Št. 44 (15.772) leto LIN. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZakriZ nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-UI.Montecchi6-Tel.040/77966CD_________ GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ - , Iri POŠTNINA PLAČANA V GOTOVN 1500 UR S Corma 26, art. 2, bgge 54395. riale d Trieste r d i > OUCH & C. s.a.s. Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343 PETEK, 21. FEBRUARJA 1997 Korenita reforma pravi iztiv Vojmir Tavčar Demokratična stranka levice se je zbrala na svojem drugem kongresu v posebnem obdobju. Prvič po petdesetih letih je italijanska levica z zmago Oljke na lanskih spomladanskih volitvah prevzela krmilo Italije in ji nakazala nekaj glavnih ciljev kot so reforma ustave, pristop k Evropski denarni uniji, pa tudi drugačna zasnova socialne države, ki naj daje manj jamstev, a naj obenem ponudi zlasti mlajšim rodovom veC možnosti. Kot je v svojem uvodnem poročilu priznal podpredsednik vlade Walter Veltroni, je levica kot krmar italijanske države naredila prvi korak na dolgi poti. Dosegla je nekatere pomembne rezultate (kažejo jih podatki o inflaciji, ki je upočasnila svoj korak), nekaterih pomembnih vprašanj, kot je boj proti brezposelnosti, pa ni znala še razvozlati. Potreben bo poseben napor, da bo lahko sedanja vlada ustrezno odgovorila na problem, ki je eno od bistvenih vprašanj vseh Članic Evropske unije. Massimo D’Alema je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da je zavezništvo Oljke strateška izbira Demokratične stranke levice, ker je potrebno srečanje različnih levosredinskih političnih kultur, da se lahko zagotovi državi ustrezno vodstvo. Na tem kongresu ni v dvomu liderstvo DSL, ker bo Massimo Dilema potrjen za generalnega sekretarja stranke. Zato pa bo moral kongres jasneje nakazati tisto pot, o kateri je govoril Walter Veltroni. Izrisati bo moral identiteto stranke in njeno vlogo v zavezništvu Oljke, povedati, kako naj Italija postane tista »normalna država«, o kateri večkrat govori D’Alema. Kajti jasno je, da je italijanska levica z zmago Oljke po 1947. letu prvič prišla spet na oblast. Ostala pa bo lahko tudi v prihodnje krmar italijanske ladjice samo, Ce bo prispevala k spremembi države in njenih ustanov, Ce bo pokazala, da zna ustrezno odgovoriti na izzive sedanjega Časa. V nasprotnem primeru bo njena vodilna vloga samo Časovno omejena in prehodna. To je glavni izziv, s katerim se spoprijemata Massimo D’Alema in njegova stranka. KONGRES DSL / PO UVODNEM NAGOVORU MASSIMA D'ALEME JE GOVORI VVALTER VELTRONI Aplavz Occhettu, nato Veltroni o uspehih Oljke Inflacija je spet upočasnila korak Ura zopet pod osrednjo pariteto RIM - Inflacija je v Italiji spet upočasnila svoj korak. Podatki prvih vzorčnih mest so ugodnejši od tega, kar so pričakovali gospodarski izvedenci. Inflacijska stopnja je padla v vseh šestih vzorčnih mestih, Ce bodo tudi ostala mesta potrdila napovedi prvih pa se nakazuje 2, 2-odsto-tna letna inflacijska stopnja. Po objavljenih podatkih je inflacijska stopnja padla z 2, 8 na 2, 4%, v Genovi na 1, 3% (1, 8%), v Bologni na 2, 4% (2, 9%), v Benetkah na 2, 0% (2, 7%), v Perugii na 2, 0% (2, 5%) in v Trstu na 2, 2% (2, 6%). To je najnižja inflacijska stopnja v Trstu v vsem povojnem Času. Spodbudni podatki o inflaciji so pomagali liri, ki se je včeraj ves dan krepila. 2e dopoldne so Prodijeva in Veltronijeva zagotovila o dodatnih spomladanskih varčevalnih ukrepih porinili liro kvišku, da se je približala osrednji pariteti, s katero se je novembra lani vrnila v evropski denarni sistem (990 lir za nemško marko), po objavi podatkov o inflaciji pa se je italijanska deviza dodatno okrepila tako v odnosu do marke kot do dolarja in do glavnih evropskih valut. Na 2. in 11. strani RIM - Kongres Demokratične stranke levice se je začel z zahvalnim aplavzom Achilleju Occhettu, krojilcu zasuka iz Bolognine in prvemu tajniku hrastove stranke, ki ga je izzval uvodni nagovor njegovega naslednika, tajnika Massima D’Aleme, prvi dan kongresa pa je bil v znamenju drugega moža stranke, VValterja Veltronija, ki je svoj govor uglasil pretežno na vladne strune. Podpredsednik vlade je spregovoril o Oljki in o zgodovinskem dogodku: prihodu levice na oblast. Podal je nekakšen obračun prvih osmih mesecev vladnega dela, omenil pa je tudi velike naloge, ki še Čakajo vlado in Italijo, v prvi vrsti priključitev Italije maastrichtski Evropi. Bertinotti je po govoru ocenil, da obstaja med DSL in SKP velika razdalja. Kritične ocene so letele tudi z desnice, medtem ko so koalicijski partnerji Oljke Veltronijev poseg na kongresu ocenili ugodno. Na 3. strani KITAJSKA / RE2IM JE BIL TEMELJITO PRIPRAVLJEN Dengova smrt ni povzročila pretresov Tujina navaja le pozitivne značilnosti gospodarskega odpiranja Deng Kiaopinga ■ PEKING - Kitajska se je včeraj zelo umirjeno odzvala na vest, da je umrl Deng Xiaoping. Vest so sprejeli normalno brez pretirane žalosti in bojazni za bodoče tragedije. In prav ta umirjenost je najotiplivejši znak, kako je Deng Xiaoping globoko spremenil življenje in miselnost kitajskih ljudi s svojo modernizacijo in odpiranjem v svet. Podobno kot Peking je tudi Hong Kong umirjeno sprejel vest o Dengovi smrti. Medtem kitajski voditelji prejemajo sožalja iz vsega sveta, ki navajajo samo Dengove vrline. Na 9. strani Perzijske preproge po nižjih cenah kot na razprodaji v trgovini PODOBNIK na Opčinah, ul. Salici 1 Velika izbira perzijskih preprog z garancijo direktno iz uvoza. ila SLOVENSKA SKUPNOST prireja svoj 9. deželni kongres NA PREHODU jutri, 22. februarja, ob 16.30 in v nedeljo, 23. februarja, ob 9.30 v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici, drevored XX. septembra 85 Vabljeni delegati, somišljeniki in prijatelji ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK Prvi zbor vseh, ki so zainteresirani za pristop k Zadrugi Primorski dnevnik, bo 1. marca popoldne v Trstu. Začel se bo ob 15. uri v konferenčni dvorani tržaškega velesejma. Za velesejem so se prireditelji opredelili predvsem iz praktičnih razlogov, ker nudi prav ta lokacija največ možnosti za parkiranje. Na 2. strani Don Baxter: 120 delavcev na cesti TRST - Sinod je kot bomba odjeknila vest, da je vodstvo podjetja Laboratori Diaco - dolgo let znanega kot Don Baxter - sklenilo prekiniti proizvodnjo in odsloviti vse uslužbence. Gre za podjetje s sedežem v industrijski coni, ki se ukvarja s proizvodi za zdravstvo, pri katerem je 120 uslužbencev, od teh je 80% 'žensk. Lastništvo tržaške industrije je lani prevzela od multinacionalke Donbaxter družba Laboratori Diaco. Z lastnikom Pierpaolom Ceranijem je sindikat vodil pogajanja glede delovnega urnika in sicer zahteval daljšo pavzo v 8-urnem delovnem času. Pred kratkim je v tovarni bila celodnevna stavka, Geranija pa so prijavili Inšpektorstvu za delo. Včeraj popoldne pa je vodstvo nenadoma sporočilo, da je od 16.30 dalje proizvodnja prekinjena, tovarna pa zaprta za nedoločen Cas. Sindikalni predstavniki so takoj nastopili pri prefektu, saj je nesprejemljivo, da se iz dneva v dan vrže na cesto 120 delavcev. Prefekt je pristal, da se bo sestal s predstavniki uslužbencev že danes ob 17.30. Danes v Primorskem dnevniku SSk pred kongresom Jutri in v nedeljo bo v Gorici deželni kongres SSk. O tem smo se pogovarjali s tajnikom Martinom Brecljem. Stran 4 Proračun Pokrajine Trst Tržaški okrajinski odbor je sinod odobril finančni proračun za tekoCe leto. Stran 5 Velika nevarnost požarov Včeraj ponoči je gorelo na treh krajih v tržaški pokrajini, kar je zgovoren znak, da je nevarnost požarov v naravi iz dneva v dan večja. Stran 5 Nekonvencionalno gledališče V Mleli je v okviru niza nekonvencionalnega gledališča nastopila skupina Riflessi iz Bologne s predstavo Feri ta (Rana). Stran 8 Se goriška desnica odpira? Občinski svetovalec Nacionalnega zavezništva na obisku v Kulturnem domu, načelnik Forza Italia predlagal pouk slovenščine v šolah. Kaj se dogaja v goriški desnici? Stran 10 ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK Obveznosti in pravice članov zadruge, ki bo prevzela dnevnik ___________POLITIKA / V PISMU DNEVNIKU L'UNITA'_ Berlusconi ponudil roko o ustavni reformi in Evropi Pozitivni odmevi v Oljki, medtem ko Bertinotti zavrača sodogovor Zadruga primorski dnevnik bo formalno ustanovljena 1. marca v Trstu dopoldne. Istega dne bo ob 15. uri na tržaškem velesejmu prvi zbor vseh tistih, ki nameravajo pristopiti k zadrugi. Z zborom se bo dejansko začelo vpisovanje v zadrugo. V nadaljevanju sintetično povzemamo informacije o zadrugi, ki so bile že objavljene v Časopisu. - K zadrugi bo lahko pristopil vsakdo, ki bo izpolnil prijavnico z osebnimi podatki in bo vplačal vpisnino. Za vpis ne more nihče vplačati manj kot 50.000 lir. Za zadrugo bo seveda pomembno, da ima CimveCje število elanov, a tudi da ima čimveC začetnega kapitala. - Ne glede na višino vplačane osebne kvote bo imel v zadrugi vsak član en glas, kar pomeni pravico, da voli in je izvoljen v upravni svet zadruge. Z vpisom v zadrugo bo vsak elan imel pravico, da plača za naročnino nižjo ceno od tržne in da bo v to ceno vključeno tudi raznašanje, poleg tega pa do tistih storitev, za katere se bo zadruga dogovorila s podjetjem, ki Primorski dnevnik izdaja. - Obveze elana so preproste. Soodločati mora na občnih zborih o usmeritvi zadruge. To lahko naredi neposredno ali prek pooblastila, ki ga izroči drugemu elanu zadruge. Dovoljenih je največ pet pooblastil. - Vsak elan pridobi volilno pravico tri mesece po vpisu v člansko knjigo. Zato bo prvi red- ni občni zbor, na katerem bo izvoljen upravni svet zadruge, v začetku jeseni. Do tedaj bo zadrugo vodil začasni odbor, ki ga je določilo skupno predstavništvo kot pobudnik Zadruge Primorski dnevnik. - Možen je seveda tudi izstop iz zadruge in to kadarkoli s pismeno izjavo elana, kateremu zadruga vrne vloženo vsoto. - Upravni odbor zadruge bo izvoljen na občnem zboru zadruge. Osnutek statuta predvideva strogo proporCen volilni sistem, da bo v upravnem svetu zajamčena pristonost predstavnikov manjšinske ah manjšinskih list. - Zadruga Primorski dnevnik bo zadruga z omejeno zavezo. Zaradi tega odgovarja za vse družbene obveznosti samo s svojim premoženjem, vsak elan pa samo s kvoto, ki jo je vložil ob vpisu in ne z lastnim imetjem. - Zadruga bo prevzela lastništvo naslova Primorski dnevnik in podjetja Dzp-Prae, ki Časopis izdaja. Načrt predvideva odkup naslova in dokapitalizacijo družbe DZP-Prae. Zadruga bo ta sredstva dobila z dolgoročnim posojilom, ki ga bo vračala s sredstvi, ki jih bo dobila od najemnine za naslov Primorski dnevnik. Vsa morebitna vprašanja naslovite po faksu ali pismeno va uredništvi Primorskega dnevnika v Trstu in v Gorici (v Trstu štev. faksa 040-772418, v Gorici 0481-532958) RIM - Ali se nakazuje možnost sodelovanja med Oljko in opozicijo za reformo ustave in za ukrepe, ki naj bi sanirali italijansko državno blagajno ter omogočili Italiji, da zadosti merilom maastrichtske pogodbe? Ali se res nakazuje novo kooperativno vzdušje v parlamentu? Bosta Oljka in del Kartela svoboščin našla skupen jezik? K pozitivnemu odgovoru na vprašanja, ki so že nekaj Časa prisotna na italijanski politični sceni, navaja včerajšnje odprto pismo Silvia Berlusconija, ki ga je z velikim poudarkom objavil dvev-nik L’Unita. Berlusconi je v pismu ponovil to, kar je sicer, bolj megleno že povedal na televiziji. Podčrtal je, da morata večina in opozicija opravljati vsaka svojo nalogo - kot so jo določili volilci - ob nekaterih problemih vsedržavnega pomena pa morata poiskati skupen jezik. Berlusconi je v svojem pismu navedel dva problema, ki sta po njegovem bistvena: prvi problem je ustavna reforma, okoli katerega sta večina in opozicija delno uskladili stališča z ustanovitvijo dvodomne komisije. Drugi bistveni problem je pristop k Evropski denarni uniji. Berlusconi pravi, da so težave lire v odnosu do marke in dolarja samo alarmni zvonec in napoved tega, kar bi se lahko zgodilo, če Italija ne bi pristopila k denarni uniji in bi po lastni krivdi opustila politiko pro- računske sanacije. Po oceni predsednika Forza Italia Oljka in opozicija soglašata o tem, da mora Italija pristopiti med prvimi k evru, sedaj pa bi kazalo preučiti, ali lahko najdeta skupen jezik o »zahtevnem, vendar neodložljivem pose--gu v socialno državo. Poseg bi moral temeljiti na dogovoru, da ne bo novih davčnih obremenitev in da bodo pravično oklestili neproduktivne družbene izdatke. Berlusconi je pripravljen sprejeti predlog ministra za ekonomijo Carla Aze-glia Ciampija, da bi v kratkem zaceli razpravo o finančnem zakonu za leto 1998. Posredno je Berlusconiju odgovoril finančni minister Vincenzo Visco v intervjuju za gospodarski tednik II Mondo. Visco se zavzema za »dogovor o Evropi, ki naj ne zbriše razlik med vedno in opozicijo, ampak naj pomaga državi, da ubere pravilno pot«. Zaradi tega se Visco zavzema, da bi anticipirali razpravo o finančnem zakonu za leto 1998, ker bi to bil pomemben signal mednarodnim trgom. Finančni minister bi želel, da bi opozicija ne zavirala vlade v njenih naporih za uravnovešenje državne bilance in dopošCa možnost dogovora v parlamentu o vsebini ukrepov, Čeprav zavrača možnost »spremenljivih večin«. »Moram pa povedati tudi, da nam je s sedanjo večino uspelo pripraviti zelo učinkovi- te posege in mislim, da lahko nadaljujejo po tej poti. Ce pa se ob posameznih vprašanjih večina lahko razširi, bo to dobrodošlo,« je poudaril Visco. S Kvirinala je dialog med vedno in opozicijo »blagoslovil« tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. V odgovor na poslanico udeležencev kongresa DSL je predsednik republike poslal sporočilo, v katerem poudarja, kako pomembno bi bilo, da bi večina in opozicija našli skupen jezik o reformi ustave in o ukrepih za vstop v denarno unijo. Na splošno so na Berlusconijevo pismo pozitivno reagirali voditelji DSL in strank Oljke, medtem ko so bili kritični tako na levi kot na desni. Tajnik Stranke komunistične prenove Fauste Bertinotti je menil, da je treba Berlusconijevo ponudbo zavrniti, kajti »zavrniti ponudbo pomeni tudi možnost, da pozitivno odgovorimo na probleme države, predvsem na vprašanje brezposelnosti in socialne pravičnosti«. Prav tako skeptičen je bil tudi koordinator Nacionalnega Zavezništva Publio Fiori, po katerem je »Berlusconijev predlog dvoumen in zavajujoC«. Fiori je napovedal, da njegova stranka ne bo podprla »klestenja socialne države«. Razlogi sedanje krize so po Fiorijevem mnenju v »popolni nesposobnosti sedanje vlade, predvsem pa v davčni utaji in v naraščajoči špekulaciji mednarodnih finančnih krogov«. RIM / PO UGODNIH PODATKIH O INFLACIJSKI STOPNJI Ura spet pod osrednjo pariteto EDS Moody' bo vrnila Italiji oznako zaupanja vredne države, če bo pristopila k EDU RIM - Obzorje italijanske lire se je včeraj nekoliko zjasnilo. Potem ko se je v sredo zaustavila ši-bitev italijanske devize, je lira včeraj v popoldanskih urad spet prišla do osrednje paritete (990 lir za marko), s katero se je novembra lani vrnila v evropski denarni sistem. Po mnenju finančnih analitikov je bil včerajšnji dan pozitiven za liro, ki se je okrepila v odnosu do marke, Čeprav je dolar nazadoval. Po podatkih Banke Itahje je dolar včeraj veljal 1.674, 89 lire, kar je približno deset lir manj kot dan prej. Vrednost marke pa je bila po podatkih emisijskega zavoda 994, 3 lire. Pozneje je nemška deviza na mednarodnih trgih drsela proti osrednji pariteti 990 lir in zdrknila podnjo, ko so bili objavljeni ugodni podatki o italijanski inflaciji. Liri je znantno pomagala sredina napoved predsednika vlade Romana Prodija, da bo pripravil za pomlad nove varčevalne ukrepe. In vCeraj je s tribune kongresa DSL podpredsednik VValter Vel-troni to dejstvo še podčrtal, saj je dejal, da bi bilo »neodgovorno«, ko bi vlada ne pripravila korektivnih ukrepov in dodal, da se bo treba »pogumno« lotiti peoblemov prožnosti dela in osebnih dohodkov. Pomoč liri je nudila tudi mednarodna agencija Moody’s, ki meri verodostojnost držav kot dolžnikov. Leta 1992 je prav Moody’s izrinila Italijo iz razreda najboljših, ko bi Italija s prvimi pristopila k Evropski denarni uniji pa bi ji agencija vrnila priznanje velikega zaupanja vredne države, saj bo skupna deviza zelo verjetno pozi-tivno vplivala na proračunske politike vseh Članic. Medte ko v mednarodnih krogih priznavajo vladi pogum, je v Italiji sami odpor do novih korektivnih posegov. Zlasti ostra je bila zveza figovcev, ki se boji, da bi novi ukrepi še za vrli potrošnjo. Kakšni pa bodo ukrepi? Vlada še ni odgovorila, govori pa se o solidarnostnem prispevku upokojencev in zaposlenih kot tudi o delnem pre-’ nosu odpravnin na zakladno mini strvo. Verjetno pa bo treba res počakati na uradno blagajniško poročilo, da bo znano kolikšen bo obseg ukrepov in kakšni bodo. DEŽELNI SVET / KONČNA ODLOČITEV ŠELE PRIHODNJI TEDEN BOČEN / ZAGONETNA SMRT JU2NOTIROLSKEGA POLITIKA Maratonska politična razprava o deželnem proračunu 1997 Napovedi, da bo odbor prestal tudi to nelahko preizkušnjo TRST - V deželnem svetu se je včeraj ves dan nadaljevala razprava o proračunu in o finančnih dokumentih za leto 1997. Vzdušje v sejni dvorani je nihalo med sproščenostjo in napetostjo, Čeprav je vsa pozornost sedaj namenjena sklepnemu glasovanju, do katerega bo prišlo prihodnji teden. Tudi včeraj smo bili nekajkrat priča polemičnemu merjenju sil med Oljko in Severno ligo, Čeprav bilanca v marsičem odraža proračun, ki ga je osnoval odbor ligaškega predsednika Sergia Ce-cottija. Do večernih ur je skupščina odobrila sedem členov proračunskega zakona. Dopoldne so svetovalci dolgo razpravljali o tretjem členu, ki govori o finančnih vprašanjih ter o odnosih z deželnim bančnim sistemom. Marsikdo jz vrst koalicije in opozicije je bil mnenja, da bi se morala deželna uprava aktivneje vključiti v krajevni finančni in banCni sistem, medtem ko sedaj po mnenu nekaterih kolikor toliko pasivno spremlja npr. procese združevanja v bančnem sektorju. PredsinoCnjim pa je skupščina po dolgi razpravi odobrila člen št. 2, ki ustanavlja posebni finančni sklad za gospodarski razvoj goratih območij. Sklad bo razpolagal s finančno in upravno avtonomijo, prizadeval se bo predvsem za ustvarjanje novih delovnih mest v Karniji in v gora- iS tih predelih pordenonske pokrajine. Severna liga se v tiskovni noti pritožuje nad dejstvom, da je deželni svet zavrnil nekatere njene popravke v zvezi z bencinom po znižani ceni. Proti predlogom Lige niso glasovali le svetovalci levosredinske koalicije predsednika Giancarla Cruderja (na sliki-Foto KROMA), a tudi svetovalci Forza Italia, Stranke komunistične prenove, Liste Dini in Nacionalnega zavezništva. Bossijevi pristaši so prepričani, da smo bili glede tega priča političnemu Skrpucalu (it. inciucio). Liga je predlagala, da bi pri izvajanju deželnega zakona, ki razširja na celotno FJK režim neobdavčenega bencina, imele aktivnejšo vlogo občine pordenonske pokrajine in goratih furlanskih območij. Zakon o neobdavčenem bencinu naj bi zaceli izvajati 1. aprila, obstajajo pa še nekatere težave, ki postavljajo v dvom ta datum. Se nepojasnjen umor Christiana Waldnerja Preiskovalci zaslišali več političnih predstavnikov Odkrili drug zločin, ki pa ni povezan z VValdnerjevim BOČEN - Danes popoldne bo pogrebna svečanost za predstavnikom južnoti-roslke svobodnjaške stranke Christianom VValdnerjem, ki so ga odkrili mrtvega v nedeljo zvečer. Preiskava, ki jo vodi namestnik državnega pravdnika Cuno Tarfusser, še ni obrodila sadov, vsaj takih ne, da bi bili znani javnosti. Na bocenski kvesturi so vCeraj zaslišali vrsto oseb, med katerimi tudi Ulriko Tarfusser, ki bo nasledila VValdnerju v deželnem svetu. Zaslišali so tudi zastopnika gibanja Schiitzen Petra Paula Rainerja, preverjajo pa alibi VValdnerjevega tajnika Hansjorgeja Koflera. Vse kaže torej, da preiskovalci še vedno vrtajo v smer, ki jo je nakazal deželni svetovalec, sicer pa bivši sodnik Carlo Palermo, po katerem naj bi šlo za umor s političnim ozadjem. Konkretnejši elementi v oporo tej tezi doslej še niso prodrli v javnost, preiskovalci pa trdijo, da ne izključujejo nobene možnosti. Včeraj popoldne so odkrili pri Bocnu truplo mrtvega moškega, po prvih izvidih pa naj bi ta umor ne bil povezan z VValdnerjevim. Na Sardiniji ugrabili žensko NUORO - Prejšnji večer malo pred 21. uro so neznanci ugrabili Silvio Melis. HCer znanega gradbenika se je vračala domov s 4-letnim sinčkom: ko je ustavila svoj renault tvvingo pred vrati garaže, so jo neznanci napadli in jo odpeljali stran, tako vsaj domnevajo preiskovalci. Kmalu zatem so se pripeljale do osamljene vile Članice odbojkarske ekipe, s katero je Me-lisova sodelovala, in odkrile avtomobil z odprtimi vrati, na zadnjem sedežu pa otroka, ki je mirno spal. Policija in karabinjerji so izvedli obširno akcijo tudi s helikopterji po vsem zloglasnem območju sardinjskega Sopramonteja, po Melisovi pa doslej ni sledu. Kongres v znamenju enotnosti in zvestobe zavezništvu Oljke RIM - V rimskem Pa-lauer se je včeraj zaCel kongres Demokratične stranke levice, prvi kongres, odkar je Hrast vladna stranka. V veliki dvorani, v kateri prevladuje rdeCa barva (mnogi so v tem videli »povratek k izvoru«), sta pa prisotni tudi zelena in bela, tako da je italijanska trobojnica popolna, sedi 1130 delegatov, ki zastopajo 711.649 vpisanih. Veliko je tudi gostov, političnih predstavnikov vseh strank, in vse, celo Berlusconija in Pinija, delegati spremijo z aplavzom (najmočnejšega, je nekdo izmeril, je bil deležen tajnik SKP Fausto Berti-notti), posebno topel pa je pozdrav predsedniku vlade Romanu Prodiju. Otvoritveni poseg so pomenljivo zaupali Wal-terju Veltroniju, prvemu možu Hrasta v vladi (izvleček njegovega posega objavljamo posebej), ki so ga delegati večkrat prekinili z aplavzi. Pred njim pa je kongres uradno odprl Massimo D’Alema, ki so N-«' ga delegati izvolili za predsednika kongresa, ob zaključku kongresa pa ga bodo z ogromno Protest novinarjev in fotografov RIM - Fotografi in novinarji, ki so jih fotografske agencije, Časopisi, radio in televizije akreditirali na kongresu DSL so včeraj protestirali, ker ne morejo opravljati svojega dela, kot bi hoteli, da bi verno poročali o dogajanju na kongresu. Na zatožni klopi je zagrajen prostor, ki so jim ga odmerili organizatorji. Od odra je oddaljen več kot 20 metrov, kar fotografom onemogoča kakovostno fotografiranje. Novinarji pa protestirajo, ker ne morejo med delegate in pod predsedniški oder, da bi slišali za mnenja protagonistov kongresa, gostov in strankine baze. večino potrdili za tajnika. Toda ne gre za enoglasje, je v svojem uvodnem posegu poudaril sam D’Alema, paC pa za enotnost. »Naša stranka je razčlenjena in pluralistična, vendar enotna v temeljnih izbirah.