KAT0L1ŠK CEKKVEN UST.
»Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. za četert leta 1 pl. 30 kr Vtiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene
na ta dan praznik, izide „Danica dan poprej
Tečaj XLI.
V Ljubljani, 16. listopada 1888.
List 46.
Čertice iz Serbije.
(Katoličan med serbskimi nekatoličani.)
(Dalje.)
Pri nekem razgovoru o običajih pri nag je naneslo tudi na omenjene naslove, vsi so se čudili posebno pri naslovu, »Visokorodni;* berzo mi čverst in šaljiv Serbin odverne: »Šta, „visokorodoi,w možda se narodio na visokoj planini; onda jest istina visokorodni. Vsi so se smejali.
Vsaki, kteri dojde iz naše strani v Serbijo preko Save, velja pri njih, posebno pri prostem narodu, za Švaba, to je: Nemca. Povedal sem jim, da nismo švabi, nego Slovenci, kakor ste vi; samo prebivamo pod avstrijsko carevino in madžarsko kraljevino, da smo vsi narod slavjanski z njimi vred; potem je bilo dobro, vsi so me zaljubili in v roko segli in rekli: pravo, pravo, živio naš brate. Ali znali še niso, da sem katolik. —
Omenjeno je bilo, da 40danski post se silo strogo overšuje, tudi naj mlajša deca morajo postno jesti. V go-stilnicah, tudi v mestu, ne dobiš nič mesnega. Na selih se uživajo jedila brez začinbe (zabelje); kuha se kisla močnata čorba (juha), pasulj (fižol), in kakove zelenjave, obilno zapaprikane; poleg teb postnih skuh se jede dobro pečeni zmesni kruh; mnogokrat pa lepinje, te so napravljene iz bele pšenične moke, testo napravi se kvasno, se razvalja v okrogli obliki in tenko; to se prav nežno speče v peči, da je vitko, rahlo in prijetno okusno; ta jestvina je naj boljša postna jed pri seljakih. V mestih pa jedo več verst postnih jedil, kar pa ne sme biti od nikakove žive stvari, zvan rib, začinja se z oljčnim oljem.
Po veliki noči se jede mesno, zvan srede in petka, do časa, ko se začne post k sv. ap. Petru; ta post terpi 6 tednov pred praznikom ss. ap. Petra in Pavla. Tri dni je post pred sv. Elijem. 15 dni post pred veliko Gospo (vel. šmaren). Pred drugim večjim praznikom je post 1—3 dni. Božični post je 40 dni pred božičem. Vsi ti posti so strogi, brez mesa, brez jajc, sira in mleka, brez mesene začinbe, bodisi svinjske ali kravje ali druge žive stvari maščobe. Jedino vojaki imajo dva velika posta toliko okrajšana, da se poslednjih 14 dni strogo postijo; Petrov post pa le nekaj dni. Ako se poštejejo postni dnevi v letu, jih je mnogo več, kakor
mesnih in nepostnih; vendar je narod čverst, čil, bister, lepe rasti in stasa. Opravljajo se vse one dela, ko se te postne čase obaviti morajo na polju in pri živini itd.
Imajo pa obilno za živež govedine, ovčjega mesa in svinjine in maščobe, ravno tako mleka, sira in masla. Vsakoverstne poljske pridelke; samo podzemljic (krompirja), repe in korenja čisto malo sadijo.
Spoznan katolik... Bilo je v času Petrovega posta. Bival sem na deželi med seljaki. Tudi se ž njimi vred postim, ker druzega nisem dobil. Začne mi pa vendar presedati taki p08t, ki druge začinbe v skuhi ni bilo, kakor sama paprika. Rečem neki dan ženi gazdarici, naj mi da mleka in sira; prestraši se in reče: »Dragi brate, šta te pobludilo; niesi li vieran krščanin, jeznaš li, da traja još Petrov post?4 Jaz ji odgovorim: »Ali ja sam slabotan, nemogu višje tako postiti se." Ona ide v kučo in oznani drugim ženam; vse dojdejo me gledat in nevolja in osupnjenost se jim je kazala na licu. Došel je gazda domov. Hitro mu povejo mojo izjavo. Bil je moj dober prijatelj ta verli Serbin Nikola, io gazda verle in premožne zadruge. Taki je došel k meni na vert, sede vljudno poleg mene: poznala se je neka mračnost v pogledu njegovem proti meni. Po nekolikem razgovoru me bojazljivo vpraša: »Dragi brate, jest li istina. šta mi jest žena kazala, da ti zahtevaš mersno jesti in nečeš višje postiti?" Istina, odgovorim. »Kako to, niesi našega zakona? Niesi pravoslavan ?" Dragi brate Nikola, niesam. »Je-li si možda katolik?" Da, katolik jesam. »E brate, ništa zato. sve jedno jesva prijatelja i bračo; sada znam, da ni je istina. šta se u nas od katolikov govori, da jesu krivovierni i sve na-opaki ljudi. Zašta mi niesi prije kazao, pako pririedilo bi se jelo po tvojem zakonu." Jaz mu sedaj povem, da mi imamo dozvoljeno vse postne dni mleko, sir in maslo in jajca jesti; pa hočem po tej dozvoli ravnati, ipak tudi z njimi se postiti v slavo sv. ap. Petru.
Kmalo so vsi eeljaki zvedeli, da sem katolik; kakor do sedaj, tako zanaprej so me vsi radi imeli; še bolj zanimiva oseba sem se jim zdel. Pri kakovi priliki, ko se jih je več skupaj sošlo, so me povabili, ali so prišli me v moje stanovanje obiskat; vselej so me živo izpraševali od katoliških Slovencev sploh, po-seboo pa od Kranjcev, ker so jim bolje znani, po bra-tovski ljubavi in obilni pomoči v poslednji vojski, ki so jo imeli s turčini. Jaz sem jim vse lepo razložil, omej
f l
U.
pa tudi, da smo vsi sinovi jedne narodne majke Siave, a samo nismo vsi jedne matere cerkve. Povedal sem jim zgodovino in vzroke razkola cerkvenega, omenil, da ne mi, niti oni smo krivi tega žalostnega razkola. Tako sem jih prepričal o jedni, jedino pravi cerkvi Kristusovi. Vsi in na vse so mi priterdili. Izpraševali so me o veronauku, zakramentih, zakonih, običajih, službi božji in molitvah katoliških; tudi to sem jim jasno razložil in povedal. Jako jih je zanimalo, občudovali so in vse se jim je lepo zdelo v katoliški Cerkvi; rekli so: Istina jest, da majka katolička crkva jest bolje mila, ljubezna i mudra u zakonih i voditeljstvu napram svoji vierni djeci, nego naša pravoslavna, nami jako stroga majka. Neki starček reče: „Dobro znam, da jesu stari ljudi kazali, da nekoč bile jeste obadvie crkve zajedno, pako posvadili se svečenici i crkve se oddieiile, kano dvie nesporazumljeni i posvadjeni sestri; ipak su kazali, da dodje vrieme, u kojem čete se pora-zumiti i pojediniti, da budemo imali svi jednu majku." Razložil sem jim, da bistveno versko nas ločite posebno dve velike verske istine, pervo: da sv. Duh izhaja iz Očeta in Sina . . . Drugo pako, ne pripoznavate primata rimskega biskupa, jedinega verhovnega namestnika Jezusa Kristusa oa zemlji; jedino pravega naslednika sv. a p. Petra, vesoljnega glavarja sv. Cerkve. Izhajanje sv. Duha je prostemu narodu malo znano; mlajši, ki so hodili v šolo, vedo po imenu to reč iz katekizma pravoslavnega. Zatoraj so se čudili, ko sem jim laztolmačil našo in njihovo razliko v verovanju te istine. Rekli so: „Mi niesmo učeni kano popovi, ipak jest naravno, da Bog Otac jest rodio iz sebe Boga Sina od vieka, i ta Sin jest sa Otcem jedan Bog; mora, da izlazi Duh sveti iz obojice, jerbo jest sa Otcem i Sinom jedan Bog, kano svi izpovjedamo tri osobe — jedan Bog.u O sv. Petru in rimskem papežu so pa bolj terdi v razkolništvu; rekli so: Patrijarhska sv. stolica v Jeruzalemu jest itak Petrova, jerbo jest tamo pervo cerkvu vladao, tako u Antijokiji; onda stopram v Rimu. Takodjer jest sv. patrijarhska stolica carigradska apo-stoljska.
