informativni
M.
glasilo ravenskih železarj
Leto XXXIV	Ravne	na	Koroškem,	oktober	1997	št.	10
Bo novi sanacijski program končno pravi?
Maja letos je prišlo do zamenjave vodstva Slovenskih železarn - predsednik uprave je postal Igor Umek. Vlada RS je po temeljitem pregledu razmer v koncernu ugotovila, da sanacija ne poteka po pričakovanjih.
Izgube v slovenskem jeklarstvu so se kopičile (najnovejši podatki govorijo o 15 milijardah SIT primanjkljaja), zato je vlada parlamentu predložila paket t. i. železarskih zakonov, ki naj bi omogočili nadaljevanje sanacije v koncernu. Poslanci so dva od zakonov že sprejeli, od uprave Slovenskih železarn pa so zahtevali, naj do začetka oktobra zasnuje celovit sanacijski program.
Kot smo lahko izvedeli iz medijev, je vodstvo koncerna že pripravilo zelo obsežno gradivo in ga poslalo v vladno obravnavo.
Kot je povedal minister Metod Dragonja, pa sanacijski program sedaj še dopolnjujejo. V obravnavo parlamentu ga bodo poslali, ko bo vseboval odgovore na vsa vprašanja, ki sojih postavljali poslanci. Nekatere nedavne razprave v parlamentu so bile - po
ministrovem mnenju - enostranske, saj so govorniki zahtevali učinkovito nadaljevanje sanacije, na drugi strani pa so bili zanjo pripravljeni izglasovati le minimalna sredstva. Požara pa ni mogoče gasiti s kanglico za rože! Po mnenju ministra za gospodarske dejavnosti bo sanacijski program uspešen, če bodo v njem natančno določene naloge v koncernu in posameznih družbah, na drugi strani pa ukrepi države. Nova vsebinska zasnova zdravljenja železarn zato daje poudarek nadaljevanju sanacije ob sorazmerno hitri privatizaciji oziroma lastninjenju.
Kot je za javnost povedal predsednik uprave Slovenskih železarn, študija kaže, da sta nelikvidnost in izguba koncerna v glavnem simptom velikih težav v proizvodnji. (Dve tretjini izgube
nastaja v poslovanju zaradi prevelikih stroškov, tretjina pa pri financiranju in zaradi t. i. čiščenja bilanc.) V vodstvu Slovenskih železarn se zavedajo, da sanacijski program, ki bi se lotil zdravljenja le simptomov, ne bi bil uspešen. Zato je bistvena naloga sanatorjev sedaj izboljšati konkurenčno sposobnost podjetja. Prizadevali si bodo tudi izboljševati likvidnost podjetij z zniževanjem stroškov ter povečevati produktivnost, racionalnejše upravljanje zalog ipd.
V vodstvu koncerna se zavedajo, da sanacija ne sme biti zgolj finančna; kot taka bi imela le
malo možnosti za uspeh. Prav tako ne bo dovolj le reševanje nakopičenih težav iz preteklosti. Nujne so tudi investicije, ki bodo zagotovile zagon in nadaljevanje proizvodnje. Del sanacijskega
programa je tudi izobraževanje, ki naj bi pripomoglo k oblikovanju takšne organizacijske kulture podjetja, da bo le-to tudi po sanaciji uspešno.
Snovalci prihodnosti slovenskega jeklarstva so pod drobnogled vzeli tudi njegovo programsko zasnovo. V koncernu naj bi bila združena jeklarska in tista predelovalna podjetja, v katerih ustvarjajo dovolj veliko dodano vrednost. Znotraj njih so identificirani t. i. nosilni programi, katerih izdelki so že zdaj konkurenčni na svetovnih trgih, razvojna dejavnost pa naj bi skrbela, da bi bilo tako tudi v prihodnje.
Koncern sestavljajo še t.i. prodajna mreža in infrastrukturne družbe - predvsem energetska podjetja. Preostale družbe pa so, po mnenju prvega moža Slovenskih železarn, v koncernu ostale kot rezultat dosedanjega razvoja, niso del jeklarske vizije, zato jih bodo SŽ kot lastnik verjetno prodale - čeprav je zdaj še težko reči, kdaj.
Privatizacija Slovenskih železarn je zastavljena na ravni koncerna. Oblikovala se bo klasična lastniška sestava, kot jo imajo že nekatere druge družbe v Sloveniji. Lastniki bodo poleg Elesa postali nekateri skladi, pa tudi zaposleni. Kako se bodo delnice Slovenskih železarn prodajale, je zdaj še težko predvidevati. Za nakup nekaterih družb se zanimajo tudi njihovi (tuji) partnerji; v vodstvu koncerna pa se bodo za njihovo prodajo odločili, če bodo presodili, da njihova dejavnost znotraj koncerna nima perspektive in bo uspešneje zaživela v drugačnih povezavah. Šele z objavo natečajev in razpisov oziroma s prijavami nanje pa se bo pokazalo, ali je njihov interes za nakup resničen.
Delavce v železarskih podjetjih pa prav gotovo najbolj zanima, kakšno je predvideno število zaposlenih v prihodnjih letih. V odgovorih na to vprašanje odgovorni še vedno povzemajo Strategijo razvoja SZ do leta 2005, ki je predvidevala zmanjševanje od sedanjih 7700 na 5500 zaposlenih - vendar ob nespremenjeni proizvodni strukturi. Je pa seveda
racionalizacija del vsakega sanacijskega načrta - in se odraža tudi na področju zaposlenosti.
Obseg odpuščanja bo odvisen predvsem od restrukturiranja nosilnih programov. Nekaterih rešitev pa se lahko menda nadejajo delovni invalidi.
Vsi zaposleni v železarskih podjetjih upamo, da bodo v parlamentu - tako kot je že vlada -podprli nadaljevanje sanacije koncema.
Ob tem pa je povsem jasna zahteva, ki jo je že večkrat ponovil podpredsednik vlade
Marjan Podobnik, daje treba analizirati dosedanji potek (neuspešnega) zdravljenja železarn in hkrati zagotoviti, da se nova pomoč države res nameni za investicije in financiranje proizvodnje oziroma poplačilo dobaviteljev, ne pa - kot doslej - zgolj za plačilo obveznosti do bank. Objasni in neposredni odgovornosti nosilcev sanacije, seveda.
A. Č.
ENERGETIKA POMAGA PRI UVEDBI PLINSKEGA OGREVANJA V KOTLJAH
Kakor smo poročali v junijski številki Informativnega fužinarja, so se strokovnjaki Energetike zgodaj vključili v prenovo ogrevanja Kotelj. Centralno ogrevanje s kotlovnico in napeljavo je namreč že dotrajano, stroški investicijskega vzdrževanja pa bi bili zelo visoki in zaradi velikih izgub energije na cevovodih nesmiselni, zato so se odločili, da bodo v Kotljah uvedli ogrevanje s plinom.
Svetovalci iz Energetike so od junija do oktobra obiskali več kot 90 lastnikov stanovanjskih hiš in jim svetovali, kako naj pripravijo prostor za plinsko opremo, katere peči so zanje primerne, in jim izdelali predračun stroškov, ki bodo nastali s preureditvijo ogrevanja. V juliju so za Hotuljce tudi organizirali predstavitev plinskih peči firme Junkers.