« Da so se na krajevnih kongresih skoraj soglasno opredelili za D’Alemo, nikakor ne pomeni »plebiscita«, pač pa »podporo enotni politični platformi. D’Alema je sprejel izziv filozofa Norberta Bobbia, ki je pozval k prizadevanjem, da bi italijanska levica postala močnejša. Res je, je priznal tajnik Hrasta, da je bila levica večkrat videti šibka in krhka, zato se mora obnoviti. Proces je še v teku, cilj še ni bil dosežen, prav zato pa kongres ni nekaj obrednega, pred delegati je veliko problemov, od Evrope do ustavnih reform pa do odnosov z zavezniki in z opozicijo, okrog katerih so že in bodo tudi na kongresu prišle do izraza razlike. Vsekakor pa ostaja stranka trdno na strani levosredinskega zavezništva, je odloCno zagotovil tajnik DSL. D’Alema je nato predal besedo rimskemu županu Rutelliju, nakar je ■Pl I 1 '"■«v. j spregovoril VValter Vel-troni. Danes bo protagonist kongresa predsednik vlade Prodi, medtem ko bo D’Alema spregovoril v soboto. Na sliki pod naslovom predsedstvo kongresa z D'Alemo na sredi, v sredi podpredsednik vlade VValter Veltroni, ki je imel uvodno poročilo, spodaj pa objem med D'Alemo in Achillejem Occhettom (telefoto AP) Veltroni: Oljka in DSL na novi italijanski poti RIM - »Tudi tisoč milj dolgo potovanje se zaCne s prvim korakom.« S tem kitajskim rekom je Valter Veltroni zaključil včeraj svoj dveumi govor na kongresu DSL. Prvi korak, ki naj bi naznanjal dolgi pohod italijanske levice, je bila prav sestava prve levičarske vlade v Italiji, zgodovinsko dejanje po petdesetih letih republike. Na poti, ki bo - Veltroni se tega dobro zaveda -zelo težka, bo morala vlada posvetiti pozornost predvsem gospodarskemu preporodu in institucionalnim reformam. Podpredsednik vlade je menil, da se teh vprašanj sploh ne bi lotili, Ce bi ne bilo Oljke. Prav levosredinska koalicija Oljke je bila prisotna v večjem delu njegovega govora. Za Veltronija je Oljka mnogo veC kot golo volilno zavezništvo. Ni stranka, je pa močna politična ideja, ki je združila različne zgodovinske sile. DSL igra v koaliciji veliko vlogo in si tudi veliko prizadeva za krepitev in razvoj na poti k spremembi v državi. Z njeno podporo je lahko vlada v pičlih osmih mesecih dosegla izjemne uspehe. Veltroni jih je tudi naštel: približanje parametrom, ki jih predvideva maastrichtski sporazum, vrnitev lire v mednarodni denarni sistem, znižanje obrestne mere, znižanje inflacije, znižanje javnega primankljaja, ki se približuje zahtevanim 3 odstotkom bruto narodnega dohodka. Pred osmimi meseci bi si kaj takega lahko le sanjali, je ocenil, in tudi spustil pikro pušCico v prisotnega Berlusconija: »Vlada sprva res ni izstopala na ravni komunikacij, a za Italijo je bolje imeti vlado, ki se zna spoprijeti z gospodarstvom in reformami, kot pa vlado, ki se razume na TV varjeteje.« Veltroni je tudi opozoril na nekatera področja, katerim bi morali posvetiti več pozornosti (boju proti brezposelnosti in obrambi okolja), seveda pa ni mogel mimo stranke. Spomnil je na zasuk in rojstvo DSL ter njeno sodelovanje v vladi. Vloga levice v vladi je težka, ker je treba postaviti državo na nove temelje, je poudaril in izrecno omenil, da ostaja država enotna, od doline Aosta do Lampeduse. Bossije-vi zelenosrajcniki s pločevinastimi kovanci je ne bodo razbih, je bil prepričan številka dve hrastove stranke VValter Veltroni. Objem sprave ob burnem ploskanju delegatov RIM - Eden ključnih trenutkov včerajšnjega kongresa DSL je bil prisrčen objem med Massimom D’Alemo in bivšim tajnikom Achillejem Occhettom med burnim ploskanjem delegatov. D’Alema je v svojem uvodnem pozdravnem posegu na kongresu spomnil ne samo na velike zasluge Enrica Berlinguerja, ampak tudi na zelo pomembno vlogo Achilleja Occhetta. Dilema je tudi izrecno omenil polemike in ostrine, ki so ju v zadnjem Času ločevale, vendar »nihče ne more zbrisati navezanosti in hvaležnosti, ki jo Čutim do njega.« Tedaj je tajnik Hrasta zapustil predsedstvo kongresa in med vse bolj močnim ploskanjem delegatov stopil do Occhetta in ga objel in poljubil. Vse drugačno ozračje, torej, kot na seji vsedržavnega sveta stranke po volilnem porazu leta 1994, ko so delegati Occhetta kratkomalo ignorirali. Berhnotti: V Haliji obstajata dve levici, zmerna in alternativna RIM - Veltronijev govor na kongresu DSL je Mari-nija prepričal, Bertinottija pa ne. Tajnik Ljudske stranke je dejal, da je bil govor »dober«. Veltroni je po njegovem mnenju učinkovito branil delo vlade v teh prvih osmih mesecih vladanja. Povsem drugačnega mnenja je bil tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti. Iz govora izhajata dve radikalno različni duši italijanske levice: zmerna in liberalna, ki jo predstavlja DSL, ter druga, antagonistična in alternativna, kakršno zagovarja SKP. Razlika med obema je po Bertinottijevi oceni »res zelo velika«. Veltroni je predstavil politiko vlade, ne pa stranke, in ko prihaja do take zmešnjave med vlado in stranko, pomeni, da je politika mrknila, je opozoril še tajnik SKP. Predsednik stranke Armando Cossutta pa je komentiral, da predstavlja sedanji kon- gres DSL zamik stranke v zmerne vode. Vprašal se je celo, ali bo DSL ostala še vedno levičarska stranka. Z leve na desno: Giuseppe Pisanu, predsednik poslancev Forze Italia, je ocenil govor kot »malce birokratsko poročilo«. Zelo piker je bil tudi predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini: »V prvem delu, ko je Veltroni govoril o vladi, je kazalo, kot da bi hotel s Čokolado premazati grenko realnost, da bi postala slajša.« Dodal je še, da tudi delegati na kongresu niso bili - seveda ponjego-vem mnenju - kdove kako prepričani v tisto, kar je Veltroni govoril na odru. Predsednik senatorjev NZ Giulio Maceratini pa je bil mnenja, da je bil govor samo po sebi umeven, Veltro-nijeva analiza pa površna. Kot je bilo pričakovati so Veltronijev govor ugodnejše ocenili koalicijski partnerji. Minister za pošto Antonio Maccanico je izra- zil sledečo misel: »Oljka se krepi, ko se krepijo njene Članice; nedvomno je, da sedanji kongres DSL krepi oljko. Minister je tudi z zadovoljstvom pozdravil D’Alemov uvod in Veltro-nijevo poročilo, v katerem je podpredsednik predstavil rezultate vlade. Njegov ministrski kolega Tiziano Treu se je zaustavil ob oznakah: po njegovem mnenju je DSL bolj progre-sisticna kot pa socialdemokratska stranka. DSL na kongresu potrjuje enotnost, kar lahko le dobro vpliva na vlado in državo. Iz vrst vladne večine je le glasnik Zelenih Luigi Manconi- izstrelil pušCico kritike. Za tarčo je izbral tisti del Veltronijevega govora, v katerem je podpredsednik vlade spregovoril o socialni državi. Stališča, ki jih je iznesel, se ne ujemajo s stališči zelenih, je poudaril, pa tudi ocena opravljenega dela je bila zanj nekoliko preveč rožnata. DEŽELNI KONGRES SSK / POGOVOR S TAJNIKOM MARTINOM BRECLJEM LJUBLJANA / TISKOVNA KONFERENCA »Manjšina doživela pretres, mora pa živeti naprej...« »Med Slovenci uveljavljati načela in metode demokracije« V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici (Drevored 20. septembra) bo jutri in v nedeljo deželni kongres stranke Slovenske skupnosti. Kongres se bo zaCel ob 16.30 s slovensko pesmijo, glavna točka sobotnega dela pa bo poročilo tajnika Martina Breclja. V nedeljo bo razprava, kongres pa se bo končal z izvolitvijo strankinih teles, vključno s tajnikom. O kongresu smo se pogovarjali s tajnikom Brecljem, ki nam je uvodoma predstavil glavne teme kongresa in zlasti izbiro gesla »Na prehodu«? Slovenci v Italiji smo Se danes pod šokom, ki ga je v minulem letu povzročil zlom Tržaške kreditne banke in širšega sistema, katerega je TKB bila gospodarsko srce. Upravičeno pravimo, da bo leto 1996 v naših manjšinskih analih zapisano na podoben način, kot je leto 1989 v zgodovini Evrope. Lani se je pač zrušil tisti sistem, ki je pri nas nastal v senci bivše Jugoslavije, se pravi v političnih razmerah, kakršne so v Evropi veljale do padca Berlinskega zidu. Ta sistem ni zajemal celotne manjšine, je pa bistveno vplival na njeno življenje na vseh področjih. Slovenci v Italiji bomo vsekakor živeli naprej, moramo živeti naprej in si poiskati nove oblike življenja. Za kakšen prehod pravzaprav gre? Prav zaradi zgoraj navedenega lahko rečemo, da smo danes na prehodu ali v tranziciji, če naj uporabimo tujko, s katero navadno označujemo prehajanje bivših socialističnih držav iz starega v novi red. Sicer pa moramo poudariti, da se Berlinski zid ni zrušil samo na eno stran. Tudi bivši politični Zahod išče novo ravnovesje, kot zgovorno dokazuje politično dogajanje v Evropski zvezi in še posebej v Italiji. Na našem deželnem kongresu želimo razmisliti predvsem o slovenski manjšini v Italiji v luči tega pomembnega in zahtevnega Deželni tajnik SSk Martin Brecelj zgodovinskega prehajanja. Kaj si lahko obetamo po potresu, ki smo ga doživeli? Machiavelli je pravil, da je naša prihodnost le za polovico odvisna od sreče; druga polovica naj bi bila v naših rokah, točneje, odvisna naj bi bila od naše vrlo-sti. Drugače rečeno, menim, da moramo Slovenci v Italiji premisliti, kaj bomo sami napravili za svojo prihodnost, seveda upoštevajoč objektivne razmere, v katerih živimo. Kako si to zamišljate? Po našem mnenju bi morali iti naši napori predvsem v tri smeri. Najprej bi morali dosledneje uveljavljati načela in metode demokracije v življenju naše skupnosti. Nadalje bi se morali zavzemati za večjo strokovnost, se pravi tudi za večjo specializacijo na vseh ravneh. Poleg tega pa bi moral preseči tisto gledanje, po katerem je narodnost nekaj drugotnega v politiki, kot je nekoč učil marksizem, a ki se pri nas še danes ohranja tudi v novih oblikah. Dokler tega ne bomo storili, se Slovenci v Italiji ne bomo dokopali do politične enotnosti, ki nam je potrebna in ki bi se po našem mnenju morala izražati predvsem v skupnem predstavništvu in v zahtevi po zajamčeni minimalni zastopanosti v izvoljenih telesih. Vsa ta prizadevanja za ureditev naših notranjih razmer bi morala bistveno vplivati tudi na boljšo ureditev naših odnosov z dugimi. V letu 1996 pa ni bilo vse negativno. Levosredinska Oljka, za katero je glasoval velik del manjšine, je končno napovedala, da bo začela spoštovati obveze do Slovencev. Kaj menite o tem? Dejstvo, da Slovenci v Italiji še danes - med drugim pol stoletja po podpisu pariške mirovne pogodbe - nimamo urejenega manjšinskega statusa in da se spopadamo s kopico problemov, ki so bistvenega pomena za naš obstoj in razvoj, predstavlja hud madež na italijanski demokraciji, in sicer ne glede na to, kako smo se znali sami notranje urediti in biti politično učinkoviti. Nikoli ne smemo pozabiti, da so manjšinske pravice človekove pravice in da bi jih morala Italija spoštovati tudi po svoji ustavi. Mogoče je zdaj le napočil čas, da se bodo naše zadeve premaknile z mrtve točke. Tako nam je vsaj zagotovil podtajnik Fassino v imenu vlade na nedavnem srečanju. Pravilno pa sami pravite, da za zdaj imamo samo napoved. Upamo, da ne bo pri tem ostalo. Za to se tudi SSk čuti soodgovorna, saj je stopila v koalicijo Oljke, ki je zdaj v Rimu na vladi. Sicer pa moram tudi iskreno povedati, da nam ni bilo vse všeč, kako se je vlada obnašala npr. pri tako važni zadevi, kot je bilo reševanje krize TKB. Isto bi rekel tudi o Deželi. Govori se o avtonomiji Trsta, o odnosih z Vidmom, na kocki pa je spet zemljepisna in upravna celovitost Furlanije-Julijske krajine. Kako gleda Vaša stranka na to problematiko? SSk je že zdavnaj zapisala v svoj program načeli subsidiarnosti in federalizma. To tudi zaradi tesnega sodelovanja s stranko Francozov v Dolini Aoste "Union Valdotaine", ki je dolga leta samotno gojila federalistično misel v italijanskem političnem prostoru in pri kateri se je učil federalizma tudi sam voditelj Severne lige Umberto Bossi. Zato se SSk že od nekdaj zavzema za okrepitev deželnih in krajevnih avtonomij. Smo proti t.i. makroregijam, v katere naj bi se združile sedanje dežele, in zavzemamo se za okrepitev posebne avtonomije Furlanije-Julijske krajine z razširitvijo njenih pristojnosti zlasti na področju zaščite narodnostnih manjšin in sodelovanja s sosednimi državami. Kaj pa krajevne uprave? Smo tudi za okrepitev pristojnosti občin, pokrajin in gorskih skupnosti, vendar ne za ceno 'deželne enotnosti. To tudi zato, ker bi njeno razbitje na novo razdelilo tudi slovensko manjšino, ki živi, kot znano, v treh pokrajinah, in jo izpostavljajo nevarnosti novih diskriminacij. Kaj si v resnici obetate od tega kongresa? Vesel bi bil, če bi s tem kongresom kaj prispevali k izoblikovanju učinkovitejše politične strategije Slovencev v Italiji, kakor tudi k okrepitvi zaupanja vase celotne naše skupnosti. Mislim, da bomo predstavili več zanimivih stališč in predlogov. Pa še zadnje vprašanje. Se boste znova potegovah za tajniško mesto? Rad bi v SSk še aktivno deloval tudi zato, ker sem prepričan, da ta stranka predstavlja dragoceno sredstvo, ki ga imamo Slovenci na razpolago, da bi se res uveljavili kot politični subjekt. Zal pa vse kaže, da bom iz osebnih razlogov lahko posvečal politiki nekoliko manj časa, kot sem ga zdaj. Zato se ne mislim ravno gnati za ohranitev tajniške funkcije. Kongres naj presodi, ali obstaja boljša alternativa. SKGZ: Do konca leta bodo Slovenci dobili skupno predstavništvo LJUBLJANA - Predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze so na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani spregovorili o trenutnem pložaju Slovencev v Italiji, reorganizaciji svoje zveze ter nastanku zadruge Primorski dnevnik in ob tem napovedali, da naj bi slovenska manjšina v Italiji do konca leta dobila skupno predstavništvo. V SKGZ se zavedajo, da skupno predstavništvo -načelno se z njim strinja vseh sedem komponent slovenske manjšine v Italiji - ni čarobna palica, ki bo razrešila vsa vprašanja, vendar ocenjujejo, da je v sedanjem trenutku izredno pomembno, je dejal deželni koordinator SKGZ Rudi Pavšič. Tudi zato, ker je v odnosu Italije do slovenske manjšine zaznati pozitivno spremembo, ki bi jo manjšina morala čimbolj izkoristiti. Ob tem so omenili priznanje dvojezične šole v Spetru in napoved podsekretarja v italijanskem zunanjem ministrstvu Piera Fassina, da naj bi slovenska manjšina v Italiji do konca leta dobila zaščitni zakon, na katerega čaka že 40 let. Na matično državo so predstavniki SKGZ naslovih željo, da bi zakonsko sistematizirala odnos do zamejstva, saj bi se po njihovem mnenju na ta način prenehala strankarska logika pri pomoči manjšini. Spregovorili so tudi o zdaj že bivši Tržaški kreditni banki, ki je bila po njihovih besedah "srce gospodarstva slovenske manjšine". Nova Tržaška kreditna banka (NTKB) je ohranila vse zaposlene in po 14. februarju, ko je od- prla svoja vrata, ohranila tudi glavnino klientov, ni pa več to slovenska banka, so opozorili predstavniki SKGZ in poudarili, da zavračajo vse očitke, da bi bila njihova organizacija na kakršenkoli način soodgovorna za propad TKB. Zadruga Primorski dnevnik, ki bo 1. marca prevzela glavo in lastnino časopisa Primorski dnevnik, ki se ubada s hudimi finančnimi težavami, pa naj bi bila rešitev za omenjeni časopis. Po besedah predstavnikov SKGZ bo Zadruga Primorski dnevnik odprta za vsakogar, ki je Slovenec, tako da naj bi omenjeni časopis z začetkom marca postal tudi časopis vseh Slovencev. Pri SKGZ pričakujejo, da naj bi se v Zadrugo Primorski dnevnik vključilo nekaj tisoč Slovencev. Omenjena zadruga naj bi bila po oceni SKGZ tudi "miniaturno predstavništvo" in prvi pokazatelj pripravljenosti znotraj manjšine za skupno predstavništvo. Petnajstega decembra lani je imela SKGZ svoj občni zbor, na katerem so se delegati odločiti za reorganizacijo zveze in v ta namen ustanovili 25-člansko komisijo in več podkomisij. Občni zbor naj bi se nadaljeval v prvi polovici aprila, na katerem naj bi izvolili vodstvo "v duhu novega statuta in gledanja". Osnova reogranizacije SKGZ je v novih "miselnih kalupih", ter da SKGZ v prihodnosti ne bo samo zveza drugih zvez in organizacij, ampak tudi zveza posameznikov, ki bo znala pravilno in pravočasno odgovoriti na vse izzive današnjega časa. (STA) KOROŠKA / PO HEIDERJU ZDAJ SE GRASSER Namestnik deželnega glavarja se je zagnal proti tujim delavcem Grosser predlagal ukinitev javnih naročil gradbenim podjetjem, ki zaposlujejo delavce iz držav nečlanic Evropske unije CELOVEC - Koroška javnost je ogorčena: svobodnjaški namestnik deželnega glavarja Karl-Heinz Grasser, ki je v vladi pristojen za promet in gospodarstvo, je izdal pisni ukaz, po katerem naj bi v bodoče vsa podjetja, ki za-sposlujejo delavce iz držav ne-članic Evropske unije, ne dobili več javnih naročil! Gre torej v prvi vrsti za delavce iz Slovenije, Hrvaške in drugih bivših jugoslovanskih. republik. Svoj škandalozen ukaz je Grasser utemeljil z dramatično situacijo na koroškem delovnem trgu in z velikim številom brezposelnih domačih delavcev. Gospodarstvo in tudi večina politikov iz ostalih strank so se na škandalozen ukaz člana koroške deželne vlade odzvali z ostrimi protesti. Gospodarstvo je poudarilo, da pomeni ukaz, da bi skoraj vsa gradbena podjetja ostala brez javnih naročil (v povprečju je v gradbeništvu zaposlenih približno 15 odstotkov delavcev, ki niso iz držav Evropske unije), politiki pa so izjavo označili kot nezaslišano uradno diskiriminacijo tako domačih privatnih podjetij kot tudi tujcev. Ukaz visokega svobodnjaškega politika je z vso odločnostjo zavrnila tudi koroška Enotna lista (EL). V izjavi za tisk je označila Grasserjev ukaz kot »kopijo Haiderjeve izjave o pošteni zaposlovalni politiki v tretjem rajhu iz leta 1991. Kot znano, je le-ta imela za posledico, da je desničarski populist moral takoj odstopiti iz položaja koroškega deželnega glavarja. Enotna lista v izjavi nadalje opozarja, da pomeni Grasserjev ukaz jasno kršitev avstrijskih zakonov, kajti vsak delavec, ki ima dovoljenje za bivanje in zaposlitev v Avstriji, da je enakopraven vsakemu drugemu delojemalcu in tudi plačuje vse socialne prispevke in davke. Pisni ukaz da je nadalje tudi nedovoljen poseg v zasebne pravice avstrijskih podjetnikov in huda kršitev človekovih pravic. Ce Grasser ukaza ne bo takoj preklical, mora nemudoma odstopiti kot član kolegija koroške deželne vlade, zahteva tajnik Enotne liste Rudi Vouk. Ivan Lukan SPD Celovec: Razstava in natečaj o planinstvu CELOVEC - Že deveto leto popestri Slovensko planinsko društvo v Celovcu svojo obsežno dejavnost s fotografskim natečajem in razstavo pod geslom »Planine v sliki«. Zamisel je povsem uspela in močno odmeva med slovenskimi planinci na Koroškem, v Sloveniji in v ostalem slovenskem zamejstvu. Na letošnjem natečaju je sodelovalo 14 avtorjev s 35 deli, najgrajene slike pa so do konec meseca razstavljene v k&k-čentru v Šentjanžu v Rožu. Nagrade je ob priliki otvoritve razstave nagrajenih slik podelil predsednik slovenskih planincev na Koroškem Hanzi Lesjak. Prva nagrada je šla v Slovenijo, v Tržič, večina ostalih pa je ostala na Koroškem. Višek večera je bilo dia-predavanje ekstremnega alpinističnega smučarja Davorina Karničarja z Jezerskega, ki se jeseni letos kot prvi človek namerava s smučmi spustiti iz najvišje gore sveta, Mounta Everesta. (I.L.) LJUBLJANA / ZDRU2ENA LISTA Kocijančič ne bo več predsednik Kongres ZLSD bo 15. marca - Za zdaj 4 kandidati za vodilno mesto LJUBLJANA - Dosedanji predsednik Združene tiste socialnih demokratov (ZLSD) Janez Kocijančič ne bo več kandidiral za vodilno funkcijo v stranki, je na novinarski konferenci o strankinih pripravah za 3. kongres stranke, ki bo 15. marca v Ljubljani, povedal glavni tajnik ZLSD Dušan Kumer. Kandidacijski postopki za volitve organov stranke bodo končani 28. februarja, za predsedniško mesto pa zaenkrat kandidirajo Mateja Kožuh-Novak, Borut Pahor, Lev Kreft in Rado Bohinc. Z odpovedjo kandidaturi naj bi dosedanji predsednik stranke Kocijančič po Kumrovih besedah "skušal narediti prostor" za kadrovsko in programsko konsolidacijo stranke. Dokončni predlog vseh dokumentov, ki jih bo sprejemal kongres, bo predsedstvo stranke sprejelo 3. marca. Gre za tri dokumente: poročilo in analiza delovanja stranke v minulih štirih letih s poudarkom na lokalnih volitvah 1994 ter lanskih parlamentarnih volitvah, predlog kandidatnih list za vse organe stranke ter spremembe in dopolnitve strankinega statuta, ki naj bi omogočile večjo učinkovitost stranke v oiganizacij-skem in vodstvenem smislu. Na kongresu naj bi sprejeti tudi koncept uresničevanja t.i. slovenjegraškega socialdemokratskega programa. Do kongresa bodo potekale tudi programsko-votilne konference v območnih organizacijah stranke. (STA) POLITIKA / PRIPRAVE NA SKORAJŠNJE VOLITVE POKRAJINA / CODARIN PREDSTAVIL PRORAČUN Avtonomija Trsta lllyjev manifest Sinoči zasedanje občinskega sveta Prve finančne težave za Kartel svoboščin ■Od danes soočenje v komisijah, v sredo pa v svetu »Odbor za možno avtonomijo Trsta«, za katerega je dal pobudo župan Riccar-do Illy, je včeraj objavil svoj dokument-manifest. Pripravili so ga strokovnjaki Giacomo Borruso (rektor univerze), Ser-gio Bartole in Giorgio Conetti (izvedenca ustavnega prava) ter občinski odbornik Franco Degrassi. Manifest bo nedvomno politično izhodišče za Illyja v skorajšnji volilni kampanji za predčasne volitve, ki se jim bo Občina v teh pogojih zelo težko izognila. Mestna skupščina se je sinoCi ukvarjala z prizivi in pripombami na občinski regulacijski načrt. Illy, ki ga ni bilo na seji, Se naprej vztraja pri svojem odstopu in nic ne kaže, da ga bo preklical pred petim marcem, ko za to zapade zakonski rok. Gibanje »Nord libero« je medtem na tiskovni konferenci zavrnilo Illyjeve očitke, da so indipendentisti krivi za obstrukcijo in za znane zastoje, ki zavirajo redno delovanje občinskega sveta. Na osnovi zgoraj omenjenega dokumenta bo »Odbor za možno avtonomijo Trsta« predlagal deželni zakonski osnu- tek, s katerim naj bi dežela dosledneje in učinkoviteje izvajala svoje ustavne pristojnosti na področju krajevnih uprav. Illyja in sopotnike seveda v prvi vrsti zanima avtonomija Trsta, ki bi se morala uokviriti v upravno samostojnost Furla-nije-Julijske krajine ter v napovedano federalistično ureditev države. Odbor nasprotuje zemljepisni delitvi deželne enote, zavzema pa se za veCjo težo Pokrajine in Občine Trst. S tem v zvezi predlaga ustanovitev t.i. tržaške metropolitanske province, ki bo morala zajamčiti sedanjo samostojnost okoliških občin v luči novih odnosov ter predvsem tesnejšega sodelovanja med manjšimi upravami in mestno občino. Pokrajina pa naj prevzame vlogo koordinatorja. Z razliko od platforme Pola svoboščin, ki se zavzema za ločitev Julijske-krajine od Furlanije, se ta dokument, kot rečeno, zavzema za ohranitev celovitosti FJK. Za predložitev deželnega zakonskega osnutka je potreben podpis vsaj enega deželnega svetovalca, Illyjev odbor pa se je že odločil za ljudsko peticijo. Tržaški pokrajinski odbor je sinoči odobril proračun za tekoče leto, o katerem bo prihodnji teden (in sicer v sredo) tekla razprava v svetu, od danes dalje pa v pristojnih svetovalskih komisijah. Proračun sta na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila predsednik Renzo Codarin in odbornik za finance Sergio Battisti. Codarin je bil zelo kritičen do komisarske uprave in hkrati tudi do Dežele, Ceš da pri razdeljevanju sredstev krajevnim upravam odkrito diskriminira Pokrajino Trst. Deželna uprava - je dejal Codarin - pri delitvi sredstev pokrajinskim upravam upošteva v glavnem zemljepisno razsežnost posameznih Pokrajin in ne števila prebivalcev, za- to je Trst grobo zapostavljen. V skladu s svojimi znanimi stališči o upravni avtonomiji je predsednik napovedal ostro polemiko z Deželo, ki po njegovem postopoma izgublja znaCaj avtonomne dežele. Izrazil je upanje, da bo avtonomija Trsta predmet razprave v dvodomni parlamentarni komisiji za ustavne reforme, kar pa se bo spričo natrpanega dnevnega reda tega telesa zelo težko zgodilo. Novoizvoljeni odbor se je, kot je dejal Battisti, znašel s precej izsušenimi blagajnami. Moral bo najprej kriti primanjkljaj iz lanskega poslovanja (nekaj nad osem milijard lir), bilanca za tekoče leto pa je izenačena na vsoti 74 milijard lir. Kar 43 milijard lir bo šlo za tekoče stroške (osebje itd.), drugo za redno poslovanje, skoraj nic pa ne bo ostalo za investicije oziroma za druge potrebne posege. Uprava Kartela svoboščin vsekakor ne obupuje in si je za cilj zastavila korenito preureditev celotnega birokratskega kolesja. Potrdili bodo sklepe komisarja o prodaji nekaterih nepremičnin, kot sb nekdanja karabinjerska postaja na Ko-lonji, stavbe bivše ustanove Palutan in prostore v Ul. Lamarmora, kjer ima med drugim sedež državni arhiv. Uprava ne namerava (ker tudi ne more) zmanjšati števila zaposlenih, kot je dejal odbornik Aldo Debelil pa bo skušala boljše izkoristiti sedanjo delovno silo. Pri Sv.Jakobu zavrnili občinski proračun Rajonski svet za Sv. Jakob-Staro mitnico je zavrnil proračun, ki ga je predložila mestna uprava. Bilanca je bila zavrnjena z glasovi večine (Kartel svoboščin in Severna liga) in Stranke komunistične prenove; za proračun pa so glasovale stranke levosredinske koalicije Oljke, z izjemo Ljudske stranke, katerih predstavnika sta se vzdržala. SKP v tiskovni noti pozdravlja belo glasovnico Ljudske stranke in upa, da bo ta stranka tudi v občinskem svetu zavzela podobno stališče o proračunu Illyjeve uprave. Pismo staršev ob tragični nesreči Damjana Buzzaia krajših presledkih Se druge nezgode. Pred dvema letoma je zbolel za diahe-tisom. Človek, ki pozna trpljenje, meri besede in se ne smeje kot pečena repa. Nekega dne je »iznašel« pregovor: »Risus abimdat in ore stultorum.