Poitnlna platana w gotovini Cena Mn V- Lato IV V L|ubl)anlf patak 7. aprila 1939. Stav. 80. Italijanske vojne ladje pred Albanijo Uradno poročilo italijanske vlade pravi, da je Italija zaradi nemirov, ki so nastali v Albaniji, mobilizirala del brodovja in poslala nekaj čet v Albanijo Ves promet med Italijo in Albanijo ustavljen Rim, 7. aprila o. Davi je bilo razglašeno naslednje uradno poročilo: >Med razgovori, ki sta jih zadnje dni imela italijanska vlada in albanski kralj Zogu za sklenitev nove, se tesnejše zveze med obema državama, je v Tirani in po drugih albanskih krajih prišlo do grozečih manifestacij, ki so jih priredile oborožene tolpe. Te manifestacije so predstavljale resno nevarnost za osebno nedotakljivost Italijanov, prebivajočih v Albaniji. Zato je včeraj zjutraj šest italijanskih bojnih ladij ukrcalo v Draču in Valoni več sto italijanskih državljanov, med njimi ženske in otroke ter jih odvedlo v domovino. Sinoči so oddelki italijanske vojske odpotovali iz Brindisija in Baria v Albanijo. Hkratu je odplula tja prva pomorska eskadra, ki danes že od na vsezgodaj križari vzdolž albanske obale med Santo, Quaranto do Sv. Janeza Meduanskega. Italijanska eskadra je v mobilizacijskem stanju. oslabiti prijateljskih odnošajev med obema, državama, ki so zadnje čase postali še tesnejši. Po poročilih iz Tirane je albanska vlada zavrnila italijanske zahteve za ureditev Italijanskih garnizij na albanskem ozemlju, za začasno zasedbo nekaterih predelov Albanije po italijanskih četah in za povečanje italijanskega izseljevanja v Albanijo, ker bi to pomenilo italijanski protektorat nad Albanijo. Te zahteve je Italija poslala Albaniji zaradi angleških prizadevanj, da bi v francosko-angleško obrambno zvezo stopile tudi balkan- Parlc, 7. aprila, o. Albanske poslaništvo t Parizu je snoči izdalo uradno poročilo, v katerem poudarja, da je Albanija trdno odločena ustavljati se slehernemu napadu na njene meje ali njeno neodvisnost in ne bo dovolila, da bi se na njenem ozemlju izkrcale tuje čete. Poročilo poudarja, da je italijansko-albanska zveza iz leta 1927. strogo obrambnega značaja in v nobeni točki ne dovoljuje, da bi Italija posredovala c oboroženo silo v Albaniji za vzdrževanje notranjega reda in mira. Nobena zunanja sila pa ne bo mogla Anglija in ladnji dogodki v Albaniji Izjava predsednika vlade Chamberlaina v poslanski zbornici London, 7. aprila. O. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je včeraj odgovarjal na vprašanja o zbiranju in prevozu italijanskih čet v Albanijo iri o zadnjih pogajanjih med Albanijo in Italijo. Med drugim je dejal: 4. aprila letos je angleški veleposlanik v Rimu opozoril italijanskega zunanjega ministra na glasove o Albaniji. Italijanski zunanji minister je odgovoril, da je albanski kralj predlagal, da se sedanja pogodba o zvezi med Italijo in Albanijo okrepi Od tedaj so se začela pogajanja o tej stvari med obema državama, zdi^ se pa, da je pri teh pogajanjih nastalo precej težav, katerih oblika ni čisto jasna. Po izjavi italijanskega zunanjega ministra so ogrožene italijanske koristi. Chamberlain je nadaljeval, da sta včeraj zjutraj na vse zgodaj prispeli v Drač dve manjši italijanski vojni ladji in ena križarka. Angleška vlada pa še ni dobila podrobnega poročila o stališču albanske vlade. Za zdaj zavračajo vsa poročila, da je Albanija sprejela pogoje, ki jih ni moči spraviti v sklad z albansko neodvisnostjo in nedotakljivostjo albanskega ozemlja. Angleški poslanik v Draču je izjavil, da je bil tam včeraj ob 8.20 popoln red. Angleška vlada pazljivo spremlja vse te dogodke. Chamberlain je dejal še, da je popolnoma prepričan o tem, da je italijanski vladi dobro znana vsebina določb tega sporazuma in bi kaka sprememba sedanjega stanja na Sredozemlju pomenila konec te pogodbe. Anglija nima v Albaniji neposrednih koristi, toda gre ji za ohranitev miru na svetu. Posvetovanja vodiielfev nemške in italijanske vojske v Innsbrucku Berlin, 7. apr. m. Ob včerajšnjem sestanku Sefov italijanskega in nemticega generalštaba generalov Kei-tela in ParianU včeraj ni bilo izdano nobeno novo obvestilo. časopisje poroča samo o vtisih, ki jih je napovedani sestanek vzbudil ▼ tujini, predvsem v Londonu. Diplomatski krogi posvečajo tema sestanka veliko pozornost Včeraj so se po Berlina razširile vesti, da ni izključeno, da bo na ta sestanek prišel tudi sam kancler Hitler, Toda te vesti so nemški uradni krogi od- ločno zanikali, kakor tudi vse vesti, da bosta poglavarja obeh generalnih itabov razpravljala o novih vojaSkih sporazumih med Italijo in Nemčijo. To posvetovanja so v zvezi z zadnjimi koraki Anglije za ustvaritev obrambnega bloka proti Nemčiji. Če bi prišlo do take širše zveze, hočeta Nemčija in Italija biti pripravljeni, da z vojaškimi ukrepi preprečita takoj vsa nevarne posledce, ki bi jih omenjena zveza imela zanju. Pravijo, da je do teh posvetov prišlo na zahtevo Nemčije. Spor o poslih bratov Stojadinovičev Popravki na itjave G ura Jankoviča in dr. Stojad noviča Belgrad, 7. apr. m. Današnja »Politika« prinaša dopis mestnega odbora JRZ v Belgradu. Dopis se nanaša na zadevo poslanca Gjure Jankoviča z avtomobilom te organizacije in na izjavo, ki jo je v zvezi s tem dal bivši predsednik vlade dr. Milan Stoja-dinovič. V dopisu mestni odbor JRZ pravi: GjUra Jankovič je glede nasilno odvzetega avtomobila, ki je last mestnega odbora JRZ, poslali popravek, ca katerega, če bi pri tem ostalo, sploh ne bi odgovarjali. Toda na naše presenečenje je prišlo t' ravka dr. Stojadinoviča, ki zahteva, da se o :u tega slovitega avtomobila znamke »Chev--ri_. do konca razpravlja. _ Dr. Stojadinovič zelo dobro ve, da ima mestni odbor JRZ dva avtomobila. Enega znamke »Chevrolet« in drugega znamke »Nash« ter da sta oba bila kupljena za stranko. To je on sam jasno in odločno dejal ne samo pred nami, temveč tudi pred drugimi. Gjura Jankovič je res dobil denar, da ta avtomobil kupi, toda ne zase, marveč za odbor stranke. Do zdaj dr. Stojadinovič vsaj v zasebnih razgovorih ni soglašal * temi škodlivkni akcijami Giura Jankoviča ter je vzbujal vtis, da se leli teh Janko* vičevih poslov otresti Dr. Stojadinoviču 6mo verjeti, da bo pri tem ostal dosleden. Toda zadnja njegova izjava nas je docela razočarala ter moremo zaradi tega imeti prav enako prepričanje, kakršnega je dobila javnost, da je namreč dr. Stojadinovič neraz-družljivo zvezan z Jankovičem, ko ga poskuša braniti pri takšnih njegovih podvigih. * Današnja »Politika« prinaša tudi izjavo poslanca ®ragoslava Pantoviča * ozirom na popravek Dragomirja Stojadinoviča, narodnega poslanca, zaradi Pan-tovičevega vprašanja o zadevi razširjanja zlobnih vesti * Jugoslaviji po agenciji Fumier, Dragoslav Pantovič dobesedno pravit Qk Dragomir Stojadinovič je po imenu vodja agencije Fumier in »Agence Economi-que et Financiere«, — a vsi vedo, da je pravi vodja čisto druga oseba — . je dal popravek na moje vprašanje ter je popravku v svojem listu »Vreme« dal naslov »Odgovor na klevete narodnega poslanca Dra-goslava Pantoviča«. 0 predmetu te interpelacije bodo razpravljali v narodni skupščini kjer bom ugotovil škodljive posledice dela teh agencij proti koristim naše države. Za tem bom pa, kar je mnogo zanimivejše za našo javnost, imel priliko odkriti vse zakulisno delovanje, poslovne stvari, razne tekoče račune pri švicarskih bankah in vloge slovitega gospoda Schwarza. za katerega je bila v finančnem zakonu svoj čas izdana posebna odredba, samo da bi mogel postati generalni konzul v Zurichu, tako da se bodo potem jasno razčistili odnošaji: tako g. Stojadinoviča kakor tudi g. Coulona in Is« ar j a in vseh onih znanih in neznanih agentov, ki so opravljali velike posla in služili težke milijone.« Romunija b* ipre ela ang eško jamstvo za mefe Bukareita, 7. aprila, m. V Pariza je zdaj ž* znan spored potovanja romunskega zunanjega ministra po Evropi. Min. Gaiencu se bo 18. in 19. aprila mudil v Berlina, 20. in 21. april« v Bruslju, 23. in 24. aprila v Londonu, 26., 27. in 28. apnla v Parizu, od 30. aprila do 2. maja pa bo v Rimu. BukareSta, 7. aprlia. Romunski zunanji minister Gaienco je v razgovoru z dopisnikom berlinskega Usta »BSrsen Zeitung« dejal, da ni mogoče ovirati nikogar pri tem, da bi sprejel jamstvo za svoje meje, naj mu £» nudi kdorkoli. ske države, na podlagi česar bf Anglija v primeru spopada dobila možnost ogražati Italijo tudi na tem delo Sredozemskega morja. Zaradi tega je Italija smatrala za potrebno, da začne s pomorsko demonstracijo proti Albaniji. Tirana, 7. aprila, m. »United Press« poroča: Včeraj je bil ustavljen redni potniški promet med Italijo in Albanijo. Oni Italijani, ki Albanije niso zapustili preteklo noč s posebnimi ladjami, so se umaknili na itali- jansko poslaništvo. Potnikom, ki so včeraj ob 9 hoteli potovati z letalom v Italijo, je bilo ob II sporočeno, da je promet proti Brindisi ju ustavljen, ker v pristanišču ni nobenih italijanskih letal. Prav tako ni bilo v pristanišču ladje, ki je vsako jutro prihajala iz Barija. Rim, 7. aprila, m. Italijanski zunanji minister grof Ciano je snoči sprejel jugoslovanskega poslanika v Rimu Boška Hrističa in imel z njim daljši razgovor zaradi položaja na Jadranskem morju z ozirom na zadnje razmerje med Italijo in Albanijo. Poljsko angleški sporazum o medsebojni