Posebna Izdaja.
Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 1731	V mM v neleljo, i uvoisto 1814.
Leto m
ss Velja po pošti; esa
Za celo leto upre) ., K 28'— n en meseo „ . . „ 3*80 M Bemčijo oeloletno . „ 30'— m ostalo inozemstvo . „ 35'—
V L]abl|aol na domi
Ka oelo teto naprej . . K 24-—
n n meseo
3'-
V ipntt irelimn nueSno „ 1*70 ta Sobotna Izdajaš — u oelo leto ..... . ,, T— ■a Nemčijo oeloletao. „ fr— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
SLOVENEC
Bnostolpna petltvrsta (73 mm): sa enkrat .... po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popnst.
mm bzbhiii. m. osmrtnice M.:
enostolpna peiitTrsta po 2.) vin.
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, isvzem&i nedelje ln praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga Vozni red
SOC Credniitvo Je t Kopitarjevi nlioi itev. 8/IU. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma so se mm sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
DprarnlStvo Je t Kopitarjevi nllol it. 6. — Račun poitne branllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Opravnlškega teleiona St. 188.
Današnja Številka obsega 4 strani.
Kdo ooii evropski mir?
: Evropa stoji pred hudimi časi, pred veikansko krizo, katere posledice so nedogledne in nepregledne. Če se ta vihar, orkah, ki je začel prihajati sem od Rusije, ne poleže, bo zavel čez vso Evropo tak orkan, da jih zgodoviua takih ne pomni veliko. Boj vseh proti vsem, boj vsega proti vsemu.
In kakšen boj? Kakor je vse na svetu organizirano, tako so tudi armade in vojski? organizirane. Kako velikanske množice vojaštva bi si stale nasproti, s kako mnogovrstnim in do viška tehnike spopolnjenim orožjem bi se spustila Evropa v ta zmerom pričakovani, napovedani in vedno odlašani dan vojske med trozvezo in tripelen-tehto.
I Že mi,sel nanjo je huda, da človeku mozeg strese! Desetletja in desetletja se pripravlja Evropa naujo z neizrečenimi žrtvapn, da vrže na tehtnico ob takem treilotku vse!
Zato bo padla, na tistega, ki je prevzel odgovornost, za to vojsko nase, kletev Evrope, obtožba evropske kulture, hurhanitete .in civilizacije.
Avstrijci čakajmo mirno, kako se bodo dogodki razpletli. Ves kulturni lSvet nam je prav dal, vsak civiliziran ^ čJc»*>ek mora priznati, da se bori Avstrija za poštpnost, pravico, za svoj obstoj! Kje je država, ki bi mirno prepustila., da seji člarii cesarske hiše in vo-' ditelji armade .in voditelji armade pobijejo na Javni ti cestah kakor od razbojnikov. Če bi to načelo prodrlo in bi taki strašni zločini ne našli odmeva pravice in maščevalnega meča, potem bi postala Evropa gnezdo roparjev, razbojnikov in divjih hord. Potem ne ostane druzega, kakor Čakati, kdaj bo Evropa sama. sebe zadušila .
Rusija bi morala biti prepričana, da je naša monarhija primorana poiskati si sama zadoščenja in naučiti svojega srbskega soseda evropskih manir, po katerih so bile dosedaj bombe in revolverji v meščanskem občevanju prepovedani. Ruske vlade in carji so sami take vrste ljudi na zelo kratek način
Na volno svaflio!*
Nocoj, nocoj je lepa noč, odhajapio iz rodnih koč, odhajamo na bojno pot — na ztnagovalni god. Urš.!
Ne bomo kupic dvigali, le bliski bodo švigali. V potokih vino zakipi: rudeča gorka kri. Ur,a i
Pripravljena je bojna plan. O to bo lep poročni dan: Nevesta puška. Ženin — meč, goreč in hrepeneč. Ur A!
Povabljen je sovražnik vsak, da fneč bo rudel kakor mak. Mi 'bomo peli, godli vmes; sovrag bo šel na ples.
Le tiho, dragi, sredi koč! Pri?la bo zopet mirna noč: Povrnemo se zdravi k vam. počivat v rodni hram. Ura!
Po napevu? »Nocoj, nocoj, je lep večer...«
zdravili. O tem bi mogla veliko povedati ruski rublji in ruske ječe!
Če Rusija grozi in hoče z oboroženo silo posredovati za kraljevino srbsko, ■ je ta njen nastop pripisovati tudi še drugim okolnostim in vzrokom.
Rusija je nahujska.ua in osleparje-na od Srbov, ki so jo zna.li na strašen način nakačiti proti naši monarhiji.
Kako so Srbi ta zločinski posel izvedli, nam je povedal Stjepan Radič pred nekaj dnevi v hrvatskih listih. On piše sledeče:
»Evropa je predvsem velik kulturni pojem. Ko pravimo, Evropa, mislimo s tem najprej na angleško solidarnost, bogastvo in svobodo; na francosko književnost, umetnost in idealizem; na nemško marljivost iu filozofijo, na rusko knjigo, italijansko glasbo itd. V Evropi je danes tako ogromno kulturno bogastvo, tako neizmerna vrednost duševnih in materialnih dobrin, da je popolnoma naravno, da ravno najmočnejše države ip vladarji najiskrenejše in najvztrajnejše delajo na to, da se ohrani evropski mir. Tako nam je vsem živo v spominu idealno in neumorno prizadevanje današnjega ruskega carja Nikolaja II., da še Evropa podvrže svojemu mednarodnemu mirovnemu sodišču in da se razoroži. Ker je Rusija po naravi nepremagljiva v svoji obrambi in ima neizcrpljive vrelce za svojo, bodočnost, je to carjevo prizadevanje našlo tako razumevanje v celokupni ruski družbi, da se nič veli-' čas tne j šega zamisliti nc da. O vsem tem sem se prepričal, ko som opazoval vse to mirovno gibanje in govoril s tolikimi predstavitelji ruske družbe. Pa naenkrat se je vse izpremenilo:. Po aneksi ji leta 1908. se je razšlo po Rusiji na stotine Srbov, ki so z neverjetnimi lažmi iu nenadkriljivo spretnostjo vznemirili najobčutljivejšo struno ruske narodne duše. Tu se je govorilo in pisalo samo o tem, kako vsa katoliška Avstrija nespravljivo mrzi pravoslavno Rusijo, kako Avstrija z najsurovejšo silo in neštetim zlatom zavaja pravoslavne h katolicizmu, kako vse, zlasti pa svoje pravoslavne Slovane davi in preganja, tu in tam huje nego Turška, in da avstrijski Habsburžani ne smejo in ne sanjajo o ničemer drugem nego o tem, kako bi čim prej pripojili vse poljske in
Vi srca dvigajte za nas! Mi meče dvigamo za vas. Vi združenj v molitvi vsi — Mi v hrabri bi t vi vsi. Ura!
Tum armade.
V času, ko se vse zanima edinole za bojno gibanje in za novice z bojnega vrveža, ne smemo pozabiti na Gospoda vojnih trum, ki biva v najsvetejšem Zakramentu. Goreče prošnje se dvigajo v teh dneh iz src vernikov k Jezusu v tabernaklju, da bi dal častno zmago našim junakom, ki so odšli na bojno polje. Naj to gorečnost poživi kratko poročilo o evharistični armadi, ki se je klanjala pred tednom božjemu Zveli-čarju v Lurdu.
Francija, ki je dala prvi nagib, da so se jeli sklicevati e v h a r i s t i s č n i kongresi, je pozdravila na svetov-noznanom svetišču v Lurdu zborovalce 25. evharističnega kongresa. Še so nam v spominu veličastna slavlja dunajskega kongresa; splošno se je sodilo, da je Ml s kongresom na Dunaju dosežen vrhunec vejičja. In res se evharistični kongres v Lurdu po zunanji mogočnosti ne more kazati z dunajskim. Ako pa se oziramo bolj na idealno navdušenje in na splošno udeležbo iz vsega sveta, moramo priznati, da se sme lurdska evharistična slavnost častno uvrstiti med prejšnje kongrese. — Dne 21. julija je došel papežev zastojmik,
maloruske dežele in kako bi Rusijo potisnili ne samo za Vislo in Dnjeper nego tudi za Volgo.
Strašno je bilo samo pogledati, kako je deloval ta strup, vbrizgovan neprestano v imenu svetega, pravoslavja, in vse to baje samo v interesu obstanka velike Rusije. Slišal sem na svoja ušesa, kako so srbski odposlanci iz Srbije in Bosne v Petrogradu in v Moskvi na vsa usta govorili: Dobro, pustite, da na najgrozne.jši način pogine deset milijonov nas Srbov, naj le umremo kot žrtev, toda naj ne propade velika in sveta Rusija!
O tem sem dokaj obširno govoril tudi v saboru leta 1910. ter sem citiral ruske in francoske brošure, s katerimi so Srbi Rusijo uprav poplavili in v katerih je vse vrvelo takih-le laži: Nadškof Stadler ima bojda ogromna posestva in na milijone dohodkov, kako katoliški fratri s prgišči zlata in orož-niškimi bajoneti pokatoličujejo cele vasi in kr^je; kako avstrijska vlada pošilja v Bosno slovanske uradnike, zlasti češke, z izrecnim nalogom, da plenijo pravoslavno srbsko prebivalstvo in da'vsa k tak uradnik tem brže napreduje-v svoji službi, čim bolj in čim Strašne.je opleni ljudstvo.
Ves ta strup brezdušnih laži je končuo dosegel svoj cilj . . .
