna vsebina m besedilo oporoke, ki je zapečatena in spravljena med listinami v gradu Somerset. Sodijo pa, da je kralj Jurij del svojih zasebnih zbirk zapustil angleškemu narodu. Zlasti pa velja to za sloveeno kraljevo zbirko pisemskih znamk. Sedanji krali Edvard VIL ni tak zbiratelj znamk, kakor je bil njegov oče. Pač pa bo najbrže dal, da bo zbirko očetovih znamk nadaljeval kak strokovnjak. Ta zbirka je vredna kakega pol milijona funtov sterlingov (več ko 100 milj. dinarjev). Znamke so shranjene v 00 knjigah, izmed 'katerih ima vsaka 60 strani. Kajpada ta zbirka ni naprodaj, najsi bi tudi kdo ponudil zanjo trikratno vsoto. V zbirki je 750.000 znamk, med katerimi so nekatere tako redke, da je že vsaka sama zase premoženja vredna. Lc malokdo je imel doslej priložnost, da bi videl to lepo zbirko, katero je imel kralj shranjeno v pritlični sobi buckimghamske palače. Pred kratkim so najdra- gocenejše znanke te zbirke filmali. Ta film bodo pa pokazali šele čez nekaj mesecev, ko se bo začela mednarodna razstava pisemskih znamk v Newyorku. Filma doslej ni videl še nihče drugi, kakor kralj Edvard VIII. Sodijo, da bo la zbirka razglašena zn dar angleškemu narodu tistega dne, ko bodo la film prvič javno pokazali. Nekateri trde, da je kralj v svoji oporoki določil, naj bo zbirka javnosti na razpolago ler neokrnjena shranjena v kakem muzeju. Najdragocenejši predmeti kraljeve zasebne lastnino so' krasne slike v galerijah buckimghamske palače in vvinsorškega gradu. Kralj .lurij V. sicer ni zbiral umetnin, pač pa je skrbno negoval podedovane zbirke ter vneto skrbel za povečavo svetovno znane knjižnice v VVindsoru. Ob knjižnici je še prostor, kjer je shranjenih 40.000 listov, kateri nudijo pregled, kako so nastala najbolj sloveča dela največjih mojstrov. Ker ima kralj Edvard VIII. veliko zanimanje za moderno umetnost. sodijo, da se bodo klasičnim zbirkam pridružile tudi moderne. Vsekakor bo kralj Edvard iz pietete do svojega pokojnega očeta skrbel, da bodo klasične slike nadvladale v kraljevih palačah. Tudi kraljevo knjižnico bo kralj Edvard neokrnjeno ohranil. Iz nje bo izločil lc lista dela, katera ie kralj Jurij V. v oporoki daroval angleškemu narodu. Kralj Jurij V. je zbral redke zgodovinske knjige, ki imajo veliko vrednost. K vsem tem zbirkam kralja Jurija V. pa bo kralj Edvard VIII. dodal še zbirko fotografij, katere je sam zbral in ki štejejo že 10.000 slik. To so zlasti slike, ki jih je ohranil princ Waleški za spomin na svoja potovanja po tujih deželah, na svoje doživljaje med Eskimi, Zamorci, Kitajci in Indijanci. IV. zimska olimpijada Podrobnosti o otvoritvi Garniifcch-Patrenkirehen, (t. febr. Sneži dalje Ponoči ic loliko snega zapadlo, du so bodo vse tekme, ki bi se radi zadnje neugodne zime morale vršiti v višjih legali, prenesle v dolino, kjer so bile že od vsega početka določene. To no bo prišlo samo prirediteljem prav, temveč Se v večji meri gledalcem, kajti vožnja po žični železnici ni ravno poceni in končno bi ne mogli spraviti pravočasno vseh ogromnih mas t.ja( gori. Ga-Pa je dobil že v zgodnjih jutranjih urah lice velemesta, lako vrvenje je bilo v tem prijaznem letovišču. Udeležba je bila velika zlasti od strani Nemcev, katere so pripeljali mnogoštevilni vlaki iz Monakovega in drugod. Za današnjo otvoritev je vladalo še zalo posebno veliko zanimanje, ker je bil napovedan prihod »Fuhrer-ja«. Prebivalci Ga-Pa so nam že en dan popreje s |>onosoin prijjovedovali o njegovem prjhodu. Težko se dn popisali ogromni promet, ki je nastal današnji dan v središču IV. zimske olimpijade. Vojaštvo, hitlerjevski mladinski oddelki, avtomobili in ljudstvo so se vrstili že od zgodnjih jutranjih ur od glavnega kolodvora proti smučarskemu siadionu, kjer je bila ob 11 otvoritev. Močno ojače-na policija in vojaštvo je imelo pri ogromnem prometu polhe roke dela in le vzorni organizaciji se je zahvaliti, da se je vse tako v redu izvršilo. Naval je bil tako velikanski, da sem porabil danes za pot. katero običajno prehodim v 20 minutah, skoraj poldrugo uro. Zalo .so napovedovalci večkrat opozarjali ljudi |x> mestu, da se pravočasno podajo na stadion, ker je naval velik. S poročevalsko legitimacijo. ki nudi razne ugodnosti iti prednosti, sem se kljub pritisku kmalu prebil na časnikarsko tri-bunoi Na stadionu so bile zbrane velike množice gledalcev, oddelek vojaštva, vojaška godba ter oddelki hitlerjeve mladine so p.' pred vhodom čakali na prihod svojega voditelja. Zanimivo je^ da so ljudje kljub snežnemu nietežu vztrajali več ur v stadionu, saj so prvi že zdavno pred pričetkotn zavzeli svoja mesta. Na slavnostni tribuni v srednjem poslopju, so čakale visoke osebnosti vojaških in civilnih oblasti, zastopniki FISe, mednarodnega in nemškega olimpijskega odbora prihod Hitlerja. Ob enajstih so jiojavi nu čistili tribuni kancler Hitler burno pozdravljen od svojega ljudstva. Godba zaigra neuišffct državno in potem strankino himno, ki jo 50.000 glava množica stoje in odkritih glav posluša. Nato se jo pričel delile vseh 28 sodelujočih narodov na čelu Grčija, potem ostale države po nemškem abecednem redu in kot zadnja pa je šla Nemčija. Pred vsako skupino so nosili napisno tablo z imenom njihove države, nato je nosil tekmovalec zastavo svoje domovine, nakar je sledilo vod- stvo s tekmovalnimi skupinami. Slika je bila zelo lejta, skupine izredno jieslro. Mimo častne tribune, kjer je bil Hitler, se je poklonilu v*ika zastava, moštva so pa pozdravljala uu razne načine: eni so salulirali, drugi 60 se odkrili, tretji so dvignili roke (podobno kakor je nemški pozdrav) itd. Vsaki zastavi in vsaki skupini je Hitler posebej odzdravil. Največjo pozornost so vzbujali in najbolj akla-mirani so bili Francozi, Avstrijci in Japonci. Pozornost je vzbujala tudi naša, lepo opremljena sku-pinu, na katere čelu je nosil zastavo naš največji tekmovalec Šenčur. Defilacija jo poglavje zase. in nam nc bi dosta-jalo prostora, čo bi se hoteli z vsako skupino ozir. narodnostjo j>osebej baviti. Bilo je — kakor rečeno — 28 narodov in prav toliko, če ne morda še več zanimivosti smo opazili pri njih. Pestrost ni vladala samo v celotnem mimohodu, temveč tudi v posameznih skupinah Saj so imeli nekateri nu-todi moške in ženske tekmovalce, med temi so bili pa smučarji zopet drugače napravljeni kakor drsalci in ti zopet drugače od sankačev za bob. Ljubitelji pestrosti bi tu prav gotovo prišli na svoj račun. V norveški skupini je vzbujala splošno pozornost svetovna prvakinja Sonja Henie, katero jo občinstvo burno pozdravljalo, v avstrijski pa njen športni kolega Karli Schafer, ki je kot edini svetovni prvak nosil zastavo svoje države. Tudi Japonci so vzbujali splošno pozornost, zlasti pa še njihova mala drsalka, ki je šla zase v sprevodu. Skupini Avstrijcev in Nemcev sla bili najmočnejši, a tudi Američanov, Čehov, Italijanov in Norvežanov je bilo veliko. Najmanj so nam ugajale športnice, ki so bile že preveč namazane |>o ustnicah in po obrveh. V leni pogledu je |>rav dobro povedal neki nemški gledalec, ko je rekel, da so bile nekatere inozemske športnice lako namazane, da so jo človeku gnusilo. Kaj ima lo s športom skupnega, sem res radoveden? Seveda pred 50(KI0 gledalci se moram pač umetno lej)o napraviti, če me že narava ni hotela obdarovati z lepoto, ki jo svet lako obožuje. Nasproti glavne tribune v stadionu so se postavile vse skupine odnosno narodnosti ena poleg druge, nakar je povzel besedo predsednik nemškega organizacijskega odbora Ur. Kari Hitler von Halt. ki je pozdravil Hitlerja ter ga prosil, da otvo-ri IV. zimske olimpijske igre. Po otvoritvi je sledila olimpijska prisega, ki jo je položil nemški smučarski jirvak Bogner in godba je zaigrala olim-j)ijsko himno. Po tem delu so vsi narodi po istem i vrstnem redu kakor preje odšli mimo glavne tribune s stadiona. Gledalci so se pa vsuli proli iz-' hodu, kjer so so ob navdušenih vzklikih še enkrat i poslovili od svojega voditelja. 1. K-er. Otvoritev pomladanske nogometne sezone v Ljubljani Jutri Hašh (Zagreb) : Ilirija in Železničar (Zagreb) : Hermes Ncnudojauo so nam pnskrbel' ljubljanski ■klubi tako bogat nogometni program /a to no-vleVjo, kakor ga redko vidimo \ visoki nogometni sezoni. V Ljubljano prihaja /i>|>et llašk. in -•sičer z vsemi svojimi najboljšimi močmi, s svojimi novimi igralci, med katerimi se nahaja tudi svetovno znani zvezdnik, popularni leo Milree.. l)u bomo videli nekaj lepega je gotovo, saj vsi vedo, kako izgleda Ilaškova igra. če se spreda j . v sredi nahaja najintelegentnejši ceiitorfor kontinenta, nn oenterhalfu na stol oi naše nogometne državne reprezentance Iviea Gaver. V predtokmi nastopita zagrebški Železničar in naš Ilermes v borbi /.u pokal i/ tekmovanja za najboljši železu iearski klub v državi. Ta tekma bo prvenstvenega zna'aja. saj gre zu drugoeeno trofejo. Po dolgem presledku jutri torej nekaj posebnega za nogometne razvajente; videli bomo lepoto prijateljske tekme in veliko borbenost v pokalni tekmi. Tekmi bosta na igrišču ller-mesa, in sicer ob IV 45 'železničar llerinos. ob I >.15 pa llašk : Iliri ja Planinci! Smučar ji! LeUi.iu.ia z,ima jc pobelila le nase planine, medtem ko se v dolini že probuja pomlad. Mladi smučarji pa ile vedo, kje je mogoče najti najlepšo smuko. Pohiteli je treba v naše planine i.n planinec-smučar bo našel dovolj najlepših simiškili terenov. Nn VrS.1f.ii je nad I m suhega snegu, lepe so simiške ture z j-zhudiSčom v lirjavčevi koči. ki je oskrbovana oh nedeljnh in praznikih ter dan poproj. _Nn c riti prsti, ki jo plamimci i'/, nw.nn.il i h vzrokov silno zninemarjajo, je dovolj snega, ter je Orožoova koča oskrbovana oh soiioliih in nedeljah; plauiiiic.i naj se predhodno javijo pni oskrbnici Smukavčevi v Bohinjski Bistrici. Ze n Ti.inbl.iane gledamo vrhove Kamniških plnsiiu. Krvavec iu Volka Plamiina nudita prostrane, dobre simiške terene. Nn Krvave.u je sninšld učitelj stalno ua ruizipolngio Smučarji ne oklevajte ter pohitite v planinsko zimsko naravo, ki vam nudi obilo užitka! O planina/i Bosne in Hercegovine bo predaval )>od okriljem SPD gosp. ing. Popovlč Jovo It; Sarajeva v torek, dne li. t. m. ob 20 v d varam 1 DeJaivske zbornice. Predavanj e I ki deljeno v dva deila. V prvem dolu bo predavatelj orisal splošni enačaj bosanisko-tiercegovsk.ili planin, predvsem geološke, klimatske ln gospodarske posebnosti teh krajev. V drugem delu pa se bo bavi] s •posaim-ez.niim gorsikiimii skupinami t., j. Trebovie, Jahorinn, 'Preskaiv icu, Zalemgora, Bjelašnioa, Prenj Planina, Plasn, Mtdianivica in Cvrstiica, Vranica, Matorac, Zec in Bltovnja. Predavanje bo pojasnilo okrog 100 rlia|j(>z,Lllivov, ki bodo nazorno iiodmli oiblike, pln-sitiiiko, liidpografisko stanje ter floro l>as;uisk i h planin. Planinci, pripravite sc lin pester i.n aamtniiv večer. iVo. Voglu jc zaipiullo toliko novega snega, da .so vise kotline izravnane. Z nastopam lepega vremena no se (Mliprli tud i pogledi nn nnsiproti ležeče .1 ul Ijsike A.lpe. Skalaški doni pa nmo.-'(l Poglejmo na Notranjisko (od l.-oža čez llloke in Uaikitnol. Spisal g. Mirko .Juvoniik. (Sodelujejo člani \'nr. gted.. fantje na vasi, kvartet Tlnitiplvn in .IvterM - v' "'-cd časa, vreinonskn napoved, poročila, objava sporeda. — '22.15 Zn ples in dobro voljo (rad. laz«). Konec ob 23. Drugi programi s Sobota, v februarju: HcIt/rad: 20.15 Prenos Gaj retove zuimvc to sarajevskega irleda,:š'u. Znorel-: 20 Pevski zbor Jug. — 20.:ill Pester večer. — 31.»o Mandoline in kitare — 22.15 Plesna glasim. — Dunaj lli-TO Bein al zli y j ev n opereln Pri belem konjičku 21.4tl Film. — 22.10 Klavir. 23.1*5 Jazz. — Budimpešta: lil Mntljarske pt*nni. — 20.35 Plošče. - 21.50 Cigunska glasba 22.10 Lahka glasba. - Trst-Milmi: 20.35 Vnunijeva igra Kvartet slepcev . 21.35 Komorno glasba. 22.10 Plesna glasba. — tlim Umi: 20.35 Hoitojeva opera Mephistofeles . Prano: in.15 Vojaška godba. — 20.05 Hntlijski pot p uri — 21.15 Orkester in orgle. — 22.30 Plošče. — 22.15 Zabavni kon-eeoit — Varšava: 20.1*1 Onkeslralnl in pevski koncert. 