Dragi moji, jim rečem, istina je, da bil je sv. Peter na pervo v Jeruzalemu, potem v Antijohiji in je vladal cerkvo Božjo; zatem pa došel v Rim in tam postavil apostoljsko primatno sv. Stoiico. A vidite, ako vaš knez (takrat je še Serbijo vladal knez, sedaj kralj) prestavi svoje knježevsko-vladarsko prestolje iz Belega grada v Niš ali v drugi grad (mesto), onda nije više Beli grad prestoljno mesto. Tako je učinil i sv. ap. Peter, prestavil je iz Jeruzalema svojo primatno ap. stoiico v Antijohijo, od ondod pa v Rim; od tod je vladal cerkvo kerščansko, tu je umeri in zapustil svojo primatno stoiico pervemu nasledniku, ta pak drugemu i. t d. do sedanjega sv. očeta rimskega papeža, vse redoma brez preterganja. Vse biskupske stolice so istinito apostoljske; a Peter glavar bil je apostolov, on bil je postavljen od Kristusa pervostoljnik vsim apostolom. Iz tega sledi, da vse apostoljske biskupske oblasti, naj si bodo nadbiskupske in patrijarške, morajo se pokoravati in slušati pervo apostoljsko Petrovo stoiico, ki je v Rimu; ter njega, ki sedi na njej, priznavati si svojega verhovnega plavarja.
Nič mi niso ugovarjali, vsi so se zamislili, naposled pa rekli: „Dragec, mi nismo krivi, šta smo se narodili v pravoslavnoj crkvi, niti bi se i šta protivili poediniti se sa katoličkom cerkvu i njezinom vjeroizpovedjem. Krivi jesu vladiki i popovi, oni so učeni, imadu knjige."
Našli bi oni istino, da jo iščejo v duhu pravem, v ponižnosti in knjigah tumačiteljicah istine. Ali pogreša se pervo in drugo; tretje pa, knjige tumačiteljice,
so pisane in okrenjene po mišljenju zmotenem pravoslavnih cerkvenih naučiteljev poznejše dobe.
Razgovarjali smo se o obredu in običajih versko-cerkvenih, naših in njihovih; dokazal sem jim, da ti obredi in običaji niso bistvene stvari, verska pravda, da so dobri in svoji sveti, prevzvišeni sverhi dostojni, naj si bodo pravoslavoo-iztočni, ali katoliško-zahodnji; samo, da se vse verske istine jednako in prav verujejo in se priznava jeden jedini cerkveni verhovni glavar, in ta je rimski papež na Petrovem stolu. Sv. rimska verhovna ap. stolica pa tudi dopušča nepremenjene sv. obrede in običaje pravoslavni cerkvi, kadar se z njo poedini. Povedal sem jim, da v našem cesarstvu je več poedi-njenih vladikovin; naj bližnja Serbiji je poedinjena vladikovina Križevačka v Hervatski, ako bi došli v kako cerkvo te vladikovine, bi nič ne razločili, da ste v po-edinjeni cerkvi, vse je tako, kakor pri vas, tudi cerkveni jezik onaki, kakor v vaših; samo, kadar bi čuli moliti ali pevati veroizpoved, onda bi saznali, da ste v pravoslavni katoliški cerkvi, s sv. rimsko-prvo-apostoljsko Stoiico poediojeni.	(Dalje nasl.)
Goslar.
(Za predpust.)
Godilo se je na Duoaju. Tukaj je živel pred več leti godec France Š. Živel je zelo revno, če tudi je bil zelo nadarjen in serčen. Dvanajstleten je že prav ročno igral na gosli; zraven je imel še lep, čist glas. Ako je bil vprašan po imenu, je moško odgovoril: „Meni je ime Franc, kakor cesarju;" tega namreč je silo močno ljubil. Toda sreča mu ni bila mila; zelo revno je živel o podučevanji v godbi. Ker ni bil zmožen preživeti družino, je ostal v samskem stanu. Ztniraj je bil pa bogoljuben kristjan.
Nekega soparnega poletnega dne leta 185* se poda v nPrater," ki je blizu Dunaja in zaradi pripravne lege Dunajčanom služi za sprehajališče. Ker je bila ravno nedelja, se je zbralo mnogo bogatin Dunajčanov v tem gozdu na sprehod. Ondi bil je tudi goslar Š., da bi se malo ohladil in proti večeru vernil se domu. Medpotoma zapazi ob cesti slepega starčka, ki je igral oa gosli. Zraven njega je sedel pesiček, ki je med zobmi deržal starčkovo kapico, da bi mimogredoči milodare metali vanjo. Naš godec stopi k slepcu in zapazi, da kužek nima nič v kapi. Bivši sam revež, mu ni mogel nič podariti; šine mu pa dobra misel v glavo. Stopi k starčku in poskusi njegove gosli. Takoj spozna, da gosli niso slabe, ampak le slabo uglašene. To napako odpravi in začne na nje igrati, — pa tako milo in prelepo, da so mimo gredoči Dunajčani postajali in se zelo čudili. Zdajci pa tudi spoznajo, kaj da to pomeni, ter vsakter verže nekoliko denarcev v kapico. Vsled tega biva pa kapica kužku pretežka in on jame renčati. Godec iz tega vidi, da slepec ima zadosti, še zaigra „Cesarja Franca" pesem in vsi pričujoči ž njim pojo! Potem še vsak seže v žep in ubogega slepca tako bogato obdarujejo da je bil za dolgo časa oskerbljen.
To se pravi umetnost dobro obračati. Koliko gosli in druzega orodja pa zlasti o predpustnem času ne služi s svojo godbo ne Bogu in ne revežu, ampak — grehu!! Sprašuj si vest v tej reči in sprejmi nauk.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Z Dolenjskega. Huda zima je nastopila neute-goma. Burja brije zunsj, da je kaj! Semtertje se pokaže kak človek, ter se kmalo zgubi, boječ se mraza. Zemlja je zmerznila, voda zledena. Sicer je pa dobro, da je mraz, ali vsaj škodoval ne bo, ker so pri nas ljudje že domov spravili vse pridelke. Nekaj druzega se bojim, namreč, ko bi mraz ohladil serca poslancev in druzih, ki imajo besedo v prid ljudstva, in bi jim jezik zastajal od mraza, ko bo treba odločno zahtevati versko šolo: Bog obvari nas tacega mraza, to bi bila velika škoda!