. Tako je Srbom uspelo pravo Eti-jaitovo deio v tej..,, smeri: največjo in najmiroljubnejšo svetovno državo so prepojili z neverjetnim sovraštvom in nezaupanjem do druge največje slo-
V angleški poslaniški zbornici je včeraj Grey priznal, da. še ni bil položaj nikdar tako nevaren, kakor ob tej uri. Stremljenja nemškega cesarja, da sc mir ohrani, je najkr.epkejše podpiral; nenadoma je pa uvidel, da, se je celo, s takim trudom zgrajeno poslopje zgrudilo, kakor hiša sestavljena iz igralnih kart. V tej kritični uri je svetoval zbornici, da naj se do ponedeljka odgodi. Medtem je neka nova država odredila splošno mibilizacijo. Belgija je namreč sledila zgledu Nizozemske, ker boji, da bi Francija ali
kardinal G r a n i t o d i Bel m o u t e. Ko so ga na kolodvoru pričakovali cerkveni knezi in velika množica, udeležencev, je igrala mestna godba pa peško himno. L u r š k i župan je kardinala nagovoril tako-le: »V imenu mestnega prebivalstva govorim, ko pozdravljam papeža, ki ga, Vaša, eminen-ca, namestnjete. Mi smo sovrstniki one. Bernardke, ki jo je Pij X. proglasil za častivredno. Kljub nekdanjemu in sedanjemu klevetanju prihajajo v Lurd neštete množice. Vaša eminenca bo slavo Lurda še povečala. Sprejeli bi Vas bili rjf.i z večjim sijajem, toda naše mestece ne more tekmovati s svetovnimi mesti. Pripravili smo Vam skromen, a tembolj jskren sprejem.« (Pripomnimo, da je mestni svet za sprejem papeževega odposlanca dovolil 20.000 frankov.)
Kardinal je odgovoril po francosko: »Vaše besede so me živo ganile. Z veseljem sprejmem Vaš pozdrav, ki velja poglavarju svete Cerkve. Čutim se srečnega, da pozdravljam Vas, gospod župan, prvega uradnika slavnega mesta, ki bo po tem kongresu še bolj zaslovelo.«
Po teh pozdravnih besedah so za-doneli gromi iz topov; sprevod se jc jel pomikati proti cerkvi. Množica, je obsipala vozove, ki so se v njih vozili kardinal, škof tarbski in župan, s cvetlicami.
Pred cerkvijo so se izvršili pozdravi drugih kardinalov in škofov, ki jih je bilo prav veliko iz Amerike. Pred
vansk-e države, do habsburške monarhije, ter večji del ruskega časopisja na-dalniili z ono površnostjo in strastjo, kj sc pe spodobi niti za zakotne liste majhnih narodov . . .
Srbija je torej kriva, da Evropa danes nima najmočnejšega zagovornika brezpogojnega evropskega miru . . .
Spomnimo na koncu še na to, da danes Srbijo v Petrogradu zastopa in ima glas v ruskem kronskem svetu ravno tisti Spalajkovič, ki je 1. 1907. kot svojo doktorsko disertacijo v Parizu napisal o Bosni in Hercegovini tako lažujivo in naravnost, infamno knjigo, da je nikakor nisem mogel dobiti od njega, dasi se mi je kazal .kot-liajiskrenejši soplemenjak in pravi prijatelj.
Rusija je danes tako malo miroljubna, da je. največja na da za evropski mir v vojni pripravljenosti in odločnosti — Nemčije, kakor to zlasti poudarjajo francoski listi . . .
Ni torej treba še-le- preiskovati iu dokazovati, kaj vse je Srbija zakrivila naši avstrijski monarhiji in nam in kar tako strahovito glasno govori iz diplo-matične note našega zunanjega urada od 21. avg., da spoznamo in se prepričamo, da mora za tako in toliko krivdo prej ali slej priti do zaslužene kazni.«
Vse pride ob svojem času iu vsako hudodelstvo najde maščevalca. Odveč bi bilo še naštevati druge intrige in ko-varslva, ki jih je Srbija skovala proti monarhiji. Tako velika krivda ne more ostati brez zaslužene kazni.
pa Nemčija njene nevtralnosti nc upoštevala. Ruskemu velikanu grozi z Vzhoda nova velika nevarnost. Japonci zahtevajo, da naj se razvije mandžur-skomongolsko vprašanje. Od nog do glave oborožena Evropa se pripravlja na eno največjih vojska, kakršne še zgodovina ni doživela, na Daljnjem Vzhodu pa, opozarjajo Rusijo, da zahtevajo visoko plačilo zato, da ostanejo mirni gledalci ob evropskem krvavem igrokazu. Bodoče ure nas rešijo iz mučne negotovosti. Že je potekel zadnji rok, ki ga je stavil nemški cesar
turško jamo je kardinal-legat ostal nekoliko časa v molitev zatopljen.
Dne 22. julija ob treh popoldne se je pričel kongres ob navzočnosti ;'i0.000 oseb. Ko je prišel kardinal leggt, ga je množica navdušeno pozdravljala, Lur-ški skof je otvoril zborovanje s tem, da je prečital papeževo pismo, ki se glasi:
»Od vseh krajev, ki so bili doslej določeni za vsakoletne kongrese katoličanov na čast presveti Evharistiji, se mi ne zdi noben tako primeren kot Lurd, ki si ga je brezmadežna Devica in Mati božja izbrala kot sedež svoje neizmerne dobrote.
Od početka krščanstva je bila Cerkev deležna vedne pomoči Matere božje, ki je delila polna čudovite milobe svoje milosti različno ob različnih časih. Nikdar Marija ljubezni svojega maferriega srca ni zatajila ali zakrila. Lahko rečemo, njena edina skrb jc v tem, da obsiplje krščansko ljudstvo z ljubeznijo. To se je spričulo na čudovit način zlasti ob massabiellski duplini. I u se je iz usmiljenja do človeške družbe, ki iznebivši se vezi božjih zapovedi hiti v pogubo, prikazala; opominjala je ljudi k pokori ter z mnogoterimi telesnimi ozdravljenji pripravila bolnemu svetu nebeškega Z d r a v n i k a, ki edini more dati loka vsem boleznim in rešiti vsega zla. Ni čuda zares, ako se je iz češčenja Marijinega razvila navdušena gorečnost za božjega Zveličala, kajti čudežna ozdravljenja, ki so sc dogajala pred podobo Marijino, sc
LISTEK.
Pred splošno evropsko vojsko?
Rusiji. Strašna svetovna vojska, ki si jo moremo lc fantastično predstavljati, je morebiti bližje, kakor mislimo. Z mirno vestjo lahko glodamo bodočnost.
DVANAJSTURNI ULTIMATOM NEMČIJE RUSIJI IN FRANCIJI.
Berolin, 31. julija. (Oddano ob 10. uri
15 minut zvečer. Na Dunaj došlo L avgusta ob 6. zvečer.) Vladna »Nordacutsche Allgemeine Zeitung« piše: Ker je preprečila ruska vlada s splošno mobilizacijo ruske armade posredovalna dela, ki so se na željo carja samega pričela, je vlada nemškega cesarja sporočila v Peterburgu, da bo Nemčija mobilizirala, če Rusija v dvanajstih urah oe ustavi vojnih priprav in če se o tem določno ne izjavi. Istočasno so vprašali francosko vlado, kakšno stališče bi ob slučaju nemško-ruske vojske zavzela,
ODLOČITEV V BEKOLINU.
MOBILIZACIJA NEMŠKE ARMADE, SKLICANJE NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Berolin, 1. avgusta. (Kor. urad.) (Ob 5. uri 15 minut popoldne,) Cesar Viljem je odredi! mobilizacijo skupnih nemških vojnih sil. Za slučaj, da izbruhne vojska, se namerava nemški državni zbor sklicati 4. t. m. Otvoril se bo v beli dvorani kraljevskega gradu v Berolinu ob 1. popoldne. Cesarska odredba o sklicanju državnega zbora še ni izšla.
IDO J H ZAKRIVIL SEDANJI EVROP-SKI POLOŽAJ.
Dunaj (Kor. urad). »Norddeutsche Alg. Ztg,« priobčuje v posebni izdaji predzgodovino sedanjega konflikta in piše: 29. julija je prejel cesar Viljem od ruskega cesarja pismo, v katerem je kražena iskrena in nujna, prošnja, naj cesar Viljem carju v tem resnem trenutku pomaga, in vse mogoče stori, da nesreča evropske vojne odvrne; zadržuje naj svojega zaveznika, da ne bo šel predaleč, še istega dne je cesar Viljem odgovoril, da rad prevzame nalogo posredovalca ter je tudi takoj začel diplomatično akcijo na Dunaju. Ko je bila le-ta v !eku, je došlo iz Rusije poročilo, da ista mobilizira proti Avst.ro-ogrski. Cesar Viljem je carja takoj br-zoja-v no opozoril, da rusko mobilizira-nje proti Avstroogrski ogrožava njegovo posredovanje, ako ga celo ne onemo-gočuje. Kljub temu se je na Dunaju začeta akcija nadaljevala. Se pred no je padla odločitev o angleškem posredovalnem predlogu, je dospelo oficielno naznanilo o mobilizaciji ruske armade in mornarice. Cesar Viljem je poslal carju zadnji telegram, v katerem je na-sr iasil, da je šel v svo jih prizadeva njih za ohranitev svetovnega miru do skrajne meje mogočega in ne nosi on odgo-\ ornosti za svet ogroZujoče gorje. Ev-
zdaj še v večjem številu ponavljajo ob procesijah z Najsvetejšim.
Ko se tu prav posebno razodeva volja preblažene Device, da bi se čedalje bolj širila slava i svoti Evharistiji skritega Zveličarja, lahko trdimo, da sc vrši lurški kongres v najugodnejših okoliščinah; upati je, da bo obrodil obilno sadu ...«
Velikanska množica je klicala nato: »Živel papež!« Ko je papežev odposlanec podal zgodovino dosedanjih kongresov, poudarjal njih namen in navduševal za ljubezen clo Jezusa in do nebeške Matere, se je razvrstil sprevod s svečami. Pero je pre-okorno, da bi moglo popisati to značilno večerno pobožnost v Lurdu, ki ima neko nepopisno moč v sebi, da človeka kar premaga. Treba si je predočevati množico 50.000 ljudi, ki se vrste v dolgi nepregledni vrsti s svečami v roki okrog bazilike: to je nekaj očarajoče-ga! Tudi bazilika je zrla s tisoči in tisoči očesi na v nočni temini v molitvi in petju zbrano armado pobožnih ver-uikov.