21.30 Kurnevnlske slike. Berlin-l.i psko: 20.10 Otl Sirtm^sn do Le barja. — Kiiniijsherg-Kolv: 21110 Prenos '■n 1(10 let nazaj. — Itnmhttrii: 20.30 Veliki koncert vojaških god b. — Vratislara: 211.11' Knr želite, to dobile. Frunkfurt: 20.lt Knrnevul. Sluttuurt: 20.10 Pust v svetu ohmm- in operet. — Vonakoro: 20.10 Valčki 11:1 ledu. - llcrnmiinstcr: 20.35 .Todlatlle in druge visele vlžo. — 21.45 Plesna glasbil. Maribor □ Slavnostna akademija \ Mminm 1050 letnice smrti s\. Metodu ter v pn slavo obletnice pujjoževegu kronun.ju se visi \ uniouski dvorani v soboto dne 15. februurja ob JO uri zvečer iu ue, kol smo poročali \ nedeli') ine Iti. fe bruurju. O Hinterlochnerjev jiriiees končan. Pravila veterinarskega nudsv etuiku Hiiga llintcrlcuh-nerju proti mestni občini mariborski, je našiti pred upelucijskim sodiščein \ Ljubljani svoj zaključek, ki je izreklo, hi se pnzivu g llin-terloilinerju ne ugodi ter mu ne pritiče nobena odškodnina Vpelacijsko sodišče je potrdilo, da jo okrožno sodišče v Mariboru zadevo natančno preiskovalo ter je pravilno sodilo. (•. 1 linterlechiier ima sedaj samo še možnost revizijo na stol sednioriee v Zagrebu □ Trboveljski slaveki pridejo. Dne T marca obiščejo Maril or. mali pevci 1/ 'I rbovelj. Pod vodstvom svojega pevovotlj učitelja šu ligoja bodo priredili v unienski iivoraui koncert. □ Večer štajerskih zdravil ir, napitnii bo priredil ljubljanski radio jutri ' 'nedeljo. Vršil se bo prenos i/ Maribora 1/ Kutlinove tlvo-rane. Pel bo pevski zbor Maribora« pod vodstvom Jan. Ev. Gašpariča Dopoldne bo prenos slovesne sv. maše iz mariborsko stolnice Peli bodo Wagner.jevo mašo Jul-ilate Doih. □Ribe na trgu. Včeraj ie bi trg / ribami slabo založen. Prodajali so mote po 24 do 26. borbone po 54 in karoe po 10 dip /a kg. □ Ciril Bratu/., bivši priljubljeni tenor mariborske oiierete, sedaj član belgrajske opere, bo v krutkem gostoval v Varil eni Nastopil bo kot princ Badjami v -Bujuder * ter v ulogi Vineeneu v ojjereti »Veseli kmetic □ Ljudski oder je polagal račune. V dvorani na Aleksundrovi cesti št. f, sc je vršil v četrtek zvečer redni občni /bor l judskega odra v Mariboru, ki je v lanskem poslovnem letu /<>-jiel svobodno zadihal ter jo znova pričel s poslovali jem. Zborovanje jc trujalo od pol ') do četrt na II. uro ter je poteklo pupolnoma stvarno pod vodstvom predsedniki, dr Moška, ki je v svojem nagovoru podal idejen pogled na delo Ljudskegu odra. Sledila so obširna |>oro-čila tajnika in blagajnika. Pri volitvah je bilo izvoljeno sledeče vodstvu Piedseduik dr. Josip Moško, artistični vodja Sentočnik. tajnica Milena Drolčeva, blagajnik Brunu 11. gospodar Pahefnik Frane, garderoberka Filipčtčeva, knjižničarka Drolčeva. revizorja Kieluneister in Lud. (jručner. □ Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu bo v soboto dne 15. februarju ua banovii.ski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevne od H do 12. in od 14 do 18 ure. □ Brezposelni in jiodpore. V tekli januarja so je jirijavilo na Borzi dela 45>> moških in 241 žesk, ki so brez |kis|ii skupin- bso oseb. V januarju je izplačala borza dela na podporah 85.872 din □ Po 20 letih v domovino. Včeraj je prispel če/. Poljsko iu Avstrijo i/, sovjetske Rusije bivši ruski vojni ujetnik Mile Kla|ič, doma iz Rodgojne pri Vrbovskem na lllvatskom. Leta I')I5. je zašel kot avstrijski vojak v rusko ujetništvo, kjer je bil po raznih taboriščih, zaposlili so gu pri gradnji proslule rinitmunske železnice', kjer je pomrlo na stotisoče ujetnikov. Po boljševiški revoluciji je preronial vso Rusijo do Sibirije. Zadnja leta je deial 1111 kolhozu in zna o tem rajskem« življenju pripovedovati takšne stvari, da bi bilo pi«v 11 mostno. če bi predaval našim marksistom, ki se navdušujejo za boljševiški raj. Z velikimi težavami se mu je posrečilo dobiti potni list, da je lahko odpotoval preko Varšav v domovino. □ Mojstrska izpitna predavanja, ki jih priredi poslovalnica zborničnega obrtiib-jiospe-ševalnega zavoda, začnejo v ponedeljek dne 10. februarja. Udeleženci se zberejo 00 pol 8. ure zvečer v poslopju deške meščanske šole v Krekovi ulici. Po razpoložljivosti prostorov je možna prijava tudi še ob otvoritvi predavanja, vendar je število prijav že sedaj visoko. Celje Zborovanje celjskih planincev. V četrtek zvečer je bil v Narodnem domu ob izredno lepi udeležbi članstva redni letni občni zbor celjske podružnice SPD. Predsednik dr. M. Hrašovec je poročal o delovanju v preteklem letu 111 o doseženih uspehih za povzdigo turistike in tujskega prometa predvsem v Zg. Savinjski dolini. Tajnik g. Žemljic je poročal, tla je štela podružnica lani 35 ustanovnih in 050 rednih Članov, 09 več kakor juejšnje leto. Obisk v 'kočah je bil povoljen. Celjsko kočo je obiskalo 1350, Moziisko kočo 780, Aleksandrov dom 2041, Piskernikovo zavetišče 1301, Frischaufov dom 2103 in Kocbekov dom 1122 turistov, skupaj 9723 turistov. V svojem poročilu je tajnik tudi navajal razna druga dela, ki jih je izvršila podružnica prejšnje leto. Blagajnik g. Vrto-vec je podal blagajniško poročilo. Dohodki so znašali Din 214.265.48, izdatki Din 213 422.20. prebitek znaša Din 843.2S. celokupni promet pa Din 1 ,(>00.(5-47. O delovanju zinisko-sporlnega odseka je poročal g. Zdravko Kovač. 0 delovanju reševalnega in alpinističnega odseka pa je podal jioro-čilo g. Kopinšek. Govorila sta tudi predsednik Osrednjega odbora SPD g. dr. Pretnar in okrajni načelnik g. dr. Zobec, ki je obljubil Savinjski podružnici svojo podporo in jjonioč. Nato so bila odobrena nova pravila. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor, namesto ravnatelja g. Jegliča, ki se je izselil iz Celja, je bil izvoljen v odbor g. ing. Lovrenčič. 0 V celjski bolnišnici sta umrla Golob Antonija, 20 let pos. hči iz Sečeva pri Rogaški Slatini, in Sertič Jože, 07 let, delavec iz Stranic. Naj počivata v miru! & Ljubljanska drama bo gostovala od sedaj naprej v mestnem gledališču v Celju mesečno dvakrat, |to možnosti tudi trikrat. & Celjska gasilska župa bo imel« redno letno skupščino v nedeljo, dne 16. februarja doj>oIdne v Celjskem domu. Ptuj Poškodbe in nesreče. Vinko Majcen. 16-letni sin posestnika iz Mezgove, je nosil svojo pištolo vedno v žepu. Pri neki priliki jm se je vsled neprevidne kretnje orožje nenadoma sprožilo, pri čemer se je zaril naboj Majcenu globoko v desno stran prsi. Poškodbe fanta so snirtnonevarne. Marija Lovrec, 10-letlia hčerka posestnice iz Sv. Jurija ob ščavnici je |iadla s skednja 5 metrov globoko in dobila pri |>adcu težke notranje poškodbe. Karel Pigner, 19-letni rejenec iz Lancove vasi, .jc sekal drva, pri čemer se mu je spodrsnila sekira in si je odsekal kazalec in sredinec na levi roki. Jožef Majcenovič, 10-letni sin posestnika iz Sv. Barbare v Halozah, je bil v pozni noči najMdeii od razgrajačev, ki so ga s koli nameravali uaklestiti, ki pa jim je zbežal in pri tem skočil v |x>tok tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo podkolenico Senoi o Znani izredni dopisnik, ki menila zuradi spreminjajočih se časov ne ve ver, čigav je. pil hi so menda rud istočasno ua ver struni prikupil, je spravil skupaj celo prgišče vsukovi-tuili novic, ki smo lili pri nas že davno pniahili lec jih vse lepo uvrstil v pretekli It ti e 11 in jih poslal S|o\. Narodu kol najbolj svežo jed. kule;<> 1 zabeli I /. debelimi ocvirki /.namenilo 11 nji .1' p .točilo o gradnji nove ceste Senovo Veliki Kamen. I u človek vidi 1111 cesti pri delu kar ."i0 lin ljudi, ter vitli zaradi mile zime pri cestnih dolih lep napredek, čeprav že otl božiču sem ni bil napravljen niti en silit. Novi cestni odbor sloji pne na stališču, da, dokler ne Im> nakazan denar, se ne morejo vi šili 110 bena dela, predvsem je pu treba izplačati to. kar so delavci že jired božičem zaslužili. Svojega prozornega namena Narodov dopisnik ni dosegel, dosegel je samo to, da smo se Narodu in njegovemu rajhenburškeniu poročevalcu enkrat piav prisrčno nasmejali, brezposelni bi gu pa še najbrž nanilalili, če bi vedeli, kdo se i/, njihovega prisiljenega brezdelja norčuje, kakor mi vemo. Svetinje V našem okraju in sicer pri Sv Miklavžu, pri Sv. Bolfcnku iu v Središču ie začela v pretekli jeseni razsajali svinjska kuga, ki ie mnogim kmetom napravila občutno škodo, marsikateremu je izpraznila hleve popolnoma. - Naše prosvetno društvo je komaj začelo delovali, jia je lakoj povabilo gosp. Nnrdina, živinozdruvnika iz Ormožu da nas pouči o tej nevarnosti. G. Nardin se je drage volje odzval vabilu in je tri nedelje, to jc 19. in 2ti. januarja iu 2. februarja predaval v tukajšnji šoli o svinjski kugi, o svinjski rdeči, o goveji slinavki iu o pasji steklini. Vse tri nedelje so poslušalci tijtpol-nili veliko šolsko sobo, tki jih niti sprejeli ni mogla in je hodnik bil tudi ves poln. Izvajanjem gos|i. živinoztlraviiika so ljudje sledili z velikim zanimanjem, jHijasiijeval je svoja izvajanja ludi z lepimi olikami. Hvaležni smo gosjiodu živinozdravniku za predavanja, enako prosvetnemu društvu, ki nam je ta predavanja oskrbelo; želimo samo, da bi se enaka gospodarska predavanja vršila prav |iogoslo, vselej pu v soli takoj po službi božji. Šoštanj Burno zborovanje. V šošlanju se jo vršilo zborovanje obrtnikov oblačilne stroke, nii katerem jo prišlo napram predsedniku in odposlancu zbornico do takih jirotestov, da je moral službo vršeči orožnik zaključiti zborovanje. To pa radi lega, ker je hotel odposlanec zbornice vzeti besedo predsedniku DJO in je motil njegov govor z medklici. Zahteval je tudi njegovo odstranitev (aretacijo), kar je pa službo vršeči orožniški narednik odklonil. Obrtništvo je ostalo popolnoma složno in se dobro zaveda krivic, katere so mu takšni činitelji zadnje čase povzročali. Želimo si svobodo zborovanja in volitve, česar že nekaj let pogrešamo v našem združenju. Tudi svobodo govora zahtevamo in odklanjamo vsako nasilje. Prosimo merodajne oblasti, da naredijo red, kar bomo z veseljem sprejeli nnznauje obrtniki. Sv. Martin pri Vurbergu Le redkokdaj pride kak glas i/, našega, sicer tako idiličnega kraja v tuji svet. tujci nos pa dobro poznajo. Odkar imamo av oluisno /ve /o / Mariborom, /gleda ob nedeljah pri nas kot malo letovišče Le žal. da ni vse dobro, kai tujci prineso. — Smrt tudi |)ri nas ne prizanaša. Ta mesec je pogledala po starih ljud"h iu odpokli-eala v kraljestvo smrti častitljivo korenino. letnega Martina Mujeriča, itilinuiskega mojstra i/. Storene. Rajni je bil ves eu- svojega živl jenja katolik, ki se svojih katoliških načel tmli v juvnosti ni sramoval pokazati tr ie l il dolgoletni naročnik našega katoiišketru časopisja. Med ljudstvom je užival velik ugled kai je tudi pokazal njegov veličasten pogieb. ki sc jra je udeležila nenavadna množica vernikov, zlasti moških. Pokoj njegovi duši.' iMa^zncinila Liubbana 1 Moste. Dramatični odsek Pevskega tl uslva gostuje v nedeljo, n. febr. v Ljudskem domu /• tiramo v II. slikah ljubezen in sovraživa . Začetek uh 20. Predproilaja vslopnic v domu nu dan predstave. I tlodalni kvartet i: Dresitcno, ki ga Ivorilo gospodje Frilsche Gustav, Schueidcr Trie, Uofman Sllrl Gotfrid iu Biilovv Georg bo koncentriral v Ljubljani v ponetledljoK, dne lil. I. ui. oh. iii. uri v Filhann.iuieni dvorani. Program zu ta koncert črpajo umetniki pred-vsmn iz klasične lileratiire in izvajali bodo llavdnov in Beethovnov godalni kvartet, h slovanske liiera-ture pa je nu sporedu Anton Dvorak. Su umetniki v najlepšem pomenu besede, njihov kvarlel ima evropski sloves. Predproilaja vstopnic v knjigarni Glasbene Mu-I ice. I Lei/ij" koroških, borcev sklicuje za solwto 15 svečana oh 8 zvečer v grami holel Metropol v spod nji dvorani članski se-slanek. Dnevni red: Poročila funkcijonarjev In aktualno predavanje prof. dr. Kenst, Turka. Sestanek je obvezen z.a člane, sinupatkorji vljuilu« vabljeni. Glavni odl»r. I Kino Kodeljcvo igra danes in jutri dvojni red: .Princem Turandot (WiJly Frilscb, Paul Kenip) in senzaeijonalni film Doktor X. 1 Ccšknslovenska Obec r Ljubljani priredi jutri f. t. 111. oh lil. v Narodnem iloniu predstavo lutkovega gledališča. \'a sporedu je satiritinu igra Kralj l.nvra Kot dotpolnilo se bo poleni predvajalo nekaj scen s znaine-nitini Spejblom in llurviinkom. I Sočno si uibo imajo lekarne: mr Len,s lok. Kos-ljevn e. I; mr. Baliovco, Kongresni 'rg 12 in mr. Ko-moitoir, Vič. Celje e. Pevslco druživa •oljka 1» imelo v iiede-lio, .1. lt-bruurj« ob 1.1 svoj redni lobni občni zbor Ulični •zbor l>o v drušlvenem prostoru v Obrtnem domu v Celju. c Vomberpai jevo «1 odo< 1kxIo vpritzorili člani .1 ugosloviinske strokovno zve-ze jutri, v nedeljo ,,li I PolNtMne v veliki dvorani Ljudske posojilnice c •Smrt v porah,. X ponedeljek zvečer 'bo predaval v okvira prosvetnih večerov KPD profe-or g Janko Mlakar iz Ljn-bljame o temi: Smirt v gornb ' Hlovoiica). V prp,|l|,ro Mariboru V torek. 