Uredništvo
iuupravništvo:
Kolodvorsko uhco Jtev. ib.
Z Urednikom so »nore govoriti v«ak dan od 11. <*o 12. ure.
Rokopisi ao ne vračajo.
Inserati:
Soatstopna potit-4 ki uri Ppo-
»»vnanji dnjo ao fopaot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Iz Im, j n vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravni&tvu:
aa celo leto6gld., 7.a pol lota 8 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na moseo 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. v#č.
Po poiti velja
aa eeloleto 10 gl., za pol leta 6 gld., aa četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden meseo 86 kr.
Sfer. 202.
V Ljubljani v sredo, 29. oktobra 1884.
Tečaj I.
Vabilo na narocbo.
S 1. novembrom prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, n<tj naročbo ob pravem času ponove, da se ’^08i^n^elistan^j)retrga. Najbolje se to učini po postni nakaznici, na čegar odstriže/c treba prilepiti le naslov, ki je na P&sku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Za Ljubljano:
na mesec .................gld- —'50
do konca decembra.................>	1*—
za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr.
Po pošti:
na mesec .................gld. —’85
do konca decembra..................  1-70
Čehi in Hrvati.
Slovenci .imajo dva sorodnika, za katera se zanimajo v prvi vrsti: Hrvate in Čehe. Hrvata ljubimo z bratovskim čutom, izvirajočim iz bližnjega sosedstva, skupne povestnice in krvnega pobratimstva. Jezik, kateri se čuje onstran Sotle in Kolpe, je tako soroden naši materinščini, da niti toliko razlike ni med njima, kakor med gorenje-nemškim narečjem in nižjo nemščino. Skupni boji proti turškemu sovragu vtvrdili so našo solidarnost, gospo-darstveno gibanje s svojimi tesnimi sponami jo ojačuje dan za dnevom. Naravna vez, katera nas spaja s češkim življem, pač ni tako trdna. Pazno moramo poslušati brata Čeha, ako ga hočemo razumeti, in tudi zgodovina je le redko kedaj v ožjo dotiko spravila obe geo-grafično po vsem ločeni plemeni. Toda če se oziramo na intenzivno delavnost tega sorodnika, na visoko stopinjo kulture njegove, na energijo in vzorno žilavost, katera ga je rešila stoletne pozabljenosti ter mu otvorila
Listek.
Moliorske knjige.
Leto za letom podaja nam slavna »Mo-uorska družba" pravo zakladnico raznovrstnega berila za dolge jesenske in zimske večere. Sedaj ravnokar razpošilja svoje letošnje knjige, ki so : 1.) Koledar; 2.) »Miklova Zala“, povest iz turških časov; 3.) »Občna zgodovina", X. snopič; 4.) »Slov. pravnik", II. snopič; 5.) »Cerkvena pesmarica", II. del; 6.) »Življenje Marije in Jožefa", III. snopič. Gotovo same lepe, dobre in koristne knjige, in vse to — skupaj 78 tiskanih pOl — dobi se za donesek jednega samega goldinarja!
No, navzlic temu imel sem večkrat priliko slišati, da ljudstvo s knjigami ni prav zadovoljno. Družbi je sicer letos zopet mnogo novih udov priraslo (vseh skupaj jih je sedaj 28 502), a za to gre v prvi vrsti brez dvojbe nvala čč. poverjenikom, ki res z izredno gorečnostjo za družbo delujejo; v drugi vrsti pa
duri sijajne bodočnosti, potem se spoštljivo klanjamo temu vzglednemu narodu ter se ponosno spominamo na to, da smo i mi vzrasli na istem deblu kakor bratje naši na obrežji Labe in Vltave. Ni čuda tedaj, da z opravičeno paznostjo sledimo političnim peripetijam hrvatskih in čeških bratov: saj je tudi v naših prsih prepričanje živo, da napredujemo in nazadujemo z usodami svojih naravnih zaveznikov.
Ali skoro si ne moremo misliti večjega razločka, nego je oni, ki se razodeva med političnimi rabukami v sosedni Hrvatski in mirnim delovanjem na češkem ozemlji. Nam, ki iz daljave bolestnim srcem gledamo tužne prizore v hrvatskem saboru ter se plašno oziramo po črnih oblakih, zbirajočih se nad glavami hrvatskih sosedov, nam vsaj vsiluje se misel, da se bode narod med Dravo in Savo še bridko pokoriti moral za vrtoglavost onih nezrelih elementov, kateri sedaj politično vreme delajo v Zagrebu in drugod na Hrvatskem. Z vso odločnostjo obsojali 3mo od nekdaj paroksizem »stranke prava". V kolikor so nam hrvatske razmere znane, obžalovati smo morali monstrozne prepire v zagrebški deželni sobani; surovost, izražajoča se v brezraernem psovanji, polnila je nam dušo z opravičenim srdom, in če smo primerjali obširno postavno avtonomijo trojedine kraljevine z rastočo b&do in duševno zanemarjenostjo njenega prebivalstva, dejali smo sami pri sebi, da tolpa Star-čevičevih privržencev, nič manj pa tudi ue-zavisna strauka ne hodijo po onih potih, po katerih narodi dospevajo h konečnemn cilju, do gmotnega in dušnega blagostanja. In vesele nade, da bi se skoro zjasnilo nebo nad Hr-vatsko, so nam zginile zlasti v zadnjem času. Kar se je v pretečenem tednu pripetilo v hrvatskem saboru, nima več analogije v parlamentarnem življenji sedanjega veka. Odkar je mladi poslanec dr. Hinkovič imenom »stranke prava" zbornici izročil gorostasni svoj adresni načrt, čudno to zmes veleizdajske norosti in nebuloznega domoljubja, odkar je na dnevnem redu glasovita ta izjava, katera
ste, če se ne motim, največ »Cerkvena pesmarica" in gosp. Volčičeva knjiga k tako sijajnemu napredku pripomogli. Kar se pa ostalih knjig tiče, želi si ljudstvo — vsaj pri nas — več zabavnega berila, to je-, povesti, pravljic, pripovedek, pesmi, šaljivih spisov itd. Poučni spisi, in naj si bodo sicer še tako zanimljivo pisani, ne spadajo v to vrsto. — In na zabavno berilo, kakor sem ga v predstoječih vrsticah označil, se odbor — posebno zadnja leta sčm — res premalo ozira. Zadnja leta prinesle so nam družbine knjige le malo, malo povesti, in še te niso bile prevzorne. A letos podaja nam odbor — razera nekaj malih drobtin — tudi samo jedno, sicer izvrstno povest: »Miklova Zala".