Pa upanje imam, da se to zgodilo ne bo. Mesec november je posebno darovan vernim dušam v vicah. Ta mesec veliko molijo ljudje po vesoljnem svetu za duše v vicah. Tudi pri nas se zbiramo z veseljem k sveti maši, po kteri molimo vselej rožni venec za duše v vicah in ljudje radi prihajajo k spovedi in k sv. obhajilu. Ves vesel sem in ginjen, ko vidim gorečnost, ktero imajo ljudje za uboge duše. Gotovo bo ta mesec rešenih veliko duš; zato pa ko rožni venec odmolim, zdibnem: Bog, naj te rešene duše prosijo pri Tebi za versko šolo. Kaj ne. to je dobra misel. Bog daj, da se vse to vresniči! Molimo za dober vspeh.
V imenu Zlatopoljcev. Dovoli mi, ljuba Danica, naj razodenem naše veselje in zadovoljnost. Dolgo smo žalovali, ko nismo imeli lastnega gosp. duhovna. Prizadevali smo si po svoji zmožnosti, da bi si jih bili sprosili; pa upanje nam je upadalo, ko dolgo nismo bili uslišani. Stavili smo zaupanje v Boga z molitvijo; ali Bog grešnika ne usliši, torej bilo je potrebno prositi pravičnega nekega gosp. duhovna, ki so v ta namen maševali za nas. Glejte čudo, bi djal — noben človek nam ni obetal, da bi kmalo dobili g. duhovna, vendar se neutegoma zasliši glas: so že zvoljeni gospod za Zlatopolje!
Kako nas je razveselila ta novica, se ne da popisati, in s kako radostjo smo šli naproti svojemu č. g. dušnemu pastirju, ko so 18./10. k nam prišli, in kako z veselim sercem smo jih pozdravili, ko so se ob 3 popoldne nam približali. Deklice z venci na glavi nektere so stopile naprej, ter je županova hčerka podala čast. gospodu cvetlični šopek in rekla: »Cvetlice pomenijo vero, upanje in ljubezen." Solze veselja so nas polivale, ko so nam potem v cerkvi čast. g. te besede na kratko razlagali.
Nezmožen sem popisovati, kako velik dar da so za nas duhovni pastirji in kako veseli smo mi te dobrote. Hvalimo Boga in prosimo, da nas še prihodnjih dobrot in milosti vredne stori.
Iz Teržaške škofije, 7. oktobra 1888. (Sv. Rožni venec. 1. Tertine bolezni. 2. Lek proti strupu. 3. Rožno-venška cerkev v Terstu.) (Dalje.) O neki cvetlici — a strani onta ni — kot pcmočku proti strupu, knjižica „Go-lazen" nič kaj spoštljivo ne govori. Pa slišal sem, da je sok „astramontanin" jako izdatno zdravilo ne le za ljudi, katere je strupena kača ujedla, ampak tudi za živino. Ne bodem „germike,u „modrasovca," „astramon-tane" (inula squarosa) ne priporočal ne odsvetoval, ker tudi Jaz za svojo osebo" smatram žganje kot gotovejši in boljši pripomoček proti strupu; pa v obrambo resnice glede iznajdbe tega leka in glede lepega simboličnega pomena »astramontane* ne bo „oaveč", če kaj malega omenim.
„Da je škof z otoka Kerka (Velija) 1. 1818 pisal o »astramontani* in jo hvalil kakor neprecenljivo zdravilo proti kačjemu strupu," in „da je neki C i č gledal
dva modrasa izza germa in videč, da hodita jest „astra-montano", jo po odhodu tudi on utergal in rabil kot zdravilo proti kačjemu strupu, — to je neumestno ter-jenje, posneto po tujih na katoličane in Slovane merzečih spisih. Koliko stvari so nazoviučenjaki zavergli kot bedaste in skoro nevredne, da se omenjajo; in vendar se je pozneje sijajno dokazalo, da so resnične in koristne. Tako o „astramontani." »Golazen* (knjiga) je pisana 1873), a že pred so zlasti duhovni na Kranjskem priporočali nastramontano':, ter nje izkček ljudem dajali, ako je bil kdo pičen od gada ali modrasa. V „Novicah" 1. 1871 str. 19G župnik Lovro Mencinger, ne iz dobičkarije, ampak iz čistega rodo- i o človekoljubja naznanja, da rad postreže z „astramontano" vsakemu, kdor se za to oglasi do konca mesca junija, kadar se ona rastlina začne razcvetati. T* gospod piavi nadalje, da je sam z lastnimi očmi videi, kako je neki 121etni deklici, od gada pičeui, astransoutana hitro pomagala, da je otok splahnil io da so bolečine kakor po sapi odnesene nehale." G. Erjavec jo dve leti pozneje pisal: „Jaz za svojo osebo sem gleue rastra-montane" neverni Tomaž." Se ve, da v tej reči noben razumnik ne more pokojniku zameriti, in da bi danes še živel, bi drugače pisal v tem oziru. Naši pisatelji naravoslovci in zgodovinarji preveč vse verujejo Nemcem. A znamo, da je naravoslovec, čigar ime je po svetu daleč znano, dr. Brehm. katerega se je tudi Erjavec deržal, glede verstva Darvina«\ t. j., slep brezverec, ki uči, da človek ni po Bogu vstvarjen, nego se je s časoma iz nižjih živali — naposled iz opice izverižil. Da je nasprotnik katoličanstva in slovanstva. oui mož ne zakriva, kakor sem dokazoval že v spisu rovčica," priobčenem pred nekaj leti v „Danici.* A v Biehmovem duhu so pisani naravoslovski članki iz živalstva tudi po šolskih berilih, ki se rabijo v slovenskih ljudskih ^osnovnih) šolah. Kar je količkaj neumnega, kar se z električno svetlobo vednosti današnjega veka ue vjema, je gotovo (po modrovanji teh ljudi) proizvod katolika ali pa Slovana. Basen (?) o ogledanji borečih se gadov, se pa ni rodila na „čiškib," ampak na »nemških* tleh, kajti že v stari knjigi: M und i Mirabilia ea. Joannes Zahn. Niirnberg 1 696 (na strani 251) je pisana ista zgodba (v latinskem jeziku): rNeki starček je gledal kraj reke, kako sta se bojevala gad in kuščar. Kuščar, slabejši in manjši, je hudo ranjen. Toda ne opeša, nego leze kraj reke do nekega zelišča (galega-Geishraute) in se ga nažre. Zopet novo moč zadobi, in v novič se boj začne, a naposled je, se ve, kuščar podlegel. Ko je v drugič začel boj, je oni starček skrivaj utergal zelišče in kuščar, ko ni več zdravila našel, je poginil." To zgodbo je Zahu vzel iz kujige: rForestus (Forster) lib. II. de inc. Ur. jud"). Torej pred 200 leti! — Tretjo varijanto (različno pripoved) o tej iznajdbi zdravila zoper strup kačji sem čital v letošnjem letniku znanstvenega časopisa: Natur u. Offenbarung (34. B. p. 3): „Kačuh kobec (Schlangensperber), Iti se hrani po večem s strupenimi kačami, vselej, kadar ga kakšna kača upiči, leti na rastlino „vejuko," ter odščipne nekaj peresec, da jih požre ko lek proti strupu. Ta rastlina se šteje v versto plezavk (Schlingpflanzen), in zamorec (suženj), ki je v mestu Choko opazoval kobca. žrečega „vejuko," je iz soka te rastline najpervi napravil iz-verstno zdravilo zoper kačji pik." Ne le »astramontana," in „galega" in „vejuka", temveč kdo ve koliko rastlin je na svetu, ki imajo do zdaj neznano zdravilo. Pri-prosta ženica me je opomnila: „da vsaka trava svoj lek ima, pa ga mi ne poznamo." —
..Astramontana" = gorska zvezdnica, Marija, je skrivnostna roža, imenovana zgodnja (zvezda) danica,
zdravje bolnikov. Proti strupu se rabi astramontana, in Marija je čudovito močno zdravilo proti strupu peklenske kače, sijajna zvezda brez madeža:
Ta rožica, Marija ti (ta zvezdica, Marija ti);
Brez madeža spočeta si!