4. februarja, je bil v mariborskem gledališču koncertni in recrtucijski večer. nu katerem so sodelovali gosp. Milan Skrbinšek. igralec in režiser, gdč Majda Skrbinškova. g. Angelo Jarc. op pevec, in ua-ni i 'sto obolelega g. dr. Danila švare g. K umor. op. korepetitor. vsi iz Ljubljane. (.. Milan Skrbinšek je recitiral monologe iz Shakespearovega »Othela« it »Macbetha«, Cankarjevo »Skodelico kave«. Kosovelov Ri-cliepinov motiv« in Gregorčičevo »Soči«. Gdč. Majda Skrbinškova je recitirala Župančičevi pesmi /členu čelada« in »Žebljarska«. Skupno pu sta podala nekaj dialogov iz »Othella« in »Machetha«. G. Milan Skrbinšek je v izl eru svojih samostojnih recitacij kukoi tudi dialogov pokazal najjačji poudarek na izrazito močnih, globoko razgibanih in patetično doživetih scenah ter motivih. Z velikim dramatičnim talentom je znal dovršeno zajeti in podati naj-kritičnejše momente razburkane, razrvane in razdvojene človeške duše Morebiti se je ta način podajanja manj prilegal Cankarju, v ostalih točkah je bil umesten. Gdč Majda Skrbinškova mu je v interpretaciji stala zvesto ob strani, dasi ji jc šibki in manj sonorni glas pričal, da je to njen začetniški nastop. Srednješolsko dijaštvo ki je edino pokazalo smisel za takšno prireditev - obisk je bil sicer nadvse malenkosten — je vsem točkam napeto sledilo, jih spontano odobravalo in našlo v recitacijah marsikatero zlato zrno Pevski nastop g. A. Jarca se po kvaliteti okviru tega večera ni prilegal. Poleg arij iz »Carmen« in Dalibor«. Schubertovih pesmi »Ave Maria« in »Nestrpnost« nam je g. Jarc zapel še nekaj domačih umetnih in narodnih. Izvajanje je bilo brezbarvno in mestoma lie-sigurno, s klavirsko spremljavo neenotno. K \soinii se je pridružil še klavir, ki je vse prej kakor pa dostojen za koncertne nastope, najmanj pu sposoben n. pr. za Chopinov »Noctur-no uli Beethovnovo »Mondschein« — sonato, ki jo je dodal spremljevalec na klavirju gosp. k umor namesto odpadlega melodrama Soči« (dr. .švara). •'gotovih smo že na tem mestu, da ima mariborska javnost, ki ljubi umetnost in glus-bo. dovolj pravega čuta za lepoto tako da slicnili pomanjkljivosti ne more mirno sprejeti in odobravati. Bb. Krstna predstava v Ptuju Ptuj je v torek zvečer v gledališču bil slavnostno razpoložen. Mimo odra je šla noviteta pisatelja prof. A. Ignoliča »Zgrešene poti«. izpraznila vsa razpoložljiva sredstva in s svojimi gostovanji utrudila občinstvo. Letos se delajo le nekaki diletantski poskusi, da se zopet oživi zanimanje za talijin hram. Doslej je s svojimi nastopi diletantska skupina že pritegnila k sebi zopet občinstvo, kat jc jasno do-ka/ala sinočnja uprizoritev novitete. Gledališče je bilo nabito polno in bi bilo tudi, če bi bilo dvakrat ali trikrat večje. Pa saj ni čuda Od občanov in dijakov priljubljeni |irok>sor Ingclk jc nastopil kot pisatelj, režiser in igralec, torej nekak Sem Benelli. Snov, ki jo je obdelal profesor Ingolič, je v zadnjih časih pri naših pisateljih zelo izbrana za obdelano v raznih nijansah, pri nekaterih bolj posrečeno, pri drugih manj, tako imamo že »Direktorja Catnpa«, »'Učiteljico Pavlo«, itd. Tudi prof. Ingoliču sc je posrečilo še precej dobro scenično izpeljat i svojo zamisel, ali vsebina je vendar le nekoliko preveč jiohotna, sadistična in plitva. Podati je sicer hotel vse bolj realistično kroniko Zaman čaka poslušalec kak |)odučen cilj pri celi igri. Skoro bi rekel, tla je delo prepozno prišlo na oder. Pred vojno bi še šlo s takimi vsebinami, ali sedaj se mora že |>oiskat kaj globljega, če se hoče, da bodi delo nekaj trajnega Sicer pa je to šele prvi jioskus prof. Ingoliča. !-našal, če bi imel na raz|X)lago tako herojino. Tudi drugi niso zaostajali za njo. |x>sebno ne Ivanka Ramškova v svoji težki vlogi Pavle, natakarice in upravnice pomožne jiošte, kakot tudi ne pisatelj sam v vlogi Mirka, slušatelja jiedagogije. Zelo naravno je pa jiodal svojo vlogo Milan Vuga kot Oolob. trgovec, župan in predsednik posojilnic in šolskega odbora. Edini, ki se tli mogel prav uži-veti v svoji vlogi, ie bil Avgust Spat kot Bezjak. upravitelj dvorazredne osnovne šole, čeprav jo je liodal sorazmerno čisto dobro Prav dobra je bila izvedena tudi scena z otroki, ki so prinesli nekoliko veseleea razpoloženja med občinstvom v svojih skromnih kmetijskih nošah. Po vsakem dejanju je občinstvo nagradilo i pisatelja i igralce z aplavzi. |X) drugem dejanju je jia dobil pisatelj lovorjev venec od strani »Dramatičnega društva« ter veliko srce iz luka, ki so mu ga poslali »Liikarji« baje kot predpustno šalo; sicer se ne ve, ali zato da bi pisatelj imel dovolj moči za svojo vročo ljubezen, ali naj bi isti njemu p>ov-zročil solze, ki jih njegova igra ni mogla. Koncert praškega kvarteta v Celju Naša publika je bila po dolgem, predolgem presledku deležna umetniškega užitka, kakršni so tudi v bolj oblagodarjenih prilikah drugod redki in znameniti dogodki. Vesele nas v teh časih v resnici že prav najskromnejši uspehi, bodisi tu ali tam, v tem ali drugem področju. S tako vehemenco, kakršno smo pretekle dni doživeli v Celju, pa nas je mogla in zamore zagrabiti edinole sila, enaka višini koncerta praških komornikov Švejde, Černy-ja, Bergerja in Večtomova. Stare prijateljske vezi tega, v novi podobi spremenjenega udruženja Zi-kovega imena, sedaj imenovanega Praškega kvarteta do njih tradicionalnih častilcev in znancev v Celju, so po dolgem odmoru spet zaživele. Saj ni čuda, če imamo v naši sredini starega Zikovca, direktorja Karla Sancina, ki smo mu v prvi vrsti hvaležni za njegovo vabilo Pražanom. Želimo le v bodoče čim številnejša gostovanja, saj je bil tudi zunanji uspeh v vsakem oziru zadovoljiv, žal poglavitno vprašanje za naše male razmere. Dolgo že niso Celjani napolnili prostora z večjim entuziiaz-mom, s tako pripravljenostjo in gorečnostjo, kakor ob tej priliki. Spored je bil za pretežno večino publike srečno izbran in kar je glavno, podal je zaključeno enoto v vsebinskem in formalnem oziru. Ob pričetku je bil Mozartov kvartet v C-duru. Iz še stroge in ve-•ane kompozične sheme celote se izlušči znameniti Andante contabile, najbolj sproščeni in v nadaljni stilni razvoj vodeči del kompozicije. Na tem mestu je bil nakazan razvoj, ki je na njega navezal romantično melodični Schubert, komponist druge točke programa. Tudi v načinu podajanja je bilo najti stopnjevanje, saj je ustregel komad po svoji barvitosti in dinamični razgibanosti docela. Na vsak način je bil v koncertnem okviru prelom med roko-kojskim Mozartom in romantičnim Schubertom mnogo vidnejši, kakor pa kvečjemu formalno pomembni prehod od poslednjega do Dvoraka. Če je Schubertov kvartet v D-molu op. posth. poslušalca opozarjal na nove elemente izražania, na čustvene senzaciie in emocijo najzgodnejšega mladostnega žara 19. stol., tedaj je zazvenel v pravem pomenu besede Dvorakov akordično zgrajeni organizem že z vso zrelostjo in tehnično dognanostjo bohotnega meščanskega realizma, tedaj je zaživela pred nami vsa barvitost, polnokrvnost in sočnost novega slovanskega rodu v zgodovini evropske glasbe. Višek večera je nedvomno Dvorakov kvintet v A-duru. Prejšnji r deovitosti in še očitnemu linearizmu ali monofonski strukturi je sledil prostrani, poli-foni, barvno instrumentalno obogateni stil Dvora-kove slovanske folklore. Praški kvartet je poln ustvarjalne moči in je poosebljena najprožnejša muzikalnost, ki ne pozna ne tehničnih mej in ne enostranske stilne verzira-nosti. Klavirski del naše umetnice Mirce Sancinove je docela izpolnil naše pričakovanje v pog'edu i koordinacije in vživetja, lako da je večer redkega koncertnega užitka izzvenel v prav slavnostnem in hvaležnem občudovanju velikih mojstrov, ki so nam obljubili — upajmo — skorajšnje svidenje. —fš. Dr. Josip Voršič, advokat, Ljubljana: Ustvarite delovne hatalijone1 Tukajšnje ljudstvo je zelo dovzetno za gleda lišče. saj je doslej vkljub svoji revščini žrtvovale ogromne vsote za kulturno delovanje, posebno pa za gledališke predstave. Toda razna gostovanja so lo I Ij V febr. štev. »Naše moči« sem v članku, ki nosi gornji naslov, v kratkih potezah plediral za to, da bi naj razni bednostni fondi, prostovoljni dinarji in drugi prispevki služili namenu: delu in zaslužku, s tem obenem pa, kar se rado prezre — morali našega naroda. Z veseljem moram konstatirati, da je ta članek vzbudil v naši ožji javnosti dokaj zanimanja in odobravanja. Temu dokaz so razgovori z osebami iz najrazličnejših stanov, korespondenca ter debate, ki so se v zvezi s tem člankom sprožile v naši javnosti. Proti temu pa se je oglasila »Delavska politika« v svoji štev. z dne 29. I. t. 1., ki se je izrekla zoper organiziranje brezposelnih v svrho izvrševanja javnih del, rekoč, da pomenja lako organiziranje: ustvarjanje delavnih bataljonov — ali kakorkoli že imenujemo take organizacije — srednjeveško suženjstvo ter da preveč diši po fašizmu. Naslednjega dne se je oglasil v »Slovencu« g. Smersu Rudolf, ki v bistvu ponavlia, kar je povedala »Delavska politika«, le da dodaja, da je predlog nekrščanski, češ, da oropa človeka njegove svobode. Toda ne gre za vprašanje, kakšnega porekla je ta predlog, temveč za stvar, ki ima za cilj, da se z ogromnimi zneski, ki se potrošijo za preživljanje nezaposlenih, tudi nekaj ustvari. Kakor o vsaki stvari, tako se da diskutirati tudi o umestnosti ali neumestnosti organiziranja brezposelnih za izvrševanje javnih del. Zato je prav, da se glede tega vprašanja stvar predebatira. Danes vladajo abnormalne prilike, ki zahtevajo abnormalnih ukrepov. Kdo neki izmed nas noče biti svoboden. Toda svoboda je žalibog le poim-kost, ki io oglodavajo socialni demagogi, da ljudem mečejo pesek v oči. namesto da pogledajo resnici v obraz. Ali ne vidijo onih zaposlenih ki po tovarnah T"-1užiio nn 12 Din. Kako nai doti^ni z 12 Din zaslužka svobodno izbirajo konzum, ko še za kruh ne zaslužijo. Ali je položaj takega delavca morda zavidnejši od onega, ki bo v organiziranih enotah delal, za kar bo dobil primeren zaslužek? Za svojo osebo ugotavljam, da je v Sloveniji brezposelnost občutna. Število brezposelnih: delavcev in inteligentov se zvišuje. In po mojem mišljenju se bomo s to socialno nesrečo morali boriti še mnogo let, Zato ni odveč, če naša javnost in socialne instituciie posvečajo temu vnrašanju vso pažnio. Ko so Angleži občutili naraščajočo brezposelnost, so ustanovili na londonski univerzi posebno stolico za proučavanje brezposelnosti. Zato smatram, da ni prezgodaj, če se pogovorimo: kai storiti za časa teh abnormalnih prlik, ko dela sposobni delavci in inteligenti ne najdejo zaposlitve? Ali zamore tako majhen in reven narod, kakor je naš, z raznimi podporami, nai se imenitiejo kakorkoli. preživljali toliko tisočev brezposelnih delavcev in izobražencev? Kot vidimo, se prežive. V-sa i znano mi ni, da bi radi izgladovania kdo umrl. Preživljajo pa se s prejemki, ki jih dobivajo v obliki raznih iavnih in privatnih podpor, prostovoljnih. pa tudi neprostovoljnih dajatev. Če vzamemo, da je v Sloveniji 25.000 brezposelnih ter da stane preživljanje poedinca danes najmanj 5 Din — predstavljajo socialne dajatve dnevno 125 000 Din, mesečno 3,750.000 Din, na leto 45.000.000 Din. 1 Dne 30. ianunrja smo objavili članek, v katerem je g. Rudolf Smersu odgovarjal na članek g. dr Još. Voršiča v Naši moči . Radevolje objavljamo danes tudi odgovor g. dr. Voršiča. Ugotavljamo pa, tla jc mnenje, izraženo v teh člankih mnenje gg. piscev in si Slovenec pridržuje svoio sodbo v tem vprašanju. — Uredništvo. In to je minimalna vsota, ki jo vsi skupai dajemo v raznih oblikah in ki se razdeli, ne da bi se za te ogromne vsote količkaj ustvarilo v naši ožji domovini. In ravno to je tisto, kar človeka boli. Trosimo — toda ne ustvarjamo. Pri tem na doživljamo, da se ljudje, ki ne dobijo dela, od dne do dne bolj de-moralizujejo, udajajo raznim utopistično-komuni-stičnim demagogijam, namesto da bi bili zdrave korenine svojega naroda. Vprašanje dela ni zgolj socialno, temveč visoko i etično vprašanje. Delo ni sramota, naj bo kakršno-| koli. Ko pa človek ne more dobiti zaposlitve, ka-' tero bi morda želel, smatram, da ir»pač maniše zlo. če ga napotimo k delu, pa naj bo kakršnokoli, namesto da v brezdelju čaka leta in leta, pri tem pa moralno propada. In povprašal sem se: ali imamo v Sloveniji zadosti cest, regulirane potoke, zavarovane hudournike? Kje je zveza z morjem, po katerem vsak narod teži kot žeini po kaoljici vode? Zato je treba ustvariti načrt za javna dela ter pričeti z njegovim izvrševanjem. Kje dobiti sredstva za