« Zame je bil Damjan tipičen primer zamejskega Slovenca: tih, naiven, sramežljiv, s tistim nesrečnim čutom manjvrednosti, ki nas spremlja že stoletja. Zdaj so nastopili težki trenutki in nič prej. Komaj zdaj je naša družina osiromašena. Mogoče pa ne. Marija Milič por. Buzai in Paolo Buzzai V zvezi s tragično nesrečo, ki je doletela Damjana Buzzaia in o kateri smo poročali v včerajšnji številki, smo prejeli od staršev naslednje pismo. Objavljamo ga v celoti in ob tej priložnosti izražamo družini globoko sožalje, obenem pa razumevanje za njihovo prizadetost. Bolečina mi ne dovoli, da bi spregledala grozodejstva, ki sem jih prebrala v včerajšnjem članku v zvezi z nesrečo svojega edinega sina. S tržaškega dnevnika II Piccolo so poklicali vsepovsod, dokler so me našli. K nam so prišli po Damjanovo sliko. Naš dnevnik je bil bolj skop. Ce so javni organi povedali svojo resnico, naj tudi jaz svojo. Nočem misliti, da imajo Italijani srčno kulturo, ki je mi - Slovenci - nimamo. Raje dam krivdo tehničnim problemom, ki jih naš dnevnik doživlja. Lepo prosim, da se oglasi tisti, ki je svetoval, da se zapiše »Bil je dokaj zaprtega značaja (morda zaradi težkih družinskih razmer in bolezni)«. Vsak priseben človek razume te besede v negativnem smislu. Moram povedati, da je bil Damjan preveč ljubljen od svojih staršev. Nama je bil center sveta. Ker ga je oče preveč razvajal v vsaki njegovi želji, mu kupil motor, mama seveda ni hotela; oče je skrbel za kruh, mama je skrbela za duha tega sina. Taki so bili vzroki »težkih družinskih razmer«. Prebrisani Damjan je bil utež, ki naju je vedno pobotala. Lahko rečem, da je bila naša družina enaka tisočim drugim. Samo jaz lahko vem, zakaj je bil Damjan zaprtega značaja. Ze zelo majhen je zbolel in okusil grenkobo življenja. V daljših ali NA SEJI PREDSEDSTVA SDGZ o Zadrugi PD Na zadnji seji predsedstva Sloven- ne, da pristopijo k Zadrugi Primor- skega deželnega gospodarskega združenja je bila prva točka posvečena srečanju s pooblaščenim upraviteljem družbe DZP-PRAE Borisom Kuretom, ki sledi pripravam za nastanek Zadruge Primorski dnevnik. Kuret je obrazložil bilančno stanje DZP-PRAE in kaj je narekovalo predstavnikom manjšinskih političnih strank in krovnih organizacij, da so sprejele sklep o ustanovitvi Zadruge Primorski dnevnik. Povabil je zamejske podjetnike, da se dejansko vključijo v prizadevanje za pridobitev Cim širše članske osnove za novo zadrugo, ki ima stvarne možnosti, da zagotovi redno izhajanje Primorskega dnevnika. Vodstvo Združenja je sprejelo vabilo, da preko svojih struktur vabi cla- skega dnevnika; saj se gospodarstveniki točno zavedajo pomembnosti lastnega dnevnika za obstoj manjšine. To so dokazali z izrazito stvarnim pristopom, ko so s sponsorizacijami omogočili, da se je premostilo izredno kritično obdobje ob koncu leta. Predsedstvo SDGZ je bilo tudi mnenja, da bi morala nastati Zadruga s Cim trdnejšim kapitalom, ker bo drugače redno izhajanje vedno izpostavljeno nihanju prihajanja prispevkov. Zato bi morala biti minimalna pristopna kvota višja 'od 50.000 lir. Združenje slovenskih gospodarstvenikov namerava sodelovati pri akciji z zbiranjem pristopnic za Zadrugo Primorski dnevnik na svojem sedežu in podružnicah. NEVARNOST POŽAROV / OPOZORILO PRISTOJNE SLU2BE Gorelo je na treh krajih Že prejšnjo noC je nekaj požarov v tržaši okolici dokazalo upravičenost nedavnega poziva deželne direkcije za gozdove, ki je opozorila prav na veliko nevarnost požarov. Tokrat je gorelo pri Bazovici, ob Ul. Brigata Casale (nad križiščem nad Katinaro) ter blizu Drage. Poseglo je šest ekip gasilcev s prav tolikimi avtocisterna-mi, na pomoC jim je priskočilo še nekaj prostovoljcev. Plameni so v vseh treh krajih izbruhnili v majhnem Časovnem presledku, tudi razdalje med enim požarom in drugim so razmeroma majhne, zato sumijo, da je bil ogenj namerno podtaknjen. Na srečo se zaradi hitrega posega ni razširil, tako da je bila tudi škoda razmeroma majhna. Kdor zahaja v naravo, se lahko na lastne oCi prepriča, da je v tem letnem Času nevarnost požarov iz dneva v dan večja: trava in listje so se dodobra posušili, poleg tega tudi dežja že nekaj Časa ni bilo, a vreme je tacaš nekoliko vetrovno, torej so pogoji za širjenje ognja prav idealni. Do nekaterih požarov prihaja zaradi nepazljivosti ali nemarnosti, veliko pa jih je tudi namernih. Prav zato deželna direkcija vabi vse, ki bi opazili plamene ali tudi samo dim, naj brez pomišljanja nemudoma zavrtijo telefon in pokličejo zeleno številko 1678-43044: ne smemo namreč pozabiti, da je tržaška pokrajina med najbolj rizičnimi območji. Podatki za celotno deželo pa so na srečo nekoliko bolj pomirjujoči: v zadnjih dveh letih je izbruhnilo nekaj nad 300 požarov, ki so poškodovali ali uničili 1037 hektarov gozdov, kar predstavlja 5,7 hektara na tisoč, vendar je državno poprečje 9,6 hektara na tisoč. Najhuje je bilo v Liguriji (30 hektarov na tisoč), v Apuliji (28,5 hektara) in v Kampaniji (26,4 hektara). Na tem seznamu je naša dežela na dvanajstem mestu. Na sliki arhivski posnetek NOVICE Nov generalni direktor bolnišnic Danes bo nastopil funkcijo novi generalni direktor podjetja za bolnišnice »Ospedali riuniti« dr. Gino Tosolini, ki ga je prejšnji petek imenoval deželni odbor v soglasju s tržaško univerzo. Med krajšo slovesnostjo ob podelitvi mesta dr. Tosoliniju je predsednik deželnega sveta Cruder naglasil, da predstavlja Trst »najbolj kočljivo točko deželnega zdravstvenega sistema«, tudi ker dalj Časa ni bilo generalnega direktorja. Dr. Gino Tosolini je star 50 let, diplomiral je v Rimu in je specializiran za javno zdravstvo in zdravstveno načrtovanje. Delovna mesta na Občini Urad za zaposhtev obvešča, da so razpisali natečaj za delovna mesta na tržaški Občini in sicer dve za socialnega delavca s 3. kvalifikacijo za nedoločen Cas, ter 7 za socialne asistente na področju domaCe oskrbe za obdobje 6 mesecev. V slednjem primeru je treba predložiti profesionalno potrdilo in izjavo prejšnjega delodajalca, da so opravih vsaj 180 dni dela na področju socialnega skrbstva. Prošnje je treba predložiti v ponedeljek ali v torek 24. oz. 25. trn. od 8.30 do 12. ure v uradih v Ul. F. Severa 46. Praznik sindikata upokojencev Drevi ob 17.30 bo v hotelu Sistiana v Sesljanu praznik, ki ga prireja sindikat upokojencev SPI-CGIL. To bo priložnost za razdeljevanje članskih izkaznic in za vpisovanje novih elanov, piše v tiskovnem sporočilu sindikalne organizacije. SKP o dvodomni komisiji Stranka komunistične prenove bo priredila drevi ob 18.30 v podlonjerskem Ljudskem domu v Ul. Masaccio 4 okroglo mizo na temo: »Kakšni republiki naproti? Dvodomna komisija in reforme«. Na srečanju bo uvodno poročilo podal deželni svetovalec SKP Fausto Monfalcon. Razstava o univeizi Tržaška univerza bo priredila prihodnji teden 2. razstavo za študente »Ipercorsi«, na kateri bodo na razpolago srednješolcem vse informacije, da lahko izberejo smer svojega univerzitetnega študija. Obenem je to tudi priložnost, da seznanijo širšo javnost z dosežki tržaške univerze. Razstava bo odprta od 24. februarja do 2. marca v avli magni tržaške univerze od 9. do 13. ure ter od 15. do 19. ure vsak dan razen ob nedeljah, ko bo odprta samo dopoldne. Izgnali so ga iz države Ze v prvi polovici decembra bi bil moral zapustiti Italijo, vendar se 60-letni Ivan Sichilli za ukaz ni dosti zmenil. Karabinjerji so ga izsledili v Miljah, ga odvedli do mejnega prehoda pri Rabojezu in izgnali iz države. Sichilli je namreč slovenski državljan. Poleg tega so ga tudi prijavili sodnim oblastem, ker se ni držal ukaza, da odide domov. Nesreča pri openski vojašnici Na cesti, ki pelje z Opčin proti Proseku, se je sinoCi pred vojašnico Brunner pripetila prometna nesreča: avtomobil je povozil tri vojake, ki so hodili ob cesti. Sprva je izgledalo, da je njihovo stanje zelo hudo, v katinarski bolnišnici pa se je izkazalo, da niso v smrtni nevarnosti. NA NEVEJSKEM SEDLU V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU Uspelo zimovanje dijakov DTIZG Ž. Zoisa Udeleženci so bili nadvse zadovoljni z letošnjo izkušnjo Mladi ustvarjalci ob dnevu kulture Jutri prikaz vtisov s potovanja po Kubi DAN SLOVENSKE KULTURE Od danes do nedelje vrsta Prešernovih proslav Od 3. do 6. februarja so se dijaki prvih in drugih razredov DTTZG Žige Zoisa udeležili šritid-nevnega zimovanja na Nevejskem sedlu. Pobuda spada v sklop pobud o vzgoji k potovanju, ki so predvidene za celoten ciklus šolanja na tem zavodu. Profesorji so si pri načrtovanju pobude postavili več ciljev, in sicer: pospešiti medsebojno poznavanje dijakov, naučiti dijake na življenje v večji skupini in spoznati in spoštovati pravila, ki jh le-to predvideva, doživeti stik z naravo in preizkusiti alternativne oblike zabave. Dijaki so na predlog profesorskega zbora v veliki večini pozitivno odgovorili. Profesorji spremljevalci pa so pripravili ustrezen program dejavnosti na zimovanju. Dan so dijaki začeli z dveur-no smučarsko šolo, nakar so lahko prosto smučali do kosila. Popoldne so lahko dijaki izbirali med različnimi možnostmi: drsanje na drsališču, smučanje, lahko pa so poskusili tudi snovv board pod veščim vodstvom krajevnih smučarskih učiteljev. Nesmu-čarji pa so se podajali na krajše sprehode. Po smučanju je bila na vrsti šola: dijaki prvih razredov trgovske in geometri so se pripravljali na podroben ogled Benetk, ki ga bodo izvedli v mesecu marcu oz. aprilu, dijaki 2.a razreda pa so imeli podporni pouk. Pred večerjo pa so dijake obiskali smučarski učitelji in jim predstavili nov način smučanja »carving«, ki so ga lahko Skupinska slika na snegu tudi sami v naslednjih dneh poskusili. Po večerji je sledila družabnost, ki ni povsem odgovarjala načrtom spremljevalcev, saj so se morali prilagajati programu animatorjev hotela. Dijaki sami so pogrešali prav ta vidik izkušnje zimovanja, ker so se radi združevali po sobah, se pogovarjali, poslušali glasbo, si kaj zapeli ali zaplesali ob zvokih dveh harmonikarjev. Izkušnja je bila vsekakor zelo pozitivna, vsi udeleženci zimovanja, tudi tisti, ki v pobudo niso verjeli, so se vrnili domov zelo zadovoljni in polni novih doživetij. Glede na uspeh pobude so dijaki izrazili željo, da bi zimovanje v naslednjih letih trajalo »vsaj šest dni«. Tajništvo zavoda »Žige Zoisa« Prihodnji četrtek bo v Kulturnem domu v Trstu osrednja prireditev ob dnevu slovenske kulture, ki so jo prireditelji ZSKD, Slovenska prosveta in ZSKP preteklega 6. februarja morali odpovedati zaradi bolezni. Medtem pa se živahno vrstijo proslave po naših društvih. Nocoj bosta v Bregu praznovali dan slovenske kulture kar dve društvi, in sicer SKD Slavec v Ric-manjih in PD Slovenec v Borštu. V ricmanjski Babni hiši bo prireditev posvečena ustvarjalnosti najmlajših: nastopili bodo otroci vrtca in učenci zadnjih dveh razredov GOS Ivan Trinko-Za-mejski, v drugem delu pa se bodo z igro Tačkova sreča predstavili člani otroške dramske skupine KD Kraški dom. V znamenju dejavnosti za otroke bo tudi istočasna prireditev v borštanski srenjski hiši, kjer bodo z igrico Cepiča sreče nastopili člani otroške dramske skupine, ki se pod mentorstvom Suzi Bandi združuje pod okriljem SKD Jože Ra-potec. V drugem delu pa bo nastopil gropajski MePZ Skala pod vodstvom Anastazije Purič. V soboto, 22 t. m., ob 19.30 bo v Župnijski dvorani v Miljah Prešernova proslava, ki jo prireja Društvo Slovencev miljske občine: poleg domačega MePZ Jadran, ki bo zapel pod vodstvom Marte Vodopivec, in gostujoče Dekliške skupine Valentin Vodnik iz Doline, bodo nastopili še otroci iz vrtca in GOS Albin Bubnič, kitarist Ivo Tul in pa Suzi Bandi, ki bo prisotnim podala izbor iz Prešernovih poezij. Jutri zvečer bo prireditev ob dnevu slovenske kutlure tudi v Gropadi: na pobudo KD Skala bo priložnostno srečanje izzvenelo v 'koncertnem smislu, saj bodo večer oblikovali člani MePZ Skala, MePZ Slovan s Pa-drič, gostje MePZ Primorsko iz Mačkolj in pa Pihalni orkester Breg iz Doline. V nedeljo se bodo ob slovenskem kulturnem prazniku zbrali v Mačkoljah: prireditev so v sodelovanju oblikovali odborniki obeh vaških društev, in sicer KD Primorsko in pa PD Mačkolje. Proslava nosi naslov »O istrski slovenski dom...«, na njej pa bodo nastopili člani dramske skupine PD Mačkolje s prizorom v domačem narečju in MePZ Primorsko, ki bo pod vodstvom Toneta Baloha podal krajši koncertni nastop. Priložnostno misel bo podala Leda Dobrinja. (dam) V Slovenskem kulturnem klubu so tudi letos po že ustaljeni navadi praznovali praznik slovenske kulture tako, da so najprej razpisali nagradni literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade ustvarjalce. V soboto, 15. februarja, pa je bila na sporedu slovesnost, na kateri so razglasili in nagradili zmagovalce. Da si j"e tudi publika lahko ustvarila mnenje o izdelkih, ki so jih ocenile komisije, pa je bil istega večera na sporedu še recital literarnih prispevkov in odprtje razstave likovnih in fotografskih izdelkov. Tako je nazadnje lahko glasovala tudi publika in samostojno izbrala najboljši izdelek v vsaki izmed treh kategorij. Natečajev se je letos udeležilo približno dvajset mladih (nekateri izmed njih so poslali več prispevkov). Predvsem v kategorijah likovne in literarne umetnosti so letos sodelovali večinoma mlajši, t.j. dijaki višjih sol, sodelovalo pa je tudi nekaj univerzitetnih študentov. Kot prva se je sestala likovna komisija, ki so jo sestavljali priznani likovni umetnik Franko Vec-chiet ter dve likovni pedagoginji in ustvarjalki, prof. Nadja Doljak in prof. Magda Samec. Prvo nagrado je komisija podelila Roku Oppeltu, dijaku znanstvenega liceja Prešeren za sliko Pisava in bodeča žica. Drugo nagrado si je prislužila Martina Ozbič z akvarelom Zima, tretjo pa dijak znanstvenega liceja Prešeren Vanja Saksida za svoje Visioli (SKR); Pozor na razlike med šolarji iz Trsta in okolice Solarji iz okoliških občin tvegajo, da se bodo v letošnjem šolskem letu naučili manj kot njihovi vrstniki iz tržaške občine. Že leta namreč Sole iz vseh občin bogatijo svoje učne programe z načrtom za spoznavanje okolja in narave, ki ga upravlja Tržaška občina, s prispevki Dežele in Pokrajine pa je razširjen na vse občine. Pokrajinski svetovalec SKP Dennis Visioli pa je pred kratkim odkril, da ne bo Trst prejel nobenih prispevkov, ker je baje Tržaška občina pozabila vložiti ustrezno prošnjo. Da bi ne prišlo do razlik med šolarji okoliških občin in šolarji tržaške občine je zato Visioli predlagal, naj Pokrajina na lastno pest nakaže potrebna sredstva. Na ta način bi vsem zagotovili vodene izlete, učne ure in ustrezno didaktično gradivo. Tihožitje. Tudi publika se je, podobno kot komisija, odločila za akvarel Martine Ozbič. Komisijo za fotografski natečaj so sestavljali inž. Marjan Jevnikar, časnikar Sergij Pahor in ljubitelj in zbiratelj starih fotografij •Filip Fischer. Podelili so vse tri nagrade. Prvo je prejel študent Paolo Tan-ze, ki že vrsto let zelo uspešno sodeluje na natečaju, za sliko v Cmobeli tehniki, ki prikazuje tihožitje stolov in njihovih senc. Drugo nagrado je prejel dijak tehničnega zavoda J. Stefana Riccar-do Baldassarri za sliko z naslovom »Car p e diem -št. 14«, tretjo pa študentka Vladica Vodopivec za dokumentarno sliko z geslom »Leteča preproga«. Publika je nagradila Riccarda Baldas-sarrija predvsem za sliko v črnobeli tehniki, ki prikazuje nebo, ki se zrcali v lužah. Med literarnimi prispevki je letos prevladovala poezija. Presenetljivo je bilo tudi dejstvo, da so se letos na natečaj priglasili mladi, ki prej niso nikoli sodelovali na natečaju SKK. Komisijo so sestavljali profesorica Nada Pertot, pisatelj Rafko Dolhar in mentorica SKK Lučka Susič. Prvo nagrado so podelili Raffaelli Petronio za dolg in bogat ciklus lirskih pesmi. Drugo nagrado si delita dijakinja klasičnega liceja F. Prešerna Jadranka Cer-gol za črtico In jutri bo nov dan in dijak klasičnega liceja P. Trubarja iz Gorice David Bandelli za tri pesmi. Tretjo nagrado pa si je prislužila dijakinja znanstvenega liceja F. Prešerna Jadranka Križman za črtico, ki jo je napisala kot komentar citatu iz Levstika »Cas je veter, ki pleve razpihava in le zrno pušča.« Tudi publika je bila najbolj navdušena nad pesmimi Raffaelle Petronio, treba pa je omeniti, da si le za las te nagrade ni prislužil dijak tehničnega zavoda J. Stefan. Jurij Kekič za svoje pesmi, ki jih je tudi komisija pohvalila. Komisija je pohvalila tudi pesem »Solza« dijakinje znanstvenega liceja Tinkare Kovač. Posebno svežino je na ta natečaj prinesel literar-no-likovni prispevek otrok 1. in 2. razreda osnovne šole Ribičič, ki so poslali na natečaj plakat, ki so ga izdelali ob slovenskem kulturnem prazniku in ga opremili z risbicami in stavki, v katerih izražajo svoje pojmovanje o tem, kaj je kultura. Komisija jih je nagradila s knjižnim darom. Lepe in bogate nagrade, ki jih je podelila komisija, je tudi letos darovala draguljarna Malalan z Opčin, nagrade, ki jih je podelila publika, pa je darovala založba Mladika. Obe sta s tem doka- zali veliko pozornost do mladih ter do zamejske kulture in ustvarjalnosti. Delovanje Slovenskega kulturnega kluba pa se seveda nadaljuje. To soboto bosta v njem študenta Francesca Simoni in Matej Susič prikazala z besedo in filmom svoje vtise s potovanja po Kubi. Breda Susič VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 21. februarja 1997 IRENA Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 17.34 - Dolžina dneva 10.31 - Luna vzide ob 17.19 in zatone ob 6.31. Jutri, SOBOTA, 22. februarja 1997 MARJETA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,4 stopinje, zračni tlak 1026,2 mb ustaljen, veter 4 km na uro severo-zahodnik, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Anna Za-nini, Sofia Ercolessi, Carlot-ta Caratozzolo. UMRLI SO: 90-letna Palma D’Andria, 77-letna Maria Živec, 78-letni Marcello Silenzi, 42-letni Leonardo Manzi, 89-letna Vittoria Švab, 90-letna Maria Ra-sman, 86-letna Argia Rocco, 90-letna Angela Babich, 58-letni Benito Caris, 70-letni Carlo Utmar, 93-letna Angela Goitani, 77-letni Vitto-rio Bartolini, 61-letna Norma Ippolito, 77-letna Fausta Bonomo, 77-letna Andreina lamnik, 69-letni Severino Polo, 84-letni Leopolde Ri-gonat, 82-letna Maria Carli. L; lekarne Od PONEDELJKA, 17. do SOBOTE, 22. februarja 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 (Zavije - tel. 232253). ZGONIK - (tel. 229373) -samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK - (tel. 229373) -samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (tel. 634144). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. V REDAKCIJI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Množičen obisk iz Boljunca Učenci COŠ Fran Venturini so spoznali, kako nastaja časopis Kar 35 učencev GOS Frana Venturinija ciji toliko vesti iz vsega sveta, kar vse jim iz Boljunca je včeraj v spremstvu svojih je razložil novinar Tom Marc. Mimo učiteljic obiskalo uredništvo Primorskega informacij pa je otroke pritegnil predv-dnevnika, da bi se na lastne oči prepriča- sem računalnik, kamor se stekajo lepe li, kako nastaja časopis, kakšno je videti barvne slike, ki jih potem videvajo na novinarsko delo in od kod imajo v redak- straneh dnevnika. (Foto KROMA) GLASBENA MATICA TRST 25. abonmajska sezona 96/97 INSIEME MUSICALE ITALIANO - Padova Na sporedu : Mozart in Schubert V torek, 25. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta. PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi danes, 21. februarja, ob 20.30, u Srenjsko hišo u Boršt Na proslavo dneva slovenske kulture Sodelujejo: otroška dramska skupina Jože Rapo-tec iz Predenega z igrico ČEPICA SREČE v režiji Suzi Bandi in MePZ Skala iz Gropade - dirigent Anastazija Purič. KD IGO GRUDEN NABREŽINA Ob dnevu slovenske kulture MI PA SKUPAJ POJEMO Srečanje vseh pevskih zborov občine Devin-Nabrežina Sodelujejo: Zbor Fantje izpod Grmade - vodi Ivo Kralj Dekliški zbor Devin - vodi Herman Antonie Otroški zbor Ladjica - vodi Olga TavCar Otroški zbor KD Vigred - vodi Eva Čuk Mešani pevski zbor Rilke - vodi Barbara Corbatto Moški in ženski pevski zbor Igo Gruden - vodi Bojana Kralj Skupna pesem bo zadonela v nedeljo, 23. februarja, ob 16. uri, na nabrežinski Kržadi 4 -r 1994 /AŽv*. SKB SLAVEC KkEaauinj®=L®g vabi na proslavo Dneva slovenske kulture danes, 21. februarja, ob 20.30 v Kulturni dom v Ricmanjih Sodelujejo otroci vrtca iz Ricmanj. uCenci 4. in 5. razreda COS Ivan Trinko Zamejski ter otroška dramska skupina KD Kraški Dom iz Repna z igrico Tačkova sreča. Tekst in režija Stana Milic KD FRAN VENTURINI priredi predstavitev nove kasete »Frajtoner’ca in orglice«, ki jo je posnel Denis Novato s Prijatelji Nastopali bodo Vesele Štajerke, Trio Venturini, Vanka in Tonca, Plesni pari TFS Stu ledi ter čarodej Vikj. Občinsko gledališče »France Prešeren« v Boljuncu, jutri, 22. februar ja ob 20. uri. Vstop prost. (Q)H©I]IM v sodelovanju s KD RDEČA ZVEZDA prireja niz filmskih večerov rta temo miru in sožitja danes, 21. februarja, ob 20.30, v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu. Na sporedu bo film »Prima della pioggia« (M. Manchevski) 28. februarja in 14. marca: predvajanje filmov »Underground« (E. Kusturica) in »La Frontiera« (F. Giraldi) KINO ARISTON - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Un uo-mo d’accjua dolce« r.-i. Antonio Albanese. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ci-clone«, r.-i. Leonardo Pie-raccioni, i. Natalia Estrada EKCELSIOR AZZURRA -19.45, 22.00 »La tregua«, r. Francesco Rosi. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, »Dra-gonheart«, i. Dennis Quaid, 20.30, 22.15 »Space Jam« i. Michael Jordan. NAZIONALE 1-15.50, 17.55, 20.05, 22.30 »Uno sguardo nel cielo«. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Star Trek, primo contatto«. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Blood VVine«, i. Jack Nicholson, Michael Caine. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Michael«, r. Nora Ephron, i. John Travolta, Andie Mac-Dovvell, VVilliam Hurt. MIGNON - 16.00 - 18.30 »Angelica bella dolce per-versione«, porn., pepove-dan mladini pod 18. letom; 20.00, 22.15 »L’amore ha dne facce«, i. Barbra Strei-sand, Jeff Bridges. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Tutti dicono I love you« i. Woody Al-len, Julia Roberts. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La seduzfone del male« r. Nicholas Hynter. i. Daniel Day-Lewis e Wi-nona Ryder. LUMIERE - 17.00,18.45, 20.30, 22.00 »Trainspot-ting«, i. D. Boyle. Prepovedan mladini pod 14. letom. H PRIREDITVE PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi danes, 21. t. m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt, na proslavo Dneva slovenske kulture. Sodelujejo otroška dramska skupina Jože Rapotec iz Prebenega z igrico »Čepica sreCe«, režija Suzi Bandi in MePZ Skala iz Gropade, dirigent Anastazija Puric. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi jutri, 22. februarja, ob 19.30, v župnijsko dvorano, Trg Republike 8, na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Sodelujejo otroci iz vrtca in šole, zbor Jadran, kitarist Ivo Tul, re-citatorka Suzi Bandi ter dekliški zbor Valentin Vodnik iz Doline. Govorila bo prof. Rudica Požar. KD SKALA - Gropada priredi jutri, 22. februarja, v Zadružnem domu v Gropadi PROSLAVO OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Nastopajo: MPZ Slovan iz PadriC, MPZ Primorsko iz Mackolj, Godna na pihala Breg in domači pevski zbor Skala. Začetek ob 20.30. Vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA - Opčine vabi v nedeljo 23. februarja, ob 18. uri, v Finžgarjev dom na PRAZNIK SLOVENSKE PESMI IN BESEDE. Na sporedu bo predstavitev knjige odrskih iger Ivana ArtaCa »Trubadur z vrtnico«, o kateri bosta govorili prof. Nada Pertot in prof. Lučka Susic, igralska skupina Tamara Petaros pa bo izvedla bralno predstavo osrednjega prizora veseloigre »Pepce se ženi«. Slavnostni govor: prof. Kostanca Filipovič; nastop OPZ Vesela Pomlad pod vodstvom Franca PohajaCa; nastop CPZ Sveti Jernej pod vodstvom Aleksandre Pertot. Vezno besedilo: Nataša Sosič. Scena: Magda Samec. Prisrčno vabljeni! KD IVAN GRBEC, DOM JAKOB UKMAR in PD KOLONKOVEC vabita na DAN SLOVENSKE KULTURE, ki bo v nedeljo, 23. februarja, ob 15. uri, v kinodvorani Lumiere (Ul. Flavia 9). SKD PRIMOREC Trebče vabi na ogled diplomske predstave Jeana Anouliha »ORKESTER«, v izvedbi četrtega letnika Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane, ki bo v nedeljo, 23. februarja, ob 18. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. »O ISTRSKI SLOVENSKI DOM . . . « (A. Kocjančič), prireditev ob dnevu slovenske kulture. Nastopata dramska skupina PD Mackolje in MePZ Primorsko. Priložnostno misel bo podala kulturna delavka Leda Dobrinja. Prireditev bo v nedeljo, 23. februarja ob 17. uri v srenj-ski hiši v Mackoljah. Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST - KULTURNI DOM - 25. koncertna sezona 96/97 - V torek, 25. februarja, ob 20.30: Insieme strumentale italiano iz Padove. Na sporedu Mozart in Schubert. n_____________IZLETI SK DEVIN priredi v nedeljo 23. t. m., smučarski izlet z avtobusom v Falca-de. Nadaljuje se tudi teCaj smučanja. Prijave v gostilni ex Silvester v Nabrežini, tel. 200228. Informacije daje tajništvo na tel. 2916004. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi dne 23. februarja 1997 izlet na sneg - Monte Elmo. Za informacije lahko telefonirate v večernih urah na št. 291476. SK BRDINA priredi smučarski izlet v Trbiž ob priliki 30. Zimskih Športnih iger. Vpisnine na sedežu, 24. februarja ter 26. februarja od 19. do 21. ure ali telefonsko na st. 212859 ali 213905. KRIŠKA SEKCIJA SPI-CGIL prireja v nedeljo 9. marca, ob prazniku žena izlet v Brda. Dopoldne ogled goriškega gradu. Kosilo v Dolenji, popoldne ples, zvečer zakuska. Cena izleta 60.000 lir. Vpisuje M. Turel tel. st. 220266. Odhod izpred spomenika ob 8.15. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 7. januarja 1997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure H ČESTITKE Danes praznuje 18. rojstni dan TJAŠA RUZZIER iz Lonjerja. Mnogo zdravja, sreCe in veselja ter izpolnitev vseh skritih Zelja, ji iz vsega srca želi prijateljica Barbara. VCERAJ-DANES SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obveSCa, da je bil v Uradnem listu dne 24. januarja 1997, objavljen razpis natečaja za 21 petletnih dodelitev na deželnem zavodu za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na področju vzgoje (IRRSAE). Natečaj je namenjen nadzornemu, vodilnemu in učnemu osebju v staležu. Prosilci imajo od datuma objave v U.L. 40 dni Časa za vložitev prošnje. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obveSCa svoje elane, da bo urad spet posloval vsak torek in četrtek od 16. do 17.30. □ OBVESTILA ODLOŽENO PREDA- VANJE - Združenje sorodnikov oseb z umskimi težavami sporoča, da odpade zaradi bolezni predavatelja drugo predavanje, napovedano za jutri, 22. februarja, na temo Psihoanalitični pristop k umski patologiji. Nov datum predavanja bo pravočasno sporočen. ARS GALERIJA - V raz- stavnih prostorih Katoliške knjigarne v Gorici bo danes, 21. t.m., ob 18. uri, razstavljal MARJAN MIKLAVEC. O umetniku bosta spregovorila Polona Sko-dic in Sasa Quinzi. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV bo imela svoj redni občni zbor danes, 21. februarja, ob 19.30, v Slomškovem domu v Bazovici. ZVEZA ŽENSK IZ BOL JUNCA vabi vse ženske na sestanek, danes, 21. t.m., ob 20.30, v gledališče F. Prešeren, za prireditev praznovanja 8. marca. SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata danes, 21. t. m., na sedežu Sirene večer z videofilmom. Prof. Pino Rudež bo prikazal LEPOTE IN ZANIMIVOSTI KITAJSKE. ZaCetek ob 20.30 SKD GRAD vabi v društvene prostore v Banih na razstavo slikarja Luciana Plehana. Urnik razstave je naslednji: danes 21. in v jutri 22. t. m., od 17. do 20. ure, v ne- SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata danes, 21. t. m., na sedežu Sirene večer z diapozitivami Prof. Pino Rudež bo prikazal LEPOTE IN ZANIMIVOSTI KITAJSKE ZaCetek ob 20.30 Danes praznuje Rudi Sosič (Laufer) 70 let. Sekcija D SL mu želi, da bi se dolga in zdrava leta deloval med openskimi tovariši. d el j o 23. t. m., od 16. do 20. ure. SLOVENSKA SKU-PNOST prireja svoj 9. deželni kongres jutri 22. februarja, z začetkom ob 16.30, in v nedeljo 23. februarja, z začetkom ob 9.30, v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici, Drevored XX. septembra 85. Vabljeni delegati, somišljeniki in prijatelji. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3), vabi jutri 22. t.m., na večer z naslovom »KUBA - MED MITOM IN REALNOSTJO«. Vtise potovanja po srednjeameriški državi bosta s pomočjo videoposnetka prikazala Francesca Simoni in Matej Susic. ZaCetek ob 18.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 24. februarja, na javni pogovor o jezikovni in psihološki študiji o govorici slovenskega dijaka v dvojezičnem okolju. Srečanje v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3 se bo pričelo ob 20.30. Pogovor bosta uvedla prof. Suzana Pertot in Riccardo Luccio. KRD DOM BRISCIKI obvešča vse elane, da je v teku vnovCevanje članarin za leto 1997. Sedež društva bo odprt v sledečih dneh s sledečim urnikom: v ponedeljek 24. februarja od 19.30 do 21. ure, v torek 25., od 15. do 18. ure in v sredo 26., od 19.30 do 21. ure. KRUT obvešča elane, da v torek, 4. marca, ponovno začnejo plavalne ure v termalnih bazenih v Gradežu in Strunjanu po že ustaljenih urnikih. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicero-ne 8. tel. št. 3720062, od ponedeljka 24. februarja dalje. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v soboto 8. marca 1997 v restavraciji Al Carso v Mavhinjah praznovanje dneva žena. Ob zvokih ansambla Kraški Kvintet bo pel in vas zabaval znani slovenski pevec Braco Koren. Za informacije lahko telefonirate na st. 291498 od 12. do 13.30 in od 19.30 do 21. ure. Pohitite, mesta so omejena. MALI OGLASI tel. 040-7796600 TAJDA SINGLES CLUB vabi na družabna srečanja z živo glasbo vse, ki nimate zakonskega partnerja, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v hotelu Triglav v Kopru, vsako drugo in Četrto soboto v mesecu v hotelu Triglav v Sežani. Jutri, 22. februarja bo družabno srečanje v hotelu Triglav v Sežani. Informacije na tel. st. 0038667/21613. NAŠLI SMO v prostorih gledališča »F. Preše- ren« v Boljuncu, ob zaključku pustnih plesov, naslednje reci: 2 rokavici (ena na par), 2 volneni majici, 1 nahrbtnik, 1 lasuljo, 2 ovratnici. Zainteresirani lahko kličejo na tel. št. 040/228210, od 18.00 do 19.30. NUDIM lekcije iz angleščine, po dogovoru tudi iz drugih predmetov. Tel. št. 040/771124. ISCEM profesorja, ki bi nudil lekcije iz latinščine. Tel. št. 040/251031 v veCemih urah. MLADA GOSPA nudi pomoC družini kot otroška varuška ali hišna pomočnica, v jutranjih urah. Tel. 040/828251. PO POMOTI je v soboto 15. februarja, na Pomorski postaji v Trstu, ob koncu pokrajinskega kongresa Slovenske skupnosti, nekdo vzel moj plasc temno plave barve. Kdor bi imel informacije, naj poklice na tel. st. 040/214644 ali 366571. TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. št. 040/232151 ali 0330/674112. V DOLINI je Aldo Strain ponovno odprl trafiko. 26-LETNA KNJIGOVODJA z večletnimi izkušnjami v komercialnem oddelku v uvozno-iz-voznem sektorju, z znanjem italijanjSCine, srbohrvaščine in angleščine in dobrim obvladanjem PC-ja - program VVindovVs išCe zaposlitev kot uradnica ali tajnica. Tel. 040/208667. POHIŠTVO KORŠIČ prodaja Štedilnike na drva vseh mer po zelo ugodni ceni. Ul. S. Cilino 38, tel. 54390. OPEL CORSA 1200, letnik ’89, edini lastnik, ber-lina, karoserija metalizira-na, v odličnem stanju, električne Sipe, centralizirano zapiranje vrat, prodam za 3 miljone lir. Telefonirati na St. 040/943388. Na razpolago po 15. marcu. PRODAM dobro ohranjene sedeže Golfa, uporabni tudi za Passat. Telefonirati na st. 040/291053. PRODAM ALFETTO 200, letnik ’85. Tel. 228547. PIVNICA IH. GENERA-ZIONE BOLJUNEC- Danes, 21. t.m. vas bodo zabavali Nova Sintesi, v petek, 28. t.m., pa bo na sporedu karaoke v sodelovanju z ansamblom Eufo- KMECKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara (Trnovca 14). Ob torkih in sredah zaprto. PRI BIBCU v Križu odprto v četrtkih, petkih in sobotah. DREJCE FERFOLJA je odprl osmico v Vrtni ulici 6 v Doberdobu. Nudi domač prigrizek ter toči belo in črno vino. Odprto vsak dan razen torka. OSMICO je odprl v Zgoniku Janko Kocman. ŠTOLFA SREČKO, Sa-lež 46 toči belo in Črno vino. OSMICO sta odprla v Borštu Jordan in Diko OSMICO je odprl Boris Pernarčič - Medja vas 7. Toči Črno in belo vino. OSMICO je odprl v Nabrežini St. 8 Ušaj. ToCi belo in Črno vino. OSMICO je odprl Igor Grgič na Padricah 193. Vabljeni! OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulj e pri Dom ju 123. PRISPEVKI V spomin na Jožeta Sancina daruje žena-Gize-la 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Dolina, Mackolje, Prebeneg. Ob 1. obletnici smrti drage mame Nadaline Schillani vd. Castellani darujeta Danica in Vojko 30.000 lir za KD Rovte Kolonkovec. Namesto cvetja na grob Marije Fonda vd. Kriz-mancic daruje Sabina Fonda 20.000 lir za SD Zarja. V spomin na Eliota Skerk darujejo delovni kolegi sina Klavdija 200.000 lir za SKD Vigred. Ob 3. obletnici smrti Slavice Barut daruje sestra Nada 50.000 lir za Primorski dnevnik. Ob priliki razdeljevanja izkaznic so za sekcijo VZ-PI-ANPI Trebče prispevali Emil Cuk 10.000 lir, Srečko Križmancic 10.000 lir, Francko Kralj 10.000 lir, Nardo Kralj 30.000 lir, Alfred Kralj 10.000 lir, Ivanka Kralj 10.000 lir, Bruno Kalc 30.000 lir, Aleksander Kalc 5.000 lir, Fani Kokoravec 5.000 lir, VValter Malalan 10.000 lir, Livio Malalan 10.000 lir, Lucijan Malalan 15.000 lir., Mario Collerig 10.000 lir, Albert Žerjal 20.000 lir in Olga Kalc 10.000 lir. V spomin na Silvestra Čeparja darujeta Cele in Silvana 50.000 lir za ritmični odsek SD Bor. Ob dnevu kulture darujeta Marica in Uci Dolenc 25.000 lir za knjižnico Finko Tomažič in tovariši. V spomin na Eliota Skerk darujeta Margherita in Manuela Gomizel 50.000 lir za SK Devin. Ob 5. obletnici smrti (5.2.) Ferdinanda Košuta darujeta v njegov spomin žena Zofka in vnuk Fabio 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB in 50.000 lir zb spomenik padlim v NOB v Gabrovcu. Ob 70-letnici rojstva pokojnega Gigija Bogatca se ga spominjata Francko in Irene in darujejo 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Ob 70-letnici rojstva brata Edvarda Bezina in ob 75-letnici rojstva moža Vitorja Tretiaka daruje Vi-torja Tretiak 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Ob smrti Gina Cocea-nija daruje družina 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Darka Smotlaka in Marije Križmancic daruje Zelka Joževa 50.000 lir za Primorski dnevnik. V spomin na Luigija Coceanija darujejo Sonja, Diego, Anica in Tanja z družino 150.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Alfia Fu-mani darujeta Oskar in Tončka iz Doline 20.000 lir za Pihalni orkester Breg. Namesto cvetja na grob Marije Fonda vd. Križmancic (ŽepenSCeva) in družina 50.000 lir za mladinski zbor KD Lipa. Ob poravnavi članarine VZPI-ANPI daruje Miroslav PraSelj 50.000 lir za vzdrževanje spome-• nika padlim v NOB na Kontovelu. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Ob smrti drage matere Albine Miklavec vd. Kuret izraža sinu Rinotu in družini iskreno sožalje SKD Slavec TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO Magični prizvok kvarteta A. Berg Izvedba Schubertove »Smrt in deklica« Ce bi bili sledili le drugemu delu ponedeljkovega koncerta Tržaškega koncertnega društva, bi nastop godalnega kvarteta Alban Berg ocenili kot najlepši večer letošnje sezone. Znamenita dunajska komorna skupina nam je pač podala vrhunsko izvedbo Schubertovega kvarteta »Smrt in deklica«. V prvem delu koncerta prvemu violinistu ansambla na žalost ni šlo od rok. Schubertov kvartet v g-dum op. 161 je zaradi njega tu pa tam zazvenel malce togo, predvsem v virtuoznih trenutkih. Vendar je drugi del koncerta popolnoma zabrisal vse dvome. Kvartet Alban Berg je pač utelešenje pravega komornega muziciranja. Naj pričnemo pri komorni uravnovešenosti: v scherzu kvarteta »Smrt in deklica« prehoda glasbene misli med violo in čelom na primer sploh ni bilo slišati. V začetnem kvartetu v g-duru se je uvodni tremolo oglasil v sijajnem soglasju, in vendar smo zaslišali v harmonskih prehodih vse vodilne glasove. Vse to se pri tem ansamblu dogaja kljub fascinantnim potezam instru-mentistov, ki ohranjajo v komornem spajanju vsak svojo osebnost - kar je seveda pri komorni razsežnosti najtežje. Komorno konstanto nastopajočih podčrtuje izjemna agogična natančnost skupine, ki veže posamezna glasbila v zlito celoto. Začetni allegro molto mo-derato kvarteta v g-duru je takoj razkazal neizgrešljivo ritmično prožnost ansambla. Virtuoznost teh štirih glasbe- nikov služi značajni dovršenosti izvedbe: dramatičnost zključnega stavka kvarteta »Smrt in deklica« je stopnjevala vrtoglava hitrost, ki jo premore malokatera tovrstna komorna skupina. Velika plastičnost izvedbe pa ni nikoli zamorila uglajenosti podajanja: v tem ohranja kvartet Alban Berg svoj magični »dunajski« prizvok. Ko opazujemo pač igro ruskih umetnikov, je plastnič-nost izvedbe zasukana navadno navzven: vtis dajejo, da hočejo preskočiti glasbeno fikcijo mnetnine. Pri kvartetu Alban Berg se to ne dogaja: glasbeniki ostajajo pač le »nastopajoči glasbeniki«. Večkrat obrekujejo Schubertovo glasbo z dolgoveznostjo - resda pogojuje užitek ob Schubertovi glasbi domišljija izvajalcev: velika občutljivost nastopajočih je na našem koncertu znala razvlečenost Schubertove glasbene misli osvetliti kakor pripoved. Prodrla je torej v bistvu Schubertove glasbe. Skratka, bil bi lahko najlepši koncert sezone. Zaradi delno zasenčenega prvega dela pa ostaja mogoče ta čast prvemu koncertu sezone, ko sta nastopala Herrmann Prey in Michael Endres. Tudi takrat je bila na sporedu le Schubertova glasba - naslednji ponedeljek se bomo pa povrnili k Bachovi glasbi. Nastopal bo pianist Olli Mustonen. Monografskega koncerta vendar ne bo; Bachovim preludijem in fugam bo Mustonen zoperstavil sodobnejše - So-stakovičeve. SKUPINA RIFLESSI IZ BOLOGNE S PREDSTAVO »RANA« Izguba zgodovinskega spomina Predstava je potekala v Mleli v okviru niza Gledaliških zapletov Za sklep kratkega niza nekonvencionalnega gledališča Tea-tralmente intrighi (Gledališki zapleti), ki sta ga pripravila študentska organizacija CO.RA.SU in Zadruga Bonawentura, se je v torek zvečer v gledališču Miela predstavila skupina Riflessi iz Bologne s predstavo Ferita (Rana), katere sporočilnost povsem sloni na močnem vizualnem poudarku in v kateri prvine modernega baleta prevladujejo nad gledališkimi elementi, zlasti nad besedo; poleg tega se delo vizualno naslanja na Enza Cuc-chija in Lucia Fontano, ki je rez na platnu poimenoval »Ferita«. Avtor Andrea Adriatico poudarja, da je celovit naslov predstave Ferita - Sguardo su una gente dedicato ad Adolf Hitler (Rana - Pogled na ljudstvo posvečen Adolfu Hitlerju), saj gre za razmišljanje o izgubi zgodovinskega spomina, o starem in novem nacizmu, o mladi generaciji, ki je podvržena vsiljivemu vplivu televizije, reklame in novih srhljivih sugestij. Čeprav je simbolno sugestivna govorica predstave manj natančno opredeljujoča od avtorjeve definicije, pusti delo globok vtis tesnobe glede človeštva in njegove usode in tudi vizualno je izredno vznemirljivo. Na temnem odru je le poševen del velikega panoja, na katerem je mogoče razločiti vrata s kljuko, skoraj oslepljujoče razsvetljen. V tej luči počasi polzijo čez oder črno oblečeni plesalci-igralci ob zvočni kulisi nerazločnega mrmranja televizije in vsakdanjih pogovorov ter ponavljajoče se glasbe Gavina Bryarsa. V to tesnobno enoličnost vderejo barve, najprej modra iz le nakazanih filmskih posnetkov, nato še rdeča v novih kostumih; predrami jo zvočni posnetek atentata na trgu della Loggia v Brescii; prebode jo močna luč v sobi, ki se odpre za panojem; vanjo padajo besede o uničevalnih taboriščih. Člani skupine Riflessi so izredno rigorozni in strogi tako do sebe kot do gledalcev, ki smejo v dvorano le v skoraj popolni temi, zapustijo pa jo lahko le v prav tako nerazločnem mraku. Je že res, da je treba ustvariti primerno vzdušje z predstvo, a nekoliko več uvidevnosti do občinstva res ne bi škodilo. To še posebej velja za predstavo v Trstu, saj so organizatorji velikodušno sklenili, da ne bodo zahtevali vstopnine. Ta poteza je nedvomno zagotovila pobudi ogromen uspeh - ob vseh treh predstavah je bila dvorana nabito polna, vendar je obenem onemogočila vsakršno naravno selekcijo občinstva, ki se je v veliki meri nepripravljeno zgrnilo v dvorano, presenečeno ugotovilo, da mu delo ni všeč in zato z nerganjem motilo tako sosede kot izvajalce. Ob vsem tem ne ge pozabiti trditve, da človek pač ne ceni, če ne plača, zato se je verjetno bolje odreči množičnemu uspehu in predvideti vsaj skromno vstopnino. (bov) ZGODOVINOPISJE / PROCES GUARNIERI Zanimiv pogled v hierarhijo časti Raziskava Claudia Povola izšla v zbirki Annales Claudio Povolo, avtor knjige Proces Guarnieri. II processo Guarnieri, ki je izšla v zbirki knjižnice Annales (Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper, 1996, str. 287), se je v času poučevanja na Oddelku za zgodovino na Tržaški univerzi, od bliže spoznal z Istro, z njeno kulturo in zgodovino. Pripadnost istrskega območja nekdanji Serenissimi ga je do take mere zamikala, da je del svojih študijskih zanimanj usmeril na ta del Terreferme, ki je bila do nedavnega v italijanski historiografiji, ki se je posvečala zgodovini beneške republike, nemalokrat zapostavljena. V zbirki »Kazenskih procesov« Sveta desetih, ki jo hrani beneški državni arhiv, je avtor izbrskal zajeten sodni dosje, sestavljen iz 122 dokumentov. Proces, ki se je leta 1771 začel v Bujah, nato pa se je po pooblastilu Sveta desetih nadaljeval v Kopru, je dobil ime po obtožencu Antoniu Guarnieriju, čevljarjevemu sinu iz Buj, ki so ga obtožili