Rožni venec je Marijin psalter. Kakor je 150 psal-mov, in vsaka verstica slehernega psalma je z zvezdico v sredi razdeljena; tako je 150 češčenasimarij, ki so kakor skrivnostne rože zvezdnice, katerih vsaka ima svoj lek proti smertnemu strupu peklenščeka. „Saj je tudi strupenih kač dozdaj nam znanih kacih 150, pu priliki nekaj čez četerti del vseh živali tega plemena." (Golazen str. 95 ) Ali ni torej povsema primerno današnji od vsakoverstnih hujav nekako otrovani dooi, da sv. oče papež priporočajo kot izverstno zdravilo duševno a8tromontano — sv. Rožni venec? Da! Kraljica sv. Rožnega venca — vsaki čas prosi ti Boga za nas!
(Konec nasl.)
Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rim.
(Dalje.) '26. sept. Nedelja. Zjutraj obiskala lepo stoljno cerkev Oznanjenja. Tako visoko in veličastno vzdignjene prezbiterije nisem nikjer vidil. kakor tukaj in pa v Dalmaciji v mestu Sibeniku. — S7. Frančiška Seraf. cerkev dalje, na glavnem tergu. je vsa natlačena vernih obojega spola, po vseh spovedoicah svečeniki spove-dujejo; v koru za glavnim oltarjem je veliko število svetovnih tretjerednikov, mož, mladeničev. vmes svečenikov tretjerednikov, ki vsi izverstno in milo-lepo pevajo zornice iz tretjorednih duhovnih ur bi. Device Marije. To opravljajo skupno vsako nedeljo iu praznik, danes pa še bolj slovesno, ker je vsako poslednjo nedeljo v mescu redovni shod. Po zornicah je sv. maša, pri njej skupuo sv. Obhajilo; pervo so obhajani možki udje, potem pa ženske. Po sv. maši je govor, dotikajoč se III. reda in življenja udov njegovih, potem pobiranje darov in blagoslov z Najsvetejšim. Poslednjič naznanilo redovno za celi mesec: dnevi odpustkov, dan redovne konference, dnevi delitve redovnih milodarov, in druzih reda doti-kajočih se okoliščin. Zopet še: pervo, sprejemanje v sv. tretji red; drugo, redovne obljube; to se je slovesno veršilo pred velikim oltarjem v pričujočnosti vse redovne skupščine, ki je med sprejemo molila skupno sv. rožni venec. Vodoiki in predstojniki tretjemu redu so svetovni duhovni, kterih je poleg ravnatelja redovnega, kanonika, lepo število bilo vpričnih. V Italiji je tretji red vsta-novljen po vsih župnijah. Večinoma vsi škofje in svečeniki so udje neprecenljivega III. reda. Iskreno ga gojijo, vodijo in širijo, pospešujejo, vterjajo.
Ob 9ih greva iz mesta na poldanji strani; cesta vodi v globokem zemeljskem preseku navzdol še v glo-bokejši prepad, preko kterega derži kamenit most, pod kterim šumi precej velika voda. Pride se zopet na planjavo valovitega gričevja proti veličastni gori „So-ratou, ki mogočno in sama brez druzih gora visoko kupi proti uebu. Ta gora ima posebno lastnijo, da se vsako četert ure hoda kaže v drugi obliki. Od daleč, od Ortikolli, se vidi a trijemi verhovi, od Borgheta io Civita-Castellano se kaže z dvema verhovoma, jeden nižji, drugi višji. Zdi se, da si že poleg nje; ali iz Civita-Castellane moraš iti še 2'3 uro do nje bližine. Sedaj se ti pa pokaže s sedmerimi veršički, ki se od severovzhoda vekšajo tako. da so trije drugi od druzega višji; sedmi in srednji pa naj višji, na kterim stoji velika cerkev sv. papeža Silvestra. Potem pa zopet trije redoma nižji drugi od druzega; na pervem za Sil-vestrovun stoji cerkev bi. Device Marije, Matere milosti Božje, s samostanom redovnikov Trinitarcev. Južnje-vzhodnje se gora malo podaljša v nižjo in kratko
panogo, na ktere herbtišču stoji mesto San-Orest. Pod ovo goro so lepi pašniki, po kterih se pasejo na tisuče čede ovac; pa tudi velike čede goved in oslov. Na podnožju gore, severo-zahodnjem, tik pri veliki cesti, stoji nekadanje gostišče za romarje, nasproti ono stran ceste pa samostan s cerkvijo D. Marije puščavnikov III. reda sv. Frančiška. Sedaj je oboje prodano od italijanske vlade; kupil je neki grof, ki ima tu sedaj svoje živinorejnice. Da se pa stara romarska običajuost čisto ne opusti, sva šla v cerkev molit in v bivše gostišče, k dobremu pastirskemu, »makarone" in kavo kuhat, ter se tako malo pogostit. V okolici je pod vlado sv. očeta stanovalo mnogo puščavnikov v kolibicah in zemljo obdelovalo. Bili so vsi iz tretjega reda sv. Frančiška; nosili so rujave halje iz prostega in debelega sukna prepasani z velikim škapuiirjem in konopcem. Sedež njihovega predstojništva je bil v Rimu v baziliki ss. bratov Kozma in Damijana, pri kteri je samostan m poglavarstvo regularnega tretjega reda še sedaj.
Tri četerti ure hoda od omenjenega gostišča, za-hodnje od gore Sorato, stoji pri cesti na vzvišenem kraju okrogla cerke" s kupolo rimske matrone sv. Teodore in ss. marternikov. Omenjena bogata rimska matrona je imela tukaj svoja posestva in pristave; na ta samotni kraj, 14 ur od Rima, so pribežali pervi preganjani kristijani, in tu so prikriti sveto živeli.
Sv. Teodora je pa tudi sv. trupla marternikov iz Rima dala sem voziti in v tukajšue katakombe shranjevati. Iz cerkve se ide v podzemeljske svete prostore. Leta 1880 sva s takratnim tovarišem, iz Rima grede, tu prenočila v sveti samoti nad katakombami prav sladko in milo počivala; še sedaj se one noči lepo spominjam.
Tukaj in vse okolice okolo Rima so pasvečene z molitvijo, pobožnostjo, spokornostjo, solzami, kervjo, stopinjami, deli in trudom, z ljubeznijo in mučeništvom pervih pravih, iskrenih kristijanov, svetnikov in marternikov.
Greva dalje, in dojdeva v prijeten terg, od koder se vije cesta lepo med valovitimi grički in njihovimi herbtišči. Poleg sedanje ceste se vidi na mnozih krajih starodavna rimska cesta; bila je s silo debelimi gladko-ploščnatimi skalami tlakana. Taki tlak se vidi v Rimu, odkopan na starorimskem tergu, »Forum Romanum." Šel sem nekoliko, po oni stari cesti, v spomin, koliko apostoljskih poslancev in misijonarjev je tu nekdaj hodilo, noseč luč sv. vere med poganske narode, tudi v naše kraje. Koliko svetih, pobožnih in spokornih ljudi je todi hodilo v Rim in iz Rima! Pa tudi koliko ljudstva in vojsk se je dervilo sem ter tje!