javna dela? Vprašam, kje pa se dobe danes sredstva, da se preživljajo vsi brezposelni? Saj dajemo sredstva vsi, vsak na svoj način, v tej ali oni obliki. Vse te anonimne dajatve je osredotočiti v fond, ki naj služi za predvidena iavna dela. Stvar odločujočih činiteliev pa ie. da potem one, ki so zaoosleni pri izvrševanju javnih naprav, organizirajo, da se poskrbi za poceni hrano, obleko, stanovanje, za njih zdravje, jih nadzira, moralno drži na visoki stopnji, da denar štedijo in ne zapravljajo. Le tako ne bomo doživljali, da brezposelni zaprosi denar, pa mu ponudiš kos kruha, ki ga pred vrati vrže na tla. Delo je kot ogenj, ki čisti vsak plevel Tega se moramo zavedati. V zavesti tega pa je dolžnost vsakega in vseh, da s skupnimi močmi pripomo-remo, da se brezposelnim delavcem in inteligentom da delo in s tem kruh. Ravno v tem pa je jedro omenienega članka. Ustvariti je treba načrt za javne naprave, ki naj bi se izvedle v več letih. Na tak način bodo dela-voljni imeli priliko za zaslužek, one, ki jim delo ne diši in se zanašaio na podpore, pa bi bilo hočeš nočeš prisilnim potom pripraviti do dela. V delovnih enotah — bataljonih ali kakorkoli se jih imenuje — bi se delalo pod nadzorstvom oblasti, katere dolžnost je, da bi podrobneje regulirala način in pogoje takega dela. Kamnik Predrzen napad sredi dneva. Nedavno so v Stahovici začeli regulirati Bistrico. Tvrdka, ki je to delo prevzela, je pri tem zaposlila svoje delavce. S pomočjo merodajnih faktorjev pa se je zaposlenost spremenila v toliko, da je tvrdka morala nekaj svojih delavcev odpustiti in zaposliti nekaj mož iz občine Kamniška Bistrica. Radi tega pa je prišlo do težkoč, ker je bilo nebroj jionudb iz vrst občanov. Občina na je sporazumno z odborom raztno-trivala in določevala za to delo najpotrebnejše, v prvi vrsti pa družinske očete. — Ker pa niso mogli biti vsi, ki so na to delo relleklirali, sprejeti k delu, se je tned ostalimi že kuhalo sovraštvo proti odboru občine. Tako se je vračal |>red par dnevi tamošnji obč tajnik g. Fr. Turnšek z uradne komisije skozi Godič. Naenkrat sta skočila k njemu dva možakarja, eden mu je zadal občuten udarec z nožem na glavo tako, tla je moral iskati pomoči in zaščite v bližnji hiši. Ako ne bi bilo te hiše v bližini, bi najbrže g. Turnšek imel težje posledice, krr niti jc napadalec celo žugal, tla ga ubije. Sumi se, da ie bil napadalec I k temu dejanju ualmjskau. Slovenci v Zagrebu Zagreb, 5 februarja. Poleg svojih društvenih sestankov, « katerimi skrbi dekliška Marijina družba /u izobrazbo in ruzvedrilo naših deklet v /< grebu pripravi vsako leto tudi po nekaj javnih nastopov, da pred najširšo javnostjo jx)kaže uspehe svojega dela. laku javna priitditev je iiilu tudi božičnica, ki so jo imele zadnjo nedeljo v januarju (26. jan.) v Jerorir.i.iki dvorani. Začela se je z božično pesmijo Slava nu višavi« (Hladnik), ki jo je dekliški /bor ihčuteno zapel. Želeli bi samo malo več dinamike, živo-sti. Lejio so odpele tudi »Ventck narodnih pesmi« (Ferjančič). Zboru sc pozna tla ga vodi vešča in skrbna roka; to se vidi iz disciplino v zboru in iz točnega podajanja. Posameznim pevkam pa je treba še malo poguma in zanesljivosti. pa bo zbor še boljši Ljubka je bila božična slika »Sestri«, »Jezu nad petelinom in kes« pa je vzbudila mnogo smeha. Dekletu so s svojim uspehom lahko zadovoljna. Na svečnico pa ni bilo lepo s iino v Jero-nimski dvorani, ampak tudi pri Sv. Roku. Sv. mašo je daroval g. dr. L Ehrlich, ki je |iri-peljal iz Ljubljane nad dvajset akademikov na prireditev zagrebških Dankarjev. Piol dr. L. Ehrlich je imel med sv. mašo ;elo lep govor 0 poslanstvu, ki ga imamo Slovenci kot katoliški narod v Jugoslaviji. Zvečer je bila Jeronim-ska dvorana polna izbranega občinstva, med katero je stopil predsednik zagrebškega Akl) Danice g. Jože Suhadolc in v kratkem, jedrnatem govoru naglasil glavna vodila katoliških študentov. Takoj zatem sc je začela igra »Konec poti«, ki so jo Daniča.ji odigrali nad vse pričakovanje. Ne bomo še ustavljali ob posameznih igralcih, ki so bili vsi dobri, nekateri celo nadpovprečni. da so dali res vse. kur je bilo v takih razmerah mogoče (ob tehnično tako »popolnem« odru!); lahko pa ugotovimo, da je igra napravila močan vtis na vse gledalce. Zalo smo našim študentom hvaležni, da so nam pripravili tako resno in solidno delo ter s tem pokazali — vsaj nekateri — da imajo smisel za prosvetno delo Predavanja v Slomškovem jirosvetnem društvu se kljub tem večjim prireditvam nemoteno vršijo ob nezmanjšani udeležbi 26. jan jc govoril o življenju na drugih svetovih (zvezdah) akademik g. Matija Rovs, ki je težavno, snov na poljuden način približal poslušalcem Na svečnico pa je razgrnil pred nami g. Furkaš (sale-zijanee) zanimivo in plodno življenje sv Janeza Bosca, apostola mladine in ustanovitelja salezi-janske družbe. G. predavatelj n^in jc obljubil, da nas oh priliki morda še podrobneje seznani z vzgojno metodo in uspehi tega modernega svetnika. Svetosavsko nagrado je dobil ubs medici-nec in delaven član naših druš*ev g. Peter Lenče za delo: »Redke lokalizacije primarnega melanosarkoma«. Čestitamo' V jionedeljek, 10. februarjj bo obletnica smrti g. patra Gabriela Cevca. ki jc bil eden prvih slovenskih duhovnikov med zagrebškimi Slovenci. Ob 7 se bo darovala zanj sv. maša v cerkvici sv. Roka Akademska mladina in zadružništvo Zanimanje visokošolcev za zadružništvo je dobilo vidnega izraza v poučni ekskurziji slušateljev narodno-gospodarskega seminarja juridične fakultete pod vodstvom priznanega zadružnega ideologa g. vseuč- prof. Bilimoviča, katere cilj je bil ogled jx>slovanja in organizacije sitarske zadruge v Stra-žišču pri Kranju, Gorenjskih mlekarskih zadrug v Naklem in žebljarske ter železo-obrtne zadruge v Kropi. Poslovno vodstvo imenovanih zadrug je šlo udeležencem v vsakem oziru na roko. Ne le, da jih je seznanilo z organizatoričnim delom okoli ustanovitve, z vodstvom in z napori, ki streme za še lepšo bodočnostjo zadrug in zadružništva, temveč jim je tudi do podrobnosti razkazalo delo po?a-meznih zadružnikov. Ker pa ie znalo združiti utile cum dulci, pri čemer se je zlasti odlikoval g. ravnatelj kroparske zadruge in pa g tajnik nakeliske, ki sta priredila pred odhodom gostov zakusko, je potekla ekskurzija v najlepšem razpoloženju. To je dvigal tudi |x>gled v prekrasno okolico, saj je pot vodila skozi divne predele naše domovine pod gorenjskimi snežniki. Slušatelji narodno-gosrx)darskega seminarja #o hvaležni tako g. prof. Biiimoviču, ki je z njemu Inslno bodrilnostjo in prepričevalnosfio dal inici-iativo za to lepio ekskurzijo, ki je dostojno zaključila delo seminarja v zimskem semestru. — kakor tudi vodstvom imenovanih zadrug, katerim si dovoljujejo tudi na tem mestu izreči svojo najprisrč-nejšo zahvalo Kakor slišimo, bo seminar priredil še več sličnih ekskurzij v razne zadruge, da tako poplobi pri slušateljih še bolj zanimanje za zadružništvo, ki pridobiva z vsakim dnem na svojem pomenu. Važna seja novomeškega občinskega zastopa Novo mesto, 6. februarja. V torek popoldne je bila v mestni posvetovalnici važna javna seia obč. zastopa, kateri je pri-o-stova! tudi novo došli okrajni načelnik Mahnič. Po zaprisegi novega obč. odbornika g. Pirca, je župan v svojem poročilu poročal o več stvareh, zlasti še o popravljanju mežnarije. Mežnarijo je občina popravila jx> načrtih ing. Petrova in po nalogu okr načelnika v lastni režiji, in sicer v znamenju štednje, čemur je dokaz, da je prvotni proračun v višini Din 76-.777 — znižala na Din 34.000. Ker joa so se pričele jx> mestu razširiatl vesti o nepravilnosti, se je obč uprava odločila izmed faranov, ki niso obč. odborniki, izvoliti tri do petčlanski odsek, ki naj vsa dela pregleda in revidira ter o svojem j>regledu poda upravi svoje p>oročilo. Druga važna točka je bilo vsekakor v|)rašanje o jamstvu občine za ban. posojila 7 milij. Din za elektrifikacijo Dolenjske Naš list je dne 5- t. m. že napisal o sestanku dolenjskih župianov. ki so se preteklo nedeljo zbrali na magistratu baš radi te stvari Posojilo pri Pok. zavodu v Ljubljani ie bilo prvotno možno dobiti le pod pogojem, da vsaka prizadeta občina zase jamči za vso nnjelo vsoto. Pod takimi pogoji je bilo nemogoče prevzeti nase (ako breme. Po uvidevnosti ban. npravkopališča. Bil jc sprejet načrt za to regulacijo, kajli prej ali slej se to mora zvišati. Občina hoče to izpeljati sicer čim cenejše, vendar so se 1 |iojavile zapreke, kalere pa bo občina, upamo, že * premostila. Novo mesto Odhod okr načelnika g. Maršiča Iz Novega mesta se je poslovil dosedanji okrajni načelnik g. Maršič l ianjo. Pred kakimi tremi meseci je prišel v naše mesto z Jadrana. Dasi je bil le kratek čas med nami, si je kljub tenni pridobil izredne simpatije. Bil je upravni uradnik, ki ni izvrševal službe le strogo po zakonu, ampak je našel vedno pravo pol tudi med narod. Lahko rečemo, da Novo mesto ni imelo boljšega okrajnega načelnika oziroma upravnega uradnika, kakor je bil g. Maršič. P:>di lega je ljud tvo s te/kini srcem sprejelo na z n-iio vest, da odhaja. Želimo g. okr. načelniku na itivih meslu največ uspehov. i )krajiu> obrtna /veza v Novem mestu ima svoj ii;mi 'vni olvui zbor v nedeljo, dne 9. februarja ob pol 10 v Rokodelskem domu Vabljeni vsi obrtniki. Poroča delegat iz Ljubljane g Ogrni. Videm ob Savi Prosvetno življenje. Naši mladi so se preteklo nedeljo zopet postavili lJuri/owli so v domači prosvetni dvorani V-unSergarjevo vojno drtiiim Vrnitev« in podali svoje v'oge nad vse pričukuvan je izborilo /lasi; su -e odlikovali gluvni igralci Peter (Henrik Uršičl, |erica (Pep-iii Planine) m Janko ki ga je pr.da.ial mladi Stanko Lupšina Dasi smo Lili leležni še vedno /iidovnljivegu obiska od stram občinstva, je postalo tu pot dvorana vendarle skoro premajhna. kur |r vsekakor nemalo zadoščenje naši mladini, ki se bori za krščanska in narodnostna načel«. — \ so dobromislečo mladino vabimo, da pristopi k našim vrstam Knjižnica prosvetnega društva je odprta vsako nedeljo dopoldne Ima na la/polago dela domačih avtorjev, poleg njih pa naiboljše prevode iz tu jih slovstev Mladini bodo dobrodošle knjige Karla Mu\u. ki ga im. knjižnica v celoti nu razpolago Boben poje ... Ljubljana, 7. februarja. Okrajno sodišče v Ljubljani izkazuje prav zanimive podatke o lanskih rubežnih in dražbah. Ker jc vsako leto ogromno število eksekucijskih zadev, sta zato ustanovljena kar 2 izvršilna oddelka, ki delujeta že 12 let Izvršilni organi imajo dnevno mnogo jwsla z rubežnimi. Prav ti organ' imajo priliko opazovati revščino in siromaštvo pc inno-gali hišah v mestu in okolici. Na lastne oči vidijo vse stiske našega obrtnika in trgovca, vidijo, kako se morajo javni in zasebni nameščenci hudo boriti za obstanek, vidijo tudi vsa bremena, ki lisce okoliškega kmeta k tlom Lani je bilo celolno 11.058 izvržb, predlanskim 11.810, Pri Sil pose: sivih, predlanskim 1132, je bila v zemeljski knjigi zaznamovana prisilna zastavna pravica za okoli 3.500 0C10 Din. Nan 227 posestev je bila uvedena v mestu iu okolici prisilna uprava, predlanskim 162. Odpravljeno je bilo 157 prisilnih uprav. Na boben ie prišlo 314 posestev, predlanskim 333. Končano je bilo |X)polnonui I2<) sodnih dražb raznih posestev Ustavljenih je bilo 265 dražb. Žepnih in drugih rubežni. je bilo lani predlaganih 8082, predlanskim 8240. Opravljeno je bilo le 4406 rubežni. Razni zarubljeni predmeti so bili v 342 slučajih prodani na dražbi, predlanskim 3C6-Mesečne plače in terjatve so bile zarubljene 1831 dolžnikom, predlanskim 2705. Deložacij je bilo lani predlaganih 315, predlanskim 444 Izvršenih je bilo samo 308 doležacij. Mali oglasi Službe iščejo Prodajalka mlajša, z večletnim iz.pri-čevalom, zmožna in poštena, išče službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 1684, (a) Gospodinja samostojna — išče službo Leopoldina Končina, Rav nik 37, St, Rupert na Dol Raznašalec kruha t. lastnim kolesom, išče službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen« Jt. 1717. (a) Starejše dekle išče službo gospodinje. -Naslov v upravi »Slov.« pod »Vestna«. (a) Dekie pridna, poštena, krščanska, išče zaposlitev. Vajena kuhe in hišnega dela. Naslov v upravi »SI.