defloracije Marije Sain. Izguba Marijine deviškosti in njena zanositev se je po zavrnitvi Antonia Guarnierija, da bi se z njo poročil, sprevrgla v javni družinski spor, ki se je odvijal pred sodno oblastjo. Tožniki, starši Marije Sain se niso zatekli k pravici namreč samo zato, da bi bilo posilstvo kaznovano, bilo jim je predvsem do tega, da bi jim koprski podestat s pravično sodbo povrnil čast, ki so jo kot sorodniki razdevičenega dekleta izgubili. Od sodne oblasti so pričakovali, da bo zgledno kaznovala tako posiljevalca, ki je dekle oropal deviškosti, kot tudi njegove najbljižje sorodnike, ker so ga nagovarjali k neizpolnitvi poročne obljube. V ospredju te drobne, a vsekakor vzorčne zgodbe je, kot se da že iz tega strnjenega povzetka razbrati, čast dekleta in njene družine. Toda avtorjeva namera ni poglabljanje v sam dogodek, odstiranje zakulisja družinskega in družbenega življenja v malem istrskem kraju. Njegova pozornost je usmerjena k razgrinjanju širšega družbenega in istitucionalnega okvira, v katerem se je spolno druženje sprevrglo v prekršek zoper javno moralo in postalo pomemben dogodek za življenje so-rodniških skupnosti. Povolov raziskovalni in interpetativni podvig je torej drznejši. Droben dogodek v obskurni provinci je uporabil, da bi izpostavil in preučil paleto vprašanj, ki zadevajo tedanjo juri-sdikcijo, delovanje sodne insitut-cije in centralne politične oblasti ter vedenjske modele in vrednostne sisteme starorežimske družbe, znotraj katerih se gibljejo protagonisti dogodka - tožniki, posiljevalec, posiljeno dekle in nenazadnje predstavniki sodne oblasti. Odločil se je potemtakem za osvetlitev vprašanj in tematik, ki so v dogodku zapopadena, a ga hkrati presegajo. Odvijanje votka, v katerega je ujet proces Guarnieri, vodi Povola najprej k preučevanju kazenskega procesa in proceduralnih postopkov, v katerih se reflektirajo struktura centralne oblasti, politične smernice državne organizacije in moč njenega normativnega sistema. Kljub temu, ali prav zato, ker se je kazenski proces dogodil v provinci, postane za pozornega in s širšim kontekstom seznanjenega zgodovinarja njegova večplastna govorica odličen vodnik pri opazovanju kompleksne dinamike ^-47^ O Ct-Aumo TO V O LO PKOCES CUAKNIEIU It PKOCE5SO GUAKNIEIU .koper, vrt Buio-CifHNUstrU.im odnosov med centrom in periferijo. Benetke so si kot politični center s pomočjo sodstva prizadevale okrepiti svojo nadoblast nad Terrofermo in ta načrt odvzemanja avtonomije podrejenim središčem tudi uspešno speljale. Toda v končni istanci, kot to dokazuje razvoj sodne prakse v 18. stoletju, so svojo nadoblast ohranile le za ceno popuščanja v korist periferiji. Proces proti Antoniu Guarnieriju odslikava spremembe, ki jih je doživel preiskovalni postopek Sveta desetih, okorelost preiskovalne procedure, ki se je opirala na zasliševanje prič in ni predvidevala sodnikovega zbiranja dokazov. Koprski podestat je namreč v procesu Guarnieri svojo obtožnico po eni strani oprl na izjave prič, po drugi strani pa je v njej v celoti povzemal obtožbo, ki jo je družina Sain vložila proti posiljevalcu. Antonio Guarnieri je, kot piše v obtožnici, zagrešil »posilstvo poštene in sramežljive device na zahrbten način, z varljivimi obljubami, lažnimi prisegami, s ponovljenimi spolnimi združitvami, nosečnostjo, s poskusom abortusa in zastrupitvijo, s škandalom, slabim zgledom, v najodurnejši obliki in s težkimi posledicami.« Vsi tisti, ki so spremljali obravnavo primera, so vedeli, da je do spolnih odnosov med dvema Iju-bincema prišlo z njenim pristankom. V nasprotnem primeru bi Guarnierija čakala smrtna kazen, ki pa mu jo obtožnica ni zagrozila. Za posilstvo s privoljenjem žrtve je zakonodajalec predvideval milejšo kazen: poroko s prizadeto ženo ali pa izplačilo stanu in ugledu dekleta primerno doto. Čeprav so bile simbolne vrednosti zakonov, ki so urejali posilstva s privoljenjem, močno odvisne od dejanske moči družbenega sloja, je bila za izid postopka odločilnega pomena krepostnost oziroma sramežljivost žrtve. O njej pa je - zlasti med nižjimi sloji -zadnjo besedo imela javnost. Med višjimi sloji pa je bil praviloma že sam status porok ženske časti. Žalitev ženske sramežljivosti je bila pač nevarna za družbo, tako na njenem vrhu kot na njenem dnu, ker je onečaščevala moške člane rodbine, ki so bili varuhi svojih hčera, žena in mater, nenazadnje pa tudi varuhi družinskega ugleda. Doktrina poroke, ki jo je cerkev uveljavljala od srednjega veka naprej, je poskušala zagotoviti ideološko enotnost različnih družbenih teles in je zahtevala spoštovanje univerzalnih vrednot, kakršna je bila deviškost. Slednjim se je s posvetnimi vrednotami zoperstavljala hierarhično urejena družba, ki je namesto univerzalnih simbolnih vrednot, ščitila predvsem status in bogastvo. Povolo lepo pokaže, kako skuša posvetna oblast najprej na normativni, potem pa tudi na sodni ravni zamejiti kontroverzno polje časti: posilstvo s privoljenjem postane kaznivo le, ko je bilo storjeno s prevaro ali obljubo poroke. Ženska deviškost izgubi značaj svetosti, obveza dokazovanja storjenega pa se s posiljevalca prenese na žrtev, na s pristankom razdevičeno žensko. Območje pridobivanja in ohranjanja časti je postajalo v 18. stoletju, ko je institucija poroke prešla v pristojnost države in je posvetna oblast prevzela njen nadzor - kar pomeni, da je bila cerkvi odvzeta vloga tradicionalnega posrednika med univerzalnimi vrednotami in in statusnimi interesi družbenega telesa - vse bolj problematično za sodno oblast. Ta ni skrivala svojega nelagodja, ko je morala razsojati o bolj ali manj domnevnih defloracijah in neizpolnjenih poročnih obljubah - tudi zato, ker je v njih pogosto zaznala obliko družinske strategije krepitve moči in socialnega vzpona. Kljub novemu razmerju, ki ga Povolo v 18. stol. zazna v razmerju med hierarhijo časti in hierarhijo ekonomskega vzpona, ostaja razlikovanje med navadnim posilstvom s pristankom ženske in obremenilnem posilstvom, izpeljanim s prevaro, nejasno. Mlada razdevičenka je še vedno veliko laže dokazala neoporečnost svoje »čednosti« s pričevanji znancev in sosedov, kot je zapeljivec prepričal sodnika, da je dekle razdevičil brez sleparije in predhodne obljube poroke. Podobno se je dogodilo tudi v primeru Marijine defloracije. Kljub posplošenim obtožbam se koprskemu podestatu ni zdelo potrebno raziskati zapeljevanja dekleta, Marijina deflora-cija je bila po njegovem mnenju lahko le posledica zvijače, saj je skupnost, v kateri je živela, potrdila njeno čednost. Antonievo kaznivo dejanje je bilo treba kaznovati na tak način, da bo skupnost pomirjena in da bo dekletu in družini povrnjeno dobro ime. 2. oktobra 1771 je bila izrečena sodba; Antonio je bil obsojen na izplačilo dote, ki ni ustrezala Marijinemu družbenemu statusu, bila je odločno večja, od tiste, ki bi jo Marija prejela,-če se neljub dogodek ne bi pripetil. Osvetlitev tematike, ki se radialno širi iz drobnega primera, Povolo podkrepi z argumentiranjem, ki zajema iz bogate študijske literature. Opombni aparat, ki dopolnjuje Studijo, bralca seznanja z izsledki številnih antropoloških, zgodovinskih in pravnih študij in hkrati prispeva k umeščanju avtorjevih dognanj v kontekst širšega historiografskega diskurza. Povolova študija je nedvomno še en uspešen dokaz, kako opazovanje mikrokozmosa jasni sliko preteklosti in zmanjšuje sive cone, ki jih globalni pogled neogibno pušča za seboj, in nenazadnje tudi kako raziskovanje preteklosti pripomore k boljši osvetlitvi, ali pa k iskanju neobičajnih gledišč pri opazovanju procesov, ki se niso izčrpali s koncem starorežimske družbe. Marta Verginella _____PERRNG XIAOPING / BREZ PRETIRANE 2ALOST1, STRAHU ZA BODOČNOST IN ZAPLETOV_ Kitajci umirjeno sprejeli vest o smrti partijskega patriarha Deng Xiaoping (1904-1997) Dengu Xiaopingu mednarodna javnost ptiznava, bolj kot kateremukoli drugemu kitajskemu voditelju, zasluge za modernizacijo države, ki sta jo pestila strah in revščina._____________________________ ■ V komunistično partijo je vstopil, ko je bil star 16 let. ■ V dolgem pohodu proti Čangkajškovim nacionalistom se je v letih 1934/1935 pridružil Maocetungu. ® Posta! je politični komisar 129. divizije 8. komunistične armade, ki se je v letih 1937-45 borila proti Japoncem in v letih 1945-49 vodila državljansko vojno proti nacionalistom. ■ Leta 1949 je ustanovil Ljudsko republiko Kitajsko. ■ Leta 1952 je postal vice-premier. ■ Leta 1956 je postal član politbiroja, telesa z največjo oblastjo v državi. ■ Ker se je med kulturno revolucijo povezal z Maovimi nasprotniki, so ga poslali na delo v tovarno traktorjev. ■ Leta 1973 se je vrnil na oblast, tri leta kasneje pa so ga ponovno odstranili. ■ Leta 1977je ponovno postal vice-premier. ■ Domnevajo, da je on ukazal vojaško zatrtje upora na trgu nebeškega miru leta 1989. _____________________ AP/Amy Kranz PEKING - Kitajska se je včeraj zelo umirjeno odzvala na vest, da je umrl Deng Xiaoping. Ljudje so o smrti starega partijskega patriarha, ki je z odptjem Kitajske tržnemu gospodarstvu spremenil življenje več kot eni milijardi Kitajcev, izvedeli iz jutranjih radijskih in televizijskih poročil. To so sprejeli normalno brez pretirane žalosti in bojazni za bodoče tragedije. In prav ta umirjenost je najo-tiplivejši znak, kako je Deng Xiao-ping globoko spremenil življenje in miselnost kitajskih ljudi. Neskončno daleč je tisto obdobje, ko so ljudje obupano tulili ob smrti takratnega premierja Zhou Enlaija in nekaj mesecev kasneje že bolj umirjeno žalovah za Mao Zedon-gom. Včeraj so ljudje sli na delo kot vsak dan, v njihovih očeh ni bilo ne žalosti in ne strahu, saj so že računali, da bo prej ali slej Deng moral umreti. Kot je navedla kitajska tiskovna agencija Xinhua, je Deng Xiaoping umrl za posledicami parkinsonove bolezni in pljučne infekcije. Žalni odbor je napovedal, da bo pogreb prihodnji torek ob 10. uri v ljudski skupščini na Trgu Tie-nanmen. Tedaj se bodo po vsej Kitajski v znak žalosti oglasile sirene, kot običajno za kitajske razmere pa se pogrebnih svečanosti ne bodo udeležili tuji predstavniki. Dengovo truplo bodo kremi-rali, njegov pepel pa razstrosili v morje. Vsi časopisi so včeraj izšli z zamudo, tako da so lahko objavili uradno sporočilo o Dengovi smrti pod mastnimi naslovi: »Večna slava ljubljenemu tovarišu Deng Xiaopinu.« Na Trgu Tienanmen je policija včeraj popoldne preprečila nekemu študentu, da bi k spomeniku narodnim herojem ponesel venec. Trg so zastažile močne policijske enote, ker je po smrti kitajskih voditeljev že dvakrat na tem trgu prišlo do protirežimskih protestov, in budno pazile, da so bili na njeni le navadni ljudje (na sliki AP). Študentov ni bilo, saj so vsi Se na počitnicah zaradi luninega novega leta in se bodo v Peking vrnili 24. februarja. Pred Dengovo hišo za Prepovedanim mestom so bili včeraj venci, vanjo pa so drug za drugim vstopali kitajski voditelji. Režim se je torej potrudil, da je včerajšnji dan minil brez pretresov in zapletov v znamenju tiste normale, ki je bila tako pri srcu pokojnemu Deng Xiaopingu. Prav zato niso preklicali napovedanih obiskov tujih državnikov in diplomatov, ker Dengova smrt ne sme spremeniti normalnega toka življenja. Podobno kot Peking je tudi Hong Kong umirjeno sprejel vest o Dengovi smrti. Delnice na hongkonški borzi so zabeležile ob odprtju poslovanja nazadovanje za 70 točk, kasneje pa je borza zabeležila pribitek in to kar za 257 točk. Številni Hongkongčani so se poklonili spominu na sedežu tiskovne agencije Xinhua, ki je neke vrste predstavništvo LR Kitajske v Hong Kongu. Le skupinica pristašev demokratičnega gibanja »5. april« je organizirala protest proti »klavcu s Tienanmena« pred sedežem kitajske tiskovne agencije, a ni naletela na širšo podporo. Oči vsega sveta so seveda sedaj uprte v Peking v pričakovanju nadaljnjih razpletov. Vsi pa so prepričani, da vsaj za sedaj ne bo prišlo do pretresov v kitajskem partijskem in državnem vodstvu. Po kitajski hierarhični lestvici je na prvem mestu partijski sekretar, za njim predsednik republike, nato predsednik vlade in predsednik parlamenta. Ker sta obe prvi funkciji v rokah Dengovega »kronskega princa« Jiang Zemina, ki je obenem predsednik centralne vojaške komisije, je lahko vsakomur jasno, da ima Zemin vso oblast trdno v svojih rokah. Odvzeti mu je ne moreta na premier Li Peng, ki je med zadnjimi pristopil k Dengovi modernizaciji in ne Li Ruihuan, ki kot predsednik parlamenta nima skoraj nobene teže. Sedanji in bivši državniki so pozabili na Tienanmen RIM - Smrt Deng Xiaopinga je globoko odjeknila v svetu. Voditelji in državniki so kitajskemu sekretarju in predsedniku republike Jiang Zeminu pošiljali sožalne brzojavke. Tako je italijanski zunanji minister Dini navedel, da je Kitajska »izgubila očeta velikih gospodarskih reform in pohtičnega odpiranja Kitajske«. Za Dinija je Deng Kitajsko usmeril na pot modernizacije in napredka. Slovenski predsednik Milan Kučan pa je v svoji sožalni brzojavki izrazil prepričanje, da bo Kitajska uspešno nadaljevala pot, ki jo je z vizijo za nagli razvoj in uveljavitev v mednarodni skupnosti začrtal veliki kitajski državnik Deng Xiaoping. Predsednik vlade Janez Drnovšek je kitajskemu pre-miem Li Pengu v sožalni brzojavki zapisal, da je bil Deng Xiaoping viden kitajski voditelj v pomembnem obdobju, v katerem so reforme pod njegovim vodstvom prispevale k blagostanju Kitajske in jo odprle svetu. Za britanskega premiera Johna Majorja je bil Deng »vizionar«, ki je s svojo vizijo dveh držav in dveh sistemov omogočil, da bo Hong Kong prešel pod Kitajsko brez pretresov. Deng je bil izredna svetovna osebnost zadnjih dveh desetletij tudi za ameriškega predsednika Billa Clintona. Pokojnika se je spomnil tudi bivši predsednik Carter, ki ga je leta 1979 sprejel v Beli hiši (na sliki AP). Državniki in bivši državniki niso včeraj skoparili s hvalnicami Deng Xiaopingu ne samo v uradnih brzojavnih sožaljih temveč tudi v izjavah za tisk. Skoraj nihče se ni spomnil krvavih dogodkov na Trgu Tienanmen, ne kršenja človekovih pravic. Taka stališča so navsezadnje razumljiva, ker je na svetovnem političnem prizorišču Deng užival velikanski ugled kot državnik, ki je vzpostavil dobre odnose s celo vrsto držav, ne da bi delal ideoloških razlik. Nič čudnega torej, da ga ne hvalijo samo na Zahodu temveč tudi v Izraelu, v Iranu in v vseh muslimanskih državah. Ob teh hvalnicah so bile izjema le človekoljubne organizacije, v tujini živeči kitajski oporečniki in nekateri politiki, za katere je bil Deng Xiaoping »kriminalec« s »krvavimi rokami«. Tibetanski politično-verski vodja Dalai Lama pa je navedel, da je Deng kot voditel »totalitarnega komunističnega sistema« »neizogibno« zagrešil številne napake, »ker je bil vkleščen v sistem, ki ga je vtelesil«. RUSIJA / PINI IN ALBRIGHTOVA Zveza Nato se ne bo širila proti vzhodu brez privoljenja in proti volji Rusije MOSKVA - Italija je mnenja da je treba zvezo Nato razširiti le s privoljenjem Rusije in ne proti njeni volji. To je izjavil italijanski zunanji minister Lamberto Dini po srečanju s šefom ruske diplomacije Jevgenijem Primakovom. Tega mnenja je tudi ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, ki je včeraj prispela v Moskvo, da bi dosegla rusko privoljenje. Albrightova ni prispela praznih rok, ker so vse članice zveze Nato podprle ameriške napore za raširitev zveze, ne da bi pri tem prizadeli ruskih interesov. Podprle so zamisel o ustanovitvi skupne rusko-natovske brigade, prav tako »varnostno listino«, ki naj bi jo Nato in Rusija sprejela pred julijskim vrhom zve- ze v Madridu. Albrightova se je včeraj pogovarjala z ruskimi predsednikom Jelcinom in zunanjim ministrom Primakovom. Do premikov ob ključnem vprašanju bo bržkone prišlo danes, ko se bo Albrightova ponovno sestala s šefom ruske diplomacije Primakovom. Sodeč po znamenjih, ki prihajajo iz Moskve, so obeti precej dobri. Ne samo, da so predvčerajšnjim nemškemu zunanjemu ministru Kinklu dali razumeti, da se odpovedujejo prvotni zahtevi o sporazumu Na-to-Rusija in pristajajo na »varnostno listino«, včeraj so odločno demantirali, da bi Moskva s pritiski in z vmešavanjem svojih tajnih agentov poskušala Češki preprečiti članstvo v Natu. NOVICE V Albaniji še protesti TIRANA - Ob koncu protivladnih demonstracij na nekem stadionu v Tirani je prišlo do spopadov med privrženci opozicije in pripadniki policije, pri čemer je bila najmanj ena oseba ranjena. Incident se je pripetil, ko je več sto od približno 4.000 privržencev opozicije, zbranih na pobudo Foruma za demokracijo, ki združuje sedem opozicijskih strank, ob koncu zborovanja krenilo proti trgu Skenderbeg, kjer pa jih je zaustavil policijski kordon. Demonstranti so začeli policiste obmetavati s kamenjem, ti pa so jim vrnili na isti način tem ranili najmanj enega demonstranta. V središču albanske prestolnice pa je več kot 4.000 ljudi, ki so se zbrali, da bi počastili 6. obletnico padca komunizma v državi, z vzkliki pozdravilo albanskega predsednika Salija Beri-sho. V Vlori na jugu Albanije je 45 študentov tamkajšnje univerze začelo gladovno stavkati, so povedali očividci. Po ulicah Vlore, kjer vsakodnevne demonstracije potekajo že od 6. februarja, je tudi v četrtek demonstriralo približno 3000.(STA) Ukrajina in ruski diktat MOSKVA - V pogovoru za časnik Nezavisi-maja Gazeta, je ukrajinski predsednik Leonid Kučma ruskega predsednika Borisa Jelcina obtožil, da slednji zavrača »normalizacijo« odnosov med državama. Kučma je dejal, da zavrača vsakršen moskovski »diktat« in zatrdil, da je Kijev pripravljen skleniti kompromis o spornih temah. Med državama je namreč še cela kopica nerešenih vprašanj od Krima do črnomorskega brodovja (STA) GORICA / ZAENKRAT OSAMLJENI, A ZANIMIVI ZNAKI KULTURNI DOM / OB 50-LETNICI RAZMEJITVE Desnica se previdno odpira do Slovencev Baiocchi (NZ) obiskal Kulturni dom - Fornasir (Fl) protrjuje predlog o poučevanju slovenščine Razprava o slovenski problematiki in sožitju, ki sta jo v občinskem svetu začela predstavnika desnosredinske koalicije Ser-gia Fomasirja (FI) in Al da Baiocchija (NZ) še odmeva na časopisnih straneh. Baiocchi, ki ne prikriva svojih simpatij do nekdanjega fašističnega režima, je javno priznal, da je režim zagrešil tudi zločine in pri tem izrecno omenil smrt Lojzeta Bratuža. Sel pa je še dlje: lokalnemu dnevniku je izjavil, da bo z zadovoljstvom stopil v Kulturni dom, če ga bo kdo povabil. Ravnatelj doma Igor Komel je svetovalca takoj povabil na krajši obisk. Obrazložil mu je dejavnost doma in težave, s katerimi se srečuje slovenska kulturna ustanova. Govor je bil tudi o sožitju in ustvarjanju novih odnosov med večino in manjšino. Svetovalec Aldo Baiocchi je čestital Kulturnemu domu za vlogo, ki jo ima v goriškem kontekstu in tudi sam zaželel, naj zapiha v Gorici nov veter... Rek pravi, da “ena lastovka še ne prinese pomladi”, a korak za korakom le pripomore k odtalitvi ledu. Lahko se sicer sprašujemo, ali so tako diskusije v občinskem svetu kot tudi soočanje posameznikov s slovensko stvarnostjo zadostni signali rušenja tistega miselnega “berlinskega zidu”, ki hočeš nočeš na Goriškem še obstaja in ki mu nekateri, kot se je zgodilo tudi na nedeljskem ezulskem shodu, še vedno skušajo dodajati nove opeke. Vendar signali popuščanja so opazni in vredno je na- Iz različnih izkušenj preiti na skupni cilj Strpni dialog med nosilci različnih pogledov lahko prispeva k premoščanju predsodkov V tem pogledu je poseg župana Gaetana Valentija, ki mu gre na razliko od kakega dvoličnega predhodnika priznati vsaj odkritost in doslednost, izzvenel še uklenjen v “stare sheme”. Zupan je namreč spregovoril kot človek, ki je doživljal begunsko izkušnjo in ga je to močno zaznamovalo. »Zame, ki sem se rodil v Poreču, so partizani nekaj drugega, kot za vas«, je dejal. Pozitivno gre vsekakor oceniti ne le njegovo prisotnost na srečanju, temveč tudi poziv, naj bi vsi presegli predsodke in različna izhodišča in si zavihali rokave za skupni cilj sožitja in sodelovanja. Glede premoščanja osebne še prej kot politične izkušnje, ki še vedno nekako utesnjuje dr. Vak-lentija, je podala zanimivo in ganljivo pričevanje Duilia Bernes Fedele. Spregovorila je o lastnem doživljanju tegob in usode istrske begunke, ki pa je v svoji življenjski poti (mož je bil partizan in zaprt v nemškem taborišču) dozorela in presegla razloge za sovraštvo. Večer, ki so ga kulturno oplemenitili nastopi pevskih zborov Društva slovenskih upokojencev za Goriško, Salvador iz Ronk in Skala iz Gabrij, je sklenil pokrajinski predsednik VZPI Silvano Ba-cicchi, ki je zavrnil poskuse diskreditiranja odporniškega gibanja, hkrati pa je navezujoč se na lastne korenine (tudi sam je istrskega porekla) pozval k iskanju novih ravnotežij in dialoga, ki naj po petdesetih letih pomagata preseči dosedanje delitve. daljevati po tej poti, saj bodo konec koncev koristni za vse Goričane. V vseh teh letih je bila “kulturna politika” Kulturnega doma naravnavna v smeri odprtosti do vseh ljudi dobre volje. Vrata torej niso bila in niso zaprta nikomur, le da se odloči, da prestopi ta prag. Glede znakov odpiranja desnice do slovenske prisotnosti gre omeniti se razlago svojih stališč v občinskem svetu, ki jo je načelnik FI Sergio Fornasir poslal v objavo italijanskemu dnevniku (zal je ni tudi nam, čeprav je Primorski dnevnik z večjim poudarkom zabeležil njegov poseg v proračunski razpravi). Fornasir skuša nekoliko omiliti pomen svojih izjav in jih uokviriti v politično konfrontacijo med Polom svoboščin in Oljko. Tako pojasnjuje, da je pri sodelovanju z Novo Gorico treba spoštovati različni identiteti obeh mest in ne enostavno odpravljati pregrad, kot to zahteva opozicija, ki da zasleduje nek po njegovi oceni nevaren in nerealen projekt “skupnega mesta”. Načelnik FI skuša omiliti še druge aspekte svojega odmevnega posega, potrjuje pa predlog o pouku slovenščine v goriških šolah. Uokvirja ga sicer v splošnejšo dimenzijo (»medsebojno spoznavanje jezikov bi moralo, vsaj v nižjih šolah, biti norma na vseh obmejnih območjih od Doline Aosta, do Tridenta in Bočna in do FJk«, pravi), ugotavlja pa tudi, da je italijanska stran v obmejnih odnosih z Novo Gorico pogosto v podrejenem položaju prav zaradi nepoznavanja jezika. Fornasir ugotavlja tudi, da bi znanje slovenščine goriš ki mladini odprlo zanimive možnosti zaposlovanja z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, pa tudi, da je recipročno poznavanje jezikov in kultur predpogoj za preseganje predsodkov in integracijo med pripadniki različnih narodov. Ob teh pomembnih priznanjih nekoliko moti le Fomasirjev zaključek, s katerim želi morda pomiriti svoje politične prijatelje, ki jih je zaskrbelo to nenadno odpiranje. Skrb za nove odnose ob meji nalaga namreč predvsem opoziciji, zase in za svojo politično stran pa pravi: »Nam se ne mudi, mi lahko počakamo...