Dne 23. julija se je pričelo delo kongresa po raznih sekcijah. Popoldne istega dne so se zbrali otroci k ljubki pobožnosti in poklonstvu sveti Evharistiji. Ob treh popoldne so imele žene češčenje svetega Rešnjega Telesa.
Med svetnimi govorniki se je oso-bito odlikoval vodja katoličanov v Kanadi advokat Bourassa iil komerc. svetnik Nemec Miiller-Hohberg. Ker je deževje motilo veselo razpoloženje udeležencev, se je moglo samo zadnje zborovanje vršiti nc. prostem, v odseku za može se je prav živahno debatiralo o svetem obhajilu in o socialnem pomenu pogostnega svetega obhajila.
Sklepna, procesija v nedeljo, dne 26. julija, je bila velikanska manifestacija katoliškega prepričanja iu vere evharističnega, Zveličarja, kajti v sprevodu se je razvrstilo okrog 100.000 vernikov. To slavijo je bilo obenem najlepši zaključek evharističnih dni v Lurdu.	Liga X.
ropski mir je še mogoče vzdržati, ako Rusija neha ogrožavati Nemčijo in Avstroogrsko. Sedanje svetovne nevarnosti torej ni povzročila Nemčija, nasprotno je ona z dejanjem dokazala svojo voljo za ohranitev evropskega miru. Za Nemčijo je sedaj prišel trenutek, da pokliče na p'an svoio brambno silo.
Berolin. (Kor. ur.) O izmenjavanju brzojavk med cesarjem Viljemom in carjem Nikolajem izvaja »Lokalanzei-ger«, da je car Viljema izrecno brzojavno prosil, da naj prevzame posredovalno akcijo. Cesar Viljem je ustregel tej želji in je nadaljeval posredovanje še, ko se je že poročalo o delni mobilizaciji. Po zaslugi sira Edvarda Greya se je našla še zadnjo noč nova oblika, kateri so zaupali, da dosežejo uspeh. V teh okolnostili se mora smatrati popolna mobilizacija Rusije za izzivanje v najostrejši obliki. Zaupanje cesarja Viljema so z ruske strani naj sramotne j -še varali: Vsa sila odgovornosti za to postopanje, ki bije v obraz vsaki lojalnosti, zadene rusko krono. Cesar Viljem je dozdaj dokazal, da je knez miru. Zdaj bo Rusija izvedela, cla bo ta potomec Friderika Velikega tudi knez vojske.
Dunaf, 2. avgusta. (C. kr. kor. urad.) Vse časopisje stoji pod vtiskom depeš med cesarjem Viljemom in ruskim carjem. Svet bo iz teh depeš poizvedel, kdo je zvest in zanesljiv in koga zadene odgovornost za strašno nesrečo, ki grozi celi Evropi. Iz govora nemškega cesarja in nemškega kanclerja govori samozavest, a ne ošabna pretiranost. Listi pravijo, da je Nemčija odredila splošno mobilizacijo svofe armade, ker na vprašanje nemškega cesarja od ruskega carja nI došel sploh noben aH pa nezadovoljiv odgovor. Odgovornost pade na. one, ki srbske morilce branijo pred pravično kaznijo.
NEMŠKI CESAR SVOJEMU LJUDSTVU.
Berolin, 31. julija. (Oddano ob 8. uri 50 minut zvečer, ua Dunaj došlo 1. avgusta ob 7. zvečer.) Patriotične manifestacije v Lustgartnu so trajale celo popoldne. Ob pol 7, zvečer so prišli cesar Viljem, cesarica in princ Adalbert k oknu viteške dvorane. Ljudstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Cesar je ljudstvu govoril. Navdušeno pritrjevanje je preglasijo cesarjev mogočen glas. Cesar Viljem je izvajal: Danes je napočila za Nemčijo težavna ura. Nevoščljivci z vseh strani nas silijo k upravičeni samoobrambi. Potiskajo nam meč v roko. Upam pa, če se v zadnji uH mojim prizadevanjem ne posreči, da sovražniki uvidijo in da se mir ohrani, bomo meč tako s pomočjo Boga vodili, da ga bomo lahko s ča-stjo vtaknili v nožnico. Ogromne žrtve na premoženju in krvi bi vojska od nemškega naroda zahtevala. Sovražnikom pokažemo, kaj se pravi, če se Nemčija napade. Zdaj Vas izročam Bogu. Pojdite v cerkev, pokleknite pred Bogom in ga prosite pomoči za našo pridno armado.
»Hoch!«- in »HuraU-klici in domoljubne pesmi so odgovarjale cesarjevemu govoru,
Ko sta ss nekoliko potem cesar in cesarica, odpeljala v odprtem avtomobilu iz gradu, so jima zopet prirejali viharne ovacije.
NEČUVSNO POSTOPANJE RUSIJE.
Dunaj. (C. kr. kor. urad.) »Neues Wiener Tagblatt« je izvedel iz popolnoma zanesljive strani, da so ruski zunanji minister, ruski vojni minister in načelnik ruskega generalnega štsba s častno besedo nepozvana in nenapro-Šena zagotovila avstro-ogrskemu poslaniku v Peterburgu, da Rusija ne namerava, nobenih sovražnih dejanj, skoro istočasno so pa mobilizirali 16 ar-maclnih zborov na avstrijski severozahodni meji. List pravi, da se ta po evropskem naziranju nepojmljiv dogodek pridružuje žalostni izkušnji, ki jo je moral doživeti nemški cesar Viljem, ki je trikrat pri carju brzojavno posredoval, da bi ohranil mir, pa je postavlien pred strašno podobo svetovne vojske. Necuvena ruska provokacija $e dobila znani odgovor v mobilizaciji vse nem« ške armade. Kocka je padla — njena podf>bf» kaže volsko.
Soiija, Bulgarski polkovnik Filipov piše v rusofilskem listu »Balkanska. Tribuna«, da bi bil nezaslišan škandal, ako bi ruski car poizkušal rešiti kraljeve morilce.
PREPOVEDANI IZVOZ IS NEMČIJE.
Berolin. (Kor. ur.) »Reichsanzei-ger« objavlja sledeče odredbe: 1. Uvedejo sc začasni potni listi. 2. Prepove se izvoz in prevoz orožja, municije, smodnika, razstrelivnil snovi v vseh vojnih potrebščin. 3. Prepove se izvoz in prevoz železniškega materijala vsake vrste, brzojavnega in telefonskega materiala, zrakoplovov in njih delov. 4, Prepove se izvoz surovin, potrebnih za izdelovanje vojnih poirebščin. 5. Prepove se izvoz in orevoz obvez in
zdravil, zdravniških instrumentov in orodja. 6. Prepovedan jc izvoz in uvoz golobov. 7. Izdana so določila o uporabi golobov.
KONFERENCE POSLANIKOV VELE-SIL.
Dunaj, 2. avgusta. (Kor. ur.) Včeraj zvečer sta nemški poslanik na Dunaju in italijanski poslanik dalja časa konferirala pri avstroogrskem zunanjem ministru grofu Berohtoldu, Ruski poslanik na Dunaju je včeraj tri četrt ure konferiral z avstro-ogrskim zunanjim ministrom.
FRANCOSKA ODREDILA MOBILIZACIJO SVOJIH VOJNIH SIL.
Berolin, 2. avgusta. (C, kr. koresp.
urad.) VVolsov biro je izvedel iz zanesljivega vira, da je včeraj ob 5, uri popoldne Franciia odredila mobilizacijo vseh svojih vojnih sil.
Pariz. Vlada je proglasila moratorij.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR SKLICAN.
BcroIin: 2. avgusta. (Kor. ur.) Nemški državni zbor je sklican na dan L avgusta.
STALIŠČE ITALIJE,
Rim. »Giornale dTtalia« piše, da se Italija za sedaj ne bo vmešala v spor in cla bo čakala razvoja dogodkov.
Z RUSKE MEJE.
Iz Krakova poročajo, da so se ruske obmejne straže umaknile dva kilometra od meje, očividno zato, da se izognejo spopadom. Mogoče je pa tudi, da so se umaknile zato, da ne pridejo naši vojaki v stik z njimi, ker se je že večkrat pripetilo, da so ruski vojaki pravili našim vojakom, kako slabo ž njimi postopajo in so izjavili, da bodo v slučaju vojne dezertirali.
MOBILIZACIJA RUSIJE.
Peterburg. Vpoklicani so rezervisti iz 23 gubernij in iz 17 okrajev nadaljnih 14 gubernij. Tudi vojna mornarica je mobilizirana. Kazalci so mobilizirani v okrajih Don, Astrahan, Ural in Orenburg.
Katiš. Pri tukajšnjem gubernatorju je bila deputacija meščanov, ki je zahtevala pojasnil o sedanjem položaju. Gubernator je izjavil, da je položaj zelo resen in težaven. V guberniji grozi izbruh revolucije. Državno banko so zaprli. Delavcem niso izplačali dnine, Uradnikom so dali plače za tri mesece naprej in jih poslali z družinami v notranjo Rusijo.
RUSKI DEZERTERJI.
Krakov, 31. julija. Osem vojakov ruske posadke v Wierzbolowu je pobegnilo v Prusijo. Ruski obmejni vojaki so streljali na. begunce. Enega so nevarno ranili, enega pa, ustrelili.
RUSI RAZSTRELILI ŽELEZNIŠKI MOST.