« pod št. 1704. (al Ali ste $i le ogledali naš sejem? Na našem sejmu najde vsakdo kaj primernega zase ali za svojce. Ogled sejma pa ni obvezen za nakup, ker nikdo Vas ne bo vprašal, če kupile kaj ali ne. Cene smo izvanredno znižali, in lako poceni še nikoli nismo bili. Opozarjamo pa, da veljajo naše sedanje znatno znižane cene samo za časa sejma. Vsak popoldan brezplačne kino-predslave za otroke samo v spremstvu odraslih ANI. KRISPfR Stritarjeva ul. LJUBLJANA Mestni trg ilitžbodobe 2 čevljar, pomočnika za močna eksportna dela sprejme takoj Pogačar, Kamnik. (b) Kuharico katera mora biti zmožna samostojno voditi gospodinjstvo in ki zna res dobro kuhati — sprejme manjša trgovska družina v mestu na Gorenjskem. Strogi red in čistost v stanovanju se zahteva. V poštev pride krščansko misleča oseba z daljšim spričevalom, ki je bila že dalje časa v boljši službi. Naslov v upravi .Slov < pod »Samostojna kuharica« št. 1624. (b) ODDAJO: Poslovni prostori lepi, se oddajo na dvorišču Wolfove ulice št 12 Pojasnila v trgovini Erjavec- (n) Kredit na hranilne knjižice preskrbuje in daje brezplačna pojasnila pri prodaji in nakupu istih Planinšek Alojzij, trg. agent, bančnih poslov v Ljubljani, Beethovnova 14-1. (d) Hranilno knjižico Ljudske posojilnice ljubljanske prodani najbolj šemu ponudniku. Ponud be upravi »Slovenca« pod »Takojšnja gotovina« št 1663. (d) Posojila na vložne kmižice daie Slovenska banka Liubliana. Krekov trtf tO IŠČEJO: Stanovanje eno- ali dvosobno - išče za takoj ali pozneje mirna dvočlanska družina. -Ponudbe upravi SL« pod »Čisto«. (c) ODDAJO: Stanovanje dveh sob. mansardno, s pritiklinami, oddam družini treh odraslih za 400 dinarjev. Večna pot 11, Pod Rožnikom. (č) Lepa stavbna parcela na prometni cesti v Mariboru, ca. 1500 m-, ugodno naprodaj. Meje ostanejo nezazidane. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 284. (p) Sobe Opremljeno sobo oddam s 15. februarjem v novi vili na Mirju boljšemu gospodu. Cenjeni reflektanti naj pusle svoj naslov v upravi »Slovenca« pod »Vila na Mirju« št. 1564. (s) Prazno sobo oddam s 15. februarjem v novi vili na Mirju, najraje gospodični. Cenjeni reflektanti naj puste svoj naslov v upravi -Slovenca« pod »Vila na Mirju« št. 1563. (s) Dvostanovanjsko vilo ob Dunajski cesti, tik gozda, blizu Ljubljane, prodam. 5000 m2 vrta, ribnik, garaža. Zraven avtobus in železniška postaja- Cena 160.000 Din, polovico v knjižicah. Ponudbe upra vi »Slovenca« pod »Naj lepši kraj« št. 1027. (p) iTOinfai Motorje, generatorje, strujonierce za istosmerni tok ali električno centralo z mrežo, rabljeno, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dynamo-stroj« št 1472. (k) .1 Mizarji! Vse mizarske potrebščine dobite najceneje samo v železnini Weiner. Zagreb Ilica 55. (D tir obeti oglas v •■Slc!"m r oosestvo ti hitro prorla: '•f ie ne z gotovim denarju<-pač kunca ti s kniiiico lUt Restavracija v Zagrebu, nasproti glavnega kolodvora, najboljše in komfortno opremljena (s stanovanjem), z garan-tiranim visokim letnim prometom — ugodno naprodaj. Pojasnila se dobe v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 3-II. levo. (p) Vsa zimska oblačila smo znižali 10—15% Anton in Vladnim Presker. Sv Petra cesta 14 (1) ^ ^ Te»efo- 2059 /\ PREMOG KAKBOPAKKTB DRVA KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica šj. 5. Šivalni stroj pogrezljiv, nemške znamke, z okroglim čolničkom, ki tudi štika in štopa — poceni naprodaj. - Nova trgovina, Tyrševa 36. (1) Finčkove in Tončkove prigode 248. Brodolomcem grozijo nov« nevarnosti. Ko je kapitan Mrhar uvidel, da s svojo pisano cunjo nc prikliče žive duše, jo je vrgel proč in se udal v božjo voljo. Prižgal je samo-var in začel kuhati kosilo. Med kuhanjem pa je kramljal s kraljico in Kokijem in si nekajkrat v skrbeh pogladil razmršeno brado. »Mi se še ne smemo preveč pritoževati,.; jc zabrundal »Če drugega ne, vsaj golo življenje smo si rešili. A sani Bog ve, kaj se je zgodilo z dečki? Vse se mi tako zdi, da so se vsi trije z Mukijcm vred pogreznili na dno morja. Komaj sem svojega Primožka našel, že sem ga spet izgubil .. .« Pri teh besedah si je ubogi kapitan zakril obraz, da ne bi kraljica in mornar Koki opazila solze, ki mu je tiho polzela iz oči. Naši trije prijatelji pa, kakor vidite, vendarle še niso počivali na dnu morja, kakor je mislil nesrečni kapitan Mrhar. Zaenkrat so se še obdržali na površju reke. A njihov položaj ni bil zavidanja vreden. Voda je segala splavu do strehe. Grozila jim je smrt od lakote, ker niso imeli pri sebi niti grižljaja. Pa še nekaj hujšega, strašnejšega jim jc grozilo: bistro oko vrlega Mukija je kar nenadoma opazilo dvoje dolgih, črnih tipalk, ki sta začeli zahrbtno, neslišno rasti iz reke . . . Kuža Muki niti zalajati ni mogel, tako se je prestrašil. Le k ikšna pošast utegne to biti? mu je bliskovito šlo skozi.pasje možgane. Inserirajte v ..Slovencu1! Najlepše darilo za novoporočeoce kakor lepe slike, kipe, križe za na steno in nam zne, cele garniture (križ z zraven pripadajočimi svečniki) vzgojne knjige, molitvenike in rožne vence dobite v največji izbiri in po najnižji ceni v trgovini H. NICMAN - LJUBLJANA Kopitarjeva ulica 2 Istolam se naroča tudi najnovejša knjiga: DARUJ SE ROGU: cena nevez. Din 20'— vez. Din 25-—, katera je ena najlepših med slovenskim nabožnim slovstvom. Ludvvig Ciaughofer: 7 Grad Hubert (Roman.) Vzklik veselega presenečenja se je utrgal ob pogledu na list s Katičnih ustnic. Sicer sta bili obe postavi naznačeni le z Ležečimi potezami, toda vsaka črta je bila na svojem mestu in mala sličica je gorko živela v privlačnem čaru svoje lepe resničnosti. Vsa srečna se je Katica nagajivo ozrla v umetnika: >Ali je bilo res tako čedno kot tukaj?« Pogledal jo je: Tole vendar ni čisto nič! Tole je pepel, kar sem videl, je bila luč, barva, nekaj povsem nepopisno lepega.« Zamižai je ter se dotaknil s prsti prosojnih vek. Toda Iu jc, za gotovo! Vem, da bom spravil na dan.« Šumeče je zavel večerni veter preko skal. Drevesno vejevje se je pozibavalo in otresalo deževne kaplje. Prestrašeno je Katica pokrila z roko skicirko, zakaj dvoje kol solza velikih kapelj je bilo padlo na lisi. In ko je veter zopet zalomast.il po drevju, je Katica poskočila in odbežala v hišico. Mladi mož je šel za njo in že .je sedela tam ob surovo stesani mizi ter pazljivo brisala z rokavico kaplje s papirja. - Nič ni škoda!« je smehljaje zatrjevala, držeč knjigo poševno proti svetlobi okna. Le malo se še vidijo vlažna mesta. Zopet se je zatopila v opazovanje sličice, nalo .je pričela listati nazaj po ski-cirki. Nekaj študij je občudovala, ko je zdajci pogledala in v zadregi vprašala: - Ali smem?« Smehljaje je prikimal ter stopil na njeno stran. Luč, ki je padala skozi vrata in okno, je že imela v zaprtem prostoru kopreno začenjajočega se mraka. Čudovito razpoloženje je velo tned zidovi ter pripovedovalo o ugaslih spominih. Zraven mize sta stali samo dve nerodni leseni klopi v praznem prostoru. Vendar pa je bilo opaziti, da je v preteklosti ta kazal prijaznejšo sliko. Strop .je še pokrivala nežna rožasta tapeta. Toda dežnica, ki je bila udrla skozi strešne luknje, ,je bila napravila grde madeže. Tudi na stenah so še viseli kosi tapete, pokriti s stotinami imen. Kdor je tu med letom iskal zavetja pred soncem ali dežjem, nedeljski gostje, turisti, lovci, pianšarice, drvarji in čolnarji, vsi so se čutili prisiljene, da ovekovečijo svoja intena na teli potrpežljivih stenah. Mnogo imen je bilo po dvoje, obkroženih s srcem. Ali so se bile izpolnile sanje, ki so govorile iz teh risarij? Ali pa se je bilo življenje zavalilo preko njih kot gladeči železni valjar preko cestnega gramoza ? Za marsikom ki je 11 i 1 pred letom in dnem napisal svoje ime na to steno, ni morda nič drugega več preostalo kot samo ime. Sredi te mrtve preteklosti je zvenel Katici ii jasni glas, njen smeh in veselje, s katerim je pozdravljala vsako skico, katere vzorec .je spoznala. Zdaj je odkrila kakega izmed svojih najljubših prostorčkov ob jezeru, kakšno cesto ali vaško hišico, zdaj spel glave in postave, nekatere tuje. druge njej dobro znane. Več skic je bilo podpisanih z umetnikovim imenom: Janez Forbek. Katica je listala dalje. Po bežnih študijah oblakov, dreves in gorskih sličic, so se vrstile skice, katerih zapletenih črt ona ni razumela: slikarski domisleki. ki jih je ujel z nekaj hlastnimi potezami. Zopet je bila Katica obrnila list. In prestrašeno je zajecljala: Kako žalostno! To sem delal v sobi nekega deževnega dne, je, skoraj opravičevaje se. liho dejal Risba lega lista j:' bila skrbnejša kol na drugih skicah, sive poteze svinčnika so bile navdahnjene z nežnimi barvnimi toni. Pusta, skoraj nepregledna suha in prazna pustinja. Nebo pokrivajo težki oblaki, skozi katerih redke razpoke komaj curlja medla svetloba kakor slutnja zastrle luči. Preko pustinje gre surova z. nizkim trnjem obrasla kainenita pot. ln na stezi leži napol ziek- njena na tleh, opirajoča so na roko. z utrujeno glavo vznak, trudna, bolestna postava genija, zavita v razcapane krpe. Katica je dvignila oči. Gospod Eorbek? Plašno je izgovorila njegovo ime. Kaj naj to predstavlja?« »Nesrečo?« »Nek Obotavljal se je. Moje detinstvo.< Zdaj je razumela, kaj ji je v prvem pogledu govorilo z njegovega obraza. Nalahno so ji zadrgetala usta. Morala je pomislili na svoje detinslvo. Tudi njeno je bilo brez ljubezni, brez materine ljubezni. Pred trinajstimi leti je bila njena mati umrla na nekem potovanju, so ji bili povedali. Povesila je oči na lisi. Kako je lo žalostno!« Dve solzi sta ji počasi spolzeli pn licih. Z okornim smehljajem se je Forberk obrnil ler se vstopil med odprla vrata. Nalahno so se pozibavale drevesne veje. Padanje kapelj z njih je že začelo pojemati. Tudi šumenje hudournika se je zdelo, da že pojenjuje; toda luičanje njegovih valov ie bilo še vedno dovolj glasno, da je pregla-šiilo oba glasova, ki sta se odzivala z drugega brega. France je bil srečno prinesel Klesbergovo skozi gozd- Prav trd kos dela je bilo to. Tem napornejši, ker je imel France za opiranje javkajoče varovanke prosto samo eno laket, z drugo pa .je vlekel težko desko, ki jo je bil odtrgal z lti|ie, da bi napravil brv preko s skalami zajezenega potoka. Medlem ko si je gospica Klesbcrgova v obupu vila roke, je spustil desko na najbližjo skalo. Stopil je na narejeno brv ter se zagugal, da bi preizkusil trdnost deske in da bi teli Gundi vzbudil pogum. Tako gospica. le pridite!« se je smejal. »Poglejte no sem!« Gugal se je. tla se je deska skoraj dotikala brzečih valov. I'a deska, la vtis lahko vzdrži in lahko bi imeli še nekaj dobrih funtov večk i s o io :=. o o S > £ 3 M « —3 S ~ ' tn _ -a p - - S o a tn O o rS s a ir^j-0- . rt c > a rt m«.!: tS = o i: ob « 3 -2 T3 — 1 — --. c 'a c - ™ JŠ « ,5 3 -n o .2.J! c '« -2. 2 N tf rt 2 trt i 2 C o TI .- » a u rt r. ^ M V a « p - ju o -M I - rt „ £ IM h a> cu t/> o i«.. .m mm* -v. ^■/^.'■v rič*-. v >•'-- ; , ■ .T ■ ' ' ' • ■ ■ n? o - lir, V - • ♦ ,«,»,.*< v " v •••'• • , > • ■ • ■ -. V. ,...f- ; V , •>' r ,.' J k* . * ' '•'■V , v.-;' • V ■ * - , ■'...:;■ . ' SPf^v- .•■•i- •• &ttt '-.ms: ^mSH;^,, S ■ » fife.;^ - v ¥ i _ ,-■ ■ . v* V* ' ' ■-ti • • .■'•■.v f - * i ^ -. | ^P^^ ^ V'"4 V' v. i jirs/ " .'