«. Predsinočnji večer ob 50-letnici mirovne pogodbe v Kulturnem domu je bil pomembna priložnost za dialog med različnimi mestnimi komponentami, čeprav (ali morda prav zato ker) so na njem prišli do izraza različni pogledi na preteklost. Ločeno poročamo o zanimivih in do pred nedavnim nepojmljivih znakih odpiranja s strani nekaterih predstavnikov goriške desnice. Večer, ki so ga priredili Kulturni dom in borčevska ter antifašistična združenja, je prav v tem političnem trenutku prispeval nov korak k premoščanju predsodkov in zbliževanju med ljudmi z zelo različnimi osebnimi izkušnjami, idejnimi in političnimi izhodišči. Na mirovno pogodbo, ki je začrtala vzhodno mejo Italije, so tudi v samih antifašističnih krogih pogledi različni. Mario Merni (AVL) in Milovan Bressan (ANED) sta izpostavila predvsem to, da je bila meja krivična in ponižujoča za Italijo. Po drugi strani pa sta jasno povedala, da je to bila pač posledica nore fašistične osvajalne politike in da se gre odporniškemu gibanju zahvaliti, da Italija ni plačala še dražjo ceno za izgubljeno vojno. Silvino Poletto se je v imenu VZPI navezal na uvodni pozdrav Igorja Komela in spomnil na fašistične zločine nad Lojzetom Bratužem in desetinami drugih Slovencev. Poudaril je, da je treba pri obravnavi preteklosti imeti pred sabo vse elemente, da bomo lahko objektivno ocenjevali zgodovino in gradili bodočnost sožitja. V ta okvir se uvršča njegov predlog, naj bi Gorica podelila častno občanstvu Giovanniju Pa-doanu - Vanniju, ki je danes tarča poskusov diskreditiranja odporniškega gibanja. Poletto se je tudi obregnil ob nekatere pristranske sodbe zgodovinarja Spazzalija in nekdanjega podtajnika Capu-ta na nedeljskem shodu istrskih beguncev. Bridka izkušnja Istranov ne sme več biti razlog za razdvajanje, pač pa je treba v tej kot v drugih množičnih selitvah - omenil je tržiške delavce, ki so po vojni šli Jugoslavijo, pa tudi desetine goriških družin, ki so po razmejitvi izbrale drugo stran -najti dodatne razloge in motivacije za utrjevanje sožitja. ■H DAN KULTURE / NOCOJ h Večer v Štandrežu Jutri prireditvi v Števerjanu in na Vrhu V tem koncu tedna se bodo zvrstile številne prireditve ob dnevu slovenske kulture. Prva bo nocoj ob 20. uri v domu Andreja Budala v Štandrežu. Večer prireja KD Oton Zupančič v sodelovanju s PD Stan-drež in osnovno šolo Frana Erjavca. Priložnostni govor bo imela ravnateljica Mirka Brajnik, nastopili bodo mešana pevska zbora Oton Zupančič pod vodstvom Mirana Rustje in Standrež pod taktirko Ticijane Zavadlav in učenci standreške šole z recitalom. Jutri bodo kulturni praznik obeležili v Števerjanu in na Vrhu. V domu na Bukovju bo ob 20.30 gost društva Briški grič pesnik Marko Kravos, nastopih bodo še gojenca GM Neva Klanjšček (klavir) in Simone Bais (violina), združeni pevski zbor Briški grič - A. Paglavec in recitatorji KD Briški grič. V centru Danica na Vrhu bo ob isti uri prireditev, na kateri bo pel ženski zbor Danica, mladi pa bodo predstavili recital. KD So-vodnje pa vabi na veseloigro »Teku je b’lo ambt u Boršte...«, ki jo bo v nedeljo ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah predstavilo PD Slovenec. NOVICE Oglejski forum vabi k razpravi o posebnosti in avtonomijah v FJk Oglejski fonun za deželo/državo Furlanijo-Trst prireja danes ob 18. uri javno srečanje v pokrajinski sejni dvorani v Gorici, Korzo Itaha 55. Na njem bodo predstavih svoj predlog za na novo utemeljeno posebnost naše dežele v okviru nove federalne ureditve države, ki naj bi izšla iz razprave v dvodomni parlamentarni komisiji. Predloge Oglejskega foruma bosta predstavila posl. Danilo Bertoli in prof. Raimondo Strassoldo, sledila bo debata. Koncert violinista Schoenerja V okviru glasbene sezone društva Lipizer bo nocoj ob 20.30 v Bratuževem centru v Gorici koncert dunajskega violinista Maximiliana Schoenerja ob klavirski spremljavi Meinharda Prinza. Schoener se vrača v Gorici 10 let po prestični zmagi na violinskem natečaju Lipizer, ki jo je dosegel leta 1987, ko mu je bilo komaj 17 let. Predstavil bo skladbe Chaillyja, Mozarta in Brahmsa. Glasbeno srečanje centra Komel Jutri ob 19.30 bo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž tretje glasbeno srečanje SCGV E. Komel v okviru koncertne sezone 1996/97. Nastopil bo domačin Luca Ferrini, ki bo predstavil izbor iz zadnjih Lisztovih klavirskih del (“Schlaflos! ”, “Die Trauer-Gondel” št. 2, “Trauervorspiel und Trauer-marsch”, Tri Madžarske zgodovinske slike, “Sanda Dorothea in Rapsodia XVII). Nekatere skladbe je mladi pianist posnel lani za CD ploščo. Koncertu bo sledila kratka predstavitev CD plošče in pogovor z umetnikom, ki ga bo vodila glavna urednica revije Glasbena mladina iz Ljubljane Kaja Sivic. VILEŠ / TE2KA NEZGODA Obležal pod drevesom 63-letni Bruno Fras na zdravljenju v Vidmu 54 tisoč prošenj za bencin V goriški pokrajini je do 15. februarja 54 tisoč avtomobilistov vložilo prošnje za magnetne kartice za “deželni” bencin po znižani ceni. Na Trgovinski zbornici vnašajo podatke v arhiv, nakar naj bi pred koncem marca razdeljevali kartice, tako da bodo avtomobilisti lahko kupovali z njimi bencin že v prvih dneh aprila. Morebitni zamudniki lahko vložijo prošnjo po 1. marcu v običajnih izpostavah (ACI v Gorici, Gradišču, Kr-minu in Gradežu, Pro loco v Tržiču, Ronkah, Škocjanu in Starancanu). Kartice nimajo nobene zveze s prosto cono: bencinske bone za drugo polletje bodo razdeljevali od 19. maja do 12. julija. V gozdiču nedaleč od reke Ter pri Vilešu, kamor se je bil namenil sekat drva, se je včeraj dopoldne težko ponesrečil 63-letni Bruno Fros iz Vileša. Kot se zdi, je komaj posekano drevo padlo nanj, pri čemer je nesrečni Fros dobil težke poškodbe na glavi in prsnem košu. Točna dinamika nezgode ni znana in jo skušajo pravzaprav še pojasniti karabinjerji, saj je bil Fros v gozdu sam in ni nihče prisostvoval nesreči. Težko ranjenega ga je našel nekaj pred 10. uro znanec, ki je tudi prvi sprožil alarm. Na kraj je z rešilcem prihitelo osebje reševalne službe 118, ki pa zaradi nedostopnosti kraja nezgode ni moglo z rešilcem do ranjenca. Zaradi tega so poklicali na pomoč helikopter, ki je lahko pristal nekje v bližini. Težko ranjenega Bruna Frosa so ročno prenesli na helikopter, z njim pa v oddelek za oživljanje v videmski bolnišnici, kjer so ga zdravniki spričo težkih poškodb sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. KINO GORICA VTITORIA 1 18.20-20,15-22.10 »Shine«. Scott Hicks. Kandidat za 7 oscarjev. vrrroRiA 318.30-20.30- 22.15 »Michael«. John Tra-volta in An die MacDovvell. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Star trak, pruno contatto«. TR2IC COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Riccardo HI. Un uo-mo e un re«. 3 ŠOLSKE VESTI SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest pri tečajih: VVindovvs office standard (vvindovvs 3.1, winword 6.0, excel 5.0) -100 ur in angleščine - 80 ur. Vpisujejo v tajništvu Zavoda v ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. IH RAZSTAVE V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici razstavlja do 2. marca slikar Li-vio Comisso. Ogled ob delavnikih: 9-13 in 16-18 ter med prireditvami v domu. /h. V razstavnih prostorih V1V) GALERIJA Katoliške knjigarne v Gorici bo razstavljal Marjan Miklavec o umetniku bosta spregovorila Polona SkocliC in Sasa Quinzi. Danes, 21. februarja 1997, ob 18. uri. Vabljeni! KONCERTI GLASBENA MATICA Gorica vabi na koncert har-monikaša Corrada Rojaca, v ponedeljek, 24. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Spored: Frescobaldi, Solotarjov, Cajkin, Ku-sjakov, Gubajdulina. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta. ji PRIREDITVE KD BRIŠKI GRIČ vabi na prireditev, ki bo ob dnevu slovenske kulture v domu na Bukovju jutri ob 20.30. Gost večera bo pesnik Marko Kravos. Nastopili bodo gojenca GM Neva Klanjšček (klavir) in Simone Bais (violina), združeni MoPZ Briški Grič - A. Paglavec in recitatorska skupina KD Briški grič. KD SOVODNJE vabi ob dnevu slovenske kulture na uprizoritev veseloigre v narečju »Teku je b’lo ambt u Boršte...«, v nedeljo, 23. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Gostuje PD Slovenec. SKD DANICA prireja jutri ob 20.30 Prešernovo proslavo v SKC Danica. Društvo tudi obvešča, da bo ob prazniku žena kulturnoza-bavna prireditev. Prijave: Tanja (tel. 882201), Dolores (tel. 882222) in Kristina (tel. 882195) do 1. marca. V FEIGLOVI KNJIZNia bo v ponedeljek, 24. februarja, ob 16. uri med otroško urico Barbara Rustja pripovedovala pravljico o zajčku Mandiju. Vabljeni! ZH OBVESTILA SPDG - Smučarski odsek vabi na Zimske športne igrah 2. marca na Trbižu. Prijave do torka, 25. t.m., pri Marti (tel. 22164 v večernih urah). Sprejemajo tudi prijave za društveno tekmovanje, ki bo 9. marca, na Trbižu. Na razpolago bo avtobus. NA ŽUPANSTVU V DOBERDOBU je razgrnjen regulacijski načrt občine. Na vpogled je občanom in vsem interesentom. Rok za pripombe in ugovore zapade danes, 21. februarja. IZLETI DRUŠTVO KRVODAJALCEV V DOBERDOBU prireja od 26. do 31. avgusta križarenje po Sredozemlju z obiskom Tunizije in Malte. Na razpolago je še nekaj mest. Podrobnejša pojasnila nudijo Jožef Ferle-tic (Poljane), Michele De Lorenze (Doberdob) in Aldo Jarc (Doberdob). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi na velikonočni ponedeljek, 31. marca, tradicionalni izlet. Tokrat bomo sli po Vipavski dolini, obiskali, jedli in pili v Vipavski kleti, plesali in z vodičem obiskali staro slovensko mesto Križ. Prijave na sedežu ob sredah do 12. marca in pri poverjenikih. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO (Alesani), Car-duccijeva ulica 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 410340. POGREBI Danes: 12.45, Dario Franco iz bolnišnice Janeza od Boga v Gradišče. PODATKIH IZ ŠESTIH VZORČNIH MEST ITALIJA / PROIZVODNJA Letna inflacija od 2,6 na 2,2% Februarski zajezitvi cen menda botrovalo znižanje tarif za električno energijo RIM - Cene se vse bolj ustaljujejo, ponekod so celo zaCele nazadovati, kot kažejo začasni februarski podatki iz Šestih vzorčnih mest. V tem mesecu naj bi se cene izdelkov, ki spadajo v tako imenovano košaro, globalno skrčile za malo manj kot eno desetino odstotka (0, 08%), letna inflacijska stopnja pa naj bi se tako od januarskega 2,6% skrčila na 2, 2%. Zajezitev inflacije v šestih vzorčnih mestih (ki predstavljajo vec kot 40 odstotkov celotne države) je veliko večja od predvi- devanj. Po mnenju izvedencev nosi glavno »zaslugo« za takšen trend družba za električno energijo ENEL, ki se je po znani razsodbi Deželnega upravnega sodisca iz Lacija proti neupravičenim poviškom leta 1994 odločila za znižanje svojih tarif za 0,2%. In tako se je zgodilo, da je v vseh vzorčnih mestih inflacija nazadovala, v treh mestih pa so februarske cene celo nižje od januarskih. Pocenitve so zabeležili v Bologni (-0,2 odstotka), Benetkah (-0,2%) in Ge- novi (-0,3%), v Milanu so cene ostale nespremenjene, v Trstu in Perugii so se povečale za pičlo desetino odstotka. Letna inflacija pa je povsod nazadovala: v Milanu od 2,8 na 2, 4%, v Bologni od 2,9 na 2,4, v Benetkah od 2,7 na 2%, v Genovi od 1,8 na 1,3, v Trstu od 2,6 na 2,2 in v Perugii od 2,5 na 2 odstotka. Ce bodo tudi druga mesta potrdila isti trend - kar je zelo verjetno - se bo stopnja inflacije na vsedržavni ravni skrčila od januarskih 2,6 odstotka na 2,2. Bruto proizvod: veča se razkorak med Severom in Jugom RIM - Razkorak med italijanskim Severom in Jugom se veCa, pa Čeprav imajo tudi na Jugu »srečne oaze« z nadpovprečno stopnjo rasti: med te spada v prvi vrsti Basilicata, kjer se je leta 1994, ko je Fiat v Melfiju namestil nove obrate, domači bruto proizvod povečal kar za 3,9%, torej veC kot v Furlaniji -Julijski krajini (3, 89%), v Lombardiji (3,88) in v Piemontu (3,5%). Podatke je včeraj objavil Istat in se nanašajo na leto 1994, saj so jih celi dve leti obdelovali. Slika, ki izhaja iz raziskave, kaže na Italijo, razdeljeno na pet velikih območij z zelo različno stopnjo gospodarske rasti, predvsem pa kaže na razkorak med Severom in Jugom, ki Se vedno naraSCa in se je tudi v letih 1995 in 1996 povečal. DomaC bruto proizvod je vsekakor leta 1994 na vsedržavni ravni znašal 2,1%, vendar z velikimi razlikami ne samo med Severom in Jugom ampak tudi med Severovzhodom in Severozahodom; slednji je namreč bil v obravnavanem obdobju veliko bolj dinamičen, saj se je tu bruto proizvod povečal za 3,5%, na Severovzhodu pa le za 2, 9%. Pri Istatu to razliko utemeljujejo z dejstvom, da na Severovzhodu veliko proizvajajo za tujino, za izvažanje svojih proizvodov pa se poslužujejo »kanalov« Severozahoda. NA KOROŠKEM / OB NARAŠČAJOČI BREZPOSELNOSTI 1~ Vabljive industrijske cone CELOVEC - Tudi v Avstriji imajo industrijske oz. obrtne cone, v katerih nudijo infrastrukture in vrsto drugih ugodnosti tistim podjetnikom, še zlasti iz tujine, ki bi bili voljni investirati svoj denar v izgradnjo novih tovarn in delavnic. Tovarne na Koroškem so sicer velikokrat locirane posamično. Njihova izgradnja je bila največkrat odvisna od dobre volje investitorja, ki je dobil sugestijo, da si je izbral neki kraj, upoštevaje bodisi bližino cestne in Železnike infrastrukture kot tudi možnost dobiti v tem kraju delovno silo. Problem delovne sile je na Koroškem zelo pereč, še zlasti v zadnjem Času, ko je avstrijski turizem, koroški še posebej, dobil hud udarec. Zaradi visokih cen je bilo turistov v zadnjih dveh letih tCedalje manj. Se zlasti v lanskem poletju so to Korošci zelo občutili. To pa je deželo privedlo v sam vrh avstrijske brezposelnosti med 13 in 15 odstotki aktivnega prebivalstva. Beroč slovenske koroške medije izvemo, da se je položaj poslabšal tudi na Južnem Koroškem, kjer žive Slovenci. Nekatera podjetja, ki so tam bila filialke slovenskih tovarn, so zožila svoje poslovanje. Iz matice ni veC gospodarske pomoči, nekako tako kot marsikje pri nas. Na takoimenovani tromeji, v avstrijskem Arnoldsteinu (naši Korošci temu kraju pravijo Podkloster), so že pred leti uredili industrijsko cono Euro Nova. Na sto hektarjih je že lociranih 29 podjetij, do letošnje jeseni naj bi nudili še nadaljnjih 2.500 kv. m., da bi na njih lahko zgradili Se nekaj tovarniških hal. OdveC je povedati, da imamo tu avtocesto in železnico, da je kraj na pragu Italije in nedaleč od Slovenije. Prav na to računajo v Celovcu, kjer si nadejajo, da bi tja privabili Se kakšnega malega ali srednjega italijanskega podjetnika. Podoben park z naslovom Babeg imajo v Velikovcu (nemško Voelker- markt), vzhodno od Celovca. Da bi nekako uskladili ti dve coni in tudi druge podobne pobude, so pred nekaj leti v Celovcu ustanovili center Te-chnologieland Kaernten, t.j. koroški tehnološki park. Gre za nekaj podobnega kot centra Bic v Trstu in Gorici, za nek inkubator novih podjetij. Zasedaj preučujejo načrte 43 novih podjetij. V kratkem Času bodo ta pričela delovati bodisi v dveh omenjenih industrijskih conah kot v drugih krajih na Koroškem. Tovarne na Koroškem so v glavnem majhne, zaposlujejo manj kot sto delavcev. Seveda so tu tudi izjeme, saj je v nekaterih tovarnah tudi po vec sto delavcev. Poleg domačih tovarn je v tej deželi zelo veliko podružnic podjetij iz tujine. V glavnem so namska, italijanska in francoska podjetja tu ustanovila podružnico takrat, ko Avstrija ni še bila v Evropski skupnosti. Sedaj se v podobnem položaju nahajajo Švica, Japonska in Se kdo drug. Avstrija pa je, po zaslugi svoje osrednje lege, tudi koristna odskočna deska za tržiSCa Vzhodne in Južne Evrope. Ce beremo podatke cele vrste tovarn na Koroškem bomo brž ugotovili, da veliko blaga izvažajo na razne trge. Avstrijci, ne samo Korošci, si danes zelo prizadevajo pridobiti tujca, ki bi pri njih investiral. Banke mu nudijo vse možne kreditne ugodnosti, davki niso kdovekaj visoki. Italijanske podjetnike Se zlasti zanimata avstrijska točnost in hitro reševanje vseh prošenj. To je najbolj pritegnilo tiste italijanske majhne in srednje podjetnike, ki so pred tede-nom dni množično sli pogledat, kakšno je »vreme« na Koroškem, pa čeprav se nam zdi malo verjetno, da bi podjetnik z desetimi ali dvajsetimi delavci zapustil domačo delavnico v Venetu ali Furlaniji in se preselil na Koroško. Bolj bi v poštev prišli podjetniki z večjo kapaciteto. Marko VValtritsch NOVICE Jugoslovanski primanjkljaj v blagovni menjavi vztrajno raste BEOGRAD - Zvezna republika Jugoslavija je januarja v blagovni menjavi s tujino zabeležila za 191 milijonov dolarjev primanjkljaja. Pokrila ga je iz Cnancnih sredstev, ki jih morajo jugoslovanske banke na podlagi vladne uredbe nakazovati na nek raCun v Londonu. Gre za skupaj 300 milijonov dolarjev. V letu 1996 je jugoslovanski zunanjetrgovinski primanjkljaj znašal 2, 2 milijarde dolarjev, Ce se bodo sedanja gibanja blagovne menjave nadaljevala, pa je mogoče ob koncu leta ponovno pričakovati primanjkljaj v višini blizu 2, 5 milijarde dolarjev. Vlada v Beogradu si je za letos zastavila cilj povečati vrednost izvoza za 40 odstotkov ter zmanjšati primanjkljaj. V gospodarskih krogih probleme z uravnavanje zunajetrgo-vinske bilance povezujejo tudi z prizadevanji Beograda, da bi nekatera državna podjetja Cim-prej prodal tujim poslovnim partnerjem. (STA/APA) Porast cen v Romuniji po ukinitivi vladnih subvencij BUKAREŠTA - Cene goriva in energije v Romuniji so sredi tedna poskočile za 50 do 500 odstotkov, kar je posledica vladnega programa gospodarskih reform, ki vsebuje sprostitev cen ter odpravo subvencij. Cena bencina, ki se je že 1. januarja podvojila, je poskočila Se na 50 odstotkov na 2900 lejev (41 centov) za liter, medtem ko se je dizelsko gorivo podražilo za 85 odstotkov na 2400 lejev (34 centov). Cena tone surove nafte je s 44 dolarjev poskočila na 135 dolarjev, železniške vozovnice so se podražile z 80 odstotkov, telekomunikacijske storitve za 100 odstotkov, elektrika pa za 500 odstotkov. Mnogi prebivalci so si v paničnem strahu pred podražitvijo hrane ustvarili velike zaloge, tako da so prodajne police skorajda prazne. Vlada z reformami, ki jih je pripravila ob pomoči Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, poskusa pospešiti privatizacijo in prestrukturirati državna podjetja, ki poslujejo z izgubo. V okviru programa naj bi državnim uslužbencem povišali plače za 130 odstotkov, tako da bi najnižja plaCa znašala 150.000 lejev (približno 21 dolarjev). Vlada je tudi obljubila podvojitev podpore za brezposelne, otroškega dodatka in pokojnin. (STA/Xinhua) Japonska januarja z nižjim zunanjetrgovinskim presežkom TOKIO - Japonski presežek v blagovni menjavi s tujino je januarja padel na skromnih 5,19 milijarde jenov (41, 9 milijona ameriških dolarjev), vendar pa je bil padec sezonskega značaja, so sporočili iz ministrstva za Cnance. Japonski presežek v trgovanju z ZDA se je v primerjavi z januarjem 1996 povečal za 82 odstotkov na 298 milijard jenov (2, 4 milijarde dolarjev), kar je posledica za 78 odstotkov višje vrednosti izvoženih avtomobilov. Decembra lani je imela Japonska v zunanji trgovini za 881 milijard jenov presežka. (STA/AP) Vlaganja v Peruju najbolj zanimajo Špance LIMA - Vrednost tujih naložb v Peruju se je v prvi polovici februarja povzpela na preko 6, 375 milijarde dolarjev, so sporočili iz nacionalne komisije za tuja vlaganja in tehnologijo. Najbolj zanimiv za tuje vlagatelje je sektor komimikacij, kamor se je stekla skoraj tretjina vseh naložb. Za vlaganja v Peruju se najpogosteje odločanjo Spanci, sledijo Američani in Britanci. (STA/Xinhua) 20. FEBRUAR 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni KI nizozemski gulden 871,00 896,00 ~ IN oc avstrjski šiling 138,80 143,30 o španska pezeta 11,23 12,33 < grška drahma 6,04 6,84 IM irski šterling 2605,00 2685,00 ; /X\ japonski jen 13,10 14,00 J i ^ avstralski dolar 1246,00 1316,00 m f madžarski florint 8,75 11,50 hn/aška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,60 11,10 20. FEBRUAR 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1668,00 1698,00 nemška marka 986,00 1004,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 871,00 896,00 belgijski frank 47,33 49,13 funt šterling 2676,00 2756,00 irski šterling 2589,00 2684,00 danska krona 256,00 266,00 grška drahma 6,15 6,75 kanadski dolar 1217,00 1252,00 švicarski frank 1122,00 1147,00 avstrijski šiling 138,91 143,41 slovenski tolar 10,60 11,00 20. FEBRUAR 1997 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1674,890 EKU 1926,460 nemška marka 994,300 francoski frank 294,250 funt šterling 2696,570 nizozemski gulden 885,340 belgijski frank 48,171 španska pezeta 11,731 danska krona 260,540 irski funt 2631,250 grška drahma 6,339 portugalski eskudo 9,888 kanadski dolar 1233,170 japonski jen 13,611 švicarski frank 1135,980 avstrijski šiling 141,270 norveška krona 249,700 švedska krona 225,820 finska marka 333.880 MILANSKI BORZNI TRG 20. FEBRUAR 1997 INDEKS MIB-30: +1,69% delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 12.708 +0,00 Mediolanum 14.809 -2,48 Bca di Roma 1.341 +1,51 Montedison 1.248 + 1,38 Bca Fideuram 4.647 +0,32 Olivetti 642 +0,50 Benetton 20.202 +2,63 Parmalat 2.270 -3,32 Comit 3.689 +4,41 Pirelli Spa 3.417 -0,63 Credit 2.398 +1,22 Ras 15.808 +1,13 Edison 9.679 +1,21 Rolo 17.837 +0,77 Fiat 5.128 +0,74 Saipem 7.925 +1,79 Gemina 961 +3,44 San Paolo To 11.177 +1,05 Generali 31.672 +0,28 Sirti 10.812 -0,01 Imi 15.217 +0,49 Štet 8.027 +0,77 Ina 2.328 +1,74 TIM 4.638 +1,22 Italgas 6.503 +0,86 Telecom Ita 4.423 +0,79 La Fondiaria 6.926 +0,71 Mediaset 7.190 +0,48 Mediobanca 11.492 +2,16 NOVICE Smelt Olimpija končala 2. del evrolige z zmago Smelt Olimpija - Dinamo 80:72 (42:41) LJUBLJANA- Košarkarji Smelta Olimpije so v zadnji tekmi drugega dela v evropski košarkarski ligi premagali moskovski Dinamo in v svoji skupini zasedli 3. mesto za Panathinaikosom in Asvelom. V osmini finala se bodo Ljubljančani pomerili z zagrebško Cibono. Tekma z Dinamom je bila težja, kot so pričakovali, predvsem zato, ker so košarkarji Smelta Olimpije zaigrali slabo. Ljubljančani so prvič povedli Sele v 9. minuti (20:18), nato pa je Dinamo ušel na 22:31. Razpoloženi Hauptman pa je poskrbel, da je Olimpija ob odmoru le imela točko naskoka. V drugem delu so slovenski košarkarji zaigrali bolj zbrano in vprašanje zmagovalca je bilo hitro rešeno. Najboljši pri Olimpiji je bil Hauptman z 20 točkami. Svetovni rekord Georgeove v skoku s palico MELBOURNE - Avstralska skakalka Emma George je že sedmič zapored popravila svetovni rekord v skoku s palico za zenske in meje zdaj pomaknila na 4, 55 m. Georeeova je prvič postavila svetovni rekord 30. novembra 1995, ko je preskočila 4, 25 m in za 3 cm popravila rekord Kitajke Sun Cai Yun. Po Robertu Baggiu tudi Dugarry ni zadovoljen MILAN - Tri dni po Robertu Baggiu se je pri Milanu oglasil tudi Cnristophe Dugarrv, ki je na prijateljski tekmi z dvema goloma zagotovil zmago Milana nad Chealsejem. »Ali bom igral vec ali pa bom Sel drugam.