Krakov. V petek ponoči je dospela semkaj vest, da so ruski vojaki razstrelili železniški most pri obmejni postaji Gra-nica-Čakova, Dopoldne je bila ta vest uradno potrjena. Že nekaj dni poprej so ruske oblasti ukrenile vse potrebne priprave, da se postaja Granica izprazni. Po razstrelitvi mostu so se umaknile vse v Granici bivajoče ruske državne oblasti, odpeljali so tudi vse železniške vozove, tako da je sedaj postaja popolnoma prazna. Rusko mejo v bližini Krakova so ruski vojaki zapustili. Umaknili so se do 2 km, tako da je prehod čez mejo prost. Popoldne so došla v Krakov zasebna poročila, da. so Rusi tuoi železniški most pri Wolo-czyski razstrelili. Poizkušali so razstreliti tudi most čez reko Kryoiczanka. V torek ponoči so se neki utrdbi približali štirje jezdeci. Straža je streljala nanje, nakar so zbežali,
DVA AVTOMOBILA RUSKEGA GENERALNEGA ŠTABA V NEMČIJI USTAVLJENA.
Saarbriicken. Velikansko pozornost vzbuja v Saarlouisu pri Saar-briicknu, ker so sistirali dva inozemska avtomobila. Šoferja in en spremljevalec sta hotela počiti v Saarlouisu in sta v Kaiserhotelu izstopila. Hotelirju .sta se zdela vozova sumljiva. Pre-iskal jih jc z nekim trgovcem avtomobilov. Dognala sta, da gre za dva avtomobila ruskega generalnega štaba. Spremljevalec šoferjev, ki je poleg ruščine govoril tudi francosko, je izjavil, da sta avtomobila last ruskega velikega kneza Nikolaja in kneza Orlova, ki sta se z železnico iz Frankobroda ob Meni odpeljala v Pariz. Oba šoferja in spremljevalca so prijeli, avtomobila pa obdržali. V vozovih so našli pisalni stroj, vojno mizico in vojne stole.
FINSKA IN FINSKO MORJE V VOJNEM STANJU,
Peterburg 1. avg, (Kor. urad). Carjev ukaz odreja, da so uvede na Finskem in Finskem morju vojno stanje.
ŠVEDSKA PROGLASILA NEVTRALNOST.
Sioekholm 1, avg, (Koresp. urad). Švedska vlada je sklenila, da ostane Švedska ob vojski med Avstro-Ogrsko in Srbijo brezpogojno nevtralna-
DANSKA NEVTRALNA.
Kodanf, 2. avgusta. (Koresp. urad.)
Danska je sklenila, cla ostane ob vojski med Avstrijo in Srbijo nevtralna.
SPLOŠNA MOBILIZACIJA V ŠVICI.
Bern, 1. avgusta. (Kor. urad.) švicarski zvezni svet je sklenil, da se odredi takoj splošna mobilizacija švicarske zvezne armade, švicarski zvezni svet jo sklican v ponedeljek, 10. t. mes, v izredno zasedanje, da, sklepa o neodvisnosti in o nevtralnosti Švice, da se izvoli general in da izdajo petfrankov-ski bankovci.
SPLOŠNA MOBILIZACIJA.
Dunaj, 1. avgusta. (Kor. urad.) Linti pišejo kljub temu, da se približuje radi evropske mobilizacije višek krize, mirno, dostojno in upajoč, da se izkaže monarhija tako, kakor to zahteva veliki trenuten. »Fremdenblatt« piše: Splošna mobilizacija Avstro-Ogrske je obrambno sredstvo, Avstro-Ogrska je mirovna sila in je vedno dokazala, da jo ne prevevata pohlep po osvojenju in po slavi. Vojsko vodimo za mir, in mir, ki ga zahtevamo zase, je obenem mir za celo Evropo, Če se Srbija, ki s svojo politiko brezmerne častiblepnosti ne dopusti Evropi čuta gotovosti miru, pouči, da kazen za to ne izostane, bo to vsem kulturnim narodom koristilo. Neutemeljeno je zato, da posega Rusija z vojaškimi silami v spor, ki ga moramo izvesti z našim nemirnim sosedom. Proti Rusiji nismo nikdar, ne zdaj in ne v preteklosti, vodili agresivne politike. Ne umevamo, da bi mogel naš spor s Srbijo škodili Interesnemu krogu Rusije. Srbija je samostojna država in odvisnosti tega kraljestva, ki leži ob našem krilu, od kake velesile ne moremo dopustiti. Če delamo na to, da strmoglavimo tisto zarotniško skupino, ki vodi in korumpira Srbijo, če nastopa zdaj, ko gremo na to delo, Rusija tako, kakor da napadamo kako ruško vazalno državo, ki jo mora čuvati, odgovarjamo, da Srbija ni ruska vazalna država. Rusija s svojo mobilizacijo ni le naložila velikega bremena samo sebi, marveč ceU Evropi in predvsem našemu prebivalstva. Prepričani smo pa, da bo naš narod »osfl tudi to žrtev s tisto srčnostjo, ki je ie dol tako sijajno prodrla.
NAVDUŠENJE OB SPLOŠNI MOBIL!«
ZACIJI NA DUNAJU.
Dunaj, 31. julija. (Kor. urad.) V prvih popoldanskih urah se je pričelo na Dunaju govoriti, da je odrejena splošna mobilizacija armade in mornaric«* Pred glavno pošto in pred mestno hi*« so se zbrale skupine, ki so čakale na razglas. Vrata mestne hiše so bila zac prta. Uradni sluga je potrdil, da je go* vorica resnična in povedal, da se letale o splošni mobilizaciji kmalu prilepi, Vedno več ljudi se je zbralo, ki so živahno o političnih dogodkih razpravljali. Ko so okolu pol štirih popoldne na mestni hiši pribili razglas, ga je neki mož iz ljudstva glasno prečital. Poročilo se je hitro od ust do ust širilo. Tu* di drugod po Dunaju so pribijali razglas. Velko ljudi je korakalo pred voj-. no ministrstvo. Množica je klicala: Živio Avstrija — Nemčija — Italija! ProS s Srbijo! Živio vojska! — Popoldne irt zvečer so se vršile domoljubne manife« stacije. Manifestautom so se pridružili vpoklicanci, ki so si natikali namemb-nice za klobuke. Na Dunaju vlada za vojsko velikansko navdušenje kakotf tudi v provinci.
14 DNEVNI MORATORIJ.
Dunaj. Splošna mobilizacija po« menja gotovo velik vrez v splošne go« spodarske razmere vseh slojev prebivalstva. Državna oblast je zadovoljna, da nastane proti motenjem gospodarskega življenja. Po vzgledu drugih dr< žav sta tudi avstrijska in ogrska drža va sklenili, da bosta za px*vi čas dovolili, cla se za kratko dobo odgodijo obveznosti, ki so zasebno pravnega značaja. Ta namen ima jutri izdana cesarska naredba, s katero se jamči miren razvoj trgovskega obrata. Javno pravnih zahtev in obvez države se ta cesarska odredba ne tiče.
Dunaj. (Kor. urad.) »Wiener Zeitung'« je priobčila odredbo, s katero se odreja štirinajstdnevni moratorij, in sicer od 1. avgusta 1914. Isto velja tudi za zasebno-pravne zahteve, menice, zadolžnice itd. V moratorij ne spadajo: Povračilni zahtevki zneskov do 200 K iz vlog pri kreditnih zavodih sli terjatve tekočega računa.
2.	Terjatve iz službenih in plačilnih pogodb-
3.	Terjatve iz najemninskih pogodb.
4.	Rentne terjatve in zahtsve za dajatev vzdrževanja.
5.	Zahteve na plačilo obresti in po-
vračilo glavnice iz državnih dolgov in državno garant« anih obveznosti.
Viada ;e pooblaščena, da odredi daljne izjeme te odredbe.
DENARNI TRG IN BORZE.
Dunaj, 1 avgusta. (Kor. urad.) Dunajska borzna zbornica ie danes sklenila, ca
odgodi na 3. september blagajniške dneve 5., 12., 19. in 26. avgusta. Za vse efektne kupčije se vzdrži 28. avgust kol oddajni dan. 0 premijski izjavi per ultimo avgust se izda pozneje poseben razglas. Ultimo julijska oddaja marknih bankovcev, 20-frankovskih in rubeljskih bankovcev se izvede 4. avgusta, blagajniški dan bo pismeno 3. avgusta. Nadalje se je sklenilo, da ostane do preklica blagovna borza zaprta. Da bodo borzijanci lahko med seboj občevali, bo blagovna borzna dvorana članom dunajske borze odprta vsak dan od 10. do 11. ure dopoldne. Seveda je prepovedano sklepati kupčije.
VSE ANGLEŠKE BORZE ZAPRTE.
London. (Kor. urad.) Ne samo londonske, marveč tudi vse borze v angleških provincah so zaprli. Z ozirom na zahteve kontinenta in domovine po denarju, pričakujejo, da se suspendira bančni akt, kar bo omogočilo, da bo smela izdajati »Angleška banka« bankovce. Depozitne banke so povišale obrestni rok od 2-5% na 4%.
GOJENCI III. LETNIKA VOJAŠKIH AKADEMIJ ODBRANI ZA POROČNIKE.
Dunaj (Kor. urad). Vsled cesarjevega ročnega pisma so bili gojenci III. letnika vojaških akademij v Dunajskem novemmestu in Mftdlingu odbrani za poročnike. Pri tozadevnih slav-nostih je zastopal cesarja v Dunajskem novem mestu nadvojvoda Kari Franc Jožef, v Modlingu pa nadvojvoda Leopold Salvator. Slavnosti so potekle jako povzdigajoče in bile zelo ganljive. Nadvojvoda Leopold Salvator je imel na gojence patriotičen nagovor, v katerem jih je opozarjal na resne ure in stavil v zgled cesarja.
KDO JE POD OROŽJE POKLICAN.