Na škodo obče zabavnemu berilu prote-žoval je odbor dosedaj zlasti knjige pobožnega značaja. Tej stroki je vsako leto odmerjenih največ pOl. Tako se nam (kakor za lansko) za prihodnje leto naznanjajo celo tri knjige pobožne vsebine; kajti »Cerkvena zgodovina" in »Slovenska apostola sv. Ciril in Metod" ste (poleg »Življenja Marije in Jožefa") v prvi vrsti vsekako verski, cerkveni knjigi. In te
zanika ves državnopravni položaj v naši monarhiji ter cel6 žali sveto osobo premilostnega vladarja, niso potihnile bojne vihre v hrvatskem parlamentu. Dan za dnevom izzivali so Starčevičevi pristaši nove izgrede, onemogočili so s svojimi provokacijami vsako mirno obravnavanje, pri vsaki seji se je bilo bati, da si razgrete stranke ne pridejo do živega, in konečno je bila večina primorana, z oboroženo silo, z bajoneti žandarjev, izterati nepokoj-neže, kateri so s svojim obnašanjem — ve-doma — ob ves kredit spravili politično zrelost hrvatskega naroda.
Nikakor ne tajimo, da se za ono obliko konstitucijonalizma, katera se je te dni ugnjez-dila v Zagrebu, ne moremo navduševati. Uže ta faktum, da so orožniki uhod v saborsko palačo morali zabraniti izbranim poslancem, nas je neprijetno dirnil, in novi opravilni red z izredno diskrecijonarno oblastjo predsednikovo zdel se je nam v nekem oziru podoben oni ključanici, s katero so se usta zatvorila Papagenu v Mozartovi operi. Parlamentna skupina brez govorniške svobode — to je protislovje samo po sebi, in baš taka nenaravna anomalija uvedla se je sedaj v ustavni kodeks naših hrvatskih bratov. Toda če pomislimo, na kak nečuveni način je besna opozicija divjala ter neprestano motila in zaprečevala razprave, moramo vender priznati, da se z navadnimi določili poslovnega reda ne bi ničesar bilo doseglo pri takih elementih. Položaj je bil čisto izreden, in če narodna večina ni nameravala, odpovedati se ustavnemu življenju sploh, če je hotela rešiti nagodbo z Ogersko, pravno podlogo hrvatski avtonomiji, morala se je poslužiti tako drastičnih sredstev, kakeršna so se zadnje dni bila uporabljala pred deželno hišo v hrvatski stolnici.
»Stranka prava" morala je proti svoji volji ostaviti deželno zbornico, »nezavisnjaci" so ji prostovoljno sledili. To si ni zgodilo takoj, stoprav sredi druge seje se je zmerna opozicija domislila, da je deželni zbor nezakonit, ako pogrešamo v njem zastopnike nekolikih volilnih kotarov. S prva so se »neza-
knjige bodo gotovo obsegale nad polovico vsega berila, da molčim o novcih, katere bode odbor za njih olepšanje (slike) še posebej potrosil. To se mi zdi vender nekoliko preveč za cerkvene namene, posebno, ako še pomislimo, da od ostalega prostora, ki je za obče zabavno in poučno gradivo namenjen, odpade kakih deset p61 za koledarske stvari in imenik družbinih udov, ki se prav za prav ne morejo k berilu prištevati! — S »Cerkveno zgodovino" bi se po mojih mislih lahko še jedno leto počakalo; saj je podobno knjigo družba uže pred več leti izdala. Pač pa je želeti, da se gosp. Staretova »Občna zgodovina", ki se uže toliko let vleče, da so mnogi udje zaradi tega uže nevoljni, prej kot možno, okončd! Namestu »Cerkvene zgodovine" naj bi torej družba prihodnje leto rajše prinesla nadaljevanje, in če možno, tudi konec »Občne zgodovine"!
Vsakemu udu po polnem vstreči, je težavno, ako ne celo nemogoče; kajti želje posameznih družbeuikov so ravno tako različne, kakor njih stan in olika. Vsakemu ne ugaja vse: eden želi to, drugi uno; eden ljubi pred
visnjaci“ izdatno udeležili adresne debate, oči-vidno so dolgo odlašali, predno da so jo tudi oni:potegnili in Montem sacrum. Da so s svojo secesijo neposredno utvrdili pozicijo Starče-vičijancev v narodu, je po vsem jasno. Sploh smo uverjeni, da bode stranka zmerne opozicije, navzlic odličnim talentom, koje nahajamo med njenimi pristaši, kmalu izginila z političnega odra, kajti po vsej pravici se ji pred-bacivajo dve veliki zmoti: skrajni nazori, katerih uresničiti ni mogoče, in dejanjsko polovičarstvo. Političen program takozvanih „Zmer-nih“ v Hrvatski je gola utopija, je v diametralnem nasprotji z zgodovinskim in dr-žavnopravnim razvojem naše države. Svoji ožji domovini hočejo priboriti popolno nezavis-nost od Ogerske, a skupni državni zbor pred kraljevim venčanjem in skupna delegacija so po njih umovanji zadnji sledovi one zveze, katera med krono Štepanovo in Zvonimirjevo obstoji uže 800 let. Ako se pa to uresniči, potem je dualizem uničen v Avstriji in na njegovo mesto stopi trijalizem. To se pa nikakor ne da priboriti v sedanjih razmerah, in hrvat-ska opozicija, bodisi da se zbira pod zastavami proroka Starčevima, bodisi da jo v borbo vodi dr. Mazzura, ne bode z vsem svojim klu-bovanjem dosegla nič druzega, nego da se odpravi sedanja nagodba z O g e r -sko. O tem državnopruvnem aktu pa trdi po vsej pravici praška „Politik“, da je nagodba leta 1868 Hrvatom uže dovolila najskrajnejšo mero deželne samouprave.