Ko se dojde verh precej vzvišanega griča, do tu vodi cesta proti jugo-zahodu, tu se zavije za pol ure hoda proti vzhodu; tukaj blizo pri cesti stoji velika pristava, malo dalje, ravno ko se cesta zavije, pervič zagleaaš čez vse griče proti jugo-zahodu ogromno in naj veličastnijo kupolo nad cerkvijo sv. ap. Petra v Rimu. Kedo bode popisal občutljeje vernega, trudnega romarja pri tem pervem zagledu svetišča per-vaka apostolskega? Vidi se ob jednem tudi grič „Monte Janikulo," na kterem je bil sv. ap. Peter križan.
Iskreno pokleknila sva na zemljo, slavila in hvalila Boga za milost, da nama je dal se približati in viditi svetišče Božje in Njegovega pervega apostola. Osobito hvaležen sem pa bil jaz, ker je že šesti pot, ko sem imel ta razgled. Priporočila sva se Kraljici apostolov in ss. ap. Petru in Pavlu, ter vsim rimskim ss. marter-nikom in svetnikom.
Od tod je še dan hoda v Rim. Zapel pesem: Pridi sem kerščanska čeda, Čast aposteljnom zapoj
i. t d. Potem pa: „Moja duša poveličuje Gospoda" s trikratnim slava Očetu itd. Vsa okrepčana greva dalje; cesta se proti jugu zavije. Okolo sami pašniki in velika pšenična polja. Po zimi pšenica raste in livade zelene dobro pašo čedam dajejo. Po veliki noči je pšenica zrela; potem ne sejejo več, kajti vročina in suša se začne, trava se posuši, vode ni. Čuditi se je, ker pše* niča tudi pod hrastovimi drevesi lepo raste in zori. Tega blagega zernja se veliko pridela na teh valovitih planjavah. Čede ovac in goved po letu vodijo na visoke apeninske planine, po zimi pa na te rimske planjave. Živinske staje in hlevi so ob gričih v zemljo izdolbljeni, ker je tu kmalo pod perstjo zemlje rudeč-kasti peščenik, kakor zerna soli skupaj sprijeto; ni prav zemlja, niti kamen; dolbsti se da lepo, ne pod* siplje se in votline so suhe. Taka tvarina je tudi po vseh rimskih katakombah; zategadelj so take velikanske in obširne izdolbljine, hodišča, cerkve, kapele in mnogi prostori, mnogokrat tri do pet nadstropji jedno verh druzega in vse pod zemljo. Vidi se tu in tam velika pristava rimskih patricijev in meščanov.
Mrak nastaja. Cesta vodi po lepih samotnih krajih. Moč je. Vedno ideva dalje. Tam daleč, pod Rimom, ua južni in jugovzhodnji strani se vidijo luči, umetni ognji in v zrak švigajoči vsakoverstni žari, rakete v mestu Albano in po vsej njegovi okolici. To mesto stoji visoko na gorovji, ki je oddelek sabinskih gora, po kterem je mnogo mest in tergov, in vse s krasnimi letišči na-sejano. Ob lOih po noči dojdeva z zvišene planjave v dolino k reki Tiberi, v samotno karčmo, ki pod bregom stoji na pol pod zemljo.
Dobila sva tu dobre večerje in dobrega rimljan-skega vina, vse prav po nizki ceni. Spala pa na tverdih dolgih mizah, kakor na odru mertvaškem.
(Dalje nasl.)
Iz Torina nam je prinesel „Bollettinou prav znamenit dostavek o salezijanskih misijonih v Patagoniji in v Ognjeni deželi (Terra del Fuoco). Ko to čitaš, dragi bralec, vzemi v roko tudi zemljevid južne Amerike, ker zrisanja tega zemljevida, ki ga je prinesel „Bollet-tino,u ti ne morem podati. Poslušaj tedaj.
Pokojni Don-Bosko je po tolikih druzih imenitnih delih pričel tudi misijone v Patagoniji, in to po naredbi sv. Očeta Leona XIII. Kdo bo dvomil, da tudi to delo je sad Leonove in Boskove molitve, ki jo vesoljni svet tako obilno opravlja na povelje Leona XIII.
Čast. g. Jak. Costamagna, Boskov izgojenec, sedaj predsednik Salezijancev v Buenos-Ajres u, je poskušal pot v Patagonijo po morji 1. 1878, toda strahovit morski vihar bil bi skoro potopil njega in ladijo. L. 1879 je ponavljal priti v Patagonijo po suhem, zavil je skoz Pampo in 24. maja, v god Marije Pomočnice, zavetmce Salezijancev, je srečno dospel do bregov Černe reke (Rio Negro).
Pervo salezijansko hišo so vstanovili 1. 1880 v Carmen-u v Patagoniji.
Misijoni v Patagoniji in na bližnjih otocih so bili povzdignjeni v vikarijat apostoljski in prefekturo apo-stoljsko mesca listopada 1883.
Don Ivan Cagliero, ki je 1. 1875 peljal pervo odpravo Salezijancev mesca grudna v Ameriko, bil je izvoljen škof in apostoljski vikar (uame9tnik) za srednjo in severno Patagonijo.
Ravno tisto leto je bil Don Giuseppe Fagnano izvoljen apostoljski prefekt za južno Patagonijo, za Ognjeno deželo in Malvinske otoke.
Monsignor Cagliero je na razne kraje prehodil zemljo, vstanovil misijonišča na različnih mestih svo-
jega vikarijata, in 1. 1886 je nastopil težavno pot po suhem od Atlaušiega do Tihega ocejana, obhodil je bregove Černe reke in Neuquen-a, in prehodil je Korde-liere, ter učil in kerščeval mnogotere indijanske rodove.
Don Fagnano je vstanovil misijonski sedež pri Sv. Križu (Santa Cruz), in je ravno tisti dan, kakor Cagliero, odrinil po morji proti Ognjeni zemlji, in obhodil je vso njeno vzhodnjo stran po ožini takraj Miire-a in na otoku de Los Estados. Vračavši se po Ognjeni deželi s tega pervega potovanja, je v Concepcion u na Čilej-skem se snidel z Msr. Ciglierom, ki je bil ravno v okrevanji od balezni po hudem padcu na Kordilierah-Viento.
Petnajstega maja 1887 sta oba odrinila iz Valpa-re§a na Čilejskem, in dospela sta 24. i. m., v god Marije Pomočnice, v Puntarenas Magelanske ožine. Ondi je Don Fuguano vstanovil svoj sedež.
Obhajal je razne misijone ob večernem bregu Ognjene dežele med divjaki nFueguiui" (beguni), potem je 15. aprila 1888 odrinil na Malvinske otoke, in vstanovil je ondi stanišče v PortD Stanley.
Msr. Cagliero se je ob koncu leta 1887 zarad opravil svojega vikarijata vernil v Italijo, in 31. prosenca 1888 je bil pričujoč poslednje trenutke Don-Boskove smerti.
Mesca rožnika 1888 je dospel tuii Don Fagnano, da poroča potrebe svoje prefekture in prosi pomočnikov v evangeljskem delu.
Mesca novembra in decembrc tega leta odrineta ta dva glavarja zopet nazaj v svoje misijone z množico 60 oseb duhovnov, duhovnikov (klerikov), katehistov, izučenih rokodelcev in redovnic Marije Pomočnice, ter bodo vedno bolj in dalje razširjali kraljestvo Kristusovo po teh najdaljnih konceh naše zemlje.