pomoči Uradna Izfava o vsebini tega sporazuma London, 7. apr. o. Poluradno poročajo: Končna oblika angleško poljske pogodbe o medsebojni pomoči v primeru nemikega napada bo izdelana po vrnitvi zunanjega ministra Beck v Varšavo, ki se mora o tem Se pogovoriti s svojo vlado. Takoj po odhodu poljskega zunanjega mini-stra iz Londona se bodo začela podobna pogajanja med Anglijo in Romunijo in je v London sinoči dopotoval romunski poslanik Tilea, ki je iz Bukarešte prinesel nova navodila *a posvetovanja z Anglijo. Končna pogodba med Anglijo in Poljsko bo natančno določala, v katerem primeru sta si obe državi obvezani pomagati. Zdi se, da bo Poljska Sla Angliji na pomoč tudi, če bi Nemčija napadla Holandijo, Švico ali Francijo. Nadaljnje take pogodbe bo Anglija sklenila z Grčijo in Turčijo ter morda s Madžarsko. Razgovori med poljskim zunanjim ministrom Bsckom in zastopniki britanske vlade so se končali s skupno izjavo o medsebojnem sporazumu. Predsednik vlade Chamberlain je včeraj prebral v spodnji zbornici to izjavo, ki ugotavlja: 1. Razgovori s poljskim zunanjim ministrom Beckom so imeli širok obseg In so pokazali popolno soglasje med obema vladama glede splošnih načel; 2. Ugotovljeno je, da sta obe državi pripravljeni skleniti trajen vzajemen dogovor, ki bo nadomestil sedanje začasno in enostransko poroštvo, ki ga je britanska vlada dala poljski vladi; 3. Dokler se ne ustvari trajen dogovor, Je zunanji minister Beck dal britanski vladi zatrdilo, da se bo poljska vlada čutila obvezano pomagati britanski vladi P®® istimi pogoji, kakor jih navaja začasno poroštvo, ki ga je britanska vlada že dala Poljski; 4. Omenjeni trajni dogovor —- prav tako kakor začasna poroštva — ne bo naperjen proti nobeni državi, temveč mn bo namen, da zagotovi Poljski in Veliki Britaniji vzajemno pomoč, če bi prišlo do kakšne neposredne ali posredne nevarnosti za neodvisnost katere Izmed obeh držav; 5. Ugotovljeno }e, da bodo razna vpra-Sanja zastran točnejše določitve raznih okoliščin ali potrebe po takšni pomoči terjala poznejSe preučevanje, ko bo sklenjen omenjeni trajni dogovor; 6. Prav tako je ugotovljeno, da gornja določila ne pomenijo za nobeno od obeh pogodbenic ovire za sklenitev dogovorov z drugimi državami za utrditev miru. Poljski zunanji minister je davi odpotoval iz Londona. Poljski zunanji minister Beck je sprejel sinoči zastopnike tiska ter jim dal nasledijo izjavo: »Sporazum med Poljsko in Anglijo je v veliki meri olajšalo dejstvo, da ni bilo niti najmanjšega dvoma glede želje obeh držav, da ohranita mir ter da varujeta pri tem svoje koristi. Na osnovi naše izjave lahko rečem, da sem optimist za bodočnost. Poljska zunanja politika ni osnovana na protislovju. M bomo pri vodstvu svoje zunanje politike izvajali tudi v bodoče dosedanja načela ter ostali zvesti našim obveznostim Ostali bomo zvesti tudi načelu, da ne bomo nikoli prevzeli novih obveznosti, ki bi bile v nasprotju z obveznostmi, ki smo jih že prevzeli. Na koncu je Beck naglasil, da so odnošaji med Poljsko 100 milijonov Švicarskih frankov — dve milijardi dinarjev — za okrepitev državne obrambe bo določil švicarski zvezni svet. S tem denarjem bodo naredili še en obrambni pas nekaj kilometrov za sedanjim, ki potekajo ob meji med Švico in Nemčijo. Ostanek denarja bo Sel za letalstvo. 750.000 prostovljcev se je priglasilo v angleško vojsko do konca meseca marca, je izjavil angleški delovni minister v poslanski zbornici. Romunija bi radevolje sprejela tako jamstvo od Anglije, poudarja pa, da se ne &iti ogrožene od nikogar in najmanj od Nemčije, * katero je pred kratkim na lastno pobudo sklenila pomemben gospodarski sporazum. in Sovjetsko Rusijo urejeni s paktom iz leta 1932. Sodelovanje med Poljsko n Romunijo je kar naj-zaupnejše. Ureditev vseh vprašanj med Romunijo in Poljsko ni mogoče drugače, kakor z neposrednimi pogajanji med Varšavo in Bukarešto. Washington, 7. aprila, AA. Havas: Uradno poročajo, da leži v ameriških bankah vsota 3.7 milijard dolarjev. Ta rezerva se je v toku minulega tedna zvišala za 190 milijonov dolarjev. To veliko zvišanje neaktivne rezerve je v veliki meri posledica dotoka zlata iz Evrope, ki je v minulem tednu znašala 123 milijonov dolarjev. Vesti 7. aprila Sporazum o vzajemni pomoči med Poljsko in Anglijo naj prepreči prijateljstvo med Poljsko in Nemčijo ter ustvari napadalno zvezo proti Nemčiji. S tem je Anglija dokazala, da ne goji do Nemčije prijateljskih misli, marveč da jo bo skušala pri prvi priliki napasti s jiomočjo svojih zaveznikov. Nemčija je ob vseh teh prizadevanjih mirna — piše danes nemški tisk © včerajšnjih dogodkih v Londonu. Zveza med Anglijo in Poljsko ni naperjena proti nikomur, marveč sta se z njo Anglija jn Poljska obvezali le, da bosta druga drugi pomagali, če bi bilo to potrebno. Zaradi tega misli Poljska ohraniti dobro razmerje z Nemčijo in s Sovjetsko Rusijo. Tako razpravlja o pomenu londonskega sporazuma današnje poljsko časopisje. Madžarski listi zavračajo vse vesti o nekaki madžarsko bolgarski vojaški akciji proti Romuniji, katero naj bi ti dve državi pripravljali na pobudo Nemčije. Španska vlada zahteva od francoske vlade, naj ji izroči poveljnika bivših rdečih mednarodnih brigad Listerja, ker je dokazano, da je sam ubil ali dal ubiti 25 ljudi, med njimi škofa iz Teruela. Francoska vlada bo po strokovnjakih ugotovila, če gre za političen zločin ali za navadne umore. V tem primeru bo Lister izročen in v Španiji nedvomno obešen. Davi je v Sidneyu umrl predsednik avstralske vlade Lyons, star 59 let. Španske oblasti so na povelje generala Franca izpustile na svobodo 100.000 vojakov bivše rdeče armade, ki so bili v koncentracijskih taborih okoli Madrida. Izpuščeni so bili tudi vsi tisti častniki, ki nimajo na vesti nikakih dokazanih zločinov. Italijanska vlada uradno zavrača vesti, da je v Libiji več nemških vojaških oddelkov, ki dobivajo neprenehoma ojačenja. Redni železniški promet med Slovaško in Madžarsko je bil vpostavljen včeraj, ker je razmejitev med obema državama končana. Franeija in Turčija se pogajata za zadovoljivo ureditev vprašanja o pokrajini Sandžak, ki bi jo Turki radi priključili svoji državi. Zdi se, da bi bila Francija pripravljena Turčiji to pokrajino prepustiti, Če vstopi Turčija v francosko angleško obrambno zvezo. Francoski zunanji minister Bonnet je včeraj po- Caldne spre j sl [»oljskega poslanika v Pariza ukasiewicza in se z njim razgovarjal o bližnjem obisku zunanjega ministra Becka v Parizu. Beck pojde v Pariz v začetku maja. Anglija je podpisala ■ Združenimi državami pogodbo, po kateri bosta obe državi zasedli in 50 let skupno opravljali otočje Enderbury v Tihem morju in tam uredili obsežna letalska oporišča, ki bodo dobila pravi pomen šele v primeru kakega spopada na Tihem morju. Francija je v prvih treh mesecih letošnjega leta za tri milijarde 750 milijonov frankov več uvozila kakor pa izvozila. 8000 izletniških vlakov bo odpeljalo za praznike iz Londona na vse strani Anglije. Ravno tako so morali zaradi silnega navala ob praznikih ojačiti letalski promet. Angleški križarki >Warspita« in »Aberdeen« sta včeraj pripluli v italijansko letovišče San Remo in se tam zasidrali. Angleški admiral Je takoj po. prihodu obiskal italijanske oblasti. Ljubljana od včeraj do danes Vse kaže, da se bo leix» vreme za silo obdržalo prav tja do praznikov, če ne še eelo dalj rasa. Oblači se in oblači, za dež kaže vsak dan, pa se vendar še vzame od kakšne strani veter, ki prežene oblake in pomaga soncu do veljave. Davi je bil sončni vzhod kaj čmeren, ves horizont jo bil pregrajen z megleno ogrado. Pa se je kmalu nebo lepo zjasnilo in sonce je zmagoslavno obsijalo božji svet. Samo vprašanje je, če se ne bo ludi letos vreme ravnalo konec krajev le po starem, preizkušenem pravilu: če je na Veliki petek lepo, je na Veliko nedeljo rado grdo. Da le ne bi bilo tudi letoe tako! Veliki petek v cerkvi Pretresljivi so cerkveni obredi na Veliki pe-lek. Molitve in pelje nas spominjajo Gospodove smrti. Prelepi so motivi in simbolika posameznih obredov, ki jih ta dan gledamo v cerkvah. Resnobnost in žalovanje jih prevevata. V cerkvah je že zjutraj mnogo ljudi. Prihajajo pa ves dan prav do večera. Pred božjimi grobovi poklekajo in se zamujajo v pobožni molitvi. V Ljubljani so v vseh cerkvah božji grobovi prav lepi, so pa tudi vsako leto z izredno ljubeznijo urejeni. Priprave za praznike Za praznike morajo biti tudi domovi lepo očiščeni in osnaženi. Gospodinje imajo obilo dela. Treba je poribati tla po sobah, stopnicah, poribati pragove, očistiti medeninaste kljuke in ročaje, obrisati vrata, odstraniti prah z oknic, umiti >kna, nasuti z novim peskom poti. Dela čez glavo: ženske moči nazadnje od samih drobnih opravkov Ž8 skoraj ne vedo več, kje se jih drži glava. Za moške je boljše, če te dni sploh ne hodijo k hiši, ker sicer ne slišijo drugega kakor naj se spravijo preč in ne delajo brez potrebe napote, ko je že itak vse zastavljeno. Kadar gre za navadne opravke, pri katerih se človek lahko umaže, moškim ilak ne diši posebno, da bi pokazali, se že kam potuhnejo kakor vedo in znajo. Toda, ko začne dišati po poticah in ko oddaleč zagledajo krače, klobase in vidijo, da mislijo ženske že na barvanje pirhov, tedaj jih kar nekaj zasuče tja proti kuhinji. Potem pa že tako brkljajo