Kako različna je pot, katero je ukrenil vrli narod češki pod vodstvom priznanih državnikov! Nasprotje nemško-liberalnili hegemonov na Češkem je mnogo bolj opasno, bolj strastno, nego razkol med hrvatskimi strankami. Zlasti zadnje desetletje pred Taaffejevo vlado zdihoval je češki rod pod silnim pritiskom, kateri daleč prevaguje vse one madjar-ske nezakonitosti, o katerih se čujejo pritožbe na Hrvatskem. Ona avtonomija pa, ki je uzor narodnih voditeljev na Češkem, kojo zahtevajo za svoje staročastno kraljestvo, niti senca ni one samouprave, katero Hrvatje uže z davna dejanjsko uživajo! In vender, kako dostojno so se vri.ile deželnozborske obravnave v praški zbornici, kako zmerno in spravljivo so se obnašali Čehi navzJ/<? temu, da jih je nemška manjšina čestokrat provocirate s svojimi nasveti! Ko je šlo za volilno reformo, za spremembo sedanjega volilnega reda, s Jcaterim se vpijoča, od vseh stranij priznana krivica godi' češkemu življu, odjenjala je večina v očigi'ed nemškemu uporu ter sprejela predlog manjšine.
„Lex Kvičala", dasi v teoriji po polnem opravičena, izročila se je vender šolski komisiji, in celo to je negotovo, če se bode v prihodnjem zasedanji pričelo meritorno posvetovanje
o	prevažnem zakonu. In predlog Bareutherjev, predlog Herbstov, katera sta vender v svojih posledicah drzni atentat na zgodo-
vsem pobožno, drugi poučno, tretji zopet zabavno berilo. No, vender se sme rež«, da zlasti dobro zabavno berilo ustreza vsakemu udu, bodisi olikan ali neolikan, in stanu kakerš-nega koli; v tem ko poučno in pobožno berilo ne najde povsod marljivih čitateljev. Vse-kako pa bi odbor najbolje pogodil, ako bi se na vsako stroko (pouk, zabavo in pobožnost) enakomerno oziral.
V	tem oziru si dovoljujem sl. odboru podati nekoliko opazek v blagovoljen preudarek. Pred vsem: koliko knjig naj družba vsako leto izdava? Nekateri so teh mislij, da bi se naj izdavalo manj knjig, a te bolj celotne in
—	vezane, češ, brošurane knjige se prehitro trgajo ter gredo tako po zlu. Tega nasveta jaz ne bi priporočal; 1.) za to ne, ker izdava družba večkrat prav obširna dela, katerih ni moči v enem letu na svitlo spraviti in torej tudi ne vezati; 2.) ker veznina preveč stane ter bi morali vsako leto najmenj dve knjigi odpasti, da bi se mogla namestu njih veznina plačati; 3.) komur so knjige pri srci, jih bode uže sam vezati dal; pri onih pa, ki zanje nimajo brige, tudi vezane knjige ne bodo dolgo trpele; 4.) ker se more raz-
vinsko jednoto kraljestva češkega, nista se odbila takoj a limine, po prvem branji, temveč tudi tu nudila se je protivniku primerna prilika, objaviti svoje nazore ter utemeljevati težnje in terjatve svoje. V Pragi stojč na čelu narodnemu gibanju zreli politiki, skušeni in previdni državniki, na Hrvatskem dela se politika na ulicah, cestni agitatorji begajo siromašne in nevedne mase ter z drznimi rokami si prisvajajo častne embleme narodnega pr-vaštva!
Položaj Slovencev je tak, da ne moremo politiko delati na svojo pest, da se moramo oklepati svojih krvnih sorodnikov. Koga bodemo vtedaj posnemali, delavne, zmerne, spravljive Čehe ali one hujskače, kateri razgrajajo po Hrvatskem? Odgovor je lahek; v kolikor je nam znan značaj našega naroda, želje in potrebe njegove, smo do dobrega uverjeni, da se ogromna večina slovenstva nikedar ne bode dala zapeljati od onih nezrelih sanjačev, kateri bi tudi pri nas le preradi kopirali Starčeviča, temveč da bode vztrajala na oni varni poti, po kateri hodi kompaktna narodna večina v kranjskem deželnem zboru!
Slovesni sprejem delegacij.
Pri včerajšnjem sprejemu delegacij odgovorilo je Njegovo veličanstvo na besede predsednikove tako-le:
„Zatrjevanje zveste udanosti, katere ste mi ravno izrazili, uapolnuje me z odkritosrčno zadovoljnostjo.
Ko sem imel vas zadnjikrat zbrane krog Sebe, izrazil sem nado, da bode Evropa uživala tudi v bodočnosti blagoslove miru. To upanje se je uresničilo in lahko izrečem, da smemo tudi v prihodnje pričakovati dobo miru, nemotenega dela in vedno rastočega ljudskega blagostanja. Naše razmere k vsem evropskim velesilam in posebno k sosednjim državam se morajo kot najprijaznejše označiti.