Svetovanje je za vse, ki se morajo odločiti za nov način ogrevanja, zelo dobrodošlo in - lahko bi rekli - človekoljubno dejanje, še posebno, ker je brezplačno. Seveda pa vodstvo Energetike pričakuje, da bo podjetje sodelovalo tudi pri izvedbi plinske napeljave in pri vgradnji novih ogrevalnih naprav, čeprav so investitorji pri izbiri izvajalca svobodni.
Vendar Energetika, razen tega, da zagotavlja res strokovno delo, ponuja tudi določene finančne ugodnosti v zvezi z izvedbo projekta.
Tisti, ki bodo izvedbo hišnih kotlovnic naročili v Energetiki, bodo lahko pri LB - Koroški banki, d. d., Slovenj Gradec najeli posojilo po ugodni obrestni meri. Ta bo še nižja v primeru, če bo investitor najel posojilo na podlagi vezave pologa ali namenskega varčevanja. Če bo plinsko opremo vgradila Energetika, bo prometni davek (namesto 20 odst.) znašal 3 odstotke, podjetje pa prizna še 2,5 odst. popusta ob takojšnjem plačilu ali najetju kredita.
Družba Energetika razen finančnih ugodnosti zagotavlja tudi oskrbo z nadomestnimi deli ter vzdrževanje plinskih naprav. Ima namreč izšolane serviserje za Junkersove in Unicalove peči.
Plinovod na glavni trasi zunaj območja stanovanjskih objektov naj bi v Kotljah začeli graditi že letos, prihodnje leto naj bi plin napeljali do hiš in v kurilni sezoni 1998/99 bi se morale Kotlje že v celoti ogrevati s plinom.
Železarna Ravne je vse do osamosvojitve Slovenije veljala za najboljšo železarno v Jugoslaviji.
Še posebej je to veljalo za Kovačnico, ki je dajala ton naši tovarni plemenitih jekel.
Težka kovaška stiskalnica znova dela
Vendar ta sloves ni temeljil na njenih proizvodnih napravah, temveč na prizadevanju, znanju in delu zaposlenih - kovačev.
Oprema Kovačnice je bila namreč vsa leta zastarela, sestavljena iz starih kovaških agregatov. Pred nekaj leti je utihnilo parno kladivo, ki so ga pripeljali še v prejšnjem stoletju iz Železarne na Prevaljah, 1200- in 1800-tonska kovaška stiskalnica sta bili izdelani leta 1934 in so ju pripeljali na Ravne kot predmet vojne odškodnine. Sele leta 1980 je Kovačnica dobila avtomatski kovaški stroj, s katerim so del proizvodnje bistveno posodobili, velik del te zahtevne proizvodnje pa je ostal pri starem.
Kot je povedal obrato-vodja	Kovačnice inž.
Zdravko Mlakar, so v tem
metalurškem obratu že od leta 1975 načrtovali nakup nove, težke kovaške stiskalnice, katere moč in zmogljivost bi bila bistveno večja od sedanje. Žal naložbe vse do danes niso uresničili, čeprav bi bila za tehnološko zaokrožitev kovaške proizvodnje nujna. Zdaj imajo s kovanjem težjih ingotov težave, večja stiskalnica pa je tudi zaradi spremenjenega asortimenta - v Kovačnici kujejo 60 odst. orodnih jekel - močno preobremenjena.
Zaradi vsega tega se poznavalci razmer v Kovačnici niso čudili, ko je 29. julija nastal na 18 MN stiskalnici strojelom in sojo morali ustaviti ter dati v popravilo pol-drug mesec prej, kot so načrtovali. Ker v tem času še ni bila končana posodobitev avtomatske kovačnice, ki naj bi ji v septembru sledil remont stiskalnice, se je sredi
poletja proizvodnja v Kovačnici skoraj v celoti ustavila, nekateri kupci pa so ostali brez naročenega vložnega materiala. Da izpad proizvodnje zanje ne bi bil usoden, so se v Metalu odločili za pospešeno obnovo in popravilo obeh agregatov.
Kakor smo v Informativnem fužinarju že poročali, so bila dela na kovaškem stroju opravljena celo prej, kot so načrtovali, z remontom stiskalnice pa so tudi lahko začeli takoj, saj so - na srečo - odkovke za
stebre že imeli skovane, v sestrski družbi STO pa so tudi takoj sprejeli v popravilo delovne jarme in cilinder.
Ko so stiskalnico razstavili, so ugotovili, da so dotrajani vsi njeni
deli. Cilinder, ki so ga izdelali v Zenici 1973. leta, je bil močno razpokan. Ker bi izdelava novega trajala predolgo (več kot 2 meseca), so se odločili za popravilo z varjenjem. Varilci so za varjenje razpok (po podatkih Metala) porabili blizu 500 kg elektrod.
V zelo slabem stanju sta bila tudi zgornji in spodnji jarem, le
srednji ni bil poškodovan. Zamenjati je bilo treba vse štiri stebre, za katere so morali pripravljene odkovke le še mehansko obdelati.
V STO so poskrbeli, daje bilo delo
opravljeno hitro in kakovostno.
Matice so v nekaj dneh ulili v livarni, na roko pa so Kovačnici šli tudi v Šerpi, kjer so jim naredili vse, kar so še potrebovali, ter v nabavi Metala, kjer so poskrbeli za pravočasno dobavo potrebnih delov in materiala. Dobro je potekalo tudi sodelovanje s podjetjem Ta-Po.
Ob sodelovanju in prizadevanju vseh - veliko delo so opravili tudi kovači in vzdrževalci kovačnice -je bila težka kovaška stiskalnica obnovljena od temeljev do glave v rekordnem času in tako temeljito kakor nazadnje pred 24 leti.
12. septembra so z 18 MN stiskalnico znova začeli kovati. V Kovačnici upajo, da bo zdržala vsaj še do leta 1999, ko bi jo naj nadomestila nova, močnejša 25/30 MN stiskalnica. To ni le njihova želja, temveč vse bolj nujna potreba.
Vodstvo Kovačnice se zahvaljuje Armaturam - LLU, Nabavi Metala, Šerpi, Strojem in tehnološki opremi, družbi Ta-Po, kovačem in vzdrževalcem ter vsem, ki so pripomogli, da je bila kovaška stiskalnica tako hitro in temeljito obnovljena.
TRI MESECE PO ZAČETKU STEČAJA V JEKLOLIVARNI
Zapleti z
odpravninami
Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je 10. julija letos začelo stečajni postopek za Jeklolivarno. Za stečajnega upravitelja je imenovalo odvetnika Mirana Kosa, upnike pa pozvalo, naj do 18. septembra prijavijo terjatve do stečajnega dolžnika. Prvi narok za preizkus terjatev, ki ga je vodila predsednica stečajnega senata sodnica Vera Ternik in so se ga udeležili nekateri upniki, je bil 8. oktobra. Stečajni upravitelj je na njem podrobno poročal o poteku stečajnega postopka.
SKRB ZA BREZPOSELNE
Iz poročila stečajnega upravitelja je razvidno, daje le-ta - poleg urejanja vseh formalnosti, ki so nujne ob začetku stečajnega postopka - posebno pozornost namenil tudi urejanju položaja delavcev, zaposlenih v Jeklolivarni. Obvestil jih je o začetku stečaja in jih seznanil z njihovimi pravicami in možnostmi. Sestal se je s predstavniki OE RZZZ in se dogovoril glede odjavljanja delavcev iz podjetij oziroma njihovega prijavljanja na Zavodu. Za večino delavcev so potem njegovi sodelavci tudi izpeljali skupinske prijave in odjave. Ker pa sta družbi STO in Armature Muta najeli nekaj Jeklolivarninih obratov, je delo za določen čas takoj dobilo 272 delavcev, preostali (brezposelni) pa so prvo nadomestilo plače prejeli že 15. avgusta. V podjetju v stečaju pa je za določen čas zaposlenih 9 delavcev.