okoli, da prav gotovo zadenejo ob kakšen pisker ali pa prekucnejo kakšno reč. Seveda zato slišijo prav posebno pridigo in se osramočeni ter prežeti z globokim kesanjem umikajo v skrito, varno zatišje, ker sprevidijo, da je res boljše, če jih ni blizu, dokler hudo delo ženskih moči pri hiši ni v kraju. Ogledovanje božjih grobov Popoldne se že dobi kakšen čas, da ljudje zavijejo z otroki iz hiše in se odpravijo v mesto. Najprej gredo v bližnjo cerkev, kamor navadno hodijo k maši. Tam si ogledajo božji grob in pomolijo. Potem pa gredo naprej ter ogledujejo božje grobove po vseh cerkvah. Med potjo se pogovarjajo, kako je tu, kako tam, kje je lepše. To ogledovanje traja navadno prav do večernih ur. Veselje je gledati otroke, ki s tako zaverovanimi in začudenimi pogledi strme v lepe božje grobove in skušajo priti čim bliže. Zvečer se odrasli spet odpravljajo v cerkve, da poslušajo postno pridigo in se notranje pripravijo na bližnje, vesele praznike. V cerkvah je ves dan dovolj obiskovalcev. Staro, mlado, otroci, fantje in dekleta, možje in žene in starčki — vse hiti k božjemu grobu; tam ,\a vedno gneča. Tiho je v cerkvah in mračno. Le redke sveče gore ob grobovih, in tiho šepetanje molitev se oglaša v tej tišini. Velik obisk na trgu Te dni je tudi na živilskem trgu izredno živahno. Ogromen jo obisk. Gospodinje prihajajo s košarami, cekarji, oprtačami. Težko obložene odhajajo, komaj nosijo, pošteno upehane prihajajo domov. Za praznike mora biti miza dobro obložena. Se revež si rad privošči kaj boljšega, da se praznik loči od navadnega dneva. Prodajalci že v ranem jutru vsak dan nanosijo in navozijo iz bližnje, pa tudi iz oddaljene mestne okolice, kar imajo pri hiši zelenjave in podobnega okusnega. Zlasti dobro so založene stojnice, pri katerih prodajajo zgovorni ljudje južno sadje, zlasti pomaranče. Te dni delajo imeni-len izkupiček tudi mesarji in prekajevalcl. Marsikakšno kračico je treba sneti s kavlja in jo spu-sliti v cekar. Prav dobro pa se pred prazniki godi tudi raznim konfekcijskim trgovinam in krojaškim podjetjem. Ljudje ponavadi z velikonočnimi prazniki odpro spomladansko sezono oblačenja. Prav In dni zagledaš namreč vse polno že spomladansko oblečenih ljudi v novih oblekah. Zatišie na reševalni postati Bližnji prazniki se močno poznajo tudi le na reševalni postaji. Vsak dan je zdaj manj prevozov. Od včeraj do danes so morali reševalci posegati le v štirih primerih- Naši reSevalct se nadejajo, da bo zdaj zavladalo zatišje kakor se za praznike tudi spodobi. Šele na drugi dan velikonočnih praznikov, na Veliki ponedeljek, bo nemara spet malo več dela. Za praznike seveda nihče ne sili rad v bolnišnico, če že ni res skrajna sila. Nasprotno: še tisti, ki se za silo pozdravijo, prosijo, da bi jih za praznike že spustili iz bolnišnice domov, ko je zdaj tako lepo na svetu, saj smo dobili prvo, veselo, zeleno pomlad, ki človeka kar sama od sebe potegne ven iz zatohle sobe pod veselo spomladansko nebo. Zato bo nemara jutri prevoz iz bolnišnice na domove narasel. Zdaj pa se nekaj: Včeraj 6mo v našem listu poročali o požaru v Kranju. Dejali smo, da so imele vse gasilske čete, ki so hitele na pomoč, defekte. To pa ne drži. Od ljubljanskih gasilcev so imeli defekt le prostovoljni gasilci, medtem ko poklicni gasilci niso imeli prav nobenega defekta, marveč so prišli na kraj požara v izredno hitrem času in popolnoma v redu. Ko pa so hoteli stopiti v akcijo, pa jim je bilo sporočeno, da bodo že Kranjčani sami lahko opravili, kajti požar je bil ob njihovem prihodu v Kranj že skoraj docela zadušen. Novo stanovanjsko poslopjo Poštne hranilnice Stanovanjsko poslopje naše Poštne hranilnice, ki ga grade na oglu Bleiweisove in Erjavčeve ceste, ee kaj naglo dviga. Gradi ga znano podjetje g. Miroslava Zupana. Prvotno naj bi bila zgradba primerna za vselitev dne 1. maja 1940, dela pa so napredovala toliko, da bo stavba že letos maja meseca pod streho, 1. novembra letos, torej pol leta prej, pa bo že godna za vselitev. Seveda bodo s tem dejstvom uradniki Poštne hranilnice prav posebno razveseljeni. Poslopje stoji na parceli, ki obsega 2200 kvadratnih metrov. Trinadstropno bo ter razdeljeno na tri hiše, ki so druga k drugi prizidane. Srednja hiša bo v vsem svojem obsegu trinadstropna, obe stranski pa bosta na končnih polovicah dvonadstropni. Fasada bo ob obeh ulicah dolga 40 metrov. Novo poslopje bo imelo 28 cenenih, zdravih in lepih stanovanj, v katerih je tudi moderna kopalnica s plinsko napeljavo in kabinet. Vse kuhinje bodo imele razen navadnega štedilnika tudi še plinskega. Poslopje bo imelo sušilnico in likalnico, vsaka hiša zase pa svojo pralnico. Dvorišče bo ob stavbi tlakovano, zadaj pa bo imelo vrt z otroškim igriščem in bazenom. Novi poštni ravnatelf v L'ubij a ni S kraljevskim ukazom 'je bil upokojen dosedanji poštni ravnatelj v Ljubljani, dr. Anton Va-gaja. Za novega poštnega ravnatelja je bil postav-lje g. Jože Štukelj. Stolnica. Danes zvečer ob pol 8 bo postna pridiga prevzv. gospoda škofa dr. Gregorija Rožmana. Po pridigi bo zbor gg. bogoslovcev pel slovenski pasion. Nato bo stolni kor zapel žalostinke. Spominski zbornik ob 20 letnici Jusosiavije Lani dne 1. decembra smo praznovali praznik Zedinjenja, ki je bil pomembnejši zaradi tega, ker je bil to že dvajseti od rojstva naše nove države. Kakor je Leonova družba leta 1929. izdala zbornik Slovenci v desetletju 1918—1928, tako se je pojavila tudi sedaj potreba podati pregled dosedanjega življenja Slovenije v Jugoslaviji od leta 1918. dalje. Zaradi tega je vznikla tudi zamisel za dvajsetletnico izdati zbornik, ki naj bi v razpravah i*pod peres najbolj znanih in usposobljenih avtorjev prinesel pregled našega življenja v novi državi, sedanjo stanje naše duhovne in gmotne kulture ter na podlagi tega tudi smernice za našo bodočo kulturno* gospodarsko in socialno politiko. Inventarizacija obstoječega stanje je tem bolj potrebna, ker na vseh koncih in krajih čutimo, da nam manjka prav slika o tem, kaj smo imeli, imamo in kaj še potrebujemo. Da bo publikacija na dostojni višini, jamči sestava uredniškega odbora, katerega tvorijo gg. dr. Mal, dr, Stele in dr. Lavrič. Zemljepisni opis Slovenije bo prispeval dr. Valter Bohinjec, pregled slovenske zgodovine po vojni pa bo podal inšpektor prof. Kranjc. Za zbornik sta prispevala dva odlična prispevka tudi predsednik senata dr. Anton Korošec in ban dr. Marko Natlačen. 0 naši upravi razpravljata pomočnik bana g. Stanko Majcen in dr. Davorin Trstenjak, o cerkveni in stanovski upravi piše Viktor Steska. Kulturni oddelek je izredno bogat, zanj je prispevala cela vrsta naših najboljših poznavalcev razmer. Gospodarski del obsega 17 strokovnih razprav o vseh panogah našega gospodarstva s številnimi 237 litrov vina je Izteklo v kanal Več uvidevanja za stisko našega kmeta — Neznosno stanje zaradi troiarinskih predpisov Maribor, 6. aprila. Danes ob 12 uri se je odigral pred glavno pošto na Slomškovem trgu razburljiv dogodek. Mlad kmet je peljal na vozu dva soda vina. Voz je spremljal uradnik mestnega tržnega urada, obkrožala pa ga je velika množica radovednežev. Kmet je postajal vedno bolj razburjen, nazadnje pa je z besedami »s svojim vinom napravim, kar hočem« izbil iz obeh sodov čepe, da je začelo vino v curku teči. Iz sodov je teklo po vozu na cesto, kjer se je v potoku izlivalo v kanal. Ljudje, ki so obkrožali voz, so kar onemeli gledali prizor. Nekaterim so se pošteno cedile sline po dobri kapljici, ki je odtekala iz sodov. Ko so bili prazni, se je kmet zopet povzpel na voz ter se odpeljal. Prizor, ki je vzbudil med ljudmi toliko pozornosti, je značilen primer, kako neprimeren je naš trošarinski zakon, ki udarja predvsem vinogradnika ter mu jemlje skoraj vsako možnost vnovčevanja vina. Že od nekdaj je bila navada med vinogradniki iz Slovenskih goric in med kmeti na Dravskem polju, da so si za velike praznike med seboj izmenjavali vino in živila. Zlasti pa se je vršila zamenjava na spomlad za semen- sko žito in krompir. Vinogradnik! v Slovenskih goricah pridelajo malo živeža in več vina. Dokler so lahko vino prodajali po primerni ceni, so si na spomlad nakupili semenskega žita in krompirja, ker so v teku zime porabili vse poljsko pridelke-Zamenjava se je največkrat vršila na mariborskem trgu. Odkar pa so v veljavi novi trošarinski predpisi in odkar se pri nas v Sloveniji z znano našo strogostjo izvajajo, je tudi takšna zamenjava nemogoča. Kmet, ki hoče vino zamenjati za živež, mora prav tako plačati od vina trošarino, kakor če bi ga prodal gostilničarju. Tudi ta kmet, ki je pripeljal danes na mariborski trg dva soda vinn, da bi ga zamenjal za semenski krompir, bi bil moral plačati trošarino. Toda, kako jo bo plačal, če nima denarja niti za sol. Če pa bi trošarino — dva dinarja od litra — tudi plačal, gotovo ne bi mogel potem tako dragega vina zamenjati za krompir. Ko ga je tržni organ na trgu prijel ter zahteval od njega plačilo trošarine, v nasprotnem primeru pa bi bila sledila zaplemba vina, je kmet v svoji silni jezi enostavno izpustil vino v kanal. Dogodek, ki se je danes odigral na mariborskih ulicah, je resen primer, kako malo razumevanja je pri nas za stisko našega kmeta. Šahovska tekma za državno prvenstvo Včeraj je bil prost dan in so bile odigrane le prekinjene partije. Iz prvega