Shod, katerega Sem nedavno imel z Nj. veličanstvi, cesarjem ruskim in nemškim, dal mi je priliko, da sem ponovil srčne Svoje razmere k ruski cesarski hiši; priča pa tudi, da so vsi trije vladarji in njihove vlade v po polnem soglasji, obdržati in utemeljiti podloge miru, ki so tako nujno potrebne za blagor njihovih ljudstev.
Naslanjajese na pogodbe in na medsebojno zaupanje, ima ta jedinost namen, biti pomenljivo in vplivno poroštvo miru, katerega plodu-nosne posledice — to Sem prepričan — ne ibodo samo nam, temveč tudi vsem narodom v ^rid.
V	popolni oceni financij alnega položaja1. monarhije, trudila se je Moja vlada, troške za skupno vojsko tako omejiti, kolikor je le dopustila skrb za ohranjenje vojne čvrstosti in pripravljenosti.
ličnemu okusvi posameznih družbenikov le s kolikor najvet'; moči mnogovrstnim berilom vstreči. — Zatorej bi jaz ravno nasprotno svetoval, da naj izdava družba redno po sedem, namestu po šesit knjig; kajti bi bila potem mnogovrstnost vecjja, tudi bi se dala tvarina bolj primerno razdeliti, kakor je to pri sedanji osnovi mogoče. — Cela stvar bi bila po mojih mislih najbolje tako-le uravnana:
„Koledar“ naj bi prinašal razen navadnih koledarskih stvarij i menik družbinih udov, druž-bin oglasnik in v dodatku razno poučno-zabavno berilo. V tem dodatku pa bi se naj tiskali samo taki spisi, ki, ali niso obče-zanim-ljivi ali pa imajo le bolj začasno vrednost; kakor: »Razgled po svetu“ (ta »razgled11 je sicer prav primeren, a za mnoge ne prinaša Večjidel nič noveg a), nekateri manj važni gospodarski in verskit spisi ter vse bolj suhoparne razprave.
Druga knjiga, bi, kakor sedanje »Večernice", obsegala povesti, pesmi ter razne zabavne in poučne članke. Kakor je znano, so „Večernice8 narodu izmed vseh knjig najbolj priljubljene, zato pa bi moral odbor ravno na to knjigo najve.čjo skrb in pozornost obračati;
Varnost našega morskega b r e g o v j a zahteva, da se napravijo moderna brambena sredstva; svoto, ki je za to potrebna v prvem letu, zahtevalo bode uže sedaj Moje mini-sterstvo.
V	Bosni in Ercegovi ni trudila se je Moja vlada, da uvede v vseh strokah uprave povekšano delovanje. Vesel napredek kaže se v razvitku teh dežel.
Svota, ki je potrebna za vojake, je letos znižana, ker se je število vojske zopet pomanjšalo.
Donesek k upravnim troskom teh dežel iz skupnih sredstev se letos tudi ne bode jemal v poštev.
Vodi Me upanje, da bode rešitev danih vam nalog pričala o vaši domoljubni vztrajnosti in vaši potrjeni razsodnosti. Mojc popolno zaupanje vas spremlja pri vaših delih; s toplim izrazom tega zaupanja in cesarsko Svojo naklonjenostjo vam kličem vsem: Dobro došli!“
Pri sprejemu ogerske delegacije ogovoril je predsednik grof Ludvik Tisza Njegovo veličanstvo. Poudarjal je udanost Ogerske in prepričanje, da zamore domovina le tedaj vspešno napredovati, če je prestol neomajan in monarhija močna in jedina. Pač je treba štediti, a kar zahteva varnost domovine — to bode ogerska delegacija vedno rada dovoljevala. Ako bode doba miru ohranjena in ako bode vlada porabila ta ugodni čas, da povzdigne gospodarstvene zadeve države doma in v inozemstvu, potem bode država leto za letom ložej zamogla ustreči potrebam monarhije.
Predsednik avstrijske delegacije, doktor Smolka, je v svojem nagovoru tudi z navdušenimi besedami izražal čute vdanosti in zvestobe do Nj. veličanstva. Nalogo delegacij osvetil je gledč dveh meri. Na jedni strani bode treba davkoplačevalce kolikor mogoče varovati in s tem pospeševati, da se doseže ravnotežje v državnem gospodarstvu. Na drugi strani pa bode delegacija dovolila potrebne svote, da si ohrani država svojo moč in veljavo. Krasni naši armadi bode z veseljem votirala one zneske, ki so neobhodno potrebni, ako hoče vojaštvo zadostiti svoji težavni nalogi. Delo, ki čaka delegacij, nikakor ni lehko; a vender je govornik prepričan, da bode rešeno po vzvišenih očetovskih intencijah Nj. veličanstva, intencijah, ki delujejo tako vztrajno in plodunosno za blagor narodov, živečih pod milim žezlom Nj. veličanstva. To pripoznavajo s hvaležnim srcem vsi rodovi, ki vedno prosijo Vsemogočega, da bi obvaroval, čuval in blagoslovil presvitlega vladarja.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Včeraj bile so delegacije sprejete od Nj. veličanstva cesarja. Prestolni govor napravil je na delegate silen utisek. Redko ke-
ona bi se morala pred vsemi drugimi odlikovati. Oblika naj bi ji bila nekoliko večja, sploh bi morala biti vsa knjiga bolj obširna (okolo 10 p6l) ter vsaj z nekaterimi slikami olepšana. Obsegati bi morala vsaj tri daljše povesti (po ‘/j pole), nekoliko dobrih pesmi, več vsakovrstnih poučnih in zabavnih spisov, najmanj 50 (a ne samo 10 do 12) smešnic in razno drugo izbrano drobnjavo. Tako urejena knjiga bi se narodu gotovo čez vse prikupila ter družbi vsako leto mnogo udov privabila.