CENILCI SO ŽE NA DELU
Do zdaj so v podjetju v stečaju že sestavili knjigovodsko evidenco in delno inventuro. Ugotovili so, da je knjigovodska vrednost premoženja podjetja ob začetku stečaja znašala 1,55 milijarde SIT; zajema pa nepremično in premično premoženje (v minilivarni, srednji in lahki livarni, livarni težkih ulitkov ter modelarni s stroji in opremo), investicije in terjatve. Jeklolivarnini dolžniki so v zadnjih mesecih že poravnali nekaj računov, preostale pa bo po predvidevanjih stečajnega upravitelja treba izterjati po sodni poti. Med prihodke podjetja v stečaju je treba
prišteti še mesečne najemnine za poslovne prostore. Izvedba stečaja zaradi pomanjkanja denarja torej ne bo ovirana, zmožnost poplačila upnikov pa bo odvisna od uspešnosti vnovčitve premoženja Jeklolivarne. Zato so zaradi zanimanja kupcev cenilci že začeli s cenitvami osnovnih sredstev.
KAJ BO S TERJATVAMI NEKDANJIH DELAVCEV?
V stečajno maso je terjatve v višini 1,97 milijarde SIT prijavilo 571 upnikov.
Največji upniki med podjetji so: Slovenske železarne (338,2 mio SIT), Metal Ravne (181,2 mio SIT), Iuenna Stahl H.M.B.H. (111,5 mio SIT) in Elektro Slovenija (45,8 mio SIT).
Kar tretjino terjatev je prijavilo 417 delavcev. Veliko večino (po 172) zastopata oba sindikata, ki delujeta v železarni (Sindikat Neodvisnost KNSS koroške regije in SKEI - Sindikalna podružnica družb SZ na Ravnah), nekaj pa jih nastopa samostojno oziroma prek pooblaščencev. Večina nekdanjih delavcev zahteva plačilo odpravnin. O tem govori Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki velja od 1. julija letos. Le-ta namreč določa, da se kot stroški stečajnega postopka poravnajo tudi odpravnine v višini in pod pogoji, kot gre presežnim delavcem po Zakonu o delovnih razmerjih. Stečajni upravitelj pa seje odločil, da bo razlago te novele najprej poiskal pri zakonodajalcu, saj bi takojšnje priznavanje odpravnin v višini 490 milijonov SIT (kjer je sporno tudi obdobje, za katerega jih delavci uveljavljajo) postavilo druge upnike v neugoden položaj. Zato bodo terjatve delavcev preizkušali na drugem naroku.
UPNIŠKI ODBOR ŽE OBLIKOVAN
Zakon govori, da stečajni senat zaradi zavarovanja koristi upnikov ustanovi upniški odbor - razen če je stečajna masa neznatna, oziroma če bi to pripeljalo do znatnega povečanja stroškov stečajnega postopka.
Upniški odbor za stečaj Jeklolivarne sestavljajo štirje največji, že prej omenjeni upniki ter predstavnik nekdanjih zaposlenih - na javnih volitvah na prvem naroku za preizkus terjatev je bil izvoljen Janko Dežman.
JE MOŽNA PRISILNA PORAVNAVA?
Po besedah stečajnega upravitelja Mirana Kosa je verjetnost, da bodo Slovenske železarne kot največji upnik Jeklolivarne v stečaju predlagale prisilno poravnavo, majhna.
A. Č.
SEMINAR
O HIDRAVLIKI
V ŠERPI
Društvo vzdrževalcev Slovenije je v sodelovanju s podjetjem Šerpa, d. o. o. letošnjo jesen že drugič pripravilo strokovni seminar za vzdrževalce hidravličnih naprav in delov. Podoben seminar so organizirali tudi lani ob koncu septembra.
Organizatorica je dipl. inž. Ivana Creslovnik - Valtl. predavatelj je dr. Jože Pezdirnik,
profesor na Strojni fakulteti v Ljubljani, za praktični del pa je odgovoren inž. Ivan Krof iz Šerpe.
Zaradi ob.širnosti in zahtevnosti teme so organizatorji letošnji seminar razdelili v dva dela. V prvem, od 22. do 24. septembra, so udeleženci spoznavali klasične hidravlične ventile z direktnim vkrmiljenjem oziroma aktiviranjem, drugi del, ta bo trajal dva dni ob koncu oktobra, pa bo namenjen spoznavanju lastnosti, namena in ravnanju s klasičnimi hidravličnimi ventili s posrednim vkrmiljenjem oziroma aktiviranjem (ventili s pred-krmiljenjem).
Znano je, da so hidravlične naprave v industriji, gradbeni, kmetijski in drugi mehanizaciji vedno pomembnejše, tehniške šole pa so v preteklosti dajale temu predmetu zelo malo poudarka, zato so neformalne, kratke oblike izobraževanja za upravljalce, vzdrževalce in načrtovalce teh naprav nujno potrebne in dobrodošle. Še posebno, če so pripravljene tako kakor na Ravnah.
Vodja seminarja, prof. Pezdirnik, je namreč sam dober praktik, saj je dolga leta delal v industriji (od leta 1973 do 1987 je bil vodja vzdrževanja in projektiranja v jeseniški železarni), poglabljal pa se je tudi v teorijo in opravil doktorat iz znanj o hidravliki. Seminar pripravi tako, da udeleženci osvojijo obravnavano snov v celoti in temeljito, zato je za te seminarje po vseh slovenskih podjetjih veliko zanimanje.
Na letošnjem seminarju je predavatelj pri vseh vrstah hidravličnih krmilnikov obravnaval način delovanja, konstrukcijske razlike med posameznimi proizvajalci ventilov, zamenljivost ventilov različnih proizvajalcev, posebnosti, lastnosti, na katere je treba pri tem
paziti, najpogostejše okvare pri posameznih vrstah hidravličnih ventilov ter postopke pri odpravljanju okvar in nepravilnosti v delovanju ventilov. Predavanja je predavatelj ponazoril z barvnimi diapozitivi, s skicami in grafi na folijah ter s kataloškimi listi znanih proizvajalcev hidravlične opreme.
Kako je treba teoretično znanje uporabiti, pa so udeleženci seminarja lahko videli in preizkusili v preskuševalnici Šerpe.
Zaradi velikega zanimanja in že prijavljenih kandidatov, ki zdaj niso mogli biti sprejeti, bodo organizatorji seminar o hidravliki na Ravnah že čez nekaj mesecev ponovili.
Oskrba z energijo v avgustu 1997
Dobava primarnih energentov je bila v avgustu v redu, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti. Zaradi nerednih plačil je bila vprašljiva le redna dobava zemeljskega plina.
Naslednja tabela prikazuje porabo zemeljskega plina v posameznih družbah in odstopanja od mesečnega načrta:
Skupna poraba zemeljskega plina je bila v avgustu za dobro četrtino večja od plana porabe.