.to, ...... Prigodom teškog udarca sudbine, koji nas je zadesio preranom smrču našeg ljubljenog i nikad neprežaljenog, nježnog supruga, blago i predobrog oca poč. nn ~ — upučujemo ovim putem JAVNU ZAHVALU U prvom redu neka je naša najtoplija hvala gospodinu prof. dru ] u I i j u Budisavljeviču, koji je nakon uspjelog operativnog zahvata, uznastojao s velikom ljubavi, uloživ ogromne napore i veliko znanje, da spasi život našem milom pokojniku, što na žalost uslijed več oslabljenog organizma nije bilo moguče. - Naša najtoplija zahvalnost ostaloj gospodi liječnicima i sestrama pomočnicama, koji su s velikom ljubavi i rijetko vidjenom privrženošču nastojali za vrijeme čitave bolesti, da ublaže boli našem neprežaljenom pokojniku. Nadalje zahvaljujemo svima rodjacima, prijateljima i znancima, koji su našeg milog pokojnika za vrijeme njegove bolesti posječivali kao i onima koji su se interesovali za stanje njegovog zdravlja. Svima -- koji su nam u našem velikom bolu izrazili osobno, pismeno ili telegrafski izraze saučešča i svoje sučuti, kao i onom ogromnom broju predstavnika raznih korporacija, dru-štava te poedincima koji su našeg dragog pokojnika ispratili na vječno počivalište -- neka je naša velika hvala. Svesrdna hvala svima onima koji su odar okitili vijencima i cviječem kao i onima koji su počastili uspomenu na milog pokojnika darovavši priloge u dobrotvorne svrhe. -- Osobita hvala svim govornicima na samim pogrebnim svečanostima. Napose izrazujemo zahvalnost cjelokupnoj štampi, koja je toplim riječima popratila smrt našeg dragog pokojnika. Mi čemo zadržati sve izraze sučuti u našem velikom bolu -- kao znak pažnje prema milom nam pokojniku - u trajnoj blagodarnosti i zahvalnosti. SISAK, 5. februara 1936. Ožaloščeni i rasiuženi: Darinka ucLTeslič i sinovi Miloš Teslič Milorad Teslič dipl. trgovac gimnazijalac Za i.Tiiffoslovansko tiskarno« v Liubliani: Karel reč. Tzdaifttcli: Ivan Rakovne. Urednik: Viktor Cenčit IV. zimska olimpijada Podrobnosti o otvoritvi Garmisch-Patrenkirchen, 0. febr. Sneli dalje Ponoči je toliko snega zapadlo, da se bodo vse tekme, ki bi se radi zadnje neugodne zime morale vršiti v višjih legah, prenesle v dolino, kjer so bile že od vsega početka določene. To ne bo prišlo samo prirediteljem prav, temveč še v večji meri gledalcem, kajti vožnja po žični železnici ni ravno poceni in končno bi ne mogli spraviti pravočasno vseh ogromnih mas tja gori. Ga-Pa je dobil že v zgodnjih jutranjih urah lice velemesta, tako vrvenje je bilo v tem prijaznem letovišču. Udeležba je bila velika zlasti od strani Nemcev, katere so pripeljali mnogoštevilni vlaki iz Monakovega in drugod. Za današnjo otvoritev je vladalo še zato posebno veliko zanimanje, ker je bil napovedan prihod »Filhrer-ja'. Prebivalci Ga-Pa so nam že en dan popreje s ponosom pripovedovali o njegovem prihodu. Težko se da popisati ogromni promet, ki je nastal današnji dan v središču IV. zimske oliinpijade. Vojaštvo, hitlerjevski mladinski oddelki avtomobili in ljudsitvo so se vrstili že od zgodnjih jutranjih ur od glavnega kolodvora proti smučarskemu stadionu, kjer je bila ob 11 otvo:ilev. Močno ojače-na policija in vojaštvo je imelo pri ogromnem pro-melu polne roke dela in le vzorni organizaciji se ie zahvaliti, da se je vse lako v redu izvršilo. Na-val je bil tako velikanski, da sem porabil danes za pot, katero običajno prehodim v 20 minutah, skoraj poldrugo uro. Zato so napovedovalci večkrat opozarjali ljudi po mestu, da se pravočasno podajo na stadion, ker je naval velik. S poročevalsko legitimacijo, ki nudi razne ugodnosti in prednosti, sem se kljub pritisku kmalu prebil na časnikarsko tribuno. Na stadionu so bile zbrane velike množice gledalcev, oddelek vojaštva, vojaška godba ter oddelki hitlerjeve mladine so p." pred vhodom čakali nn prihod svojega voditelja. Zanimivo je, da so ljudje kljub snežnemu meležu vztrajali več ur v stadionu, saj so prvi že zdavno pred pričetkom zavzeli svoja mesla. Na slavnostni tribuni v srednjem poslopju, so čakale visoke osebnosti vojaških in civilnih oblasti, zastopniki FISe, mednarodnega in nemSkega olimpijskega odbora prihod Hitlerja. Ob enajstih se pojavi na čistni tribuni kanrler Hitler burno pozdravljen od svojega ljudstva. Godba zaigra nemško državno in potem strankino himno, ki jo 50.000 glava množica stoje in odkritih glav jjo-sluša. Nato se je pričel delile vseh 28 sodelujočih | narodov na čelu Grčija, potem ostale države po j nemškem abecednem redu in kot zadnja pa Je šla I Nemčija. Pred vsako skupino so nosili napisno tablo z imenom njihove države, nalo je nosil tekmo- j valeč zastavo svoje domovine, nakar je sledilo vod- I ! stvo s tekmovalnimi skupinami. Slika je bila zelo lepa, skupine izredno pestre. Mimo častne tribune, kjer je bil Hitler, se je poklonila vsaka zastava, moštva so pa pozdravljala na razne načine: eni 90 salutirali, drugi so se odkrili, trelji eo dvignili roke (podobno kakor je nemški pozdrav) Itd. Vsaki zastavi in vsaki skupini je Hitler posebej odzdravil. Največjo pozornost so vzbujali in najbolj akla-mirani so bili Francozi, Avstrijci in Japonci. Pozornost je vzbujala tudi naša, lepo opremljena skupina, na kalere čelu je nosil zastavo naš največji tekmovalec Senčar. 1 Defilacija je poglavje zase in nam ue bi dosta- j jalo prostora, ce bi se hoteli z vsako skupino ozir. I narodnostjo posebej ha viti. Rilo je — kakor rečeno ' — 28 narodov tn prav toliko, če ne morda še več zanimivosti smo opazili pri njih. Pestrost ni vladala samo v celotnem mimohodu, temveč tudi v posameznih skupinah Saj so imeli nekateri narodi moške in ženske tekmovalce, med temi »o bili pa smučarji zopet drugače napravljeni kakor drsalci in ti zopet drugače od sankačev za bob. Ljubitelji pestrosti bi tu jirav gotovo prišli na svoj račun. V norveški skupini je vzbujala splošno pozornost svetovna prvakinja Sonja Henie, katero je ob-, činstvo burno pozdravljalo, v avstrijski pa njen športni kolega Karli Schater. ki je kot edini svetovni prvak nosi! zastavo svoje države. Tudi Japonci so vzbujali splošno pozornost, zlasti pa še njihova mala drsalka, ki je šla zase v sprevodu. Skupini Avstrijcev in Nemcev sta bili najmočnejši, a tudi Američanov, Cehov, Italijanov in Norvežanov: je bilo veliko. Najmanj so nam ugajale športnice.; ki fo bile že preveč namazane j>o ustnicah iu po' obrveh. V tem pogledu je prav dobro povedal neki nemški gledalec, ko je rekel, da so bile nekatere inozemske športnice tako namazane, da se je človeku gnusilo. Kaj ima to s športom skupnega, sem res radoveden? Seveda prod 50 0:0 gledalci se moram pač umetno lejx> napraviti, če me že narava ni hotela obdarovati, z lepoto, ki jo svet lako obožuje. Nasproti glavne tribune v stadionu so se postavile vse skupine odnosno narodnosti ena poleg druge, nakar je jx>vzel besedo predsednik nemškega organizacijskega odbora Dr. Kari Rilter von Halt. ki je jiozdravil Hitlerja ter ga prosil, da olvo-ri IV. zimske olimpijske igre. Po otvoritvi je sledila olimpijska prisega, ki jo je položil neniMci smučarski prvak Bogner in godba je zaigrala olimpijsko hinmo. Po tem delu so vsi narodi po isleni vrstnem redu kakor preje odšli mimo glavne tribune s stadiona. Gledalci so se pa vsuli proti izhodu, kjer so se ob navdušenih vzklikih še enkrat poslovili od svojega voditelja. 1. K-er. Norvežani zmagujejo Praček se je sijajno odrezal - šestnajsti Damski smuk Oa-Pa, 7. januarja. Ves športni svet je bil danes uprt na Kreuzjoch, •»■kioKiie plamno nad Oa-Pa. S tega vrha je namreč vo-®j>-dit|irv dolino proga, po kateri je bila izvedena tekma ■F!{7*5stnuku -za gospode. Proga je bila dolga 3800 m z višinsko razliko 960 m. Ta proga velja za najtežjo progo v Evropi. Zaradi tega je tudi vodstvo tekem še neposredno pred začetkom tekmovanja zahtevalo, naj se proga ublaži, to tudi zaradi tega, ker je zapadel med tem nov sneg. Tehnično vodstvo je tej zahtevi ugodilo v toliko, da je progo strasiralo tako, da se na največji strmini ni moglo voziti s ]X)lno brzino. Cez hude previse so zasadili vratca tako, da so se vila v s"rpentinah in so mo raji torej tekmovalci na teh mestih malce zavirati. Proga za dame se je začela nekoliko nižje, je bila dolga 3300 in ter je bila višinska razlika 800 m. Damski smuk Točno ob 11 je začel start damskega tekmovanja. Kot prva je startala Angležinja Lvelyen Pin-ching, 30 sek. za njo Anny Riiegg (Švica), sledila je Avstrijka Weikert in Italijanka wiesiiiger. Vsega je tekmovalo 37 žensk. Vse je pričakovalo, da bo Zmagala evropska prvakinja v smuku Christi Kranz, ki je imela startno številko 11. Ko je ona odrinila s starta, so zlasti Nemci, ki so bili ob vsej progi, z največjo napetostjo pričakovali rezultata, ki ga Bo dosegla, vendar pa je to najslavnejšo evropsko tekmovalko v smuku spremljala topot velika smola. V drugi. polovici proge je namreč zavozila v visok sneg in jo je vrglo. Parkrat se je zavalila po snegu, izgubila je nad pol minule, preden je vstala in dosegla zopet 0110 brzino, s katero je privozila do mesta, kjer je padla. Kaj pomeni izgubiti v mednarodni konkurenci pol minute, se vidi iz ravnokar navedenega primera, ko je Nemka Kranz zdrsela iz prvega na šesto mesto, dosegla je namreč čas 5.23.3, dočim znaša najboljši čas dneva 5.04.4. Razumljivo je veliko razočaranje, rekli bi naravnost žalost, ki jc zavladalo med tisočerimi oboževalci Nemke Christi Kranz. Tudi ta tekma je namreč dokazala, kako nemški narod ceni svoje zmagovalce in kako peciv jeno ceni svoje olimpijske zmagovalce. Damska tekma v smuku je prinesla največjo senzacijo. Nikdo namreč ni pričakoval, da bo zmagala Korve auka Laila Sehou-Nielsen. Startala je s številko 16, pa je ie v prvi polovici proge v elegantnih likih prehitela svojo prednico iz Kanade ter št .vilko 14 (Madiarka) in se približala že številki 1" (Nemka Plsiier;. Z Nemko je skoraj istočasno prispela v cilj, eno ali dve sekundi za njima pa Avstrijska Lettner. Tekmovalke so prihajale v cilj deloma posamič, deloma v družbah, električni aparat pa je sproti zaznamoval dosežene čase. Zvočnik je siroti objavljal rezultate, s tribun pa so radio-napovedovalci pošiljali potek tekem vsemu svetu. Rezultati dainskega tekmovanja so sledeči: 1. Norvežanka Laila Schou-Nielsen 5.04.4 2. Nemka l.iza Resch (startna štev. 9) 5.08.4 3. Nemka Kiithe Orassecker (startna šf. 6) 5.10.6 4. Švicarka Erna Steuri (startna št. 31) 5.20 5. Nemka Hadi Pleifer (startna št. 13) 5.21.6 6 Nemka Christi Kranz (startna šf. 11) 5.23.3 7. Angležinja Evelyn Pincning (startna št. 1) 6 27.1 8. Norvežanka Johanne Dybvvad (strt. št. 26) 5.31.0 o Italijanka Paula Wiesinger (startna št. 4) 5.35 10. Norvežanka Nora Stromstadt (strt. št. 40) 5.57.4 Smilit gos podov Med moškimi je nastopilo v smuku tki moških raznih narodnosti. Tudi moški smuk ee ocenjuje Za kombinacijo, katere drugi del (slalom) se vrši v nedeljo. Od vsake naTodnoati so naslojiili 4 tekmovalci Kakor znano, so v tej disciplini zastopani tudi Slovenci, saj nas zastopajo znani naši tekmovalci Praček, Heini. Žnidar in Čop Stari se je začel j»o! ure jx> zaključku dam-ikega tekmovanja. Kot prvi je zdrčal s starta Guzi Lantschner (Nemčija), za njim Emile Allais (Francija), tretji Birger Ruud (Norveška), četrii James Riddell (Angleška). Naši so imeli starine številke Hubert Heini 10. Ciril Praček. 34, Emil Žnidar 36 j in France Čop 54. Ze na startu je bilo op—;ti, da je 7. večjo si- j gurnostjo, kakor ostali z< Is starla jiostaviii Norvežan Birger Ruud, V naravnost drznih likih'je švignil skozi vratca ter izginil za obronkom: Prehiteval je tekmovalce drugega za drugim. Nikdo se še nt prav zavedel, ko je številka 3 švignila skozi cilj Oba tekmovalca, ki ju je prehitel (Francoz Allais in Nemec Lantschner) sta takoj za njim zdrčala v cilj, pa je že bilo jasno, da ima Ruud veliko boljši čas kakor ostali, ki so še prihajali v cilj. V tej disciplini je veljal za favorita srednjeevropski prvak: Nemec Guzi Lantschner. Vendar pa je na progi imel smolo: v drugi polovici je padel ter izgubil znatno število sekund, tako da je zasedel v končni kvalifikaciji šele tretje mesto, ki je vsekakor še vedno dovolj častno. Rezultati so sledeči: t. Birger Ruud (Norveška) 4.47,4. 2. Franz Pfniir (Nemčija) 4 51 8. 3. Guzi Lantschner (Nemčija) 4.58,2. 4. Emile Allais (Francija) 4.58.8 5. Alf Koningen (Norveška) 5.00,4 6. Roman Worndle (Nemčija) 5.01,2. 7. Per Fossum (Norveška) 5.03,2. 8. Rudolf Kranz (Nemčija) 5.04 9. Sertorelli Giazito (Italija) 5 05. 10. Sigmund Ruud (Norveška) 5 11.6 Dejstvo, da si je zmago priboril Norvežan Birger Ruud, in obenem dejstvo, da si je tudi v ženskem smuku priborila prvenstvo Norvežanka, se je Norvežanom posrečilo ovreči trditev, da Srednje-evrojici prekašajo v alpskih disciplinah severnjake. Uspeh Norvežanov tud! ne zmanjša okolnost, da niso startali v Gannlsch-Partenkirchnu znani švicarski in avstrijski prvaki (Seeloos. Zingerle itd.), ki jim radi osporavanega amaterizma ni bil dovoljen start v Ga.