kola je preostala partija med dr. Kalabarjero in Broderjem. Igralca sta so brez boja zedinila za remis. Kljub Bro-derjevi prednosti — imel je kvaliteto več — je bila pozicija takoj izenačena tako, da je bil remis neizbežen. Iz drugega kola je ostala partija med Tomičem in Furlanijeni. Igrala sta špansko partijo v spremenjeni varianti. Furlani je v začetku slabo igral, pozneje pa se je popravil in po 87 potezi izsilil remis. Partija je bila prav za prav že v središčnici remis, ker sta igralca imela trikrat enako postavo figur. Vodja turnirja pa remisa kljub Furlanijevi zahtevi iz nerazumljivega vzroka ni hotel priznati in se je igra morala nadaljevati. Bila je to dozdaj najdaljša partija. Trajala je nad devet ur. KostiS in Tomovič sta odigrala v petem kolu prekinjeno partijo. Kostič je v začetku svojega nasprotnika nadigral in je upravičeno lahko upal na zmago. V končnici pa je Tomovič e spretno igro izsilil večni sah proti Kostiču, ki je tako danes brez boja moral priznati partijo za remis. Igra med Preinfalkom in Lešnikom se je danes na veliko presenečenje čisto preobrnila. Prein-falk je kot beli zelo slabo etal, toda pri nadaljevanju sta prišla oba igralca v veliko časovno stisko in sta morala v desetih minutah narediti dvanajst potez. Tu je Preinfalk s spretno igro izenačil in po zamenjavi figur postal nenadno boljši. Vsi Lešnikovi napori, da bi izenačil, so ostali brezuspešni in se je moral nazadnje vdati. S tem si je Preinfalk priboril zelo važno točko. Stanje po petem kolu: Pirc, Vukovič 4, Bro-der, Scbreiber, Kostič 3.5, Preinfalk, Tomovič 3, dr. Vidmar, Avirovič 2.5, Vidmar ml., Filipovič, Furlani, Lešnik 2, Petek 1.5, dr. Kalabar, Rožič 0.5. Danes igrajo šesto kolo. Največje zanimanje vlada za igro med Pircem in Vukovičem, ki sta dozdaj oba v vodstvu. Dr. Vidmar bo kot črni igral proti Lešniku, Vidmar ml. pa kot beli proti Kostiču. Dva specialista za hranilne knjižice obsoiena Maribor, 6. aprila. Zadnja leta je prenehala trgovina s hranilnimi knjižicami, z njo vred pa so prenehale tudi številne sleparije, katerim so bili izpostavljeni neuki lastniki knjižic. Brezvestni trgovci s knjižicami in mešetarji so jih sleparili na vse mogoče načine. Precej teh pijavk je že prejelo primerno plačilo pred sodiščem, od časa do časa pa se že vedno znajdejo na zatožni klopi takšni mešetarji, katerih sleparije so prišle naknadno na dan. Zaradi sleparij s hranilnimi knjižicami 6ta se zagovarjala danes pred mariborskim okrožnim sodiščem 30 letni trgovski potnik Karel Mohorič iz Ptuja in 31 letni kujigovodja Karel Križanec iz Budine. Oba osumljenca sta se leta 1937. bavila z nakupom in prodajo hranilnih knjižic. Tako sta opeharila s temi mešetarskimi posli tajnika posojilnice v Cirkovcih Ekarta najprej za C293 din, čez nekaj dni pa še za 9642 din. Oba sta namreč kupila od kmetov njihove hranilne knjižice, za katere pa nista ničesar plačala, pač pa sta pridobila Ekarta zato, da je jamčil pri kmetih za izplačilo. Ker se mešetarja nista zmenila, da bi poravnala dolžne svote, so kmetje prijeli Ekarta, da je moral svoje jamstvo izpolniti. Križanec pa je dajala pred sodiščem tudi še odgovor za laž-njivo obdolžitev, kor je ovadil na davčni upravi v Ptuju nekega posestnika, da ga je ta nagovarjal, naj spravi s sveta davčnega inšpektorja Alberta Primca. Ta obdolžitev pa se je izkazala kot lažujiva. Sodišče je obsodilo Križanca na 5 mese- statističnimi podatki, katere so prispevali naši gospodarski strokovnjaki z g. Ivanom Avsenekom na čelu. Končni del f. j. četrti pa obsega prerez naše socialne in zdravstvene politike v (»vojnih letih. Zbornik je že večinoma postavljen, tako da je pričakovati, da bo izšel že meseca maja. Ker bo zelo lepo opremljen, bo tudi zunanja oblika odgovarjala vsebini. Obsegal bo okoli 500 strani gradiva, slik, grafikonov itd. cev strogega zapora, Mohoriča pa na 3 mesec* etrogega zapora, oba tudi na 600 din denarne kazni in na izgubo častnih pravic za dve leti. Šport v zadnji minuti Trideset tujih dirkačev je že prijavljenih za znano nemško kolesarsko dirko »Deutschland-fahrt«. Dirka bo trajala letos od prvega do 23. junija. Zamišljena je kqt nekakšna antiteza znani dirki _»Tour de France«, ki 6e je letos ne bodo udeležili ne nemški, ne italijanski kolesarji. V celem je dozdaj prijavljenih 74 tekmovalcev, ki bodo 1. junija v Berlinu na startu. Od teh je 44 Nemcev, 30 pa je tujih vozačev. Francija, Belgija, Italija in Švica bodo nastopile na tekmi s po šestimi dirkači. Mešano dirkalno ekipo pa bodo sestavljali Danci, Luksemburžani, Holandci in Španci, Prireditelji so v razgovorih tudi šo s Holandcema Schultejem ter Middelkampom in « »pauci Monterom, Ezquerrom ter Canardom. Lou Broullland-Christoforidis! V Parizu vlada za boksarski match med Lou Brouillardom in grškim boksarjem Christoforisoin ogromno zanimanje. Prireditelji sodijo, da bodo tokrat pospravili rekorden zaslužek. Obvestila Najfinejše se ura*a glasba v komorni glasbi. To panogo glasbenega ustvarjanja ali udejstvovanja zastopa na naših koncertih najpogosteje godalni kvartet. Bolj redki so koncerti s triom (violina, čelo, klavir). To sestavo bomo slišali deloma kot samostojni koncertni faktor, deloma pa kot spremljevalca sopranistke na večeru komorne glasbe, ki bo v petek, dne 14. t. m., v veliki Filharmonični dvorani. Izvajalci koncertnega sporeda bodo: Ksenija Iiušej, koloraturni sopran, Albert Dermelj, violina, Bogomir Leskovic, Selo, in Marijan Lipovšek, klavir. Začetek koncerta ho ob 20, i vstopnice pa so že v predprodaji v knjigarni Glasbene matice na Kongresnem trgu. Članstvu Učiteljskega pevskega »bora »Emil Adamič« spouočamo, da bo prihodnji pevski tečaj 13., 14. in 15. aprila t. 1. v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani. Začetek tečaja bo 13. aprila točno ob 10 dopoldne. Tajništvo- flerAllen: 193 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Napoleon je prekrižal roke in gledal nanj z nagubanim čelom m vrha stopnic. Iz uliee mu je odgovarjalo pritrjevalno tuljenje. >Vive Bonaparte, k bas les bamjuiers!« Elegantni obiskovalci gledališča so obstali plašni in tihi. Niso si upali na ulico, kjer je vladal strah in teror. Zanikrna druhal je imela proste roke. Samo mali mož na vrhu stopnic jih more rešiti. Čakali so. Napoleon je dvignil roko. Ulica je umolknila. Skupina žensk, ki je opletala z neko prošnjo, je prišla k njemu in mu jo predala. Josefina se je oklenila njegove roke. »Kaj? Kruh stane 10 soujev?« je vzkliknil nejevoljno. »In ga še ni,c je vreščala ena izmed žensk. »Mi gladujemo in lo po tako dobri letini.« *Strašno,i: je dejal prvi konzul, »špekulanti so se zakleli proti nam- Kaj pravite, ali ni res, moji prijatelji?« jo vzkliknil in pokazal na prošnjo, ki je ni prečita!. »Pomagal vam bom.« Ena Izmed žensk, ki je še pred nedavnim s svojim pletenjem sedela ob giljotini, nt mogla krotiti svoje besnosti, čeprav je bila plačana. »Vi ljudje 7. našivki in bankirji ste siti. Toda narod Škriplje a praznimi zobmi!« je kričala in se podbočila. V svojo nesrečo je bila pravi debeluh. Napoleon se je zasmejal. Tedaj je bil ie razmeroma suh. »Kdo izmed naju je debelejši?« je vprašal zasmehljivo, Vse je bilo navdušeno. Vzel je prošnjo In šel čitajoS po stopnicah k Ouvrardu. Nato je obstal. »Meščani,« je vzkliknil. >Slišal sem vaše pritožbe. Upravičene so. Hvala vam. Samo pokličite me in uslišal vas bom. Jntri bodo pekarne odprte. Kruha bo dovolj. Cena kruhu bo znižana za dva -ousa na hlebček. Jaz bom zapovedal tako. Kdor se mi bo upiral In motil mir, ga bom kaznoval.« Obrnil se je in ponudil Josefini roko. Slovesno je šla po stopnicah In stopila poleg njega. Oglašujoče in navdušeno kričanje se dvignilo do neba. Še enkrat je dvignil roko. Sedaj se je zdelo še njemu, da je vse pristno. »Takoj bom začel s kaznimi,« je vzkliknil. Obrnil se je k Ouvradu. »Vi in vam enaki, gospod bankir, ste zakrivili nepotrebno lakoto v Parizu. Ali vas nisem svaril?« — Ouvrard je sklonil glavo — »Toda vi me niste hoteli poslušati. Izgnani ste v Španijo, Tam je dovolj lakote. Ne smete se prej vrniti, predno vas ne dam poklicati. Nika-kih ugovorov. Naprej!« — pokazal je na čakajočo kočijo. V smrtni tišini je stopal Ouvrard po stopnicah navzdol, kot zlomljen mož in vstopil, Nato je blazna in navdušena drhal začela tuliti znova. Odpeljali so se takoj, toda komaj so se mogli prodreti. Orožniki se niso nič več šalili. Nastopiti so morali v resnici z vso silo, Simba je glasno lajal. Pri tem nepričakovanem in ošabnem zasmehovanju iz notranjosti kočije, je začelo deževati na voz blato. Metali so vse, kar ie bilo pri roki. Ko so zavili okoli ogla v neko mirnejšo ulico, je razbil kamen zadnje okno in zadel Ouvrarda v glavo. Ouvrard je stokal in jokal od ponižanja. Malo črepinje razbitega okna so obvisele v njegovih laseh. Hiteli so proti mostnim vratom Antonio je trdno držal Simbo. Za njim so donele srebrne trobente spremstva prvega konzula. Sedaj je zapustil gledališče. sVive Napoleon! Vjv0 l0 Consul!« Ta večer je padel ludi prvi« klic »vive 1’Empereur!