Dunaj, 31. julija. (Kor. urad.) Da se pojasnijo dvomi, katere kategorije črno-vojnikov so vpoklicane, je c. kr. korespondenčni urad pooblaščen izjaviti, da so vpoklicane sledeče kategorije črnovojnikov: Vsi tisti, ki imajo namembnice, ki so se vpoklicali s pozivnicami in ki jih je pozvala občina na posebna dela za vojne namene, ne glede na to, koliko so stari in ne glede na to, če so služili v armadi, vojni mornarici, deželni brambi ali v orožni-štvu. Od ostalih črnovojnikov so pa pozvani le tisti v razglasu navedeni letniki, in sicer le tisti črnovojniki, ki so služili v armadi, vojni mornarici, deželni brambi ali v orožništvu.
VAŽNE ODREDBE RADI VOJSKE, . Dunaj, 2. avgusta. Današnja »Wie-ner Zeitung« objavlja sledeče odredbe: L Cesarsko naredbo, ki izroča pravice politične uprave armadnim višjim poveljnikom (veljavno za. Galicijo, Ruko-vino in za nekatere dele v Šleziji in na Moravskem). 2. Ministrska, odredba, s katero se omejujejo odredbe o potnih listih (veljavno v Galiciji, v Bukovini in v nekaterih delih Šlezije). 3. Ministrska odredba o posesti orožja, milnici je in razstrelil in o njih prevažanju (veljavno v Galiciji, v Bukovini in v nekaterih delih Moravske in Šlezije). 4. Ministrska odredba, ki ustavlja delovanje porotnih sodišč (veljavno v Galiciji, v Bukovini in v delih Moravske in Šlezije. 5. Ministrski odlok, ki omejuje plovbo na morju (veljaven na Primorskem in v Dalmaciji).
DELNA OMEJITEV NEDELJSKEGA POČITKA.
Dunaj, 31. julija. (Kor. urad.) »Wie-ner Zeitung« objavi cesarsko" odredbo, ki pooblasti trgovinskega ministra, da sporazumno z notranjim in z naučnim ministrom za dobo sedanjih vojnih za-pletljajev postave, ki ureja jo počitek ob nedeljah in ob praznikih v obrtnem obratu popolnoma ali deloma začasno razveljavi nedeljski in praznični počitek. Z ozirom na to pooblastilo je izšel ministrski odlok, ki razveljavlja do preklica označene postave in odredbe, ki so jih izdala ministrstva temeljem teh postav. Ker je ta. odredba le začas na, so se deželne politične oblasti istočasno pozvale, da naj uvedejo poizvedbe, v katerih kategorijah obrti bi se lahko uvedel brez škode delni ali popolni nedeljski in praznični počitek. — Predlogih se morajo staviti v treh tednih.
RAZREDNA LOTERIJA.
Dunaj, 1. avgusta. Glede na vprašanja občinstva se izjavlja, da vojni dogodki igralnega načrta razredne loterije nič ne izpremene. Žrebanje IV. in V. razreda se izvede ob določenem terminu, dobitki se izplačajo ob določenih rokih.
PRESTOLONASLEDNIK IN PRESTO-LONASLEDNICA OBISKALA BUDIMPEŠTO.
Budimpešta 1. avg. (Kor. urad). Magistrat obvešča občinstvo s sledečim letakom o dohodu prestolonaslednika in prestolonaslednice. Njegova c. in kr. visokost nadvojvoda Karel Franc Jožef in
njegova, žena >:e pripeljeta jutri ob 2 h popoldan na budimpeštanski vzhodni kolodvor in sc podaste čez Rakoczyjcvo, Kossulh-Lajosovo cesto, čez Elizabet in most, čez Dobrcntei trg, skozi Lanczhid in Albrehtovo ulico v kraljevski dvor. Prvič pride naš prestolonaslednik v našo sredo. Svoje veselje pokažimo s tem, da hiše okrasimo n da z demonstrativnim navdušenjem visoka gosta pozdravimo.
Budimpešta, 1. avgusta. (Kor. urad.) Poluradno sc poroča: Nadvojvoda Karel Franc Jožef in njegova žena prideta predvsem zato v ogrsko prestolico, da v cesarjevem imenu pozdravita vojake, ki odrinejo na vojsko in da se prebivalstvu glavnega in prestolnega mesta zahvalita, ker so se vojne odredbe tako navdušeno sprejele in ker hoče ogrski narod s popolno močjo dinastičnih in patriotičnih čustev pomagati armadi. Oficijelnega sprejema ne bo. Prestolonaslednik in prestolonasled-nica odpotujeta jutri ob 9. uri 36 minut z Dunaja, ob 2. uri 35, minut popoldne se pripeljeta na vzhodni budimpeštanski kolodvor.
VOJAŠKA MOč NAŠIH ZAVEZNIKOV IN SOVRAŽNIKOV.
Nemški general Blume, znani vojaški pisatelj, je preračunal, koliko vojaštva bi stalo v boju, ako bi Rusija potegnila sedaj s Srbijo in začela proti, nam vojsko.
Po njegovih poročilih, ki jih je posnel po ruskem generalu Ridigerju, se ceni vsa vojaška sila Rusije 6 milijonov 665. tisoč mož. Če se vpošteva še deželna bramba, ki je ima Rusija 1 milijon 443 tisoč mož postavi Rusija na bojišče 7 milijonov in pol vojakov. Armada je razdeljena v vojnem slučaju v 37 vojnih korov s 59 infanterij-skimi divizijami, 11 strelnih divizij in U samostojnih strelnih brigad. Poleg tega pride še 34 kavalerijskih divizij, med temi 10 kazaških. Deželna bramba ima 40 divizij, 20 prvega in 20 drugega vpoklica.
Ako bi vsa. ta moč naenkrat nastopila proti nam m Nemčiji, bi bila seveda nevarnost, da nas ta sila premaga.
Ali pomisliti moramo, da je čisto izključeno, da bi Rusija to število vojaštva proti nam vrgla. Prvič mora imeti Rusija v Aziji veliko moštva, da varuje zasedene pokrajine v Aziji in na Kavkazu. Drugič je Rusija v notranjosti gnjila in zelo revo lucionarna in mora imeti vedno polno vo jaštva, da nemire zaduši. Ti dve okolnosti veliko število moštva doma vezeta,
Francija ima po najnovejših pro računih 5 milijonov in pol izvežbanih mož Njena vojska obsega 22 armadnih zborov, od katerih sta dva v Afriki. Poleg tega ima 10 kavalerijski divizij.
Glede N e m č i j e pravj Blume, da postavi v vojsko lahko 4,510.000 mož. Ta moč obstoji iz sledečih čel: Prava armada šteje 70.000 častnikov, 2 milijona 300.000 mož, 770.000 konj, 140.000 voz. Rezerva šteje 1,740.000 mož, deželna bramba 1 milijon 790.000 mož, skupaj torej 3Vs milijona vojakov. Poleg tega še 600.000 črnovojnikov. Armada se razdeli v 25 armadnih zborov s 50 divizijami, 11 kavalerij-skimi divizijami.
Čc bi vpoštevali samo število moštva, bi bila trozveza nasproti tripelententi seveda v manjšini. Če pa pomislimo, da so vojaki Avstrije in Nemčije veliko bolj izurjeni, bolje opremljeni in oboroženi in imajo tudi boljše vojaške sposobnosti, se ni treba, bati, da bi Nemčija in Avstrija podlegli.
HANS DELBKOCK O VOJNI NEVARNOSTI.
Berolin, 1. avgusta. V avgustovi številki »der Preusischen Nachrichten« govori Hans Delbriick o vojni nevarnosti in izvaja med drugim: Z vseh strani se priznava, da gre Avstriji moralna pravica, da stavi gotove važne zahteve Srbiji. V prvi vrsti veže vse vladarje in končno celo predsednike ljudovlad kljub vsem nasprot-stvom gotovo rodbinsko čuvstvo; ne le car, marveč celo Francija ne prevzema rada vloge, da bi le posredno ščitila kraljevske morilce. Zdi se tudi, da nista v tem trenutku ne Rusija in ne Francija popolnoma pripravljeni za vojsko. Odkritja senatorja Humberta, naj bo na njih že več ali manj resnice, so vsekakor na javno mnenje v Franciji deprimirujoče učinkovala. Peterburški izgredi, katerih priča jc bil tako predsednik kakor zunanji minister francoske republike, tucli njunine samozavesti niso ojačili. Nadalje je francoski denarni trg zelo izčrpan, žetev v večjem delu Rusije je slabo izpadla, Nasprotno pa seveda pravoslavci znajo, koliko da izgube s samostojno Srbijo in kako malo tvegajo ob morebitni evropski vojski. Če bi bila Rusija končno poražena, proglasi državni bankrot, plačevati ji ne bo potreba inozemstvu obresti in postane premožnejša, kakor je bila. Francija nosi breme, ravno zalo .se bndn pa Francozi ravnotako kakor l. 1909. premislili, predno postane stvar resna; brez Francozov pa tudi R.usi ne morejo ničesar podvzeti. Samoobsebi umljivo se zdi nemškemu ljudstvu, da stoji Nemčija na strani Avstrije, če pride zdaj do boja. Čc bi dopustili, da
Rusija porazi Avstrijo in jo razdeli, bi morali bodočo vojsko proti Rusiji in Franciji sami prestati. Naj bodo že okoliščine ka-tršnekoli, le nevarnosti našim potomcem ne smemo zapustiti, zato je tudi obstoj ko-ikor mogoče močne habsburške monar-lijc življenjska potreba Nemčije. Za nas je zato sicer neposreden, a zato nič manjši dobiček, da sc že Avstrija iznebi kola na svojem životu, velesrbske agitacije. Od tega pridobimo toliko, da lahko prevzamemo nase nevarnost vojske proti dvema frontama in jo moramo prevzeti. Popolnoma napačno si predstavlja položaj tisti, ki sodi, da morata biti v vseh okolnostih Avstrija in Srbija sovražnici. Kralj Milan, katerega osebo so zelo napadali, ki je pa bil zelo moder politik, je Srbom prerokoval, da mora dovesti sovraštvo z Avstrijo končno do zla in je zato zasledoval izrecno Avstriji prijazno politiko. Milanovo prerokovanje se je tako izpolnilo, da če vseh obstoječih razmer ne strmoglavi splošna evropska vojska, je končana suvereniteta Srbije, a srbski narod bo zato le še živel naprej. Da, tudi v slučaju, če bi končno mednarodni zapletljaj dovedel, da postane Srbija avstrijska, bi srbska narodna misel ne bila oškodovana, ker bi se dosegla za-željena narodna edinost pod avstrijskim žezlom. Združeno jugoslovanstvo pod okriljem habsburške monarhije bi bilo tako močno, da bi si poleg nemštva in mažarstva kmalu ustvarilo priznanje in uveljavljeni«, ki bi zadostilo narodni samozavesti morebiti še več, kolikor bi radi Nemci in Mažari odobravali.