Tretja knjiga bi bila edino zabavi namenjena; prinašala bi vsako leto kako večjo povest, kakor je na pr. letošnja »Miklova Zala“, ali pa bi se po nji (od leta do leta) kako večje pripovedno delo objavljalo.
Četrta in peta knjiga bi bili namenjeni pouku; vender naj bi odbor za to skrbel, da bi se ob enem ne objavljalo dvoje obširnih del, ampak da bi vsaj ena teh knjig bila celotna, da bi prinesla vsako leto ali vsaj vsako drugo leto kaj novega, na pr. eno leto „Slov. soči-var“,ydrugo leto »Pogled v kemijo" itd.
Šesta in sedma knjiga slednjič bi bili po-božnega značaja.
(Konec prihodnjič.)
'lai govoril je cesar pri oficijalnih sprejemih
glasno in odločno, kakor včeraj. S polnim poudarkom govoril je monarh o tropskem shodu v Skjernijevicah ter navlastito ^glasil prijateljsko razmerje k Rusiji in nemški državi. Rusija imenovala se je najprej ter je Cesar ta stavek posebno naglasil. Omenjeni odstavki prestolnega govora našli so tudi pri dolegatih najživahnejše odobravanje. Prestolni Kovor nam je najbolje potrjenje občega prepričanja, da je evropski mir za dolgo časa 08’guran.
Kakor smo uže včeraj javili, govoril je Predvčerajšnjem v hrvatskeni saboru ban M Khuen važen govor, kateri zasluži polnost tudi izven mej trojedine kraljevine.
grof Khuen odkril je krtovo postopanje °Pozicije ter se izjavil o svojem položaji nagoti skupni vladi in hrvatski kraljevini. Rekel jo, da je prošel čas, ko se je mislilo, da se bode na Hrvatskem moralo vladati tudi brez sabora, ker se je sedaj v zbornici našla večina, katera hoče ohraniti zakoniti temelj. Drugi važni dogodek iz lirvatskega sabora je ^stop neodvisne narodne stranke. Neodvis-njaki ostali so še dva dni po izključenji Star-kevičijancev v saboru, potem pa so se kar na enkrat spomnili, da tam, kjer ni proroka Starčeviča, tudi oni ne morejo ostati, ter so mi Gdnsemarsch zapustili saborsko dvorano. Pred izstopom so pa vender-le potolažili saborsko večino, da bodo uže zopet prišli pod načelstvom Davida Starčeviča.
Iz Sarajeva se poroča, da se je novačenje v Bosni tudi v okrajih Visoka, Dolnja Tuzla in Prozor vršilo mirnim načinom. Koncem tega meseca ovršeno bo novačenje v celi Bosni in Ercegovini.
Tuje dežele.
Iz Berolina se javlja, da se nemško mi-nisterstvo notranjih zadev bavi sedaj z vprašanjem, bi li ne kazalo prepovedati tovarnam, da upotrebljavajo delavke tudi pri ponočnem delu. To vprašanje res zasluži, da se nanj <%ne največja pozornost ne samo v Nemčiji, nego tudi drugod.
Predvčerajšnjem otvorilo se je narodno sobranije bolgarsko v Sofiji. Knez Aleksander sam otvoril je zborovanje. Knežev govor naglasa najprej, da vlada v deželi popoleu *nir in da so odnošaji z vlastmi prijateljski. Oglaša se potem, da se bode narodnemu so-braniju predložilo več zakonskih načrtov finau-cijalne narave; izjavlja, da bode Bolgarija čim prej storila svojo dolžnost glede zidanja iztočne železnice ter da se bode tudi spor s Srbijo skoro definitivno poravnal.
Egiptovski proračun za vojsko in policijo iznaša za leto 1885 360000 funtov šter-Hiigov, in sicer 130000 funtov za vojsko in 230000 funtov za policijo. Vojska znižala se bode na 4000 mož ter bodo razun 18 odpuščeni vsi angleški častniki. Policija pomnožila 8e bode 'za 3000 mož.
Razne vesti.
— (V Jeruzalem!) Iz Celovca se z 23. t. m. poroča: Pred dvema dnevoma opa-
Žovali smo na naših ulicah Čudno prikazen, moža v trdi halji, bosoga in gologlavoga. Ker jo bila njegova oprava izredna, vzbudil je pozornost oblakov in zahtevali so od njoga, naj se s pismi izkaže, kdo da je. Našli so njegovo izkaznico vso v J10 polnem rodu ter zvedeli, da je možu tekla zi-v doželi Cida in Don Quixota tor da jo poto-Va-1 peš od Valladolida v St. Juana do Compostella, £ tu v Lourdes, potem k Mariji Mniški ter da %zi Tirolsko prišel v Colovec, od koder namena iti v Zagrob, v Sarajevo, v Sredec in Cari-Iz Carigrada potoval bodo pobožni romar daljo v Joruzalom, da izpolni storjene obljubo, to pot jo prohodil potrpežljivi romar samo z ^jom španščino. Ta španski romar prenočil jo
1	tukajšnjih kapucinih.
— (Sožiganjo mrličev.) V Gothi jo soži-mrličov užo zolo prišlo v navado. Od lota
ko se je postavila peč za sežiganje mrli-
čev, se jo število sežiganj vedno množilo. Tako se jo sežgalo 1. 1879: 17, 1. 1880: IG, 1. 1881: 33, 1. 1882: 33, 1. 1883: 46 in 1. 1884 uže 54 mrličev. Izmed sežganih mrličev je bilo 62 domačinov, 138 vnanjih; 162 moških, 69 žensk in 5 otrok.
— (Velikansk grozd) zrasel je v Luganu tor je bil v Bielu (Švica) razstavljen; dolg jo bil 60 cm., ne vštevši prazni del peclja.