« Napoleon se je smehljal- Angela je v svoji oblaČilnici položila diamante nazaj v šatuljo In se sklonila čez nje. Njene solze, ki so padale na črni žamet, so se svetlikale kot majhni prazni kamni. Ko so prišli Izven meja mestnega obzidja na južni strani, se je Ouvrard naslonil nazaj in opazoval sliko sreče s kolesom na stropu kočije. Zdela se mu je temnejša v razpršeni mesečni svetlobi. Samo ogledala so se svetlikala v razkošni kočiji, ki 50 je težko pomikala proti Pirenejem. * »Jezus,- jo rekel Ouvrard, in si potipal glavo s robcem, 61. poglavje. Čevlji jn nogavice. Gostilna v Bayonno je privabljala potnike, ki so hoteli obiskati Španijo, ne toliko zaradi svoje dobre postrežbe kakor s strahom pred nadaljnjim potovanjem, ki jim ga je znal vlili gostilničar. Lahko bi si mislili, da je dobival ta ljubeznivi in kot polh rejeni mož, državno podporo iz Pariza, zato da je goste pregovarjal, da ne bi zapustili Francije. 1X .veliko Antonijevo nezadovoljstvo je znal s strahotnimi prav- o roparskih napadih in naporih odlagali iz dneva v dan odhod Ouvrarda in njegovega spremstva. Veliki bankir prav sedaj ni imel nobenega veselja izpostavljati se novim, zlasti telesnim neprijetnostim. Njegova bolečina zaradi zadnjega prizora v Parizu, kamen, ki mu je načel kožo na glavi, vpitje in grozeči obrazi ljudskega’ sovraštva in splošno zaničevanje, ki je spremljalo njegov odhod, je Ouvrardu povsem razkrojilo živce. Javno objavljena nemilost — čeprav samo igrano — jo bila čisto novo doživetje za moža, ki je poznal samo tiho zmage ali skrite poraze. Brez velikega premisljanja se je pokazal pripravljenega prevzeti vlogo krivca, toda pri tem ni slutil, kako bo to učinkovalo na njegovo naravo. Sedaj so je vedel tako, kakor da bi bil resnično kriv In kakor da bi ga resnično obremenjevali grehi drugih. Ne- prikrite obdolžitve prvega konzula so mu še sedaj očitajoče zvenele po užeeih.^ Se veduo nm je zvenelo v ušesih vpitje drhali in v svoji domišljiji je vedno znova slišal prasketajoč udarec kamna. Mož je nedvomno hudo trpel. Že sam pogled na njegov obraz je to dokazoval. Antonio se je spomnil, kako se je razblinil »jaz« po srečanju strica Otona z Napoleonom. Bal se je, da ne bi kaj sličnega še v večji meri zadelo tudi Ouvrarda. Ta domneva pa je bila samo delno pravilna. Besnica je bila globlja, kajti dogodki v Panzu so strli na znotraj že močno načeti živčni sistem. Ouvrard je ze preje svoje živco včasih prav z muko obvladoval. V njegovem življenju so bila nekatera lemeljna doživetja, ki Jih je pred drugimi skrival zato, da jih ni bilo treba priznati pred samim seboj. Čeprav mu šo ni nikdar grozil javni Škandal (pri nakupu kakih pomembnejših življenjskih potrebščin je bil namreč celo mučno previden) je bila vendar nežnejša jn občutljivejša stran njegovega bistva v stalni zaskrbljenosti zaradi njegovih neumnih kapric in ga je vedno silila, da si je moral predstavljati, kako bi bil izpostavljen posmehu. V resnici Ouvrardove skrivnosti niso bilo nečastne. Ce bi bile znane, h« nihče ne bi zaničeval, ampak bi po mu kvečjemu zasm^ hoval in ga obžaloval. loda on so je žo davnaj zagrizel v misel, da jo povsem drugačen od drugih ljudi in da so njegovi grehi, prav tako veliki kot njegovi uspehi. Njegovo stremljenje po finančni jnoči, jo imelo prav za prav namen opravičiti ga v očeh drugih ljudi. Ko pa je v Parizu namesto Napoleona prevzel vlogo krivca, se je zgodilo nekaj zelo čudnega: dogovorjena burka se je nepričakovano spremenila v žaloigro. Od tu in tam N« razvoj pogajanj med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in dr. Vladkom Matkom gleda vsa država z velikim optimizmom. Zagrebško ir belgrajsko časopisje izraža upanje in pre-pričanje, da sc bo delo za ureditev naših notranjih vprašanj doseglo kaj kmalu in sicer v zado-vc\tj«tvo vseh treh jugoslovanskih narodov, Izjave Dragiše Cvetkoviča in dr. Mačka, ki sta jih dala v torek in sredo, potrjujejo napovedi ki menijo, da do končnega sporazuma med Belgra-dotn in Zagrebom ni več daleč, odnosno da m več takšnih zaprek, ki bi se nc dale odstraniti. Zlasti naglašajo tisti del uradnega sporočila z zagrebških pogajanj, kjer stoji, da sta 6i bila pred-sodnik vlade in dr. Maček edina v pogledih na ureditev najnujnejših vprašanj, namreč na rešitev hrvaikega vprašanja. Vprašanje postopka, kako bi se izpeljal sklenjeni sporazum, je drugotnega pomena, ker so tudi vsi opozicijonalci mnenja, da bi način, kakor so ga oni sami priporočali v svoji spomenici iz Farkašiča, preveč zavlekel ostvaritev. Zato so za vsak tak postopek, ki bi omogočil naglo uveljavitev sporazuma. Zato V6a javnost z nestrpnostjo pričakuje nadaljevanje po* gajanj med predsednikom vlade Drag. Cvetkovičem in dr. Mačkom, ki bodo takoj po velikonočnih praznikih. Proti o&tkom, Id jih fe objav« « svojo inter. pelacijo m predsednika vlade in notranjega tni-niitra narodni poslanec Dragoslav Pafltovic, se hrani poslanec Dragomir Stojadinovic, brat prejšnjega predsednika vlade. Dragomir Stojadinovic pravif da agencija »Fournier«, katere bel grajski dopisnik je, ni nikdar razširjala _ neresničnih m vznemirljivih vesti o stanju v naši državi, pač pa samo vesti o dejanskem stanju brez kake škode za ugled naše države. Stojadinovič pravi, da bo poslanca Pantoviča tožil sodišču, da bo tam lahj ko dokazal svoje trditve. Pač pa se Stajadmovic nič ne brani proti očitkom, da je bil v zelo dobrih zvezah z nekimi judovskimi bankirji v ra-riru in drugimi judi izven meja naše države. Alera Djure Jankoviča v zve« z »Speljanim avtomobilom belgrajske organizacije JKZ se m Pojasnjena. Odborniki JRZ vztrajajo pr, trditvi, da je bil avtomobil last stranke, med tem ko Jankovič spet ne odneha od trditve, da je vowl<* njegovo in da ga je plačal s svojim denarjem. V njegov prilog je spregovoril tudi dr. Milan Stoja-dinoviž, ki trdi, da je avtomobil dejanska Jankovičeva last. Vidi se, da bo merodajna le ugotovitev, do katere bo prišla policija, ki stvar preiskuje. Zverinske mučitelje in morilce, ki so ubili 80 letnega starca Alekso Novakoviča v Petrwcu na Mlavi, so orožniki že po 4 dneh izsledili. Sest roparjev je vdrlo v hišo Novakoviča in zahtevalo denar. Ker 6tari Novakovič ni hoitel zahtev izpolniti, so ga začeli nečloveško mučiti. Pobili so na na tla s puškinimi kopiti, nato pa rezali z njega meso, ga zbadali z noži in ga pekli na ognju. Starec jo v strašanskih mukah izgubil zavest m kmalu po zločinu umrl. Skrivališča denarja jim p* le ni izdal. Orožniki so štiri dni stikali za morilci, toda prvo sled za njimi so pokazale stopinje, v katerih se je poznalo 32 žebljev. Po tej sledi so prišli do hiše bližnjega posestnika, ki je svoje pomagače tudi izdal. Vseh je bilo sest. Do zadnjega «<* stari robijaŠi, ki so odsedeli ze lepo število let za zamreženimi okni. Do priznanja pa jih je spravila vest, da je stari Novakovič okreval in potem izdal razbojnike. Neverjetno pretkanega in predrznega goljuia je prijela belgrajska policija. Že 17 let ga jo zasledovala, pa sc je mož pod tujim imenom sprehajal po Belgradu in drugih mestih m bil med tem časom celo dvakrat v državni službi. Leta 1922. ie zagrešil več prevar, pa je hitro dobil listine po nekem umrlem maturantu m jih porabil, kajti sam se je pisal Dragoslav Petrovič, a umrli maturant Dragutin Petrovič. Kmalu potem je bil policijski uradnik v Kosovski Mitroviči, nato o,b-einski tajnik v drugem kraju, končno pa je pr e dobrimi desetimi leti zaprosilza \*°e‘di nem ministrstvu v Belgradu. To službo bi bil tud pp (Sa ne bi spoznal nekdo in ga pnjavu 3*%. as - pred kratkim oblasti to ugotovile. 3 dinarji *a liter bencinske mešanice bi p« mnenju jugoslovanskih avtomobilistov popolnoma zadostovali, če hočemo pomagati razvoju avtomobilizma pri nas. Poleg tega bi se morale znizati davščine na motorna vozila, ki so visoke zlasti v dravski, savski in primorski banovim. Prav tako bi se morala ukiniti taksa na pnevmatike ki je izredno visoka v Sloveniji. Avtomobilski klubi se I rudj jo, da bi dvignili pri nas avtomobilski promet, in so zato na obmejnih postajah odprli svoje podružnice, kjer dobe tujci vsa pojasnila glede cest, cen goriva in glede hotelov v nat>i državi. Take informacijske pisarne že obstoje na I lanini pri Rakeku, na Jezerskem vrhu, na Korenskem sedlu in v Splitu. Letos pa bosta odprti dve novi, in sicer v Itorgošu ter Caribrodu. Svojega moža Je oslepila Visenija StokičJz Velikega Gradišta. Po nekaj letih zakona s, je Visenija zaželela spremembo in 6e je začela družiti z Aleksandrom Živojinovičem. Ko je mož za meno nezvestobo izvedel, jo je skušal zlepa pripraviti, da bi se spet posvetila družini. Vsenija pa jc bila slepa za vse to. Neko noč, ko je mož spal, je Vzela pripravljeni strupeni prašek in ga sesula možu v oči. Strup je začel delovat šele kasneje, vendar pa mož do zadnlega ni vedel, kaj da mu je prav za prav vzelo vid. Žena je po, tem dogodku pobegnila od njega in se preselila k prijatelju. Ko pa jo je slepi mož na cesti srečal, je na njo ustrelil. Zadel jo je v roko, toda poškodba je bila taka, da so morali Viseniji odrezati roko. Besna zaradi moževega maščevanja je začela Visenija govoriti po vasi, da je bila ona tista, ki je Stoklča oslepila, Te besede so jo drago veljale. Orožniki so jo zaprli, sodišče pa bo izreklo strogo kazen, Jetniškega paznika je ubil v zaporih zemunskega okrajnega glavarstva neki Luka Šujica. 