DRUŽBA	PLAN PORABE (Sm3)	PORABA (Sm3)	INDEKS
ENERGETIKA Ravne, d. o. o.	194.760	108.814	55,87
SŽ - METAL Ravne, d. o. o.	1.514.500	2.028.171	133,92
SŽ - STO - Ravne, d. o. o.	75.494	98.871	130,97
ARMATURE MUTA Ravne, d. o. o.	19.719	35.657	180,83
SKUPAJ	1.804.473	2.271.513	125,88
Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb Železarne Ravne 44,4 m’ in od zunanjih dobaviteljev 7,6 nr’ odpadnih emulzij za cepljenje ali skupaj 52 nT. Za sežig smo skupno zbrali 42,9 nT odpadnega olja, in sicer: 2,8 nr’ od družb Železarne, 15,3 nr’ od zunanjih dobaviteljev in 24,8 nT s cepljenjem emulzij.
V okviru preventivnega vzdrževanja in pregledov smo opravili naslednja dela:
■ redni servis kompresorja GA 90 VSD
■ remont batnega zračnega kompresorja ATLAS COPCO - tip ER 9/2 - v sodelovanju s Šerpo
■ čiščenje dela kanalizacijskega omrežja od jedilnice pri Valjarni do Kovačnice
■ čiščenje trase za energetske koridorje na obeh straneh reke Meže - v sodelovanju z delavci podjetja Vogard.
V objektih in vodnjaku II. na trasi ob južni steni livarne do modelarne pa se je v dolžini 120 m izvedla zamenjava cevovoda pitne vode z vsemi priključki.
Opravili smo načrtovane preventivne preglede in vzdrževalna dela na energetskih napravah in omrežju ter s tem zagotovili normalno obratovanje in oskrbo porabnikov z energenti.
Na podlagi naročil smo opravili tudi več servisnih del in predelav na strojnih napravah in omrežju centralne kurjave za zunanje naročnike.
Dipl. inž. Miran Fužir
GRIPA -StOp!!!
Znano je, da hladni in vlažni jesenski meseci gripi ustrezajo. Posamezni primeri se običajno pojavijo že v novembru, v decembru in januarju strmo porastejo ter izzvenijo v marcu.
Gripa je zelo nalezljivo virusno obolenje, ki se hitro razširi med člani družine, kolektiva, soseske ali pokrajine. V kratkem času lahko v posteljo položi ogromno ljudi, veliko teh ima kasneje resne zaplete, lahko pa se bolezen konča celo s smrtjo. Še posebej so ogroženi starejši ljudje, kronično bolni srčni in pljučni bolniki, bolniki s kroničnimi ledvičnimi okvarami in ljudje z zmanjšano odpornostjo.
Večletna praksa je pokazala, da se lahko gripi uspešno ognemo s pravočasnim cepljenjem. Zaščita mora biti dovolj zgodnja, da ima telo čas za tvorbo obrambe (vsaj 14 dni pred kontaktom).
Cepljenje je potrebno predvsem zato, da zaščitimo v prvi vrsti sebe in da preprečimo morebitno širjenje epidemije. Po statističnih podatkih je v sezoni gripe 90 odstotkov smrtnih žrtev ravno med ljudmi po
65. letu starosti. Pravočasno cepljenje prepreči okrog 70 odstotkov primerov gripe in do 90 odstotkov smrti zaradi gripe, če pa se že pojavi, se bolezen konča običajno na zgornjih dihalih in ne povzroča zapletov.
Cepiti smo začeli v oktobru. Cepimo z enkratno injekcijo, cena cepljenja je 500 SIT.
Cepimo v ambulanti higi-ensko-epidcmiološke službe Zavoda za zdravstveno varstvo na Ravnali vsak dan od 7. do 13. ure in v vseh splošnih ambulantah zdravstvenih domov.
Le s pravočasnim cepljenjem preprečimo bolezen.
ZZV Ravne na Koroškem
MOJCA POTOČNIK 1948 -1997
i
i
7
Usodo je pogosto težko razumeti, še posebej, ko smrt tako kruto in nenadoma iztrga iz našega okolja človeka, ki je tako rad živel - kot naša sodelavka Mojca Odšla je polna neizsanjanih sanj - tako v družinskem življenju, profesionalni dejavnosti kot na področju ljubiteljstva Za njo ostaja praznina ki je ni mogoče zapolniti. Z nami pa bo živela naprej, saj je svojo “čašo nesmrtnosti” v petdesetletnem življenju, ko je, če parafraziram Marka Pavčka živela kratko, a zaradi svoje angažiranosti na različnih področjih sploh ne krotko, napolnila z mnogimi dobrimi deli. Nekoč je zapisala: “Da živiš, lahko človek dokažeš samo z dejanji. Če samo opazuješ, kako nekaj nastaja je ali propada pa pri tem nič ne storiš - ne živiš.” Vsi, ki so jo poznali, pa četudi le bežno, vedo, da je bil to njen moto, vodilo v življenju.
Mojčina življenjska pot je stekla I. januaija 1948. leta na Stražišču nad Prevaljami. Rodila se je kot drugi otrok očetu Andreju in materi Mariji. Družina je bila številna saj je imela Mojca kar tri brate in tii sestre. Kmalu po njenem rojstvu so se Lorencijevi preselili v Prežihovo bajto, po njegovi smrti leta 1954 pa na Tolsti vrh, kjer so najeli kmetijo Pri Jakobu in za zadmgo delali vse do leta 1973. Potem'so se preselili na Poljano.
Mojca pa je bila takrat že študentka Po osemletki se je namreč vpisala v gimnazijo in se odločila za študij slavistike. Diplomo je odložila za čas po poroki in rojstvu treh otrok. V zakonu z Jožetom je rodila štiri hčerke: Ano, Dominiko, Zalo in Nežko. Družina je dolga leta živela na Javorniku, pred dvema letoma pa so se preselili v Kotlje, kjer sta Jože in Mojca s trdim delom in z odrekanjem zgradila hišo.