Don Mikele Rua, ki to naznanja, je pristavil tudi klic do Salezijanskih pomočnikov in pomočnic. Pravi pa med drugim:
Ta velika množica misijonarjev bode razdeljena po salezijaniščih že vstanovljenih, in ki se imajo še vstanoviti, po Braziliji, Uraguaj-u, Patagoniji, Čileji, in zlasti po Ognjeni deželi in bližnjih otocih.
Po vsih teh krajin bodo Salezijanci učili vero številne divjake, ki še ne vedo, kdo jih je stvaril in odrešil, in ohranili bojo vero po mnogih italijanskih naselbah po onih naj obširniših okrajinah, gorovjih, po poljanah in o bregovih Černe reke.
Italijanov po onih krajih je čez 80 tisuč in vsako leto se silno namnožujejo z novimi naselci.
In kako obširni so ti kraji! Sama Ognjena dežela, zemlja v podobi silno velikega otočja, ni dosti manjša, kot vsa Italija. In tam še nikoli niso slišali učiti, da je Bog Stvarnik, da je Bog Odrešenik, ki pripravlja zanje večno zveličanje.
Na te dežele je meril pokojni Bosko in umirajoč je priporočal, nakladal kakor novi Mozes svojim sinovom, da naj pridobijo te dežele za sveto vero Kristusovo.
Za to pa je treba priprave po morji in po suhem; treba oblek, perila, orodja in naprav za kapele, cerkve, mnogoterih reči za misijonarje, rokodelce itd. itd. Štejejo se potrebščine teh Karavan na dve sto tisuč lir.
Iz Amerike. Oicatonna, Minn., 25. okt. (f Č. o. Jernej Rajgelj.) Ravno mi je došel Št. Pavelski „Wan-deror," kteri mi je prinesel žalostno novico, ki jo najdete na priloženem izrezku. — To piše č. g. misijonar J. Solnce. Naznanilo pravi: „V petek, 18. oktobra zvečer ob 5ih 30 min., je v Minneapolu umeri č. o. Jernej
Ha j gol j, O. S. B., župnik občine sv. Bonifacija. Sklenil je po dolgem terpljenji. Občnospoštovani redovnik je bil 21. grud. 1848 rojen v Bitinji na Avatrijanskem (t. j., na Kranjskem, v Bitinji pri Kranju). Mesca sušca 1869 je prišel v Ameriko, prejčl je 14. majnika ravno tistega leta redovno obleko, in 29. kim. 1873 mašniško posvečenje. Do majnika 1876 je pastiroval v občini 8V. Pavla, in od tistega časa v občini sv. Bonifacija v Mine-apolu. Z njim je občina zgubila zvestega in gorečega mašnika. Pokopan je bil na pokopališču opatije sv. Janeza v saboto-jutro po mertvaški maši samostanskega prijorja in po pridigi opata Edelbroka. Delegati srenje av. Bonifacija so bili pri roertvaških opravilih. Bog mu daj večni mir.41 —
Tako, pristavlja, g. Solnce, ae števHo slovenskih misijonarjev kerči — v osmih letih jih je pet zapustilo vinograd Gospodov ter se preselilo v boljšo domovino.
Sv. Martin ozdravi umirajočo deklico.
V Trevirah je bila deklica, mertvoudna na vsem telesu; le sapa se v nji še čuti. Žalujoče sosednje že svetijo in čakajo smerti. Sliši se pa novica, da je došel v mesto sv. Martin. Oče dekličin precej hiti gledat sv. Martina in ga prosit za bolno svojo hčer. Ravno gre sv. Martin v cerkev, kjer je že polno ljudstva in tudi nekteri škofi z duhovni.
Stari oče glasno joka, gre za av. škofom, verže se k nogam njegovim, objame jih, in prične milo zdihati: »Oče! moja hči umira, božjast jo vije, ali naj hujši je še to. ko jo gledam, vidim, da smert se nje ne usmili. Duh je še v nji. telo njeno je že mertvo. Prosim, pridi k nji in jo blagoslovi. Verno zaupam v Boga. da izprosiš za njo zdravje. Ljuba prošnja skerbnega očeta premaga sv. škofa, umakne se v svetišče in pravi: kaj tacega storiti ne more moja moč, o starče! motiš se; jaz nisem vreden, da bi po meni skazal Gospod Bog čudežno svojo moč.
Ves objokan oče tišči v škofa in ljubo zahteva, da bi vsaj še) gledat njegovo hčer. Pričujoči gospodje škofje, ko slišijo ihtenje žalostnega očeta, nagovarjajo av. Martina, naj spolni možu voljo.
Sv. Martin, premagan od tolikih prošenj, se poda do doma. kjer bolna deklica prebiva.
Množica ljudstva gre za sv. Martinom, obstoji pri durih in pričakuje, da vidi, kaj učini sv. Martin.
Orožje sv. Martina in njegova bramba proti smerti bila je vroča, zaupljiva in skesana molitev k Bogu. Tako učini sv. škof tukaj v domu pri bolni deklici.
Odmoli sv. Martin in zahteva, da naj prinesejo olja čistega. Sv. Martin blagoslovi olje ter ga vlije na U8tnice devici; in ta spregovori. Oživeli so pa tudi drugi udje trupla njenega in noge zadobe tako moč, da vstane sama iz postelje in urno spremlja sv. škofa. Tega čudnega ozdravljenja svedok so bili vsi ljudje, kteri so pred durmi čakali na sv. Martina episkopa.
Ta dogodek kaže Jurij-Subičeva tabla na altarji av. Martina pod Šmarno goro.	—n.
Razgled po svetu.
Previdna in neprevidna politika. Propaganda v Rimu je prejela poročilo, da francoska vlada hoče plačati 12UCO frankov za italijanske misijone na Jutrovem;
frajmavrar Crispi namreč je iz sovraštva do katoliške Cerkve zaterl to letno plačo. Sej bi tudi ne bilo odveč doslednje: doma Cerkvi ropati in na tujem ji dajati! Francoski lisjak pa je bolj prekanjen, kakor laški; francoska vlada namreč te dobrote ne dela iz ljubezni do katoliške Cerkve, ampak iz zvijačne premišljeno8tiv da si vterjuje francoski vpljiv na Jutrovem. Tako saj meni „Kath. Sonntagsbl." v Stuttgardu. Lah, k! včasi pisano gleda francosko veljavo, n. pr. v Siriji in Palestini, je pa vendar iz same jeze tako zaguljen, da podpira fraucosko veljavo na tujem, svojo lastno pa podkopuje.
Toda francoski framasoni so pa zopet po drugi strani tako slepi, da si doma svojo lastno veljavo pod-kopujejo, ko jo ua tujem iščejo podpirati.
Bismark ima v tem oziru bolj bistro oko: spoznal je v poslednjem času, koliko moč ima prijaznoat do papeža in katoličanstva za podporo deržave, in se k njima obrača.
Oziroma na Avstrijo bo veliki katoliški shod od
26.	do 29. tega mesca imel priliko tudi to politiško stran dobro pojasniti. Velika vprašanja sedanj08ti so imajo obravnavati. Posebno skeleče bode družbinsko — socijalno vprašanje. Pojasnili bojo učeni in previdni gospodje, kako da le katoliške šole, katoliška odgoja mladine zamore Avstrijo storiti močno in srečno. Pokazali bodo, v kakem duhu se morajo gojiti umetnosti in vede, kakošno mora biti časništvo in slovstvo, da bo prav za deržavo in za deržavljane. Zato je vredno, da možje uma in vpljiva naj bi se obilno vdeleževali tega velikega taborja.