1 a potepin je prišel dopoldne v glavarstvo in zahteval, naj ga zapro, ker se boji kmetov iz Bataj-nice, češ da ga preganjajo. Sprva se^ je uradnikom zdelo, da imajo pred seboj zmešanega človeka, pa so mu zato dali nekaj dinarjev in ga napodili. Ko pa se je Šujica ponovno vrnil in ponovil zahtevo, naj ga zapra in potem izženejo, ker nima nobenih listin, so ga zares zaprli. Toda Popoldne, ko mu je jetniiki paznik prinesel jed, ie Šujica planil nanj in ga z nožem zabodel v ?rce. Ranil je tudi tri druge paznike, ki so svojemu tovarišu priskočili na pomo,č. Pri preiskavi Pa 60 ugotovili, da je Šujica hotel simulirati norost, ker je bil prejšnjo noč ubil nekega človeka, čigar istovetnosti še ni60 mogli učotoviti/ 795 zadružnih delavcev je vzgojila Zadružna šola Tridesetletnica učne ustanove, ki ie bila do nedavnega edina v naši državi Ljubljana, 7, aprila. V sredo, dne 5. aprila 1939, se je ob zaključku letošnjega tečaja Zadružne šo.le v Ljubljani slovesno proslavila 30 letnica delovanja imenovane šole. Proslave so se udeležili: g. dr. Šalih Udžvarlič, šef odseka za propagando zadružnega poljedelstva pri ministrstvu za kmetijstvo, ki je zastopal g. ministra za kmetijstva; g. Ludvik Puš, zadružni referent banske uprave, ki je zastopal g. bana; g. direktor Bog. Remec, ki je zastopal Zadružno zvezo v Ljubljani; g. Ivan Pipan, predsednik Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, ki je zastopal imenovano zvezo; vsi člani učiteljskega zbora: gg, Josip Gogala, direktor, Karel Dermastia, Anton Kralj, Franc Koblar, Leopold Namorš, Rudolf Schauer, inž. Franc Štrajnar, Miroslav Bertoncelj, dr. Janez Kraljič, Jože Kranjc in inž. Primož Simonič; vsi učenci I, in II. letnika Zadružne šole. Proslavo je otvoril direktor šole g. Josip Go-gala, ki je izvajal: »Ob zaključku letošnjega tečaja Zadružne šole v Ljubljani smatram za 6vojo čast in dolžnost, da pozdravim v naši sredi V6e gg. zastopnike, ki so s svojim prihodom k današnji slovesnosti dokazali, kak<* zelo se zanimajo za delovanje Zadružne šole in za usposobljenost absolventov te šole, ker vedo, da so novi zadružni delavci še vedno potrebni in da vodstva zadrug niso še povsod v rokah zadružno izobraženih članov upravnega in nadzornega odbora. Vse gg, zastopnike najlepše pozdravljam in se jim zahvaljujem, da so nas počastili s svojo navzočnostjo in to tem bolj, ker praznuje Zadružna šola svoj 30 letni jubilej. Zadružna šola v Ljubljani je dovršila v letošnjem šolskem letu 30 let svojega delovanja. Dr. Janez Ev. Krek je v seji takratnega kranjskega deželnega odbira dne 28. marca 1908 predlagal, naj se ustanovi v Ljubljani dvorazredna trgovska šola in z njo v zvezi zadružna ola, ki naj podaja kmečkim posestnikom in njih sinovom, pa tudi drugim mladeničem pregledno temeljno izobrazba iz zadružništva, da bodo mogli ustanavljati in voditi kreditne in blagovne zadruge. Predlog je bi! soglasno sprejet in deželni odbor kranjski je s svojim sklepom z dne 20. julija 1908 poveril priprave za organizacijo in otvoritev šole prvemu ravnatelju g. Bog. Remcu. Prvi tečaj Zadružne šole je bil odprt dne 11. novembra 1908, Zadružno šolo je vzdrževal kranjski deželni odbor, Zadružna zveza v Ljubljani pa je dajala podpore učencem. Za vodstvo administrativnih in denarnih poslov je bil sestavljen poseben kura-ttvij. Kuratorij je vršil 6voje posle do likvidacije kranjskega deželnega odbora, ko je prešla Slovenska trgovska šola v Ljubljani dne 1. Junija 1920 v državno upravo, nadzorstvo nad Zadružno šolo je pa prevzelo ministrstvo za kmetijstvo, do-čim je vzdrževalne stroške Zadružne šole prevzela Zadružna zveza v Ljubljani, ki je sama nosila vse stroške do pričetka šolskega leta 1923-24, ko je pristopila k vzdrževanju Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani in so se razdelili stroški Zadružne šole med obe zvezi tako, da je nosila Zadružna zveza dve tretjini, Zveza slovenskih zadrug pa eno tretjino vseh stroškov. To lazmerje je trajalo do konca šol. leta 1929-30. Počenši s šolskim letom 1930-31 do 1936-37 je nakazovalo ministrstvo za kmetijstvo letno podporo po 40.000 din, iz katere vsote so se .pokrivali vsi stroški šole. V šolskem letu 1937-38 se je razširila Zadružna šola na dva letnika. Slovesna otvoritev II. letnika je bila dne 24. jan. 1938 in za to leto je nakazalo ministrstvo za kmetijstvo 60,000 din podpore. Zanimanje za Zadružno šolo je bilo takoj ob otvoritvi veliko in se je vedno bolj stopnjevalo. 2e več let zaporedoma se je zgodilo, da se je prijavilo za vpi6 veliko več učencev, nego jih je bilo mogoče sprejeti. V posameznih letih je bilo sledeče število učencev: v šolskem letu 1908-9 25 udeležencev, 1909-10 35 udel., 1910-11 27 udel., 1911-12 26 udel., 1912-13 35 udel., 1913-14 37 udel., 1920-21 20 udel., 1921-22 31 udel., 1922-23 36 udel,, 1923-1924 38 udel., 1924-25 39 udel., 1925-26 41 udel., 1926-27 39 udel., 1927-28 45 udel, 1928-29 44 udel,, 1929-30 36 udel, 1930-31 38 udel, 1931-32 36 udel, 1932-33 39 udel, 1933-34 39 udel, 1934-1935 37 udel, 1935-36 39 udel, 1936-37 41 udel, 1937-38 v obeh letnikih 63 udel, 1938-39 v obeh letnikih 65 udeležencev. Učni uspeh je bil naslednji: Z odličnim uspehom so zdelali 152, zdelali so 643, skupno zdelali 795; zdelali ni60 62. Mnogoteri absolventi Zadružne šole sodelujejo pri upravah najrazličnejših zadrug v vseh okrajih dravske banovine. Mnogi izmed njih stoje prav v prvih vrstah zadružnih delavcev. Pa tudi v drugih banovinah posebno v savski, primorski, drinski in zetski deluje mnogo absolventov Zadružne šole, ki dosegajo najboljše uspehe na zadružnem polju. Letošnji tečaj Zadružne šole se je pričel doc 17, okt. 1938 in je trajal do 5. aprila 1939. Za vpis v I. letnik se je priglasilo 76 učencev, od katerih je Umetniški teden v Mariboru Maribor, 6. aprila. Pred dvemi leti smo imeli v Mariboru prvi umetntSki teden«, ki je dosegel velik uspeh. Prikazal je Maribor kot važno slovensko kulturno središče. Drugi umetniški teden bi se moral vršiti lansko jesen, bil pa je potem preložen na letošnjo pomlad ter bo trajal od 16. do 22. aprila. Dne 16. aprila bo otvoritev tedna z veliko umetniško razstavo mariborskih slikarjev. Razstava bo v veliki unionski dvorani. Dne 17. aprila bo v gledališču koncert, na katerem se bodo izvajala glasbena dela mariborskih glasbenikov, ki so bila ocenjena kot najboljša. Dne 19, aprila sledi na Ljudski univerzi literarni večer, na katerem bodo brali svoja dela štajerski književniki: profesor dr. Cajnkar, prof. Anton Ingolič, Franjo Roš, Radi-voj Rehar, Ivan Potrč, Kač, Lucija Petelinova in drugi. V soboto 22. aprila bo v gledališču predstava Cajnkarjevega dela »Potopljeni svete Po tej predstavi bo v kazinski dvorani družabni večer, na katerem se bodo razdelile nagrade za najboljša dela iz književnosti, glasbe, slikarstva in za najboljšo odrsko ustvaritev. Predloženih jo bilo 14 glasbenih del, skoraj enako število literarnih del — med njimi dva večja romana in dve večji pesniški zbirki. Umetniški klub v Mariboru bo razdelil po tri nagrade za 2000 din, 1000 din in 500 din za književna, glasbena in slikarska dela ter za odrske stvaritve. Tudi letos bo Maribor z »UmetniSkim tednom« pokazal, kako močna in samonikla je naša slovenska kultura na severni meji. Posebno sedaj, v sedanjih časih je to izredne važnosti. bilo sprejetih 40, v II. letnik je bilo sprejetih 25 učencev, skupaj 65. Med letom so izstopili 4, tako da ie ostalo do konca tečaja 61 učencev v obeh letnikih. Predizobrazba učencev, ki so vstopili v I. letnik, je bila zelo različna od enega razreda ljudske šole do kmetijskih strokovnih šol in štirih razredov gimnazije ter popolne meščanske šole. Po izpitu, katerim so prisostvovali vsi zastopniki, je nagovoril učence zastopnik ministrstva za kmetijstvo g. dr. Šalih Udžvarlič in izrekel priznanje ustanovam, ki podpirajo delovanje Zadružne šole ter svetoval učencem, naj širijo svoje znanje, ki naj bo seme, katero bodo zasejali po deželi, da bo rodilo čim več sadov. Za njim se je oglasi! k besedi g. Ludvik Puš, ki je pozdravil Zadružno šolo v imenu g. bana in banske uprave ter poudaril, da je bila ta šola začetek vsega zadružništva pri nas. Podčrtal je, da praznuje šola 30 letnico 6rvojega obstoja, obenem pa prvič zaključuje drugi letnik, ki je imel pouk vso po statutu določeno dobo. Izrazil je eno željo, da naj namreč absolventje skrbe, da ne bodo pozabili znanja in naukov, ki so jih pridobili, zapomniti pa si morajo, da to ni vse. Važno je tudi srce in volja, kajti za- družništvo sloni na zadružni ideji, ki ima socialni: namene. Glavni namen naj bo: vsi za enega, eden za vse — in tako bo njih delo uspelo. Najvažnejši cilj naj bo, pomagati kmetu, rešiti moramo kmeta. V imenu Zadružne zveze je pozdravil mlade *a-drugarje in predavatelje njen prvi podpredsed, gosp. direktor Bogumil Remec, ki je poudaril, da je naša Zadružna šola dokaz, kako globoko je misel zadružništva zasidrana v našem narodu pa tudi v vsej državi, saj je država ustanovila v zadnjih letih podobne šole v krajih izven Slovenije. Omenil je, da je posebno vesel drugega letnika, kar se v njem nahajajo še zadružni delavci, ki praktično delujejo v zadrugah Predsednik Zveze slovenskih zadrug g. Iva n Pipan je izrazil svoje veselje nad tem, da je bil priča velikega napredka šole in je videl, da je bil čas koristno izrabljen. V imenu učencev obeh letnikov je spregovoril Jože Kranjc, učeoec II. letnika, ki se je najprej zahvalil dr. Janezu Ev. Kreku, zaščitniku