Mojca seje prvič zaposlila leta 1973, ko je eno leto učila na Šolskem cenim na Ravnah. Potem je nekaj let ostala doma in skrbela za deklice - z grenkobo je spoznavala, kako malo velja med ljudmi ženska, ki ni v službi. Kot profesorica materinščine se je leta 1982 ponovno zaposlila v šolstvu - tokrat v Srednji šoli tchniško-naravoslovne in pedagoške
usmeritve na Ravnah. Od tu jo je poklicna pot kmalu vodila v Železarno Ravne, kjer je bila vse do usodne nedeljske nesreče novinarka internih glasil. Ne glede na to, da so se v letih 1983 - 1997 organizacijske oblike, v katerih je službovala, spreminjale -od Železarne Ravne oziroma njene Delovne skupnosti za kadre in splošne zadeve, Poslovnega servisa, Logističnega centra in zasebnih Medicalgrafa ter Fužinaija Ravne, in ne glede na nazive delovnih mest, ki so jih ji prisojale razne komisije (od referenta za informiranje, organizatoija splošnega obveščanja in nazadnje novinaija) - je bila Mojca novinarstvu predana z dušo in telesom. Železaiji ne bodo pozabili njene podobe, ko je zbirala gradivo za članke v pisarnah in halah - vedno v značilnem delovnem plašču, z železarskim znakom, ki ji je pomenil več kot le zaščitno oblačilo, saj je zagovarjala enotno Železarno Ravne, s fotoaparatom prek rame in z blokom ter s pisalom v roki. Prav tako se bomo železaiji spominjali njenega glasu, saj je prebirala obvestila po razglasni postaji. In seveda -ostali bodo njeni članki v Informativnem in Koroškem fužinaiju, bogastvo informacij in idej ter razmišljanj, zavezujoča dediščina Ko so konec leta 1993 v železarni zaradi sanacije ukinjali storitvene dejavnosti (in tudi informiranje), jo je ta odločitev vodilnih izredno prizadela Ker smo v oddelku veijele v poslanstvo informiranja zaposlenih, smo se odločile za zasebništvo -brez njene odločnosti, vztrajnosti in tudi trme ne bi uspele. Zdaj, ko se je naša dejavnost razmahnila in smo na njeno pobudo založile prvo pesniško zbirko pod njenim uredništvom ter še nekaj brošur, je nenadoma odšla
Mojca pa se ni poglabljala samo v železarske teme, marveč so jo zanimali različni dogodki, tudi športni. Izjemno dodelani so njeni portreti - znanih pa tudi povsem navadnih ljudi. Pisala je tudi v druge časopise: Slovenca, Družino, Prepih, Naš tednik; sodelovala pa je tudi z velenjsko televizijo in Koroškim radiem. V vzajemni bibliografski kartotečni bazi podatkov COBIB najdemo več kot 400 naslovov njenih prispevkov - ki pa še zdaleč niso vsi, saj ne vključujejo vseh medijev in njenega dolgoletnega časnikarskega in uredniškega dela
Prav tako v tem seznamu ni zbranega njenega ogromnega lektorskega dela Nad odnosom do jezika v dražbi in tudi v tovarni je bila zgrožena zato se je tudi javno spraševala: Ali bomo slovenski jezik kar pokopali? Vsakomur pa je z nasveti iz slovnice ali pravopisa z veseljem pomagala.
Njena velika ljubezen je bila tudi kultura, ki jo je spretno povezovala tudi z novinarstvom. V dijaških in študentskih letih je sodelovala v kulturni dejavnosti mladih v Strojnski Reki in precej pripomogla tla so zgradili kulturni dom.
Pozneje je sodelovala pri raznih prireditvah kot organizatorica ali sooblikovalka sporeda Od leta 1978 je (z dveletno prekinitvijo) skrbela za jezikovno podobo Koroškega in v zadnjih letih tudi Informativnega fužinaija kot novinarka v Železarni Ravne pa je redno spremljala kulturno dejavnost v občini in o nji poročala ne le v obeh Fužinaijih, temveč tudi v drugih slovenskih občilih. Je tudi avtorica številnih literarno obarvanih spominskih in drugih priložnostnih zapisov. Ža “vztrajno, samoiniciativno in pronicljivo poročevalsko delo s kulturnega področja” je leta 1993 prejela bronasto Prežihovo plaketo.
Mojca je sodelovala tudi s kulturnim društvom Mohoijan in javnosti poročala o s strani medijev dostikrat prezrtem segmentu kulture -1. i. verski kulturi za cerkvenimi vrati. Nanjo so se po pomoč obračali tudi pevci MoPZ Vres - opravljala je jezikovne preglede njihovih koncertnih knjižic, jim pripravljala vezna besedila za nastope, dragoceni pa so jim bili tudi njeni nasveti glede izgovaijave koroških narečnih besed. Da obvlada ta dialekt, je dokazala tudi s snemanjem zgoščenke Bajže s Koroške. Poskusila se je tudi kot igralka - nastopala je z Metinim monologom iz Prežihovih Samorastnikov.
Bila je članica Odbora za literarno dejavnost pri ZKO Ravne, članica Sveta Koroške osrednje knjižnice Ravne na Koroškem, dejavna je bila tudi v Slavističnem društvu Koroške in veijetno še kje. Pred nekaj dnevi se ji je izpolnila velika želja: uspela je pripraviti ustanovni občni zbor Kulturnega društva Svitanje, na katerem so jo izvolili za predsednico. Zagovarjala je stališče, da “mora vsak kraj živeti. Živi pa tako, da se v njem nekaj dogaja. Če se ne, je to mrtvo mesto”. K sodelovanju je pozvala vse, ki so bili pripravljeni pomagati pri uresničevanju kakršnekoli ustvaijalne pobude mladih in starejših na Koroškem, predvsem na Ravnah. Decembra lani je s soorga-nizatorico Hudournikom, gibanju koroške mladine, že pomagala izpeljati koncert mladih. Upala je, da bo tovrstna dejavnost prinesla Ravnam in Koroški več življenja in kulture in da to ne bo prva in hkrati poslednja prireditev.
Smrt je prekinila tudi njeno delo v Karitasu Ravne, nanjo bodo zaman čakali tečajniki ruskega jezika, sošolci na za petek predvidenem srečanju petdesetletnikov in petdesetletnic iz nekdanje 4. c., udeleženci Kuharjevih dnevov ter seveda - družina.
V imenu podjetja Fužinar Ravne, družb SŽ na Ravnah in zasebnih podjetij v ŽR izrekam svojcem iskreno sožalje.
Andreja Čibron - Kodrin
KULTUEA
Kulturne prireditve na Jesenskih srečanjih
Kakor vsako leto, seje tudi letos na prevaljskih Jesenskih srečanjih zvrstilo več kulturnih prireditev. Nekatere so bile vključene v prireditve družabnega značaja, nekaj pa je bilo samostojnih.
Ob slavnostnem odpiranju srečanj, 13. septembra, je sodelovala Godba na pihala z mažoretkami iz Laškega.
15. septembra je Društvo kmetic Mežiške doline v prostorih Kmetijsko gozdarske zadruge pripravilo razstavo Koroška kuhinja skozi čas. Poseben kotiček so namenili fotografijam in razglednicam Uršlje gore ter knjigi Majde Senica -Vujanovič Mavrica nad Šentanelom, ki je izšla pri založbi Fužinar.
18. septembra je Moje gledališče iz Ljubljane v Družbenem domu na Prevaljah uprizorilo komedijo Roya Cooneya Denar z neba. V “komediji zapletov” so nastopili znani slovenski igralci, npr. Iztok Valič, Janez Škof in Andrej Kurent.
Likovna dejavnost
26. septembra so v Likovnem salonu na ravenskem gradu odprli razstavo slik Stojana Brezočnika. Igral je kvartet saksofonov Quatro Sax iz Radelj, o slikah in avtorju pa je govoril Marko Košan, kustos Koroškega muzeja. Brezočnik je razstavil dela, ki jih je ustvaril v zadnjih nekaj letih. S svojo likovno govorico kažejo precejšen premik v Brezočnikovem ustvarjanju. Razstavo si je mogoče ogledati še v oktobru.
Istega dne so na Jesenicah, v razstavnem salonu Dolika, odprli razstavo krajinskih slik in tihožitij ravenske slikarke Mojce Kovač. Odprta je bila do 15. oktobra.
27. septembra so v Galeriji Falke v Libučah odprli razstavo slik dveh slovenskih umetnikov -Žarka Vrezca iz Ljubljane in Karla Vouka iz okolice Pliberka. S to razstavo se nadaljuje in poglablja sodelovanje med avstrijsko Koroško in Slovenijo. Slike bodo razstavljene do 26. oktobra.