Belgija. Kakor več amerikanskih tako so tudi belgiški škofje poslali papežu skupno adreso, v kteri obžalujejo papeževo sedanje bridko stanje in zahtevajo popolno samostojnost in prostost sv. Stola. Večkrat se je že zaterjevalo, da svet se ne bo vzdignil iz sedanjega strahu in nemirnega stanja, dokler bode papež jetnik.
Španjsko. Tudi špaujski katoličani namerjajo, v aprilu prihodnjega leta, sklicati velik katoliški shod.
Bulgarija. Katoliškemu knezu Ferdinandu so slamnati preroki že stokrat napovedovali, kako da bode svoje kopita pobral in šel; knez pa je temu kljubu
27.	okt. pričel sobranje (narodni shod) s prestolnim govorom, v kterem je povdarjal, kako se dežela neprestano mirno razvija, in zavračal je posebej na železnico, ki se dela iz Caribroda skoz Bulgarijo. Zaupanje pa je posebno povzdignilo to, da dežela dela železnico z lastnimi močmi, in to ji je pridobilo tudi sočutje. Kako morajo sicer sioveče vlade z judi se pogajati, predno kak nov tir na dan spravijo! Z zvezo Sofije z drugimi glavnimi evropejskimi mesti, pravi knez. bodo drugi narodi dobili priliko bulgarski narod bolje poznati, njegov mirni, delavni značaj bolje ceniti, tudi bolje soditi prizadevanje za duhovno in telesno napredovanje, za varstvo svobode in samostojnosti bulgarske dežele.
Oreški kralj Jnraj I je 31. okt. obhajal 251etnico, odkar je nastopil vlado. Katoliški nadškof v Atenah, Marango, je kralju izročil papeževo pismo, s kterim mu čestita k jubileju.
Brazilija. Papežev nuncij Msr. Spolverni je 23. ki-movca prestolni princesinji Izabeli na povelje sv. Očeta papeža izročil zlato rožo. To prelepo odlikovanje je bilo nekako darilo za odpravljer.je sužnjosti, ker je v imenu svojega očeta zadevno pismo kakor vladavka podpisala. Papežev poslanec je opomnil, da to rožo je blagoslovila ravno tista roka, ktera je pisala encikliko za odpravo sužnjosti v Braziliji. Prestolna princesinja
se je nunciju priljudno zahvalila in serčnn veselje razo-dela nad tem, da se sv. Oče tako goreče vdeležujejo oprostovanja brazilskega ljudstva.
V Monakovem je sv. Martina dan po doveršenem igrokazu ob a/411 po noči še v teatru zadel mertvud igravca Edv. Brummerja. — Kazališča in njihovi igravci v novi dobi nimajo sreče. Poprej se morajo fcazališne Igre ozdraviti (v čednejše spremeniti), potem bode nehala bolezen za kazališča in igravce.
Rusko. Varšavska policija je menda dobila povelje iz Varšave in iz Rusije izgnati vse tuje jude, kteri niso postali ruski podložniki.
Car s carinjo in otroci se je 29. oktobra vračal s Kavkaških okrajfn v svoje stoljno mesto. Na železnici med Taranovko in Borkom se je zgodila grozna nesreča, čudo, da ni bila še veča. Pervi voz se je zataknil v železnični nasip, drugi se je sterl. Naslednji vozovi so peljali dvorno služabništvo. Nasledoval je voz e kuhinjo, neposrednjega spremstva in voz z obednico, v kterem je bila takrat cesarska družina. Ko se je pervi voz izmaknil s tira, so drugi po obeh straneh letčli s kolovoza. Obedni voz je ostal na tiru, bil pa je razdjan, podnožje izbito, stene pokvečene.
Car je bil ranjen na nogi, carinja na roki; veliko huje se je godilo častništvu in služabništvu: 21 jih je bilo do smerti stertih, 37 več ali manj ranjenih, eden je kmalo umeri. Car in carinja, če tudi ranjena sama, sta skerbela za druge in jim stregla. Vzrok nesreče ee še ne ve prav.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva. (Vesoljni namen za mesec listopad (november.) a) Glavni namen:
Terpeče duše.' b) P o 8 e b n i nameni: (Konec.)
25.	S. Katarina. Za vodstvo višjega poduka v keršč. duhu. Prav veliko dijakov, učiteljev in učiteljic in njih šole.
26.	S. Konrad. Badenska. Da bi se mnogi po dubovnih vajah in ljudskih misijonih poboljšali. Več župnij. Več zdravnikov.
27.	S. Virgilij. Solnograška in Koroška. Več prosto-mišljakov. Več vradnikov. Težavna in velika dušna pastirstva. Važne preskušnje.
28.	S. Jakob iz Mark. „Duhovni in obhajanci." Več starčkov. Več katoliški Cerkvi bližajočih se ne-katoličanov.
29.	S. Saturnin. Da bi se zaterlo slabo časništvo in knjištvo. Zašli in hudo skušani. Temeljito spreobernjenje mnogim.
30.	S. Andrej. Lavantinska škofija.* Vse poslane, a še ne uslišane zadeve. Mesca novembra umerli in udje molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščine, ki bodo umerli v decembru.
II. Bratovske zadeve N. lj. Ctospč presv. Jezusov, Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss.Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Malovreden dijak za dušno in časno pomoč. — Oseba za voljno poterpežljivost in vdanost v presv. voljo božjo v britkostih in nadlogah. — Neka oseba priporoča svoje stariše, zlasti svojega že postaranega očeta, ki že veliko let ne prejemlje ss. zakramentov, da bi se ga presv. Serce Jezusovo usmililo za spreobernjenje in bi se obvaroval pogubljenja. — Bolehna oseba za vterjenje zdravja. — Na nogi bolana za pomoč. — Neka zastran volitve stanu. — Zgubljen sin.
Zahvale.
Čast in zahvala Lurški Mariji D.! Na njeno pomoč je ozdravela za smert bolna oseba. Človeške pomoči ni bilo pričakovati, obernem se z velikim zaupanjem k Mariji, zdravju bolnikov, da bi ona pomagala. Res, nisem zastonj je klicala?; še tisto noč so bolečine vse minule, v jutro ie bolnica popolnoma zdrava se čutila, in čez 4 dni je že hodila. —- Naj bi vsi v dušnih in telesnih potrebah pri Mariji, zdravju bolnikov pomoči iskali, gotovo ne bodo osramoteni.
Marija, zdravje bolnikov, prosi za nas!
J. P.
Jaz sem bolehala skorej celih 12 let. Ne sicer, da bi bila ležala v postelji, vendar delati mi ni bilo kaj mogoče, ker so me vedno slabosti napadale io me je hudo po glavi tergalo. Ako sem katero majhno delo pričela, nisem mogla zmagati, ker se mi je potem bolezen še huje pomnožila. Pač sem iskala pomoči pri mnogih zdravnikih ter sem rabila tudi zdravila; ali vse je bilo zastonj, ni mi bilo ž njimi nič pomagano, zato sem jih tudi opustila.
Začela sem se prav z živo vero in terdnim zaupanjem priporočevati ljubemu Jezusu in prežalostni Materi Božji, da bi mi to ljubo zdravje pri Bogu sprosila. Obernilo se mi je nato na hujše, tako, aa tri dni sem bila skoraj brez zavednosti in sem se borila z velikimi smertnimi težavami, ter sem čutila, da je le vedno hujše in sprevidila, da moje goreče molitve ne zadostujejo. Naprosila sem še več pobožnih duš, da so molile, ko je bilo meni nar hujše; goreča molitev je premagala in mi je v par dnevih odleglo tako, da sem zdaj popolnoma zdrava.