Zadružne šole, nato ministrstvu za kmetijstvo, kr. banski upravi, obema zvezama m gg. predavateljem, nato pa je poudaril voljo vseh učencev, da se bodo po vseli svojih močeh [»svetili zadružnemu delu in zadružni ideji in tako pomagali svojemu narodu do lepše socialne in gospodarske bodočnosti. Slavija (V.) : Ljubljana Varaždinska Slavija je v Ljubljani zelo redek gost in minilo je že precej časa, odkar so bili varaždinci v Ljubljani zadnjikrat, Moštvo Varaž-dincev tedaj ni bilo ined ligaškimi klubi in je tedaj kljub temu premagalo našo Ljubljano z zelo visokim rezultatom 7:2. Rezultat sam kaže, da varaždinske Slavije niti tedaj ni bilo mogoče podcenjevali. Moštvo ve, kaj je nogomet in je danes moštvo, ki je letos v ligažkib tekmah pokazalo nekaj presenetljivo dobrih uspehov. Premagalo je Sarajevčane na njihovem lastnem igrišču in igralo neodločeno v Zagrebu proti Hašku in pred 14 dnevi v Belgradu proti Jugoslaviji. To so njeni najlepši letošnji rezultati in prav ti kažejo, da bo imela naša Ljubljana v nedeljo trdega in ostrega nasprotnika, ki bo za vsako ceno skušal v Ljubljani^ doseči čim boljši uspeh. V ligaški tabeli je varaždinska Slavija za spoznanje slabejša kakor Ljubljana: gre jim zato ali bodo ostali v ligi ali ne. Zato je tem bolj gotovo, da bodo Varaždinci napeli vse sile, da odnesejo iz Ljubljane vsaj eno točko. Tudi nedeljska tekma nam bo nudila približno isto sliko, kakor smo jo videli prejšnjo nedeljo v igri z Skopljanci. Varaždinci bodo napadali in igrali z vso silo in naša Ljubljana bo morala ves čas budno paziti, da ne Ho zopet kakega neprijetnega presenečenja. Ljubljana lahko zmaga in tudi mora zinugatj. Sarajevčani ge skušajo pomiriti i Gradjanskim. Nedeljsko tekmo hočejo Sarajevčani izkoristiti tudi zato, da dokončno izgladijo spor z Gradjanskim. V tej zvezi je odbor sarajevske Slavije pisal odboru Gradjanskega naslednje pismo: :.Vo-ditelj našega moštva v Zagreb bo član našega odbora podpolkovnik Vilfan, Pooblastili smo ga, da se v primeru vašega pristanka sestane z zastopniki vašega kluba že v soboto dopoldne. Naša zelja je, da se na tem sestanku pretresejo vsa vprašanja, ki so pokvarila naše dobro odnose. Prosimo, da nas o tem obvestite, da bomo lahko pravočasno poslali svojega zastopnika.« Gradjan-ski je ponujeno roko spravo sprejel, vendar bo zahteval, da mu da sarajevska Slavija za vse nešportne dogodke ob zadnji ligaški tekmi popolno zadoščenje. Vinogradi v Slov. goricah so slabo obdelani Sv. Ana v Slov. gorjeah, 5, aprila. Spet so pričela vinogradniška dela po Slovenskih goricah. Zažvenketale so motike in zapele zamolklo pesem c,b zemljo. Večje in manjše skupina kopačev se zbirajo v jutranjih urah in odhajajo kopat v gorice na kmečke Ln gospodske »vrhove«. Se precej dobro razpoložene družbe kapa-cev se zbirajo pri tem delu, ker še mnogi vinogradniki primemo poskrbijo *a ilahtno kapljico, ki do neke mere delavca krepča in mu daje odporno moč pri delu. Vse drugačna slika pa ee nam pokaže, ako pogledamo na način opravljanja tega dela in na socialno stanje onih, ki to delajo. Če vzamemo primer kopanja v kmečkih vinogradih, kot 6e to iz leta v leto dogaja, si bomo lahko ustvarili svojevrstno sodbo, da to niti od blizu ni v skladu z potrebami našega vinogradništva, pač pa grozi vinogradu z Izhiranjem, Če je kak kmetijski strokovnjak ali umen vinogradnik imel priliko videti kopanje j>o naiih goricah, si je ustvaril upravičeno mnenje, da so pri nas kopači največji škodljivci vinogradništva. Žalostno je to, da morama ugotavljati te napake, ko se kot pie-bivalci vinogradniške pokrajine po tolikih letih še nismo naučili pravilno obdelovati svojih vinogradov. Kmečki vinogradnik navadno najame manjšo skupino, največkrat mlade kopače, za katere po obsegu vinograda že vnaprej prisodi, da bodo lahko vsaj za skrajno silo okopali vinograd. To je preprost račun, da ga je to delo manj veljalo, čeravno se opravlja delo zelo površno. V številnih vinogradih je navada, da se lotijo okopavanja, ki je zaradi zbitnosti zemlje skrajno naporno, s čim večjo naglico in površnostjo. Mnogo kmečkih vinogradnikov se sploh ne briga za pravilno obdelava trte, ki jo pri tej »dirki« na milost in nemilost izsekavajo in podkopavajo, da o kakšnem čiščenju in naravnavanju niti ni govora. Po Slovenskih goricah, zlasti po severnem in srednjem delu, kjer še prevladuje samorodnica šmarnica, se vlnograd-nik-kmet ne ozira, kako je delo opravljeno, dasi-ravno nared« kopači po večini več ško,de kot koristi. Dogajajo ae primeri, da vinogradnik prinese iz kleti vrč vina, ga postavi na koncu vinograda in reče: »Kdor bo prej pri kraju, prej bo pil«. Na te besede se »dirka« še pomnsži, a kopači v skupinah po štirje skupaj obračajo cele predele zemlje ne oziraje se na trto. Kako se pri tem neguje vinska trta, si lahko predstavljam* Tako drvi naše vinogradništvo v popolno propast. Nadalje se dogaja celo to, da plača vinogradnik boljše tistega kopača, ki je delo prva opravil, ne jHede na to, če je bil pri delu vesten in _ točen. £ato pa so prikrajšani V6j tisti kopači, ki so pravilno obdelovali trta, pa so se pri tem delu zakasnili. Na drugi strani je veliko kriva tudi preobilna pijača, ki ja dobe kopači. Beda, v kateri kopači in viničarji žive, prinaša s seboj vse navedene pojave. Zato bi bilo treba začeti reševali vsa vprašanja pri korenini. Prva dolžnost pa je zaščita viničarjev Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje 'tempe- raturo v C' S* i: •S g P Sf Veter (smer, jakost) Pada- vine t £ .■S 33 s t a vrsta Ljubljana 7 61*/ 17-0 9-5 79 7 S. Maribor 759-3 13-3 8-0 80 10 0 taoM Zagreb 759-9 22*0 11*0 70 8 w3 hmd Belgrad 760"t 26-0 8-0 70 6 0 — Sarajevo 764-2 24-0 3*1 90 6 0 — 0N» Vi« 761-8 12-0 9-0 90 10 SE« 0-3 dež Split 761-9 20-0 13*t 60 6 ESE« — Kumbor 762-3 20*0 9*0 80 3 E, — Rab 760-7 IfrO 121 60 7 SSEe — — Onoroviiili 760-0 19*0 7*0 40 3 S, — Vremenska napoved. Spremenljiva oblačnost, v splošnem pa brez posebnih sprememb. Koledar Danes, petek, 7. aprila: Veliki petek; Herman Jožef, spoznavalec. Sobota, 8. aprila: Veljka sobota; Albert, škof. Obvestila Nočno sluiho imajo lekarne: mr. Sušnik, Manjin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 31. Kolesarska podcveia Ljubljana ima svojo redno sejo danes ob 19 v kavarni Vošpernik, Stari trg 34. Knjige Slovenske Matice za 1939 so pravkar i . *' *r' redne publikacije in ena izredna; vse štiri knjige so izvirni spisi, in siceri Fran Petre: Poizkus ilirizma pri Slovencih (374 strani leksi-konskega formata), Anton Ingolič: Soseska (212 strani), Igo Gruden: Dvanajsta ura (pesniška zbirka, 100 strani). Te tri redne publikacije stanejo 50 din, vezane 86 din. Kot izredna, dopla-čilna knjiga je izšel spis Alme Sodnikove -»Descartes, njegovo življenje in ellozofija« (136 str.), ki jev dobe Matični člani za doplačilo 10 din. — Ljubljanski člani lahko dvignejo knjige v Matični pisarni, Kongresni trg 7, vsak delavnik v uradnih urah dopoldne in popoldne; zunanji člani jih dobe po pošti ah preko poverjenikov te dni. — Uprava Slovenske Matice. Združenje rezervnih častnikov in borcev -— pododbor Ljubljana, obvešča svoje članstvo in vse ostale rezervne častnike v Ljubljani, da se udeleže v 6redo, dne 12. aprila brezplačnega predavanja izredno zanimivega in aktualnega vojaškega filma, ki ga priredi komanda mesta od 6—7 zvečer v kinu »Sloga«, Kolodvorska ulica, izrecno samo za rezervne častnike, ki se imajo pred vstopom legitimirati s častniško legitimacijo. — Uprava pododbora. Učenci strokovnih nadaljevalnih šol, ki obiskujejo tečaje obvezne telesne vzgoje, ter njih delodajalce in skrbnike opozarja mestni odsek za telesno vzgojo, da je od torka, 11. aprila ne gltde na šolske počitnice — spet reden pouk ter zato morajo obvezniki priti ob določenih urah v telovadnice. Frančiškanska prosveta M. O. vljudno vabi vse svoje članice in člane, da se v čim večjem številu udeležijo na vel. soboto procesije Vstajenja- Zbirališče je v cerkvi, levo pred zakristijo, in sicer ob 6 zvečer. Pavel Francaliski, bolgarski akademski slikar, ki razstavlja svoje akvarele iz bolgarskih planin v Jakopičevem paviljonu, prireja zadnje vodstvo po razstavi na velikonočni ponedeljek, 10. t. m. ob 11. Kdor si zanimive razstave še ni ogledal, naj to stori oim prej, kajti odprta bo samo še do 16. t. m. Zlasti opozarjamo na razstavo Slovenskega planinskega društva in Jugo-slovensko-bolgarske lige. Ljubllansko gledališče DRAMA — začetek ob 8 zvečer: Nedelja, 9, aprila: »Živi mrtvoc«. Izven. Ponedeljek, 10. aprila ob 8 popoldne: »Potovanji' v Benetke«. Izven. Znižane cene. Ob 8 zvečer: »Kaj je resnica?