A to so misli oddaljene bodočnosti. Dnevna skrb je: svetovna vojska. Če se mora enkrat voditi, je sedanji trenutek za nas in za Avstrijo kolikor le mogoče ugoden. Ni povoda, da bi na zvezni zvestobi Italije dvomili, ker njej bi iz francoskega plena pripadle najlepše cene, Tunis, Sa-vojska in morebiti še več, kar njeno častihlepje lahko vabi in jo pri trozvezi ohrani. Če pa drži Italija z nami, medtem ko ostane Anglija nevtralna, lahko s popolnim zaupanjem gremo v vojsko, ali pa ravno zato rusko-francosko bratstvo vojske ne bo pričelo,
BELGRAD OSTANE V NAŠIH ROKAH KOT JAMSTVO.
Znani poznavalec mednaro'dnoga prava dvorni svetnik prosesor Laraasch razpravlja v »Neue \Viener Zeitung« o konfliktu med Avstroogrsko in Srbijo. Uvodno citira definicijo vojske, ki je nasilni akt, s katerim se prisili sovražnika, da izpolni naše zahteve. Vojska navadno nima točno zaznamovanega ci lja, ki je odvisen od vojnih uspehov. V sedanjem slučaju je pa drugače. Sila, katere se moramo poslužiti proti Srbiji, ima. žc naprej določen nespremenljivi cilj. Srbija mora clati zadoščenje za zlo, katerega nam je ponovno napravila, posebno za umor prestolonaslednika in njegove soproge, za, umor, za. katerega je srbska vlada soodgovorna, pa se brani, da nam da zadoščenje z dobrim.... Naj prodre naša vojska, kolikor daleč hoče, mi nimamo nobenega drugega cilja, ne pride nam na misel, da bi okupirali celo ali del Srbije. V dosega tega odobrenje cele Evrope. V dosego toga cilja zaenkrat zadostuje, ako zasedemo Begrad in njegovo okolico, v kolikor jc potrebno, da lahko obdržimo Belgrad v svoji oblasti kot jamstvo, da izpolni Srbija. zahteve označene v noti z dne 23. julija ter da plača vse nastale vojne in mobilizacijske stroške. Ako Srbija ne bi ugodila našim zahtevam, bi seveda izvajali nadaljnje konsekvence. O okupaciji Belgrada kot jamstvo bi se obvestile vso nevtralne države.
SRBIJA ZAPUŠČENA OD BALKANSKIH NARODOV,
Genf, 2. avg. Semkaj d osli srbski poslanik na Dunaju, Jovanovič, je izjavil v nekem pogovoru, da Srbija v sedanjem težkem položaju ne more ocl. balkanskih držav pričakovati nobene pomoči, ker vodijo vse države las+ni interesi. Samo Črnagora ne bo pustila Srbi jan cev.
UPOR V VARDARSKEM POLKU.
Belgrad, 2. avg. (C. kr. kor. urad). V Vartlarskem polku je izbmfenJJ unor. Vojaki so nastopili proti predpostavJje-33im častnikom.
SRBSKI VOJAŠKI'BEGUNCI.
Petsovaradin. Tu se je zglasilo 8000 srbskih vojaških beguncev. Prepeljali so jih v Arad in Komorn.
VOJNO RAZPOLOŽENJE V BUL-G ARIJI.
Poročilo o izbrtihu vojske med Avstro-Ogrsko in Srbijo je provzročilo v Sofiji največje razburjenje. V nacionalističnih krogih vlada v tem oziru veliko navdušenje. Rezervni major Ata-nazov j s izdal oklic, da hi se preiti Srbiji organizirale prostovoljske Takoj se je priglasilo nad IftO prostovoljcev. Ministrski svet. ima trajna posvetovanja. Izjava, bulgarsko vlade, da
ostano Bulgarska nevtralna, je bila izdana očividno pod močnim ruskim vplivom. Z izjavo o nevtraliteti že ne soglaša dejstvo, da je vlada dola/čila visoke vojaške kredite in zahtevala od sobranja v nočni seji od torka do srede, da ji dovoli 150 milijonov frankov za izredno vojaške potrebščine.
KAKO JE BILO OB HARTWIGOVI SMRTI.
O tem priobčuje graška »Tages> post« z Dunaja naslednje poročilo: Kakor je dobro poučena oseba insormirala vašega korespondenta, se je smrt rus-< kega poslanika Hartvviga v Belgradu dogodila tako-le: Splošno se je neprijetno opažalo, da se poslanik Hart-\vig zadušnic za umorjenega prestolonaslednika Frana Ferdinanda ni udeležil. Ko se je avstro-ogrski poslanik baron Giesl vrnil v Belgrad, ga je Ilart-wig takoj prosil za razgovor, da bi so upravičil glede tega očitanja. Hartwig je razburjeno poudarjal, da se ni samo, udeležil zadušnic, marveč da je pri tej priliki tudi nosil veliki križec Fran Jo-sipovega, reda, katerega mu je podelil sam cesar Fran Josip in na katerega je posebno ponosen. Baron Giesl je pustil v največji razburjenosti sei nahajajo-čega poslanika Hartvviga mirno izgovoriti, na to pa mu je rekel mirno itt hladno :»Ako vaša ekscelenca misli, da me boste mogli s to komedijo preslepiti o resničnem stanju stvari, potem se motite!« V tem trenotku je baron Giesl potegnil iz žepa pismo, v katerem jo bilo jasno in neovrgljivo s Hartwigovim rokopisom samim dokazano, da je vedel za sarajevski atentat. To je Hart-wiga tako zadelo, da je skočil po konci in sc v zavesti dokazane krivde od srčne kapi zadet zgrudil. Da se za vse slu-, čaje zavaruje, je baron Giesl odredil, da so se vsi v sobi se nahajajoči predmeti takoj shranili, med temi tudi ostanki onih dveh cigaret, ki jih je Hartvvig kadil pri baronu Gieslu in ki jih je vzel iz svojega lastnega, etuija. Takoj začetkoma razgovora je namreč Hartvvig prosil, cla bi smel kaditi svoje lastne ci« garete. Nadalje se je protokolarično dognalo, da Hartwig ni pri baronu Gieslu ničesar jedel, ne pil.
BANKIRJI SAMOMORILCI.
Berolin. V Berolinu sc je zastrupil s cijankalijem znani potsdamski ban-kir Evgen Bieber. Tudi svojo ženo je zastrupil. Izgubil je zadnje dni četrt milijona mark.
Weimar. Usmrtil se je splošno znani bankir Avgust Saal. Vzrok: Izgube
na borzi. ^ "j
Mnogi naših mož in mladeničem poklicanih pod orožje, jc za slučaj, da jim bo treba iti v bojni grom, oskrbela tudi svojo dušo in prejelo svete zakramente. Vsi pa tega gotovo še niso storili. Nekateri se morda sami na spomnijo na to; storili bi-pa, ko bi jih kdo opozoril. Drugi si ne znajo prav pomagati; ne vedo, kdaj in kam naj bi se obrnili.
Zato je močno želeti, da bi se, dokler je še čas, prilike za zakramente hoteli poslužiti kolikor moč vsi. Bodočnost. jc negotova. Za tak slučaj se jO treba vsekako pripravtiti. Spoved še lahko opravi v vsaki cerkvi vsak čas dneva. Spovedniki so vedno pripravljeni, posebno zjutraj in zvečer; pa tudi sicer med dnevom, ako kdo zjutraj ali zvečer nima časa priti. Ako bi slučajno ne bilo nikogar v cerkvi, so vpraša v zakristiji ali v bližnjem žup-nišču oziroma samostanu. — Prosimo, na j tovariši drug drugega na to opozorijo. — Tudi ni treba nič skrbeti, ako kdo morda ne more k svetemu obhajilu. Spoved je dobra tudi sama zase. K svetemu obhajilu sc pa sme iti tudi tretje, četrto ali kako nadaljnje jutro, ako jc takrat mogoče.
Naj bi nikdo ne zamudil dace uri-like!
Pi
i)M»
Škof Emerik Bjelih, apostolski vojaški vikar, je izdal dne 30. julija na vse avstrijske katoliške vojake pastirsko pismo sledeče vsebine:
Vojne zastave so razvite na povelja Najvišjega gospoda. V boj po zmago!
Družinska sreča, prijateljske zveze, nur, gotovost in prijetna udobnost, vse sc mora umakniti ljubavi do doma in brambi prestola. Treba je domovini pomagati, čast in slavo rešiti, mir in blagoslov' prinesti, i a duh, ki vas jc vzdignil k vašim zastavam, bo delal čudeže, ta ogenj nc smo ugasniti in njegova moč se ne sme zmanjšati.
Vaša parola bndi: Vnema v službi, vztrajnost v smrti! Čc lej paroli zvesti ostanete, boste izvršili velike in ncveriel-
nc reči, dosegli bodete največjo slavo in največjo srečo!