V	ti svoji hudi bolezni sem obljubila, ako zadobim zdravje na prošnjo Marijino z milostjo Jezusovo, da bodem koj ko se mi zdravje na bolje oberne, v Danici zahvalo razglasila.
V	zahvalo pa priporočam tudi vsacemu, da (zraven časnih pomočkov) naj se na pervo oberne do Jezusa in Marije za pomoč v dušnih in telesnih potrebah in bode mu pomagano.
Medvodami, 27. oktobra 1888. Marija Jarc.
Bila sem hudo bolna na sercu, silno huda serčna bolezen me je tako napadala, da je bilo kar za smert. Skušala sem vsakih zdravil, pa vse zastonj; zmeraj bolj pogosto me je napadala bolezen. V tej veliki sili se zatečem k Materi B., k sv. Antonu in sv. Frančišku in opravljam devetdnevnico in tudi vsa moja družina. Od
tistega časa me je čisto pustila ta huda bolezen, in ker sem bila tudi obljubila, če bom ozdravela, da bom očitno naznanila v „Zg. Danici," zatoraj očitno rečem: Čast in hvala Bogu. Materi Božji, sv. Antonu in sv. Frančišku, da sem rešena na njihovo priprošnjo iz te ailno hude bolezni.
V Stari Loki.	M. Š.
Zahvala.
Ponižno sem pred Tvoio sliko Pokleknem, milostna Gospa, Naj za dobroto preveliko Zahvalim Ti iz dna serca.
Ob robu groba sem hodila Še en korak — o Bog — in smert Me zemlji hladni bi zročila, Moj dom bil bi mertvaški vert.
V pomladnem kdo življenja cvetu Rad zre pač smerti že v oči? — Preslično cvetnemu obletu Poslavljati se — ah skeli!
In Ti podala, Rajakosladka, Mi v hipu tacem ai roko; Da mi kasnej bo steza gladka, Pomozi, prosim Te — v nebo!
Da zdravje Ti si res bolnikov Iz skušnje vernim jaz povem — Naj bol ja si zmed vseh zdravnikov, Oznanjati čem vsem stvarem.
Ponižno pred najljubšo aliko Klečim, o Mati blažena! Dobrot uživam preveliko, Proslavljam Te iz dna serca.
K Mariji vsi z menoj hitite, Jo hvali vsak ljubezni vroč, Marijo serčno vsi slavite, Ki zdravje nam je in pomoč!
S. M. Bonavent.
Listek za raznoterosti.
Mohorjeve knjige so došle in v Ljubljani se dobivajo povsod po farah, kjer je kdo naročen.
Novosti. Nauki kerščanskim dekletom o izpraševanji za velikonočno spoved ali tndi pri drnzih priložnostih. — Kaj tacega, kakor je ta spis, se ne najde v vsakem kotu. Imaš ga, blagi čitatelj, v Kerži-čevem »Duhovnem pastirji", 5 letnik, 11. zvezek 1888, zraven druzega lepega blaga od strani 604 do 619. Tistih 37 zlatih naukov in zopet 28 pomočkov k lepemu življenju naj bi se na vsaki način poaebej natianilo (ker med pridigami za duhovne pastirje, zdi ae mi, so preveč skriti), in to naj bi se razširjalo po vsih slovenskih mestih in vaseh do naj daljne koče. li nauki pri spraševanjih, dekliških misijonih, v dekliških družbah, nedeljakih šolah itd. bi več koristili kot marsiktere druge debele knjige. — Sprejmite svšt in storite tako brez pomišljevanja!
Dijaška miza na starem 8trelišču je ministra po-tresla za 185 gld. 7 kr. za mesec vinotok (oktober), — v vsem skup pa čez 200 gld. za omenjeni mesec. Bog blagoslovi dobrotnike in daj dijakom dar hvaležnosti!
V Mengšu 18. t. m. čč. oo. jezuiti pričoo sv. misijon. Bog daj veliko spreobernjenj!
Na veliki shod Dunajski je že odmenjenih gospodov v Ljubljani.
Z Dunaja naznanjajo, da je 11. t. m., previden a zakramenti, umeri znani Jož. Chovanec, lastnik in vrednik časnika „Gegenwart," vitez papeškega reda sv. Gregorija in vitez reda Božjega groba. Bog mu daj večni mir.
Rim. Kakor naznanuje dekret ss. obredov, sv. Oče podelijo popolnoma odpustek 31. grudna (decembra) tistim, kteri prejmejo ss. zakramente in spolnijo druge navadne pogoje.
Bistroumka. Koliko je bil vreden denarec tiste vdove v evangeliju? Veroznauski učenik je razlagal nauk o miloščinji in pravil o daru bogatega farizeja in o denarcu uboge vdove. Na vprašanje, koliko nekje bi utegnil vreden biti tisti denarec uboge vdove, je ena deklic odgovorila: „12 mark 45 vinarčkov." Začuden, kako bi otrok to tako natanko vedel, zahteva pojasnila, in deklica odgovori: „V katekizmu je zapisano: „Denarec uboge vdove. Mark. 12, 45." (Pri sv. Marku, 12. pogl., 45. versta.) Op. To je moralo že biti na Pruskem, kajti tam gori na marke štejejo.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Blaga gospa Marija Tur kova velik zalogljej kave. — »Bogu v zahvalo 5 gld. — Ostanek od eksped. „Dan." vsled kan. Debel, smerti iz Tersta 3 gld. 40 kr (Serčna hvala! Vr.) — BI. Katar. Pogačar 1 gld. — Čast. g. župnik J. Brence 1 gld. — Neka dobra roka 40 kr. — Č. g. župnik Mih. Horvat 1 velik križavec.
Za sv. Detinstvo: „Za duše v vicah" 1 gld. — Joh. Žitnik 50 gld. — Marija in Am. Pfefrer 4 gld. — »Bogu v zahvalo" 15 gld. — Čast. g. Fr. Perpar, duh. pomočnik v Šmarjeti, 39 gld. — Družina Branke 1 gld. in veliko število mark. — Iz Št. Vida po čast. gosp. L. Zaletel-u 10 gld.
Za sv. Očeta: Ljudska šola v Ž— pošlje po dolgoletni navadi Sv. Očetu Leonu XIII za novo leto 1889 skromen darek 2 gld. sr. v namen: da bi njeni mladini in učeništvu prosili za darove Sv. Duha v nastop-ljenem šolskem letu.
Za afrikanski misijon: Iz Zlatopolja po č. g. Leop. Lotriču 10 gld. — BI. Kat. Pogačar 1 gld. — Spodnja Idrija po čast. g. župniku 3 gld. 20 kr. — S Kranjske gore po č. g. župniku 3 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: 1 gld. v namen: da bi duše v vicah mladini in učeništvu ljudške šole v Ž— sprosile plodovito, milosti Božje pjlno šolsko leto 1889.
Za misijon v Adrijanopoln: „Bogu v zahvalo" 15 gld. redovnikom in 15 gld. usmiljenim Sestram.
Za Tirolce z veliko povodnijo poškodvane: „Za duše v vicah" 1 gld.
Za sirotišnico v Kočevji so darovali p. n. gg.: Vinc. Polaj, župn. v Lipoglavu, 5 gld. — Val. Aljančič, predmestni kaplan pri sv. Petru v Ljubljani, 5 gld. — Jakob Gomilšek, nemški pridigar v Terstu, 5 gld. — Jožef Križman, c. kr. gimn. profesor v Paznu, 2 gld. — Neimenovana dobrotnica 20 gld.
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.