« Izven. Znižam-cene. Torek, 11. aprilai Zaprto. OPERA — začetek ob 8 zvečer: Nedelja, 9. aprila: »Vse za salo«. Oporela. Premiera. Izven. Ponedeljek, 10. aprila ob 3 popoldne: »Vse aa šalo«. Opereta. Izven. Ob 8 zvečer: »Gioeonda«, Gostuje J. Goslič. Izven. nZižane cene Torek, 11- aprilai »Hamlet«, Gostovanje Dublin Gate Theatra, Izven. Mariborsko gledališče Nedelja, 9. aprila ob S popoldne: »Partija šali ar.. Znižane cene. Zadnjič Ob 8 zvečer: »Dijak prosjak«. Premiera. Izven. Ponedeljek, 10. aprila ob S popoldne: ^Prodana nevesta«. Znižane cene. Ob 8 zvečer: »Matura«. Znižane cene. Zadnjič. v Sele smrt kralfa Ghazija naj prikaže bližnji Vzhod v pravi luči Zdi se, da bo res šele smrt mladega iraškega kralja Ghazija, ki jo je — kakor pravi uradno poročilo — povzročila avtomobilska nesreča, do vseh podrobnosti osvetlila razmere, ki vladajo danes v tem delu Azije, v pokrajinah, skoji katere gredo vse najvažnejše poti po kopnem iz Male Azije na_ Vzhod. Kralji nastopajo in spet odhajajo, pravijo, da pač tako, kakor je komu usojeno. Takšno ali drugačno usodo pa jim dostikrat ukazujejo razmere, med katerimi politične ne igrajo postranske vloge. V 27. letu starosti ie zdaj za vedno odšel tudi Ghazi. Ustanovitelj Iraka Kdo je ta mož, ki naj šele njegova smrt prinese nekaj prave luči v današnje razmere v Iraku. Pokojni kralj Ghazi je sin ustanovitelja iraške kraljevine kralja Fejzala. Fejzal je leta 1917 ob priliki vojnega pohoda angleškega generala Mooda na Irak šel Angležem precej na roko. Zato so mu Angleži obljubili, da bo Irak užival svobodo in s posebno pogodbo tudi nekatere druge obljube, ki pa se se niso izpolnile. Vendar je ravno kralju Fejzalu treba pripisovati zaslugo, da je danes Irak svobodna država, čeprav tu besede »svoboda« ni treba razumeti v onem smislu, kakor jo pojmujemo v Evropi. Velike zasluge pa si je kralj Fejzal pridobil ne samo s tem, da je ustanovil kraljestvo Irak, katerega prvi kralj je bil on sam, pač pa tudi z neštetimi reformami, ki jih je uvedel za časa svojega vladanja. Svoj vzor je videl v pokojnem Kemalu Ataturku, ustanovitelju in preporoditelju turške republike. Sadkijev državni udar Fejzal je umrl pred štirimi leti leta 1935. Na prestolu mu je sledil njegov sin Ghazi, ki je bil rojen leta 1912 in je bil ob nastopu vladanja torej 23 let star. Razumljivo je, da pri tej svoji mladosti in neizkušenosti ob svojem nastopu še ni mogel uživati tolikšne avtoritete, kakor jo je užival njegov oče. To so morali občutiti na lastni koži tudi Angleži, posebno po nasilnem nastopu Bekir Sedkija. To je bil iraški general, ki je kmalu po smrti kralja Fejzala zasnoval in izpeljal državni udar, pregnal večino svojih nasprotnikov ter prevzel z nekaj svojimi najožjimi sodelavci vlado v svoje roke. Teh njegovih prijateljev je bilo iz dneva v dan več. ker se je ta priložnost zdela vsakemu zelo prikladna, da se povzpne na željeno mesto. Nafta za vse angleško sredozemsko brodovje in letalstvo Državo Irak v Evropi zelo površno poznamo in ji večina ne pripisujemo tistega pomena, ki ga zasluži. Posebno za Anglijo je ta dežela zelo važna, to pa ne samo zaradi tega, ker leži na najvažnejši poti na Vzhod, pač pa tudi zaradi močnih petrolejskih vrelcev v okolici Kirkuka in Mosula, severno in severovzhodno od Bagdada. \r Londonu je bilo spet nekaj eksplozij. Slika kaže razdejanje, ki ga je povzročila podtaknjena bomba. Predvsem je treba pri tej priliki omeniti, da so to kraji, ki preskrbujejo vso angleško sredozemsko brodovje in letalstvo z nafto. Zato Angliji nikakor ni vseeno, kaj je s to, sicer premalo cenjeno azijsko državo. Anglija vidi tu svoje velike koristi in te koristi si bo skušala tudi v bodoče zagotoviti za vsako ceno. Na vsak način je Irak za Anglijo država neprimerno večje važnosti, kakor pa je bila na primer bivša Češkoslovaška, čeprav je tako daleč v Aziji. Zato se bo zanio potegnila vse drugače, kakor pa se je za Češkoslovaško. Ob začetku svetovne vojne je prišlo pod Rusijo tudi nomadsko pleme Asircev iz Kurdistana, ki se je odlikovalo po evojih izrednih vojaških sposobnostih. Kljub temu, da je to ljudstvo za časa svetovne vojne naredilo mnogo uslug carski Rusiji in tudi še pozneje njeni naslednici, ni dobilo od nje nobene odškodnine ali vsaj priznanja za svoje zasluge. Vse to je dobro vedela tudi Anglija. Zato je pregovorila nekega patriarha Simona, ki je bil pravi poglavar tega plemena, naj se s svojim ljudstvom preseli od Kavkaza preko sirske pustinje v kraje okoli Mosula in Kirkuka. Vsak moški tega plemena je obenem dobil tudi od Angležev puško, 400 nabojev in plačo en angleški funt na teden. Zato je čisto razumljivo, da so bili Asirci od tedaj Angliji slepo vdani, čeprav so o njej vedeli bore malo ali pa nič. Bekir Sadki pa je bil mož, ki je le uganil angleške namene in se je zato odločil, da prepreči vsak vpliv Velike Britanije na tamkajšnje kraje. Odločil se je na bojni pohod, pri katerem je preteklo mnogo nedolžne krvi. Njegovi vojaki niso prizanašali nikomur, niti otrokom, ženskam ali starčkom Mednarodno vojaško pravo zanj ni veljalo, kakor ne velja še za marsikoga drugega, čeprav ne živi ravno v divji Aziji. Angleži so ga tedaj povabili na prijateljski obisk v London, on pa je to povabilo odločno odklonil in napovedal neizprosen boj tudi angleški diplomaciji. Ker je postopal tudi z domačini zelo kruto, ni čudno, da mu ni bilo usojeno dolgo življenje. Ze leta 1937 je postal žrtev atentata ob priliki vojaških vaj v Mosulu. Tudi tedaj so govorili, da ima Anglija svoje prste vmes toda to so — kar se vendar razume — uradno zanikali z iraške in agleške strani. Od tega časa dalje v iraški politiki do Anglije ni bilo nobene stalnosti. Sadkijev prijatelj Hikmet Sulejman je bil takoj po smrti svojega zaščitnika izgnan iz Iraka, vrnil pa se je Jesim paša, ki ga je bil Bekii Sadki pregnal. S tem pa je nastal v iraški zunanji politiki velik preobrat. Spet je postal angleški predstavnik v Bagdadu najmočnejša osebnost in spet so se vojaki in njihovi častniki iz angleških vojaških oporišč lahko svobodno gibali po državi, ne da bi se jim bilo treba bati kaj hudega. V kratkem času pa je moral tudi Jesim paša spoznati, da je Bekir Sadki kljub svoji despotski politiki postal v vsem Iraku zelo priljubljen. Pro-tiangleški tokovi so bili tako močni, da so po Traku kmalu začeli slaviti vse prijatelje Bekir Sadkija, ki so bili izgnani, kot narodne junake. Značilno je, da je kralj Ghazi vse te dogodke gledal od strani kakor da ga ne zanimajo. Vendar so nekateri celo javno govorili, da je naklonjen Angležem. V krajih okoli Mosula in Kirkuka so Asirce kmalu popolnoma pritisnili ob stran in jim vzeli vso besedo, in domačini Iračani so s sabotažo nekajkrat naredili ogromno škode v petrolejskih vrelcih. Poleg tega so često organizirali tudi roparske napade. Po vsem tem je dosti razumljivo, zakaj je prišlo po nesrečni smrti kralja Ghazija do napada na angleški konzulat v Mosulu in do umora angleškega konzula samega. Hujskači so hitro raztrosili vest, da so kralja Ghazija umorili Angleži. Ljudstvo pa se je hotelo kruto maščevati in je umorilo angleškega konzula prav v Mosulu, kraju, ki je za Anglijo tolikšnega pomena. Nekateri pa pravijo, da sta morala oba, kralj Ghazi in angleški konzul v Mosulu, umreti samo zaradi nesrečnega iraškega petroleja... Tekavc je dolgo opazoval strešnega krovca, ki je imel opraviti vrh cerkvenega stolpa. »Nevaren posel to, kaj ne,« ga je ogovoril, ko je prišel doli. »Ne posebno, v tridesetih letih se mi je pripetila samo ena nezgoda.« »In ste se močno potolkli?« »Ne, prav nič, le kladivo mi je padlo s strehe.« Prizor iz velikega ameriškega filma »Demonska ženska«, v katerem igra glavno vlogo Bette Davis. Ta je bila letos odlikovana s prvo nagrado ameriške Akademije za filmsko umetnost in s tem priznana za največjo ameriško igralko. Nagrado je dobila za igro v filmu, čigar sliko prinašamo zgoraj. Nesreča sodobnega ,Haniba’a'-Amer'kanca Pisatelj, ki je šel s slonom čez A »Daj no, zasuči se malo hitreje, če ne, ti prebodem vrat, mili moj sir Guy!« Spet je Robin zadel nasprotnika v živo. Sir Guy Gisbourneški je bil od sile ponosen in v tej stvari na vso moč občutljiv mož. Brž mu je odvrnil: »Ne boš mi več na poti!« Sir Guy Gisbourneški je ab teh besedah naglo skočil in zamahnil z mečem strahovito proti Robinovi glavi. Robin Hood pa se je bliskovito iz maknil. Zdaj ie sam napadel in še zavpil: Nova smola ga je zadela. Ko se je umikal, se je nenadoma vnovič spodtaknil, takrat ob težak svečnik, ki mu je stal na poti, Omahnil je, 6e v padcu z levo roko ujel zanj; bilo pa je že popolnoma izključeno, da bi se bil ujel in obdržal na nogah. Padel je kakor je bil dolg in širak, strmoglavil, spodneslo mu je noge. Svečnik je zgrmel nanj. Spet se je sir Guy zmagoslavno zasmejal. Priskočil ie z namenom, da bi končal borbo, toda spet se je prevaral. Prav v tistem hipu, ko bi bil njegav težki meč moral z vso 6ilo zadeti Ro-binovo glavo, se je Robin Hood pognal od tal, pobral svečnik in ga z nečloveška silo zagnal v svojega nasprotnika sira Guyja Gisbourneškega. Meč 6ira Guyja Gisbourneškega je z zamolklim jekom udaril po trdi kovini, sir Guy sam pa je urno odskočil vstran, da bi se izognil silovitemu udarcu, ki bi ga mu bil utegnil zadati svečnik, ki ga je bil Robin Hood vrgel z vso sila proti njemu. Robin Hood se ie takoj znašel. V trenutku je vedel, kaj mora storiti. Z naglico in gibčnostjo zveri, ki se je bila komaj, komaj pravkar izognila smrti, ki se je bila že zdela skoraj neizogibna, je planil prati svojemu sovražniku — in v trenutku, ko se je bil sir Guy Gisbourneški, ki ie bil že itak povsem zbegan zaradi nenadne Robinove bojne poteze, ter ie mislil, da je zdaj imel Robina Hooda docela v pesteh — najmanj nadejal, napadel tako silovito, da je sir Guy asupnil. Smrtna zona ga je oblila Začutil je, da v vsem svojem življenju še ni bil nikdar tako bli*u 6mrti, kakor je bil ta hip. Uprava. Kopitarjeva ulica 6.