« Točno to je izjavil francoski nogometaš, ki je k Milanu prišel po lanskem evropskem nogometnem prvenstvu. Dugany pravi, da je svetovno prvenstvo v Franciji prihodnje leto zanj in za Francijo enkratna priložnost, da osvoji svetovni naslov. »Toda Ce nebom igral v klubu, me tudi v reprezentanco ne bodo poklicali,« pravi in dodaja, da ne pride v poštev selitev v kak italijanski klub, temveč se lahko preseli v kak drug velik klub v Evropi. Ponudb mu po njegovih besedah ne manjka. nSMUČANJEn Na vrsti spet tekme za SP Danes prvi super-G GARMISCH - V nemškem zimskošportnem središču Garmisch-Partenkir-chnu bo danes na sporedu moški superveleslalom za svetovni pokal. Jutri bo na progi Kandahar na sporedu še smuk, v nedeljo pa Se en superveleslalom. Vse tri tekme lahko že odločijo o skupni zmagi v svetovnem pokalu. Trenutno vodilni Aamodt (701 točka) je doslej v hitrih disciplinah osvojil vsega 22 točk. Glede na to, da je do konca Se 11 tekem, od katerih jih je kar 7 v hitrih disciplinah, se zmaga obeta tudi Lu-cu Alphandu (637 točk) ali celo Kristianu Ghedini (620), ki sta v hitrih disciplinah najuspešnejša. Na sedežu KK Adria predstavili 21. dirko za »Trofejo ZSŠDI« Na sedežu Kolesarskega kluba Adria v Lonjerju so sinoči v prisotnosti številnih gostov predstavili 21. izvedbo mednarodne kolesarske dirke za »Trofejo ZSS-DI« (na sliki, foto Kroma). S to dirko se uradno odpira kolesarska sezona v naši deželi, kot vsa prejšnja leta, ko so v Lonjer prišli Številni bodoči vrhunski amaterski in profesionalni kolesarji, pa organizatorji tudi letos pričakujejo zek-lo kakovostno in številno udeležbo. Dirka bo na sporedu prihodnjo nedeljo (2. marca), že zdaj pa lahko zapišemo, da bo šlo za prvovrstno kolesarsko prireditev. O predstavitvi bomo podrobneje Se poročali. H SMUČANJE / SMUČARSKA SEZONA V DEŽELI V POLNEM TEKU NOGOMET / 3. AL Košarka: v prvenstvu »propaganda« dva poraza Skupina A SGT - Kontovel 78:36 (42:14) KONTOVEL: Kosmina, Zavadlav 8, Budin 2, Ražem 17, Nabergoj, Pemarcich, Jazbec, Stoka 2, Turco, MatiačiC 7. Prvi polčas je bil katastrofalen, saj so Kontovelci zaigrali tako, kot da bi imeli prvič v rokah košarkarsko žogo. Drugi del je bil povsem drugačen, Čeprav iz rezultata tega ni mogoče sklepati. Toda z igro so dokazati, da se lahko merijo tudi z močnejšimi nasprotniki. Pri Kontovelu se je najbolj izkazal Žiga Ražem, pohvalo pa zaslužijo tudi Gregor Zavadlav, Andrej MatiačiC in Gregor Budin. Vrstni red: Sgt 8, Don Bosco, Ferroviario in Servo-lana 6, Kontovel in Intermuggia 2, Barcolano 0. Skupina B Jadran - Dardi 37:45 JADRAN: Malalan 9, Sancin 3, Zeriati, Corbatto 8, Starec 5, D. Milic 2, L. Milic 6, Schillani 2, Ciacchi 2, Vodopivec. Jadranovcem tudi proti Dardiju ni uspelo prebiti ledu, Čeprav jim borbenosti ni primanjkovalo. Ostali izidi: Sgt - Bor 58:63, Poggj - Libertas 87:31. Vrstni red: Bor Dentalex in Poggi 10, Libertas in Sgt B 4, Azzurra in Dardi 2, Jadran 0. Pri najmlajših nekaj dobrih nastopov Izvrsten rezultat DevinčanaAlessia Sibille - Po časih v nekaterih kategorijah solidno Med tem, ko so se »pravi« smučarji potegovali za kolajne na svetovnem prvenstvu v Sestriem, pa so naši najmlajsi tekmovalci z nic manjšo zagnanostjo nastopili na nekaterih tekmah v deželi in pri tem dosegli nekaj lepih uvrstitev, predvsem pa so večkrat s Časi dokazali, da v nekaterih kategorijha ne zaostajajo veliko za najboljšimi. Nedvomno velja na prvem mestu omeniti izvrsten dosežek cicibana iz SK Devina Alessia Sibille, ki je na nedavnem veleslalomu v Fomi di Sopra s Časom 37.01 osvojil izvrstno drugo mesto in priznal premoč samo Federi-cu Maracchiju (Sci Cai TS, 35:09), ki letos zmaguje na vseh tekmah. V tej kategoriji je nastopil tudi Daniel Si-monettig (Brdina), ki je bil s Časom 51. 38 sedemnajsti. OSTALI REZULTATI Miške: 1. Stefania Marino (Sci cai) m 36.09; 8. Martina Gantar (Devin) 40.58; 9. Mateja Piccini 42.79; 11: maja Sancin (obe Brdina) 44.09. Miški: 1. Andrea Serini (S. C. 70) 34.37; 17. Andrej Marušič (Brdina) 41.28; 21. Matej Štolfa (Devin) 43.01; 25. Olaf Simonettig (Brdina) 46.63. Na društveni lestvici je zmagal Sci club 70, Devin je bil med 22 klubi deveti, Brdina pa enajsta. Naraščajniki in deklice so v nedeljo tekmovali na Nevejskem sedlu, kjer sta bila v lepem vremenu in na dobro pripravljeni progi 2 spusta v slalomu. Pri naraščajnikih je zmagal Paolo Butignol (PN) s Časom 1:23.08, od naših je bil najboljši Matej Kriz-mancic (Devin, 1:36.97), ki pa bi bil brez napake v drugem spustu še veliko hitrejši. Erik Piccini (Brdina, 1:43.10) in Borut Bogatez (Mladina, 1:46.11) sta bila nekoliko počasnejša. Pri deklicah je bila najhitrejša Roberta Fontana (1:32.77), nase pa so dosegle naslednje Čase: Mateja Paulina (Devin) 1:57.40, Roberta Puric (Brdina) 2:07.08. Tako fantom (razen Mateju Križmancicu) kot dekletom dela slalom zaradi pomanjakanja treninga še precej težav. Na Trbižu pa so se za trofejo »Mo-schitz« pomerili miški. Pri dekletih je zmagala Alessia Segulin (Sci Club) 36.33, četrta je bila Mateja Piccini (Brdina, 43.96), 5. pa Maja Sancin (Brdina, 47.16). Pri fantih je slavil Lorenzo Toffoli (36.70), elan Brdine Andrej Marušič je bil 13. (46.10), Denis Paulina (Brdina, 47.96) pa petnajsti. Naraščajnike Čaka v nedeljo superveleslalom v Sappadi, najmlajše pa deželni finale v Fomi di Sopra.. rv 18. KOLU KOŠARKARSKE D LIGE / KONTOVEL IN DOM AGOREST ROB ROV PRED LAŽJO NALOGO Svetoivanski derbi zelo važen za oba Tako Cicibana Prefabbricati Marsich kot Bor Radenska nujno potrebujeta točki V 18. kolu D lige bo v ospredju pozornosti naših ljubiteljev košarke jutrišnji povratni derbi med Ci-cibono Prefabbricati Marsich in Borom Radensko (ob 18.15 na »1. maju«). Tekma je pomebna za obe svetoivanski peterki, saj se borovci boijo za napredovanje, cicibonaSi pa bi si radi Cim prej nabrali dovolj točk za miren obstanek v ligi. Zato je razlogov, da bo srečanje izredno borbeno in morda tudi negotovo,.veC kot dovolj. Zadnji dvoboj se je zaključil z razmeroma zanesljivo zmago »starejšega brata« Bora Radenske (66:58), Čeprav takrat precej številni gledalci niso videli preveč zanimive tekme. Toda prav na derbijih je lepota igre največkrat v drugem planu, zato pa ne manjka izredne borbenosti. Kaj pa od derbija pričakujejo v obeh taborih? Pri Boru smo se obrnili na predsednika Renata Stoklja-. »Mi nimamo izbire. Ce hoCemo napredovati, moramo zmagovati. Zaradi dveh nepotrebnih porazov, nam novi spodrsljaji niso vec dovoljeni in Čeprav so derbiji vedno negotovi, mislim, da tokrat ne bomo dovolili presenečenja,« je za začetek povedal Stokelj. »Seveda pa bo prav gotovo tudi Cicibona poskušala vse, da nas premaga, pa čeprav je letos v primerjavi z lansko sezono nekoliko šibkejša. Kar se ekipe tiCe, se bo spet vrnil Borut Klabjan, ki je pre'bolel angino, morda pa bo v ekipi tudi Marko Debeljuh, ki je po daljšem Času spet začel trenirati.« Pri Ciciboni vzdušje ni najbolj veselo. Odbornik Adriano KovaCiC pravi, da je razloge za to treba iskati v dejstvu, da udeležba na treningih ni najboljša, kar se kaže tudi na tekmah, kjer igralci nikakor ne morejo zdržati v istem ritmu vseh 40 minut. »Na derbiju je v prednosti Bor, ki je z dosedanjimi nastopi upravičil vlogo favorita v ligi. Toda na nekaterih tekmah je tudi Bor pokazal nekaj slabosti, ki jih bomo skuSali tudi mi izkoristiti. Nerad napovedujem izid, toda lahko zagotovim, da se bomo do zadnje sekunde borili z vsemi modni. Derbiji so posebne tekme, na katerih ne zmaga vedno favorit,« je še povedal KovaCiC. Cicibona ne bo nastopila popolna. Peter Furlan že nekaj Časa ne trenira, vprašljiv pa je tudi nastop Smotlaka in Pos-sege. Kontovel in Dom Agorest Rob Roy bosta tokrat oba igrala doma, nasprotnika pa nista preveč močna, saj sta oba pri dnu lestvice. Zato so oboji favoriti, z zmago pa bi posredno pomagali tudi cicibo-našem, ki še niso povsem na varnem. Kontovelci so že v prvem delu v gosteh premagali Chiarbolo s 76:70, zato ni razlogov, da ne bi slavili tudi tokrat. Najvecjo nevarnost za Kontovelce lahko predstavlja dejstvo, da se Chiarbola z vsemi modni bori za obstanek v ligi, zato se prav gotovo ne bo predala vnaprej. Podobna ugotovitev velja za peterko Doma. Lega Nazionale je z 8 točkami na predzadnjem mestu in vsaj na papirju ne bi smela predstavljati hude ovire za Semoličeve varovance, ki so v skupini ekip, ki vodijo na lestvici. Toda domovci so se v prvem delu v Trstu ze opekli s tem nasprotnikom, zato previdnost ne bo odveč. Toda, Ce bo Dom zaigral vsaj približno na normalni ravni, potem zmaga ne bi smela biti vprašljiva. Napovedi nam je tokrat posredoval Vanja Jogan, David Barini (Bor Radenska) v metu (Foto Kroma) ki pa jutri ne bo pomagal soigralcem, saj bo nastopil na državnem prvenstvu v biljardu. Njegove napovedi so naslednje: Arte - Largo Isonzo +14, Dom Agorest Rob Roy - Lega Nazionale +11, Kontovel - Chiarbola +10, Libertas TS - Infoter +2, Santos - Momo Gid +13, Grado - Acli Ronchi +5, Inter 1904 - Acli Fanin +17, Cicibona Pref. Marsich - Bor Radenska -7. BregB v zaostalem srečanju presenetil Campanelle Breg B - Campanelle 2:1 (1:0) STRELCI: Šircelj v 44. min., PraSel v 49. in Gasparini v 70. minuti BREG B: Bolcato, Pečar, Gurman (od 75. min. Curzolo), Rocchetti, Pao-letti (od 87. min. Zobec), Camassa, Švab, Olenik, PraSel, I. Ota (od 62. min. Mauri), Šircelj. Druga postava Brega je v zaostalem srečanju nekoliko presenetljivo premagala Campanelle. Zmaga ni razveselila samo Brežanov temveč tudi ga-jevce, ki so se morda tako otresli enega od tekmecev v boju za drugo mesto. Zaostalo srečanje je bilo živahno in precej živčno predvsem na strani gostov. V uvodnih minutah sta imeli obe ekipi veC priložnosti, za Breg pa je imel najzrelejšo Ota. V 37 minuti so imeli gostje na razpolago tudi enajstmetrovko, vendar je Bolcato žogo odbil v vratnico. Minuto pred odmorom pa je Šircelj dosegel zadetek iz prostega strela. Na drugi gol Brega ni bilo treba dolgo Čakati. Spet je padel iz prostega strela, s to razliko, da je bil v 49. minuti uspešen PraSelj. Gostje so nato pritisnili in v 70. minuti z lepim strelom znižali zaostanek. Vratar Bolcato je nato večkrat odlično posredoval in tako preprečil izenačenje. Gostje so na zelo nešporten način sprejeli poraz, saj so se hudovali nad sodnikom in Bregovimi navijači, pred končnim živžgom pa je moral po namernem prekršku v slačilnico zaradi rdečega kartona eden ■od igralcev Campanell (E.B.) ŠPORT Petek, 21. februarja 1997 POGOVOR S CHRISTIANOM ARENO / NAJBOLJŠI JADRANOV IGRALEC V PRVEM DELU »Pred začetkom boja za obstanek sem optimist« »Na slabši redni del je vplivalo veliko faktorjev - Za obstanek v ligi bo treba zmagati vse domače tekme in eno v gosteh« Statistični podatki Ja-dranovih igralcev ob koncu prvega dela košarkarske B lige potrjujejo to, kar je bilo slehernemu navijaču Ze na pogled jasno. Letošnja gonilna sila združene košarkarske ekipe je Christian Arena. Stirin-dvajsetletni Christian je po dosedanjih dvaindvajsetih nastopih najboljši strelec in skakalec moštva, nad njim so nasprotniki storili največ osebnih napak (114), z Oberdanom je edini, ki je igral na vseh tekmah. »Christian je res ugodno presenetil,« potrjuje predsednik Pavel Vidoni. Prav je torej, da smo pulz moštva pred odločilnimi boji za obstanek v ligi izmerili prav z Are-novo pomočjo. Christian, ali res ni bilo nobene možnosti, da bi dosegli obstanek v ligi že po prvem delu? »Ze od vsega začetka smo vedeli, da bo ta cilj zelo težko dosegljiv, razmere pa so se med prvenstvom še poslabšale in to najmanj iz dveh razlogov. Najhujši problem je bil gotovo zlom našega pokrovitelja, banke TKB. To je bil za vse nas hud psihološki udarec, saj je zelo težko trenirati in igrati, Ce so razmere v društvu negotove. Od 22. oktobra, ko so banko zaprli, pa -ne pretiravam - do pred enim mesecem nismo vedeli, kaj nas Čaka, ekipa je tako rekoč živela iz dneva v dan. Verjemite, da to ni tako lahko. Drugi problem so bile poškodbe. To je že moja Četrta sezona pri Jadranu, a prvič sem doživljal kaj takega. Najprej se je poškodoval Rauber, potem Samec in Pregare, pa še Rustja. Skoraj nikoli nismo trenirali in igrali v popolni postavi. Ce vseh teh problemov ne bi bilo, bi gotovo dosegli več.« Kako bi analiziral dosedanji potek vaše sezone? »Na začetku smo bili v napadu zelo slabi. Lahko rečem, da smo dobesedno spali na igrišču. Od konca decembra dalje je ekipa končno začela dobiti svojo podobo. Močno smo izboljšali skupinsko igro: na igrišču je bilo pet igralcev, na klopi pa drugih pet, ki so bili v vsakem trenutku pripravljeni nadomestiti standardne igralce. V zadnjih petih, šestih nastopih se je pod košema poznala odsotnost Samca. Sploh je za ekipo velika hiba, da nima težkega centra, Čeprav moram reči, da ostali sploh nismo skakali slabo in da nas ni v skoku pravzaprav nihče nadigral. Pomanjkljivost je bila tudi v tem, da na začetku nismo imeli nobene menjave za playa Deana Oberda-na. Vsak igralec potrebuje pet minut odmora, mi pa si z Deanom tega nismo mogli privoščiti. Potem se nam je k sreči pridružil Grbec, v zadnjih nastopih pa je tudi Požar dokazal, da je lahko ustrezna alternativa za vlogo organizatorja igre. Kdaj ste pravzaprav spoznali, da se ne morete več potegovati za 6. mesto? »Borili smo se, dokler nas ni pokopala matematika. Uspeh proti Gestecu v prvem delu nas je opogumil. Spoznali smo, da lahko proti vsem igramo enakovredno.« To je tvoja najboljša sezona pri Jadranu. Kako se počuti igralec, ki igra dobro, vendar pa to v ekipi, ki praviloma zgublja. Povej po pravici... »Po pravici povedan-mo sem s svojo sezono zadovoljen. Po odhodu ključnih igralcev, kot so bili Calavita, Vitez in Budin, sem vedel, da moram tudi jaz prevzeti nase večji delež odgovornosti. Brez pomoči in podpore soigralcev, pa mi to ne bi uspelo. To povem brez retorike.« Christian Arena na tekmi proti Gestecu (Foto Kroma) Kaj se nam obeta v drugem delu prvenstva? »Se imamo rezerve, kaže, da so se razmere v društvu umirile, zato sem optimist. Mislim, da moramo proti Colle-gnu in Scameju osvojiti najmanj šest od osmih možnih točk. Collegno smo v Trstu premagali, a je name naredil dober vtis, v povratni tekmi pred dvema tednoma pa sem bil nad igro nasprotnikov razočaran. Tekmo smo pravzaprav izgubili po svoji krivdi. V play outu moramo zato tam zmagati. S Scamejem bo v Bergamu težje. Glede ostalih moštev zaenkrat nimamo dosti informacij, kaže pa, da je bila Argenta v B skupini to, kar je bila pri nas Monza. Mislim vsekakor, da so stvari jasne. Za obstanek bo treba zmagati na vseh domačih tekmah in na enem gostovanju.« (ak) JADRANOV! NASPROTNIKI Precej neznank, vendar pa imajo vsi isti cilj: izogniti se 5. ali 6. mestu Play out za obstanek v košarkarski B ligi bo za Jadran pravo prvenstvo v prvenstvu. Sest moštev z začetnim izkupičkom nič se bo od 1. marca dalje med sabo pomerilo dvakrat po sistemu vsak proti vsakemu. Za vse ekipe je cilj isti: izogniti se končnemu petemu oziroma šestemu mestu, ki vodita v nižjo ligo. Od petih nasprotnikov sta Jadranu dva dobro znana. S Scame iz Bergama in Sanfilippom iz Collegna je namreč že igral v prvem delu. V Trstu je oba premagal (Scame z 81:72, Collegno pa z 69:67), v gosteh pa je obakrat izgubil (76:51 oziroma 97:92). Ostali trije nasprotniki prihajajo iz B skupine in predstavljajo precejšnjo neznanko. Gali Valdamo: v prvem delu je Valdamo v B skupini zbral 18 točk in pristal na 8. mestu. Toskansko moštvo je dve sezoni igralo tudi v elitni B ligi. Najbolj znan igralec je 36-letno krilo Giorgio Ottaviani, ki je celih petnajst let in vse do sezone 1991/1992 igral v A ligi, branil pa je barve moštev iz Pesara, Riminija, Vidma, Rietija in Reggio Emi-lie. Ze štiri leta pa je najboljši strelec Valdama, za katerega je v pretekli sezoni dosegel 680 toCk. Lani je Valdamo v skupini za napredovanje pristal na zadnjem mestu. Foralberg Plove dl Sac-co: v prvem delu je Foralberg v B skupini zbral 18 točk in zasedel končno 9. mesto. Letos prvič igra Jadranovci bodo štartali doma proti Valdarnu Jadranovci bodo boje za obstanek zaceli prihodnjo soboto v Tržaški športni palači proti Valdarnu (podrobneje to ekipo predstavljamo zgoraj). Start bo zelo pomememben, saj v dragem delu spodrsljaji na domačem igrišču niso dovoljeni, če se hoče tudi v prihodnji sezoni igrati v B ligi. Povejmo še, da bo Jadran v drugem delu, ki bo trajal do 10. maja, vse domače tekme igral ob 21. uri. Na sporedu bo deset srečanj, edini odmor pa bodo ekipe imeli med velikonočnimi prazniki konec marca. RAZPORED TEKEM 1. KOLO (1. 3., pov. tekme 13. 4.) Argenta - Forarlberg, Sanfilippo -Scame (2. 3.), Jadran - Valdamo 2. KOLO (8. 3., pov. tekme 19. 4.) Valdarno - Argenta, Forarlberg - Sanfilippo, Scame Bergamo - Jadran 3. KOLO (15. 3., pov. tekme 26. 4.) Argenta - Sanfilippo, Valdarno -Scame, Jadran - Forarlberg 4. KOLO (22. 3., pov. tekme 3. 5.) Argenta - Jadran, Forarlberg - Scame, Sanfilippo - Valdarno 5. KOLO (6. 4., pov. tekme 10. 5.) Valdarno - Forarlberg, Jadran - Sanfilippo, Scame - Argenta Učinek Jadranovih igralcev v rednem delu sezone 1996/97 Podatke zbral Andrej Kafol Igralec (prisot/nastopi) Točke 2 točki M 3 točke eti Skupno PM Sk Obram. oki Napad Žo Izgublj. ge Prid. Asist. Blokade Osebne napake Minute ARENA (22/22) 303 86:138(62%) 13:49(26%) 99:187(53%) 92:118(78%) 127 34 56 31 19 9 78 792 FRANCO (12/9) 3 1:3(33%) - 1:3(33%) 1:2(50%) 1 3 - 3 - - - 29 GRBEC (11/11) 43 14:20(70%) 1:4(25%) 15:24(62%) 12:19(63%) 8 3 13 8 5 — 17 103 HMELJAK (19/19) 86 31:56(55%) 1:4(25%) 32:60(53%) 21:37(57%) 23 25 21 20 6 3 47 321 0BERDAN (22/22) 222 56:110(51%) 14:40(35%) 70:150(47%) 68:88(77%) 43 13 66 30 57 — 84 726 POŽAR (20/13) 9 2:9(22%) 1:8(12%) 3:17(17%) 2:3(67%) 2 — 10 5 - - 11 75 PREGARC (20/20) 300 86:171 (51%) 22:78(28%) 108:249(43%) 62:88(70%) 62 28 74 33 26 2 76 633 RAUBER (20/20) 201 42:105(40%) 29:104(28%) 71:209(34%) 30:45(67%) 84 40 49 45 20 6 59 691 REBU1A (20/20) 127 36:76(47%) 0:2(0%) 36:78(46%) 55:73(75%) 39 16 23 15 6 2 46 352 RUSIJA (14/13) 44 16:32(50%) 0:2(0%) 16:34(47%) 12:22(54%) 18 11 18 6 4 — 39 191 SAMEC (16/14) 119 52:90(58%) 1:7(14%) 53:97(55%) 12:40(30%) 50 45 33 32 4 12 66 305 STARC (6/2) - 0:1 (0%) 0:1 (0%) 0:2(0%) 0:2(0%) 3 - 3 1 - - 1 7 T0MASINI (11/11) 124 59:87(68%) 0:9(0%) 59:96(61%) 6:10(60%) 21 8 17 4 4 2 31 216 UMEK (6/3) 2 1:1 (100%) - 1:1 (100%) - - - — 1 - — - 9 SKUPNO 1583 482:899(54%) 82:308(27%) 564:1207(47%) 373:547(68%) 481 226 387 237 151 36 557 med drugoligaši, doslej je namreč vedno igral v nižjih ligah, lani pa je napredoval, potem ko je v 3. tekmi play offa premagal tržaški Don Bosco. Nekateri njegovi igralci so se v preteklih sezonah preizkusili pri pa-dovski Petrarci v A2 ligi in elitni B ligi, od teh je najbolj znan 40-letni center Luigi Magro, ki je že igral v A ligi v Mestrah, Pescari in Padovi, v sezoni 1990/1991 pa je igral tudi v Gorici v BI ligi. Nekaj prvoligaških izkušenj ima tudi 22-letni branilec Filippo Ghersel. Coopcostmttori Argenta: v prvem delu je Argenta v B skupini zbrala 10 točk in pristala na zadnjem, 12. mestu. V B ligi nastopa že štiri leta, letos pa igra nekoliko oslabljena, potem ko je lani v skupini za obsatnek zasedla končno 2. mesto. Argenta nima nobenega reprezentanti vnega igralca, najbolj izkušena med njimi pa sta centra Andrea Castagneviz (Goričan po rodu) in Clau-dio Migliari, za to moštvo pa igra tudi Paolo Piccin, ki je do lani branil barve pordenonskega moštva Arniči del Basket v C ligi. Obvestila SPDT priredi 2. marca avtobusni izlet na Trbiž ob priliki 30. Zimskih športnih iger. Vpisovanje za izlet in prijave na tekmovanje sprejema urad ZSS-DI, tel. 635627. SK DEVIN priredi v nedeljo 23. t. m., smučarski izlet z avtobusom v Falca-de. Nadaljuje se tudi tečaj smučanja. Prijave v gostilni ex Silvester v Nabrežini, tel. 200228. Informacije daje tajništvo na tel. 2916004. SK BRDINA vabi vse elane in prijatelje, da se masovno udeležijo tekme v Trbižu za 30. Zimske športne igre. Prijave na sedežu kluba ter po telefonu na St. 212859 ali 213905. ZSSDI obvešča, da bo go-riški urad do nadaljnjega odprt samo v jutranjih urah, in sicer od 8.30 do 12.30. SK DEVIN vabi člane, da se 2. marca udeležijo veleslaloma za 30. zimske športne igre, ki bodo na Trbižu. Vpisovanje ob torkih po 20.30 na sedežu v Ce-rovljah. Informacije nudi tajništvo po tel. 2916004. KOnjSke dirke piše: Giorgio Plettersech 1. dirka (Firence): Pen-nacchio (X)je pred kratkim na podobni dirki že zmagal. Paziti pa bo moral na Swing d’arc (2) in Parbleu Bi )1); 2. dirka (Milan): Rifama-stene (1) je daleč najboljša, pri vrhu pa bosta tudi Sibel-la Cobra (X) in Sgusciato (2); 3. dirka (Bologna): Poster di fumo (1) je resen kandidat za zmago, za katero pa se bosta borila tudi Nuccio (X) in Sonny pun (2); 4. dirka (Turin): Rubenz (2) je obvezen favorit, toda Ron Donlisa (1) in Oberi di casei sta tudi v igri; 5. dirka (Trst): Nuccio (X) je eden od možnih protagonistov, možnosti pa imata tudi Pnacho (1) in Renny Joe (2); 6. dirka (Rim): Capitan Dan (2) je v formi, prav tako pa stamed favoriti Valenic (1) in Kid France (X). Dirka tris (Padova, 17.30) Naši favoriti: 4. Papiro Bru, 6. Regia Milema, 12. Remidast Dodatek za sistemiste: 19. Explorer one, 13. Maržiano vi, 7. Refolo. Martin Maver r Vwš| L — prvi X drugi 12 2. — prvi 1 drugi X2 3. — prvi 1 drugi X2 4. — prvi 2 drugi XI 5. — prvi XI drugi 2 6. — prvi 2 drugi XI Bologna - Udinese 1 Cagliari - Verona 1X2 Fiorentina - Juventus IX Inter - Atalanta 1X2 Napoli - Sampdoria X2 Parma - Lazio 1 Perugia - Milan 2 Roma - Reggiana IX Vicenza - Piacenza IX Padova - Foggia X Reggina - Bari X Carrarese - Carpi X Matera - Catania 1 MartinMaver (letnik 1974) je vso svojo športno pot prehodil pri Sl Sloga, kjer je še danes igralec in trener ekipe, ki nastopa v 1. moški diviziji. Začel je že z miniodbojko, nato pa je pri Slogi igral v vseh mladinskih kategorijah, bil pa je tudi v ekipi, ki je igrala v C2 ligi. Letos je končal študij na ISEF-u v Rimu in se vrnil v Trst. Poleg Sloge trenira tudi naraščajnice Brega. V prostem času rad kolesari, smuča in igra tenis. Prejšnji teden je Borut Bogatez pravilno napovedal osem rezultatov FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA KOROŠKA ~ ™ ~ ’ RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST SSG gostuje jutri, 22. t. m in v ponedeljek, 24. t. m., ob 19.30 v Velenju s predstavo »Izpraznjeno vrni«. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 Jutri, 22. t. m., ob 17. uri (Red S): Puccinijeva opera »Madama But-terfly«. Režija Ulisse Santicchi; dirigent Tiziano Severini. Ponovitve: v nedeljo, 23. t. m., ob 16. uri (Red G); v torek, 25. t .m., ob 20. uri (Red E); v sredo, 26. t.m., ob 20. uri (Red F); v četrtek, 27. t.m., ob 20. uri (Red L). Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 21. t.m., ob 20.30 (red petek) »Uomo e galantuomo« Eduarda De Filippa. Nastopa in režira Luca De Filippo. V abonmaju: odrezek št. 15 - modri. Od 25. t.m. do 2. marca »Un patriota per me« J. Osborneja. Režija Giancarlo Cobelli. Nastopa Massimo Belli. V abonmaju odrezek St. 8 - rumeni. Gledališče Cristallo Danes, 21. t.m., ob 20.30 bo na sporedu Molierova komedija »Le intelettuali«. Režija Toni Berto- relli. Nastopa Valeria Ciangotti- ni. Ponovitvi jutri, 22. t. m., ob 20.30 in zadnjič v nedeljo, 23. t. m., ob 16.30. TRST Gledališče Miela danes, 21. t.m., ob 19. uri Gledališče Cristallo - Gledališče Miela V teku je abonmajska kampanja za Ciklus »Teatralmente intrec-ci«. Abonmaje lahko dvignete v gledališčih Cristallo in Miela ter v uradih UT AT. Za informacije tel. St. 390613/365119' GORICA Kulturni dom Danes, 21. t.m., ob 21. uri literarni večer slovenske, italijanske in furlanske poezije z naslovom »Pogledi na svet«. Nastopili bodo: Lisa Deiuri, Mary Tolusso, Roberto »Rumple« Russo, Tomi Vrečar. Giovanni Fierro in Fran-cesco Tornada. Glasbena spremljava saksofonista Paola Gregoriga. Vstop prost. Gledališče UGG OTROŠKE PREDSTAVE - V nedeljo, 23. t. m., ob 17. uri bo na sporedu predstava»Peter in volk« v postavitvi SSG. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 24. in v torek, 25. t. m., ob 20.30 »Antigona«. Režija Maurizio Paniči; nastOr pajo Pamela Villoresi, Bruno Ar-mando, Fulvio Falzarano. GRADEŽ Auditorium »Biagio Marin« V soboto, 1. marca, ob 20.45 in v nedeljo, 2. marca ob 17. uri bo na sporedu delo Alberta Corbatta »L’appartamento«. Režija Tullio Svettini. Nastopata Giglio Boemo in Ornella Dovier. film »Fuga dalla scuola me-dia« in ob 21 uri film »Little Odessa«. BELJAK Studiobuhne Villach: danes, 21. t. m., ob 10.30 in ob 20. uri »Krach im Hause Golt« (Felbc Mitterer), nast. »Teatrbrez...«. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k: danes, 21. t. m., ob 19. uri predavanje Alijana Končan Moscatello na temo »Samoobramba žensk« (samo za ženske). GLASBA TRST Kulturni dom Glasbena matica Koncertna sezona 1996/97 V torek, 25. t. m., ob 20.30 koncert ansambla »Insieme stmmentale italiano« iz Padove. Solist Franco Angeleri (klavir). Na sporedu Mozart, Haydn, Schubert. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 24. t.m., ob 20.30 koncert pianista Ollija Mustonena. Na sporedu Bach in Shostakovich. Gledališča Rossetti V nedeljo, 16. marca od 17. uri izredna ponovitev koncerta Lucia Dalle. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku. V sredo, 26. marca, ob 21. uri koncert kantavtorja Francesca De Gregorija. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku. GORICA Kulturni dom Glasbena matica Koncertna sezona 1996/97 V ponedeljek, 24. t. m., ob TINJE Dom prosvete: jutri, 22. t. m., ob 9. uri Dan čebelarjev. Predavata inž. Matevž Krasnik in dr. Janko Božič. PLIBERK Farna dvorana: jutri, 22. t. m. ob 19.30 »Zdrahe v božji hiši« v izvedbi »Teatr brez...«. 20.30 koncert harmonikarja Corrada Rojaca v priredbi Glasbene matice in Kulturnega doma. V petek, 28. t. m., ob 20.30 koncert Iztoka Mlakarja. Pri-rerajo Dijaški dom, ZSKD in Kulturni dom. SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 Jutri, 22. t.m., ob 19.30 Zaključilo se je obdobje... -zadnja Lisztova klavirska dela na CD-ju Luca Ferrinija. V soboto, 1. marca, ob 19.30 Kadar ciprese šumijo - samospevi Stefana Maurija na verze Ljubke Šorli. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 27. t. m., ob 20.30 »I Cameristi«, Corrado Orlando in Giorgio Cevorato (klarinet), Andrea Bressan (fagot), Dileno Baldin (rog), Paolo Zordanazzo, Enrico Ragazzo, Andrea Pecolo in Luisa Mes-sinis (violina), Alessandro Savio (viola), Giuseppe Ba-rutti (čelo). Na programu Brahms in Schubert. TRST Občinska galerija Trg Unita Do 9. marca je na ogled razstava z.naslovom »Barve in glasba«, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C. Schmidi. Miram ar Skulptura v parku Na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cava-liere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkro-viteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): Do 7. marca razstavlja umetnik Ottavio Bomben. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4) Do 11. marca je na ogled RAZSTAVE KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija (Burggasse 8) »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije. Galerija Carinthia do konca februarja razstavlja Oliver Debre. ŠENTJANŽ V ROŽU K&K Center SLOVENSKO PLANINSKO razstava Fasoli m&m z naslovom »Spazi Interattivi«. Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giuliani 36) Do 7. aprila bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La nave nei secoli«. Konjušnica Miramarskega gradu Na ogled je razstava-labora-torij Bruna Munari j a »L’arte di tutti«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Na ogled je razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala. Pokrajinski muzej Do 6. aprila je na ogled razstava »Slikarke v Gorici in v deželi med 19. in 20. stoletjem«. Galerija Kulturni dom Do 2. marca razstavlja go-riški slikar Livio Comissa. DRUŠTVO - do 3. marca si lahko ogledate razstavo »Planine v sliki« Do ponedeljka, 24. t .m., je v isti galeriji na ogled razstava »Denar, Denaro, Geld« - Oliver Marčeto in Niko Sturm. ROŽEK Galerija Šikoronja Na ogled je razstava »Dialog« - grafike in skulpture M. Lassniga, V. Omana, G. Boke in K. Kollerja. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA PREDNAROONINE 1997 - PREDNAROCNINE 1997 - PREDNAROCNINE 1997 Primorski dnevnik Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti: Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna Do 28. februarja 1997 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lir) PREDNAROČNINO LAHKO PLAČATE NA UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA V TRSTU IN GORICI KAKO PLAČATE: ► ► PRI KMEČKI BANKI - GORICA ► PRI NOVI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI ► PRI ZADRUŽNI KRAŠKI BANKI ► pri ZADRUŽNI KREDITNI BANKI ■ DOBERDOB ► pri ZADRUŽNI KREDITNI BANKI V SOVODNJAH t NA GORIŠKEM IN PO VASEH NA TRŽAŠKEM PRI r RAZNASALCIH PRIMORSKEGA DNEVNIKA RAI 3 slovenski program i RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 {r Slovenija 1 Slovenija 2 e RAI 1 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Livia Azzariti), vmes-(7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00. 9.30) dnevnik Film: Harvey (kom., ZDA ’50, r. H. Koster, i. James Stewart, Josephine Hull) Aktualna odd. o vrtnarstvu: Verdemattina Dnevnik Dnevnik in vreme Nan.: Gospa iz Westa (i. Jane Seymour, Joe Lan-do) Dnevnik SP v nordijskem Variete za najmlajse Nad.: Claudia Nan.: Schwarzwaldska Nan.: Il cliente klinika, 9.35 nad. Quan- Nad.: Kassandra, 10.00 do si ama, 10.00 Santa Zingara, 10.30 Ali del de- Barbara stino, 11.00 Aroma de Perche? - Zakaj? cafe, 11.45 Milagros, Rubrika o zdravstvu vmes (11.30) dnevnik Dnevnik 2 Variete: La ruota della Variete: I fatti vostri - fortuna - Kolo sreče Vase zadeve Dnevnik Dnevnik, 13.30 Navade Aktualno: Es 1’ essenza in družba della vita Variete: Ci vediamo in Nad.: Sentieri - Steze TV (vodi P. Limiti) Film: La vittima silenzio- 17.15 dnevnik sa (dram., ZDA ’94, i. M. INKU Aktualno: Kronika v živo Greene, Ely Pouget) ■ (vodi David Sassoli) Kviz: OK, il prezzo e giu- SJjjnjl Dnevnik in šport sto (vodi I. Zaniccbi) |ijni Rubrika o izletih in pto- Dnevnik Tg4, vreme mm vanjih Sereno variabile Variete: Game Boat Nan.: Hunter Nad.: I due volti deli’ Variete: San Remo in aria amore (i. L. Kuliok) Večerni dnevnik Tg2 Film: Il caso Drabble Film: Cacciatore bianco, (krim., ZDA ’73, i. M. cuore nero (dram., ZDA ’94, r.-i. C. Eastvvood) Caine, D. Pleasence) Ciak. 1.15 Pregled tiska Tg2 Dosje Dnevnik in vreme Danes v parlamentu Nočni šport |s| CANALE5 Aktualno: Zgodbe (vodi B™ Gianni Mina) Em Gledališče Na prvi stoani Variete: Maurizio Costan-zo Shovv (pon.) RAI 3 smučanju: 15 km, ženske Variete za najmlajše: Sol- letico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro se- rio), vmes risanke Char-lotte in Gargovles Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Aktualne teme: Italia se- ra - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Giancarlo Magalli) Vreme in dnevnik Šport Aktualno: Il fatto (vodi Enzo Biagi) Aktualno: Zakaj Sanren- mo je Sanremo? : Zakuli- sne zanimivosti festivala Glasba: 47. Festival ita- lijanske popevke (vodijo Mike Bongiorno, Piero Chiambretti, Valeria Marini) Dnevnik Aktualno: DopoFestival (i. Bruno Vespa) Dnevnik, zapisnik, horo- skop, pogovori, vreme Aktualno: Kultura Nevvs Nočni pogovori Dnevnik, vreme Videosapere: Cammin leggendo, Cinemalia, itd. SP v nordijskem smučanju: 30 km, moški Dnevnik 3 SP v smučanju Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Znastveni dnevnik, 15.00 Tgr Sredozemlje Športno popoldne, vmes odbojka, SP v dresuri Dok. oddaja o narvo-slovju: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. Variete: Blob Film: Prova d’ innocenza (dram., ZDA ’90, i. Roy Scheider, B. Bedelia) Dnevnik, deželne vesti Film: Omicidio incrocia-to (krim., ZDA ’91, i. C. Norris, M, Park) Dnevnik, kultura, vreme Variete: Fuori oraio Šport: SP v dresuri Proza Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, San ti Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannerv) Aktualno: Moški in ženske (vodi Maria De Filip-pi) Nan.: Blondinka za očeta Variete za najmlajse Bim Bum Bani in risanke Nan.: SuperVicky Aktualna kronika: Veris-simo (vodita Cristina Paradi, Enrico Papi) Kviz: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Variete: SuperPaperissi-ma (vodita Marco Colum-bro, Lorella Cuccarini) Nan.: Quei due sopra il varano (i. Lello Arena, Enzo lacchetti) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (0.00) nočni dnevnik Tg5 Striscia la riotizia Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Highlander Aktualno: Planet Nan.: Magnum P.I., 11.30 Mc Gyver Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio Nan.: Helen in njeni prijatelji Variete za njamlajše: Ciao Ciao Parade in risanke Variete: Colpo di fulmine (vodi A. Marcuzzi) Nan.: Baywatch Variete: Planet Nan.: Bayside School, 17.00 Primi baci, 17.30 College Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Beverly Hills, 20.00 Happv Days Film: Scacco alla citta -Keeper of the City (dram., ZDA ’91, i. P. Coyote', L. Gossett jr.) Variete: 8 mm Glasba: Free Pass - Blur Aktualno: Fatti e misfatti Zanimivosti o filmu «Space Jam» Italija 1 šport # TELE 4 16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: La ribelle In diretta - V živo Aktualno: Zoom Osebe in mnenja Glasba: Ramble Tamble 1 forti di Fort e Coraggio Presente innovativo MONTECARLO Vremenska panorama Euronevvs Včeraj, danes, jutri Tedenski izbor: Mostovi Videoring Oddaja o računalništvu Aerobika (5. oddaja) Realna resničnost Zimski počitniški pro- Angleška dokumentarna gram: Pri Periskopovih: oddaja: Glive Barker Vedeževanje, preroko- SP v nordijskih discipli- vanje, sreča (5. del) nah: 30 km, moški Dok.: Očividec - Ognje- Tedenski izbor: Evropski niki (VB, 5. del) kulturni magazin - Aliča Tedenski izbor: nan. Po- Pisave deželski utrip (VB, i. Forum Nick Berry, 3.) Zgodbe iz školjke Film: Bix (It.) Tedenski izbor - Sladka Poročila naivnost (ZDA) TV igrica - Kolo sreče Nanizanka: Pokončni po- (ponovitev) licaji (VB, 7. epizoda) Omizje (ponovitev) Avstralska nanizanka: Mladi virtuozi: Jure Volk Echo Point (10. epizoda) (oboa, 2. del) Nadaljevanka: Italijanska Gore in ljudje restavracija (Italija, i. Gi- Videostrani gi Proietti, Nancv Brilli, Obzornik Adriano Pappalardo.Ti- Otroški program: Lahkih berio Murgia, George Hil- nog naokrog ton, 7. epizoda) Po Sloveniji Svetovni pokal v nordij- Aerobika (pon. 5. odd.) skih disciplinah, 15 km, Podarim dobim zenske Včeraj, danes, jutri Znanje je ključ... Risanka Avstralska nanizanka: TV Dnevnik 2, vreme Echo Point (11. epizoda) Šport Napovedniki Planet In Včeraj, danes, jutri Dokumentarna serija: Ra- Ameriški film: Poletje ’42 ziskovalci National Geo- (1971, r. Robert Mulli- graphica (ZDA, 7. del) gan, i. Jennifer O’ Neill, Včeraj, danes, jutri Gari Grimes)* Odmevi, vreme, šport Sejem moda Humoristčna nanizanka: Oddaja o modi in vizual- Murphy Brown (ZDA, i. ni pop kulturi: Trend Candice Bergen, Pat Cor- Dokumentarna oddaja: ley, Faith Ford, Robert Retrospektiva Pastorelli, 7. epizoda) Jazz Film: Prava stvar (ZDA) Oddaja o računalništvu: Resnična resničnost Videoring TV jutri, videostrani ■ ■ o . , f, ,.K Ul Koper 19.30, 22.450, 1.20 Dnev- nik, 13.30,19.50 Šport Nan.: Ironside 14.00 SP v nordijskem smučanju Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Aktualno: Gheck Point Film: Assassinio allo specchio (krim., VB ’80, i. Angela Lansbury) Film: Il cigno (kom., ZDA ’56) Euronevvs KoSarka: Smelt - Olimpija (Evroliga) Peter Pan Club- otroška oddaja (vodi Edda Viler) Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin Gost tedna, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Huckleberry Finn - risanke Globusov Tik Tak, 20.10 Vsedanes - Aktualno Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji Sredozemlje Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Rhythm & Nevvs (vodi Andrea F.) SP v nordijskem smučanju: 30 km, moški, 15 km, ženske, nato Vsedanes - TV Dnevnik Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni serevis; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20,00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu - v živo!; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.15 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve; 10.00 Avtomobilistične minute; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost, kult. drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.50 Črna kronika; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12,00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Nedrja Zemlje; 13.30 Iz gla- \^sbene tradicije; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17,00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Prenočišče v Granadi (1. del); 20.00 Koncert: Simf. orkester RTVS; 22.15 Igri; 23.00 Šestnajst strun; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00, 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 OKC obveščajo; 7,45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne inform.; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 10.40 Power play; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 18,00 Zabavno glasb. odd.. Pet neresnih; 19.30 Večerni pr. Focus; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr. in Ljudmila Strgar. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound; 15.15 London calling; 18.15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport. Radio Trst A 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Gospa Judit (I. Cankar, prip. M. Sardoč, 18. del); 9.40 Jezikovno ogledalo; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; Vzih - Izdih; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Postni govor; 18.45 Jezikovno ogledalo; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30.12.30.18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, NVulfengasse 10/H,.tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER r „ . SREE MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA C A SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Elizabeth Taylor v bolnišnici LOS ANGELES - Ameriško igralko Elizabeth Taylor so v torek sprejeli v bolnišnici Cedars-Sinai v Los Angelesu, kjer bo opravila preiskave pred operacijo, med katero ji bodo z možganov odstranili benigni tumor. Kot je povedal tiskovni predstavnik bolnišnice Ron Wise, zdravniki niso sporočili datuma operacije, vendar pa naj bi bila predvidoma že ta teden. Kirurški poseg naj bi opravili že minuli ponedeljek, vendar so ga prestavili, ker je Tajdorjeva zbolela za gripo. Slavna ameriška igralka, ki bo 27. februarja dopolnila 65 let, je minulo nedeljo pripravila gala prireditev, na katero so bile povabljene znane Cirilske osebnosti, zbrali pa so tudi milijon dolarjev za fondacijo, ki jo je igralka ustanovila za boj proti aidsu. (STA/AFP) Fast-food v zatonu? VVASHINGTON - Restavracije s hitro prehrano so v Združenih državah Amerike vse manj cenjene. Kot kažejo rezultati nacionalne študije, ki je bila objavljena v začetku tedna, zadovoljstvo potrošnikov s tovrstno ponudbo očitno upada. Fast-food pizzerije in druge restavracije beležijo daleč najslabše rezultate med 27 industrijskimi panogami, ki jih je zajela anketa Ameriškega združenja za nadzor kvalitete (ASQC). Koeficient zadovoljstva privržencev hitre prehrane v restvracijah, ki je leta 1995 znašal 70, je lani padel na 66. Po mnenju ASQC utegne biti ta padec posledica prepočasnih dostav hrane na dom in večje zaskrbljenosti potrošnikov za količino maščob in kalorij v njihovi prehrani. (STA/Hina) Rodman zdaj tudi kot igrača VVASHINGTON - Ekscentrični košarkar Chichago Bullsov Dennis Rodman se bo kmalu pojavil kot lutka v prodajalnah igrač. Neko kalifornijsko podjetje se je namreč odločilo, da bo izdelalo trideset centimetrov visoke figurice v podobi Rodmana, ki je znan po samosvojem izzivalnem obnašanju ter pogosti menjavi pričeske in barve las. Mini Rodman bo imel mini košarkarsko žogo, oblečen pa bo v dres Chichago Bullsov ali v jakno, kavbojke in čevlje. Kupci bodo lahko izbirali med Rodmanom z zelenimi in rumenimi lasmi in sončnimi očali ter Rodmanom z rožnatimi lasmi brez očal. (STA/Tanjug) »Tampox« na raketah MOSKVA - Častniki ruske vojske, ki že nekaj mesecev zaman čakajo na izplačilo osebnih dohodkov, so si izmislili nadvse nenavadno obliko protesta. Raketne izstrelke z jedrskimi konicami so namreč »okrasili« tako, da so nanje z velikimi črkami napi-sali Tampax. Morda se bo tako našel sponzor, ki bi jim zagotovil plačo, so menili. (ANSA) Komet Hale-Bopp bo marca najsvetlejše nebesno telo Italijanski moški se ne morejo ločiti od svojih »mamic« RIM - Italijanski moški, ki slovijo po neomajni ljubezni do svojih 'mamic', se od njih tudi vse težje ločujejo. Izsledki anket namreč kažejo, da 70 odstotkov neporočenih Itahjanov v starosti 35 let še vedno živi pri starših. Razlog za to ni le ekonomske narave, prav tako pa tudi ne gre le za mamino dobro kuho. Pojavil se je namreč nov trend: vsak četrti ločenec se po razpadlem zakonu vrne k mami. V primerjavi z ženskami je njihovo število precej večje. Glede na odkritja milanskega časnika Corriere della sera mama ostaja najpomembnejša oseba v življenju italijanskih moških. Se celo učitelji, bančni direktorji ali delavci v svobodnem poklicu, torej moški, ki so poklicno nadvse uspešni, se od mame zelo neradi ločijo. Strokovnjaki že govorijo o »veliki družini novega tipa«: zaradi kronično nizkega števila rojstev se po hišah ne podi več cela kopica razigranih otrok, tenveč vse pogosteje le »odrasli mamini sinčki«. Celo tistim samskim moškim, ki so se od mame ločili, ne gre preveč dobro: 42 odstotkov jih namreč živi v isti hiši kot ona, ali pa je njihovo stanovanje od njenega oddaljeno manj kot kilometer. Večina jih k mami še vedno prinaša umazano perilo. Se celo poročene moške vse bolj »vleče« k mamici: tretjina poročenih mož v Italiji svojo mamo obišče prav vsak dan, 78 odstotkov pa najmanj enkrat na teden. (STA/dpa) Nevidnost s pomočjo laserja LONDON - Ameriški in japonski znanstveniki so izpopolnili novo lasersko tehniko, s katero bo nekega dne mogoče številne predmete narediti prozorne, trdi študija, ki jo objavlja britanski časnik The New Scientist. Pri tej tehniki se uporablja laserske žarke določene frekvence, s čimer se spreminja sposobnost atomov za absorbiranje svetlobe. Do nedavnega so poskuse delali le na oblakih plina z zmanjšano gostoto, nedavno pa jim je uspelo tudi z ohlajenim hi-drogenom v trdnem stanju. Ta poskus sta naredila Stephen Harris iz Univerze Stenford v Kaliforniji in Kužu Hakura iz Fakultete za elektrokomunikacije v Tokiu. »Ta tehnologija ima praktične omejitve. Treba je opustiti upanje, da bodo grde stvari izginile s pomočjo pisanih svetilk, ki bi bile postavljene na strateških točkah,« piše v omenjeni študiji. Sicer pa bi novo tehnologijo lahko uporabljali v medicini, predvsem v kirurgiji, saj bi kirurgom lahko pomagala pri občutljivih in natančnih posegih. (STA/AFP) Izstrelitev ariane ponovno preložili PARIZ - Na sedežu družbe Arianespace v mestu Evry blizu Pariza so sporočili, da so drugi letošnji start, sicer pa 94. izstrelitev evropske nosilne rakete vrste ariane doslej, iz tehničnih razlogov preložili s 26. na 28. februar. Do dvodnevne preložitve je prišlo zato, ker so se odločili, da bodo iz previdnosti zamenjali zaklopko ventila na dovodu, skozi katerega se oskrbuje tretja stopnja ariane 4 s tekočim vodikom. Tudi predhodno izstrelitev, prejšnji mesec, so preložili za dva dni, kajti med pripravami na izstrelitev so na zemeljski napeljavi odkrili uhajanje helija. Ariane 44P bo ponesla v prehodno orbito geostacionarni telekomunikacijski satelit Intelsat 801. (STA) Niue noče seksMelefonov SYDNEY - Otoček-državica Niue na tihem oceanu, ki šteje vsega 2.300 prebivalcev, je izključil vse mednarodne telefonske zveze, ki so bile pripravljene za seksi-telefonske pogovore. Tako je sklenil predsednik državice Frank Lui, ki je z namenom, »da ne okr-ne dostojanstva države« ukazal družbi Asia Pacific Telecomunications, naj prekine te zveze. Na sosednjem otoku Tu valu (9.000 prebivalcev) so namreč ugotovili, da namenja prebivalstvo 10 odstotkov vseh dohodkov takim telefonskim pogovorom. Morski psi na množico SYDNEY - Iz še neznanih razlogov se je razbilo steklo enega največjih bazenov sydnejskega akvarija. Na množico se je izlilo 12.000 litrov vode, poleg teh pa tudi številne ribe, med katerimi več morskih psov. Vse pa se je srečno končalo: le nekaj obiskovalcev je bilo lažje ranjenih, pa tudi ribe so rešili, ker so jih prenesh v drug bazem.