Ljubav do domovine, ki se tudi pred mrtjo ne ustraši, vas mora prešiniti. Božja volja je, da domovino, ki vara jo je Bog dal. branite, branite do zadnjega vzdiha, do zadnje moči, ker bo Bog od vas terjal račun, kako ste dolžnosti svetega poklica v vojski izpolnjevali. Pogled na domovino vam mora lajšati vse štra-pace in nevarnosti vojske. Za domovino vam nc bodi nobena reč težka, nobena reč nadležna! Kri in življenje za domovino!
Naš boj je svet, naš boj je pravičen za sveta prava, za red in mir! Gre se za brambo domovine, za brambo naše zemlje in naših mej! To je sveti boj! In če se bo vojno razpoloženje našega sovražnika moralo umakniti angelskim glasovom pri Betlehemu: Mir ljudem na zemlji, potem bo rekla božia sodba o našem boju: Bojevali ste svet, pravičen in dober boj!
Delo je z Bogom začeto, Njegova vsemogočnost naj ga konča! Trdno verujemo in ponižno upamo, da nas Bog ne bo zapustil in bo naše orožje blagoslovil.
Pripravljeni smo! Primite za orožje, t.a orožje božje! Ne pozabite na svojo dušo! rotrebno je, da je pripravljena na sodbo božjo! Kdor je opral svojo dušo v zakramentu svete pokore in prejel sveto Rešnje Telo vredno, tega srce je lahko mirno!
Naprej v boj po zmago! Ne bežimo! Zmagajmo! Če ne, naj bo zapisano na kamnu, ki bo stal na hojnem polju, kjer bomo počivali, napis: Umrli za domovino in prestol. Blagoslov troedinega Boga naj vas spremlja. Amen!
Ta list se bo prebral vsem vojakom v domačem jeziku predno gredo v vojsko.
jaures umorien.
Ruska roka vmes?
Kakor smo že včeraj poročali, je bil v Parizu voditelj francoskih socialistov in tistih, ki niso za revanžo proti Nemčiji, Jaures, v neki kavarni umorjen. Atentator neče ničesar izpovedati, zato se še ne more vedeti o motivih umora. Veliko pa da misliti dejstvo, da je bil Jaures umorjen tik pred vojsko, proti kateri je vedno nastopal. Pred nekaj dnevi se je Jaures udeležil v Bruselju tajne seje mednarodne socia-listiškc zveze. Tam je imel govor, v katerem je zatrjeval, da bo francoska vlada vse storila, da ohrani mir. Zastopniki ruške "socialne demokracije so izjavili, da bo imela ruska mobilizacija za posledico izbruh revolucije. Francoska socialistična stranka, katero je vodil Jaures, jc imela zlasti od zadnjih volitev velik vpliv na vlado. Francoski socialisti so bili odločni nasprotniki, da bi se Francija udeležila vojske iz golega prijateljstva do ruskega carizma, katerega tudi sovražniki so njegovi ruski pristaši. Rusi so tedaj dobro vedeli, da bo Jaures ves vpliv svoje stranke zastavil, da prepreči vojsko. In sedaj je morilska roka. odstranila glavno oviro ruskih načrtov, Jau-resa, kakor je imel dvojni umor v Sa,-rajevu, kojega provzročitelje hoče sedaj Rusija ščititi z orožjem v roki, namen odstraniti glavno oviro velikosrbske in vseruske politike. Vsa Francija v kolikor še ni zapadla, brezvestnemu šovinizmu, se mora daues vprašati: Katera roka je imela opraviti pri tem umoru ? Morda bi na to vprašanje lahko odgovoril gospod Iz-volski.
Dnevne novice.
-{ Pamet in mir. Nekateri ljudje, zlasti žene z otroci so preplašene in zbegane, misleč da sc ne vrne nobeden njihovih mož in sinov iz vojske domov. Ta zbeganost ni opravičena. Zato naj ohranijo ljudje čisto mirno kri in rav-nodušje. Res, da tvega v vojski vsak vojak junaško svoje življenje, res je pa tudi, da pade v vojski na, 100 mož komaj 5 ljudi, zadetih od sovražnika. — Kdor je čvrst in zdrav in prenese vojne štrapace, jc veliko upanje, da vidi zopet zdrav in vesel svoje drage, kar iz srca želimo vsem slovenskim vojakom in njih družinam.
-f- Pri sedanjem gibanju na polju cen živil ne bi bilo odveč, opozoriti na to, da stavi splošni kazenski zakon gotove oblike skopuštva z živili pod kazen. Po S 482. kaz. zale. je obrtnik, ki ponuja blago v splošni uakup, ako svojo zalogo prikriva ali se brani v zalogi se nahajajoče stvari ka.teremukoli ku-povalcu prodati, kriv prestopka ter sc kaznuje v prvem in drugem slučaju z denarno globo, v tretjem slučaju pa z izgubo obrtne pravice. Po § 484. kaz. z. se ima tako ravnanje, ako se zgodi za časa javnega nemira, poleg izgube obrtne pravice kaznovati z eno- do šestme-
sečnim strogim zaporom.
r Predpisi o nedeljskem počitku popolnoma razvel.avljeni. Na podlagi cesarske naredbe z dne 31. julija 1914 so se z ministrskim ukazom z dne 31, julija 19R zakoni z dne 16. januarja 1895, drž. zak št. 21 in z dne 18. julija 1905, drž. zak št. 125, o nedeljskem in prazničnem počitku v obrtnih obratih in tudi na podstavi teh zakonov izdane naredbe v polnem obsegu začasno razveljavili. Vsled tega je obrtni obrat tačasno popolnoma neomejen, + Potrpljenje! Po Ljubljani in deželi se širijo vesti in govorice o raznih večjih bojih in bitkah na naših mejah. Ljudje se jeze in mrmrajo, češ, da teh vesti ne pusti prinašati vojaška oblast, dočim jih prinašajo ogrski in zunanji listi. Kako izmišljene so vse govorice o večjih bitkah in spopadih, lahko ljudje posnamejo iz sledečih dejstev. Fran-cosko-nemška vojska se je začela z voj no napovedjo 19. julija leta 1870. Prva resnična in večja bitka na je bila rele 6. avgusta, torej 17 dni po vojni napovedi. Kjer sc vojna napoved in mobilizacija istočasno izvršita, preide več dni, prodno pride do večje bitke. To je odvisno od hitrosti mobilizacije in pa marša. Jutri, ka-kor smo omenili, odidejo šele vojni poročevalci na bojišče. Po teh podatkih si torej lahko vsak sam izračuna, da je izključeno, da bi bili tako zgodaj ob mejah veliki boji.
-f Nič novega z bojišča. Z bojišča ni danes nič novih poročil. Samo du-ajsk »Doutsches Volksblatt« priobčuje po dunajski cenzuri cenzurirano brzojavko, da so avstrijske čete odbile napad na Pločo in potom čez Drino udrle v Srbijo.
-f- Poljski državni poslanec Vladimir vitez Tetmajer, slavni pojški sikar in pisatej, jc odložil svoj državnozbor-ski mandat.
—	Aretacije. Aretirali so v Baški lastnika hotela :Baška«, Ante Tudorja. V Vrbniku. na otoku Krku so aretirali po svoji srbofilski agitaciji znanega učitelja.
V	Budimpešti so aretirali 44 let starega Srba Stevana Rodiča, ki je nagovarjal vojake, naj ne streljajo na Srbe. Iz Celja poročajo: V torek, 28. julija, se je pripeljal z vlakom med rezervisti neki navaden čIo<-vek. Bil je precej natrkan. Takoj pred kolodvorom se je na vse grlo zadri: »Živio Srbija!« Okoli stoječi ljudje in vojaki ga opomnijo, da naj bo tiho. Mož utihne. Med rezervisti se je pomikal po Kolodvorski ulici ter prišel v Rotovškc ulico. Tu pa se mož zopet vname za Srbe ter začne vpiti na vse grlo razne veleizdajalske klice, Kar prideta mimo dva aktivna vojaka, nek častnik in podčastnik. Ko poslednji sliši izdajalske besede, udari izdajal ca z golo sabljo po izdajalski butici. Zgrudil se je ves krvav na tla. Ljudje so ga odnesli z ulice. Kdo da je, se še nc ve gotovo. — Teharje pri Celju: Tukaj je aretiral šlorski stražmojster brezposelnega delavca Franc Zupanca v petek, 31. julija. Doma je ua Vrhih pri Teharjih. Bil je zelo vnet za Srbe ter je vedno zabavljal proti Avstriji. Možakar je pridno prebiral svobodomiselne liste. Opažati je več sumljivih elementov. — Nemški listi poročajo, da so v Celju zaprli tovarnarja moke Majdiča. Menda je prišel v konflikt radi cen moke. — V Mariboru so aretirali 18letnega maturanta Petra Axmanna radi veleizdajalskih izrazov. — V Radvanju pri Mariboru so pa zaprli 46letnega Franca Kovačiča, ker je klical »Živio Rusija!« — Na Koroškem pod ondotuimi razmerami marsikaterega Slovenca osumijo in ovadijo. Tako so te dni aretirali župnika Mayerhoferja. in župnika Swatona. >.Karntner Tagblatt« pravi, da nima povoda dvomiti o tem, da. bodeta kmalu izpuščena.
—	Dva ruska popa aretirali v Beljaku. Na kolodvoru v Beljaku so aretirali dva ruska popa in ju oddali v sodnijske zapore.
—	Manifestacije v Gorici. Včeraj zvečer so bile v Gorici sijajne patrijo-tične manifestacije. Po mestu je svirala domobranska godba. Pred okrajnim glavarstvom je navdušeni množici govoril namestniški svetnik Rebek. Množica je pela cesarsko pesem.
—	Etbin Kristan, vodja slovenskih socialnih demokratov, je odpotoval v Ameriko. Baje ostane stalno v Ameriki.
—	Strašen požar. — 100 hiš zgorelo.