— (Novi okumenični patrijarh.) „Pol. Corr.“ poroča iz Carigrada: Dne 20. okt. sprejel je sultan v slovesni avdijenci novega ekumeničnega patrijarha. Vladni parnik šel je v Therapijo po novega dostojanstvenika; pripeljal ga je s sijajnim spremstvom v Dolmo-Bagdže, kjor so uže čakali krasni cesarski vozovi. V njih se je vozil patrijarh s svojimi duhovniki v cesarsko palačo. Sultan ga je sprejel jako uljudno in prijazno. Pripel mu je na prsa veliki kordon medžidije-reda. Od vladarja podal se jo patrijarh v palačo velicoga vezirja in družili ministrov, katerim je napravil običajne poklone. Vrnivši se domov bil je potem slovesno umeščon,
— (Dva francoska učenjaka) evropske slave umrla sta v Parizu. Prvi je Mr. Faustin Helic, najslavnejši kriminalist svoje dobe. Dočakal je 85 lot. Drugi je Jacques Auguste Adolpho Regnier, znani prelagatelj Schillerjevih del. Porodil so je 1. 1804.
— (Igralčevi dohodki.) Augleški glo-dališni igralec Wilson Barett, ki jo znan kot najboljši predstavljavec Hamletov, zasluži na leto čoz 200000 gld. In naši igralci?
— (Knežja plača kočijažova.) Znani nevjorški milijonar in železniški kralj, kaker tega kneza nazivljajo, jako slabo plačuje svojo delavce. Vender ima pri nekaterih izjemo. Za svoje kočijažo vrlo dobro skrbi. Nedavno jo daroval jednemu izmed teh 10 000 dolarjev, ker je zmagal pri neki dirki druge konkurente.
— (Mala potovalka.) Pred nekaterimi meseci umrla je v Indiji soproga tam nameščenega angleškega kapitana Wighta. Kmalu po smrti matere jelo je tudi jedino dete, triletna hčerka, bolehati, in skrbni oče so je odločil, drago dote poslati izpod tega nezdravoga podnebja k stari materi na Angleško. Donarstvena srodstva pa kapitanu niso dopuščala, da bi bil dal na dalnjo pot spremljevalko svoji hčerki — in kako je ukrenil? Napravil je hčerki par ducatov predpasnikov in vsakemu teh predpasnikov bile so vezano besedo: „ Jaz so imenujem Nolly Wight, sem tri leta stara in prosim te, da me dovedeš k moji stari materi, Fanny Paking v Londonu." Dete došlo je zdravo v London; princesinja Waleška, čuvša o tem dogodku, pozvala je malo Nelly k sobi, da ji je pripovedovalo o potovanji. Princesinja pa ni zvedela dosti, kajti mala Nolly je vedno le pripovedovala: „Našo hišo je zmerom obdajala voda in jaz sem dobivala več kolača in potvic jesti nego pri svojem očetu!11
Domače stvari.
— (Nj. c. kr. apostolsko veličanstvo) blagovolilo jo z Najvišjim odlokom z dnč 19. oktobra t. 1. izpraznjeno prebendo kranjske ustanove za plemenitaške gospodičine podeliti Katarini baronici Lazarini-Jablanitz.
— (Naj višje priznanjo.) Nj. c. in kr. apostolsko veličanstvo blagovolilo jo z Najvišjim odlokom z dnč 19. oktobra t. 1. premilostno dovoliti, da se profesorju na državnem gimnaziji v Rudolfovem gosp. p. Bernardu Vovku povodom lastno izprošenega umirovljonja izrazi Najvišjo priznanje za mnogoletno izvrstno učiteljevanje.
— (Imenovanja.) C. kr. deželni šolski sviit za Kranjsko je imenoval začasno učiteljico gspdč. Pavlino Golt s eh stalno učitoljico na dvorazred-nici v Boštanji in gspdč. Josipino Mal e c v Kostanjevici učiteljico na dvorazrednici na Raki.
— (Najdeno truplo.) Včeraj našli so v Gruberjevem kanalu moško truplo. Ponesrečenec je Fran Škarjovec, 401otni zidar iz Spodnje Šiške. Zapustil jo pet otrok. Pred jednim tednom je še delal na Viči. Kako jo pal v vodo, so no vd; zločin so skoro da ni na njem izvršil, ker ni bilo znati na truplu ran. Mož ga je pa časi rad malo proveč potegnil in morda jo v pijanosti zabredel v valovo.
— (Morske živali.) Kakor se poroča iz Trsta, došel bode v kratkem v Ljubljano akvarij, v katerem se bodo	videle najlepše	žive	morsko
živali iz Jadranskega morja.
— (Mlinar in njegova hči.) Znana Rau-pahova žaloigra v 5. dejanjih se bode v 1. dan novembra predstavljala v deželnem gledališči. Pričakujemo obile udeležbe; ker bodo vse glavno ulogo v spretnih rokah, so je nadejati prav zabav-noga večera.
— (Domači	obrtovalci.)	Pri	gradnji
gledališča na Reki prevzeli so mnogo del ljubljanski trgovci, in sicer je prevzel tapetovanjo in okraševanje ter dotično opravo v oskrb gosp. Fran Dob eri ot, barvomazniška dela gosp. Adolf Eberl, stekleninarska dela in oskrb z ogledali je prevzel gosp. P. Kajzel, bliskovne odvodnike in telegrafsko napeljavo bode oskrbel gosp. A. Geba.
Iz seje mestnega odbora ljubljanskega.
V	Ljubljani, 28. oktobra.
Mestni zbor ljubljanski imel je	danes ob 6ti
uri	zvečer v mestni	dvorani javno	sejo.	— Seje
udoložilo so jo 18 odbornikov.
I. Gosp. župan Grasselli otvori sejo, kon-statuje sklepčnost odbora tor imenuje overovateljema zapisnika gg. dr. Bleiweisa viteza Trsteniškega in dr. Zarnika.