Jesen z monodramo na Ravnah
ZKO Mežiške doline je za koroške ljubitelje gledališča organizirala uprizoritev treh monodram v ravenskem kulturnem domu. Prva je bila na sporedu 26. septembra. Andrej Rozman - Roza je odigral svojo igro Rupert Marovt. Za njim sta v oktobru nastopila na Ravnah še Evgen Car in Ivo Ban.
S SEZNAMA SPECIALNE KNJIŽNICE
STROKOVNE REVIJE, INTERNA GLASILA IN ČASOPISI
DELO, Ljubljana
GLAS GOSPODARSTVA, Ljubljana GOSPODARSKI VESTNIK, Ljubljana INFORMATIVNI FUŽINAR, Ravne na Koroškem KOVINE, ZLITINE, TEHNOLOGIJE, Jesenice; Ljubljana
MOJ M IKRO, Ljubljana NOVA PROGA, Ljubljana RAZISKOVALEC, Ljubljana RUDARSKO-METALURŠKI ZBORNIK, Ljubljana SPOROČILA (Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje), Ljubljana URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE, Ljubljana
VZDRŽEVALEC, Slovenska Bistrica
TUJE STROKOVNE REVIJE
ADVANCED MATERIALS & PROCESSES, Ohio
ANALYST, London
BUSINESS VVEEK, Nevv York
DIN-MITTEILUNGEN, Berlin
DRAHT, Bamberg
ELEKTOR, Aachen
FOUNDRY TRADE JOURNAL, Reddhill F& M. FEINNVERKTECHNIK, MIKROTECHNIK, MESSTECHNIK, Munchen GIESSEREI, Dusseldorf
HARTEREI-TECHNISCHE MITTFJLUNGEN,
Freiburg i. Br.
INDUSTRIE REPORT INTERNATIONAL. Wien KEMIJA U INDUSTRIJI, Zagreb KONSTRUKTION, Berlin ; Heidelberg ; Ne\v York MATERI A LPRUFUNG, Munchen MECIIANICAL ENCINEERINC, Nevv York METAL BULLETIN, London METAL BULLETIN MONTIILY, London O + P. OLHYDRAULIK UND PNEUMATIK, Mainz
PRAKTISCHE METALLOGRAPHIE, Stuttgart SCANNING, Nevv York ST AH L UND F.ISF.N, Dusseldorf STEEL RESEARCH, Dusseldorf STEEL TIMES INTERNATIONAL, Redhill VALVE MAGAZINE, Washington ŽURNAL ANALITIČESKOJ HIMII, Moskva NVERKSTATT UND BETRIEB, MUnchen X-RAY SPECTROMETRY, London
M. P.
Pripravila: Štefka Čegovnik
m/	Lcrc-
SVI EELSTVC
Na prvem evropskem prvenstvu v disciplini 3 D, bilo je ob koncu septembra , v Poreču, sta člana Loko-) strelskega društva Koroške Jože Ravnjak (na sliki) in Samo Šteharnik z Raven postala evropska prvaka.
€ Ravnjak je večkratni državni prvak in letošnji prepričljivi zmagovalec Alpske lige. Na sklepnem tekmovanju v avstrijskem St. Johannu je zmagal v disciplini arrovv-head - s 381 krogi je izenačil svoj evropski rekord -v Poreču pa je osvojil naslov
Tmed posamezniki v slogu compound, to je z lokom brez omejitve. Samo Šteharnik si je laskavi naslov evropskega prvaka pristreljal v disciplini 3 D, in to v lovskem slogu, oba z Ravnjakom pa sta zastopala barve slovenske reprezentance, ki je na omenjenem prvenstvu v ekipnem delu tekmovanja zasedla 2. mesto, za Avstrijci.
Na državnem prvenstvu v lokostrelstvu, v disciplini FITA arnnvhead, ki je bilo v Mostu na Soči, je v slogu compound zmagal Ankarančan Marino Koprivnik. Člana LD Koroške sta osvojila: 7. mesto Miran Čerenjak in 14. Maks Grašič. Sočasno je bilo tudi tekmovanje za pokal Alpe - Jadran, na katerem sta bila - med 60 lokostrelci -Čerenjak 8. in Grašič 17.
■Ul/i l I ON
Prevaljčan Mitja Mori, ki je tačas na študiju v Ljubljani, z uspehom nastopa na tekmah v triatlonu, tako doma kot na tujem. V septembru je sodeloval na treh mednarodnih tekmah. V Gradežu v Italiji se je med več kot 400 tekmovalci iz 7 držav uvrstil na 19. mesto. Teden dni pozneje sta skupaj z Ravenčanom Erihom Pečnikom nastopila na tekmi evropskega pokala v Brnu na Češkem. Med 121 tekmovalci iz 16 držav je bil Mori 30., Pečnik pa 43. Zadnji nastop v kratkem triatlonu, 28. septembra, je Mitja Mori opravil v kraju Sistiana pri Trstu in se uvrstil na izvrstno 4. mesto v	absolutni	kategoriji	med 140
tekmovalci iz štirih držav. Udeleženci so	morali	preplavati	750 m,
prekolesariti 20 km in preteči 5 km dolgo progo.
ODBOJKA
Uspešni	nastopi	odbojkarjev
Fužinarja v pripravljalnem obdobju, ko so zmagali na turnirjih na Ravnah in v Trstu ter osvojili 2. mesto v Salzburgu, so dali slutiti, da moštvo trenerja
Goloba lahko tudi v prvenstvu 1. A lige računa na visoko uvrstitev.
Novo prvenstvo so odbojkarji Fužinarja začeli imenitno, saj so v uvodnih dveh tekmah premagali doma najresnejše tekmece za naslov državnega prvaka, Gradis Maribor s 3:1 ter Salonit Anhovo s 3:0.
NAMI/NI TENIS
Igralke Fužinarja Interdiskonta, ki so se uvrstile v 1. državno ligo, nastopajo brez načrtovanih okrepitev, v pomlajenem sestavu. Poleg Petre Mlakar in Velenjčanke Karmen Steblovnik igra namreč mlada Nina Stropnik, le občasno pa v pomoč priskoči še Zvonka Krajnc. V prvih treh prvenstvenih tekmah so premagale Rakek s 4:3, izgubile pa so v gosteh s Šampionko v Vrtojbi s 7:0 in v Izoli z ekipo Arrigonija s 3:4.
Tudi moška ekipa Fužinarja Interdiskonta nastopa v II. ligi v močno okrnjeni sestavi. Samo Bezjak je, kot kaže, svojo namiznoteniško kariero zaključil, Emil Sirovina pa bo le po potrebi vskočil v ekipo in s svojimi izkušnjami pomagal k boljšim rezultatom. V prvih treh kolih so Bač, Lešnik in Ruter osvojili le dve točki: zmagali so s Šampionko v Vrtojbi s 4:3, izgubili pa so na gostovanjih v Škofijah in Murski Soboti, obakrat s 6:1. '
KEGIJANJI
Kegljači Elektrarne Dravograd, ki so novinci v 1. ligi, so imeli v začetku prvenstva izjemno težak razpored.
Tako so v prvih štirih tekmah dosegli le eno zmago, in to doma proti CP Celju s 6:2, izgubili pa so na gostovanjih v Postojni, Kranju in Ljubljani.