-Pa. Praček šestnajsti Nekaj neverjetnega je dosege: naš Praček, ki je imel startno številko 24. Pred njim je vozil Norvežan Sigmund Ruud, za njim pa nek Belgijec. Ko so se tekmovalci zbirali na startu in ko so se imenovala sama prominentun, svetovna imena, je bilo drzno misliti, da hi naš skromni Jeseničan mogel v taki konkurenci doseči resen rezultat. To pa ni vplivalo nn pogumnega Prač-ka, ki je zbral vse sile ter nc sam' divje, marveč tudi zelo premišljeno zdrvel t dolino. Ko je električna ura pokazala čas ■» minut "59 sekund in 4 desetinke, smo že vedeli dn je dosegel Praček nekaj izbornega. Saj niti ni vozil celo minuto več kakor zmaso\nler Birger Ruud. Franci čop trideset) Zelo dobro je izuenadil tudi Frnaci čop s startno številko ?4 (pred nj':n Poljak \Vcin-sehenk, za njim Čeh Knal). čim j, zdr*el s cilja, je že prehitel Poljaku, na ovinku pa tudi nekega drugega tekmovalca, ki se je linš skotnlil s proge, čop bi dosegel znatno boliš! čas, če hi ga ne spremljala smola. Kakih st< metrov pred ciljem je padel ter se z glavo močno zaril v sneg. Rahli je najmanj 2(1 sekund, dn se je izmotal i/, snega in nridobil zopet ono brzino, ki jo je imel prej. Njegov čas (1 minut il sekund >n h desetnik in njegovo trideseto m- sto ga še i-o uvrčča v srednjeevrop ke klase. Žnidar ima smolo Smola se je začenjala, kakor rečeno, že pri čopu. Da pa je bila smola popolna, se ni izognila niti Žnuluija. Sredi proge sc mn je odpela vez in mu odletela smučka. Razumljivo je, da je izgubil mnogo drngoeonegn časa. kar jc seveda neizogibno vplivalo tudi nn njegov placement. S tako smolo doseči še -*8. mesto v času 8 minut 2 sekundi in 4 desetinke (nnjslab-ši čas je nad 22 minut), pomeni še vedno velik uspeh. Žnidar je vozil izredno lepe, ler je zlasti v cilj pridrvel s tuko eleganco, da so za vsi ob- čndovali. Ker je dosegel 4« mesto, si je s tem Zasigural možnost, da v nedel >o tekmuje še v drugem delu kombinacije, to je v slalomu. Hein ocUtnnil Največja smola je spremljala Huberta Helna, ki je veljal za najboljšega našega repre-zentanta. V najhujšem diru je zadel v neko prt-Ijngo, ki je bila preblizu proge Zaradi hudega padca in zaradi izredno velike zamude, ki 11111 i'o je ta zupreka povzročila, je Hein odstopil, ; er nadaljnje tekmovanje n® unelo smisla. Zelo . pa je s tem prizadeta celu naša alpska reprezen- 1 tanen, ker je Hein s tem, da je odstopil v prvem delu tekmovanja, izgubil pra\ ico nastopiti v , drugem delu, to je na slalomu, ki bo v nedeljo. I Ko tudi do nnmestnika nimamo pravice, poni"ni 1 za nas to izgubo znatnega števila točk v končni ' kvalifikaciji alpske kombinacije. Kakšen je uspeh' Kakšen je uspeh naših tekmovalcev, nam pove že sama okolnost, dn se je Praček plasiral kot najboljši Slovnn. kot najboljši B"lkanec in kot najboljši tekmovalec držav Male zveze iu Balkanskega sporazuma. Hockey tekma ČSR : Belgija (5 s 0) Ga-Pa, 7. februarja. Moštvi sta ob začetku igre prikazali precej enako vredne sposobnosti. Ploščica je drsela sedaj 7, enega polja nu drugo in zopet nazaj ler obratno. Že v prvi tretjini se je opažalo, da prehajajo Čehi v premoč. Ne p res I uio so oblagali belgijska vrata, a se je Belgijeceni posrečilo zadržati v p. vi tretjini igre neodločen rezultat. V prvi tretjini ni padel torej niti en gol. V ilrujsi tretjini so začeli Čehi napadali z v,dno premočjo. Niso se še Belgijci dobro znaili. že je prodrl srednji češki napadalec belgijske branilce in v naslednjem trenutku je, že zdrčala ploščic:-, kozi belgijska vrata Ze itak zmedene Belgijce je to popolnoma desorientlralo. Begali so po lediščih kakor brez glave ler je sploh redkokdaj kateri Belgijec dosegel z loparjem deščico. Ni lorej čudno, če so v takem položaju poslali Čehi absolutni gospodarji na igrišču ler so jx> vrsti zabili v kratkih presledkih še nadaljnje tri gole. Druga tretjina se je torej končala z rezultatom 4:0. V tretjem polčasu so se Belgijci vsaj spočetka malo znašli. Dasi 6e je igra tudi v tretjem jkiIčusu nadaljevala v pretežnem delu na njihovi shrani polja, so še dokaj posrečeno odbijali neprestane napade Cehov. Vzhajali so vse pred konec, zabiti rezultat 5 :0 za Čehe. /Vemcira : Italija 3 : O > Ob pol 10 zvečer se je začela hokey tekma meji Italijo in Nemčijo. Za to tekmo je vladalo ogromno zanimanje posebno med Nemci, nič manj pa tudi med Italijani. Nemško in italijansko moštvo se še ni mnogokrat srečalo na ledu in je bilp tekma ne samo borba za točke, marveč še bolj prestižnega značaja. Na podlagi dosedanjih tekem, ki so se odigrale v Ga-Pa pa se je dalo 3kjepati na lahno premoč Nemcev. Prva tretjina. t Nemci so startali z vso silo in še predtio so se, Italijani zavedli, je ploščica že zdrčala skozi njihova vrata, kar je Italijane popolnoma zbe-gul6i:B«m\lei .so- kričali ni uStiadalce, dočim so napadalci vračali očitke branilcem; medtem pa so Netaci že zopet prišli na italijansko polovico igrišča in neprestano oblegali italijanska vrata. Nešteto nevarnih situacij je rešil dolgi Baroni, ki je z loparjem briljiral pred vrati, da si je na mah osvojil simpatije gledalcev. Ko je bila nevarnost največja, je z mogočnim zamahom poslal ploščico v sfedo igrišča, tam jo je »prevzel« napadalec Rossi, ki je že dirjal proti nemškemu golu. Ne-liosredno prod vrati pa se je že stvorila nepro-dorna nemška obramba, ob kateri se je razbila, kakor vse prejšnje, tudi ta, dobro začeta akcija. Medtem se je zopet razpostavilo ostalo nemško piestune napihne » enov. vztrajali so vse preo v zadnji minuti pa se je Cehom posrečilo še en gol. S tem je bil postavljen končni moštvo. Branilec Schunk je poslal ploščico na sredo igitšča, odkoder je napadalec Kogel poslal neubranljivo skozi italijanska vrata. Istočasno je ie zapiskala sodnikova piščal in |irva tretjina igre se je končala z rezultatom 2:0 za Nemčijo. Druga tretjina je potekla ne da bi prinesla kakih posebnih iz-nenadenj. Obe moštvi sla napeli vse svoje sile, da bi izboljšali razmerje, in je , ato vsa druga tretjina potekla zelo napeto. Dasi so ;ineli tako Nemci kakor Italijani večkrat prav posrečene akcije, so se vsa prizadevanja razbila navadno tik pred nasprotnikovimi vrati. Ta del igre se je končal brez golov in je ostalo torej razmerje 2 : 0 za Nemčijo. Zadnja tretjina. Pri zadnji tretjini sla obe postavi malo sjire-menili razvrstitev moštva. Zadnji del igre je bil najbolj najiet, potekel pa je v znaku premoči Nemcev. Večinoma j« drsala ploščica na italijanski polovici igrišča, le tu in lam je še zdrčala nazaj na nenckn stran. Nemškim hranilcem sploh ni bilo treba ho se Italijani zmrli. ie že zdrčala skozi vrata. \ Nem trenutku pa je že tudi bil dan znak /.a kur - - :re. Nemci so torej v zadnjem trenutku d"«egii tretji - gol ter postavili končni rezullal :> : 0. Rezultati v hockey tekni,ih so sledeči: Kanada—Latvija 11:0 Amerika- Švica 3:0 Madjarska -Francija 3:0 Anglija—Švedska 1:0 Poljska—Avstrija 2.1 Kaj bo danes Danes hi se morule vršiti tekme v bobu. Zaradi tehničnih težkoč pa so bile te loknie preložene na poznejši termin. Danes pa se bodo končali vsi še nekončani turnirji v hokey tekmah. Od današnjih najzanimivejših tekem bodo: Tekma med Češko in Madjarsko, Italijo in Ameriko, Francijo in Belgijo ter Švico in Nemčijo. Vse tekme se bodo odigrale na drsališču v stadionu, v kolikor pn bi to ne bilo mogoče, na liisserskem jezeru. Tekmovalci imajo danes prost dan. nakar se jutri, v nedeljo, vrši drugi del tekmovanja alpske kombinacije, I. j. slalom. Kakor poročamo na drugem mestu, bodo v slalomu nastopili od jugoslovanskih tekmovalcev trije, t .j. Praček, Čop in Žnidar, dočim Hein ne bo mogel več nastopiti, ker je odstopil pri smuku. Kakor izvemo naknadno, bodo tekme v dvoje v nedeljo in ponedeljek, tekme v četvero pa v sredo in četrtek. Odložene so bile tekme zaradi vremena. Na podlagi sedanjih meteoroloških po-datkov pa predvidevajo, da bo proga te dni izvrstna. Tekme v drsaniu Sedaj je tudi mednarodna drsalna zveza določila končne termine zn umetno drsanje. Obvezni liki gospodov bodo 9. februarja od 13 do 20, 10. februarja od 0 do 12.30 in od 16 do 21. Tekme prostega stila za gospode pa bodo 11. februarja od 9 do 12. Damske drsalne tekme v obveznih likih lioilo 11. februarja od 13.30 do 1930, 12. februarja od 0 do 12 in od 13 do 20, 13. februarja od 0 do 12. Tektne prostega stila za dame 15. februarja od 14.30 dalje. Tekme parov 13. februarja od 14.30 dalje. Za tekme gospodov je določen švedski zastopnik Salko kot sodnik, za tekme za dame finski zastopnik Jakopsen, za tekme |iarov pa Nemec Herman Went, Otvoritev pomladanske nogometne sezone v Ljubljani Hašh (Zagreb): Ilirija in Železničar (Zagreb) : Hermes Nenadejano so nam priskrbel- ljubljanski I klubi tako bogat nogometni progiam za to nedeljo, kakor ga redko vidimo v visoki nogomet- I ni sezoni. V Ljubljano prihaja zopet Hašk, in I sicer z vsemi svojimi najboljšimi močmi, s svo- I | jimi novimi igralci, med katerimi «e cahaia tudi ; i svetovno znani zvezdnik, popularni Ico T lit rec. | Da bomo videli nekaj lepega je gotovo, saj vsi j ■ vedo, kako izgleda Ilaškova igra če se spredaj j ! v sredi nahaja najintcle.gentnejši centerfor SK Jadran. Plavalna sekcija priredi v nedeljo 9. t. m. izlet. Vabi st vse člane SK Jadrana iz vseh sekcij, posebno pa pluva'e in plava-čice, da se udeleže tega izleta. Navodila, kam in kdaj gremo, se dobi jo pri g. Sok ličn Matku, Pred konjušnico 4. SK Siovnn. Sporočamo vsem članom, d« sc vrti rodili letni oh ni ?.bor kluba v uoileljo, dne 9. felmi-iim.i« t. 1. trli 8 pouioldne v go«ti'ihul KmAič. SK <.lst 10« — Jožica. TtuknoSnJe novoustanovljeno Športno (lrustvo vabi vse prJJatoMe Športa nn klubov občni 7,bor, ki se bo vrSil v nodeljo 9. t. tn. '>b pol 11 (ln.|H>ldne v kopališču k Stirna na ,1o»ioi. — Priiprav-Ijnihii ml bar. Naznanila Liubliana 1 Moste. Dramatični odsek Pevskega dmStvo |fo-sluje v nodeLjo, D. febr. v IJudukoin domu i. dramo v U. Hlinall I-dubeiMMi in sevraiivo . Za, elek ob 20. Pretl.piodaja vstopni,- v Joirn na dan predstave. 1 Uoitalnl kvartet U IJresdena, ki ita tvorijo gospodje Kriihch« O ustav, Schneider i"nic, HotmanSlirl (rotirid in Iliilow lleoiK bo koncentriral v IJubljani v ponededljek, dne 10. t. in. ob .0. liri v Kilhiinuoničui dvorani. ProBtnm /a ta konccTt črpajo umetniki pred vsem i?, klasične literature in Izvajali lx»do Haydnov in Beethovnov Kod nI nI kMU-tet, iz. slovanska literature pu Je nn sporedu Anion llvorak. So umetniki v najlepšem pomenu besede, njihov kvartet tnia evropski sloves. Pred prodal a vstopnic v knjigarni Oliuibene Matice. I Le p tja koroških boregv sklicuje v.a »oholo 15 svečnna oh 8 zve. er v irrand hotel Metropol v spodnji dvorani članski sestanek. Dnevni rod: Poročila fuiiieljonnrjev in aktualno prebivanje prof, dr. Krast Turka. Sos'tanek le obvezo« v,a člane, slrapatizorjl vljudno \ nliljenl. Ohivni odbor. 1 Kino Kodeljevo igra dumvi in julrl dvojni »porod: l'rineo7,o TurminUrt« (WUlj' Frtteeh, Pnul Kemp) lil sonzne.ljonnliii film -Doktor X,- 1 Ceško-loreiiska Obre n Ljtililjani priredi Jutri 9. t. m. oh lit. v Narodnimi domu predstavo lutkovnim gilednH« n. Na sporedu je satiri/em iim Kralj I.avra . I .Vorno službo imajo lekarne: Ilir Lenst«k, Kos-Ijeva c. 1: mr. Hnhove«', Knnirresni '.rs 12 im mr. Ko-motar. Vič. kontinenta, na centerhalfu oa stel pi naiSe nogometne državne reprezentance Iviea Gayer. V predtekmi nastopita zagrcMki železničar in naš lierincs v borbi '.a pokal i/ tekmovanja z.a najboljši žclezaičarski klub v državi. Ta tekma bo prvenstvenega zha*aja. «aj gre za dragoceno trofejo. Po dolgem presledku jutri torej nekaj posebnega za nogometne razvajence; Videli bomo lepoto prijateljske tekme in vtjiku borbenost v pokalni tekmi. Tekmi bosta na igrišču Her-mesa, in sicer ob 15. 45 Železni"« . llermes, ob 15.15 pa Hašk : Ilirija. Radio Programi Radio Ljubljana t Sobota. R. februarja: Vi Plošča '/.a ploščo — uaiper v nnpev — 12.45 Vremen.skn napoved, poročila. — 11 Nainived časa, ob.lav« »isvnvln, obvestila. — IS.13 Plo-fiča 7,n i lo#.'o — n&pev v napov. — H VreniomsKO poročilo, bop/.ni tečaji. — 16 Za ilelopiistl (Rad. ork.). — 18.40 O »trnjeneim |M>niku tu. Bratok Rudolf). — 19 N«[x>ved čiusa. vremenska napovtsl, poročtln, objava sporeda. obvastiJa. — IS 30 Xac. lira: O Vu-kn Knrnd-fcičiu (dr Al. Balič b. Dolirrada). — -'0 O zunanji politiki (&. dr. Alojzij Kuhar). - 20.M0 Poglejmo na Not.rniiiJ.sko (od 1/oAn če^ Bloke in Rakitno). Rpl«il g. Mirko Javornlk. (Sodelujejo člnjii Nar. frled.. fnTitje na vasi, kvartet »Hm-tielra. In drinr!! — :>-> Vn- nved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15 Za pte« in dobro v«11n (rod. Ia»/,). Konec ob Drugi programi t Sobota, S. februarja: Bclprad: 20.16 Prenos -llnj. rotove« 7,abuivc te sarajevskemu trlodai e a. - Zagreb: Pnv«k.