Gosp. župan Grasselli naznanja, da se je Nj. veličanstvo cesar blagovolil zahvaliti za poslano mu čestitko k imendanu. •— Se vzame v znanjo.
Na daljo poroča, da se je gdč. Frohlichova odpovodala poučevanju v ženskih ročnih delih, in sicer zaradi bolehnosti. Gosp. župan obžaluje izgubo te izvrstno učiteljsko moči ter predlaga, naj se gdč. učiteljici izreče priznanje in zahvala.
Zbor odobrovalno pritrdi.
Daljo: Mesto Praga poslalo je poročilo. — So vzamo v znanje.
Konečno omenja g. župan Grasselli, da je deželni zbor kranjski v slednjem zasedanji imel se baviti z mnogimi predlogami, katere so zadevale mosto ljubljansko. Na dnevnem redu bil je status ljubljanskega mesta. Gosp. župan obžaluje, da se jo	ta	predloga morala	za	zdaj odložiti, a
meni, da	se	tako važna zadeva ne more brzo re-
šiti, kajti prej treba vse natanko pretehtati in preudariti, in boljo jo, da se ne stori kako no po polnem preudarjeno delo. — Sklenila pa da se je v deželnem zboru druga postava, katera bode ljubljansko mosto živo zadela. Naslov tega zakona da se sicer nedolžno glasi: Načrt zakona, s katerim so prenarejajo nekatera določila deželnih zakonov z dnč 19. decembra 1874, št. 37, in 26. okt. 1875, št. 27. (O tem zakonu govorili smo uže obširneje v poročilu iz deželnega zbora in v mnogih člankih. Ured.) Vender odvzame Ljubljani važen privilegij, katerega je do zdaj uživala. Mnoge davkoplačevalce da bode ostro zadel, češ, da bodo nekateri davkoplačevalci morali polovico več plačevati kakor do zdaj. Razen tega mora mesto skrbeti za šolska poslopja, za svečavo in kurjavo itd.	Ta zakon da je	za	Ljubljano velike
važnosti,	za	tega delj, pravi	g.	župan, zdelo so
mi je umestno s svojim drugom gosp. Moschetom glasovati proti temu zakonu ter da je tudi z besedami hotel gospode poslance odvrniti od sklepa, in to da poročati zboru si šteje v dolžnost.
Mestni odbornik gosp. Hribar pravi, da se jo mesto nadejalo, da se bode zdanja večina de-žolnoga zbora zanj potegovala, a da so nobeden poslanec ni oglasil proti omenjenemu zakonu, kateri bode zadel posebno male obrtovalce, samo župan ljubljanski da se je krepko branil tega zakona, zato on stavi dva predloga: 1.) Izroči naj se ta zakon združenemu finančno-šolskemu odseku v pretres, če možno, da se ta zakon prepreči, in 2.) izroče naj se g. županu za toplo potezanjo in zagovor ljubljanskega mesta interesov v deželnem zboru od strani mestnega zbora zahvala.
Mostni odbornik gosp. G o g o 1 a so strinja s tema predlogoma, samo omenja, naj bi prvi predlog dobil tudi pravni odsak v pretres, ker tu treba pregledati vse s pravnega stališča. Vzprejmeta se oba predloga z dostavkom g. Gogolo.
II. Poročila finančnega odsoka:
a) Prošnja Marijine bratovščino ljubljanske za znižanje takso o oglodu. Poročovaloc prodlaga, naj so prošnja odbije.
Gosp. mest. odb. dr. Tavčar omenja, da je ta bratovščina dobrodelna naprava in taki dobrodelni zavodi naj se podpirajo. Zgodilo bi se, če bi ne bilo takih dobrodelnih zavodov, da bi morala mestna občina marsikaterega revnega mrliča pokopati na svoje troško. Govornik torej meni, naj bi se prošnja ne odbila nepogojno, marveč z dostavkom, da se društvu pripušča, da od slučaja do slučaja izkaže z ubožnim listom revščino ter da se na tej podstavi potem odpusti, oziroma zniža taksa.
Gosp. mest. odb. Valentinčič omenja, da je čul, da je društvo moralično zavezano takse plačevati za ubožne in imovite, torej gre to iz društvene blagajnice.
Gosp. mest. odb. Skrbinec se strinja s predlogom dr. Tavčarja, a on meni še, da naj bi so taksa splošno znižala.
Gosp. župan Grasselli odgovarja, da Skr-binčev predlog seza predaleč, da to ni na dnevnem redu, a da je na izvoljo gosp. predgovorniku, da predlog samosvojno vloži.
Ko sta govorila še gg. most. odb. G o go la in Pakič, se je glasovalo.
Vzprejel se je predlog odsekov, naj se prošnja odbije; predlog gosp. dr. Tavčarja ostal je v manjšini.
b) Gosp. mest. odb. Gogola poroča o prošnji Ivana Skubeta, sluge na veliki realki ljubljanski, za petletnici ter predlaga, da se prosilcu dovolita dve petletnici po 25 gld.	ter da	so to	vprašanje
načelno reši	zdaj, tako da bodo	tudi	prihodnji
sluge imeli pravico do petletnic.
Predlog se vzprejme.
c) Gosp. mest. odb. Petriči č poroča o prošnji Matije Zdešarja, hišnega posestnika na Poljanskem nasipu št. 48, zaradi prodajo mestne parcele tik njegove hišo. Poročevalec omenja, da kupec ponuja premalo kupnino, zemljišče pa da je na tem prostoru mnogo	vredno, sicer	pa da	mestna blagaj-
nica ni tako	v zadregi, da	bi bilo	treba	kaj pro-
dajati, torej stavi v odsekovem imenu predlog, naj se prošnja odbije.
Predlog se vzprejme.