V 2. ligi moška ekipa Fužinarja v prvih treh tekmah novega prvenstva ni uspela zmagati. Pomlajena ravenska vrsta je bila poražena v gosteh proti Radenski (7:1) in Sl. Konjicam (8:0), doma pa jih je premagala ekipa Žalca (5:3). Keg-Ijavke Korotana s Prevalj so v treh uvodnih nastopih ostale praznih rok, saj so izgubile proti drugi ekipi Miroteksa iz Celja, Šoštanja ter Miklavža. V 3. ligi - vzhod sta moški ekipi Korotana in Slovenj Gradca v prvih treh tekmah zmagali.
NCGOMEI
Nogometaši Korotana so po uspešnem startu v 1. slovenski ligi, ko so v prvih 6 kolih zbrali 10 točk (zmagali so z Mariborčani, Vevčani in Novogoričani ter igrali neodločeno v Beltincih), kasneje malce popustili. V naslednjih štirih tekmah so si priigrali le dve točki, potem ko so igrali neodločeno na Prevaljah z moštvoma SCT Olimpije in Mure. V zadnjih dveh tekmah sta v dresu Korotana zaigrala tudi novinca Nebojša Vučičevič in nekdanji reprezentant Alfred Jermaniš, ki je prišel iz dunajskega Rapida. Po desetem igralnem dnevu so bili v vodstvu nogometaši Primorja iz Ajdovščine, Prevaljčani pa so bili uvrščeni na 7. mesto.
V 2. ligi so Dravograjčani v deveth kolih zbrali 12 točk, kar je manj od pričakovanj. Zmagali so le trikrat, in to proti Rudarju iz Trbovelj, Nafti in Zagorju na domačem stadionu, remizirali pa so z Dravo in Goriškimi opekarnami v gosteh ter doma proti Šmartnemu ob Paki.
Nogometaši Fužinarja so odlično pričeli prvenstvo v prvi skupini mariborske zveze, kjer igrajo še trije koroški klubi, Peca, Akumulator in Kozjak Radlje. V petih tekmah so nanizali tri zmage in en neodločen izid, toda sledila sta poraza v derbiju proti Peci v Črni z 0:2 in doma z vodilno ekipo Montaver Rogozo z 0:3.
Ivo Mlakar
NOVICE
IZ SVETA ALPINIZMA
(AO RAVNE)
V RADUHI ŠE DVE OPREMLJENI SMERI
Družina smeri v Raduhi, ki so opremljene s svedrovci, je bogatejša še za dva člana, in sicer za smeri ZZ(IV, 120 m) in KAMIN PRI DURCAII - bolj znan je kot ORIGINALNA (IV/III, 110 m).
S tem pa opremljanje še ni končano, saj so v programu še nekatere druge smeri.
ZIMA SE BLIŽA
V soboto, 13. septembra, je bila na planini Grohot delovna akcija, s katero so se alpinisti z Raven pripravili na bližajočo se zimo. (AO Ravne ima v koči na Grohotu t. i. zimsko sobo. Op. ur.) Z marljivim delom je bila drvarnica kaj hitro polna. Seveda pa vse to ne bi šlo brez odličnega ribjega brodeta, ki nam ga je pripravil Robi, za nameček pa je še vsak dobil kos ribe, ki jih je spekel Mari.
Da pa naslov ne bi izgledal preveč namišljen, moram poudarili, daje naslednji dan res rahlo naletaval sneg.
Matjaž Šerkezi
ČEDO BILOBRK 1956 - 1997
V našo ustvaijalno sredino večkrat udari usoda tako strašno, da pod težo zajočejotudi prekaljene duše in se stisne srce. Tokrat je odšel na tisto pot, ki čaka vse ljudi, Čedo Bilobrk.
V tako težkih trenutkih je treba z vso močjo poskrbeti zase, kajti po izgubi bližnjega se je najteže sprijazniti z notranjo osamljenostjo. V takšni situaciji človek potrebuje ljudi okoli sebe, da premaga nadčloveške napore zato, da bi dosegel nemogoče. To je kriza žalovanja. S stvarnostjo seje sčasoma treba soočiti.
Naš dolgoletni sodelavec Čedo seje rodil 29. 2. 1956 v Gornji Koričani pri Travniku v BiH. Mladost je preživel v svojem rojstnem kraju. Želja po boljšem življenju ga je odgnala v svet. Spoprijel se je z raznimi oblikami trdega dela. Leta 1977 se je zaposlil v Stavbeniku na Prevaljah, leta 1984 pa prišel v Železarno Ravne, kjer se je zaposlil v Jeklolivarni. Obrazi livarjev niso bili zagoreli od dopustniškega sonca, temveč od zarje žarečih ulitkov. Delovni dan pogostokrat ni trajal samo osem ur. Nikoli ni odrekel pomoči izven delovnega časa. S svojo prizadevnostjo ni ulival le ulitkov, temveč tudi bodočnost. V prostem času si je obnavljal dom, da bi njegova družina imela lepše življenje. Njegova želja je bila, da bi otroka pridobila čim višjo izobrazbo ter da bi jima bilo v življenju lepše kot njemu. Toda vsa prizadevanja mu je preprečila kruta smrt. Ko smo slišali ali brali obvestilo o njegovem tako nepričakovanem odhodu od najbližjih in sorodnikov ter prijateljev, smo obnemeli. Misel je dosegla kruta resničnost.
Čedo je živel z nami tu na Koroškem, prirasel je na našo grudo in vanjo pognal globoke korenine, ta pa mu vrača ljubezen in mu daje poslednji dom pod Peco.
Ker nam nobena žalost in nobena beseda ne povrne rajnih, ne prepustimo prostora malodušju v naših srcih. Nasprotno, zgled dobrega, dolgoletnega krajana, sodelavca in prijatelja naj nam bo v bodrilo.
Žalujoči ženi, sinu in hčerki ter ostalim sorodnikom izrekam iskreno in globoko sožalje.
Sodelavci iz Jekiolivarne Ravne
BOJANA ČEKON 1957- 1997
L
V sončnem popoldnevu zadnje septembrske sobote smo se še zadnjič poslovili od naše sodelavke Bojane Čekon. Komaj štiridesetletno je iz naše sredine iztrgala kratka in huda bolezen.
Bojana se je rodila 27. junija 1957. Otroštvo je preživela v krogu petčlanske družine s staršema, bratom Ervinom in sestro Darinko. Zgodaj je v prometni nesreči izgubila mamo ter prevzela skrb za mlajšega brata in bolnega očeta.
Po končani poklicni šoli se je leta 1975 kot ključavničarka zaposlila v železarni, v montaži obrata pnevmatika. Bila je skrbna in zanesljiva sodelavka, ki se nam je prikupila s svojim večnim nasmehom in prijaznostjo. Zaradi težav s hrbtenico sojo leta 1986 premestili v orodno skladišče pnevmatike, kjer so ji zaupali odgovorno in natančno delo nastavljanja, kontrole in popravil merilnega orodja. S svojo značilno voljo in zagrizenostjo seje lotila tega dela in ves čas do usodne bolezni zgledno skrbela za merilno orodje v pnevmatiki, kar je omogočalo sodelavcem v proizvodnji, da so imeli vedno na razpolago brezhibno merilno orodje, s čimer je veliko prispevala h kakovosti izdelkov v podjetju. Nesebično je bila vedno pripravljena priskočiti na pomoč tudi sodelavcem v orodnem skladišču. Letos spomladi so jo kot kontrolorko meril premestili v metrološki laboratorij, žal pa ji je nenadna bolezen preprečila, da bi se z novimi sodelavci bolje spoznala.