V	Gornjem Vakufu v Bosni jo. nastal 28. julija v nekem hlevu v sredini mesta ogenj, ki se je vsled močnega vetra bliskovito hitro razširil. V kratkem času je bila polovjca. mesta v ognju. Rešiti ni bilo mogoče ničesar. Zgorelo je blizu 100 hiš. Škode je okoli četrt milijona. Zvečer jc nastala ploha pogasila ogenj.
—	Strašna nesreča. Ravnokar vpoklicani črnovojnik Plieschnig, oženjen posestnik in oče petih otrok, je v pelek zvečer stražil železniški most pri Go-gervenih na Koroškem. Došla lokomotiva, katere prihod je nesrečni prezrl, ga je zgrabila, vrgla v železno ograjo ter grozno razmesarila; truplo jc popol-
noma stlačeno, glava rezbita. Nekemu drugemu črnovojniku so poverili žalostno nalogo, obvestiti o tem dogodku ženo in otroke.
Milanske novice.
MLADINA SLOVENSKA.
Iz vseh krajev nam prihaja nešte-vilno vprašanj iz krogov one slovenske mladine, ki ni poklicana pod orožje, kako naj ona pomaga izvršeni nalogi, ki jo hoče izvršiti sedaj naša država. C as naši mladini, ki na tako sijajen način kaže svoje patrijotično prepričanje. Da bo mogoče želji mladine, ki bi rada na katerikoli način pomagala v sanitetni ali drugi službi ugoditi in zadevo urediti, prosimo vso slovensko mladino, dijaštvo in drugo mladino iz raznih slojev in poklicev ljudstva, da svoje naslove pošlje oziroma se osebno oglasi pri Zvezi Orlov v Ljubljani. V to določeni zastopnik Zveze Orlov posluje vsak večer od 7, do 9. ure v Ljudskem domu v čitalnici L nadstropje. Slovenska mladina pribiti, da si tako tudi ti po svojih najboljših močeh deležna nove slave naše ljubljene skupne domovine!
Mladeniči se sprejemajo v »Ljudskem domu« danes v nedeljo zvečer v zgoraj označenih urah, jutri v ponedeljek in cel prihodnji teden.
XXX lj Slovesna zaprisega 17, pešpolka. K včerajšnji notici se nam šc dodatno poroča: Slovesno sv. mašo je daroval gosp. Hajek, vojaški župnik iz Gradca. Po sveti maši je imel krasen nagovor na zbraoe kranjske fante. Spomnil jih je na slavno zgodovino 17. pešpolka, na slavna dela vojakov, ki so služili pod polkovo zastavo. To dejstvo samo je gotovo že poroštvo, da se bodo sedanji vojaki izkazali za vredne sinove hrabrih očetov in prinesli iz boja novih lavorik polku v čast in domovini v slavo. Nadvse slovesen je bil trenutek, ko jc vse zbrano vojaštvo obnavljalo vpričo Najsvetejšega prisego zvestobe. Govorili so prisego s takim navdušenjem in s tako sveto resnostjo, da jc bilo vsakemu jasno, da bodo ti fantje še več storili, kakor zahteva od njih dolžnost.
lj Nov razglas deželne vlade glede najvišjih cen. V delni premombi tukajšnjega razglasa z dne 29. julija t. 1., št. 227, določijo »e v deželnem stolnem mestu Ljubljani za. pšenic no in rženo moko, nadalje za kruh in petrolej do preklica sledeče najvišje cone: Pšenič-na moka št. 0 q 55 K, 60 h kg, pšenična moka št. 2 q 54 K, 59 b kg, pšenična moka št. 3 q 53 K, 58 h kg, ržena. moka 40 K, 44 h kg. lj Ogenj oa Glincab pri Ljubljani. Sinoči okrog Vel L ure je začelo goreti posestvo Marije Zadnikar št. 17 na Glincah. Ogenj je naznanil policijski stražnik s štirimi streli v zrak. Iliša je bila krita s slamo ter je bila streha naenkrat vsa v plamenu. V hiši ima špecerijsko trgovino vdova Marija Sojer. Na lice mesta je z vso naglico prihtela viška požarna hramba, katera je preprečila, da se ogenj ni razširil, pri tem pa ji je marljivo pomagalo vojaštvo. Zgorelo jc tudi skladišče na dvorišču, kjer je imela Zadnikarjeva zalogo. Hišni prebivalci so že trdo spali, poklical jih je neki vojak, ki je bil v bli-, žini, in se je pri tem, ko je tolkel po oknih, prerezal žilo na desni roki. Poklicali so rešilni voz in ga prepljali v deželno bolnišnico. Trgovka Zadnikar je zavarovana pri »Assicurazioni Generali«. Koliko je škode, še ni znano. Kako je nastal ogenj, je tudi še uganka.
lj Veliko cirkuško podjetje Charles je došlo v Ljubljano in se raiteza po celem velikem travniku, kier se navadno vrši dijaški nogomet. Podjetje je res ogromno. Ker je radi mobilizacije izgubilo 200 delavcev, je podjetje svoje šotore, ki jih sicer postavi v enem dnevu, postavljalo dva dni.
Včeraj je bila otvoritvena predstava, katere skupni dohodek je bil oddan za rodbine rezervistov. Obisk jc bil radi mobilizacije sreden. Program je obsegal 23 res prvovrstnih točk, od katerih so bile uprav senzacionalne sibirske kamele in afriške gorske cebre v prostosti dresirane in predvajane, osem res čudežnih slonov, nastopajočih s čudovito preciznostjo, Charle-sovi dresirani severni medvedi, velika dresirana četa levov, kakršne še ni bilo videti v Ljubljani, in posebno napeta točka 10 divje ujetih in dresiranih bengalskih kraljevskih tigrov. Velez&nimivi so indijski fakirji, čarovniki, borilci z medvedi in zagovarjalci kač, originalna arabska četa, ki ima izborne pirainidske akrobate in skakalce, kitajska četa žonglerjev itd. Spored zaključuje: »Maščevalci prerije«, sijajni prizor, pri katerem sodeluje cela množica pristnih Sioujc-Indijancev, Mehikancev, traperjev, farmerjev, cowboyev, covvgirlov itd. v dveh oddelkih. Cirkus ima velikansk zverinjak, ki jc odprt tudi podnevi, dve godbi, lastno požarno brambo, veliko restavracijo in jc eno največjih cirkuških podjetij, kolikor jih je bilo doslej v Ljubljani.
lj Umrla je v Ilirski ulici štev. 21 g. Marija B o k a v.
Po sklepu lislo.
MOBILIZACIJA ITALIJE.
Rim, 2. avgusta. Kljub vsem de* mentijem naš poročevalec izve, da je v Italiji poklicanih pod orožje nadaljnjih osem letnikov, kar je istovetno s splošno mobilizacijo.
Rim. (Kor. urad.) Promet na borzi je do nadaljnje odredbe ustavljen.
VOJNO STANJE V RUSIJI.
Peterburg. (Kor. urad.) V Peterburgu
in okolici je proglašeno vojijo stanje.
SMODLAKA ARETIRAN. — SOKOL« SKA DRUŠTVA SO V DALMACIJI RAZPUŠftEVA IN PREMOŽENJE RAZDELJENO. — OBČINSKI SVET V DUBROVNIKU RAZPUŠČEN.
Spljit, Voditelj demokraške stranke dr. Josip Smodlaka, dež. poslanec, je aretiran. Razpuščeiia so v Dalmaciji vsa sokolska društva: župe Gunduliča v Dubrovniku, župe.Hrvoje v Spljitu in župe Krešimira v Šibeniku. V Tro-giru je aretiran dr. Koščina, eden voditeljev demokratske stranke. V Šibeniku so aretirani dr. Krstelj, bivši župan, deželni poslanec dr. Drinkovič in veliko drugih meščanov. V Spljitu je aretiran župnik ŠkarJCa, lnat z« prej aretiranega odvetnika dr. škarice. V, pravoslavnem slovitem samostanu Arhangelovac pri Kistanju so izvedli strogo hišno preiskavo in odvedli več Kalna jerov.
NADALJNJE ARETACIJE V DALMACIJI,
Spljet, 2. avgusta. V Makarski je aretirana soproga tukajšnjega odvetnika dr. Butata, prfedsednica nacionali-stiške ženske narodne udruge, v Šibeniku sta aretirana, pravoslavni pop Kr-stanovič in bivši župan Marko Stojič v Sinju je aretiran gostilničar Vuleta in še dva druga meščana.
V DALMACIJI USTAVLJENO ČASO-PISJE.
Zader, 2. avgusta. V Dubrovniku so ustavljeni »Crvena Hrvatska«, »Dubrovnik«, »Privrednik«; v Spljetu. »Slo-boda«, »Pučka Sloboda«, »Zastava«, v Šibeniku »Hrvatska rjee«, katere urednik Matosič je aretiran; v Zadru pa italijanski demokratski list »Risorgi-mento«.
AVSTRO-OGRSKA BANKA.
Dunaj. (Kor. urad.) Avstro-ogrska banka je zvišala diskont zq 2 odstotka od 6 na 8 odstotkov. Po dekretu bodeta diskont in lombard zvišana na 6 odstotkov.
, A bef.1 P'-LevMnik, c. kr. deželnosodni predsednik v p., javlja v globoki žalosti v lastnem kakor v imenu svojih otrok Alberla, Pavla, Jožefa, Franc n, Janka m Karla vsem sorodnikom, znancem in prijateljem protužno vest, da je njegova nad vse ljubljena soproga oz. mati, preblag. gospa
Franja pl. LeoiCnlk
danes, ob poj osmi uri zjutraj, po prejemu sv. zakramentov • za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
, ■,	P/erlrflge rajnke se vrši dne 3. avgusta ob trob popoldne u
inse žalosti št, 95 tukajšnje pokopališče
Predrago rajnico priporočamo v pobožen spomin.
Železniki na Gorenjskem, dne 1. avgusta 1911.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
?isk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jože! Gostlnčar. državni poslanec,