6) Gosp. mest. odb. Petrič id poroča o mestnega magistrata nasvetu, naj se štirim magistrat-nim detektivom dovoli po 10 gld nagrade za revizijo psov glede davka ter v odsekovem imenu predlaga, naj se dovoli prosilcem vkup 40 gld., razdelitev pa naj se pripusti županu po zaslugah.
Predlog se vzprejme.
Gosp. mest. odb. dr. Tavčar poroča o Janeza Žabjaka prošnji za znižanje najmovine mestno mesnice v šolskem drevoredu od 120 gld. na 80 gld. Kor se je mesnica oddala na prostovoljno ponudbo te najemnine najemniku, ni razloga, da “bi se zdaj znižala; stavi torej v odsekovem imenu predlog, naj se prošnja odbije.
Predlog se vzprejme.
Gosp. mest. odb. Pet ričič poroča o mostnega magistrata predlogu, naj se odpiše neiztirljiva naj-movinska doklada 132 gld. 22 kr. ter prodlaga, naj se mestnega magistrata predlog vzprejme.
Predlog se vzprejme.
(Konec prihodnjič^_________________
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Berolin, 29. oktobra. Izidi volitev so lozdaj znani samo od volitev v večjih mestih; blitve izpale precej neugodno za liberalce, zgubili so več glasov, a okrepili so se socijal-lemokrati.
Carigrad, 29. oktobra. Zatrjuje se, da je rurčija notificirala Calici, da bode obstoječe ieleznocestne črte sekvestrirala ter gradnjo lovih črt drugim koncesijonarjem izročila, če iirsch v določenem roku ne vzprejme od rurčije prve predloge gledč železniškega vprašanja.	____________
Dunaj, 29. oktobra. „Wiener Zeitung" jbjavlja naslednja premeščenja in imenovanja: Beležuik gosp. Viktor Globočnik je na lastno prošnjo premeščen iz Zatičine v Kranj; be-ležniški kandidat v Mariboru gospod Makso Kosdr je imenovan beležnikom s sedežem v Idriji in beležniški kandidat v Postojini gospod Fran Štajer je imenovan beležnikom za
Bruselj, 28. oktobra. Od včerajšnjih komunalnih volitev je pri 92 volitvah znan izid; izvoljenih je bilo 53 liberalnih, 29 klerikalnih in 10 deloma liberalnih, deloma klerikalnih kandidatov.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 29. oktobra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih......................81'05
»	»	»	» srebru......................82’20
Zlata renta............................................103-45
5% avstr, renta.........................................96-16
Delnice nšrodne banke...............................861- —
Kreditne delnice...................................... 286-10
London 10 lir sterling.................................122-35
20 frankovec............................................ 9-72
Cekini c. kr........................................... 5	-80
100 drž. mark...........................................60-05
Tujci.
Dnč 27. oktobra.
Pri Maliči: Jovanovič, c. kr. podmaršal, z obiteljo, iz Zadra. — Hostnik, Kraus, Bruckner, Polak, Weiler, Holfrich in Kaiser, trgovci, in Hammel, knjigovodja, z Dunaja. — Klein, trgovec, iz Prage. — Mascheri, trgovec, iz Trsta. — Gossleth, zasebnik, iz Hrastnika.
Pri Slonu: Schiller, trgovec, z Dunaja. — Baševi, agent, iz Trsta. — Jarc, knezoškof. oskrbnik, iz Gor. Grada. — Pototschnig, ingenieur, iz Krope. — Starič, soproga pristava, iz II. Bistrice. — Kuralt, graščak, iz Dolenjske.
Umrli so:
V civilni bčlnici:
Dnč 28. oktobra. Martin Cankar, gostač, 61 1., plučna tuberkuloza.
Meteorologično porodilo.
Gas
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanje barometra v nam
Tempe-
ratura
738-34
737-84
0-2 + 8-2
737-88 + 4-4
Vetrovi
bzv. svzh. sl.
Nobo
Mo-krina v mm
megla d. js.
zvz.
000
r
Salicilna ustna voda
in	(108)	15-1
salicilni zobni prašek
pripravljati od G. Piccolija, lekarja „pri angelji“, Ljubljana, Dunajska cesta.
Vsakdanja vporaba ohrani zobe zdrave, zobno meso okrepi ter obvaruje vseh zobnih in ustnih boleznij in vratobola.
Steklenica salicilne ustne vode 40 kr.; škatulja salicilnega zobnega praška 30 kr.
v oiei
L_/\
Ravnokar je izšla in se dobiva v Ig. pl. Kloin-mayr & Fed. Bambergovi knjigarni:
Poročilo o kmetijski enketi
dnč 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, uredil dr. Josip Vošnjak, deželni odbornik.
Cena, SO Irr., po pošti SE Icr.
Nemška prestava tega poročila velja 60kr. po pošti 65 kr.
P odpisani si usoja s tem oznaniti, da
je v
Bayerjeyi hiši v Slonovih ulicah
v kojem bode točil le najboljša in pristna prirodna vina. Tu se tudi razpečavajo vina v posodah od 56 litrov naprej v vsaki poljubni količini.
Za promptno postrežbo je najbolje poskrbljeno, ter vabi k mnogobrojnemu obiskovanji najuljudneje	(HO)	3—3
Ljubljana.
odličnim spoštovanjem
Janez Hafner.
Za prihodnje leto 1885.
V zalogi pri
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergu v Ljubljani
je izšla:
# j* *	{f	*
Slovenska
Uratika
za navadno leto 1885.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše.
W	Knjigotržnica	H
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
Ljubljana
Kongresni trg štev. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
■vseli, na tukajšnjih in vunanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah upehanih	_	_
—	—	in	m	b	®
v najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zelo rnizlsili. cenah. Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuk 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fod. Bamborg v Ljubljani.