Ko je letos spomladi začela tožiti zaradi slabega počutja in ko je v začetku maja odšla v bolniško, nihče od nas ni slutil, da jo je napadla tako kruta bolezen. Štiri mesece kasneje nas je globoko prizadela vest, da je Bojana boj z boleznijo izgubila.
Iskreno sožalje izrekamo njenemu Petru, hčerkama Klavdiji in Petri ter drugim sorodnikom.
Sodelavci
KADROVSKA GIBANJA
Konec avgusta je bilo v družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 3761 delavcev. V največjih zasebnih družbah, ki so vključene v prikaz kadrovskih gibanj, je avgusta delalo 324 ljudi.
ZAHVALI
DRUŽBA
ŠTEVILO ZAPOSLENIH
METAL
RAVNE
ŠTORE
STO
NOŽI
ARMATURE MUTA
STAN. PODJETJE
LOGISTIČNI CENTER
ZIP CENTER
ENERGETIKA RAVNE
TRANSKOR
ŠERPA
VOGARD
EUREST
1213
616
1829
1003
187
347
20
236
29
110
62
121
80
61
FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja
Iz železarskih družb poročajo o 17 sklenitvah delovnega razmerja: Podjetja so za določen čas zaposlila 6 delavcev in omogočila pripravništvo 5 iskalcem dela, iz Slovenske vojske se je vrnilo 5 fantov, 1 delavec pa je bil prerazporejen znotraj koncerna.
Po številu na novo sklenjenih delovnih razmerij prednjači STO (11), sledita mu Metal (5) in Energetika (1).
Od zasebnih družb je do sprememb prišlo le v Eurestu, kjer so za določen čas zaposlili 8 novih delavcev (od tega 1 pripravnika).
Prekinitve delovnega razmerja
Avgusta je delovno razmerje prenehalo 56 delavcem: 46 v Strojih in tehnološki opremi, 6 v Metalu, 3 v Logističnem centru in 1 v Armaturah Muta. Večji del prekinjenih delovnih razmerij v družbi STO je posledica preoblikovanja obrata Vzmetarna, katerega prostore in opremo je 1. 9. 1997 najela avstrijska Styria ter ustanovila podjetje Vzmeti Ravne, d. o. o.
Prevladovale so sporazumne prekinitve delovnega razmerja (39), drugi vzroki pa so bili še: zaposlitev za določen čas (8), invalidska upokojitev (4), smrt (2), disciplinski ukrep (1), starostna upokojitev (1) in razporeditev znotraj koncerna (1).
Med zasebnimi družbami so le v Šerpi in Vogardu prekinili po 1 delovno razmerje - obakrat sporazumno.
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, botra in svaka IVANA MUSA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje in sveče, nam izrazili sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala sodelavcem Strojev, Lesne Pameče, Johnson Controlsa in njegovim nekdanjim sodelavcem iz Valjarne ter sošolcem 4. b razreda Gimnazije Ravne in razredničarki ge. Stoparjevi.
Posebej se zahvaljujemo za vso skrb dr. Francki Šmid - Borovnik, družini Epšek, Janji in g. župniku za cerkveni obred.
Hvala g. Filipu za ganljive poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi, Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev za odigrane žalostinke in pogrebcem.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Terezija, sin Boris, hčerki Silvija in Martina z Brankom ter sestre z družinami krst rtrt krst
Ob boleči izgubi moža ČEDA BILOBRKA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz Težke livarne za izrečeno sožalje, darovano cvetje in pomoč.
Polumenka Bilobrk
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, novinarka in lektorica prof. Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije sta prispevala: uredništvo in kadrovska služba podjetja STO.
Tel.: 0602 21 - 131, urednica 6305, tajništvo 6753, novinarka 6304.
Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška 14, Ravne na Koroškem.
Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
NAGRADNA
KRIŽANKA št 28
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 27 REŠITEV VODORAVNO: JEKLARNA, KP, OBLACIJA, ALA, TE, SENA, STAR, ANO, TISKARNA, STOTAK, AE, DEKANI, ANTE, ATAR, SLAD, AT, MIRTAjATA, RI, AL, AMATI, RIK, RESNIK, KATJA NIALA, ARS.
IZŽREBANI REŠEVALCI, ki dobijo knjigo aforizmov Nika Brumna, so: • METKA ZORMAN, SŽ-METAL RAVNE, d. o. o. • MARKO PAVŠE, SŽ-NOŽI RAVNE, d. o. o. • MARJAN PEČOVNIK, Čečovje 7, Ravne na Koroškem.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 28:	Rešitev
križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 3. 11. 1997 na naslov: FUZINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinaija, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
Nagrade za tokratno križanko poklanjata AVTO-MIX in Kava bar As z Raven, ki
smo ju predstavili že v prejšnji številki Fužinarja.
V Avto-mixu (avtomehanika, pralnica, avto-pnevnuitika) bodo trem srečnežem oprali avto, njihovim lastnikom pa bodo medtem v Kava baru As postregli z želeno pijačo.
Vabilo za obisk obeh obratovalnic (“na koncu fabrike” oziroma ob Pralnici) velja tudi vsem drugim bralcem glasila. Že objavljenim podatkom dodajmo še, da avtopralnica dela ob delavnikih od 8. do 18. ure (ob sobotah od 8. do 13. ure), servis pa od 8. do 16. ure. Janez Miklavc, s. p., in njegova sodelavca vam bodo prijazno in hitro očistili avto, ga pripravili za tehnični pregled, zamenjali gume ali motorno olje ipd. Od oktobra imajo tudi status pooblaščenega servisa za KI A MOTORS.
	POSODA ZA ROŽE	KAJNOV BRAT	LOJZE ROZMAN	DRŽAVA V KARIBU!	NORDIJ- SKA BOŽAN- STVA	ITALIJ. PEVKA PAVONE	MORSKA PTICA, ALK	ALPE ADRIA	IKO	TULEC, TOK	KRAJ NA GORENJSKEM	OSEBNI ZAIMEK
OBRAT ZA PREDELAVO JEKLA									JAZ (LAT.)			
1ZJEDA- NJE MORSKE OBALE									GLAS PRISILNO DELO			
24. IN 6. ČRKA			SLOV. TV VODITELJ MANJŠE NASELJE					GNOJNA TVORBA ZDRAVILNA RASTLINA				VRHUN- SKI ŠPORTNIK
IME EDISONA					SOBNA RASTLINA DAR							
IF	GLAVNI ŠTEVNIK	POGAN				OŽINA NA MALAKI				IME ČRKE		
		ŠAHIST FISCHER								VIDIK		
MORSKA RIBA						ŽENSKO IME PIJAČA STARIH SLOVANOV					HRVAŠKI POL- OTOK	®
GRŠKA ČRKA			DANSKI OTOK				SREDIŠČE MOLDAVIJE					MESTO V RUSIJI
			MALTA				PTICA Ujeda					
ETNIČNA SKUPINA V NIGERIJI				KRAJ V SLAVONIJI					MEDME 1 TIŠINE			T
				VRSIA VRBE					INDONEZ DEL MOLUKOV			
i,iir	češki AT. ZATOPEK POLONIJ					VESOLJSKO VOZILO JAKOB ALJAŽ						A
KRAJ PRI LJUBLJANI								GLAVNO MESTO GANE				A
OPERNA PEVKA ONDINA					ALU- MINIJ			PRIPAD- NIK ITALOV				L
IME IN PRIIMEK ......
PODJETJE OZ. NASLOV