-I /.bor -Ju*.. — 20.30 Poster večer. — 31.Sn Mandoline lil kitare. — 22.15 Plissnn Kln*bn. - Dunaj: 19.30 Bonatzk j-jeva operet« »Pri betemi konjlčiku. — 21.t-srečeno, pri drugih manj, tako imamo že »Direktorja Cam|ia«, »Učiteljico Pavlo«, itd. Tudi prof Ingoliču se je posrečilo še precej dobro scenično izpeljati svojo zamisel, ali vsebina |e vendar le nekoliko preveč pohotna, sadistična in plitva. Podati je sicer hotel vse bolj realistično kron ko Zaman čaka poslušalec kak jxxlučen cilj pri celi igri. Skoro bi rekel, da je delo prejrozno prišlo na oder. Pred vojno bi še šlo s takimi vsebinami, ali sedaj se mora že poiskat kaj globljega, če se hoče, da bod.i delo nekaj trajnega Sicer pa je to šele jirvi poskus prof Ingoliča ki je še zelo mlad. in se je že s tem poskusom pokazal kot precej nadarjenega v gledališki branši Mnenja sem, da je domače delo vedno dovolj dobro napram tujim pridelkom, pa če je še tako slabo, ker človek, ki zanietuje domačo stvar, tujega vreden ni. Torej ne omagati in se ustavit'' pri prvi poskušnji, z vajo, bo že kaj boljšega prišlo na vrsto Tudi kot režiser se je potrudil prof. Ingolič, da zaokroži delo v višini možnosti razpoložljivih moči. Igralci so bili dobro izvežbani, posebno se je izkazala Mimica Mlakarjeva v vlogi Lore. učite-ljice-novinke, ki je bila s svojim igranjem na umetniški višini in bi marsikateri stalen oder se ponašal, čc bi imel na razjx>Iago tako herojino- Tudi drugi niso zaostajali za njo posebno ne Ivanka Ramškova v svoji težki vlogi Pavle, natakarice in upravnice pomožne jx>šte, kakor tudi ne pisatelj sam v vlogi Mirka, slušatelja pedngogije. Zelo naravno je pa jiodal svojo vlogo Milan Vuea kot Golob, trgovec, župan in predsednik jKisojilnic in šolskega odbora. Edini, ki se ni mogel prav uži-veti v svoji vlogi, je bil Avgust Špat kot Bezjak. upravitelj dvorazredne osnovne šole, čeprav jo ie jiodal sorazmerno čisto dobro Prav dobra je bita izvedena tudi scena z otroki, ki so prinesli nekoliko veselega razpoloženja med občinstvom v svojih skromnih kmetijskih nošah. Po vsakem dejanju je občinstvo nagradilo i pisatelja i igralce z aplavzi. jx> drugem dejanju je pa dobil pisatelj lovorjev venec od strani »Dramatičnega društva« ter veliko srce iz luka, ki so mu ga jioslali »I iikarji« baje kot predpustno šalo; sicer se ne ve, ali zato da bi pisatelj imel dovolj moči za svojo vročo ljubezen, ali naj bi isti niemu povzročil solze, ki jih njegova igra ni mogla. Koncert praškega kvarteta v Celja Naša publika je bila po dolgem, predolgem presledku deležna umetniškega užitka, kakršni so tudi v bolj oblagodarjenih prilikah drugod redki in znameniti dogodki. Vesele nas v teb časih v resnici že prav najskromnejši uspehi, bodisi tu ali tam, v tem ali drugem področju. S tako vehemenco, kakršno smo pretekle dni doživeli v Celju, pa nas je mogla in zamore zagrabiti edinole sila, enaka višini koncerta praških komornikov Svejde, Černy-ja, Bergerja in Večtomova. Stare prijateljske vezi tega, v novi podobi spremenjenega udruženja Zi-kovega imena, sedaj imenovanega Praškega kvarteta do nj'h tradicionalnih častilcev in znancev v Celju, so po dolgem odmoru spet zaživele. Saj ni čuda, če imamo v naši sredini starega Zikovca, direktorja Karla Sancina, ki smo mu v prvi vrsti hvaležni za njegovo vabilo Pražanom. Želimo le v bodoče čim številnejša gostovanja, saj je bil tudi zunanji uspeh v vsakem oziru zadovoljiv, žal poglavitno vprašanje za naše male razmere. Dolgo že niso Celjani napolnili prostora z večjim entuziiaz-mom, s tako pripravljenostjo in gorečnostjo, kakor ob tej priliki. Spored je bil za pretežno večino publike srečno izbran in kar je glavno, podal je zaključeno enoto v vsebinskem in formalnem oziru. Ob pričetku je bil Mozartov kvartet v C-duru. Iz še stroge in ve-»ane kompozične sheme celote se izlušči znameniti Andante contabile, najbolj sproščeni in v nadaljni stilni razvoj vodeči del kompozicije. Na tem mestu je bil nakazan razvoj, ki je na njega navezal roman tično melodični Schubert, komponist druge točke programa. Tudi v načinu podajanja je bilo najti stopnjevanje, saj je ustregel komad po svoii barvitosti in dinamični razgibanosti docela. Na vsak način ie bil v koncertnem okviru prelom med roko-kojskim Mozartom in romantičnim Schubertom mnogo vidnejši, kakor pa kvečjemu formalno pomembni prehod od poslednjega do Dvofaka. Če je Schubertov kvartet v D-molu op. posth. poslušalca opozarjal na nove elemente izražania, na čustvene senzacije in emocijo najzgodnejšega mladostnega žara 19 stol., tedaj je zazvenel v pravem pomenu besede Dvofakov akordično zgrajeni organizem že z vso zrelostjo in tehnično dognanostjo bohotnega meščanskega realizma, tedaj je zaživela pred nami vsa barvitost, polnokrvnost in sočnost novega slovanskega rodu v zgodovini evropske glasbe. Višek večera je M nedvomno Dvofakov kvintet ▼ A-duru. Prejšnji i -kovitosti in še očitnemu linearizmu ali monofonski strukturi je sledil prostrani, poli-foni, barvno instrumentalno obogateni stil Dvofa-kove slovanske folklore. Praški kvartet je poln ustvarjalne moči in (e poosebljena najprožneiša muzikalnost, ki ne posna ne tehničnih mej in ne enostranske stilne verzira-nosti. Klavirski del naše umetnice Mirce Sancinove je docela izpolnil naše pričakovanje v pogledu koordinacije in vživetja, tako da je večer redkega koncertnega užitka izzvenel v prav slavnostnem in hvaležnem občudovanju velikih moistrov, ki so nam obljubili — upajmo — skorajšnje svidenje. —fš. Dr. Josip Voršič, advokat, Ljubljana: Ustvarite delovne batalijone1 V febr. štev. »Naše moči« sem v članku, ki nosi gornji naslov, v kratkih potezah plediral za to, da bi naj razni bednostni fondi, prostovoljni dinarji in drugi prispevki služili namenu: delu in zaslužka, s tem obenem pa, kar se rado prezre — morali našega naroda. Z veseljem moram konstatirati, da je ta članek vzbudil v naši ožji javnosti dokaj zanimanja in odobravanja. Temu dokaz so razgovori z osebami iz najrazličnejših stanov, korespondenca ter debate, ki so se v zvezi s tem člankom sprožile v naši javnosti. Proti temu pa se je oglasila »Delavska politika« v svoji štev. z dne 29. I. t. 1., ki se je izrekla zoper organiziranje brezposelnih v svrho izvrševanja javnih del, rekoč, da pomenja tako organiziranje: ustvarjanje delavnih bataljonov — ali kakorkoli že imenujemo take organizacije — srednjeveško suženjstvo ter da preveč diši po fašizma. Naslednjega dne se je oglasil v »Slovencu« g. Smersu Rudolf, ki v bistvu ponavlia, kar je povedala »Delavska politika«, le da dodaja, da je predlog nekrščanski, češ, da oropa človeka njegove svobode Toda ne gre za vprašanje, kakšnega porekla je ta predlog, temveč za stvar, ki ima za cilj. da se z ogromnimi zneski, ki se potrošijo za preživljanje nezaposlenih, tudi nekaj ustvari. Kakor o vsaki stvari, tako se da diskutirati tu
  • kaže uspehe svojega dela. Taka javna prireditev je liila tudi bo žičnica, ki so jo imele zadnjo nedeljo v januarju (26. jan.) v Jeronimski dvorani. Začela se je z božično pesmijo »Slava na višavi« (Hladnik), ki jo je dekliški zbor občuteno zapel. Želeli bi samo malo več dinamike, živo-sti. Lepo so odpele tudi »Veniek narodnih pesmi« (Ferjančič). Zboru se pozna da ga vodi vešča in skrbna roka; to se vidi iz discipline v zboru in iz točnega podajanja. Posameznim pevkam pa je treba še malo poguma in zanesljivosti, pa bo zbor še boljši Ljubka je bila božična slika »Sestri«, »Jeza nad petelinom in kes« pa je vzbudila mnogo smeha. Dekleta so s svojim uspehom lahko zadovoljna. Na svečnico pa ni bilo lepo imo v Jero-nimski dvorani, ampak tudi pri Sv. Roku. Sv. mašo je daroval g. dr. L Ehrlich. ki ie pripeljal iz Ljubljane nad dvajset akademikov na Prireditev zagrebških Daničarjev. Ptof. dr. L. Ihrlich je imel med sv. mašo zelo lep govor o poslanstvu, ki ga imamo Slovenci kot katoliški narod v Jugoslaviji. Zvečer je bila Jeronim-ska dvorana polna izbranega občinstva, med katero je stopil predsednik zagrebškega AKD Danice g. Jože Suhadolc in v kratkem, jedrnatem govoru naglasil glavna vodila katoliških študentov. Takoj zatem sc je začela igra »Konec poti«, ki so jo Damčaiji odigrali nad vse pričakovanje. Ne bomo se ustavljali ob posameznih igralcih, ki so bili vsi dobri, nekateri celo nadjiovprečni. da so dali res vse. kar je bilo v takih razmerah mogoče (ob tehnično tako »popolnem« odru!); lahko pa ugotovimo, da je igra napravila močan vtis na vse gleoalce Zato smo našim študentom hvaležni, da so nam pripravili tako resno in solidno delo ter s tem pokazali — vsaj nekateri — da imajo smisel za prosvetno delo. Predavanja v Slomškovem prosvetnem društvu se kljub tem večjim prireoitv>.m nemoteno vršijo ob nezmanjšani udeležbi 2b. jan. je govoril o življenju na drugih svetovih (zvezdah) akademik g. Matija Rovs, ki je težavno snov na poljuden način približal poslušalcem Na svečnico pa je razgrnil pred nami g. Farkaš (sale-zijanec) zanimivo in plodno življenje sv Janeza Bosea, apostola mladine in ustanovitelja salezi-janske družlbe. G. predavatelj n»m je obljubil, da nas ob priliki morda še podrobneje seznani z vzgojno metodo in uspehi tega modernega svetnika. Svetosavsko nagrado je dobil abs medici-nec in delaven član naših druš-ev g. Peter Lenče za delo: »Redke lokalizacije primarnega melanosarkoma«. Čestitamo' V ponedeljek, 10. februarja bo obletnica smrti g. patra Gabriela Cevea, ki je bil eden prvih slovenskih duhovnikov med zagrebškimi Slovenci. Ob 7 se bo darovala zanj sv. maša v cerkvici sv. Roka Akademska mladina in zadružništvo Zanimanje visokošolcev za zadružništvo jp? dp-bilo vidnega izraza v poučni ek&kurziji sluš^jdj^v narodno-gospodarskega seminarja juridične fakultete pod vodstvom priznanega zadružnega ideologa g. vseuč- prof. Bilimoviča, katere cilj je bil ogled poslovanja in organizacije sitarske zadruge v Stra-žišču pri Kranju, Gorenjskih mlekarskih zadrug v Naklem ia žebljarske ter železo-obrtne zadruge v Kropi. Poslovno vodstvo imenovanih zadrug je šlo udeležencem v vsakem oziru na roko. Ne le, da jih je seznanilo z organizatoričnim delom okoli ustanovitve, z vodstvom in z napori, ki streme za še lepšo bodočnostjo zadrug in zadružništva, temveč jim je tudi do podrobnosti razkazalo delo posameznih zadružnikov. Ker pa je znalo združiti utile cum dulci, pri čemer se je zlasiti odlikoval g. ravnatelj kroparske zadruge in pa g tajnik nakeljske, ki sta priredila pred odhodom gostov zakusko, je potekla ekskurzija v najlepšem razpoloženju. To je dvigal tudi pogled v prekrasno okolico, saj je pot vodila skozi divne predele naše domovine pod gorenjskimi snežniki. Slušatelji narodno-gospodarskega seminarja so hvaležni tako g. prof. Biiimoviču, ki je z njemu lastno bodrilnostjo in prepričevalnostio dal inici-jativo za to lepo ekskurzijo, ki je dostojno zaključila delo seminarja v zimskem semestru, — kakor tudi vodstvom imenovanih zadrug, katerim si dovoljujejo tudi na tem mestu izreči svojo najprisrč-nejšo zahvalo. Kakor slišimo, bo seminar priredil še več sličnih ekskurzij v razne zadruge, da tako pojrlobi pri slušateljih še bolj zanimanje za zadružništvo, ki pridobiva z vsakim dnem na svojem pomenu. Važna seja novomeškega občinskega zastopa Novo mesto, 6. februarja. V torek popoldne je bila v mestni jx>svefoval-nici važna javna seja obč. zastopa, kateri je priso-stoval tudi novo došli okrajni načelnik Mahnič. Po zaprisegi novega obč. odbornika g. Pirca, je župan v svojem poročilu poročal o več stvareh, zlasti še o popravljanju mežnairije. Mežnarijo je občina popravila po načrtih ing. Petrova in po nalogu okr načelnika v lastni režiji, in sicer v znamenju štednje, čemur je dokaz, da je prvotni proračun v višini Din 76-777 — znižala na Din 34.000. Ker pa » se pričele po mestu razširjati vesti o nepravilnosti, se je obč uprava odločila izmed faranov, ki niso obe. odborniki, izvoliti tri do petčlanski odselt, ki naj vaa dela pregleda ia revidira ter o svojem pregledu poda upravi svoje poročilo. Druga važna točka Je bflo vsekakor vprašanje o jamstvu občine za b«. posojila 7 milij. Din za elektrifikacijo Dolenjske. Naš list je dne 5- t. m. že napisal o sestanku dolenjskih županov, ki so se preteklo nedeljo Zbrali na magistratu baš radi te stvari. Posojilo pri Pok. zavodu v Ljubljani je bilo prvotno možno dobiti le pod pogojem, da vsaka prizadeta občina zase jamči za vso najeto vsoto. Pod takimi pogoji je bilo nemogoče prevzeti nase tako breme. Po uvidevnosti ban. uprave oziroma Pokojninskega zavoda v Ljubljani se je našel drugi znosnejši in sprejemljivejši način. Posojilo najame direktno banovina, ki prevzame seveda tudi jamstvo za celo vsoto, dolenjske občine pa jamčijo le za one zneske, ki padejo nanje. Novomeška torej za novo električno omrežje m drugo približno fioldrugi milijon Din. Nič manj važna ni bila točka o regulaciji danega jTokopališča. Bil je sprejet načrt za to regulacijo, kajti prej ali slej se to mora zvišati. Občina hoče to izpeljati sicer čim renejše, vendar so se , pojavile zapreke, katere pa bo občina, upamo, že